Ovitka 29 / letnik 58 / Ljubljana, 29. julij 1999 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov J Slovenije ^ijfcka Bohm povzema rezultate obravnave predloga za-^ona o pokojninskem in inva-ldskem zavarovanju za dru-9° branje, ki je te dni potekala i Matičnem delovnem telesu, 'n ugotavlja, da bo pokojnin-ska reforma korenita. Stran 2 Novi zakon o delovnih razmerjih, ki naj bi septembra nadaljeval pot skozi poslanske in strankarske pasti, bo po mnenju Gregorja Mikliča, delodajalcem kar krepko zvezal roke. Bodo pa morali Svobodni sindikati, da bi uveljavili vse svoje predloge in zahteve, v državnozborsko proceduro vložiti nekaj konkretnih amandmajev. Stran 3 Davek na dodano vrednost - vse po načrtih Kot nam je povedal Brane Mišič, izvršni sekretar ZSSS, je prvi mesec uvajanja davka na dodano vrednost potekel po načrtih - zgodilo se ni nič nepričakovanega ali katastrofalnega, nič tistega, s čimer so strašili “sindikalni vsevedi”. Mišiča so nekoliko presenetile le precejšnje razlike pri povečevanju cen po posameznih mestih. Po njegovem mnenju so nekoliko nižje povprečne cene v Ljubljani in Kopru posledica večje konkurence v njiju. V Mariboru pa naj bi bile cene višje, ker konkurenca tam še ni dovolj razvita. Mišič meni, da avgusta ne moremo pričakovati večje inflacije, septembra pa modra bo tudi nekoliko večja. Takrat se bo namreč pokazal učinek sproščanja cen energetike in storitev. Prav je, daje v socialni sporazum vključen draginjski dodatek. Vsi, ki bodo avgusta prejeli podpovprečno plačo, bodo septembra dobili ta dodatek. Za dobrega seje po Mišičevem mnenju pokazal tudi dogovor, ki omogoča usklajevanje izhodiščnih plač od 1. avgusta naprej. Kot smo objavili že v prejšnji številki našega glasila, se zaradi rasti cen življenjskih potrebščin izhodiščne plače povečajo za 2,3 odstotka. Vse to dokazuje, da vsi tisti, ki zaradi različnih strahov dogovora niso podpisali, niso imeli prav, meni Mišič. Za sindikalne zaupnike objavljamo: - nove izhodiščne plače po splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti - pogodbi za kovinsko in elektroindustrijo - pogodbi za komunalo - ter za dejavnosti prometa in zvez Nova sindikalna lista (stran 9) ^er uredništvo Nove Delavske enotnosti odhaja na redni letni dopust, boste njeni ^ročniki in bralci naslednjo številko prejeli v petek, 3. septembra. Vsem, ki boste v lem času na dopustu, želimo, da bi se na delo vrnili zdravi in z novimi močmi, d Uredništvo Pokojninska reforma Spremembe bodo korenite Lučka Bdhm, svetovalka predsedstva ZSSS Državnozborski odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko se je ta ponedeljek dokončno opredelil do vladnih amandmajev in predloga pokojninskega reformnega zakona za drugo obravnavo. Opozicijski poslanci so se na obravnavo izjemno dobro pripravili. Vladi so postavljali vprašanja, kakršna lahko pripravijo le tisti, ki so problematiko res dobro proučili. Razprava se je umirila šele potem, ko so predstavniki vlade prostodušno priznali, da visoko število vladnih amandmajev na predlog zakona res kaže na premalo premišljen predlog zakona za prvo obravnavo. Vladni predstavniki so še obljubili, da bodo v bodoče bolj previdni. Koalicijske poslance je pri odločanju zanimalo zgolj dvoje: prvič, pravočasno zaključiti razpravo na odboru, da bi lahko bil predlog pokojninskega zakona obravnavan že na julijski seji državnega zbora, ter drugič, glasovati izključno samo za rešitve, ki jih podpre vlada. Koalicijski poslanci so le enkrat samkrat kot en mož glasovali proti vladnemu amandmaju. Sloje za amandma o metodi usklajevanja pokojnin, ki gaje vlada pripravila na podlagi dogovora in usklajevanja z upokojenskimi strankami in organizacijami. Amandmaje podprl le poslanec Demokratične stranke upokojencev Ivan Kebrič. Rezultat glasovanja je bil tako presenetljiv, daje v meni ostal vtis o predhodnem dogovoru. Pri tem j e morda šlo zgolj za lekcijo poslanskemu kolegu, ki se mu morda zameri, da se v zvezi s pokojninskim zakonom obnaša nekorektno do koalicijske pogodbe. Morda pa je šlo za dejansko prepričanje poslancev, daje osnovno določilo o usklajevanju pokojnin predloga zakona za proračun sprejemljivejše. Poslanec Kebrič bo najbrž z oceno ravnanja koalicijskih partnerjev počakal do resnično odločilnega glasovanja na državnem zboru. Naj bo tako ali drugače, od januarja se pokojnine ne bodo več usklajevale vsak mesec. Ali pa se bodo odslej usklajevale z rastjo povprečne plače ali pa z rastjo precej nižje povprečne plače zaposlenih, za katere veljajo kolektivne pogodbe, bo že julija odločil državni zbor. Sindikalna stališča so poslanci kljub očitni užaljenosti zaradi napisov na transparentih, ki sojih 6. julija 1999 pred poslopjem državnega zbora nosili tudi sindikalni protestniki proti izjemnim pogojem za upokojevanje poslancev, sicer poslušali (in še to le, če so bila podana kratko in jedrnato), a upoštevali le, če je na to pristala vlada. Zelo dobro so si zapomnili, daje na transparentih pisalo na primer “Poslanci - posran-ci”. Predstavnikom sindikatov so tako koalicijski, še bolj pa nekateri opozicijski (!) poslanci postavljali zajedljiva vprašanja o doslednosti sindikalnih stališč. Tudi zato je verjetno redko večinsko podporo doživel amandma opozicijskih poslancev SKD Helene Hren Vencelj in Vincencija Demšarja, da sme posebni zakon izjemoma omogočati ugodnejše pogoje upokojevanja zgolj v primeru zdravju škodljivih delovnih razmer ter v dejavnostih in regijah, kjer brezposelnost presega 20 % aktivnega prebivalstva. Dokončno bo odločil državni zbor. Poročilo končujem z grenkimi mislimi na svoj račun. Razočarana sem, ker so podpisniki dogovora o pokojninski reformi med socialnimi partnerji in vlado iz aprila 1999 zaradi slabe koordinacije na nevladni strani zapravili nekaj od že dobljenih bitk. Nekateri podpisniki so na ključne delovne sestanke pred poslansko obravnavo predloga zakona poslali osebe, ki v nekaterih primerih aprila 1999 niso bile vključene v neposredna pogajanja. Zato je vladi uspelo (vsaj v tej fazi) ponuditi manj, kot bi morala. Večji del dogovora je bil v predlog zakona res korektno povzet. Večina ugodnosti bo torej veljala (bonusi, nič malusov v primeru polne de- lovne dobe, daljša prehodna obdobja, sestava organov upravljanja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje...). Toda obveljala pa je za nekaj odstotkov manj ugodna odmera malusov in neupoštevanje bonusov v prehodnem obdobju. Ker je pred nami še tretja faza zakonodajalnega postopka, te zgodbe še ni konec. Za konec mi dovolite še droben komentar. Novinarji in celo nekateri poslanci razočarano ocenjujejo, da so trije dogovori o pokojninski reformi, ki jih je vlada sklenila s socialnimi partnerji ter upokojenskimi in invalidskimi organizacijami, tako omilili v predlogu bele knjige napovedano reformo, da od le-te ni ostalo nič. To je pretirana ocena. Reforma bo ostra. Ukinitev možnosti predčasnega upokojevanja, malusi in višanje upokojitvene starosti ter polne pokojninske dobe za ženske bodo za večino še kako ostre posledice reforme. Reformo bodo občutili tudi številni premladi predčasni upokojenci, ki zaradi preostale sposobnosti za delo zmorejo opravljati delo po pogodbi. Po reformi se jim bo na ta račun za leto dni znižala že odmerjena pokojnina. Tako ali tako pa se bodo zaradi določil o usklajevanju pokojnin lete postopno realno zniževale. Verjamem, da bo ena izmed posledic te reforme tudi ta, da se poslej Slovencem v pokoj ne bo več tako zelo mudilo. In kmalu bomo vsi sklenili vsaj eno dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Le počakajte na v predlogu reformnega zakona napovedane davčne olajšave, pa se bo zgodilo! Na naše vprašanje, ali gre za res tako obsežno in zahtevno materijo, da jo je ekonomsko; socialni svet res moral odložiti na jesensko obdobje, je Mik*' odgovoril, da so strokovnjak' vseh socialnih partnerjev uskladili tisto, kar so lahko. Ker Svobodni sindikati niso uspeli uveljaviti vseh svojih predlogov, bo treba za drugo branje v državnem zboru pripraviti amandmaje. Gre za vprašanja, kot so sestavine plače, obveščanje sindikata, dolžina rokov, v katerihse sprejme odločitev o pravici delavca. Poleg tega je neusklaje no tudi vprašanje pomena kolektivnih pogodb, kar bo moral urediti zakon o kolektivnih pog°“" bah, ki naj bi bil sprejet sočasno z zakonom o delovnih razmer- jih. V nasprotnem primeru glede sklepanja kolektivnih po; godb nastala pravna vrzel, “n kolektivnih pogodbah gre P° Mikličevih besedah zlasti za razhajanje o tem, ali lahko določijo manjši obseg pravic delavcev kot ta zakon. Poleg tega so mnenja različna tudi o tem, katera kolektivna pogodba naj bi določala npr. dodatne razloge za uvajanje nadurnega dela. Svobodni sindikati se odločno zav; zemajo za rešitev, po kateri o uvajanje nadurnega dela urejale zlasti kolektivne pogodbe dejavnosti. Le-te naj bi bile temelj' ne pogodbe, v katerih bi bile določene pravice in obveznosti delavcev. Morebitne podjetniško kolektivne pogodbe naj bi bilo lc nadgradnja pogodb dejavnosti. “Predstavniki delodajalci se s temi našimi razmišljanji-(še) ne strinjajo, ugotavlja M'" klič. Ob prvem branju je državni zbor sklenil, naj bi zakon o delovnih razmerjih določil tudi dodatke za posebne pogoje, ki izvirajo iz neugodne razporedit' ve delovnega časa (nadurno-nočno, turnusno, izmensko delo ...). Po stališčih državneg" zbora ob prvem branju naj bi za- kon o delovnih razmerjih ureja tudi pravico do regresa za letn' dopust, povračila stroškov pre' voza na delo in z dela ter odprav' nin ob upokojitvi. “Zdaj smo obveščeni, da vlada takšnih reši' tev ne podpira, ker meni, da naj bi te zadeve bile urejene le v kolektivnih pogodbah,” je zaskrbljen Miklič. ki je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo i.-) v l K! i v 1*7 Ivi U 1 ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-41-232, nov-inar urednikTomaž Kšela • Naročnina, tel. 13-41-283 • Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: DeloTČR d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 *erie ekonomsko-s°cialni svet odložil razpravo o predlogu z®kona o delovnih Razmerjih na jesen, bo v|ada ta zakon lahko Poslala državnemu zboru v drugo obravnavo šele SePtembra. Ker pa je Podlog, pripravljen za orugo branje, že vzbudil Precej zanimanja, smo '"•‘©gorja Mikliča *aprosili, naj za naše glasilo opiše nekaj osnovnih značilnosti Pove ureditve delovnih •aznierij. stih mesecih po uveljavitvi tega zakona vsem zaposlenim ponudijo v podpis nove pogodbe o zaposlitvi. Predlog zakona določa kar zajetno vsebino teh pogodb. Tako bo v pogodbi moralo biti napisano delovno mesto oz. vrsta dela, osnovna plača in elementi za določanje plače in drugih izplačil, letni dopust, kraj opravljanja dela, opredelitev dnevnega in tedenskega delovnega časa ter njegova razporeditev. V pogodbi o zaposlitvi bo moralo pisati tudi, ali gre za zaposlitev za nedoločen čas ali pogodbo za določen čas. Delavec bo podpis nove pogodbe lahko odklonil, ne da bi zara- rej kar pošteno zavezal roke. Prepisovanje vsebine zakona in kolektivne pogodbe višje ravni v splošni akt bo zaradi tega postalo nesmiselno. Novost predloga zakona o delovnih razmerjih je tudi to, da delavci v podjetjih, ki jih bo doletel stečaj ali prisilna poravnava, ne bodo več avtomatično izgubili delo. Ostali bodo v delovnem razmerju, posameznikom pa bo stečajni upravitelj lahko delovno razmerje odpovedal. Ta ureditev bo bistveno ugodnejša od sedanje, ko ob stečaju vsem delavcem delovno razmerje preneha, stečajni upravitelj pa lahko posamezni- Ijenost odpovedi. Če bo sindikat ocenil, da je odpoved neupravičena, bo zoper odpoved delavec lahko vložil tožbo in ostal na delovnem mestu do odločitve prvostopenjskega sodišča. Miklič meni, da bo takšna zakonska zaščita preprečila neutemeljena odpuščanja zaposlenih iz osebnih razlogov. Delodajalci bodo namreč prisiljeni temeljito premisliti, ali se jim takšno odpuščanje splača. Ta rešitev je boljša od sedanje ureditve, saj za delodajalce pri neupravičeni odpustitvi delavca zdaj ni nobenih posledic. Po Mikličevem mnenju je v predlaganem besedilu zakona za . P() njegovem mnenju je največ-Ja sprememba zakona o delovnih Rtzmerjih, nastala med prvim in rugim branjem, opredelitev dednega časa. Do tega je prišlo v Povezavi z razpravo o plačanem Odmoru za malico med delom, "ladaje pri tem predlagala kom-Pr°mis, socialni partnerji mu ni-Srn° nasprotovali, po katerem bo . enski delovni čas najmanj 33,5 'n največ 37,5 ur. Kompromis je v terTh da se po tem predlogu čas »a nialico v skrajšanem delovnem ,asu ne bo več štel v plačani de-°vni čas. Zakon pa, da ne bo po-^ote, delodajalce še naprej zave-uJe. da med delovnim časom or-§anizirajo enega ali več odmorov ?a nialico, ki pa ne smejo biti do-°ceni za začetek ali konec delov-aega časa. Ta kompromisna reši-je skladna s prakso v veliki ve-^'ni evropskih držav. Ta rešitev pa ničemer ne posega v pravico de-avcev do malice in dolžnosti de-dajalcev, da poravnajo stroške priprave. , Eri skrajšanju delovnega časa ndo nekateri delodajalci verjetno * nšali zmanjšati plače,” opozarja 'klič. Sindikati se bodo morali ernu zelo odločno upreti. Zakonodajalec pa naj bi po Mikliče-e5* mnenju v zakon vgradil do-cbo, ki bo delodajalcem to na-<“J'° prepovedovala. , Kdo bo po novem odločil o °nkretni dolžini delovnega ča-Miklič pravi, daje to vprašali; že dosedaj bilo predmet ko-ektivnih pogajanj in tako naj bi 10 tudi v prihodnje. Marsikatero Podjetje je že imelo delovni čas, ^rajŠi od predpisanih 40 ur na te-.ei'. Skrajševanje delovnega časa a Povezano tudi s prizadevanji za p raj sanje delovnega časa v v v'r()pski uniji in državah, ki seji edj° pridružiti. pomembna novost v predlogu ak°na o delovnih razmerij je občost delodajalcev, da v dvanaj- Gregor Miklič, izvršni sekretar ZSSS, o predlogu zakona o delovnih razmerjih Zakon bo delodajalcem kar krepko zvezal roke di tega nosil n posledice, zanj bo še naprej veljala prejšnja pogodba o zaposlitvi. Po Mikličevem mnenju je mogoče pričakovati, da bodo delodajalci skušali delavcem vsiliti slabše pogodbe, češ da to izhaja iz novega zakona, in s tem znižati njihove pravice. Pravica delavca, da zavrne podpis nove pogodbe in da zanj velja stara, je v zakon vgrajena zaradi tega, da bi delodajalcem takšne nakane preprečili. Ze predlog zakona za prvo branje je vseboval določbo o prenehanju veljavnosti vseh splošnih aktov podjetij devet mesecev po uveljavitvi zakona. Splošne akte naj bi praviloma nadomestile kolektivne pogodbe. Le v primeru, da pri delodajalcu ni organiziranega sindikata in zanj veljavne kolektivne pogodbe, bo pravice in dolžnosti zaposlenih lahko uredil s splošnim aktom, vendar bo na ta način lahko uzakonil le pravice, višje od predpisanih z zakonom o delovnih razmerjih. Novi zakon bo po Mikličevem mnenju delodajalcem to- kom ponudi delo in izkoristi njihov položaj na zavodu za zaposlovanje. V primeru stečaja ali prisilne poravnave bo tistim, ki bodo izgubili delo, pripadla odpravnina, enaka kot trajno presežnim delavcem. Lestvica, od katere je odvisna višina odpravnine, pa ne bo več tako ugodna, kot je sedanja. Po predlogu novega zakona o delovnih razmerjih bo zaposlenim mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi zlasti na dva načina, rednega in izrednega. Novost, kije v predlog zakona prišla med prvim in drugim branjem, je v tem, da lahko sindikat zaščiti delavca tako v primeru izredne odpovedi kot tudi, ko gre za redno odpoved iz osebnih razlogov. Razlog za odpoved delovnega razmerja iz osebnih razlogov so po zakonu zlasti vedenje in nezmožnost opravljanja pogodbeno določenih delovnih obveznosti. Če bo delodajalec predlagal prekinitev delovnega razmerja delavca iz osebnih razlogov, bo sindikat poklican, da oceni uteme- drugo branje vloga sindikata določena jasneje, kot je bila prej. Edino sindikat lahko v podjetju zaščiti delavca, če delodajalec krši njegove pravice. Te vloge nima niti svet delavcev niti delavski zaupniki. Po novem predlogu ima sindikat, v katerega je delavec včlanjen, pravico zaščititi svojega člana. Delavca, ki ni sindikalno organiziran, lahko vseeno zaščiti sindikat, reprezentativen pri delodajalcu ali v dejavnosti. Delavec sam izbira, ali bo svojo zaščito poveril reprezentativnemu sindikatu v podjetju ali dejavnosti. Dolžnost reprezentativnega sindikata, na katerega se obrne nečlan, je preveriti okoliščine in na tej podlagi po potrebi ukrepati. Zlasti ob večjih nepravilnostih in kršitvah pravic delavcev bo reprezentativni sindikat stopil tudi na stran svojega nečlana. S tem bo namreč posredno ščitil tudi člane, saj bo delodajalcu tako pokazal, da si ne more privoščiti niti šikaniranja nečlanov sindikata, je prepričan Miklič. Franček Kavčič Kdo in zakaj se poigrava z usodo Aerodroma Maribor in njegovih delavcev “Delavci Aerodroma Maribor preživljajo hude čase, saj so zadnjo plačo prejeli na začetku junija za mesec marec. Podjetje torej delavcem dolguje že štiri plače, poleg tega pa jim dolguje še del regresa za letni dopust za leto 1994 v višini 22.866 tolarjev, regres za leto 1997 v višini 84.477 tolarjev, regres za leto 1998 v višini 86.236 tolarjev ter okoli 50.000 tolarjev razlike za premalo izplačane plače - vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi,” pravi sekretar območnega odbora Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije v Podravju Jože Korošec. To pa še ni vse! Vodstvo podjetja je večino delavcev poslalo domov na čakanje s 70-odstotnimi plačami, pa še teh jim ne izplačuje! Zato mnogi delavci nimajo več niti dovolj sredstev, da bi se pripeljali na letališče takrat, ko morajo dežurati. Zakaj Aerodrom Maribor še nima koncesijske pogodbe za upravljanje letališke infrastrukture Ustanovitelj podjetja Aerodrom Maribor je mestna občina Maribor. Letališko infrastrukturo pa je mesto s pogodbo, kije bila sredi leta 1998 podpisana med mestno občino in slovensko vlado, brezplačno preneslo na državo. Pogodba med drugim določa, da bo država z Aerodromom Maribor sklenila koncesijsko pogodbo, na podlagi katere bo Aerodrom upravljal infrastrukturo javnega mednarodnega letališča v Mariboru, ki bo namenjeno mednarodnemu potniškemu in tovornemu prometu ter za potrebe ministrstva za obrambo. Povedano na kratko: mestna občina je zadržala v lasti pravno osebo, letališko infrastrukturo (stezo, kontrolni stolp itd.) pa je brezplačno prenesla na državo, Aerodrom Maribor dolguje delavcem štiri plače in tri regrese Jože Korošec: Delavci Aerodroma Maribor preživljajo hude čase, saj jim podjetje dolguje več plač in regresov. Ob pomoči sindikata so že vložili tožbe za poplačilo terjatev. da bi jo le-ta ustrezno obnovila in modernizirala, kar je država tudi storila. Država pa seje s pogodbo obvezala, da bo koncesijo za upravljanje letališča dala Aerodromu Maribor. Vendar pa koncesijska pogodba še ni podpisana, o tem, kdo je za to odgovoren, pa so nasprotujoče ocene. Vodstvo Aerodroma trdi, da se podjetje ne more dogovarjati s Za obnovo letališke infrastrukture 1,5 milijarde tolarjev Potem ko je mestna občina Maribor brezplačno prenesla letališko infrastrukturo na državo, je le-ta poskrbela za njeno obnovo in modernizacijo. Tako so pred kratkim obnovili 2500 metrov dolgo in 45 metrov široko letališko stezo z dovodnimi potmi. Nova asfaltna prevleka je stala 3II milijonov tolarjev. Že spomladi pa so na mariborskem letališču odprli prenovljen kontrolni stolp, v katerega so namestili številne nove aparature. Do leta 2000 bodo na letališču obnovili še nekatere objekte. Obnova in modernizacija mariborskega letališča bo v celoti stala okoli l,5 milijarde tolarjev. Medtem ko država vlaga milijardna sredstva v posodobitev letališke infrastrukture, je podjetje, ki naj bi letališče upravljalo, na robu propada, saj delavci že štiri mesece niso prejeli plač. Kdo je odgovoren za to? Ali gre za kakšne igrice, ker bi morebiti želel upravljanje obnovljenega štajerskega okna v svet prevzeti kdo drug? Odgovore na vsa ta in številna druga vprašanja bo kmalu ponudil čas! prevozniki in sklepati poslov, ker še nima koncesije za upravljanje letališča. V vladnih krogih pa za to, da koncesijska pogodba še ni podpisana, dolžijo vodstvo Aerodroma, češ da mu ni po godu noben osnutek pogodbe. Posledica vsega tega pa je, da Aerodrom nima sklenjenih dovolj poslov. Delavci so kritični do vodstva podjetja Po mnenju mnogih delavcev, pa tudi nekaterih članov mestnega sveta v Mariboru, ki so pred nedavnim razpravljali o razmerah v podjetju, problem Aerodroma ni samo v koncesijski pogodbi, temveč tudi v vodstvu podjetja, ki nima jasne strategije razvoja mariborskega letališča in ne zna pridobiti ustreznih poslov. Direktor Aerodroma Maribor Zvonko Bajec je na nedavni seji mestnega sveta sicer predstavil svojo vizijo razvoja podjetja in letališča, vendar pa je mestni svetniki niso sprejeli, ampak so dali nanjo veliko pripomb. “V pogodbi o prenosu letališke strukture na državo med drugim piše, da bo država zagotovila pogoje za delovanje mednarodnega letališča za potniški in tovorni promet ter za potrebe ministrstva za obrambo. Osnovna razvojna strategija mariborskega letališča je s tem po mojem mnenju že določena,” pravi sekretarka območne organizacije ZSSS v Podravju in članica mestnega sveta Vekoslava Krašovec. “Zato mi ni jasno, zakaj direktor Aerodroma v strategiji govori o tem, da mora podjetje pridobiti strateškega partnerja. Ta partner naj bi bilo po prvotni zamisli podjetje za gradbene investicije Wiggins, ki vzpostavlja mrežo regionalnih letališč po Evropi in Severni Ameriki. Aerodrom Maribor naj bi z Wigginsom sklenil sporazum o nakupu ali najemu letališča. Nadzorni svet Aerodroma je že na začetku leta direktorja pooblastil za podpis pisma o name- ri z omenjenim podjetjem. P° ''‘‘j novejši verziji pa naj bi postaj teška partneija Aerodroma S ’ kije nosilec ustanavljanja ske cone v Mariboru, in KBM fond. STTC naj bi postal vecms lastnik Aerodroma Maribor, m na občina pa naj bi v zameno to dobila ustrezen lastniški e v delniški družbi STTC. Krašovčeva je na seji mes ga sveta hotela od ministrstv^ promet in zveze ter mestne o # Maribor izvedeti, kakšna stali5 imajo o teh vprašanjih. Ima podjetje č Aerodrom zares PreV delavcev? “Najresnejša vprašanja pa se P°. stavljajo v zvezi z zaposlenimi-naj bi po strateškem načrtu, 1 je pripravil direktor, število de cev Aerodroma zmanjšali za , kot polovico. V podjetju naj ^ ostalo redno zaposlenih s31*10 . delavcev. Direktor vidi mozni da bi druge delavce, ki bi jm■ no premestili v dmžbe k s trate partnerjem, najemali po P0®°*fU. ali pa jih angažirali celo preko s dentskega servisa. Krašovčeva ^ je zaradi tega vprašala, ali za Bodo delavci Aerodroma Maribo stavkali? Pred zaključkom redakcije sm° izvedeli, daje vodstvo Aerodr m a delavcem vendarle izplava še plače za april, vse druge terjal pa jim še dolguje. Zato seje 1 vršni odbor Sindikata delavce prometa in zvez Slovenije v P° jetju, ki ga vodi Adi Lipovnik,Pr imenoval v stavkovni odbor. laL na vodstvo podjetja naslovil v zahtev. Med dmgim terja izplak* neizplačanih plač, regresov in dj? gih prejemkov, redno izplac' plač v bodoče, izdelavo nove s stematizacijc delovnih mest ter < govor na vprašanje, kakšna usoda podjetja oziroma letalo, Stavkovni odbor je za 30. julij cal zbor delavcev. Če do takj‘ vodstvo podjetja ne bo izpolt" stavkovnih zahtev in dalo jasa odgovorov na zastavljena vpra-s nja, bodo delavci verjetno nap( vedali stavko! ^ jS0 lavce, ki delajo na letališču,n ■■ predpisani nobeni specialni ^ denimo za gasilce, varnostnik6 druge? Ali resnično lahko za v nost letalskega prometa skrbijo^ usposobljeni honorarni? VekoS1": Krašovec se sprašuje tudi, kak-so tekoči poslovni rezultati ^ droma. “Vodstvo podjetja g°v .j o velikem primanjkljaju ozir0' Eu ah iz preteklih let, vendar pa lj: me* Aerodrom na začetku jugi P° P°datkih Agencije za pla-Da ,]Prornct le milijon tolarjev za-v obveznosti, in to sedmega trp.ne®a reda. Kaj bi bilo torej podi n° nurediti za kratkoročno in k a A°r0Čno sanacijo podjetja? Za-I4 .^odrom še ni izterjal več kot poj. 'hjonov tolarjev najemnin od vt; .Je,lJa’ hi ima v najemu gostin-nKe'jokal? Kako to, da na letališču na1 ®laje prostocarinska prodajal-uie« Aerodrom ni ob pomoči u ae občine zaprosil za hipote-■ 1 kredit za plače delavcem? Ali 'rektor v času, ko delavci niso jgmTf' za svoJe delo predeva. : ^jvinan £mal Plačilo?” sprašuje Krašov- to/f^e milijonov kr£'tlita hipotekarnega faradi vseh teh in številnih dru- gih Prašanj člani mestnega sveta f!^1 problemi kovinsko-izdelovalni yPstriji -Z?auPnica ZZVnemu *kfetarju a ‘ndustrijo pod navedenim naslo-n' ™ 8aje podpisal urednik in prJlkl>'Nove Delavske enotnosti v0 • Ce* Kavčič, povzema razpravi n stališča julijske seje republi->n/U °dbora SKEI v zvezi z raz-C-iv podjetjih Slovenskih z.e-je V71, V uvodnem delu tega članka !!ed drugim zapisano: ve ,ČYiVt> sanacijski program Slo-rtio*1*1 Železarn ne uresničuje, je Prp'1?’ b° tu sistem že kmalu Publ Z^P*-Zaradi te8uje re-iQr. odbor državnemu sekre-iu jU Za}ndustrijo Borisu Šuštarji tcZ‘- neZuupnico. Odgovoren vZ 1 bil zlasti zaradi tega, ker še c,y n° n' rešeno vprašanje finan-teunJa obresti za dolgove izpre-(lq\lpet (t° naj bi prevzela vla-hij !e§,aže nerešena tudi za- , a\ naj Železarne prejemajo d(ll ,r‘b° po evropskih cenah, seje so kar precej nad njimi...” jQv "dstrstva za gospodarske dedih °iSt‘ne m<>,‘ poudarjena sin-13 EVifl l!'ll 7 1%1 SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE SLOVENIJE Delovnj čas v nemških trgovinah je določen dokaj liberalno Nadzor odvisen zlasti od sindikata Čl dednega predsedstva de« . "‘‘•ttias Jena in predsednik Rovi nega Panožr>ega sindikata tr- krtTh- 3I* 'n zavar°valnic Hu-no niermeyer sta nas podrob- govineavniN Z°J®aniziranostjotr" 2u v Nemčiji, predvsem po cev ltV^° delovnega časa delav-niemV6-* Za Nemčijo zelo po-'''gospodarski dejavnosti, vtro - • 0 85 odstotkov prometa i'ern°Vm'7 z'v'" ustvarja pet konju °V °z'roma multinacionalk. PetmiS Še 50 podjetji ustvarja teh knv U ,lnacionalk kar 98 odstotna, f!rometa z živili. Letni pro-_ ...ZlVllske troovinp if> nrpTn 900 V prizadevanjih za spremembo pravilnika o obratovalnem času prodajaln je vodstvo Sindikata delavcev trgovine Slovenije prejšnji teden obiskalo sindikat trgovine, bank in zavarovalnic (HBV), povezan v Zvezo nemških sindikatov (DBG). Na pogovoru na sedežu tega sindikata za Bavarsko v Munchnu smo želeli spoznati zakonodajo, ki urejuje obratovalni čas njihovih trgovin in s tem povezan delovni čas trgovskih delavcev. študentov, tudi brezposelnih oseb, ki jim delodajalci lahko za 20-ur-no tedensko obveznost izplačajo največ 630 DEM, za kar praviloma ne plačujejo davkov in prispevkov. Nova Schrederjeva vlada pa je to prakso spremenila, saj zahteva plačilo davkov in prispevkov tudi na te zaslužke. Ta oblika zaposlovanja seje v zadnjem času zelo razširila, saj je po oceni sindikata že vsak peti “delavec” zaposlen na ta način. Zakonsko opredeljen delovni čas je 37,5 ure tedensko, v kar ni vštet čas za malico oziroma počitek med delovnim časom. Dolžino rednega letnega dopusta določa panožna kolektivna pogodba, mlajši delavci imajo od 32 do 36 delovnih dni dopusta, starejši pa najmanj 6 tednov. Obratovalni čas prodajaln ureja poseben zakon. Sedaj veljavni zakon, sprejet leta 1996 kljub množičnemu protestu sindikatov, je liberaliziral odpiralni čas. Pred objavo sedaj veljavnega zakona je institut v Munchnu analiziral učinke podaljšanja obratovalnega časa na ekonomičnost poslo- trc raZVopte panoge. Razvojni grad ' V trS°vmi so naravnani v nwfnk' hipermarketov na obrobju den ter Popolno računalniško vonj^.0 Padajo. Sodobni računal- nahv,P°dprti sistemi na bl3gaj-bavp 1 reS,strirajo pri kupcu na-sPorn^a° blaS° ter elektronsko dn ‘J« dobaviteljem potrebe po Tak n'(i°stavi trgovskega blaga. ča j, nnalniški sistem omogo-k uelodajalcem velike prihran-Pri,? ZaP°slovanju in s tem tudi foških dela. 'mf 'k Pbhmnek pri stroških dela Vpr '"ogrede naj omenim, da po-bru.Ccn' Prodajalec mesečno v 2600 ZnCsku zas,uzi od 2240 do Posl mad< ~ omogoča tudi za-Žavi^Vanje posebnih skupin dr-Janov, kot npr. upokojencev, ^odiščne plače za trgovsko dejavnost *av9ust1999 Življat'St'^n' urad Republike Slovenije je izračunal, daje bila rast cen zar^njskih potrebščin v prvem polletju letošnjega leta 2,7 odstotna, do) v! te8a se izhodiščna plača za avgust 1999 skladno z zakonom o 2,3 Q(|tvi minimalne plače in načinu usklajevanja plač povečuje za arifni razred Izhodiščna bruto plača ___________________________v SIT za polni delovni čas enostavna dela 1.00 56.173 manj enostavna dela 1.10 61.791 srednje zahtevna dela 1.23 69.094 zahtevna dela 1.37 76.958 bolj zahtevna dela 1.55 87.069 zelo zahtevna dela 1.85 103.921 visoko zahtevna dela 2.10 117.965 najbolj zahtevna dela 2.50 140.435 najbolj pomembna, najbolj zahtevna dela 3.00 168.521 vanja in dodatnega zaposlovanja. Po izsledkih te raziskave bi s podaljšanjem obratovalnega časa lahko v treh letih trgovska dejavnost prihranila 20 milijard mark in na novo zaposlila 50.000 delavcev. Sindikat je po treh letih uvajanja tega zakona letos ugotovil, da seje zaradi tega zmanjšala zaposlenost v trgovini za 8,9 odstotka, izgubljenih je bilo 146.000 delovnih mest, promet pa seje v primerjavi z letom 1996, ko je novi zakon začel veljati, zmanjšal s 725 milijard DEM na 721 milijard. Tedaj je sindikat opravil tudi anketo o potrebah po podaljšanju obratovalnega časa prodajaln. Kar6l odstotkov vprašanih je menilo, da obratovalnega časa ni potrebno podaljšati. Čeprav je več kot 50.000 članov sindikata v Berlinu protestiralo zoper novi zakon, je nemški parlament, tudi zaradi pritiskov lastnikov trgovskih koncernov, sprejel zakon, kije precej liberalnejši, kot so bili prejšnji. Po sedaj veljavnem zakonu so trgovine od ponedeljka do petka odprte od 8. do 20. ure, vsako soboto SANDI BARTOL KAJ MORAM V KOK IT O PLAČAH IN DRI (JIH PRK.IKMKIII do 16. ure, v turističnih krajih pa najdlje do 20. ure. Posamezne občine lahko s svojimi odloki določijo tudi možnost odpiranja ob nedeljah (posebni prazniki, specifični za občino, ipd.), vendar največ štiri nedelje v letu, in sicer od 8. do 16. ure. Izven tega odpiralnega časa lahko v omejenem obsegu in asor-timanu živila prodajajo še na železniških postajah in bencinskih črpalkah, vendar le toliko, kot potrebujejo za osebno porabo. Novost zakona je tudi v tem, da uvaja t. i. posebni odpiralni čas, ki ga določijo posamezne občine glede na svoje tradicije, interese in potrebe. Takih krajev je na Bavarskem preko 5(X), čas odprtja trgovin pa praktično ni omejen. Predstavniki sindikatov so nam še povedali, da je v zakonu podrobno urejena tudi pravica delavcev do dnevnega, tedenskega in letnega počitka, vendar je tudi pri njih zaradi 481.000 poslovalnic inšpekcija neučinkovita. Zaradi tega lahko izvajanje zakona nadzira le sindikat. Čeprav so delovna mesta precej razpršena, je v nemški sindikat HBV vključenih več kot polovico zaposlenih trgovskih delavcev. Ob koncu pogovora smo sindikalisti skupno ugotovili, da lahko delavci le od sindikata pričakujejo resnični nadzor nad delovnim časom, saj žal tako kot pri nas tudi pri njih v oblastnih strukturah kapital dobiva prevladujoči vpliv. Sandi Bartol, sekretar IS Zaradi velikega povpraševanja je Sindikat delavcev trgovine Slovenije ponatisnil brošurico Sandija Bartola Kaj moram vedeti o plačah in drugih prejemkih. Člani SDTS lahko brošurico naročijo na sedežu sindikata v Ljubljani ali pri svojem območnem odboru. Za člane sindikata je brezplačna. Pogovor s predsednikom sindikata v Ljubečni Antonom Macuhom Delavci od sindikata pogosto preveč pričakujejo “Naša opekama ima že dolgo tradicijo, saj je bila ustanovljena že leta 1860,” pojasnjuje Anton Macuh. “Danes v opekarni proizvajamo v glavnem klinker, imamo pa tudi opečni program.” V času recesije v gradbeništvu, ki je bila najhujša na začetku in v sredini devetdesetih let, ko seje v celotni državi močno zmanjšal obseg investicij, je v Sloveniji propadlo veliko opekarn. Ljubečna pa je kljub dokaj zastareli tehnologiji pre- Anton Macuh: V našem podjetju je v Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije vključenih 98 odstotkov vseh zaposlenih. živela. To je posledica prizadevnega dela vseh zaposlenih, ki so se morali v minulem obdobju marsičemu odpovedati, pa tudi umnega vodenja podjetja. Število zaposlenih so zmanjšali s 380 na 120 “Naj večje breme krize so na svojih ramenih občutili delavci,” pravi Macuh. “Zaradi razpada nekdanjega jugoslovanskega tržišča in vojne na Balkanu je naše podjetje izgubilo 70 odstotkov tržišč. Zato je bilo prisiljeno zmanjšati število zaposlenih. Pred dobrim desetletjem je bilo v podjetju zaposlenih 380 delavcev, danes pa nas je 120." Kljub temu, da so v Ljubečni število zaposlenih zmanjšali za več kot dve tretjini, pa trajno presežnih delavcev niso odpuščali s trdimi metodami, temveč samo z mehkimi. Da podjetje večjega števila delavcev ni poslalo v odprto brezposelnost na zavod za zaposlovanje, je v veliki meri tudi zasluga sindika- Gospodarska kriza v prvi polovici devetdesetih let, ki je še zlasti prizadela gradbeništvo, je zdesetkala tudi opekarne v Sloveniji. Med tistimi, ki so krizo uspele prebroditi, je tudi opekarna Ljubečna iz Celja. Da bi kaj več izvedeli o tem, kako so delavci Ljubečne preživeli krizne čase in kakšen je njihov ekonomski in socialni položaj danes, smo se pogovarjali s predsednikom Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije v tem podjetju Antonom Macuhom. Sogovornik je hkrati tudi predsednik območnega odbora in član republiškega odbora omenjenega sindikata. ta delavcev gradbenih dejavnosti v Ljubečni. “Vodstvo podjetja je nameravalo odpustiti okoli 160 trajno presežnih delavcev ter j ih poslati na zavod za zaposlovanje. V sindikatu takšnega načina nismo podprli, ampak zahtevali uporabo za delavce manj bolečih metod zmanjševanja števila zaposlenih.” V Ljubečni so tako zmanjšali število zaposlenih tako, da so iz podjetja izločili posamezne službe (denimo varnostnike, vzdrževalce in podobno), število delavcev pa so zmanjšali tudi z uporabo mehkih metod ter s pomočjo naravne fluk-tuacije. Danes Ljubečna s 120 zaposlenimi uspešno posluje. “Lansko poslovno leto je naše podjetje končalo s pozitivno ničlo. V podjetju smo prepričani, da so najhujši časi že za nami in da naše podjetje čaka uspešen razvoj. Naša opekarna seje namreč uveljavila na domačem tržišču, še zlasti v osrednjem delu Slovenije, poleg tega pa svoje izdelke izvažamo tudi v Italijo,” pravi Anton Macuh. V Ljubečni so uspešno končali tudi postopek privatizacije. “Delavci, bivši zaposleni in upokojenci imamo v svojih rokah tretjino del- Popravek Milan Utroša, predsednik skupščine ZPIZ V prejšnji številki našega glasila se nam je pripetila neljuba napaka. Čeprav smo v članku pravilno poročali, daje Milan Utroša postal predsednik skupščine Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, smo v naslovu pomotoma zapisali, da je postal predsednik upravnega odbora. Za napako se prizadetim in bralcem opravičujemo. nic, tretjino delnic imajo skladi, s tretjino delnic pa razpolaga denacionalizacijski upravičenec.” Plače po kolektivni pogodbi Delo v opekarni je težko. Kako pa so delavci zanj plačani? “Delavci prejemamo plače po kolektivni pogodbi,” pravi Anton Macuh. “Izhodiščna plača je žal že leto dni oko- li 54.000 tolarjev. Lani je takšna izhodiščna plača veljala za solidna letos pa nič več. Zato si sindikalisti seveda prizadevamo in se pogajamo z vodstvom podjetja za višje plače. Sicer pa delavci verjetno v nobenem podjetju niso zadovoljn* s plačami, zato si moramo sindikalisti prizadevati, da bi se hkrati z življenjskimi stroški in produktivnostjo dela dvigovale tudi plače. Res pa joda plače v Ljubečni prejemamo redno." Vodstvo Ljubečne tudi sicer spoštuje določila kolektivne pogodbe-“Del regresa za letni dopust smo že prejeli, drugi del pa še bomo. Prav tako imamo delavci urejene malice in druge pravice po kolektivni pogodbi,” pojasnjuje Macuh. “Ker vodstvo podjetja spoštuje kolektivno pogodbo, nam za svoje pravice še ni bilo treba stavkati. Res pa je-da delavci Ljubečne sodelujem0 v vseh protestnih akcijah, s kateri in1 se Zveza svobodnih sindikatov Slovenije bori za delavske pravice. V Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije v Ljubečni J6 vključenih 98 odstotkov vseh zaposlenih. Razen omenjenega v podjetju ne deluje noben drug sindikat. Naš sindikat se dosledno bori za pravice delavcev, poleg tega pa si sindikalisti prizadevajo, da bi delavcem tudi sicer p°ma- Reševanje problemov poklicnih gasilcev v Mariboru se je premaknilo z mrtve točke V Novi Delavski enotnosti smo letos že večkrat pisali o tem, kako se poklicni gasilci in drugi delavci Javnega zavoda za zaščitno in požarno reševanje v Mariboru borijo za svoje pravice. Kakor kaže, so se po številnih pogajanjih v zadnjem času zadeve vendarle začele ugodno razpletati. Predsednik Sindikata poklicnih gasilcev Slovenije v zavodu Leon Pilinger je pred dnevi prejel pismo Francija Pivca, di-rektorja uprave mestne občine Maribor, ki je ustanoviteljica zavoda-V njem med drugim piše: “Podrobno sem prebral vaše pripombe k delovnemu osnutku Pravilnika o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest, ki jih štejem za zelo relevantne. Potreboval sem nekaj dodatnega časa, da sem se ob papirjih še celoviteje informiral o dejavn°stl zavoda, kijih nisem pobliže poznal. Pri tem sta mi pomagala tudi Vekoslava Krašovec in v. d. direktorja zavoda Jože Zahar. Trdno sem prepričan, da moramo pri našem nadaljnjem skupnem reševanju razmet v zavodu izhajati iz tistih točk, kjer lahko najhitreje poenotimo mnenje. Zdi se mi, daje to kolektivna pogodba in pa izhodišča sistematizacije iz lanskega leta. Predlagam, da se takoj po dopustih lotim0 dela na tej osnovi. Trudil se bom, da bomo na strani ustanovitelja popravi li v tej smeri jasna stališča.” “Ob tej priložnosti sem registriral še nekaj odprtih vprašanj, ki niso bila zajeta v doslej obravnavanih sistemskih papirjih (presežek °r zaradi .matematike turnusov, zagotavljanje prehrane med delom itd /’ in očitno je, da bo treba spotoma najti rešitve tudi za to - vsaj deloma v okviru letošnjega proračuna in celoviteje v proračunu za let° 2000,” je prav tako zapisal direktor uprave mestne občine Maribor- Vse torej kaže, da se bodo problemi v Javnem zavodu za zaščitno in požarno reševanje Maribor začeli po dopustih reševati tako, kot Je predlagal Sindikat poklicnih gasilcev Slovenije. u T. K 'i či §ali, še zlasti če so v stiski. “V Podjetju imamo dobro organizira-110 blagajno vzajemne pomoči, če Se naš član znajde v stiski, pa mu ^solidarnostno pomočjo prisko- na pomoč tudi sindikat. Sindi- kat organizira tudi družabna srednja in izlete, pri katerih pa mo-raJ° člani del stroškov poravnati Sarni. Naša ekipa redno sodeluje tudi na športnih igrah gradbenih delavcev Slovenije.” 'Probleme v podjetju si sindikat Prizadeva rešiti s pogajanji z vod-stvom podjetja,” pravi Macuh. “Mo-rarn reči, da imamo z vodstvom pod-Jetja na čelu z direktorjem Janezom pnšterletom korektne odnose. Zato ahko s pogovorom in pogajanji re-sntio marsikatero odprto vprašanje, Se preden preraste v problem." Zaupanje v sindikat “Delavci imajo zaupanje v naš sindikat," pravi kar malce ponosno Macuh. “V zadnjih dvanajstih letih, odkar sem na čelu sindikata v našem podjetju, sta ga zapustila samo dva delavca. Res pa je, da delavci včasih od sindikata preveč pričakujejo. Interesi posameznih skupin zaposlenih pa se marsikdaj križajo, zato sindikat ne more vsem ustreči.” Macuh prav tako opaža, da se mnogi delavci bojijo pritoževati vodilnim, hkrati pa pričakujejo, da bo vse njihove tegobe rešil sindikat. Po drugi strani pa Macuh ugotavlja, da marsikateri delavec ne sprem- PRAVNA MNENJA IN NAOVETI Piše: Igor Pišek, dipl. iur. Jubilejna nagrada Delavec je bil zaposlen v podjetju šest let. Nato seje za dve leti zaposlil v drugem podjetju, potem pa ponovno v prvem podjetju, kjer je sedaj zaposlen že štiri leta. Ali mu po splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti pripada jubilejna nagrada za 10 let delovne dobe? Splošna kolektivna pogodba za 8°spodarske dejavnosti določa v . • točki 51. člena, da pripada delavcu Jubilejna nagrada za 10 let delovne Uobe pri zadnjem delodajalcu. Zadnji delodajalec je tisti, ki je izplačevale nagrade. Problem je, ali je potrebna za pridobitev pravice do jubilejne nagrade neprekinjena delovna doba. V °bravnavanem primeru ima delavec Sedaj štiri leta neprekinjene delov-de dobe, že od prej pa ima pri istem delodajalcu šest let delovne dobe, s*topaj torej deset let. , Menimo, da ni potrebna neprekinjena delovna doba. Tak pogoj na-toreč ni postavljen. Zahteva se zgolj delovna doba 10 let pri delodajal-cd- ki izplačuje jubilejno nagrado, j'ato je delavec upravičen do jubi-ejne nagrade. Nekateri menijo, da se da iz be-*ed “zadnji delodajalec” sklepati, da mora biti 10 let neprekinjene de-°vne dobe, saj naj bi se štela le de-°vna doba pri zadnji zaposlitvi. Pri ern pa prezrejo, da gre za enega in stega delodajalca, gre za delovno u°bo pri enem in istem delodajalcu in nikjer ni eksplicitno določeno (menimo, da tudi ne implicitno), da mora bili delovna doba neprodana. Smisel jubilejne nagrade je Ptoprost: nagraditi delavca, kije de-ul določeno število let pri istem de-odajalcu. 2 besedami “zadnji delodajalec” z opredelitvijo delodajalca - izplačevalca jubilejne nagrade seje ho- telo novi sistem glede izplačevanja jubilejnih nagrad jasno ločiti od starega. Po starem sistemu je delavec dobil jubilejno nagrado glede na skupno delovno dobo (obstoj družbene lastnine kot prevladujoče oblike, v kateri naj bi bilo vseeno, kje je delavec zaposlen). Pri tem je bilo vseeno, ali je bila delovna doba prekinjena ali neprekinjena. Po novem pa naj bi delodajalec nagradil delavca le za tista delovna leta, ko je bil delavec zaposlen pri njem (v novem družbenem sistemu je zasebna lastnina edina oblika lastnine, zaradi Cesarje razumljivo, da lastnik kapitala oz. delodajalec nagradi delavca le za delovna leta, v katerih je delavec s svojim delom prispeval k povečanju njegovega kapitala in ne katerega koli kapitala). Pri tem pa ne vidimo utemeljenega razloga, zaradi katerega bi se morala šteti le neprekinjena delovna doba. Takšno stališče je sodna praksa zavzela tudi pri vprašanju izplačevanja odpravnin presežnim delavcem po 36. f členu Zakona o delovnih razmerjih. Postavljeno je bilo enako vprašanje kot v obravnavanem primeru: Ali se delavcu izplača odpravnina za nepretrgano delovno dobo ali pa odpravnina za celo delovno dobo pri enem in istem delodajalcu, izplačevalcu odpravnine? Pomembno je stališče sodne prakse (uporabno tudi v obravnavanem primeru), da ker pogoj nepretrgane delovne dobe ni zapisan, tudi ne more veljati. lja več, kaj se dogaja na zakonodajnem področju. Zato nekateri niti ne vedo, kaj vse so v zadnjih letih, ko si država in delodajalci prizadevajo za zmanjševanje delavskih pravic, sindikati storili za delavce. “Dogovor o pokojninski reformi, ki so ga sindikati podpisali z vlado in delodajalci,je glede na predloge iz bele knjige velik napredek,” je prepričan Macuh. Po Macuhovem mnenju se pravice delavcev v zadnjih letih nenehno zmanjšujejo. Številni delavci so zaradi tega že malce apatični, spremembe pa sprejemajo s stisnjenimi zobmi. O nekaterih vprašanjih, denimo o novem zakonu o delovnih razmerjih, zato niti nimajo več prave volje razpravljati, saj ta zakon ponovno posega v že pridob- ljene delavske pravice. Posebej pa so po Macuhovih besedah delavci razočarani, ker se socialne razlike pri nas tako povečujejo. Veliko delavcev bi s plačo s težavo preživljalo svoje družine, če ne bi imeli doma vsaj malo zemlje. Hkrati, ko se delavci Ljubečne borijo za svoje pravice, pa tudi prizadevno delajo. “Konkurenca na trguje dandanes izjemno huda, še zlasti na področju opekarn. Če hočemo ohraniti delovna mesta in zagotoviti Ljubečni razvoj, se moramo hočeš nočeš s svojim delom in kakovostjo vsak dan potrjevati na trgu. Seveda pa delavci za svoje delo pričakujemo tudi pošteno plačilo,” pravi Anton Macuh. T. K. Sindikalna lista Julij 1999 Prvi del Gospodarske dejavnosti Javni sektor’ (temelj je SKI' za gospodarstvo) (nekdanje negospodarstvo) SIT SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 3.778,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 1.888,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.315,00 2. Kilometrina (od 24.7. 1999 dalje) 37,17 37,17 3. Ločeno življenje 67.420,00 55.149,00 4. Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 7. 1999) - po SKPGD (na delovni dan)* 558,00 558,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 54.537,00 46.363,00 -za 20 let 81.806,00 69.545,00 -za 30 let 109.074,00 92.726,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 337.100,00 505.884,00 oziroma dve plači delavca, oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca 101.130,00 92.726,00 - ob smrti v ožji družini 50.565,00 - 4. Minimalna plača (od 1. 1. 1999) 72.521,00 72.521,00 5. Zajamčena plača 39.981,00 39.981,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 102.000,00 96.500,00* - ali največ za julij- 118.040,00 102.000,00 (70 % povprečne slovenske plače) 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. V negospodarstvu znaša regres po podpisu aneksa h kolektivni pogodbi (Ur. list RS št. 39/99) za leto 1999 96.500 SIT. Za delavce, katerih mesečna bruto plača za obdobje marec-maj 1999 ne presega 120.000 SIT, znaša regres 102.(M)0 SIT. Do 5. junija se vsem delavcem izplača 85.012 SIT regresa, preostali del pa do 5. januarja prihodnje leto. Strokovna služba ZSSS V območni organizaciji SKEI v Podravju tudi v poletnih mesecih ne počivajo. Pred dnevi je bil tam na delovnem obisku predsednik SKEI Slovenije Albert Vodovnik s sodelavci, območni odbor SKEI v Podravju pa je pripravil tudi dve delovni srečanji, in sicer z območnim odborom SKEI iz Ljubljane in okolice in območnim odborom SKEI iz Velenja. Izredna seja izvršnega odbora območne organizacije Albert Vodovnik je med drugim obiskal podjetje Alusistem v Poljčanah, kjer seje sestal s člani izvršnega odbora sindikata ter vodstvom podjetja. Pogovarjali so se zlasti o uresničevanju internega socialnega sporazuma ter o ekonomskem in socialnem položaju SKEI v Podravju je dejaven tudi v času dopustov Območna organizacija SKEI v Podravju želi ostati pravna oseba delavcev, ki so bili za svoje pravice prisiljeni več dni stavkati, saj niso prejeli plače in regresa. V Mariboru je Albert Vodovnik sodeloval tudi na izredni seji izvršnega odbora območne organizacije SKEI za Podravje. Na njej so po besedah sekretarja območne organizacije Edija Ozimiča sklenili, da načelno ne nasprotujejo preoblikovanju območne organizacije v regijsko organizacijo, vendar ne pristajajo na izgubo statusa pravne osebe in s tem povezanih pravic, pristojnosti in odgovornosti. Zato so republiškemu odboru in statutarni komisiji SKEI predlagali, naj opravita vse potrebno za sprejem statutarnega sklepa, ki bo regijskim organizacijam dodelil status pravne osebe. “Območna organizacija SKEI za Podravje je sedaj statusno, organizacijsko, kadrovsko, logistično, finančno in premoženjsko urejena organizacija, ki dokaj kakovostno izvaja svoje poslanstvo v skladu s pristojnostmi po 26. in 54. členu statuta SKEI. Prav tako je naša organizacija razvojno naravnana v smislu razvoja las ne organiziranosti in samega o lovanja za zaščito in izboljšanj položaja članstva, zato izguba š tuša pravne osebe za organizac jo, ne glede na to kako se imenuj ’ za Podravje ni sprejemljiva, P jasnjuje sprejem omenjenefc1 sklepa Ozimič. “Organizacija, ^ ni pravna oseba, ne more imeti benih premičnin in nepremicn^ kot naprimer lastnih prostorov, a tomobila, telefona, faksa, žirof čuna, matične in davčne števil* in vsega drugega. Brez vsega t Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije 1. Izhodiščne bruto plače po kolektivni pogodbi za kovinsko in elektroindustrijo (Ur. 1. RS, št. 37/96), aneks št. 2 (Ur. I. RS, št. 50/99) za AVGUST 1999 v SIT Zahtevnostna skupina Relativno Izhodiščna bruto tarifni razred___________________razmerje___________________plača I. Enostavna dela 1,00 58.109 II. Manj zahtevna dela 1,12 65.082 III. Srednje zahtevna dela 1,25 72.636 IV. Zahtevna dela 1,45 84.258 v. Bolj zahtevna dela 1,60 92.974 VI. Zelo zahtevna dela 1,90 110.407 VII. Visoko zahtevna dela 2,25 130.746 VIII. Najbolj zaht. dela 2,60 151.084 IX. Izjemno pomembna najbolj zahtevna dela 3,10 180.139 Eskalacija 5,5 % (januar 99) Aneks 2,0 % (julij 99) Eskalacija (Ur. 1. RS št. 59/99) 2,3 % (avgust 99) Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 (Ur. I. RS, št. 39/99 z dne 25. 5. 1999) ZAKON OMEJUJE LE RAST IZHODIŠČNIH PLAČ, NE PA TUDI RASTI MASE PLAČ! 2. Regres za letni dopust za leto 1999 (v skladu z ZMPUPR, Ur. I. RS, št. 39/99) - najmanj 102.000 SIT - največ (70 % pov. plače v RS) 118.040 SIT 3. Povračila stroškov v zvezi z delom - regres za prehrano AVGUST 1999 16.855 SIT - dnevnice - cela 3.500 SIT - polovična 1.750 SIT - znižana 1.218 SIT - kilometrina (od 24. 7. 1999) 37,17 SIT 4. Nekateri drugi prejemki od 1. I. 1998 JUBILEJNE NAGRADE: PO KPD ZA SKUPNO DELOVNO DOBO ALI DELOVNO DOBO PRI ZADNJEM DELODAJALCU, aneks št. 2 (Ur. I. RS, št. 50/99) -za 10 let 58.109 SIT -za 20 let 87.164 SIT -za 30 let 116.218 SIT ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI: 435.636 SIT ali' SOLIDARNOSTNE POMOČI: - smrt delavca - ostalo - daljša bolezen - nadomestilo za ločeno življenje 290.424 SIT a>' 145.212 SlT al dogovor delodajalec in 5. Drugo - minimalna plača (UR. I. RS, št. 59/99) - zajamčena plača od 1. 1. 1999 (Ur. I. RS, št. 1/99) - povprečna mesečna bruto plača za MAJ 1999 - na zaposlenega v RS - povprečna mesečna bruto plača za MAREC-MAJ 99 - na zaposlenega v RS sss 168.628 SIT 168.550 SlT - začasna osnova za določanje višine nekaterih prejemkov (Ur. I. RS, št- - ,.r -bruto 145.212 »J - neto 92.726 Sl - povprečna mesečna bruto plača po dejavnostih MAREC 99 -,7 - DJ/27 in 28 Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov 139.915 , - D K/29 Proizvodnja strojev in naprav 138.056 - DL/30, 31,32 in 33 Proizvodnja električne in optične opreme 145.023 - - DM/34 in 35 Proizvodnja vozil in plovil 145.843 Pojasnila: 1. IZHODIŠČNE PLAČE: /. Aneks št. 2 (Ur. I. RS št. 50/99 z dne 28. 6. 1999), količnik povišanja plač ( RS št. 56/99) m Vir: Tarifna priloga h kolektivni pogodbi dejavnosti (Ur. I. RS, št. 37/96), 4 št. 2; Zakon 2. REGRES ZA LETNI DOPUST: i0. Vir: Zakon o minimalni plači, načinu usklajevanja plač in o regresu za le,n pust v obdobju 1999-2001 (Ur. I. RS, št. 39/99). 3. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM: . v - REGRES ZA PREHRANO: 10 % povprečne mesečne plače na zaposlene® RS v preteklih treh mesecih; - DNEVNICE: določene z uredbo; - KILOMETRINA: 30 % cene super bencina (98 okt.). , ■ si Vir: Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 72/9v’ 94, 62/94, 7/95, 5/98), KPD. 4. IZRAČUN NEKATERIH DRUGIH OSEBNIH PREJEMKOV: - JUBILEJNE NAGRADE: Aneks št. 2 (Ur. I. RS št. 30/99); oS- - ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI": osnova so tri povprečne bruto plač^ v ® to podarstvu za pretekle tri mesece oziroma mesečne bruto plače delavca, če J ugodneje za delavca; „fi - SOLIDARNOSTNE POMOČI": najmanj ena povprečna bruto plača delavce -e, delodajalcu oziroma ena povprečna bruto plača v gospodarstvu za pretekle tri mes če je to ugodneje za delavca; - NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE": najmanj 40 % povprečne P delavcev pri delodajalcu ali povprečne plače v gospodarstvu za pretekle tri ine$ če je to ugodneje za delavca; Vir: KPD, SKP. Opomba: Zakon o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemk^c delovnega razmerja (Ur. I. RS, št. 19/97) določa začasno osnovo za določanje ''Ljg, prejemkov pod 2, 3 oz. 4. Sprememba osnove je bila objavljena v Ur. 1. RS, št. žerf3 n' f5^0 na^e delo zelo ote-n °'. , ustanavljanju regijske ganiziranosti je potrebno upo-0r Va,l’ da statut SKEI območne ■ganiziranosti ne ukinja.” očrte organizacije ”«-'WelKEr'°"’e Na pogovorih med vodstvi ob-ucnth organizacij SKEI v Pora^11’ Ljubljani in okolici terVe- vorirS° *zrnenjal' izkušnje in go-n 11 o vlogi in pomenu območ-2ir r^anizacije v piramidi organi-n daosti SKEI, o vlogi in pome-pra°.m<>^nihorganizacij pri zaščiti skih-C Bavcev ter o organizacij-zi .ln kadrovskih vprašanjih. Se nem aciJ SKhl kotpomem §^-p8enuratorju celotne politi! san- ’ SaJ so ravno območne c IZac'ije najbližje članstvu in za najbolj poznajo njegove probleme in interese ter imajo bogate izkušnje iz prakse. Delovni obisk ministra Ropa Vodstvo območne organizacije SKEI v Podravju je v teh poletnih dneh povabilo na delovni obisk v Podravje tudi ministra za delo, družino in socialne zadeve. “Ministru Ropu bi se radi zahvalili za napore, ki jih je vložil v to, da je prisilna poravnava za podjetje Lestro uspela. Tako smo v Podravju, kjer je stopnja brezposelnosti izjemno visoka, ohranili 2(X) dragocenih delovnih mest za kvalificirane in visokokvalificirane kovinarje,” pravi Edi Ozimič. Minister Rop naj bi se v Mariboru sestal tudi s sindikalnimi zaupniki SKEI v podjetjih kovinske in elektroindustrije ter jim spregovoril o Edi Ozimič: Poletne mesece bomo med drugim izkoristili tudi za usposabljanje sindikalnih zaupnikov. ciljih in naravnanosti novega zakona o delovnih razmerjih. Seminar za sindikalne zaupnike Konec julija pa bo območna organizacija SKEI za Podravje pripravila še enodnevni izobraževalni seminar za predsednike in člane izvršnih odborov SKEI v podjetjih. Nanj bodo povabili okoli 50 sindikalnih zaupnikov, ki jim bodo spregovorili Albert Vodovnik, Lidija Jerkič, Vladimir Bizovičar, Oskar Komac in Bogdan Ivanovič. Govorili bodo zlasti o organiziranosti in delovanju sindikata, o spremembah delovnopravne zakonodaje, soupravljanju delavcev, o pogajanjih s socialnimi partnerji, kolektivnih pogodbah, ekonomskem in finančnem poslovanju SKEI ter o problematiki varstva pri delu. T. K. SKEI v akciji za večje število študentov metalurgije Dalmatinova 4, 1000 Ljubl/ana telefon 061/311-246 telefaks. 06V322-973 Podpredsednik republiškega odbora SKEI Janez Klančnik nam je povedal, da ta sindikat že dalj časa opozarjajo, da domačega znanja kmalu ne bo več, če doma ne bo dela za inženirje in če se zaradi tega mladi ne bodo vpisovali na tehniške fakultete. Klančnik nas je usmeril na dekana Naravoslovno-tehniške fakultete v Ljubljani prof. dr. Jakoba Lamuta, seznanil nasje tudi z razmišljanjem prof. dr. Franca Vodopivca in Milana Švajgerja na Koroškem. “Ker te aktivnosti potekajo že nekaj časa, se je položaj v primerjavi z najhujšo oseko vpisa na tehniške fakultete že nekoliko izboljšal,” nam je uvodoma povedal prof. dr. Jakob Lamut. Za tehniške poklice se po njegovih besedah zanimanje po dveh, treh letih, ko vpisa sploh ni bilo, spet povečuje. Mogoče je to povezano tudi s pomanjkanjem metalurgov v razvitih evropskih državah. Zaradi tega lahko mladi, ki se odločijo za študij tehniških poklicev, računajo na zaposlitev v tujini. V časopisih je že mogoče zaslediti oglase, ki iščejo mlade metalurge, montaniste (rudarske inženirje), inženirje za materiale (kovina, keramika in polimeri), geotehnologe in še nekatere poklice. Študij metalurgije in montanistike ima pri nas že 60-letno tradicijo. Naši tehniški strokovnjaki pa so v svetu poznani in uveljavljeni. Precej kadrov je ob ukinjanju razvojnih oddelkov in tudi proizvodnih zmogljivosti poiskalo delo drugje. Veliko naj bi jih bilo v trgovini in v komercialnih službah. Kot pravi Lamut, je nevarnost za razvoj stroke tudi vrzel med generacijami. Če se mladi , direktorja družbe STO z Raven nekaj let ne zaposlujejo v raziskovalnih institucijah in v proizvodnji, čez čas tam nastane vrzel. Ta ni popravljiva. Države, ki so krizo v industriji in njeno prestrukturiranje že premagale, so to že spoznale. Če naj bi industrija pri nas napredovala podobno kot v Evropi, bi moralo vsako leto diplomirati 25 do 30 metalurgov. Možnosti za njihovo zaposlitev nastajajo na Ravnah, kjer skušajo obuditi nekdanji raziskovalni center. Podobno ravnajo tudi v Slovenski Bistrici (Impol), na Jesenicah (železarna) in še kje. Na naše vprašanje, kako hitro znanje zastari, je Lamut odgovoril, da se temelji ne spreminjajo. Zelo hitro pa se menjajo zahteve glede tehnologije, zniževanja stroškov, boljše kakovosti in manjše porabe energije. Pri vseh teh zadevah je zato potrebno nenehno sledenje stroki in prenašanje novega v proizvodnjo. Od Lamuta smo želeli tudi odgovor na vprašanje, ali je študij tehnike res težji od študija družboslovja ali česa tretjega. Del odgovora Nadaljevanje na naslednji strani SKEI začenja akcijo oblikovanja svojega podmladka Člane bodo pridobivali ze med dijaki in visokošolci Vodstvo SKEI seje lotilo oblikovanja svojega podmladka. Za to so se odločili, ker se zavedajo, da bodo na ta način močnejši. Komisijo, ki ji je naložena ustanovitev podmladka SKEI, vodi Branko Amon, predsednik SKEI v Gorenju Velenje. Skupaj z Dragom Gajzerjem sta nedavno sodelovala na kongresu podmladka (Jugend) IG Metali v Sprockhovelu v Nemčiji. Za naše glasilo pa sta povedala: “V Nemčiji sva spoznala, da se podmladek pri 1GM ne ukvarja le s posebnimi vprašanji mladih zaposlenih, ampak tudi s splošnimi političnimi vprašanji. Podmladek pri IGM ima zelo kritičen odnos do uradne nemške politike, kljub temu daje na oblasti socialnodemokratska stranka. Nemški sindikati tako skupaj s svojimi podmladki ustvarjajo kritično maso, s katero vplivajo tudi na javno mnenje. Eno od osrednjih vprašanj nemške dnevne politike je dvojno državljanstvo - od česar je odvisna pravica delavcev iz Turčije, da imajo dva potna lista. Na vprašanje, kaj podmladek pri IGM dela, je odgovor zelo širok 0 - ukvarjajo se praktično z vsem. Posebej opazni so v humanitarnih akcijah in pri izobraževanju. Na Kubi so organizirali kar delavsko brigado. Podmladek IGM je organiziran na državni in deželni ravni, je torej vzporednica matični organizaciji. Ima svoje organe in funkcionarje. Po zaslugi podmladka je položaj vajencev v Nemčiji dokaj dobro urejen. Ena takšnih ugodnosti je dolžnost delodajalcev, da j ih po končani vajenski dobi zaposlijo najmanj za devet mesecev. Kolektivna pogodba ima posebno poglavje o plačevanju vajencev. Posebej so določene tudi njihove socialne pravice. Podmladek lahko vpliva na stališča matičnega sindikata zlasti z zastopanostjo mladih v vseh telesih IGM. Tam imajo vse možnosti vplivati na določanje in izvajanje politike. Deželno vodstvo podmladka za Bavarsko ima enega profesionalca. Strokovno delo za podmladek pa so dolžne opravljati strokovne službe IGM. Ena pomembnejših javnih dejavnosti podmladka so posebne kulturne prireditve, največkrat koncerti. Običajno jih organizirajo tako, da prijetno združijo s koristnim. Pred koncertom in med njim tako nastopajo govorniki, tudi povezovalci programa skrbijo za politično obarvano vsebino. Ker so takšne prireditve zelo obiskane in odmevne, se jih udeležujejo tudi šefi IGM in DGB, u Klaus Zwickel.” Tako je torej s podmladkom IGM N,e • čije. In kaj načrtuje komisija SKEI, ki J bi skrbela za ustanovitev podmlad ’^ Amon pravi, da so se z vodstvom Ikm Bavarsko dogovorili za poseben sem* ’ na katerem se bo septembra zbralo je podmladka SKEI. Predavali bodo z a predavatelji iz Nemčije. Z ustanovitvi podmladka namerava SKEI odgovorih izzive, ki jih vedno znova postavlja kap tal. V SKEI prevladuje prepričanje, da J za preživetje treba delati. Zaradi tega do šli na šole in fakultete in se pog^ v jali z mladimi, ki bi se lahko zaposl* & podjetjih kovinske in elektroindustrije-jih bodo za poklic in sindikat pridobi i med šolanjem ali študijem, bodo “bolj nj hovi”. Za svoje aktivnosti pripravljajo t posebno zloženko, na kateri bo verjetno I' seben razpoznavni znak z besedami S Da bi bili pri snubljenju za SKEI in k°J.|. narske poklice uspešnejši, bodo spodbu . ustanovitev posebnega sklada, ki naj bi -pendiral mlade kovinarje. p K- Nadaljevanje s prejšnje strani je v statistiki, po kateri so se na tehniko vpisovali zlasti dijaki z boljšim učnim uspehom, medtem ko so se povprečneži vpisovali na fakultete, kjer za vpis ni bilo omejitev. Morebitni kandidati se bojijo zlasti matematike in fizike. Daje tako, dokazujejo tudi podatki o izbirnih predmetih, za tehniške vede je interes zelo majhen. Lamut pravi, da tistim, ki zdaj končujejo tehniške fakultete, službe ni problem dobiti. Nekaj možnosti je tudi na fakulteti, kjer lahko diplomanti dobijo ali status mladih raziskovalcev ali asistentov stažistov. V tujino ni prisiljen iti nihče od diplomantov. Je pa res, da podjetja iz razvite Evrope iščejo študente tehniških smeri in jim ponujajo tudi štipendije. Ponudbe veljajo tudi za študij v tujini. Mi nad tem ne smemo biti navdušeni, saj se tisti, ki enkrat odidejo, zelo redko vrnejo- Lamut seje s SKEI povezal ob poskusih, da bi na terenu, v krajih, kjer je bila metalurgija že raz- vita, spet spodbudili zanimanje za tehniške poklice. Prepričanje, da lahko tudi sindikat vpliva na ozaveščanje staršev, ki lahko vplivajo na svoje otroke. Č e jih starši za tehniko že ne morejo pridobiti, jim tega študija vsaj ne bi smeli odsvetovati. Č e velikih podjetij skoraj ni več, tehniške strokovnjake potrebujejo tudi srednja in mala podjetja. Milan Švajger, direktor družbe Stroji in tehnološka oprema, nastale iz predelovalnih obratov bivše Ž elezame Ravne, trdi, da so naj večje težave slovenske metalurgije in kovinske predelave že premagane. Izguba nekdanjega trgaje že nadomeščena z izvozom na nove zahtevnejše trge. Prihodnost teh dejavnosti je najbolj odvisna od modrosti, znanja. Možnost je v integraciji v glo-balizirana tržišča, prek kapitalskih povezav. Znanje je ključni generator konkurenčne sposobnosti. Znanj s področja tehnologij, materialov in trženja pa nam primanj- kujejo. V kriznih časih smo upokojili ar do izkušenih strokovnjakov, ne da jih bi domestili z novimi, mlajšimi. Kadrov ne moremo pridobiti iz tujine-pakjih moramo sami vzgojiti. Položaj, k° me iščejo strokovnjake, šole pa hirajo, jes Gospodarstveniki s sedanjim stanjem v o spodarstvu niso zadovoljni, zato zabte ‘Jp uravnotežen razvoj kadrov za gospodars pravi Švajger. . t. Prof. dr. Franc Vodopivec je ob ou-niči študija metalurgije v Ljubljani med gim zapisal, daje ta študij postal za. .hge nezanimiv tudi zaradi tega, ker jim ni n> pojasnil, da so kovinski materiali temelj nične civilizacije. Kovinskih materialov m ne ogroža. Posebno niso ogroženi v Sl° niji, kjer ustvarja kovinska industrija ve del industrijske proizvodnje in dobro P0 -, vico izvoza. K neugledu študija metah"^; jetij- je je po Vodopivčevih besedah prispevalo nestrokovno pisanje o položaju velikih P1 Prenova študija metalurgije mora po nj6£-vem mnenju povečati zanimanje mladih z y Znanje o materialih pa odpira široke moža za zaposlitev in tudi za strokovni razvojv ,rflj ličnih vejah industrije doma in tudi v tuj‘ ^ Pripravil•' “ Podjetje Fotona je od ica junija v prisilni Uravnavi. Kot nam je povedal predsednik SKEI Brk!!1 Podietiu> ie predlog silne poravnave in Racije temeljil na 700 J1' 'Jonih državnih bveznic. ki nai bi h:n "uu milijonov pa naj bi do-° J Presežni delavci. ok,rCKVeljavni Pravilnik Fotone, lani t0r T?ra Saje uveljavil bivši direk-Pte.s Frel'h' predvideva za Pol CZnc delavce odpravnine, po tann ,esečne Pla^e za vsako leto Prav i •Ve' Odpravnine bi po tem dei 1 n,ku morale biti presežnim pre vaem izplačane v 30 dneh po ehanju delovnega razmerja. PrestniUZUm 0 delavski podpori bnii .lu branju Fotone, sprejet fe-,aVoirJa letos, ima o presežnih de-Pfuvr °rmulaeijo, da bo zanje pri-kj naPoseben načrt reševanja, lavJ. hil priloga sporazuma o de-Ži(j01 P°dpori. Po besedah Zdravka nj nl[Va’ SKEI Fotone tega načrta Fyoh niti videl nit dobil. bi|0' ls*anju delavske podpore je do o? Pravici presežnih delavcev V zadnjem času pa je predstavnik Slovenske razvojne družbe v nadzornem svetu Fotone Tomaž Lukač začel govoriti, da presežnim delavcem ne pripadajo odpravnine in da jih SRD tudi ne namerava izplačati. Spisek trajno presežnih delavcev je narejen, marsikdo je na njem, ker je sam tako želel, ker je računal na odpravnino. Posa- je v ozadju spora razmišljanje o možnem pritisku na presežne delavce, da bi vrgli puško v koruzo in sami odpovedali delovno razmerje. Ko je Zidov skušal o tem zapletu dobiti odgovor direktorja Matije Juvana, s katerim je do-sedaj imel dobre odnose, je ugotovil, daje zanj nedosegljiv. Direktor pa mu je namreč obljubil, da bo do konca prejšnjega tedna lavci drugih podjetij, v lasti SRD. Lidija Jerkič, sekretarka SKEI za pravna vprašanja, dodaja, da po sprejetju novele zakona o jamstvenem skladu (U. I. št. 53/99) o pravici delavcev do odpravnine ni več mogoče dvomiti. Ta zakon je bil po njenih besedah uveljavljen prav zaradi tega, da bi delavce, ki jim delovno razmerje preneha zaradi insolventnosti de- jj®lavcev. Do tod vse > Saj sta sindikat sr°ne, ta je v lasti dnru118!16 razvojne toirbe’ 'n svet delavcev Pom penije Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije Gornja Radgona bo likvidirala svoje komunalno podjetje Naš poziv v prejšnji številki, naj sindikalni zaupniki takoj vrnejo izpolnjene vprašalnike, ni bil kaj prida uspešen; iz tega sklepamo, da je večina zaupnikov na dopustu. V tem mesecu se je sestal le odbor sindikalnih veteranov in je zelo dobro ocenil srečanje komunalcev v Novi Gorici, za kar smo se organizatorjem pisno zahvalili. Obravnavali smo tudi predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ocenili smo, daje predloženo besedilo bistveno boljše, kot je bilo prvotno ponujeno, in da je to rezultat trdih pogajanj in našega sindikalnega pritiska. Podprli smo predložene amandmaje ZSSS ter naložili njenim službam in organom, naj ves postopek obravnave in sprejemanja tega zakona pozorno spremljajo in po potrebi predlagajo naše ukrepe oz. aktivnosti. Neprijetno nas je sredi julija presenetila novica, daje občinski svet občine Gornja Radgona ukinil svoje javno komunalno podjetje ter odvoz smeti in čiščenje javnih površin oddal v koncesijo. Del zaposlenih naj bi prevzela nova koncesionarja, vendar se bo določeno število delavcev znašlo na seznamu presežnih delavcev. V ozadju so že nekaj časa trajajoča nesoglas- ja in spori med občinsko upravo in komunalnim podjetjem, kar je pripeljalo do izgub. To je bil razlog, da so se odločili za likvidacijo podjetja. Ali pa je to tudi pravi način in upravičen razlog, da 30 delavcev podjetja spravijo v socialno negotovost, bomo predstavniki sindikata skušali ugotoviti ta teden na pogovoru pri županu Gornje Radgone. Predsednik SKVNS Alojz Terbuc, sekretar območja Janez Kovač, predsednik območnega odbora komunalcev Karel Žekš in sekretar SKVNS Miloš Mikolič se bomo pogovorili tudi z vodstvom sindikata v Komunalnem podjetju. Njihovi sindikalni zaupnici Ireni Belec bomo dali vso možno podporo in usmeritve, kako naj ravna sindikat v podjetju, če in ko bo prišlo do likvidacije podjetja. V naš sindikat je včlanjenih 22 delavcev in vsem bomo ponudili pomoč. Škoda, da nas niso na težave opozorili že prej, ko bi lahko naredili kaj več, kot bomo lahko sedaj. Člane, ki bodo prešli k novima delodajalcema zasebnemu podjetju “Urejanje okolja” Ivana Vrbnjaka in Saubermacherju, pa bomo skušali ohraniti v sindikalnih skupinah injih povezati v območni odbor dejavnosti. Miloš Mikolič, sekretar Izhodiščne plače za gospodarske javne službe na področju komunalnih dejavnosti od avgusta 1999 dalje Skladno z določbami Tarifne priloge za leto 1994 za gospoda^ javne službe vodnega gospodarstva in tarifne priloge za leto 1996 področju komunalnih dejavnosti ter količnika povišanja izhodišča, plač za mesec avgust 1999, ki znaša 1,023 (UL. RS št.59/99) s° avgusta 1999 dalje naslednje izhodiščne bruto plače: Relativno Vodno razmerje gospodarstvo I. enostavna dela 1,00 59.656 II. manj zahtevna dela 1,10 65.622 III. srednje zahtevna dela 1,23 73.377 IV. zahtevna dela 1,46 87.098 V. bolj zahtevna dela 1,60 95.450 VI. zelo zahtevna dela 2,16 128.857 VI. visoko zahtevna dela 2,70 161.072 VIII. najbolj zahtevna dela 3,50 208.797 IX. izjemno zahtevna dela 4,20 250.556 Komunalne dejavnost! 62Jll 68.g 77-142 91.56 100.34' !&3 !§# Izhodiščne plače za podjetja na podroci poslovanja z nepremičninami od avgv$t* 1999 dalje Skladno z določbami Tarifne priloge kolektivne pogodbe za dcjaj1'•, poslovanja z nepremičninami za leto 1998 ter količnikom poviša izhodiščnih plač objavljamo naslednjo tabelo: IZHODIŠČA 1. skup. 2. skup. 3. skjiji; S Relativno razmerje I. enostavna dela 1,00 II. manj zahtevna dela 1,10 III. srednje zahtevna dela 1,23 IV. zahtevna dela 1,46 V. bolj zahtevna dela 1,60 VI. zelo zahtevna dela 2,16 VII. visoko zahtevna dela 2,70 VIII. najbolj zahtevna dela 3,50 IX. izjemno zahtevna dela 4,20 54.537 58.627 59.991 64.490 67.081 72.111 79.624 85.595 87.260 93.803 117.800 126.634 147.251 158.293 1 69-336 190.881 205.194 219.5 V 229.056 246.234 263.4*' Skladno s socialnim sporazumom in izvajanjem zakona o minil*1 jf, plači znaša za mesec avgust 1999 minimalna bruto plača 72.521 f Miloš Mikolič, sekr‘’ i /futn oreška K° pomislim, kaj me čaka v naslednjih dneh, me je kar groza," je dnevi pri malici v naši tovarni dejal rezkar Vili. Kaj tako groznega pa se ti ho zgodilo ? ” smo povprašali vsi v en glas. , Kaj? Kaj? gaj veste ja se bo naslednji teden v naši tovarni začel °‘ektivni dopust!" je razburjeno odgovoril Vili. Ko, in kaj potem?" je začudeno vprašal mizar Tone. Kuj hi bilo potem ? Moral bom na dopust! "je razdraženo odgovoril Vili. Kje pa nameravaš preživeti dopust?" je vrtal naprej Tone. S“j to je ravno tisto!" je vzkliknil Vili. “Z ženo in otroki gremo k lenemu bratu na kmete. Tam bomo ves mesec delali in garali kot črna 'l'V,na' da si bomo prislužili ozimnico. Če si z delom v času dopusta ne 1Prislužili prašička, krompirja, jabolk in nekaj zelenjave, potem bi pozimi °(/ tenko piskali, saj z Ženo skupaj ne zasluživa toliko, da bi lahko sa-0 s Plačo preživljala družino." * * S * * * * * li \ Iz dnevnika delavca Jožeta Najtežji mesec „ Ne sekiraj se, Vili, saj nisi edini, ki boš moral v času dopusta dela-’ Se je v pogovor vključil kurir Peter. »‘di, n*es, . , - , o<.,. ‘Jaz bom dopust denimo izkori- j za to, da bom prebelil celo stanovanje ter prebarval okna in vrata. S?°J° plačo si ne morem privoščiti, da bi najel pleskarja." r Ja~ pa grem v času dopusta kuhat v kolonijo za otroke> ki jo organizi-j* športno društvo iz našega kraja,” je dejala kuharica Spela. “Tako si n°'n v času dopusta zaslužila še eno plačo, poleg tega pa bo lahko z ma- 0 eno izmeno brezplačno na morju tudi moj sin. Res pa je, da na morju, °Je že tako in tako vroče, ni prijetno ves dan preživeti v vroči kuhinji." ti i ^anlJe< povem vam, da ga na celi črti lomite!" se je v pogovor vključil Sk‘adiščnik Rudi. nudi, kaj tebi v času dopusta ne bo treba delati?" je začudeno po-vPyal mizar Tone. Seveda bom v času dopusta delal, pa še kako! Vendar pa ne v Slove- li1' Vsako leto grem med dopustom na črno delat v sosednjo Avstrijo. zaslužim na dan za deset ur dela več kot 10.000 tolarjev," se je za-c'“' Rudi. “Povejte mi, kje pri nas bi lahko toliko zaslužil na dan?” v . Niz bom v času dopusta na trgu prodajala zelenjavo, ki jo pridelam 'domačem rastlinjaku," se je pohvalila Danica iz ekspedita. “Če ne bi . ma Pridelali toliko zelenjave, da jo lahko z možem prodajava še na Stf’ °!r°kom jeseni samo iz plač ne bi mogla kupiti šolskih potrebščin." d" r^va z zen<> Pa sm otr°Koma dala za vpis na univerzo ter za štu-lči° K,eraturo regres za letni dopust," je pritegnil strugar Lojze. “Če v ?s ne bi dobili regresa za dopust, se otroka na fakulteti ne bi mogla V V‘N' ktnik, čeprav sta opravila vse izpite in imata za to pogo-• jjfez denarja dandanes otroci še študirati več ne morejo." s Ki oj regres za letni dopust pa je končal v državnem proračunu, saj p"!.Prejšnji mesec naredil prometni prekršek,” je potrto dejal Tine iz ukirnice. “Če letos ne bi dobili regresa za dopust, bi moral iti v zapor, r J 50 dandanes delavske plače tako majhne, da z njimi ni mogoče pognati niti kazni za prometni prekršek.” : Vidim, da bom letos samo jaz preživel dopust tako, kot se spodobi,” V,fffl° dejal kovač Beno. Kje pa ga boš preživel?" je zanimalo Vilija. Ij V Švici in na malti, če razumete, kaj to pomeni," je dejal Beno. “Prijatelj namreč začel graditi hišo, sam pa mu bom pomagal mešati malto, 1 < emer bom pošteno švical. Moram mu pomagati, saj mi vedno za-°nj Popravlja avto, ker je avtomehanik.” laz sem mislil, da bo naslednji mesec samo meni hudo. Sedaj pa da bo naslednji mesec, ko bomo imeli kolektivni dopust, najtežji ,,e( .za vse nas!" je zamišljeno dejal Vili. v ,erJetno bi se o tem, kje in kaj bo kdo delal v času dopusta, pomenko-‘d°konca malice, če ne bi v jedilnico ves nasmejan vstopil direktor. I, Prinašam vam veselo novico! "je vzkliknil direktor. “Letos se bo ko-rapVn‘ dopust začel tri dni prej in bo trajal tri dni dlje, kot smo plani-'■ Tako se boste lahko do jeseni vsi dodobra odpočili, ali ne?!" Vs‘ smo v zadregi pogledali v krožnike z ričetom in molčali. Neprijet-Pre^'nH skladiščnik Rudi, ki je povprašal: “Kako pa boste vi ez,veli dopust, gospod direktor?" A/i, fantje, meni pa ne gre tako lepo kot vam. Jaz ne bom mogel cel , Vec počivati in brezskrbno uživati v kakšnem turističnem centru tako bo Vl’ sal b°m moral tudi v času kolektivnega dopusta skrbeti za to, da Šn V !!n'arni vse v redu. Zato bom z družino dopustoval blizu doma - v 'toyi in Grčiji. Samo za en teden bom sam skočil na Tajsko, da se S-J° razvedrim in si spočijem živce. Še sreča, da so na svetu mobiteli, si tega ne bi mogel privoščiti! turistična agencija BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, Posebna ATRISOVA ponudba POLETJE 99 DRUŽINSKE POČITNICE V SLOVENIJI IN HRVAŠKI FIESA - tri in štiriposteljne sobe v apartmajskih hišah - polpenzion od 4200 do 6000 SIT, tedenski paketi PIRAN-APARTMAJI za 2 ali 4 osebe - najem od 7000 do 10.000 SIT KRANJSKA GORA, POKLJUKA, ROGLA, ČATEŽ, ATOMSKE TOPLICE - posamezni termini TURIZEM NA KMETIJI - ŠENTANEL, “Ri-fel”, polpenzion v dvo-ali triposteljnih sobah, cena 3300 SIT SAVUDRIJA-bunga-lovske hišice za tri ali štiri osebe, polpenzion odrasli 4200 SIT, otroci 3500 SIT POREČ - apartmaji LANTERNA - najem za 4 osebe - 104.000 SIT za 7 dni - Hotel Neptun - polpenzion za 1 osebo za 7 dni 49.500 SIT NOVIGRAD - KASTANJA - sobe v bungalovih za 3 oziroma 4 osebe, cena polpenziona za odrasle 4900 SIT, za otroke 3500 SIT. Za člane ZSSS 5% popust - počitniški dom - Šaini: polpenzion 4400 SIT, otroci popust DAJ LA - apartmaji za 4 osebe, cena 8000 SIT na dan OTOK PAG - STARA NOVALJA - kvalitetna počitniška stanovanja za 4 do 6 oseb, od 9800 SIT dalje OTOK KRK-počitniški dom TAM, polni ponzion za 7 dni 41.900 SIT, otroci imajo popust AKCIJA: vikend v Poreču - hoteli Tamaris, Pical, Neptun in Rubin, od 30. 7. do 1.8. - polpenzion za eno osebo 14.900 SIT SINDIKALNI IZLETI: - enodnevni izleti po Beli Krajini, Tolminskem, Brdih, Vipavski dolini, Slovenskih goricah -dvodnih izleti Kras in Obala, Dunaj, Budimpešta, za prijatelje piva Praga SEJMI:-Ženeva:Telecom 99, od 10. do 17. oktobra, tri dni 109.500 SIT - Dusseldorf, Interkama 99, industrijska komunikacija, od 18. do 23. oktobra, tri dni 128.000 SIT PLAČILNI POGOJI V DOGOVORU Z GOSTI. POKLIČITE TURISTIČNO AGENCIJO ATRIS, 061/1341 255 ALI 061/ 322 975. Prijaten dan vam želiva Katarina in Metod Resnična “Halo, ali sem dobil telefonsko centralo vlade?" “Da, pravilno ste klicali! ” “Ali dela pri vas gospod Janez! ” “Ne, ne, kje pa! On je pri nas samo zaposlen! ” Družinska zgodovina “Otroci, danes se bomo učili, kako je nastal človek.” “Moj očka pravi, da smo nastali iz opic!" “Janezek, to sem že sam opazil, vendar danes nimamo časa, da bi govorili o družinski zgodovini tvojega očeta." fzgubljeni pes “Zakaj pa jočete, gospod policaj ? ” “Vrhunsko dresiranega psa sem izgubil?” “Nič se ne vznemirjajte! Če je res vrhunsko dresiran, bo sam našel na policijsko postajo!” “On že, kaj pa jaz! ” Zdravniška “Gospoda doktor, koliko možnosti imam, da preživim operacijo?” “Petdeset odstotkov!" “To je vendar grozno!" “Nič naj vas ne bo strah. Danes bom imel deset operacij, pet pacientov pa mi je že umrlo!" “Gospod policaj, ali je to vaša kapa?” “Kje pa, mladenič! Jaz sem svojo izgubil! ” “Moja žena rada rešuje uganke.” “Kakšne uganke pa rešuje najraje ? " “Katera od tajnic v našem podjetju je moja ljubica! ” GESLA NAGRADNE KRIŽANKE St. 29 (29. 7. 1999): Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, i#f,^ in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sil’"1 tov Slovenije - Svet, Dalmatinova 4, Ljubljana. Tudi tokrat je nag^ 5(XX) tolaijev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno štev1 ^ Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljk9’ avgusta 1999. Pravilna rešitev gesel iz 27. letošnje številke Nove Delavske e%) nosti: 1. DOBRA MISEL, 2. GLADISN/K, 3. OŽEPEK. Nagrado tolarjev prejme Marica Košmerl, Hrib 16, 1318 Loški Potok. Nagr‘ bomo poslali po pošti. k