Praznovanje občinskega praznika je bilo letos v Borovnici. Slovesnosti se je udeležil tudi France Popit. Kulturni program so pripravile sekcije Svobode iz Borovnice. Slavnostni govor pa je imel predsednik občinske skupščine Herman Bole, ki je izročil tudi Cankarjeve plakete. Predsednik občinske konference SZDL Jože Perpar pa je podelil Srebrna priznanja OF. (Letošnje odlikovance predstavljamo na 2. strani.) poslovanje v letošnjih prvih treh mesecih Odmik od resolucijskih ciljev Za letošnje prvo trimesečno poslovanje lahko ugotovimo, da so se v občini na področju gospodarstva nadaljevale neugodne poti, ki smo jih zaznali že v letu 1985. Resolucijski cilji se uresničujejo le delno. Tako se je industrijska "proizvodnja povečalaza 15,6 odstotka glede na povprečje leta 1985, na enako obdobje pa za 7,8 odstotka, vendar ob 2-odstotnem povečanju števila zaposlenih na podlagi delovnih ur. Tako povečanje proizvodnje pa se nI odrazilo pri finančnih rezultatih, saj se je celotni prihodek povečal le za 51 odstotkov, kar ob znani visoki stopnji inflacije pomeni dejansko precej manjši celotni prihodek kot v enakem lanskem obdobju. Težko bi rekli, da so glavni razlogi temu le . prenizke cene teh proizvodov. Tudi izvoz dohodkovno nikakor ni vzpodbuden (predvsem i ne na konvertibilno področje), kar je ob veliki izvozni naravnanosti našega gospodarstva tudi vplivalo na dohodek. Ob še večjih porabljenih sredstvih od celotnega ( Prihodka je dohodek le za 38 odstotkov višji kot v 5 enakem lanskem obdobju. Ob neugodnih delitve-i< n>b razmerjih so se zelo zmanjšala sredstva za akumulacijo. Na nizke rasti predvsem vplivajo slabi rezultati poslovanja, doseženi v obeh največjih OZD in sicer v DO LIKO, kjer se stanje poslabšuje glede na to, da je celotna lesna industrija v velikih težavah, in v IUV—TOZD Usnjarna, kjer se težave od lani nadaljujejo tudi v letošnjem letu. Zunanjetrgovinska menjava Izvozno-uvozna gibanja so relativno ugodna, saj se je izvoz na konvertibilno področje v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 36,6 odstotka, od tega v IUV—TOZD Usnjarna za 42,9 odstotka, v DO LIKO pa za 29,4 odstotka. Uvoz se je zmanjšal in je dosežen le v višini 90 odstotkov lanskoletnega za enako obdobje, zato je bilo doseženo tudi visoko neto devizno pokritje, ki znaša 193 odstotkov. Seveda je pri tem področju gospodarjenja potrebno opozoriti na probleme v zvezi z novo devizno zakonodajo in s tem na težave, ki se že pojavljajo pri preskrbi s surovinami in repromateriali zaradi zmanjšanih možnosti uvoza. Naši največji uvozniki zaenkrat probleme še rešujejo v okviru reproverig, kooperantskih odnosov ter nadomeščanjem uvoza z domačimi surovinami ali z uvozom klirinškega področja. obvestilo občanom občine vrhnika Obvezno zbiranje in odvažanje smeti Zaradi velikega števila tožb na Temeljnem sodišču v Ljubljani, enota na Vrhniki, posredujemo občanom sledeče pojasnilo: V krajevnih skupnostih Vrhnika-Center, Vrhnika-Breg, Vrhnika-Vas, Sinja gorica, Stara Vrhnika, Verd, Dragomer—Lukovica, Drenov 9rič-Lesno brdo, Log in Borovnica, razen naselij na Pokojiški planoti, je obvezno zbiranje in odvažanje smeti, določeno z odlokom SO Vrhnika (Uradni list SRS 12/83 in 12/84). Odlok ima moč zakona, zato ni dana možnost občanu ali drugemu uporabniku, da si sam organizira odlagališče oziroma odvgz odpadkov. Vsa gospodinjstva premorejo vrsto odpadkov, ki se ne dajo uničiti s klasičnim odstranjevanjem (sežiganje, 9nitje in podobno), ne da bi okrnili naravo. Lastnik, najemnik ali imetnik pravice uporabe družinske stanovanjske hiše, mora na dan, ko smeti odvaža Komunalno podjetje, postaviti Posodo za smeti na za to določen prostor, ki ga je določilo KPV sporazumno s sanitarno inšpekcijo. Po 3. členu odloka so dolžni lastniki oz. upravljalci zgradb in objektov plačevati mesečni prispevek za odvoz smeti tudi v primeru, če storitev ni bila opravljena po njihovi krivdi. Glede na navedeno prosimo občane, da upoštevajo določila odloka 'er na ta način prihranijo sebi nepotrebne pravdne stroške na sodišču... Medobčinski inšpektorat Idrija—Logatec—Vrhnika Trampužev memorial 8. junija ob 10. uri bo krožna kolesarska dirka po ulicah Vrhnike v spomin na tragično preminulega vrhniškega kolesarja Robija Trampuža France Popit, predsednik predsedstva SRS, soborec, prijatelj in sodelavec Ignaca Voljča-Frica je odkril njegov doprsni kip dan vojnega letalstva in protizračne obrambe Odkrit doprsni kip Ignaca Voljča-Frica 21. maj — dan vojnega letalstva in protizračne obrambe — je bil svečano obeležen v enoti Vido-sava Pantelića. V vseh enotah so bile izobrešene državne in partijske zastave, kar je pričelo, da vlada svečano razpoloženje. Kako tudi ne bi, ko pa pripadniki teh enot praznujejo 4.4. rojstni dan. V svoji sredini so imeli tudi goste: France Popit, predsednik predsedstva SRS, generalmajor Vinko Šunjara, pomočnik komandanta LAO, predstavniki garnizonov Ljubljana, Vrhnika in Postojna, predstavniki DPO Vrhnika, Logatec in Idrija ter KS Pameče iz Slovenj Gradca, bližnji sorodniki narodnega heroja Ignaca Voljča-Frica, prav tako pa tudi naši pionirji, mladinci in borci NOV z Vrhnike ter otali gostje. Iz nadrejene komande je bil prisoten Peter Miščevič, predsednik komiteja ZKJ. V slavnostnem govoru je Vidosav Pantelić pozdravil vse prisotne in prebral Ukaze o pohvlah in nagradah vojakom, starešinam in krajanom, službujočim v JLA. Ob tej priložnosti so bile predstavljene tudi najboljše športne ekipe in sodelujoči s predstavitve »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti« ter podeljena priznanja, diplome in prehodni pokali. Peter Miščevič je izročil Srebrno plaketo vojnega letalstva in protizračne obrambe predstavniku SO Vrhnika ter VP 5551 iz Zagreba za uspešno večletno sodelovanje z vojašnico Ignac Voljč-Fric. Po končanih slovesnostih so vse enote izvedle svečani mimohod, za kar so bile nagrajene z aplavzom. Drugi del svečnosti je bil pred vhodom v vojašnico, kjer je bil odkrit doprsni kip Ignaca Voljča-Frica. O življenju in revolucionarnem delovanju Ignaca Voljča je govoril Nace Voljč-Vičar, sorodnik in tudi soborec narodnega heroja Frica. Doprsni kip je odkril France Popit, predsednik Predsedstva SRS, soborec in bližnji prijatelj ter sodelavec Ignaca Voljča. S svečanosti so poslali tudi pozdravni telegram Predsedstvu SFRJ, ki ga je prebral Blagojče Janev-ski. V kulturnem programu, ki je sledil odkritju doprsnega kipa, so sodelovali Veliki pihalni orkester LAO, Dekliški pevski zbor in moški pevski zbor LIKO Verd ter pionirji vrhniških osnovnih šol. Ta svečanost je ponovno potrdila nerazdruženo prijateljstvo in sodelovanje prebivalcev in JLA. Poudarjena je bila potreba in obveznost še nadaljnjega dobrega sodelovanja in odnosov na vseh področjih življenja in dela, še zlasti pa gojenje revolucionarnih tradicij narodov in narodnosti Jugoslavije. Ob tej priliki je bila posebej poudarjena potreba tako predanega dela, kot ga je nakazal Ignac Voljč-Fric, ki se je boril za ideje partije, za svobodo ljudi, za svobodo delavca. O življenju in revolucionarni poti Ignaca Voljča-Frica na strani 2) MIRKO TRAJKOV Svečani mimohod enot študentje in dijaki pozor! Študentski servis starta I Kot smo že objavili v eni prejšnjih številk Našega časopisa, OK ZSMS Vrhnika ustanavlja podružnico Študentskega servisa za občini Vrhnika in Logatec. Da pa ne bo ostalo le pri besedah, obveščamo vse tiste, ki se boste v času počitnic zaposlili preko ŠS, da bo enota Vrhnika—Logatec začela delovati 1. 6. 1986. Z vzpostavitvijo enote ŠS bomo razbremenili temeljno enoto v Ljubljani in hkrati omogočili mladim zaposlitev v svoji občini. Delovne orga- nizacije pa bodo razbremenjene administrativnega urejanja, kakršnega morajo opravljati pri rednih postopkih zaposlovanja. Urnik poslovanja ŠS: vsak torek in petek od 12.00 do 16.00 na OK ZSMS Vrhnika in vsak ponedeljek in četrtek na OK ZSMS Logatec. Če bo potrebno omenjeni urnik poslovanja spremeniti, bomo to storili. KOORDINACIJSKI ODBOR ŠS VRHNIKA—LOGATEC PLES JE ŽIVLJENJE! To boste spoznali v petek, 6. junija ob 19. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki NA SREČANJU PLESNIH SKUPIN Pridite, ne bo vam žal. ZKO VRHNIKA Ob občinskem prazniku podeljena priznanja Franc Krašovec Pavel Mrak Andrej Ocepek Dobitniki Cankarjeve plakete Letos so prejeli občinsko priznanje »Plaketo pisatelja Ivana Cankarja« — Izročil jih je Herman Bole: Franc Krašovec — za delovne uspehe na področju gospodarstva ter za njegovo dolgoletno družbenopolitično delo na področju uveljavljanja in utrjevanja družbenopolitičnega sistema socialističnega samoupravljanja. Franc Krašovec se je rodil 20.9. 1946 na Vrhniki. Po poklicu je ekonomist, trenutno opravlja dela individualnega poslovodnega organa TOZD Kovinarska Vrhnika. Svojo družbenopolitično aktivnost je začel kot mladinski aktivist v IUV, kjer je bila njegova prva zaposlitev. Kot mlad in uspešen mladinski aktivist je bil izvoljen za sekretarja občinskega komiteja ZMS Vrhnika. Kasneje je bil izvoljen na odgovorne samoupravne in sindikalne dolžnosti v IUV. Tako je bil predsednik delavskega sveta, predsednik občinskega odbora in član republiškega odborea sindikata delavcev v tekstilni in usnjerski industriji. Bil je vodja delegacije za SIS v KS, delegat delegacije za zbor KS v SO, član OK ZKS Vrhnika. V letu 1977 do 1978 je opravljal funkcijo načelnika Oddelka za gospodarstvo in finance. Ob skupščinskih volitvah 1978. leta je bil izvoljen za predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika. Tako je v obdobju od I. 1978 do 1982 uspešno opravljal funkcijo predsednika IS in v tem času doprinesel pomemben delež k družbenemu in predvsem gospodarskemu razvoju občine. Po zaključku mandata se je zaposlil v Avtomontaži TOZD Kovinarska Vrhnika kot individualni poslovodni organ TOZD Kovinarska, kjer je še danes. Avtomontaža TOZD Kovinarska je pod njegovim vodstvom v zadnjem obdobju naredila velik napredek z uspešno izpeljanimi investicijami in s povečanim fizičnim obsegom proizvodnje. Ti rezultati pa niso pomembni samo za to delovno organizacijo, ampak so pomemben prispevek k razvoju naše občine. Pobudo za podelitev plakete pisatelja Ivana Cankarja Francu Krašovcu je podalo Predsedstvo OK ZSMS Vrhnika. Pavle Mrak — za dolgoletno in prizadevno delo na področju kulturne dejavnosti. Pavel Mrak je rojen 12.1.1948 v Ljubljani, stanuje na Verdu 175, zaposlen je v Industriji usnja Vrhnika kot gradbeni tehnik. Pavle Mrak je svoje kulturno udejstvovanje začel kot mladinec v amaterski dramski skupini v Verdu, ki je pod njegovim vodstvom pripravila vrsto odzivnih gledaliških predstav. Ze od vsega začetka je bilo njegovo vodilo: kulturne akcije čimbolj približati delovnim ljudem. Zato je leta 1976 z veliko vnemo vodil akcijo ČLOVEK, DELO, KULTURA, katere pobudnik je bil OK ZKS Vrhnika. Vsaka KS je bila tedaj deležna kulturnega dogodka; kjer ni bilo dvorane so peli in recitirali v gostilniški sobi. Leto 1976 je pomenilo za kulturne dejavnosti v naši občini pravi preporod. Še posebej se je okrepila ljubiteljska dejavnost, ki se je z veliko prizadevnostjo tov. Mraka povezala v občinsko ZKO, katere predsednik je postal leta 1978. Pod njegovim vodstvom se je organizacijsko in kadrovsko utrdilo in razvilo sodelovanje z osnovnimi šolami, glasbeno šolo, JLA in OZD. Uredilo se je tudi delovanje ina. Leta 1982 je postal predsednik OKS, kjer je bil s svojo veliko kreativno sposobnostjo pobudnik različnih kulturnih akcij; ena od teh so sedaj že tradicionalni Kulturni dnevi v Bistri. Prizadeval si je za celovit razvoj kulturnega življenja v občini, za zagotavljanje pogojev za kulturno ustvarjanje in poustvarjanje, za razvijanje samoupravnih odnosov na kulturnem področju, za vrednotenje kulturnih akcij z vidika samoupravnega socialističnega humanizma in za razumevanje v vseh sredinah. Da se je likovna dejavnost pri nas tako utrdila, je v veliki meri Mrakova zasluga, številne ustvarjalce je pripeljal na Vrhniko, kjer so razstavljali svoja dela, nekateri celo ustvarjali (Lapajne: Barjanec, Barjan in Barjan-ka), kar je omogočalo neposreden stik z umetnikom in njegovim delom. Pavel Mrak je s svojim bogastvom idej oblikoval številne scenske rešitve ob prireditvah, plakate, vabila, značke, kataloge; ustvaril je izvirna spomenika NOB na Malem Jesenovcu in Kuclerjevem na Drenovem griču. Po njegovi zaslugi je KAŠČA v Verdu postala galerija in se tako ohranila kot pomnik naše preteklosti. Za prizadevanja na kulturnem področju je predlagal Petkovškovo plaketo in jo tudi sam oblikoval. Veliko truda je vložil za pridobitev novih prostorov Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Pavel Mrak se že več kot desetletje z veliko požrtvovalnostjo nesebično razdaja za bogatitev kulturnih dogajanj v našem okolju. S svojo izredno izpovedno močjo je upodobil marsikateri kotiček Vrhnike, svoja intimna občutja pa izrazil v poeziji. Njegov prispevek za bogatejše kulturno življenje je izredno velik, njegovo delovanje pa sega preko občinskih meja. Pobudo za podelitev priznanja Pavlu Mraku je ob praznovanju pomembnih jubilejev na kulturnem področju, 110. obletnice rojstva pisatelja Ivana Cankarja, podalo Predsedstvo OK ZKS Vrhnika. Andrej Ocepek za dolgoletno družbenopolitično delo v KS, SZDL, področju telesne kulture in njegovo aktivnost na področju organiziranega delovanja samostojnih obrtnikov. Andrej Ocepek je rojen 28.11.1942 v Ljubljani, stanuje v Borovnici, Me-jačeva 3. Opravlja samostojno obrtno dejavnost »Izdelava, montaža in. vzdrževanje dvigal«. Andrej Ocepek je dolga leta vključen v športno-kulturno in politično življenje v KS Borovnica. Tako je že od leta 1963 predsednik Nogometnega kluba Borovnica. Že v prvem mandatnem obdobju je bil vodja delegacije za SIS. Bil je predsednik ZTKO, TTKS, in predsednik IO, predsednik TVD Partizan. Dve mandatni obdobji je bil predsednik KK SZDL Borovnica, član Predsedstva OK SZDL Vrhnika, član Sveta KS, član Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika za področje drobnega gospodarstva. Sedaj je sekretar OO ZK KS Borovnica in predsednik komiteja za LO in DS. Ves čas od ustanovitve Obrtnega združenja Vrhnika pa je predsednik Združenja obrtnikov občine Vrhnika. Njegova aktivnost na področju organiziranega delovanja samostojnih obrtnikov sega že v leto 1973, koje kot član Odbora za obrt pri OK SZDL bil zadolžen za prve delegatske volitve. Ta odbor je bil pobudnik za ustanovitev društva samostojnih obrtnikov v letu 1976. Na podlagi spremenjenega Zakona o GZ je ustanovljeno Obrtno združenje v katerem so vsi samostojni obrtniki ustrezno samostojno organizirani in preko svojih delegacij in samoupravnih organov uresničujejo svoje pravice. V teh 10 letih se je število samostojnih obrtnikov povečalo za 205 odstotkov, novih delovnih mest pa je za 255 odstotkov več. Poleg ostalih vzrokov za povečanje števila obrtnikov je dobro delo Obrtnega združenja prav gotovo pripomoglo k temu. Obrtno združenje dokaj uspešno deluje na vseh področjih samouprave in družbenoekonomskega razvoja, vse aktivneje se vključuje v življenje kraja. Ne samo pri svoji dejavnosti, ampak tudi pri skupnem reševanju nalog in problemov vseh nas. Delo, ki gaje opravil Andrej Ocepek kot dolgoletni predsednik Obrtnega. združenja, je težko predstaviti, še težje pomen njegovega dela za razvoj drobnega gospodarstva in njegove organiziranosti v celoti. Potrebno je poudariti, da je Andrej Ocepek v vsem tem času gonilna sila na tem področju, kar se je odražalo v mnogih akcijah in še posebno pri izgradnji Doma obrtnikov. Za opravljanje naštetih funkcij in izvedbo nalog, ki pomenijo bistven napredek na tem gospodarskem področju, je bilo potrebno mnogo energije, zavzetosti in navsezadnje mnogo prostovoljnega dela in časa. Pobudo za podelitev občinskega priznanja Andreju Ocepku sta podala Krajevna konferenca SZDL Borovnica in Obrtno združenje Vrhnika. Vročena Srebrna priznanja OF Na slavnostni seji občinske skupščine je predsednik Občinske konference SZDL Jože Perpar izročil enajst Srebrnih priznanj OF. Srebrno priznanje OF so prejeli: FOLKLORNA SKUPINA BISTRA — KUD SVOBODA BOROVNICA za njihovo večletno in aktivno kulturno delovanje v krajevni skupnosti Borovnica in v širšem prostoru ter njihovo pripravljenost za sodelovanje pri organizaciji in izvedbi kulturnih prireditev. LADISLAV HORVAT za dolgoletno prizadevnost in delovanje v organih družbenopolitičnih organizacij in razvijanje ter krepitve krajevne samouprave na Vrhniki. ALEKSANDER JERIČ za dolgoletno uspešno delovanje v krajevni skupnosti Borovnica, večletno plodno delovanje v organih Občinske konference SZDL in za razvijanje ter krepitev športne dejavnosti v krajevni skupnosti in v širšem prostoru. FRANJO MODRIJAN za dolgoletno družbenopolitično delovanje v krajevni skupnosti Borovnica, predvsem pa za uspešno organiziranje in vodenje konkretnih akcij posebnega pomena v krajevni skupnosti in v občini. FRANJO PATAČKO za dolgoletno družbenopolitično delovanje na Vrhniki in uspešno sodelovanje pri izvajanju akcij ter povezovanje aktivnosti med JLA, krajevno skupnostjo in občino Vrhnika. ANTON PLUT za dolgoletno družbenopolitično delovanje na Vrhniki, še posebej za uspešno vodenje samoupravnih organov v krajevni skupnosti ter za delovanje v organih ZRVS v občini in v republiki. ALOJZ SAJE za dolgoletno družbenopolitično delovanje v širšem slovenskem prostoru med vojno in po njej, za uspešno vodenje in razreševanje komunalne problematike v občini ter za aktivno delo v organih zveze komunistov in zveze rezervnih vojaških starešin. KAREL ŠTIRN za dolgoletno družbenopolitično delovanje pred vojno in med njo ter v celotnem povojnem obdobju, predvsem pri ustreznem organiziranju in vodenju športnih organizacij in prireditev v občini ter prenašanje revolucionarnih tradicij na mlado generacijo. ŠAHOVSKO DRUŠTVO VRHNIKA za 60-letnico uspešnega delovanja, predvsem pa za dolgoletno uspešno razvijanje šahovske dejavnosti v občini in vzgojo mladih šahistov. BOJAN VIDMAR za večletno delo pri razreševanju problemov in vodenju konkretnih akcij za urejanje prostora in okolja v KS Dragomer-Lukovica in Log. TONKA ŽVAB za dolgoletno delo na področju povezovanja in razvijanja kulturne , dejavnosti po KS, predvsem folklornih skupin in povezovanja mladih pri ohranjanju narodnostnih tradicij. III Franjo Patačko Anton Plut Alojz Saje Karel Štirn Bojan Vidmar Tonka Žvab Rezervoarja v Borovnici in na Logu V Borovnici in na Logu že gradimo vodna rezervoarja, ki sta načrtovana z drugo fazo oskrbe z vodo v naši občini. Na Logu so že pričeli z betoniranjem spodnje plošče. Revije pevskih zborov, kjer so sindikalnim aktivistom izročili tudi srebrne znake je bila letos v Borovnici. Na fotografiji je zbor gostiteljev. Življenjska in revolucionarna pot Ignaca Voljča-Frica O življenju Ignaca Voljča-Frica in njegovi revolucionarni pc vemo premalo. Zato povzemamo besede Načeta Voljča-Vičarj ki je pred njegovim spomenikom priklical v spomin nekaj d< godkov iz njegovega življenja in revolucionarne dejavnosti., »Kot sin številčne kmečke družine je šel v uk za kovača in že let 1927 se je pridružil naprednim delavcem in komunistom v Logatcu, času hude gospodarske krize leta 1929 se je preselil v Cerknico, kj* je navezal stike z notranjskimi komunisti, med katerimi je bil zelo d« javen in je že takrat pokazal svoje organizacijske sposobnosti. P uvedbi diktature kralja Aleksandra po letu 1929 je takratni protiljuds! režim pričel preganjati najnaprednejši del delavskega gibanja, to p je bila takrat KPJ, ki je bila v ilegali. Nace je bil v tistih časih zelo akti ven v organizaciji KPJ, zato ga je takratni režim z mnogimi tovari? komunisti aretiral in postavil pred sodišče za zaščito države. Sam rt je pripovedoval še v partizanih, da so bila zanj 4 leta »robije« praV! šola marksizma-leninizma. »Robijo« je prestajal z vodilnimi člani ju goslovanske KP, ki so tudi Nacetu širili poglede na revolucionaru borbo delavsko kmečkih množic. Fašizem, ki se je takrat že pripravljal na osvajanje Evrope, je imel tudi v Jugoslaviji svoje simpatizerji Ko je prišel Nace iz zaporov Sremske Mitrovice, se je takoj povezal organizacijo KPS in pričel po Notranjski organizirati eelice KP. Rajo( ski komite v Loški dolini mu je zaupal mesto sekretarja. Nace je D med prvimi partizani po fašističnem napadu na Jugoslavijo leta 1941 CK KPJ je zelo cenil Načeta kot sposobnega organizatorja, zato mu j poveril organizacijo Okrožnega komiteja za Velike Lašče in okolico, veliki italijanski ofenzivi leta 1942 so padli skoraj vsi člani okrožneg komiteja in Nace je pomagal formirati Okrožni komite KPS Ribnici sam pa je bil sekretar Okrožnega odbora OF Ribnica. V mesecu juniju 1943 je prevzel mesto sekretarja KPS za okrožj Vrhnika, kjer je kot domačin z vso vnemo politično deloval. Po kapitu laciji Italije so se tudi belogardisti začasno zmedli, toda kmalu so s' poklonili in udinjali novemu okupatorju — Nemcem. Nastali so še tež pogoji za ilegalno politično delo na tem območju. Nace je bil postal Ijen pred nove težke naloge: Kako" organizirati politično delo na ter# nu, kjer so strahovali Nemci in domobranci? Kako organizirati volitv' za prvi zbor poslancev slovenskega naroda in kako povezati vsa ra jonska vodstva V tem delu okrožja, ki ga je zasedel okupator in izda jalski domobranci. Nace je predlagal, naj se vodstvi OF in Partije p" vezeta z ljudmi tako, da se preselijo mednje. Iz Zbora odposlanci slovenskega naroda in iz partijske konference, ki je bila v Dvoru p' Žužemberku, je Nace med politični aktiv v Dolomitih prinesel nove \t kušnje in pobude za boj proti sovražniku. Nace je bil po združitvi vrh niškega in cerkniškega Okrožnega komiteja KPS njegov organizacij ski sekretar. Spremljal sem ga v Dolomite, ko se je prebijal sko* frontno črto nemške ofenzive na partizanske enote v mesecu noverf bru 1943. Ko ga je takratni sekretar RK KPS — Barje vabil, da bi pre bila čas ofenzive raje na njegovem terenu, je Nace to vabilo odločn' odklonil, češ: najina naloga je čimprej sklicati aktiviste v Dolomitih t« jih pripraviti za nove zahtevne naloge. Tako je Nace pojmovaf svoj partijsko dolžnost, ki mu jo je takrat poveril CK KPS. Sel je in nalog1 uspešno opravil. Tisto zimo po nemški ofenzivi je Nace deloval pri o' ganizacijsko-politični utrditvi partije in OF v tem neosvobojenem del' okrožja. Spomladi leta 1944 je prejel pismo iz CK KPJ, da je imen" van za' sekretarja Oblastnega komiteja KPS za severno Slovenij" Pospremil sem ga čez progo nad Verdom. Tam sva si zadnjič segl* v roke in Nace je odšel na novo partijsko dolžnost. Po osvobodil smo dobili sporočilo, ki se je glasilo: Oblastni komitet KPS za severu* Slovenijo Centralnemu komiteju KP. »Sporočamo vam, da je tovari' Fric, sekretar Oblastnega komiteja padel v noči med 4. in 5. aprilom1 nemško zasedo med Dravogradom in Slovenj Gradcem. Dobil je ra^ iz brzostrelke.« Srečanje nekdanjih skojevcev Nekdanji skojevci iz naše občine so se v začetku maja spet zbrali. V prostorih družbene prehrane Industrije usnja so jih toplo sprejeli in nekaj prijetnih uric ob obujanju spominov s sotovariši jim bo gotovo še dolgo ostalo v spominu. V imenu Občinskega komiteja ZK, občinske skupščine, borcev in mladine jih je pozdravil Franc Pasetta. V nagovoru je orisal delovanje SKOJ v naši občini. Z njegovega govora povzemamo osrednji del, v katerem govori o naprednem revolucionarnem gibanju v naših krajih, kjer se srečamo z organizacijo komu- nistične mladine kaj kmalu po nastanku. Objavljamo tudi pogovore s tremi skojevci. Spet je bilo srečanje s sotovariši prijetno. SKOJ v naši občini Ko je v letih 1919—20 Iz levega krila slovenske socialdemokratske stranke nastala nova revolucionarna komunistična stranka za Slovenijo, ki je sprejela Vukovarski program, so nastala jedra stranke tudi na Vrhniki In v Borovnici. Mladi delavci so bili med prvimi v novi revolucionarni organizaciji. Delovali so v organizaciji »Svoboda« na Vrhniki in v Borovnici. Nimamo pa podatkov, da bi se komunistična mladina posebno organizirala, čeprav je SKOJ že obstojal od leta 1919. V čašu, ko seje KP po Obznani utrjevala in prilagodila razmeram ilegalnega delovanja, zasledimo v poročilu slovenskega delegata na seji centralnega sveta partije v Beogradu marca 1924 pri naštevanju aktivnih partijskih organizacij tudi Vrhniko in Borovnico. V poročilu o delovanju SKOJ v Sloveniji zasledimo junija 1923, dav Borovnici deluje SKOJ v organizaciji »Svoboda«. V tem času je KP in CK SKOJ organiziral Zvezo delavske mladine kot legalno obliko delovanja komunistične mladine. Iz aprila leta 1924 imamo podatek, da je ta organizacija delovala tudi na Vrhniki. Že konec leta 1924 pa jo je policija prepovedala. Te podatke, čeprav so bolj fragmentarni in neraziskani, omenjam zato, da bi imeli pravo predstavo o tem, koliko generacij mladih revolucionarjev je tudi pri nas šlo skozi organizacijo SKOJ. Te generacije danes na našem srečanju ni. Odšli so v zgodovine in prav je, da se spomnimo tudi njih. Policijski teror tega časa in poznaje šestojanuarska diktatura, aretacije, obsodbe, zapori in tudi policijski umori so večkrat popolnoma obglavili skojevsko organizacijo, kar se je odražalo tudi v stanju pri nas. Pri obnovi partijske organizacije leta 1931—32 so celice na Vrhniki in na Notranjskem delovale premalo časa, da bi organizirale tudi takratno napredno razpoloženo mladino. Po dolgoletni prekinitvi se je SKOJ pri nas spet pojavil leta 1940. Po večletni dominaciji meščanskih klerikalnih in nacionalističnih mladinskih organizacij se je v letih 1937—38 v organiziranem javnem življenju na Vrhniki pojavila nova napredno usmerjena mladina, najprej v okviru Esperantskoga kluba, potem pa v Društvu kmečkih fantov in deklet. Iz aktivistov Esperant-skega kluba in Društva kmečkih fantov in deklet se je ob konkretnem delu in aktivnosti oblikovala mladinska skupina, ki je bila leta 1940 vključena v organizacijo SKOJ. S Pokrajinskim komitejem SKOJ jo je povezal takratni mla- dinec Popit, ki je bil že od leta 1936 član SKOJ v organizaciji srednješolske mladine v Ljubljani. Istočasno je v Borovnici v letih 1937—38 začela mladina organizirano delovati pod okriljem »Vzajemnosti«. Okrepil se je vpliv komunistične partije in kmalu po ustanovitvi partijske celice septembra 1939 je v letu 1940 ustanovljen tudi aktiv SKOJ-. Okupacija, nastop Osvobodilne fronte in priprave na osvobodilni boj so med vsem še najbolj razgibale mlade tudi na našem območju. S partijo na čelu je mladina in SKOJ postala najbolj borbeni del osvobodilnega gibanja. Organiziranost SKOJ je v tem času zelo nihala, kar pa je za tiste izredne razmere razumljivo. Skojevce so sprejemali v partijo, v velikem številu so odhajali v partizane, nekatere je okupator aretiral in obsodil. Organizacija se je obnavljala s sprejemanjem novih. 1942 na Hribu in na Vasi. Najaktivnejši iz mladinske skupine na Bregu pa so bili vključeni v SKOJ v letu 1943. Mnogi od teh prvih skojevcev so bili že po nekaj mesecih sprejeti v partijo. Na Drenovem griču se je Aktiv SKOJ organiziral poleti leta 1942 in se obnavljal vse leto 1943 in tudi še 1944. Na Logu pa imamo prve skojevce sredi leta 1942 in obnavljanje v letu 19*3. Posamezni skojevci iz Verda, Mirk in drugih krajev so delovali posamezno, povezani s partijsko celico ali pa vrhniškim skojev-skim aktivom. Leta 1942 in tudi nekaj časa v letu 1943 jena Vrhniki vsaka partijska celica in rajonski komite imel svoj odnos do SKOJ. Nekje so sprejemali več, nekje manj, ponekod pa sploh ne. Zato so pri Okrožnem komiteju KP Vrhnika novembra 1942 imenovali člana komiteja za SKOJ oziroma imenovali okrožnega sekretarja SKOJ. Najprej je to bil tovariš Leon, za njim pa tovarišica Dora do ukinitve vrhniškega okrožja. Po 1. kongresu Zvez sloven- Franc Pasetta-Maks je v nagovoru orisal delovanje SKOJ v naši občini Tako imamo v Borovnici skoraj brez prekinitve organizacijo SKOJ od predvojnega aktiva do osvoboditve. Vključevanje in sprejemanje novih članov je potekalo jeseni leta 1941, poleti 1942, jeseni leta 1943 in sredi leta 1944, ko se je organizacija razširila tudi na Bistro. Na sami Vrhniki je razvoj SKOJ drugačen. Aktiv, ki je nastal pred vojno, se je z odhodom v partizane, sprejemom v partijo in odhodom na organizirano delo na širše območje Notranjske in Slovenije, razšel. Poleti, še zlasti pa jeseni leta 1941, že imamo organizirane mladinske skupine, ki so delovale po navodilih novonastalih partijskih celic in odborov OF na Hribu, na Bregu in na Vasi. Kljub temu, da bi po mnogo intenzivnosti svoje aktivnosti lahko bili skojevci, formalnih sprejemov v tem času ni bilo. Mladi so tretirani kot Mladinska fronta. Prvo sprejemanje najaktivnejših mladincev v SKOJ je bilo poleti leta ske-mladine 10.—12. oktobra 1943 v Kočevski Reki, ko so se skojevski aktivisti in organizatorji vrnili na teren, so si uredili vprašanje odnosa Parti-ja~SKOJ—Zveza slovenske mladine tudi na našem terenu. Skojevsko organizacijo so med vojno večkrat prizadele okupatorske aretacije: leta 1941—42 borovniško organizacijo, vrhniško, drenovsko in loško pa belogardistične aretacije leta 1944, ko je bilo večje število skojevcev odpeljano v nemška taborišča. Kljub odhodom v partizane, kar je bila glavna naloga skojevske organizacije, kljub preganjanju in aretacijam, je organizacija, ki je nastala v letih 1941-42-^3 kontinuirano delovala do osvoboditve, seveda z občasnimi težavami. Po osvoboditvi pa se je organizacija razmahnila in postala udarna predhodnica vse naše mladine. Imamo občinsko orga- nizacijo v Borovnici in na Vrhniki, aktive in člane v vseh krajih sedanjega območja občine od Pa-kega do Zaplane in Loga, ki so delovali vse do leta 1948, ko je SKOJ kot posebna organizacija mladih komunistov prenehal delovati. Ves čas osvobodi Inega boja so naši skojevci bili tudi najaktivnejši del fronte na našem terenu. Predstavljali so jedro množične Narodne zaščite v letih 1942—43. Bili so kurirji in obveščevalci. Raznašali so tisk Osvobodilne fronte, Radijski vestnik, letake in izvrševali mnoge druge naloge in akcije na Vrhniki, v Borovnici in drugih krajih našega območja. Mnogi od njih so preživeli pretepanja in mučenja po okupatorskih in belogardističnih zaporih in uničujoča italijanska in nemška taborišča. Številni naši skojevci so vgradili svoja življenja v našo skupno svobodo. Nekaj čez sto članov SKOJ iz naše občine je bilo v NOB borcev in aktivistov. . Postali so komandirji in komisarji čet, pozneje komandanti in komisarji večjih enot, med njimi so znani organizatorji osvobodilnega gibanja na širšem območju. Nekaj med njimi je nosilcev »Partizanske spomenice 1941«. Ko pa smo izbojevali svobodo, so naši skojevci jurišali na nove naloge. Predani zastavljenim ciljem obnove in graditve svobodne domovine, niso nič zaostajali za svetlimi zgledi skojevcev med vojno. Bili so organizatorji in osnovna gibalna sila nove, široko organizirane Zveze slovenske mladine. Bili so organizatorji sekcij obnove razrušene dežele in pomoči v pomanjkanju takoj po vojni. Naši skojevci so organizirali in sodelovali pri pripravljanju drv na Poko-jišču, čistili so porušene in pož-gane domačije. Gradili so cesto Ljubljana—Vrhnika, Podsmre-ka—Vrhnika, cesto in progo Pre-serje—Borovnica, čistili v Borovnici porušeni viadukt in posledice bombardiranja. Pomagali so graditi grobnico na Drči in obnavljati Cankarjev dom na Vrhniki. Organizirali so pomoč pri vsakodnevnih opravilih za našo armado, organizirali zbiranje starega železa, papirja in oblačil, pa nabiranje borovnic in zdravilnih zelišč za ranjence. Imeli smo svoje enote v Dakijevi in Lukovi brigadi pri graditvi proge Oto-vec—Bubnjarci v Beli Krajini. Bili so na progi Brčko—Banoviči in na progi Šamac—Sarajevo. Še bi lahko našteval, a naj bo to dovolj. Po naši evidenci se je delovnih akcij udeležilo 153 naših skojevcev. Med njimi je bilo 32 udarnikov. Nekateri med njimi so dvakrat in petkrat in celo osemkratni udarniki. 15 je bilo komandirjev čet, 13 komandantov delovnih brigad, od tega trije komandanti sektorjev. Bili so člani štabov brigad in predavatelji na delovnih akcijah. Matija Lenaršič Nuša Rljavec-Mrlak Erna Srdič Naši spomini Matija Lenaršič, rojen 1926, je doma z Loga. Kot sin napredno usmerjenega železničarja se je po končani štiriletni osnovni šoli leta 1938 vpisal na meščansko šolo v Ljubljani. Že zgodaj je postal področni kurir za področje Loga, tam se je tudi vključil v OF ter deloval v narodni zaščiti. 1942. leta je bil pri 16 letih v gozdu nad Logom sprejet v SKOJ. »Moja naloga in naloga kolega Toneta Vrhovca, s katerim sva skupaj delovala kot področna kurirja, je bila prenašanje pošte Dolomitskega odreda, prek Barja do Preserja in naprej. Velikokrat pa je bilo treba prenašati tudi hrano. Na eni taki poti sva bila v Notranjih Goricah ujeta, najbrž tudi izdana, saj so na Logu najino delovanje poznali. Najprej sva bila na žandarmerijski postaji na Brezovici (kjer sva v straniščno školjko vrgla vso pošto), nato pa v Šempetrski kasarni v Ljubljani. Vendar naju tudi tam niso pregledali. Po dobrem mesecu sva bila izpuščena pod pogojem, da ostaneva v Ljubljani. Ker je bil kolegov oče upravitelj učiteljskega doma v Ljubljani, sva ostala tam in se vključila v njihovo skojevsko organizacijo. Tu sva spoznala in prebrala marsikaj, o čemer nisva prej nič vedela. Prvič sva slišala za marksizem. Po kakih šestih mesecih sem se s pomočjo očeta vrnil na Log. Tudi kolega se je vrnil. Najina prva želja je bila, da bi odšla v partizane, vendar sva dobila nalogo, da ostaneva na terenu, saj sva tu bolj potrebna. Pogoji dela so postali težji, ker se je že formirala bela garda. Do januarja 1943, ko so me aretirali, sva opravljala kurirske dolžnosti, zbirala material, vodila fante v NOB, skrbela za ranjence in jih tudi po potrebi premeščala. Tokrat so me v zaporu zasliševali in tudi pretepali. Nekaj časa sem bil zaprt v Šempetrski kasarni, nato pa do okupacije Nemcev v šoli v Mostah, takrat pa so me odpeljali v Dachau. Kasneje sem bil premeščen v taborišče Buchenvvald. Tu je delovala močna ilegalna komunistična organizacija, tako da se je taborišče 11. aprila 1945, dva dni pred prihodom zaveznikov, samo osvobodilo. Omenil bi le to, da smo bili tik pred osvoboditvijo organizirani v trojke, saj smo se bali, da bodo Nemci hoteli taborišče uničiti. Po vrnitvi iz Nemčije sem se na Logu takoj vključil v delovanje skojevske organizacije. Bil sem pa tudi v brigadah in sicer v brigadi Otovec — Bubnarci, Brčko — Banoviči, nato pa v brigadi Šamac — Sarajevo. Vsepovsod so mladi delali z navdušenjem, zagnano, lahko rečem, da so se resnično trudili, celo ponoči hodili delat, da bi le dosegli zastavljeni cilj. Tudi kasneje sem se vedno ukvarjal z mladimi: kot sekretar okrajnega komiteja mladine Za Ljubljano-okolico, nato kot učitelj v šoli, upokojitev pa sem dočakal kot ravnatelj mladinskega doma Malči Belič v Ljubljani.« t Nuša RIJAVEC-MRLAK je doma z Vrhnike. Takrat ko se je začela druga svetovna vojna, je kot dijakinja hodila v šolo v Ljubljano. »Bila sem vključena v napredno usmerjeno telovadno društvo Sokol. Tu smo veliko brali, predvsem knjige z delavsko tematiko, tako da smo resnično vedeli, kdo in zakaj je revež. Kot skojevka sem pravzaprav začela delati takrat, ko so naši prvi fantje iz tega dela že bili v partizanih, in je potem na nas mlajših ostalo vse. Zbirali smo predvsem hrano, stresali listke ter raznašali časopise. Aprila 1944 pa So me zaprli. Pravzaprav so zaprli očeta, ker niso takoj dobili mene, zato sem se vrnila domov. Nisem mogla pustiti, da mučijo očeta, sama pa bi odšla na varno. Poleg mene so takrat zaprli še štiri mladince, saj so nekaj že vedeli o nas. Velikokrat so nas namreč videli skupaj. Najbolj od vsega smo se bali, da bomo kaj povedali — bolj kot to, da nas lahko odpeljejo v taborišče. Tako so mene odpeljali v Rawens-bruck, kjer sem delala posamezne dele za letalska krila. Delali smo po dvanajst ur na dan in če si le bil zdrav, si imel upanje, da boš preživel. Osvobodili so nas konec aprila Rusi in po kakih treh mesecih sem se vrnila domov. Tu sem se takoj vključila v obnovo domovine. Kasneje pa sem bila tudi v brigadi Šamac — Sarajevo. V taborišču in tudi kasneje sem spoznala veliko skojevskih aktivistov in lahko rečem, da smo delali mi, drugi pa še dosti več. Čeprav sem bila sama in ostali mladinci, s katerimi sem skupaj delala, sprejeti v skojevsko organizacijo, ni tega na zaslišanju nihče priznal, saj bi v nasprotnem primeru hoteli vedeti vse in verjetno se vse skupaj ne bi tako srečno končalo.« Erna MRAK-SRDIČ je že od malega rasla v napredno usmerjeni družini, tako da je kmalu po okupaciji naše domovine že začela pomagati partizanom. »Starejši brat se je vključil v delo v Ljubljani, saj je bil zaposlen na železnici, sama pa sem bila zaposlena v frizerski delavnici, tako da sem morala biti vsak dan na Vrhniki in nikomer to ni bilo sumljivo. Tako sem prenašala predvsem pošto, časopise... če je odšel kak domačin v partizane, sem mu včasih prinesla še kaj od doma. Povedala pa sem tudi vse tiste stvari, ki sem jih slišala v delavnici. Najprej je odšel v partizane starejši brat, avgusta 1942 pa še vsa ostala družina. Sama sem bila vključena v dolomitski odred, oče je delal v čevljarski delavnici, mama in mlajši brat pa sta pomagala v bolnišnici. Marca 1943. leta sem bila v Belški grapi ranjena v nogo, tako da sem bila v bunkerju za ranjence, kjer so nas Italijani našli. Bunker je bil namreč izdan. Z19 drugimi partizani sem bila obsojena in poslali so me v zapor v Perugio. V zaporu smo imeli organizirane partijske sestanke, tudi tečaje za tuje jezike. Zapor so po Italijanih prevzeli Nemci, vendar so se konec 1943. leta tudi ti že počasi umikali in so nas verjetno hoteli premestiti v kako nemško taborišče. Sama sem pri Brezovici skočila z vlaka in se vrnila domov. Takoj sem začela delati in čeprav so me domobranci večkrat aretirali in zasliševali, so me vedno izpustili. V tem času sem prenašala največ pošto oziroma ustna sporočila. Po osvoboditvi sem delala kot sekretarka Skoja, bila sem tudi na drugem kongresu mladine. Predvsem pa sem pomgala staršem, saj sta oba brata padla v partizanih.« Ob dnevu varnosti je predsednik občinske skupščine priredil sprejem za pripadnike organov varnosti in notranjih zadev. V Brezovici pri Borovnici in okoliških vaseh bodo kmalu zazvonili telefoni. Krajani te dni končujejo še zadnja, večja dela pri polaganju telefonskega kabla. Na pomoč so jim priskočili tudi pripadniki JLA, ki so pomagali pri izkopu in postavitvi telefonskih drogov. Predvidevajo, da bodo z deli končali do konca junija. Poimenujmo ulico po Karlu Možini, enem od vodij upora v Judenburgu V uredništvu smo prejeli pobudo, ki je bila posredovana tudi KK SZDL Vrhnika-Center, da Vrhničani Karla Možino, namestnika vodje upora vojakov 17. regimenta v Judenburgu leta 1918, po toliko letih le potegnemo iz pozabe in mu za njegovo pionirsko revolucionarno delo damo priznanje s poimenovanjem ene od ulic na Vrhniki. Poglejmo njegovo revolucionarno pot: »Karel Možina, sin Petra in matere Uršule, rojene Brenčič, je bil rojen 9. 11.1893 na Vrhniki, takrat št. 182. Takoj ob začetku prve svetovne vojne je bil mobiliziran kot 21 -letni fant. Bil je na ruski fronti, tam kot avstrijski vojak ujet in bil v ruskem ujetništvu do revolucije v Rusiji. V revoluciji je tudi sodeloval. Po Brestlitovskem miru, ki ga je Sovjetska Rusija separatno sklenila marca 1918, se je vrnil v Avstrijo. Najprej je bil skupaj z drugimi povratniki iz ruskega ujetništva v posebnem avstrijskem vojno-policijskem taborišču na »prevzgoji«. Po določenem času je bil razporejen kot »frajter« v 17. pešpolk v Judenburgu. Po vključevanju v to enoto »Kranjskih Janezov« je zaradi svojega delovanja veljal za »vodjo boljševikov«, kot so vojaki imenovali povratnike iz Rusije. S svojim pripovedovanjem o ruski revoluciji, njenih ciljih in o nujnosti podobnega obračuna tudi na domačih tleh je mnogo prispeval k uporniškemu razpoloženju vojaštva. Ko se je formiral posebni pripravljalni ilegalni komite za upor, je bil tudi on vključen. Antona Hafnerja iz Godešiča pri Škofji Loki so imenovali za vodjo, Karla Možino pa za njegovega namestnika. Hafner in ostali vodje upora so se z Možino o mnogih stvareh pogovarjali pri skupnih odločitvah. Ko se je 13. maja 1918 upor razvnel, je Možina vse do kraja s polnim čutom odgovornosti sodeloval pri vodenju upora, posebno potem, koje bil Hafner ranjen. Madžarske enote so obkolile Judenburg in upor zadušile. Možina je bil aretiran z ostalimi vodji upora in pred naglim vojnim sodiščem 16. maja 1918 skupaj še s tremi vodji (Hafner, Štefančič in Dautovič) obsojen na smrt. Pred sodiščem, v zaporu in pri sami izvršitvi kazni 16. maja 1918 se je držal dostojno revolucionarja. Za ilustracijo opis njegovega streljanja: — Možina Karel: Ko ga je avditor poklical, je Možina vrgel do polovice pokajeno smotko ob tla Možina je šel možato v smrt, vreden svojega imena. Prestopil je čez oba mrtva tovariša (ustreljena pred njim), dvignil desnico (verjetno v pest) in odločno so se mu trgale besede: — Ni treba citati smrtne obsodbe, Vem, kaj me čaka. Močna sta ta-le obadva upornika: Možina in Hafner. Možina stoji na morišču in mora proti vojni poslušati tisto avditorjevo nosljavo čenčanje... (In dalje): G lej, Možina se ježe pripravil na smrt. Že je pokleknil, že so mu zavezali oči. Tedaj je še dvignil roke in rekel glasno kot pridigar: — Bog daj, da bi moja kri rodila stoteren sad! To so bile njegove zadnje besede....« Tekst je iz članka »Upor v Judenburgu 1918«, objavljen v »Kroniki slovenskih mest«, štev. 4, Ljubljana, decembra 1935. Podoben opis njegovih zadnjih kljubovalnih minut daje tudi Prežihov Vo-ranc v romanu »Doberdob«, poglavje »Judenburg«. Sicer pa je Vorančev roman, posebno del o uporu v Judenburgu veren opis stvarnih dogodkov in vloge posameznikov, tudi Možine v uporu. Pisan je namreč po dokumentaciji, ki je bila zbrana po vojni. Leta 1923 je bil formiran poseben odbor, ki je pripravil in nato prenesel posmrtne ostanke ustreljenih vodij upora v Ljubljano. Pokopani so na Žalah s primernim spomenikom.« V Zabočevu asfalt skozi vas V Zabočevem je bilo med prvomajskimi prazniki delavno. Krajani so uredili vso cestno kanalizacijo skozi vas in pripravili cestišče za asfaltiranje. Zdaj čakajo samo še na asfaltno prevleko. Denarna sredstva pa so že zagotovili. Stane Brož in Janez Petrovčič sta zvarila cestne propuste Nočni pohod na Slivnico Taborniki smo že drugič organizirali nočni pohod na Slivnico. Zbrali smo se že v petek, a nam gaje vreme zagodlo, saj je močno deževalo, pa smo pohod prestavili na soboto. V soboto smo ob 16. uri krenili s kolesi proti Borovnici Tam smo kolesa pustili ter se odpravili na dolgo pot. Do Pokojišča, kjer smo imeli prvo postojanko, je pot minila zelo hitro, saj smo imeli vsi dovolj moči, da smo se šalili in prepevali taborniške pesmi. Po nekajminutnem počitku na Pokojišču smo se odpravili naprej. Ustavili smo se pri spomeniku, kjer je Šercerjeva brigada 13.10.1942 doživela svoj ognjeni krst in izbojevala svojo prvo zmago nad sovražnikom, ter si ogledali specialko in pregledali vrisano pot. Nadaljevali smo pot mimo Vinjega vrha, saj smo se odločili, da gremo letos raje okrog. Pot je resda daljša, je pa mnogo manj utrujajoča. Naslednjo postajo smo imet v Kožel-skem logu, pri spomeniku, kjer je taborila 1. četa 1. bataljona Ljuba Sercerja leta 1942. Tu smo večerjal, pa tudi oblekli srno se topleje, saj se je počasi po ohlajalo. Spustila se je noč. Nadaljevali smo pot skozi temne vasi in se počasi bližali Cerknici. Okrog polnoči smo prišli v Cerknico ter se zapletli v pogovor z nočnim čuvajem Bresta iz Cerknice, ki nas je gledal tako začudeno, da smo se bali, da se bo kam skril. Ko je ugotvil, da smo le taborniki, nam je pričel razlagati, kje je najbližja pot do vrha. Pred nami je bil naš cilj — temni vrh Slivnice. Pričeli smo se vzpenjati. Počasi smo začutili težke noge in naši nahrbtniki so postajali vedno težji. Vedno počasnejši so bili naši koraki, a zavedali smo se, daje z vsakim korakom naš cilj bližji. Ko smo prispeli na vrh, smo si morali preipraviti prenočišče. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj je bilo jasno in tako smo si prav hitro pripraviti ležišča in utrujeni zaspali. .V Zjutraj nas je prebudila manjša čreda ovac, ki se je pasla v bližini. Pričelo se je pospravljanje naših zasilnih ležišč in skupno ugotavljanje, da nas bolijo noge, še bolj pa ramena, ki so morala prenašati naše prenapolnjene nahrbtnike. Privoščili smo si zajtrk ter sklenili, da gremo še do Cerkniškega jezera Pot navzdol nas je precej izmučila, saj smo hoteli čim prej dospeti do vode, da bi se osvežili. Sonce je neusmiljeno pripekalo, ko smo vsi bosi veselo zakorakali v hladno vodo in si hladili vroče noge. ki so se nam skoraj »skuhale« v planinskih čevljih. Prav nikamor se nam ni mudilo, a zavedali smo se, da je do Rakeka, kjer je železniška postaja, še nekaj kilometrov zelo neprijetne poti — ob cesti, kjer je veliko izpušnih plinov. Pa smo jo mahnili naprej. Od vročine je iz cestnega asfalta kar puhtelo. Počasi smo hodili proti Rakeku in ves čas ugotavljat, kako prijetnejša je hoja po gozdu. Na bencinski črpalki v Rakeku smo se hladili z vodo in počasi se nas je lotevala utrujenost, pa tudi zaspani smo postajat — noč je bila precej kratka, vsaj spanja je bilo premalo. Prav veseli smo bit, ko smo sedii na vlak. V Borovnici smo se poslovit od starešine, ki je tam doma ter se s kolesi prav počasi peljali proti domu. Bit smo utrujeni, a kljub temu so Marjeta, Tina, Zlatko in Ivan sklenit, da drugo leto spet ponovimo ta pohod in če bo Janez, ki je pohod vodil, ponovno pripravljen voditi, bomo prav gotovo še št — morda se nam bo pridružil še kdo od vas. SONJA Brigadirji so letos enkrat že zavihali rokave. Na Pokojišču so pomagali pri urejanju pašnikov. Drenovci zmagali V organizaciji ŠD Dren in ZTKO občine Vrhnika je bil 18. maja 1986 organiziran na igriščih Športnega parka na Drenovem griču balinarski turnir—Tekmovanje krajevnih skupnosti za 1986. leto. Tekmovanja se je udeležilo 10 krajevnih skupnosti kar je zelo vzpodbudno saj vsako leto sodeluje na turnirju več ekip, ki zastopajo posamezne krajevne skupnosti. Letos je bilo tekmovanje organizirano že tretjič in v skladu s pravili tekmovanja je bila organizator tista krajevna skupnost, ki je na predhodnem tekmovanju zmagala. Rezultati tekmovanja: 1. KS Drenov grič — Lesno brdo 2. KS Vrhnika-Vas 3. KS Sinja gorica 4. KS Vrhnika-Breg KS Drenov grič-Lesno brdo je tretjič zapored osvojila prvo mesto, zato ji je pripadel prehodni pokal v trajno last. Organizatorji tekmovanja morajo zato takoj naročiti nov prehodni pokal — kip balinarja, kot simbol nadaljnjega zbliževanja ba-linajev v občini, njihovega dobrega sodelovanja in večje motivacije za tekmovanje v prihodnje. Tekmovanje na Drenovem griču je bilo dobro organizirano, funkcionalnost objektov pa je ustvarilo prijetno vzdušje med tekmovalci in gledalci. Vsi, ki so odhajali s turnirja so zagotavljali, da se v 1987. letu ponovno dobimo na Drenovem griču v mesecu mladosti, ko bo organiziran četrti turnir krajevnih skupnosti. KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA Opekarska SS, 61360 VRHNIKA ODBOR ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA KOMUNALNEGA PODJETJA VRHNIKA obja vi ja prosta dela oziroma naloge: 1. ADMINISTRATOR V TEHNIČNEM SEKTORJU (dela vodenja skladiščne kartoteke in nadomeščanje skladiščnika) 2. MINERSKA DELA 3. STROJNOKUUČAVNIČARSKA DELA 4. VODOVODNOINŠTALATERSKA DELA 5. PK KOMUNALNA DELA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje: — pod 1: 2-letna administrativna šola, 6 mesecev delovnih izkušenj — pod 2: poklicna šola ustrezne smeri, tečaj za KV minerja, izpit iz VPD — pod 3 in 4: poklicna šola-ustrezne smeri, vozniško dovoljenje »B« kategorije — pod 5: osnovna šola Kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas in dvomesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov podjetja v roku 15 dni. Poročilo o delu sveta KS Vrhnika-Breg v mandatnem obdobju april 1984 — april 1386 Svet se je v času od izvolitve aprila 1984 pa do aprila 1986 se stal na 20 rednih sejah. Za posamezna področja je imenoval 7 komisij in sicer: 1. komisijo za vzgojo in izobraževanje 2. komisijo za kulturo in teiesno kulturo 3. komisijo za planiranje, urbanizem in komunalno gospodarstvo 4. komisijo za zdravstvo in socialno varstvo 5. komisijo za statut in druge splošne akte 6. komisijo za priznanja in odlikovanja 7. komisijo za varstvo naravnega okolja Komisije so se sestajale po potrebi ob reševanju tekoče problematike. 1 delom komisij v celoti nismo zadovoljni, saj sta aktivno delovali le komisij za kulturo in telesno kulturo ter za planiranje, urbanizem in komunalno go spodarstvo. Svet je v tem obdobju imenoval le dva ulična odbora, kjer pa je svoje vlogo odigral le eden in tov Delavskem naselju ob asfaltiranju njihove oko-! lice. Naloga teh odborov je, da usklajujejo ožje interese v posameznerr naselju, vodijo posamezne akcije. Predvsem pa naj bi bili podaljšana roki: sveta KS pri informiranju krajanov in obratno. Pri delu s komisijami in odbori bo moralo biti v bodoče več sodelovanja! KK SZDL, predvsem pa bo potrebno v odbore in komisije imenovati ljudi, K: so dejansko pripravljeni delati. Člani sveta so v preteklem mandatu svojo funkcijo opravljali na primer' nem nivoju, razen dveh delegatov, ki smo jih že takoj v začetku zamenjali Pogrešali pa smo večjo aktivnost skupščine KS, ki se je na vseh sejah ukvarjala s problemom sklepčnosti. Svet je na svojih sejah reševal probleme v vseh zadevah, ki se dotikaj« razvoja naše KS. Na javnih razpravah smo prisluhnili krajanom o minulih in trenutnih pro blemih, tu gre predvsem za obljubljene, planirane in nerešene komunalni probleme iz preteklosti. Plan za leto 1985 ni bil v celoti realiziran, predvsem zaradi nedogovorje; nega financiranja KS fn neizvajanja naših zahtev odgovornih ljudi v SKOCES in Komunalnem podjetju. Kljub temu pa smo uspeli realizirati dve nalogi: obnovo vodovoda, uredi tev cestišča, izgradnjo pločnika, javne razsvetljave na Robovi cesti, asfal-i tiranje in javno razsvetljavo v Delavskem naselju, kjer so se krajani sani organizirali in v celoti izpeljali zastavljeno nalogo. Svet pa je v okviru svojilf finančnih možnosti tudi pripomogel, da je bila nalega realizirana. To je lep dokaz, da je le tako možno reševati nastale komunalne probleme. Pri tem je razveseljivo dejstvo, da je vrhniško združeno delo pokazale veliko razumevanje za reševanje najbolj perečih problemov. še nadalje pa ostaja odprto vprašanje ureditve Sivkine ulice, čeprav sc tudi potekale aktivnosti in je bila prisotna pripravljenost krajanov tudi na vM soko finančno udeležbo. Ob tem je potrebno omeniti tudi nekatera, d< pred kratkim nerešena vprašanja na relaciji KS —SKOCES, glede financi-ranja naprav kolektivne komunalne rabe. V tem času smo po težkih problemihuspeli dokončno rešiti problem pokopališča, ki je pokazal, kako smo nemočni pri reševanju takih problemov ki bi se morda z drugačnim pristopom hitreje rešili. Vse planske dokumente smo vtem mandatu obravnavali in jih sprejeli, tako da imamo jasno zastavljene naloge, ki jlh'rribramo v tem srednjeročnem Obdobju tudi realizirati. ;X V tem obdobju smo uspešno izvedli delegatske volitve in izglasovali II samoprispevek za vodooskrbo. Ponovno se je izkazalo, da so krajani kljub nekaterim pojavom nezadovoljstva in nezaupanja pripravljeni sodelovati pri reševanju življenjskih vprašanj. To potrjuje tudi zelo dober rezultat na referendumu. KK SZDL je kot nosilec priprav na volitve opravila veliko dela, saj vemo, da je ravno zaradi nerešenih problemov bilo težko pridobiti ljudi k sodelovanju. Sedaj ko imamo rešen problem delegatskega delovanja, bo potrebne doseči tako sodelovanje, da bo krajanom v združenem delu, ki je tudi delegat KS, čutil in razumel problem KS in se tako tudi obnašal. Tako poglobljenega sodelovanja do sedaj nismo v zadostni meri uspeli razviti, delno tudi zaradi takšne organiziranosti pri preobrazbi KS. Že v začetku delovanja smo ugotovili, da je bila preobrazba KS premalo pripravljena in zaradi tega smo v tem obdobju porabili mnogo preveč časa s preobrazbo, namesto da bi reševali bolj pereče probleme. Tudi sodelovanje med ostalima dvema KS ni bilo dovolj konstruktivno, vse preveč je bilo samo dogovarjanja, premalo pa konkretnih akcij. Tako smo morali reševati financiranje novih KS, delitev premoženja, organizacijo dela strokovne službe itd. Menimo, da se je v preteklosti nabralo toliko nerešenih komunalnih problemov, da jih brez samoprispevka ne bomo mogli rešiti niti v daljši prihodnosti, kar pomeni, da se bo morala Vrhnika najprej natančno politično opredeliti, kako reševati probleme,istočasno pa se tudi uskladiti na občinskem nivoju. Na področju SLO in DS pa smo v tem obdobju premalo napravili, saj smo imeli velike probleme dobiti človeka, ki bi bil pripravljen delati na tem področju. SVET KS VRHNIKA — BREG S kolesom 1000 kilometrov po Sloveniji Vrhniški kolesarji 11 Likovcev in 8 IUV-ejevcev se od 20.-27. junija letos odpravljajo na kolesarjenje po 1.000 km dolgi slovenski kolesarski transverzali na trasi: Vrhnika — Kranjska gora — Vršič — Nova gorica —Trst — Koper — Postojna — Kočevje — Novo mesto — Kumro-vec — Rogaška Slatina — Ljutomer — Murska Sobota — Maribor — Slovenj gradeč — Vrhnika. Spotoma bodo Likovci obiskali tudi članice SOZD-a (Meblo, Novo-les, Marles, Stol, Lesnina itd), luvejevci pa svoj TOZD v Šoštanju. OBVESTILO Stranke obveščamo, da bo pralnica na Jelovškovi cesti s 1. 6.1986 ukinjena. Zato bomo sprejemali perilo v pranje do 30. 5. Po tem datumu pa bomo le še izdajali oprano perilo. Zadnji rok za dvig opranega perila je 13. 6. 1986. Komunalno podjetje Vrhnika KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA Vrhnika, 27. 5. 1986 DELAVSKI SVET KOMUNALNEGA PODJETJA VRHNIKA objavlja javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev po izklicnih cenah: — zastava 750 letnik 1981 70.000,00 din — zastava 101 letnik 1978 100.000,00 din — oprema pralnice 2.300.000,00 din Javna licitacija bo 16. 6. 1986-ob 8. uri v poslovnih prostorih Komunalnega podjetja Vrhnika, Opekarska 55. Ogled osnovnih sredstev vsak dan od 7. do 14. ure. Prometni davek ni vračunan v ceno. Vsa sredstva so naprodaj po klavzuli »gledano—kupljeno«, po prevzemu ne sprejemamo reklamacij. Pred pričetkom licitacije morajo interesenti vplačati 10 % varščino. Informacije po telefonu (061) 751-072. na vrhniki se je končalo srečanje pionirskih in mladinskih skupin — najboljši pokazali ustvarjalen odnos do gledališča in družbe Zadrege pri izbiri besedil Sklepno srečanje pionirskih in mladinskih gledaliških skupin Slovenije Naša beseda, ki je potekalo ob 110. obletnici rojstva Ivana Cankarja na Vrhniki, je omogočilo ogled štirih dosežkov pionirskih skupin, petih uprizoritev mladinskih skupin za otroke, osmih uprizoritev mladinskih skupin za svoje vrstnike in ene uprizoritve lutkarjev. Več skupin je prišlo iz Ljubljane (4) in Celja (3), po ena pa iz Izole, Hrpelj, Vrhnike, Kranja, Jesenic, Domžal, Svečine, Šmartnega ob Paki, Besnice, Ajdovščine in Črnomlja. Za sklepno srečanje sta uprizoritve izbrala Andrej Vajevec in Matjaž šekornja, naloge gostitelja pa so uspešno opravili sodelavci ZKO Vrhnika. Izbira programa sklepnega srečanja je vedno odvisna od ponudbe in od kriterijev tistih, ki izbirajo. Letošnji izbor je vzbudil med udeleženci pogovorov o predstavah, ki sta jih vodila Peter Božič in Peter Mili-tarov, precej različnih in tudi nasprotujočih si mnenj. Tako ni mogoče verjeti, da so si vse uprizoritve zaslužile udeležbo na tem srečanju, hkrati pa se lahko vprašamo, ali ni na Slovenskem medtem nastalo še kaj vrednega za ta osrednji pregled gledališke dejavnosti mladih. Seveda pa ob ocenjevanju gledaliških dosežkov mladih ustvarjalcev ne moremo izhajati le iz kriterijev idejno-estetske in izvedbene kakovosti, ampak moramo posebej pozorno upoštevati vzgojno vlogo, ki jo ima gledališka dejavnost za mladega ustvarjalca. Zanimati nas mora torej bolj postopek kot rezultat, bolj hotenje kot cilj. če torej odmislimo zahtevo, da bi morali na srečanju videti le najboljše, in verjamemo selektorjema, da sta izbrala najbolj značilne poskuse mladih ustvarjalcev, potem je treba ugotoviti, da je bil program srečanja zelo raznovrsten v hotenjih, delovnih postopkih in končnih dosežkih. Prikazal je precejšnjo različnost in raznovrstnost pogledov mladih ustvarjalecev in njihovih mentorjev. Po deležu udeležbe osnovnošolskih skupin bi mogli soditi, da gledališka ustvarjalnost na tej starostni stopnji nazaduje. Videli smo tako poskuse sodobnega spodbujanja otrok, da prek improvizacijskih iger poiščejo svojim sposobnostim in hotenjem primerne oblike odrskega izražanja (skupina Pionirskega doma iz Celja, ki je uprizorila sveže in izvirno Tespisov voz ZKOS »Na Tespisovem vozu se je na Vrhniko, v Verd, v Borovnico, na Log pripeljalo šestnajst pionirskih in mladinskih gledaliških skupin iz vse Slovenije. Gledalci so lahko videli vse, od parade visoke kuftfviranosti do grenkih sadežev pravice, ki so lahko tudi plemeniti, pa do predstav, ki morda na tako zahtevna srečanja ne sodijo. Ne da bi bili mladi gledališki navdušenci — zaradi spleta nesrečnih okoliščin —zato karkoli krivi, se je morala Talija, zaščitnica komedije, nenadoma spremeniti v Melpomeno, zaščitnico tragedije. Včasih je bilo preveč hrupa za prazen nič, sem ter tja pa tudi mentorji gledaliških skupin besedil niso ravno najbolje razumeli. Pogovori o predstavah pa morajo odgovoriti na izredno zahtevno vprašanje, kako tudi v ljubiteljskem gledališču v prihodnje hoditi po ravni in pravi poti«. , Misel uvodničarja v Drugem biltenu Organizatorji: ZKOS, Združenje gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije ter ZKO Vrhnika, se zahvaljujemo za razumevanje in sodelovanje delovni organizaciji IUV TOZD Usnjarna, OŠ Ivan Cankar, OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, OŠ Log-Dragomer, ter posameznikom, ki so prispevali, da je srečanje pionirskih in mladinskih gledaliških skupin Slovenije uspelo. ZKO Vrhnika besedilo Albine Trampe-Žmavc o velikem strahu Bu-holimu), kakor tudi posledica zastarelega mentorjevega vsiljevanja lastnega uprizoritvenega koncepta, ki otroke v pristni ustvarjalnosti prej ovira kot spodbuja. Med predstavami mladinskih skupin za otroke je bilo mogoče opaziti tudi zadrege pri izbiri primernega besedila (pogoste priredbe proznih in lutkovnih besedil) kakor tudi prepovršne odrske izvedbe. Poskusi mladih so se v večini primerov ustavili na ravni živopi-snosti in razgibanosti oblike, a s premajhno pozornostjo do ustvarjanja celovitejšega gledališkega doživetja za najmlajšega gledalca. Kot da bi delali po načelu — za otroke je vse dobro, namesto — za otroka je tudi najboljše komaj dovolj. Količinsko in po odmevnosti je bil najpomembnejši delež mladih ustvarjalcev, ki je namenjen njihovim vrstnikom. V tem sklopu smo si lahko ogledali tudi nekatere uprizoritve ljubljanskih srednješolcev s Podob trenutkov. Videli smo poskuse, ki so težili predvsem k sprostitvi in so nastati iz veselja nad igranjem (Srednja pedagoška šola Celje, srednja gradbena Ljublja-na-Petan: Prehlajena Sneguljčica, Jesih: Grenki sadeži pravice), a tudi poskuse, ko se želijo mladi prek odra spopadati z osebnimi in splošnimi družbenimi vprašanji. Vrednejši so seveda tisti dosežki, ki presegajo veselje nad odrsko sproščenostjo in skušajo prek odra izražati ustvarjalen odnos mladih do gledališča in družbe. SLAVKO PEZDIR dejal je peter božič, dramatik O izboru besedil, gledališkosti predstav in razumevanju dramaturgije Izbor besedi) je zlasti pri otroških in mladinskih gledaliških predstavah najbolj problematična hkrati pa tudi osnovna zadeva naše besede. Gre predvsem zato, da je zlasti pomembno, kako izbira režiser oziroma mentor besedila, ki so primerna za otroke in mladino. Besedila morajo biti gledališka, ustrezna njihovemu doživljajskemu svetu in s tem je najbrže povedano vse. Kar smo videli doslej, je možno reči, da tukaj ni bilo pretiranih spodrsljajev. Večina besedil je bila ustrezna tem osnovnim normam, seveda pa je drugo vprašanje, ali je bil ustrezen tudi pristop k ugle-dališčenju teh besedil. Naj navedem primer, kako je to treba početi. GRENKI SADEŽI PRAVICE Milana Jesiha so zagotovo izjemno zahtevno besedilo tudi za prekaljenega režiserja in igralca, saj se besedilo dogaja vsaj na štirih ravneh: na banalni, tako rekoč vulgarni ravni, na trivialni, na ironični in na resni, celo lirični ravni. Te ravni se prepeletajo med seboj in namesto gledališkega konflikta ustvarjajo akcijski zagon. Režiser Jamnik ml. se je zavedal, da takemu besedilu igralci po nobeni plati ne bodo kos niti glede gledališkega snovanja niti glede na svoj doživljajski svet. Zaradi tega je opravil edino ustrezno redukcijo, pa ne po dolžini tekstovnega gradiva, temveč je zre-duciral besedi lo na eno samo raven in sicer na tisto, ki sem jo imenoval resno lirično; in ansambel je to gledališko nalogo opravil zelo dobro. Primer nesporazuma s prezahtevnostjobesedila in možnostmi otrok pa je predstava BUTALSKE RAZGLEDNICE v režiji Bojana Podgorška, kjer so otroci gledališko zmogli komaj dve sliki, pozneje pa jim je zmanjkalo gradiva in moči. Treba je povedati, da je gledališka plat predstav šibka zaradi napačnega branja besedil, kar pa hkrati pomeni nepoznavanje dramaturškosti besedil. To se kaže v tem, da predstave niso razvidne, da niso urejene po gledaliških znakih, saj samo ta urejenost neposredno govori gledalcem, ne pa besedi lo. Če bi besedilo govorilo, bi nam zadostovalo, da ga le preberemo. K^nc Curk razstavlja na mednarodni grafični razstavi »III. PREMIO DE GRABADO MAXIMO £*M0S 1986«, ki je v muzeju Municipal Deferrol v Španiji in gre še v Santiago de Gompostela y la le?fUna'ravno tako v Španiji. Razstavlja grafični list »Nekonponibilnost časa«, za katero je dobil l^s odkupno nagrado na Hercegnovskem zimskem salonu v Hercegriovem. V galeriji Ivana Če-ala v Mariboru pa razstavlja kinetične grafike. Kultura — del vojaškega vsakdana Poveljstvo LAO se je — ne brez razloga — odločilo, da bo gostitelj enodnevnega seminarja o kulturi Vojaški klub iz vojašnice Ivan Cankar na Vrhniki in ostali kulturni ani-matorji iz te vojašnice. Zakaj taka odločitev? Pripadniki vojašnice Ivan Cankar namreč že dalj časa sodelujejo na revijah kulturnega ustvarjanja z originalnimi idejami, pristopi do kulture in z uspešnimi rešitvami. Vendar vrhniške izkušnje ne smejo biti formula, po kateri naj bi delali tudi drugod. Lahko so samo povod za razmišljanje o originalnih idejah, ki naj bi jih uresničevale osnovne enote JLA. O pomenu kulture pri oblikovanju moralnega lika pripadnikov naše armade, o ohranjanju in negovanju tradicij NOB in socialistične revolucije, izgradnji vojaške discipline in o pomenu amaterskega kulturnega ustvarjanja je govoril generalmajor Vinko Sunjara. Poudaril je, da se kultura v nekaterih nevojaških okoljih koristi tudi za razširjanje idej in teze, tuje samoupravni socialistični družbi in da posamezniki pod krinko novih umetniških vrednot in množične kulture poskušajo manipulirati z odločitvami zlasti mladih ljudi. O lastnih izkušnjah je govoril starešina Franjo Patačko. Povedal nam je nekaj zanimivih podatkov. Mladi vojaki, ki pridejo v vojašnico Ivan Cankar namreč že na začetku izpolnijo anketni list z željami in nagibi z možnostjo vključevanja v nekatere sekcije. Zanimivo je, da približno 55 odstotkov mladih vojakov želi delati v eni od sekcij, od teh pa dobra tretjina pri glasbi. Petina se odloča za delo v raz-glasni postaji, drugih 20 odstotkov za folkloro, ostali pa za vojaško univerzo, recitatorsko, dramsko, dopisniško, likovno in še kakšno sekcijo. Če temu dodamo, kot pravi Franjo Patačko, še tradicijo vključevanja velikega števila vojakov v amatersko kulturno ustvarjanje v osnovnih enotah, potem se tu že kaže realna osnova graditve kulturne ustvarjalnosti, katere kvalitetta je zanimiva tudi za izbirčnejšo publiko. Dobro sodelovanje z Domom JLA na Vrhniki pa je tudi porok za uspeh. Na tem delovnem sestanku so bila poudarjena tudi nekatera tehnična vprašanja, ki so vezana na kulturno ustvarjalnost v enotah JLA na področju LAO. Nekoliko sramežljivo je bila navržena tudi problematika sodelovanja s kulturnimi dejavniki na Vrhniki z redkimi, vendar zelo poudarjenimi primeri dobrega sodelovanja. To bi moral ' biti naš skupni interes! Enodnevni delovni seminar, lahko rečemo celo delovni dogovor, je bil zaključen z delovno ugotovitvijo, da je kultura bila in mora ostati sestavni del vsakdanjega življenja in dela vsakega posameznika in sredine v armadi. Bogatenje duha, amatersko kulturno ustvarjanje, negovanje tradicij NOB in socialistične izgradnje skozi umetniško vrednost, sprejem umetniškega dela z jasnim sporočilom socialističnega duha in morale mora biti in ostati stalna naloga vsake sredine. Gostitelj je v okviru prikaza dejavrfbsti vojaškega kluba izvedel krajši kulturni program za vse udeležence seminarja o kulturi v LAO. Repnik v Salonu IUV Razstava Antona Repnika v Salonu IUV je prispevek h kulturnim prireditvam ob 110-letnici rojstva Ivana Cankarja. Slikar Anton Repnik sodi med slovenske likovne ustvarjalce, ki so med občinstvom že dobro znani. Originalnost samorastniškega izraza in nesporne likovne kvalitete njegovih del nas vedno znova pritegnejo. Barviti »šopki« ljudi, ki jih gledamo upodob- ljene na slikah, se nam vtisnejo v spomin in kadar jih ponovno kjerkoli zagledamo, nas takoj zopet pritegnejo in sporočijo: »to je Repnik...« Slikar je razstavljal samostojno in skupinsko doma in v tujini. Lahko rečemo, da je reden gost mnogih galerij y Sloveniji in Jugoslaviji. S svojimi likovnimi deli se jepredstavil v večjem delu držav Evrope, med drugim tudi v najimenitnejših kulturnih centrih, kot so Pariz, Zurich, Torino, Bon... Majska srečanja na OŠ Log — Dragomer Vzporedno s prireditvijo »NAŠA BESEDA '86« na Vrhniki je v dneh od 12. do 16. maja na šoli potekal kul-turniteden. Program jebil pester, v tednu dni se je zvrstilo 14. prireditev. Začelo se je z otvoritvijo likovne razstave izbranih del likovne kolonije BISTRA. Avtorje in njihova dela je predstavil ravnatelj Novinšek, glasbeni prispevek pa sta dali sestri Zalaznik. V istem prostoru, le na nasprotni strani pa so učence pritegnile razstavljene čipke klekljarskega krožka iz Bevk. Nekatere skupine nas obiščejo vsako leto. To so učenci vrhniške in borovniške šole pa tudi folkloristi iz Ligojne. Vstopnine za prireditve ni. In kdo so bili naši gostje? — Tamburaši OŠ Vita Krajgerja iz Ljubljane — Celjski srednješolci s francoskega šansona — iluzianist Miran Čanak — lutkarji iz Kranja — Mešani pevski zbor iz Dragomerja in Pediatrične klinike iz Ljubljane — Lutkovna skupina ZKO Vrhnika — Pionirska gledališka skupina, f olkoristi — člani, ritmičnega in literarnega krožka Oš I. Cankarja z Vrhnike — Pionirska gledališka skupina in člani literarnega krožka Oš dr. Ivana Koršca iz Borovnice — Mladinska folklorna skupina Bistra in odrasli iz Ligojne. Od domačih skupin so sodelovali mladi folkloristi (oddelke Drenov grič), pionirska gledališka družina in sedem plesalk z gostjo — baletko A. Hriberšek. Dve predstavi — koncert mešanih pevskih zborov in Folklorni večer smo posebej namenili krajanom. Kljub temu, da je bil koncert pevskih zborov slabše obiskan je prisrčen aplavz občinstva, ki so ga bili deležni pevci, opravičil morda premajhno angažiranost organizatorja za polnoštevilni obisk koncerta. Vsaki gostujoči skupini smo tudi letos podarili našo maskoto — žabico, tokrat leseno figurico, izdelano po zamisli naših likovnikov in cvetje. Ob koncu prireditev smo želeli izvedeti, -kaj menijo učenci o predstavah — napisali so, da jih je najbolj vznemiril čarovnik, najbolj razvedrili srednješolci iz Celja. ŠKD pa se ob tem zapisu vsem nastopajočim skupinam najlepše zahvaljuje za obisk na našem odru. MILKA RACMAN Jurjevčič srečal Abrahama Na reviji pevskih zborov, ki je bila letos v Borovnici, je Zveza kulturnih organizacij izročila spominsko darilo — sliko Tonetu Jurjevčtču, glasbenemu pedagogu, ki je tiste dni praznoval življenjski jubilej — petdeseti rojstni dan. Pridružujemo se čestitki in želimo, da bi še vrsto let uspešno, tako kot doslej, vodil pevske zbore. NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI Strokovna literatura Doba prevratov Greco J.: Ona in dmgi Javno informiranje in komuniciranje ter naloge ZK Kraigher L.: Zbrano delo Lik komunista danes Longman D.: Nega sobnih rastlin Modic L.: Boris Kidrič Pot kmečkega ljudstva v OF Prezrte stročnice Sedej J.: Akademski kipar France Gorše Steidle H.-G.: Transistorske priročne tabele LEPOSLOVJE Mladinsko: Golob B.: Skrinja iz babičine bale Grafenauer N.: Skrivnosti Mal V.: Poletje v školjki Zidar P.: Dražba sanj Za odrasle: Bartol V.: Don Uirenzo Ceglar L.: Slemeniški župnik Lesar I...: Lesene harfe Prevodi: Castaneda C: Bitka za neznano Fernandez D.: V angelovi roki Flaubert G.: Gospa Bovarvjeva Gide A.: Vatikanske ječe Gogolj N. V.: Mrtve duše Gončarov A.: Oblomov Hamsun K.: Potepuhi Hardy T.: Čista ženska Houba K.: Punč torta Lx>ndon J.: Martin Eden Olofsson R. P.; Cvetni kralj Singer I. B.: Rodovina Muškat Tolstoj L. N.: Vstajenje VVilde O.: Slika Doriana Graya tekmovanje za pokal m. tita —arčon in kobal najboljši mladinski par v sloveniji Uveljavitev vrhniškega šaha Na republiškem moštvenem finalnem tekmovanju za pokale Maršala Tita so vrhniški šahisti utrdili sloves, da so perspektivna šahovska generacija, ki se, opirajoč na lastne sile vztrajno prebija k vrhu. Letos sta zablestela Denis Arčon in Peter Kobal, ki sta za Vrhniko priborila zveneč naslov, saj sta postala republiška moštvena mladinska prvaka. Čestitke pa zaslužijo tudi drugi predstavniki Vrhnike za borbenost, srčnost in lepe uvrstitve. Tekmovanje je bilo v Mariboru med prvomajskimi prazniki. Udeležilo se ga je okoli 50 moštev iz Slovenije, ki so si pravico do tega sodelovanja priborila preko regijskih tekmovanj. Članska moštva so tvorili po štirje igralci, ženska in mladinska pa po dva. Člansko moštvo ŠD Vrhnika je tokrat spremljala smola, ker je ponovno moralo nastopiti oslabljeno. Igrati ni mogel Justin, ki je — kot vemo — na služenju vojaškega roka. Da pa bi bilo moštvo z njim precej močnejše, zgovorno pove podatek o njegovi igri na odprtem prvenstvu Maribora, kjer je delil prvo mesto. V članskem moštvu je na prvi deski igral Leon Gosti-ša. Bil je nepremagljiv in tudi najzaslužnejši za visoko uvrstitev moštva. Dosegel je dva remija in tri zmage (med drugim je premagal mednarodnega mojstra Mencingerja). Najboljši rezultat na celotnem turnirju pa je verjetno sosegel Denis Arčon, ki je bil stoodstoten. Vse svoje nasprotnike je premagal z lahkoto in je partije odločal v svojo korist že do petnajste in dvajsete poteze. Dobro igro je na drugi deski vzorno dopolnjeval soigralec Peter Kobal. Drugemu mladinskemu Denis Arčon moštvu, v katerem sta bila Aleš Rom in Matjaž Jereb, je za las ušlo tretje mesto. Oba mladinca sta bila zelo solidna in sta bila ugodno presenečenje. O uspehih Vrhničanov seje dober glas drugje hitreje širil kot znotraj matične občine. Nekateri igralci so dobili mamljive ponudbe za nastope celo na turnirjih v tujini. Ostali pa so skromni in so se iz Maribora tiho vrnili nazaj na svoje šolske ter delovne obveznosti, ki jih večinoma zelo uspešno izvršujejo. REZULTATI Člani: Nova Gorica : Vrhnika 1:3 (Grosar : Gostiša 0:1), Iskra : Vrhnika 2 1/2 : 1 1/2 (Steiner : Gostiša 1/2 : 1/2), Vrhnika : Tomo Zupan Kranj 3 1/2 : 1/2 Murka : Vrhnika 1 1/2:2 1/2 (Mencinger: Gostiša 0:1, Ostermah : An-tonijević 0:1), Vrhnika Maribor 11/2:2 1/2 (Gostiša : Barle 1/2 :1/2) Kariž : Podle-snik 1:0. Vrstni red: 1. Maribor 10 (17), 2. Domžale 7 (12), 3. Iskra 7 (11), 4. Murka 7 (10), 5. Vrhnika 6 (12), 6. Kovinar 6 (10,5), 7. Radenska 6 (10) itd. (sodelovalo je 16 moštev). Članice: Domžale : Vrhnika 2:0, Nova Gorica : Vrhnika 1:1, Lehen Radlje : Vrhnika 1/2 .: 1 1/2 , Vrhnika : Iskra 1:1. Vrstni red: 1. Maribor 10 (10), 2. Domžale 8 (7, 1/2), 3.-4. Murka in Ptuj 6 (6), 5. Jesenice 6 (5),... 8.--9. Vrhnika in Kovinar 5 (5) itd. (sodelovalo je 14 moštev) V moštvu Vrhnike sta igrali Helena Vrenčur in Jelka Sadar. Mladinci: Ptuj: Vrhnika I. 0:2, Vrhnika!.: Maribor 1:1:1 (Arčon: Musil 1:0), Gameljne Rašica: Vriinika 1.1/2:1 1/2, Vrhnika I.: Kovinar Iskra III.: Vrhnika I. (0:2), Žalec : Vrhnika II. 0:2, Vrhnika II. : Iskra II. 0:2, Ptuj: Vrhnika II. 1/2:1 1/2, Vrhnika II.: Jesenice 2:0, Murka : Vrhnika II. 1:1 Za Vrhniko I. sta igrala Arčon in Kobal, za Vrhniko II. pa Rom in Jereb. Vrstni red: I.Vrhnika 1.9 (8 1/2), 2. Iskra II. 9 (8), 3. Maribor Metalna 8 (7 1/2), 4. Vrhnika II (61/2), 5. Slovenj Gradec 6 (6 1/2) itd. (sodelovalo je 24 moštev) Uspešnost igralcev Vrhnike: Arčon 100% (5 iz 5), Gostiša80% (4 in 5), Kobal in Rom 70% (3 1/2 iz 5), Čačič 67% (2 iz 3) itd. Ocena tekmovanja: V organizaciji je bilo nekaj manjših spodrsljajev, sicer pa organizator zasluži pozitivno oceno. Moštva so bivala v Peter Kobal študentskem domu, kjer je veljal dnevni penzion 2650 din, kar je dokaj visoka cena z ozirom na nudene pogoje. Nagrad ni bilo, le tri prvouvrš-čena moštva so prejela pokale. Tekmovalni sistem, ki je slonel na tako imenovanih meč točkah, se ni najbolje obnesel. Najbolj je oškodoval člansko moštvo Vrhnike, ki bi v primeru določanja uvrstitev na osnovi dejansko doseženih točk, osvojilo drugo mesto. To in tudi druga sorodna tekmovanja so lahko opozorilo, da bi kazalo katera od njih pripeljati na Vrhniko. Le čemu bi Vrhničani vedno hodili drugam, saj so drugi pripravljeni tudi kdaj priti do njih? A. ARČON majski hitropotezni turnir šd vrhnika - Ko ni Gostiše in Justina, zmaguje Arčon Na majskem hitropoteznem turnirju ŠD Vrhnike je v odsotnosti Justina (ki služi vojaški rok) in Gostiše (ki je tega dne skupaj s predsednikom društva na praznovanju v Borovnici prevzel za društvo občinsko priznanje OF) zmagal Denis Arčon, ki se korak za korakom dviga med najboljše šahiste. Zbral je 11 točk. Za njim so se uvrstili: Kobal 8,5, Jereb 8,5, Bolha 8,5, Trček 8,5, Rom 8, Vošpernik in Mlinar 6, Jug 5 itd. * AA- Šahista iz Zaplane najboljša Na mladinski šahovski olimpiadi, ki je bila pred dnevi v Domu JLA na Vrhniki, sta največje presenečenje pripravila šahista iz Zaplane, ki sta kot moštvo zbrala največ točk in osvojila prvo mesto. Pripomniti velja, da so manjkali nekateri najboljši vrhniški mladinci, toda kljub temu je rezultat moštva iz Zaplane pohvale vreden uspeh. S prvim mestom sta Pivk in Malavašič dobila tudi nagrado (šahovsko garnituro), ki jima jo je podelil pokrovitelj in pobudnik tekmovanja, tojeOKZSMS. Na ostala mesta so se uvrstila naslednja moštva: Oš Ivan Cankar II. 7, OŠ Ivan Cankar 16, OŠ Bevke 5:5 Itd. DENIS ARČON Naši strelci vodijo Strelci na glinaste golobe iz sekcije Dolomiti so uspešno startali v republiški ligi — zahod v streljanju na glinaste golobe. V prvem kolu, ki je bilo 17. maja v Kozljah pri Sežani, so dosegli dober rezultat. V ekipni konkurenci so premagali drugouvrščeno Olimpijo iz Ljubljane kar za 17 golobov. Med posamezniki pa so naši trije strelci: Vinko Tomažič, Stane Skubic in Roman Bokav-šek zasedli prva tri mesta. Vsi so zadeli po 92 golobov, tako da je zmagovalec postal šele po dodatni seriji Tomažič. Drugo kolo bo 7. junija v Novi Gorici. Vrhniški strelci v Izoli SD Darko Marušič iz Izole je dne 12.4.1986 organizirala tekmovanje za dan strelstva in hkrati memorial »FRANCA KRANJCA«, ki se ga je udeležila tudi ekipa SD Vrhnika v postavi Lam-preht, Skodlar, Rus. Ekipno so zmagali domačini pred SD Ankaran in SD Tabor Jezica. Vrhničani so med dvajsetimi ekipami zasedli 11. mesto. Med posamezniki je prvo mesto dosegel Dovč s 373 krogi, drugi Ban je bil 370, tretji Baloh 368. Med Vrhničani se je najbolje uvrstil Lampreht. Zasedel je 10. mesto s 358 krogi, Skodlar je zasedel 30. mesto s 342 krogi in Rus 38. mesto s 316 krogi. LAMPREHT Bokavšek zmagal Osemnajst strelcev iz Strelske družine Vrhnika — »TRAP« sekcija Dolomiti se je 10. maja na strelišču v Razorski dolini pomerilo na občinskem prvenstvu. Zmagal je Roman Bokavšek z zelo dobrim rezultatom — 94 zadetimi golobi od 100 možnih. Sledijo Stane Skubic 91, Viktor Čuden 83, Marjan Kavčič 82, Savo Strmole 81 itd. Prvenstvo je bilo hkrati tudi izbirno tekmovanje za sestavo moštva v republiški ligi. Ostrostrelci na tekmovanju Tretjega odprtega prvenstva TO Slovenije za ostrostrelce, ki je bilo v Ljubljani 26. aprila, so se udeležili tudi Lojze Gradišar, Gabrijel Kržič in Matija Grom, pripadniki enot občinske Teritorialne obrambe. To tekmovanje je bilo preveritev usposabljanja ostrostrelcev in naši fantje so se uvrstili v »zlato sredino«. sindikalno prvenstvo v tenisu Majer najboljši Teniška sekcija pri TVO Partizan Vrhnika in Svet Zveze sindikatov Vrhnika sta organizirala letošnje sindikalno tekmovanje v tenisu. Nastopilo je 19 tekmovalcev iz 11 OOS iz vrhniške občine. Tekmovalci so igrali na 9 dobljenih iger, finale pa na 2 dobljena seta. V finalu sta igrala znana nasprotnika — Janez Majer in Vinko Bizjak in prikazala dobro igro. Majer je še enkrat dokazal, da je trenutno najboljši teniški igralec v občini. Bizjak se mu je žilavo upiral, kljub temu pa je osvojil naslov občinskega prvaka med »sindikalisti«. Rezultati: J. Majer (OZ) : Hribar (Fenolit) 9:1, Bizjak (OŠ I. C.) : E. Skočir (Fenolit) 9:6. Za 3. mesto: E. Skočir: Hribar 9:1. Za 1. mesto: J. Majer: Bizjak 2:1 (4:6, 6:4, 6:4). Vrstni red ostalih: 5. Nagode (DSSS), 6. B. Majer (IUV), 7. S.-Kukec (IUV), 8. Vrbančič (IUV), 9. Đuran (Fenolit), 10. Prvinšek (OVO), 11. Nikolavčič (OVO), 12. B. Ogrin (LIKO), 13. Trček (OZ), 14. Jevšek (OC), 15. Arsič (Iskra), 16. A. Ogrin (Ma.), 17. Ščepanovič (Iskra), 18. Rus (OZ), 19. Vintar (ZZN). M. ARSIĆ ŠD POVŽ — rekreacija športna rekreacija ima v krajevni skupnosti Stara Vrhnika že dolgoletno tradicijo. Vsa aktivnost na telesnokulturnem področju se je sedaj odvijala prek komisije za šport in rekreacijo v krajevni skupnosti in športne sekcije pri OOZSMS. Prav zaradi tega smo se na pobudo predsedstva KK SZDL Stara Vrhnika odločili, da v letošnjem letu ustanovimo športno društvo, ki bo nosilo ime ŠD POVŽ. Z ustanovitvijo športnega društva hočemo doseči nekoliko višji nivo športne rekreacije, poleg tega pa tudi čim večjo vključitev krajanov v organizirane oblike športne rekreacije. V naši krajevni skupnosti nimamo telesnokultumih objektov, zato je naš osnovni cilj doseči zagotovitev vsaj osnovnih pogojev za delo. V srednjeročnem planu razvoja krajevne skupnosti Stara Vrhnika je tudi izgradnja košarkaškega igrišča in balinišča za Zadružnim domom. Ob pomoči krajevne skupnosti in TTKS bomo letos to nalogo tudi izvršili .Vložili smo že veliko prostovoljnih ur pri pripravi terena, tako daje ta skoraj pripravljen za asfaltiranje. Se veliko dela je pred nami, če hočemo doseči vse cilje, ki smo si jih zastavili. Na ustanovnem sestanku društva smo izvolili tudi izvršni odbor, v katerem so Franci Petkovšek kot predsednik, Marjan Grom kot podpredsednik in Jakob Susman, Janez Grom, Darko Potrebuješ, Leon Plahutnik, Janez Kenk ter Srečo Kenk. Športno društvo je že izdelalo plan aktivnosti v letošnjem letu in nekatere naloge, ki smo si jih zadali, že uspešno izpeljali. V mesecu februarju smo izpeljali tradicionalni gozdni smuk KUREN, organizirali smo občinsko in sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih v mesecu marcu. Košarkaška ekipa je nastopala v občinski košarkaški ligi. Pričelo pa se je tudi prvenstvo v občinski nogometni ligi, v kateri tudi nastopamo. V planu imamo tudi organizacijo krosa in pomoč pri organizaciji teka ULOVKA 86, kakor tudi več akcij v okviru društva. Udeleževali se bomo tekmovanj v občinskem merilu in rekreacijskih tekmovanj izven občine. P. F. »memorial jožeta hočevarja« Zmagovalci veterani Vrhnike košarkarski pokal v okviru nkz postojna Borovničani med 32 najboljšimi 1. kolo: FENOLIT-Partizan : POSTOJNA 77:75 (36:36), 2. kolo: PRESTRANEK : FENOLIT-Partizan 71:91 (31:50) Finale: TOK II. Bistrica : FENOLIT-Partizan 80:82 (47:42) V finalnem srečanju so igralci iz Borovnice v gosteh zasluženo premagali domačine. Koše na tej tekmi so dosegli: Šuštar 4, Mavec 2, Modrijan 7, Kovačič 4, Turšič T. 6, Nikolavčič 30, Zalar 6, Bajec 26. V šestnajstini finala SRS je bil njihov nasprotnik član I. SKL Koper. Borovničani so bili poraženi za 16 košev. S teka po mejar KS Drenov grič Marljivi atletski entuziasti ŠD Dren z Drenovega griča so ob dnevu I organizirali tradicionalni tek po mejah ks Drenov grič — Lesno brdo. I stopilo je prek 100 tekmovalcev In tekmovalk v 15 kategorijah. Pol domačinov in.udeležencev iz naše občine so sodelovali tudi tekači Ljubljane, Medvod, Hotedršice, Loj strane. Polhovega Gradca, Sevnli Ribnice... Mlajši pionirji so tekli na 1000mžalje in nan Žalujočo hčerke: Milka, Anita, Marija, Vika z družinami in sin Ivan / družino ZAHVALA Ob smrti našega očeta Antona Rožmanca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste ga zadnjič pospremili, darovali cvetje ter kakorkoli pomagali. Še posebej zahvala dr. Drašler-Rožmančevi, Pihalnemu orkestru, kolektivu IUV, duhovniku za obred in govornikoma za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi Popravek Pri zahvali za pok. Antonom Jordanom iz Verda, ki je bila objavljena v 132. številki »Našega časopisa«, se pravilno glasi: »Žalujoči sinova Stane in Janez z družinama in žena Rozalija.« Red in disciplina sta »doma« pri tabornikih Med taborniki Letošnji prvi maj smo taborniki kot vsako leto preživeli v Starem malnu. Bili smo majhna skupina 15 tabornikov, ki so se kljub napovedanim nevihtam odpravili ven — v naravo, saj se mora pravi tabornik znajti v vsaki vremenski situaciji. Čeprav nam je vreme v torek zagodlo, smo imeli v sredo več sreče — dež in sonce sta se menjavala vsake pol ure, pa smo izkoristili vsako minutko dobrega vremena. Ko smo po prihodu uredili tabor in se namestili v šotore, je sledilo naše običajno delo. Celo popoldne smo nabirali drva, da bi lahko zvečer zakurili velik kres — pa tudi kuhar Zlatko je moral imeti dovolj drv za kuho. Po okusni večerji smozakurili velik ogenj. Pričel pa se je tudi taborniški »krst« petih tabornikov. Najprej so se morali »krščenci« izkazati s svojim znanjem o ta-borništvu — npr. postaviti so morali šotor, ki ni imel ne klinov ne palic. Ves čas so si pridno nabirali kazenske točke. Sledila so še vprašanja »splošne izobrazbe«, ki imajo vsaj dva odgovora in naši »krščenci« so se morali zelo truditi, da bi pokazali vsaj malo znanja in iznajdljivosti, da bi zadovoljili sodnike — a brez uspeha. Potem je sledil pravi krst — vsaka kazenska točka je pome- nila ne preveč nežen udarec po zadnjici s pasom. Vsi smo se smejali, le krščenci ne. Da bi se pomirili, so morali izpiti še »osvežilni« napitek, ki ga marsikdo pri najboljši volji ne bi pogoltnil. Po prestanem krstu smo čestitali Gofli, Regici, Vegetku, Kvajeju in Lakotniku. Po krstu srno se šli še taborniške igre in kmalu je bila ura 10 — čas za tišino v taboru. Poslovili smo se s taborniško pesmijo. Prva trojka je pričela stražiti in tako so se vsaki dve uri menjavale straže. Noč je minila mirno. V četrtek smo imeli lepo vreme. Vadili smo postavljanje šotorov. A kaj, ko je čas prehitro mineval, pa tudi radioaktivnost nas je begala in tako smo pričeli s' pospravljanjem tabora. Lakotnik nam je skuhal odlično kosilo — delal je namreč veščino kuharja, ki smo mu jo po teoretičnem delu tudi odobrili. Po kosilu smo se odpravili domov — ravno dovolj hitro, saj nam je vreme ponovno poizkušalo povedati, da zanj še vedno ni konec aprila. SONJA Kosilo si znajo taborniki sami pripraviti To pomlad so vrhniški gozdarji posadili 30.000 smrekovih sadik. Prvič pa so posadili tudi nekaj sadik plodonosnih listavcev (brst, češnja). Pri delu so jim pomagali tudi osnovnošolci in vojaki z kasarne Ignac Voljč-Fric Prvi so s pogozdovanjem zaslužili nekaj denarja za svoj končni izlet, drugi pa po ponovno dokazali, da znajo prisluhniti tudi potrebam naših delovnih organizacij. J. V. Alpinisti v Paklenici , Člani AO Vrhnika: Stojan Rus, Rado Kovačič, Mojca Šajn. Mojca Oblak in Milena Oblak smo prvomajske praznike preživeli delovno, saj smo se že petič udeležili mednarodnega prvomajskega srečanja alpinistov v Paklenici Kl|ub temu, da nam je nagajalo vreme, smo uspeli opraviti 19 vzponov v stenah Anica kuka. Debelega kuka in Čuka. Nekatere teh smeri imaio zelo visoko oceno težavnostne stopnie: Kača (VII), Domžalska (VII); Slovenska s PIEPS varianto (VI Az). Zgrešena (VI —), Kara-bore (V + A2). Brid za mali čekić (V + A2), Velebitaška (VI), Mosoraška (V), Šaleška (V), Brahmova (V), Celjski steber (V)... Plezali smo tudi s člani drugih alpinističnih odsekov, saj je bila udeležba na letošnjem srečanju izredno velika. Poleg slovenskih alpinistov so se udeležili srečanja tudi alpinisti iz drugih republik in iz Avstrije, Italije, Nemčije in Češke Vrhunec srečanja pa je vsekakor predstavljalo odprto državno prvenstvo v hitrostnem plezanju, ki je bilo 2. maja. Prvouvrščeni Metod Skarja iz AO Mengeš in drugouvrščeni Srečko Likar iz AO Logatec se bosta udeležila svetovnega prvenstva v hitrostnem plezanju, ki bo letos v Sovjetski zvezi. Ob takem napredku, kot smo ga pokazali v zadnjem času, se bo prihodnjega tovrstnega prvenstva prav gotovo udeležil tudi kdo iz vrhniškega AO..,, seveda, če nam bodo naši žepi to še dopuščali. MOJCA ŠAJN Nove hišne številke v Verdu Na predlog Krajevne skupnosti Verd in na osnovi 11. člena Zakona o imenovanju naselij, ulic in stavb (Ur. list SRS št. 5780) je Občinska geodetska uprava Vrhnika izvedla preoštevilčenje naselja Verd. Zato morajo vsi lastniki stanovanjskih in poslovnih stavb zamenjati hišne tablice. Razdelitev novih hišnih tablic bo v sredo, 11. in 18. junija v prostorih Krajevne skupnosti Verd od 13.00 do 17.00 ure. Občinska geodetska uprava Vrhnika Spački junija na Vrhniki Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčič, Jakob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik) - Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — številka žiro računa: 50110-678-54000 - Telefonska številka uredništva: 751-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. Letos praznujemo visok jubilej — dvajsetletnico obstoja organizacije, kf združuje v svojih vrstah na tisoče lastnikov, simpatizerjev In prijateljev Clmos — Citroenovih vozil vseh vrst. YU AS KLUB (Jugoslovanski Ami-Spaček Klub), s sedežem v Beogradu, združuje svoje člane v sekcijah v vseh večjih mestih države. Delovanje kluba ureja statut, ki smo ga sprejeli konec lanskega leta. Najmlajša sekcija je vrhniška. Ustanovljena je bila šele lansko leto, vendar pa njeni začetki segajo že v leto 1981, ko smo povsem slučajno izvedeli za obstoj takšnega kluba. Od takrat dalje smo neumorno zbirali nove člane, tako da jih imamo sedaj več kot trideset — dovolj, da se je sekcija na našem področju lahko ustanovila. Najvažnejša dejavnost, s katero se ukvarjamo, je pripravljanje srečanj članov YU AS Kluba in udeleževanje na teh. Na leto imamo tri srečanja: tradicionalno zvezno, ki jeyednozaprvimaj v enem naših turistično hotelskih naselji vzdolž obale, dve pa sta sekcijski, največkrat |unija in septembra, organizirani v kamp stilu. Na takšnih srečanjih, ki po večini trajajo tri dni in se jih udeleže člani iz cele Jugoslavije in drugod iz Evrope, spoznavamo nove prijatelje in utrjujemo že prej navezane stike, pripravljamo razna tekmovanja v spretnostni vožnji, poznavanju cestno-prometnih predpisov, veščine za boljše poznavanje svojega vozila, prav tako pa tudi resne in manj zahtevne teste in tekmovanja, ki so namenjena razvredrilu udeležencev, poskrbljeno pa je tudi za naimlajše. Po koncu tekmovanj prejmejo najuspešnejši tekmovalci v raznih kategorijah lične medalje in praktične nagrade, člani pa dobe še priznanja za razne drupe discipline, ki jih določi prireditelj sam: na primer za najlepše dekorirano vozilo, najdaljšo prevoženo pot do srečanja, najstarejšemu in najmlajšemu udeležencu srečanja in podobno. Na vsakem shodu je organiziran tudi bolšji trg, kjer Mladi samoupravljala Mlade iz Slovenije pestijo mnogi problemi in težave. Te težave skušamo reševati na problemskih konferencah. 11. in 12. aprila smo se že sedmič zbrali na republiški pionirski problemski konferenci, ki je bila v Brežicah. Beseda je tekla o samoupravljanju pionirjev in mladincev na šoli, v družini, o povezavi pionirjev in mladincev v KS, o prostem času in informiranju na šoli. Trije predstavniki vrhniške občine smo se v petek odpeljali v Brežice. V osnovni šoli Bratov Ribarjev smo se seznanili z gostitelji, ki so nas prijazno sprejeli. Z njimi smo odšli na domove. Podrobneje smo spoznali življenje na brežiški šoli in mesto Brežice. Ob 16. uri smo se vsi delegati zbrali v domu JLA, kjer je bil plenarni del konference, pozdrav in seznanitev s programom. Razdeljeni v skupine smo obdelali določene teme o samoupravljanju. Večerjali smo pri gostiteljih, nato pa smo se vrnili v dom JLA, kjer je bilo poskrbljeno za zabavo. V soboto smo nadaljevali skupinsko delo, nato pa smo sklepe strnili na zaključni plenarni seji. Pri sklepih smo se izkazali kot zelo zahtevni, saj se nismo strinjali z marsičem, kot je na primer — ocenjevanje v šoli, zastareli učbeniki, neprimerna socialna pomoč učencem, informiranje na šoli in drugo. Nato smo odšli na ogled Posavskega muzeja. Tam smo si ogledali freske, etnološke predmete in arheološke najdbe. Nato smo se poslovili od gostiteljev in se jim zahvalili za udobje, ki smo ga uživali pri njih. V šoli smo se tudi poslovili, zatem pa smo se polni lepih spominov odpeljali z vlakom proti Vrhniki. Srečanje s sovrstniki mi bo ostalo še dolgo v spominu. . SIMONA KLASINC. 7. f. OS I. C. Vrhnika lahko prodajamo in kupujemo najrazličnejše rezervne dele za svoje avtomobile in spominske izdelke s Citroenovimi motivi. Seveda je udeleževanje na srečanji h povezano tudi s stroški, ki pa so minimalni, z akontacijo, ki jo plačamo pred odhodom, pa imamo zagotovljeno prehrano in druge ugodnosti, ki jih takšno srečanje nudi. Pa tudi potovanje na prizorišče srečanj prinaša vedno, razen skrbi in utrujenosti, polno nevsakdanjih aktivnosti in pustolovščin, posebno v bolj oddaljene kraje, tako da moramo večkrat jesti in spati kar ob cesti — v ta namen predelanih in urejenih vozilih. Člani naše sekcije so bili do sedaj že na trinajstih srečanjih. Letos bomo pripravili prvo mini srečanje tudi na Vrhniki. Trajalo bo od 20. do 22. junija. Najzanimivejša za občane je vedno parada vozil, ki jo bomo organizirali skozi več krajevnih skupnosti naše občine, končali pa z ogledom tehničnega muzeja Bistra. Pričakujemo veliko obiskovalcev in vsi se trudimo, da bi ga izpeljali kar najbolje, v zadovoljstvo udeležencev in organizatorjev. YU AS Klub daje možnost vključitve vsem občanom, članarina za tekoče leto pa znaša 500 din. Ob tem dobimo člansko karto, značko z emblemom kluba, razne Citroenove in klubske nalepke, slikovno mapo za arhiv, na svoj naslov dobivamo vse klubske informacije in časopis, ki izide enkrat letno. Kdor želi izvedeti o delu YU AS Kluba še več ali se želi sam vključiti vanj. naj se poveže s članom naše sekcije Tomom Petelinom. Miklavčičeva 4, Borovnica, telefon 746-562, vsak delovnik od 14. do 15. ure. Vsi, ki vozite spačka, pa ne pozabite pomagati prijatelju v težavah na cesti in se medsebojno pozdravljati — bodisi z lučmi, hupo ali rokami, s čimer bomo nadaljevali tradicijo, ki je uveljavi že petintrideset let. Vsem voznikom želi srečno vožnjo YU AS Klub, sekci|a Vrhnika! MILAN KOGOVŠEK Cenjene stranke! UOKVIRJAMO slike, gobeline, diplome. Izdelujemo paspartuje in kasiramo. Bojan Novak Tržaška c. 60, Vrhnika tel. 751-077 Se priporočamo! , Prodamo mešano pohištvo za otroško sobo: posteljo, pisalno mizo, omaro in nočno omarico. Kobal. Butajnova 29. Prejeli smo Z regulacijo Podlipske doline naj bi izboljšali in osušili ta zemljišč Odnos do tega dela pa kaže predvsem nestrokovnost in samovoljo izv jalca, ki mu ni mar, kakšno škodo povzroča rastju. Že lansko jesen so regulirali dolino na Stari Vrhniki. Sestava tal v tej d lini je enaka sestavi podlipske doline. To pomeni, da je zemlja v globini 1 nerodovitna — gre za sivo blato ali mulj. Pri regulaciji pa brezobzirno ur čujejo rodovitno plast vsai za nekaj let. In še ena napaka: Pri kopanju o krijejo precej sivega blata, ki pa ne prepušča vode in je zato vedno vi zamočvirjenih površin. V razdalji 30 m potekata vzporedno strugi stare sedanje Podlipščice. Stara struga je ostala nezasuta, v njej pa se nabil voda, ki nima kam odteči. To opuščeno strugo bi lahko zasuli z nerodovi nim muljem in s štori. Za ta odvečni material sedaj kopljejo druge jame, čimer pa samo uničujejo rodovitne površine. Če KZ kot izvajalec ne bo sodelovala s kmeti, ki obdelujejo te površin in s tem tudi ne bo ščitila družbenega in zasebnega premoženja, bo izgi! bila še to majhno zaupanje, ki ga je uživala do sedaj TINE GRO T LESNOINDUSTRIJSKI KOMBINAT UKD >>lik0<<' p- °-Vrhnika Vrhnika Po sklepu izvršilnega odbora delavskega sveta DO LIKO, p. o. Vrhnika objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. OPRAVLJANJE MEHANIČNIH DEL V PROIZVODNJI STROJNE OPREME — ve* izvajalcev Pogoji: — VKV ali KV strojne usmeritve ter 1 oz. 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog 2. OPRAVLJANJE KLEPARSKIH DEL Pogoji: — KV strojne usmeritve tet 1 do 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog 3. FIZIČNO IN PROTIPOŽARNO VAROVANJE Pogoji: — PK ali NKV ter 3 oz. 6 mesecev delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog 4. OPRAVLJANJE MIZARSKIH DEL Pogoji: — KV lesne smeri in nad 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog 5. DELA V NEPOSREDNI PROIZVODNJI V DE PROIZVODNJA NOTRANJIH VRAT BOROVNICA TER V DE PRIMARNA PREDELAVA I. VERD — več izvajalcev Pogoji: — PK lesne smeri ali NKV ter 3 oz. b mesecev delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog Za vsa navedena dela in naloge bomo s kandidati sklenili delovno razmerje za nedoločen čas ter s poskusnim delom v skladu s Pravilnikom o delovnih razmerjih, Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom ter opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v H dneh po objavi na naslov: Lesnoindustrijski kombinat LIKO. p. o. Vrhnika, Tržaška c. °0, kadrovska služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Srečanje brigadirjev — veteranov MDB Odbor brigadirjev — veteranov MDB pri MK SZDL Ljubljana tudi letos prireja tradicionalno srečanje brigadirjev — veteranov MDB, ki so sodelovali v delovnih akcijah 1945—1956. Letošnje, 5. srečanje brigadirjev-veteranov MDB bo v soboto, dne 14. junija 1986 ob 9. uri v Rekreacijskem centru JEZICA v Ljubljani (bivši »Štern«), Titova 260, do kamor vozi tudi avtobus mestnega prometa — štev. 6 in 8 iz centra mesta. Poskrbeli bomo za krajši kulturni program, ples in razvedrilo. Za gostinske storitve na srečanju bo poskrbljeno, stroškeihjejo udeleženci sami. Udeležencem bo na razpolago tudi posebna spominska značka 5. srečanja. Na srečanje vabimo vse brigadirje — veterane MDBiz vseh ljubljanskih občin, seveda pa so vabljeni, tako kot vedno ddslej. brigadi rji-veterani MDB iz vse Slovenije. Vse. udeležence srečanja prosimo, da se pri vhodu v Rekreacijski center JEZICA javijo naši dežurni ekipi zaradi vpisa v seznam brigadirjev-veteranov MDB iz območja Ljubljane, ker še vedno ni dovolj popoln. Iz izkušenj vemo. da nam našega srečanja tudi slabo vreme ne more pokvariti, zato pričakujemo tudi letos številno udeležbo brigadirjev-veteranov MDB. PREDSEDNIK ODBORA: BRUNO THALER :R \ -i