1 pi AO VTA DAR A - -1
r^i^I lx.L(Ao _ AKUUA -ssa-
P	° ...< . [j	Ust slovenskih delavcev v Ameriki,	I r-7**00><d>r1,
TKLMFOK: M7« OOBTLAKDT.	Entered M Seeond Clan Matter, September H, 1903, at the Port Office at Hew York, N. Y„ ander the Act of Congress of March S, 1871.	TELEFON: 4687 OOKTLAlfDT.
ii —»»—^___ ________» " _________
NO. 173. — STEV. 178.	NEW YORK, SATURDAY, JULY 24, 1920. — SOBOTA, 24. JULIJA, 1920.	VOLU« ZXV1U. — LETNIK XXVilL
KAJ PRAVI GARY 0 DELAVSKIH PLAČAH
ZNANI SODNIK GARY PRAVI, DA DELAVSTVO NI PLAČANO PREVEČ. — V NEKATERIH SLUČAJIH SO DELAVCI PRESLABO PLAČANI. — PO NJEGOVEM MNENJU JE PRETESNA VE ČINA LJUDI ZA P ROHIBICIJ O.
r '	-
E. H Gary, načtlnik United States Ste£ Corporation, je odpotoval v Evropo s pan:ikora La Krai.ce in bo ostal tam do oktobra. Pred Kvojim odhodom je diktral naslednje:
—	S hvojepii v id i kil sem mislil, da je treba matrati trgovske in mdustrijalne razmere /a zadovoljive V nekaterih slučajih sem mnenja, da je bil® opaz'1. pomanjkanja previdnosti v uprav? *zza sklenitve premirja leta 191-S. Prav podimo imam v mislih cene. Vsa znamenja kažejo, d« je prevladovalo na strani številnih razpoloženje, da zahtevajo ter spr'j«nejo najvišje cene, ki jil» je bilo mogoee dobiti. V sled tega je bila dodana k tekoči ceni svota, katero je moral proizvajalce plačati obenem z dobičkom od vsega in nakupovalcc je b.l na ta način prisiljen zahtevati višjo ceno od svojih odjemalcev. Kazventcpa »o prišli polep še razni vladni davki in drnpi stroški. 1'ovrranje utrošhov produ krije in povišanje prodajalnih ccn s«« je na (a način prekladalo od enepa ua dmpepa.
Polep tepa položi.ja m* je še volja do dela iu prozvajanja mate tijalno zmanjšala. Dtlivee n« polju vrže o štirih popoldne svoje o-rodje proč ter pusti -eno ali iito izpostavljeno nočnemu dežju. Po »tari metodi bi ves pridelek spravilo pod streho, predno bi se zapustilo delo. Tej praktiki se j? sledilo v številnih panopah dela.
—	V* namenu, da odstrani ter zopet postavi na mesto svetilke na lokomotivah je bi'o potrebno vzeti v službo štiri ljudi in to radi delavskih regulacij,- do«-i m je prej«- en človek izvršil isto delo in v krajšem <*a<ai Pred kratkim se je plašilo, da so krojači povišal: prodajno ceno oblek za l."> odstotkov in sicer raditepa, ker so dela ve! . uosepli povišanje plače za 15 odstotkov. Te navadne primere so dobro znane povprečneu-u človeku. I. veljavljeno je bilo peslo, da se * izvrši lako malo dela kot mogoče ter si zapotovi tako veliko iIenar-4 no nagrado kot mogtve. < To je prav ostudna kapitalistična laž, ki je b la že ttaočkrat o*TŽena.)	.
—	V svoje velike presenečenje, pa sem pri svojih poizvedovanjih v zadnjih trideset.b ali štiridesetih dneh ugotovil. da Je delav-
. 2 atvo v razhenih napravah bolj uspešno kot pa jc bilo v kateremkoli
času tekom zadnj h prtih let.	^
\a prvi poglvd je seveda jasno vsakemu mislečemu čl o ve- ^
ku. da je vsakdo, ki je namenoma povečal- svoje dobičke preko pra-
v« mer*, deloval profi svojim lastnin, interesom. Če bi krojač sprejel .
nase dodatne stroške, rffirajoče iz višjih plač, bi mu mopere Se vedno j
oatal primeren dobiček in s svojim nplivom bi dosegel, da bi cene ^
i.e Me še nadalje navzgor in da bi se zopet ustanovilo ravnotežje.
Vsled teh neupravičljivih razmer, o katerih sem prepričan, J
da so bile v številnih slučajih nezavedne, je povsem naravno sledile,
zmanjšanje kupovalncga gibanja To se tiče raznih panog pro- *
izvajanja, čeprav d usedaj to pihanje še ni doseglo jeklarske indu- 2
• i T »►trije v kakem veejem obsegu.
Povprečni «'-l«»vek, čeprav ima na razpolago dosfl kapitala, kupuje manj obleke in manj luksurijoznih stvari različnih vrsr. Previdna hišna gospodu.ja kupuje manj ter irtia zaposlenih manj služabnikov. Vsepovsod je bilo v zadnjem času opaziti razpoloženje, da * se zmanjša izdatke ter poveča prihranke. Po mojih mislih bo v na- , slednjih par meseeih opaziti to tendenco po celi deželi v vedno ra-sto. i meri. Prohibicijska postava je imela značilen učinek'. V skoro vseh listih eita človek o manjšem številu postov v jetnišnicah, siro-ttiiiH-Mh in bolnicah, o številnej« h ulogah v bankah in o boljših 1 zdravstvenih razmerah in vs<* to radi prohibieije. Dokazi o tem se * m nože od dneva do dneva.	.	2
7. ekonomskega, denarnepa stališča je po mojem mnenju pre- J te/na večina naroda te dežele za prohibicijo, ter je prijetno opaziti, da je tega uaziranja tudi veliko število delavcev, — vsaj v kolikor ' sem informiran jaz.	^
Ta znamenja, 1 atera sem na kratko omenil, so zdrava. Po * menjajo večjo produkt-'jo, manjše stroške, večje varčevanje, izbolj-šau« zdravje ter povečano skrčenj« izdatkov. Dosti je posla, nudi se | rimeren dobiček in va razpolapo je več virov kot jifr je bilo kedaj ' preje <> se bomo poa'u2ili prilik, k. se nam nudijo sedaj, sem pre- 4 pr.ean, da sta tej d«žtli zapotovljena uspeh in prosperiteta.
Oprosti naj s« Im, da se zopet lotim delavskega vprašanja. ! Nebenega konflikta ni med kapitalom in deiom. (Kot noj, ki utika glavo v pesek.) Ys*k je odvisen od drugega. Oba priznavata to dej-»tvo Skoro nešrevilr.t trubli, ki so imeli za posledico stavke ter po- 1 pošto izgrede in prelivanje krvi tekom zadnjega leta in že preje, so »< vršili med delod&plei ter delavskimi unijskimi voditelji, ki niso ( predstavljali pretežne večine delavci ter tudi ui»o bili naprošeni, da j j« predstavljajo. (Tudi ta je bosa.)
—	Mislim, da je bila v večini teh slučajev napaka na strani delavskih voditeljev, č-pn v je javnost ali oni, ki sf informirajo potom kontakta ah povprsi-vanja, v stanu soditi sama sebe ter je tudi pri- ! piavljena biti pravične napram vsem prizadetim. Nobenega namena
i imam boriti se prott (Ulavskhn unijam kot takim. Pravica organlza- 1 i je je neoporečna. £'e oblasti neprestano ohranijo postave in red in 1 če se zavaruje ljudi in lastuino proti nepontavnostim, botlo vsa de- 1 l*v*ka vprašanja rešena prostovoljno od strani onih. ki so prizadeti na direkten način, v zadovoljnih njih samih ter splošnega občinstva , cbenero.
Vsakdo, ki je interesiran prt tem vprašanju, naj bi v slučaju stavke skrbno premotnl dejstva ter nato nepristranski določil s stališča javnega interest, kaj je treba storiti.
—	Delo ni bilo se nikdsr v nobeni deželi plačano t&ko visoko v razmerju z življenjskimi stroški kot je bilo plačano tekom zadnjih par let in kot je pls*~*"n«» sedaj. Ni pa bilo plačano prevef. (Prva pametna beseda.) Najti je bilo in je najti še vedno slučaje, ko je bila plača prenizka in delo prenaporno, (posebno pri Gary-ju), a jaz govorim v splošnem Večina delodajalcev in delavcev Žita pozorno vse predloge, ki se tičejo t-jih obligacij drug proti drugemu in njih obveznosti proti splošnemu občinstvu. Javno časopisje je potom rvojih urednikov veliko pripomoglo k izboljšanja razmer 8 tem, da Je razkrilo dejstva, tikajoča se posebnih slučajev, ki so bili predloženi.
—	Čeprav priznavam ter sen že skoči mesece razumel nevarno-! »ti sg»lofai«gs pofoftaja, »em vendar vedno bolj optimističen glede bo-!
A1WF.RIK ANKE NA VSESOKOLSKEM ZLE TU V PRAGI.
POLJAKI PROSIJO
ZA PREMIRJE
I
Poljaki so poslali v Moskvo prošnjo, naj se jim dovoli premirje. — Prošnja poslana direktno.
Varšava, Poljska, 23. julija. — Poljska je direktno predložila sovjetski vladi v Moskvi predloge z*.- premirje.
Pariz, Francija, 2:t. julija. — Kot se je danes izvedelo.tukaj. se maršal Foch ne bo podal v Varša-\c, razvei če bi poročilo angleške in francoske ni sije._ki se nahajata na poti tjakaj ne dognalo potrebe njegove navzočnosti. Podal pa se bo tjakaj v slučaju, da bi bilo treba zaveznikom intervenirati ter preprečiti, da hi boljševiki zasedli Poljsko. V uradnih krogih so dali izraza upanju, da bodo direktna pogajanja za premirje med Poljsko in sovjetsko Rusijo napravila vsako intervencijo od strani zaveznikov za nepotrebno.
Berlin, Nem<"ija. 23. julija. — Minister za zunanje zadeve, dr. Simons je včeraj pred odsekom državnega zbora za zunanje zadeve izjavil, da bo Nemčija vložila energičen protest v slučaju, da bi zavezniki nameravali poslati svoje čete na Poljsko preko Nemčije.
Včeraj je bila v Parizu vročena poslanica, tikajoča se stališča Nemčije k ozirom na rusko poljsko krizo. "
— Nemška nevtralitetna izjava v tej krizi, — je rekel nvnister za zunanje zadeve, — da živi dežela tako s Poljsko kot z Rusijo v miru in da ne more podpirati načrtov zaveznikov, da pridejo Poljski na pomoč.
-— Nemčija. — je nadaljeval minister, — bi v takem slučaju zavarovala svoje meje proti četaiti obeh vojskujočih se in vse čete, ki bi se ne pokorile tem določbam, bi se razorožilo.
London, Anplija, 23. julija. — V oficijelnem sporočilu, ki je prišlo iz Moskve, se plaši, da so sovjetske čete zavzele Dubno. Dub-no je ena izmed trdnjav v Volhi-niji, ki naj bi varovala južno-iz-točno mejo Poljske.
ŽIDJE HOČEJO NABRATI 125 MILIJONOV.
London, Anplija, 23. julija. — Na konečni seji je Zionistična konferenca sklenila spraviti skupaj temeljni fond 125 milijonov funtov šterlingov ,da se na ta način omogoči priseljevanje Židov v Palestino. Različne dežele, ki so bile zastopane, so predložile načrte za samo-obdačenje.
dočnosti te dežele, bolj kot sem b Če bodo- ljudje v splošnem spozn praktično izboljšati razmere, se l nja, ki b« popolnoma zadovoljiva.
NIKDO NI ZADOVUEN S KONFERENCO V SPA
Nikdo po tudi ni popolnoma ne-zadovljen. — Nemčija je dobila precejšnje posojilo.
Rim, Italija, 23. julija. — Minister za zunanje zadeve, grof Sfor- j za, je poročal danes v italijanski poslanski zbornimi plede uspehov konference v Spa. Povdarjal je,-da ni noben aizmed velesil zado-i voljna z izidom, da ja na drugi 1 strani ni nobene, ki bi bila po-t polnoma nezadovljna in da predstavljajo z talijansk£g>a stališča uspehi razveseljiv napredek z ozirom na novo uravnavo razmer v Evropi.
—	Mi bi lahko zanikali Nemčiji posojilo, ki leži med minimalno ceno premoga, določeno v pogodbi v Versailles ter dejansko ceno premoga, — je rekel minister, — a v takem slučaju bi morali zasesti
Ruhr okraj. Storil sem kar je bilo v m' " moči, da preprečim prekinjen„„ ali razpust konference. Skušal sem zvesti konferenco na varno in uspešno pot.
—	Moji tovariši na konferenci, — je dostavil, — so bili prežeti s prepričanjem, da sem, čeprav sem od časa do časa protestiral proti gotovim predlogom, varoval splošne in skupne interese zaveznikov.
Berlin, Nemčija, 23. julija. — Predsedniki vse nemških držav so sklenili na zborovanju storiti vse, kar bo njih moči, da izvedejo dogovore z zavezniki, ki so bili sklenjeni v Versailles.
Na seji gospodarskega sveta je izjavil pospodarski min. Scholz. da bo njegova uprava storila vse, kar bo v njeni moči, da zadosti obveznostim, ki jih je Nemčija sprejela v Versailles.
NEMCI POTUJEJO DOMOV Z ŽIVILI.
Stotine in stotine Nemvcev, ki odhajaja v svojo domovino, nosi s seboj velike množine živil, ki so v Nemčiji zelo redka. Prav posebno nosijo *s seboj sladkor, katere-pa je v Nemčiji težko dobiti. Med onimi, ki so pred kratkim odpotovali, se je nahajal tudi Have-mever, znani industrijalec.
GRŠKE ČETE NAPREDUJEJO.
Carigrad, Turčija, 23. julija. — Grške čete napredujejo severno od Rodoste ter od drugih pristanišč ob Marmarskem morju ter so na svojem pohodu zasedle Kor-lo in Muradi tekom včerajšnega popoldne. Oba kraja se nahajata ob Carigrajski železnici, koje iztočilo polovico, obvladujejo sedaj Grki in zavezniki.
Turki so bili potisnjeni nazaj od Grkov, ki« prodirajo od iztoka in za pada.
ii kedaj tekom zadnjih Šestih let. ali možne nevarnosti ter skušali orno kmalu vrnili na aazo življe-(Za kapitaliste.)
v x naui.
USMRČENJE MORILCA V SING SINGU
V Sing Singu je moral na električni stol James Byrd, ker je umoril nekega policista.
Ossinig, N. Y., 23. julija. — James Rvrd. star tri in dvajset let, ki je umoril policista Lawrence v Kingston, je bil nsmiren1 včeraj ponoči v električnem stolu v Sinp Sinpu.
Byrd je sedel v električni stol malo po 'poldvanajstih ter je bil proplažen mrtvim v desetih minutah.
Jetniški pazniki pravijo, da je bil Byrd najboljši in mogoče najbolj zaddovoljni jetnik, kar jih je kedaj prebivalo v smrtni hiši v Sinp Singu.
—	Nikdar ni tulil ko delajo ne-i kateri drugi, — je rekel glavni pazrn t.z Martin Beeley, — ter 6e ni nikdar pritožil radi nobene stva-ri.
Bryd je bil pozabljen ter brez prijateljev. Nikdar ni imel nobe-| nepa obiskovalca in od nikogar ni bil deležen tolažbe razven od j°t"iši:ih kaplanov, Rev. Peter-sona in William Cashina, koja oba sta mu pomagala v naporih, da iz-premeni govemer smrtno kazen v dr sm^no ječo.
—	Nikdar mi ni prišlo na misel, da bi v resnici dosegel izpremenl-tev kazni, — je rekel nekemu pa-niku.
—	Zadovoljen sem, da odhajam s tega sveta. Pil sem in raditega sem se zapletel v oni zločin.
To so bile njegove zadnje besede, predno je šel v smrt.
DENARNE POŠILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačil« popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po *eli Istri, na Goriškem in tudi ns Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski 'armadi
Včeraj smo računali za pošilja tve italjanskih lir po slede&k cenah:
50 lir____$ 3.70
100 lir----$ 6.50
300 lir____$19.50
500 lir .... $31.25 1,000 lir .... $62.50
Vrednost denarju sedaj ni atal na, menja so večkrat nepričako van o; iz tega razloga nam ni no goce podati natančne ceno vna prej.
Mi računamo po eeni istega dne ko nam poslani denar dospo t
roke.
Dsmar nam Je poslati najbolj p« Domestic Postal Mousy Ordar. aH pa New York Bmki)nft
Tvrdkn Frank likitr, $2 Oortiandt 0t, N«w York K J
/ .	. .. A .
VELIKA NEVARNOST PRETI EVROPI
VELIKO NEVARNOST VIDIJO NEKATERI V TEM, KO SE BLIŽAJO BOLJŠEVTŠKE ARMADE NEMŠKI MEJI. — NEMCI SO PREPRIČANI, DA 30 PRIŠLO DO REVIZIJE MIROVNE POGODBE V VERSAILLES.
j Berlin, Nemčija. 23. julvja. — Poroča se, da je ruska kavalerija dospela do pruske m^je po padcu Grodna. Vsled tega ae zasleduje tukaj razvoje v rusho-poljskem položaju z največjim zanimanjeb. V nekaterih krogih re napoveduje \elikan*ke razvoje, ki se bodo tikali bodočnosti cele Evrope.
Vspričo hitro izpreminjajočega se položaja se je nemški kabinet danes sestal ter se glasi, da se je razpravljalo o vprašanju odpošiljat ve poslanice na zaveznike, v kateri naj bi se prosilo za dovoljenje, da sme Nemčija postaviti na noge novo nemiko armado, navidezno v namenil, da se bori proti boljševikom in njih prodiranju proti zapadu. Če bodr zavezniki sprejeli ta predlog, se domneva, da bo zahtevala Nemčija v kompenzaeijo povratek vseh onih ozemelj, ki so bila izročena Poljski, ter opusi ljudskega glasovanja v Sleziji.
Številni Nemci so sedaj prepričani, da bo boljševizem <Jove»b-t do revizije mirovne pogodbe v Versailles ter revizije-dogovora v Spa. Nemška izjava nevtralnosti kot začasne odredbe je zadela na odobravanje vseh, z izjemo komunistov, Večinsko-socijalistični "Vor-waerts" vidi v tem prihod nove svetovne vojne med zavezniki if boljševiško Rusijo.
— Mi smo siti vseh vojn. Mi nočemo, da bi se zapletli v nadalj:;o svetovno vojno. Ne pr.-ostaja nam nobena druga politika kot stroga nevtralnost.
Vojaški zvedenei pišejo zopet za nemške liste ter analizirajo .sijajno boljševiško kampanjo, v kateri se pojavljajo zopet stara imena iz svetovne vojne. Militaristični krogi slede vojaškim razvojem z ia j več jim zanimanjem, kajti v tem vidijo priliko za nemški milita-rozem. da se vrne na svoje staro mesto. Številni militaristi koketirajo z idejo vojaške zveze z* zmagoslavno Rusijo. Vlada je zagotovila narodu, da so bile odr« jene primerne vojaške odredbe na iztočni me ji, posebno na iztočno-pmski meji, da se zavrne vsako invazijo bolj-ševikov. Nikdo v Nemčiji pa resno ne vrjame, da bi skušali imljše-jviki navaliti na Nemčijo.
j Vojaški kritik Tageblatta pa opozarja na dejstvo, da bo prišla j nemška meja sedaj v tesan in neprestani stik z ruskimi četami, s Kak učinek bo imel ta stik z ruskimi četami na iztoku, tega do-sedaj še nikdo ne ve. Nekateri proroki že vidijo v cuTiu, kako bo izginila nemška disciplina, kako bo podlegla boljševiški propagan. di in kako se bodo nemške čete zvezale z boljševiki."
RUSKI BOUSEVIKI OBSOJAJO AMERIKO
Ameriška buržuazija je baje postavila na stran vse principi je demokracije.
Moskva, Rusija, 23. julija. — ,0b priliki otvorilne seje tretje ^nternacijonale, ki se je vršila pretekli ponedeljek v Petrogradu, sta bila boljševiški ministrski predsednik, Nikolaj Lenin ter boljševi-[ški governer Petrograda, Zino-viev, glavna govornika. Konferenca, katere se vdeležuje 51 dežel in držav, bo pozneje premeščena v Kremelj palačo v Moskvi.
Ena najtežjih točk, o katerih je bilo treba razpravljati, je bil jpripust zastopnikov socialističnih strank, ki so pred kratkim zapustile drugo internacijonalo. Kot jc izjavil Zinoviev, morajo nemški neodvisni socijalisti ter francoski socijalisti vprizoriti veliko domače čiščenje.
Zinoviev je tudi napadel ame-
N0ČE IZ SMRTNE HIŠE.
Človek, ki se je navadil smrtne hiše v Sing Singu, je Samuel Mi-halov, ki je bil spoznan krivim umora Mrs. Elizabete Diznik v Yonkersu. Na smrt obsojenemu so so dovolili nov proces in včeraj je prišel neki pomožni šerif, da odvede nazaj v White Plains, kjer naj bi se vršil drugi proces. Mi-halov je izjavil, da se mu prav nič ne mudi izpremenitl stanovanje. Ko so ga pozvali, naj sleče svojo uniformo ter jo zamenja za civilno obleko, mu je bilo to zelo neprijetno ter je moral direktno vreči Mihalova iz smrtne hiše.
Mihalov je bil oni človek, ki je v svoji celici tako smrčal, da so se drugi smrtni kandidati pritožili raditega.
riško demokracijo raditega, ker zasleduje vse, ki so se izjavili pristašem revolucije s tem, da so se priklopih tretji internacijonali.
— Ameriška buržuazija, — je rekel, — je razveljavila ustavne garancije ter se iznebila prinei-pijev svoje demokracije. Pokazala je svoje pravo stališče.
Premisliti dolini, komu boste vročili doner ze poslati v stari kraf ali pa za vožnje listke, i
Sedaj Sivim o v času negotovosti in zloraba, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agent je in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh časih se stavijo ▼ denarnem prometa nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa maftofl r.eizknienim začetnikom mogoč« izpolniti svojo neutemeljene obljube, je veliko vprašanje.
Naie denarne počiljatve se zadnji Čas po novi sveži in na novi ' način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zaneo« Jjivo izplačujejo.
Včeraj smo računali za pošiljatve jugoslovanskih kron po si* iečih cenah:
300 kron . -. $6.25	1,000 kfon____$ 17.00 *
400 kron----$7.00	5,000 kron >...'$ 84.50 ^
500 kron .... $8.75	10,000 kron .... $168.00
Vrednost denarju tedaj ni stalna, menja se večkrat nepriča* kovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej. Ml računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospd v roke.
Vtmr nam je poslati najbolj po Domestic Money Order, ali p« «fcw Torte tak Draft
\ v .	V Tvrdka Fr^k lakasr,
.K V \ v<N->/ \y « Oortiandt St^ Hew York, N. T, Ik^yv.—I'A , _ rossorijm te am,
g--
"GLAS NARODA"
(SLOVENIAN DAILY)' Owntd an« Published by	_
* BLOVKNIC PUB LI SHIN O COMPACT
(■ corporation)
rWANK MKUW. PraaWwt___LOUIS BENEDIK. Traaaurr
94 Bjtintu o« t h« Corporation and Addrcawa of Above Offlclaro: M Cortlandt >twwt Boroaqh of Manhattan^ Now York City. N. V.
-O'f Naroda" l«t>aja vaak dan Irvxcmtl nadalj In praznikov._
Ca eato lata valja llat xa A/narlko	. Z« New York za calo lato «7.00
Nt Canada	Mt*> za pot leta 94.00
Za pal lata	SS-SO Za Inoiamitvo za celo leta «7.00
lm eatrt lata_ t.00_M pol lata_M-00
QLAI NARODA
(Vole« af the People) >—'«< every day axcapt Sunday« and HoUdaya __ Subscription yearly ffl.OO
_Adverttaament «»n a a re em ant
Daplat brea podplat In oaebnoett m na prlob/HiJejo. Denar naj ae bla*oroH pošiljati W Maaij Order. Prl aprrmambl kraja naročnikov proalmo. da aa nan tudl prajt-_nje btvaiiaga naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
OLAS NARODA St Cortlandt Strast. Borough af Manhattan, Naw York. N. Y. _Telephone: Cortlandt 2*70
Italjaoska tajnost.
i -
Newyor^ki "Times" piše:
V n. »iint Grey se je ob priliki nekega nagovora vrnil na prt'. :aji..: po^i^lh Bil je absolutno proti njim v »"'asih miru ter « i	.4 x j.ii j« -ploh kedaj uveljavilo v časih vojnega stanja.
To -»Ta - , j- obdržal k 1 jnl» dejstvu, «la je bil sam sovdeležeu pri sk!»pan. t katerih »«h pogodb. ("oprav obžaluje potrebo sklepanja ta k f«iT'Ki;». je \etidar mnenja. da jih je treba izvesti rer vzuržati.
Naj' • 'ij ."nana tn.d temi tajnimi pogodbami tekom vojne je Lon-i i<on>ku p«-i.-'»ibrt. ««.nji;« i.o % katero m> bile Italiji zajamčene gotove prftlniMut i. • hu »topil« Italija na stran zaveznikov. Glede naziranja j ungb-skc vlade o «»\t"«»-<ti te j»ogodbe je prejšnji italjans&i minister! /a zunanje zadev*. Sct*l«>ia. pretekli petek tekom debate v italjanski i p<»nUnski /boriMi-i <>bj«.vil presenetljivo razkritje. Izjavil je, tla je Tila njemu n Tsttoi.-ju k>» dospela pretekle leto v Pariz, izročena po«4aniea, katero sta f>od pihalu Clemenceau in Lloyd George. Ta poslanica je trdili, v veliko presenečenje m ogorčenje Italjanov. da je Londonska pogodba juridično neveljavna.
Zastopniki It a J i j ** so vložili najstrožje proteste in kaj se je zgodilo |K»teni. nuin je v*cni znano. Ket ni hotela Italija pustiti svojih pravic. zajamčenih ji po pogodbi, ni* prestajalo Franciji in Angliji uieesar drugega kot zadostiti obveznostim na temelju pogodbe. Najbolj zanimivo na celi stvari pa je, da kaže razkritja Seialoie Cle-imnccaii ja iti Lloyd George a kot glavna povzročitelja eele nesrečne zadeve. Naši republikanski senatorji pa so neprestano trdili, da je bil predsednik Wilson oni. ki je za počel celi spor z Italijo.
Poljska se trese pred Rusijo.
Ko je v sled vojne sreče ter pni orna Nemčije in Rusije ter vsled pomoči zaveznikov nanovtč prebudila Poljska, je zrastel romantičnim in vladeželjnitn Poljakom greben. Lotili so se imperialistične politike, natančno po angleškem in francoskem uzoreu. kajti pri Francozih in Angleži!: so >e naučili, kako je treba.yoditi imperija-I. stir ni posel. Ker so Poljaki kot predstraža zaveznikov proti iztoku lahko računali na pomoč Anglije in Francije, si niso delali nikakih tadaljnih skrbi glede financ. Rekli so si, da bodo bogati zavezniški strici že itak vse plačal?.
Poljska naj bi postala veliko večja kot so zavezniki sami dolo-< li. Vsledtega se je ludi pričelo pustolovstvo proti Rusom. V pr-vem navalu je imelo poljsko orožje nekaj uspehov, a ti niso dolgo t tajali. Dane« pa se lmhaja Poljska v obupnem položaju m uradniki v Varšavi so se že pričeli baviti z mislijo, da se napote proti zapadu ter prepnste Varšavo Rusom.
Čudno je videti sedaj, kak^» zahtevata Francija in Anglija, da mora Rusiju sk«?nili s Poljaki mir. To sta isti dve državi, ki sta dajali poljski na razpolago orožje in municijo ter stare uniforme za! vojaško pustolovstvo, katero so Poljaki vprizorili.
Politika ruske vlude glede Poljske je razvidna iz zadnje izjave, da morata imeti Nemčija in Rusija skupne meje. Z drugimi besedami rečeno hoče Rusija, da izgine Poljska kot nujna država. Poljaki deloraa sami s k 11 h :* I i to juho in s* daj j^ bodo morali snesrl.
Težkoče z Rusijo pu niso edina skrb Poljske. Zelo žalostno izgleda v ozemljih moderne poljske plemenitaške republike. Poljaki so zasledovali romantično zavojevalno politiko, dočim so pustili realne stvari na strani. Polo/.aj je tako slab, da se celo zavezniki branijo utikati svoj denar v poljska podjetja, v kolikor niso slednja vojaške narave. Poljaki so danes kos Srednjega veka z modernim okvirom, l.i ne more nikogar zmotiti, ki ima par zdravih oči. (*Y bi imela Poljska resnične državnike ter previdne politike, bi zahtevala trajen mir s sosedi ter se branila hoditi v ogenj po kostanj za zaveznike.
/
A 'ija je izza -klenitve premirja z Nemčijo porabTTa za vojno proJi Ritr. i *»koro ."rti milijonov funtov šterlingov, — kot poročajo »z Londona. Pri tem pa ni še m kdo cul o kaki bojni napovedi proti
Rusiji.
• . •
Ponavadi dela Anglija dobre kit|>čije, a v tem slučaju je kupči-jr zelo slaba za Anglijo.
a a
a
Najti j* dosti ljudi, ki si domišljajo, da jih drugi zasledujejo in
sicer radi tega. ker j;h pričenjajo drusri spoznavati.
a	»
«
Inorcmee. ki je rekel, pri skušnji za drugi papir, da je republika nekaj ra pojesti, je imel brez dvoma v mislih dejstvo, da je najti dosti ljudi, kt žive od republike.
#	a *
Sodnik fpmti obtožencu> : — Državni pravdnik je predlagal pet mesecev ječe Kaj imate pripomniti k temu T
Obtožene«* je molčjl in tedaj je vstal eden izmed porotnikov, po poklicu avkeijonar ali dražbar ter rekel: — Torej pet mesecev, —
prvič, — drugič, — in tretjič.
*	- #
• (iltde katere stvari se nikdt; med nami ne vznemirja? Glede prodajalcev 44mehkih*' pijač, ki niso hoteli plačevati davkov in katere hoče sedaj zvezna vlada prijeti za lase.
• • •
Tudi veter ni zadovoljen s svojo plačo. Zadnjo soboto je štraj-kal, ko bi moral pihati pri tekmovanju z jadernicami v New Torku.
* a *
Dne 16. julija leta 622 po Kristu je pobegnil prorok Mohamed iz Meke ▼ Mediae in od tega, časa naprej računajo mohamedanei svojo dobo. To ji «*eljavil Omar, dnt^i kalif,	_______
GLAS NAROn.V .TTTj 1Q20
Danilovi ▼ slovo.
Tako jc vprašal pesnik Župančič domovino, ko je izlil v nesmrtno •'Dumo" svoje srce.
Naša domovina je bila t;«ko bogata. da je s prešerno roko sejala s.-oje seme po tujini, in sedaj v uri preporoda, kliče nazaj vse, kar jo njenega najboljšega, da se vse tc njeno najboljše skristalizira žnjo vred, da je ne ho sram pred drugimi večjimi jn mogočnejšimi.
Najprej par trpkih besed, potem malo opomina in končne sklep, da bomo boljši vprihodnje boljši, bolj zavedni iti bolj zavedajoči se svojih dolžnosti.
Pred šestimi leti je prišla v Ameriko najboljša slovenska igralka, kar jih je imei kdaj slovenski oder — Avgusta Danilova.
V svoji rani mladosti se je posvetila gledališki umetnosti, in v je našla svojo sestro, svoje sr-e. Kaj bi bil danes slovenski oder brez svojih pionirjev: Dani-
Boš jih kot lastovke k sebi priklicala, kakor golobe pozvala pod krov? Ali jih tuja bo slava omamila, in jih nikoli več k tebi ne bo?
f ln tako se je skoraj "izpolnil ne-' pisani zakon, da je moral slovenski umetnik stradati.
I><r. lakote bi umrla Danilova,' če bi se hotela preživljati z umet- j nostjo med ameriškimi Slovenci..
Toda ona je drugačna ženska, j ki se v gotovem oziru popolnoma razlikuje od svojih tovarišev in tovarišie. On i je je praktična. O |mi oder ne da kruha, mi ga bo klala šivanka.
Slovenski umetniki žive samo eno življenje — bohemsko, vihra-jvo. Ona je živela v Ameriki dvoje; j življenj.
Šivanka je mehanično zbadala, j škarje so rezale po za k reda ni polti. njena duša je pa pri vsem t »mu [plavala, ustvarjala in zidala V vi-jšinah. katerih navaden zemljan niti 7. mislijo ne doseže.
In v zarji tega duševnega življenja so bile čudovito pozabljene vse njene vsakdanje skrbi, njen duševni cilj ji je dal dovolj živ-
AVGUSTA DANILOVA.
-	love. Verovška in Borštnika! Ti
-	trije so zgradili temelj t->r poka-
>	zali ostalim pot.
' Dva sta že omahnila — Borštni-' ka in Verovška ni več. Samo Da n.iova je še. In v domovini se bo
I	znova postavila na prvo mesto,
-	vodila ho, opominjala, učila in
II	gr.ijala, prijateljsko svetovala iti odiočno nastopala, da voz sloven-
•'ske drame re bo zašel na strun-; pot.
1 Ko je pred šestimi leti prišla med nas Slovence, je menda niti
*	z nedolžno notico v listu nismo po-
>	pozdravili.
Ce se je kje izjalovilo geslo: —
>	Nihče ni prerok v svoji domovini 1 — se je izjalovilo v tem slučaju
Pa smo r^s čudni ljudje, vsi ■ brez malih izjeni. 1 Hrepenimo po čisti pijači, in čo nam jo kdo iifdije. nam je najslabši fnzel boljši od nje.
Ko je Cankar stradal po ljub-' Ijanskih ulicah, ni nikomur padlo ' v glavo, da bi mu poslal za par 1 \ e»'-erij, sedaj seveda, ko je mrtev mu pa postavljamo spomenik, in če smo prav informirani, je men-
•	da že precej denarja nabranega v ta namen. Le po enem hrepenimo, čtsar ni. za tisto, kar je med nami,
1 se pa ne br camo.
i Ijenjske moči in dovolj fizičnega '
-	odpora, da ni podlegla v borbi za 1 obstanek.
Pa ne samo to. Še bolj poživ-
-	ljena in z neizmernim zakladom 1 » življenjskih izkušenj se vrača.
Nobeli igralec v domovini se ne i more ponašati s tako temeljitim i poznavanjem življenja, kot se lah-
-	ke ona. Kot blisk bo šlo njeno ime ' iz Ljubljane preko Zagreba v ' Belgrad, po vsej lepi naši domo- 1
i vini.	1
i In zapomnite si prijatelji, ko
-	boste slišali njen smeh na odru. ri;i je to resničen .meh, in ko bo- [
-	ste slišali njen jok, da je to res-i ničen jok.
Nas, ki smo tukaj, pa naj izuči
i,ta izkušnja. Vpoštevajmo dolžno-
jsti. katere-imamo napram najbolj-
■ šini sinovom in hčeram domovine. ^
Zdramimo se. dokler je čas, da -
i
n* bomo suha veja na sočnem in j
-	razevitajočem se deblu slovenske
*	r
» s; narofta.
V nekaki zadregi, z rdečico v
jlicu. se jioslavljamo od umetnice.
i Najbrže za vedno.
Pa naj govore usta karkoli ho-
• « v srcu nam je ena sama mi- s
. s-1, ena satna iskrena prošnja: ^
— Oprosti!	*	j|
'_ -k- <1
Slovenske novice«
Pittsburgh, Pa. [
Dne 2fl. junija je tukaj umrla; po dolci in mučni bolezni Mary Gašperič, soproga John Gaš|»eri-ča. Pokoj niča j«- bila pred -id. leti, rojena v Steeltonu, Pa. Ponn-cna je bila leta 1910. v stari domovi ! ni na Vinici. V vseh teli letih je l»*po živela s svojim in<*žem. dokler ju ni ločila neizprosna smrt. Zraven prežalostnepra soprojra za-pusea še štiri majhne otročiče, od katerih je najmlajši le tri tedne ?»tar. Naj v mini počiva!
Ctovelaad, Ohio.
Mrs. E. Garaš, stara 63 lej.
»U v nedeljo 18. julija iz cec^v^
f »lomov. Na očeh se ji je pojavila j siva mrena, vsled česar ni prav dobro videla. Motela je iti čez cesto na Broadway in Cable Ave. ■ Na-prot i je prihitel avtomobil, ki , je dal svoj pozor. Reviea Jii videla. kje je avtomobil, ter zaiila baš pod avtomobil. Peljali so jo v St. Alexis bolnišnico, kjer je kmalu potem umrla. Policija je oprostila voznika.
Tudi Hrvatje ro organizirali zadružno prodajalno v Collin->vo«»dti na	cesti na severni
s! ra;; i.
Slovak Josip Pankueh je povedal mestnemu svetniku iz I^ake-
wootU C stanju tistih prebival-
Peter Zgaga
Težak problem.
Mož ženi: — Dragtca, midva se morava ločiti.
—	Zakaj pa ?
—	Jaz sem te vzel le raditega, ker je moj predstojnik pustil avan zirati le poročene ljudi. Sedaj pa sc je moj predstojnik oženil in njegova žen« pusti avan zirati le samce.
—	Kaj pa če se bo tvoj pred-stopnik ločil od svoje žene?
—	P6tem si poiščem drugo službo. Človek vendar ne more trpeti, da bi ga predstojnik vedno vodil za nos.
lUirn: — Gospa, dajte mi kaj jesti.
—	Zakaj pa ne delaš?
—	O, gospa, saj jaz ljubim delo.
—	Zakaj ga pa ne dobiš?
—	Zato, ker je ljubezen slepa.
•	a •
če hoče Cc>x dobiti pri volitvah dovolj glasov, mora dvigniti svoj
glas proti Ligi narodov.
*	* •
Gospod Brown je bil že po vsem svetu. V Afriki je bil zaljubljen v neko Culukafrko, v Turčiji kadil hs.siš, v Egiptu je pa jahal kamelo.
In nekoč je prišel v London ter zašel v najbolj siromašen del mesta.
Naenkrat je zaslišal glas:
—	fatmeat! Cat meat!
Gospod Brown bi se bil skoraj
zjokal nad .strašno revščino. Tako torej žive reveži v Londonu — je rekel sam pri sebi ter kupil za dva penija tega mesa.
Pokttsi prvi košček--brrrr
— — smrdi po kozlu.
Pokusi drugi košček---brrrr
--gnjila jetra--neužitno.
Tedaj pa pravi prodajalka: — Gospod, to meso je vendarle za mačke.___
*	a *
| Poglejte onega človeka, kako ima polten obraz. Toda zaupajte mu nikdar, kajti on ni tako neumen kot izgleda.
*	a •
Ne. ženska nikdar ne laže. Bog v;:ri! Le njene oči zakrivajo resnico in njene ustnice se motijo.
*	* *
Slovenskim klerikalcem se je razširilo obzorje. Ker imajo svoje-ge človeka v jugoslovanskem ministrstvu, je seveda treba lizati vladi pete.
Toda glej ga zlodja, vlada je vendar pravoslavne vere, klerikalci pa katoliške. Ali je mogoč kak kompromis?
Seveda je.
Doscdaj so klerikalci vedno pisali: — Neka katoliška mladina, naš katoliški tisk, naša katoliška načela, naše katoliško prepričanje.
Sedaj pa pišejo: Naša krščanska mladina, naš krščanski tisk. naša krščanska načela, naše krščansko prepričanje."
Bog ve, kako bi pisali, ce bi prišli bosenski mohamedanei na krmilo?
# • •
Za parfum in druga sredstva, ki večajo lepoto, izda jejo ženske in deklice v Združenih državah na
leto $750,000,000____Zelo radi bi
rekli kaj k temu, a žensk" nam -lah k o takoj odgovore, da izdamo m; možki celih dva tisoč sto in de-
stt miljonov za tobak.
• * •
Ne vem, zakaj se prohibieijoni-sti v New Jersey tako razburjajo, ker je nekaj visoko stoječih uradnikov izjavilo, da bodo napra\ili državo tako mokro kot Atlantiški acean. Mokrota, iz katere obstaja Atlantiški ocean, ni posebno mič-na. —
• -r •
Clevelandski Slovenci se nočejo i.i nočejo spoprijazniti s prohibi-e:jo. Zadnjič je prišel v hišo nekega rojak^ agent ter mu rekel, naj ga pelje v klet. Pri sebi je imel vara nt od sodišča.
Rojak mu odpre vrata v klet in pravi pomembno:
—	Da, varant imaš, da greš v klet, nimaš pa varanta, da boš prišel iz nje.
Pravijo, da se je agent premislil.
cev, ki stanujejo okoli večjih to-varen v Lakewoodu. Pravi, da je zadnje čase toliko dima iz tova-
r$B, <1* je se nekaj čudnega. Ust
Kugnsimianska re^ra 2Cutnl. Srbturta
Ustanovljena 1. 1898 ^Kn^tdsw Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN.
ram unaun.
PMtednlk: MIH A Ft, BOVINSU,
Bct 251, Conemaogh, Pa. Podpredsed.: LOUIS BAL,ANT, Box
100, Pear Avenoo, Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PI8HLBB, By,
Minnesota. Blagajnik: G BO. L. BBOZICH, By,
Minnesota. Blagajnik neizplačanih amrtnln: LOU-IB OOBTELLO, Sallda, Gala
Trbovnl Zdravnik.
Or. JOS. V. GRAHEK. 843 B. Ohla
Street, N. 8„ Plttshurgn, Pa. ........ »
JOHJIf OOU2B, Ely. Mlnneeota. ANTHONY MOTZ. 9641 Avenae ML
So. Chicago. IU. IVAN VAROGA, 012« Natrona Alley. Pittaborch, Pa.
SBMOK J. POBKNTA, Box 171, B1« Diamond. Wash.
LEONARD SLABUDNDK. Box 4Mb Ely, Minnesota.
JOHN RUPNIK. ft- B. Box 34. Bxpodk Pa.
Pnvil 0®*»
JOHN PLAUTZ Jr, 4S2-7tli AOea lomet, Mich.
JOHN MOVKRN, «4-2nd Ava, DnlatBi Minnesota.
MATT. POGOBBLO, T W. Madison Bta Chicago,, HL
IMerahd 0*er.
BUDOLT PERDAN, 602f St. OUU Avenue, Cleveland, Ohio.
FRANK SKRABEO, 4104 WaAlngM 8t., Denver, Colo.
GREGOR HREdČAK. 407 ^ ttk Af«« Johnstown, Pa.
Jednotlno glasilo f "GLAS NARODA®5
Vse (trail tlkaJoCe aa nradnlh sadev kakor tudi denarne pofilljatev naj aa poilllajo na glavnega tajnika. Vse prltoAhe naj ae pošiljajo na predaafr alka porotnega odbora. Prošnje aa sprejem norih članov ln sploh vsa adravi oljka__spričevala se naj pofiiljsjo na vrhovnega sdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congreas" lestvici. ▼ blagajni Ima okrog $300,000. (tristotiso« dolarjev). Bolntfklh podpor, od. ttodnin, ln posmrtnln je lM>lsfals te naj poldrugi mlljon dolarjev. Jednota iteje okrog 9 tis.-« rednih Članov(lce> in okrog 3 tlaoč otrok v Mladinskem oddelka. DraStvs Jednote ae nahajajo po raznih slovenskih naselbinah« Tam, kjer jih Ae nI, priporočamo vstsnovltev novih. Kdor fell postati flaa naj se aglasl prt taJniVa bllijega društva JSKJ. Za vstanovltev novih drufttev se pa obrnite na glavnega tajnika. Novo drnAtvo as lahko vaanovl ■ 8 "iH ali Planteaml
kazoval je, da ue smejo imeti prta .okna p«mor-i. 0«- UotVjn, <la1 se zjutraj še poznajo. Kak« it- 1 m I—' t ro je oknrt odprto., pade toliko dima oziroma prahu na človeški obraz, da se niti prijatelji ne mo-rejo zjutraj Npo/.nati. Pankuch j«' zahteval, tla sc to preišče in s to-vamami prifle d<> boljšega in enakopravnejšega sporazuma.
l!». julija smo imeli v Clevclan-1 du zelo hladen dan. Nič ni !>il podoben poletenskennt dnevu. Naj-' gorkejši <lan sni«> imeli 16. juuij;i-o«l tist«'«^a časa pa imamo povprečne pomladanske dneve. Tako mrzlega mesecu julija ni imeli
Cleveland že 2f> let. (V New Yor-i - ' Uit pa imamo neznosno vročino.)
I
Joliet, 111, !
V	torek i:i. julija sla bila i»i>-ročena v naši cerkvi sv. Jožeta g. J .Martin Ancel z gdč. Terezo Mutz.1 Za priče sta bila g. Jurij Klemeu-čic in gdč. Ana Mutz. Nevesta je pred nedavnim dospela v A meri-" ko iz Križevske vasi pri Metliki. V sredo. 14. julija sta bila pomočena g. Josip Videtič z gdč. .Margareto (Jregorčič. Nevesta j«4 hčer-' ka g. Matije Gregorčič na 1222 North Broadway. Bilo srečno!
Rojenice so sr oglasile pri družini Harry Bailor na Cora St. ter v spomin zapustile krepkega sina prvorojotička.
(I. Josip Muren, ki so je naha | jal <l!.ie časa v bolnišnici sv. Jožefa. se je vrnil na svoj dom na Stone St.
V	staro domovino se je podala jrospa Bahor. vdova pokojnega. Janeza Bahorja, ki je bival v na-; šem mestu le še par let pred svojo smrtjo, a je stanoval dolgo vrsto let v Iron Mountain. Mich. Gospr. Bahor jc odšla na Tribuče pri Črnomlju na Dolenjskem.
j
La Salle, 111.
V	premogovniku ct. 1 je 2. julija ubilo rojaka Janeza (»erma, starega 4.r> let. hmIoiii i/Vasi Kaka pri Krškem. Med delom se je pri kopanju premoga vsiila nanj plast kamenja, da je kmalu tej ne-1 sreči umrl. K-».Utk Germ je mislil te dni odpotovati v staro domovino. kjer ima ženo in 1 otroke.j Tako mu je pa nemila um »da ta1 načrt prekrižala. Počivaj v miru!j
Nečloveška mati.
Na I Minaju se je . pripetilo, da so otroci naznanili stražniku, ka-i ko grdo <la ravna neka Seheibert. po poklicu postrežnica. s svojim triletnim nezakonskim sinom. —j Stražnik je našel dečka, popolnoma onemoglega in izstradanega, privezanega za roke in noge na posteljo. Deček je bil sila zamazan in raztrgan in ni mogel več hoditi. Mati niti je dajala samo zvečer malo jesti, sicer pa je cel dan ni bilo domov. Dunajsko sodišče je to nečloveško mater ka-zc-valo z dvema mesecema zapora in ji odvzelo niaterinako pravico
________,
-
| Slari sistem je mrtev.
Pred dvajsetimi leti je bilo veliko zdravil nudenih javnosti 7. najbolj kričečimi naslov. Bogati duhovi, pomoč za vsako mogočo bolezen itd. se je blestelo v oglasih. Dobro in izborilo ime zdravila ali lekarne je bilo v ozadju. Toda k sreči je stari sistem umrl. Dalies se vsi ugledni izdelovalci zdra-' vil strinjajo z vsem rešpektom z največjimi standardi resnice in. javnega zaupanja. Trinerjev Ameriški Kliksir Grenkega Vina jo j vedno pripadal onim zdravilom, (katere lahko lekarnar priporoči svojemu odjemalcu s prepriča-. njem, da bo opravilo ono delo, katerega naznanja naslov. Trinerjev Ameriški Eliksir Grenkega i Vina je resnične vrednosti v zade-j vah. za katere je objavljen, to je v slučajih zaprtja, slabega teka, napetosti. glavobola, nervoznosti in , .drugih želodčnih neredov. Vsa druga Trinerjeva zdravila (Trinerjev Liniment, Trinerjev Mirilec Kaši ja, Trinerjev Antiputrin, TrineT-I jeva Angelica Grenka Tonika it<l.) so v isti meri uspešn.L — Joseph Triner Company,	S. Ash-
land Ave., Chicago, 111. (Adv.-
i —----—-----
OPERATORJI. Samo izvežbaJii dobe delo pri mož-kih slamnikih.
Stalno delo. Bolivian Panama Kat Company 40 Great Jones Street New York City
IŠČE SE ŠIVALKE
ki znajo šivati na box stroju.
Stalno delo. Bolivian Panama Hat Company 40 Great Jones Street New York City
1_
DELO DOBE
izve/bani blokarji, ki razumejo i saj za t i moške slamnike.
Stalno delo. Bolivian-Panama Hat Company 40 Great Jones Street. • j . New York City
| Vi potrebujete knjigo
i l)r. Kern je nad deset let zbiral gradivo za angleško-slovenski be-isednjak. Vedel je, da Slovenci potrebujejo dober obsežen slovar pri učenju angleščine. Knjiga obsega 25,000 angleških besed z izgovarja vo in slovenskimi pomeni. Če vag j angleški jezik zanima iv se ga že-I lite priučite, si jo naročite Kupi-j te jo za svoje otroke, da se učo j pravilne slovenščine. V vsaki hiši bi moral biti en izvod na razpola" go celi družini.
Angleško-slovenski besednjak naročite na sledeči naslov:
Dr. F. J. Kern 6202 St- Clair Ave., Cleveland, O.
Cena obsežni knjigi je 5 dolarjev s poštnino vred. — Istotam lahko naročite Zormanove pesmi za $1.25.	—Adv.
ms * ms asa w ssss
I Madžarski beli teror
Dtn na dan ve«ti o novih nasil ■*tvih madžarskega belega terorja'j
■Zopet čitamo po poročilih ime raz i Ivpitega Ivana Hejja*, ki je v! iKecakemetu pomoril a pomočjo
■	biahmijalne organizacije par stoj I jetnikov. Ves svet se je zgražal >
■	nad tem grozodejstvom, madžar '
■	ska vlada pa ni temu krvoloku;
■	»krivila niti la»u na glavi. Sedaj | Ijc ta zloba Ktoril ulično grusodej-j Istvo v madžarskem mesti Szol-j I nok I>ne 24. aprila je usti.vil in j I aretiral h svojimi organi-morilei
■	na cesti približno flO ljudi. Že pri! I aretaeiji so njegovi organi tib h
■	tri osebe. Os'ile se je hotelo tran ^»sortirati v ujetniški tabor v Haj K Masker, kamor pa aretiranei niso I prišli. Kakšna je bda njih usoda. I pri«*« naslednji dok um ena, naslov-I I jen 4,kr. ogr. lovskemu bataljonu I v S/egel": "Abbonnv, 3. maja! I 1920. — Javljam, da je rdeče gi-i I banje med delavstvom v Szolnoku I rimdalje močnejše. Niti tega gi-'
banja zf opletajo iz Dunaja v ro-j kc bivših aočlanov direktorija in drugih nevarnih subjektov. Inter-1 uiranec Jožef Bujoki je priznal, da ; ho se v jeei nahajajoči se komu- ' »usti v Szolnoku havili z mislijo j ur. ptič. Stotruk Emerih Maksv iti Ivan llejjas sta pozaprla dne 28 aprila vse komuniste, da bi onemogočila prvega maja kakršenkoli puč. Ponoči so zaprti komunist: zaprli napadli stražo in ji hoteli odvzeti orožje. Nato smo dali1 pobiti vse komuniste ter jih pono-, či zagrebli, da bi ne razburjali] javnosti." — Andrej Molnar, nad-' poročnik.
Tako torej dela Horthvjev klerikalni režim, pod katerim vlada stroga revizija nad vsem javnim j mnenjem, nad časopisjem, kakor j tudi nad posameznikom. In če sej kdo ne bi temu režimu pokoril, sej mu na Ogrskem grozi z enako u-sodo, kakor je zgoraj opisana. -— Povsod govori huržoazija o soei-jalistih samo slabo in eelo všeč ji je, gledati ta krvavi buržoazijski eksperiment na Madžarskem, kaj šele, da bi proti takemu postopanju dejansko nastopila.
K sreči je na svetu tudi še zavedni proletariat, ki sočustvuje z ogrskim proletarijatom. In ker kapitalistične države dopuščajo, da uganja Horthyjev režim take krvave orgije na račun nedolžnega proletarijata še nadalje, je med narodni proletariat sam posegel I o prisilnem sredstvu. Preprečil bo dovoz Madžarski, napove se ji * strani delavstva spošen bojkot. Najhujši udarec Madžarski bo prepreden je dovoza železa, lesa in soli, «"esar dežela prav nič nima.
Slišali smo že o sklepu medna-' rodnega sveta in transportne zveze v Amsterdamu, da se je začel splošni bojkot Madžarske dne :t0.' junija t. 1. Ves promet z Ogrsko potom železnic, pošte, hrzojava. ledij itd. bo ustavljen, dokler ne preneha na Madžarskem krvavi beli teror, ki traja že eel i h devet mesecev. Kakor kužna dežela bo Madžarska na ta način izoliraua od drugih dežel in pokazalo se bo. dj se svetovi proletarijat ne da neka/njeno izzivati od ogrske mo-narhistične reakcijonarne zalege in zločincev.
("Naprej".)
Patto di Londra
sr Italjani že bridko občutili v Valoni. Tako pravi socijalis! Treves v listu "Critica Sociale". To so bili divji udarci, ali ne krivični, s strani albanskih upornikov, ki raje vrž»jo 11 al je. ne v tnorje, kakor pa ds bt £ivel; pod it.iljan-siiim protektoratom. Scnnino »e je bil domenil z zavezniki glede posesti Valone ali "pozabi!" je p^prsšati tozadevno Albanec, ki imajo vendar pravico, odločati o avoji usodi. Treves izvaja dalje. Giolittiju ae nič ne mudi rešiti je-dransko vprašanje. Ta odprta ra nn ga nič ne straši. Držati nadalje oknpačijo, sporazumeti *e z I>'An-nunzijem, da se nsdoirestc pio-stovoljne dete nekako z rednimi, potem pa čakati na udare« po bedi »h, inieijativo Jugoslavije, «1* ni to program, v reden nacijona-
Dr. Šuštaršič zaveznik mo-narhistov
Listi poročajo o habsburških in-j j ti igrah v Švici in o monarhistie-jnih pripravah za prevrat v Av-Isiriji Jugoslaviji in Cehoslovaški.j j Monarhistieni zarotniki so pri-1 pravijali že junija l«ilf» monarhi-' stični prevrat v Avstriji. V januarju 1930 naj bi se bil izvršili upor na Štajerskem nakar bi gene-' ral Wastermann s pomočjo Ma-i džarske vkorakal s svojimi četami na Dunaj. Nato naj bi se u-j porabile kontrarcvolucionarne če-j | te v Jugoslaviji in na Čehoslova-; škem. kjer bi zopet zasedli prestol j Hahsburžant. Ta načrt je bil nev-' traliziran s tajnimi vojaškimi pogodbami. ki jih je sklenil dr. Ren-! i er z vladami v Pragi in Belgra-j jdu. Vodstvo monarhističnega gibanja se nahaja v Švici. Monarhi-j i sti se shajajo redno vsak petek v ( p;ila«'-i grofa Hen htolda Teh sestankov se udeležujejo bivši minister Hussan k, general Sehoen-born, bivši finančni minister Let h. bivši ministrski predsednik Clam-Martinie, častniki, veleindustrijci itd. Zarotniki imajo na razpolago! 22 miljonov kron. Najzanimiveje na stvari jc dejstvo, da se v tej družbi nahaja tudi bivši deželni j glavar kranjski in vodja sloven-; ske radikalne stranke dr. Ivan, Sušteršič, ki je še vedno v stalnih ( stikih s svojimi zaupniki v domovini.
----I
0 komunizmu med primorskim učiteljstvom i
Prišle so bile v javnost vesti, da je pretežna večina slovenskega iieiteljstva v Primorjn pristopila! h komunistom. "1'čiteljski List" piše na to: "Naše ličitejstvo ne more celotno prestopiti v nobeno politično stranko, ker ni politično, ampak strokovno organizirano j in ako bi bilo politično organizira-j no, bi ta organizacija ne bila sa-j mo komunistična. Kar imenujejo' komunizem učiteljstva. jc le or«ra-; nično vprašanje učiteljstva v bo-: ju za njegove gmotne in moralne cilje. Delavska zbornica, v katere učiteljstvo prisiljeno vstopiti, ni komunizem in ne komunistična stranka, ampak je zveza vseh o-' t.ili stanov, ki mislijo, da si z medsebojno podporo pribore življenja vrednejšo eksistenco. Naše uči' tel jst vo nima izbire, druge opore nima. ra katero bi se naslonilo. Naši učitelji, ki stoje danes pred vprašanjem vstopa v Delavsko zbornico, so ostali moško na svo-| jih mestih \ težkih narodnih dneh ir jih niso zapustili kakor miši. potapljajoče ladje. Zato nimamo niti najmanjšega povoda, dvomiti, o tem. da bi utegnili storiti kaj takega. cesar bi ne mojrli opraviče-j vati pred svojo vestjo niti pred zgod ovino. Na zborovanju gori-' škega okrajnejra učiteljskega društva se je za predlog pristopa v; "Delavsko zbornico" dvignilo 28 rok. proti jih je bilo 12. Na pri-i hodnjem- zborovanju bo gotovo 95 odstotkov goriškega učiteljstva glasovalo za načelo razrednega boja. Tako pojasnilo daje omenjeni list, ki med drugimi priznava, da tvorijo večino Članov v " Dele vsk i zbornici" komunisti.
£23 BBS BS BBS OSS BBS<
Iz javnega shoda političnega dru-' i štva "Edinost" pri Sv. Luciji 1 v nedeljo dne 30. majnika. 1
Politični s!i<k1 društva "Kdino- [ sti" se je vršil zaradi dežja v šoli. ' 1'deležencev ,ic bilo nad 'J00. a bi 1 jih bilo došlo gotovo tudi nad ti-soč. če bi jih ne bil dobrodejni ' " dež zadržal. Prišli so «k1 vseh oko- s iličanskih vasi. zlasti iz krajev, ki ' - so porušeni. Shod je uspel nepri- 1 .: čakovano dobro, navdušenje na 1 -1 njeni je bilo velikansko. Iz Trsta i' sta bita došla dr. Vilfan in dr. ' » Slavik, iz Gorice dr. 1'odgornik. 1 .j iz Tolmina lnsgr. Roječ in drugi. s j Po iskrenem dr. Vilfanovem po- 1 j zdravu je govoril najprej Jožefi7 A brani, župnik pri Sv. Luciji, in 1 ( sicer o gos|H>darskih zadevah. Pe-j ( čal se je /.lasi i z obnovitvijo na-j1 1 »ili domov in o perečem vpraša-j' inju. kdo bo plačal zgradbe, ako j' , ne bo vojne odškodnine, oziroma % |kd » bo plačal razliko med dejan- 1 j skimi gradbenimi stroški in nted ' , vojno odškodnino. Dr. Podgornik ' je nato obširno govoril o našem ' I šolskem vprašanju in sploh o 1 ! vprašanju jezikovnem in kultur- ! nem v naši deželi. Debate o tem sia se udeležila z velikim.uspehom ' nisjjr. Roječ in vikar Bele s Po-j1 i nikvi. A se stavljene resolucije so! j' I bile sprejete z viharnim odobra-j 1 vanjem. Prinašamo v glavnih mi-'1 ^ >1 ifi najprej trovor župnika Abra-,1 : tua iz Sv. Lucije. Važne so naloge ' današnjega shoda. Gospodarske'^ ' razmere se tako silno naglo raz vi-' jjajo. razpletajo in zoj>et zapleta- jv, I jo, da nam treba z odprtimi in > jM>ztiimi <M"-mi zasledovati jih in ' študirati, ako se nočemo zaletetil* in si pri tem glavo razbiti — g^l*1 jspodarsko uničiti. Nočemo bitij" igračka v krntih rokah razmer.' , imamo um, imamo voljo, da jihj* skušamo kot hudournik uravnatirj in čim bolj mogoče preprečiti škmlo. Naši p«»rušeiii domovi se,^ imajo zikpet zgraditi! Kdo naj jih j I j zgl adi! gotovo ne, ker jih ne|-, moremo iz svojih moči in ker ni " smo dolžni tega storiti ter nismo I zakrivili porušenj. P<d Kvrope je.!^ drvilo r*'z naše zemlje in jo ]»u-strtšilo. Po naših glavah so hodili.! j gospodarili so po naši zemlji ter .z j naših domovih, kakor so hoteli. 1 ! izpremenili so cvetoči dom v pu- jj ščavo. Naša srca so ječala bole
čin, jezik je moraL molčati. One-i"
(j
jinel je Rmm topov, nevihta je po-j legla. Kaj je prišlo za njo? Soln-ee! Vidimo in čutimo živo! Mi-j rovni konferenei oziroma prizade-|S' tim državam je na tem, da se steptane in uničene dežele spet obno-ve. Kdo ima poravnati te račune, ^ ; ne vemo- Moral bi jih, kdor je J kriv vojne, mi ne. Govore o vojnijj_ odškodnini, a še to eventualni —i • morebitni. Zadnje dni je irveljav-jP Ijen zakon tudi za našo deželo, da' se plača za odškodnino 4.5-k^at|V cenjeno škodo po predvojnih ce- ** na h. Nekateri posestniki poprav- J* 1 jajo sami. Vprašamo pa: kako pa lj naj obnovč svoje domove s to od- n akodnino, ko so danes delavci in j d
'gradivo, materijal do in tudi čez
10krat dražji nego pred vojno/
Kdo povrne posestnikom pa osta-;
lih 6 in še več delov izdatkov?1
Zahtevamo od prizadetih oblast-' . i nij. tla pokrijejo ne le 4.~> škode,
ampak vse stroške, kolikor jih je! Pravico zahtevamo! Največ obnov so izvršili vojaški ženijski oddelki. zdaj pa civilni, samo ali p«»toni raznih podjetnikov. Da ne rečemo naravnost sumljivo, pač pa se nam je čudno zdelo postopanje teh oblasti že o početku. Dajali so na-niesto prave, jasne pogodlnv i>o-sestnikout nekak reverz. J*osest-l nik izroči v popravo oziroma j zirradbo hišo ženijskemu oddelku' Iter mu prepusti "pravico do even-' tualne. morebitne vojne odškod-! j nine, da ž njo poravna svoje iz-datke. Ljudem ni bila nikdar lju-! lita ta nejasnost. Izrecno zalite-' vali. da so naj postavi v pogodbo j točka, "da se obnovi dom, kot je! bil pred vojno, naj se ničesar ne dodaja oziroma prcuiinja; da ni-1 kakor niso voljni doplačevati iz-J rednih del itd." Pa zaman! Ob-, lasti niso hotele sprejeti sploh no-j bi-ne take točke v "pogodbo".! Kmalu je završalo po deželi. Tu-! {pata m se je govorilo o nekih doplačilih na stavbe in o vknjižbah. I Ti glasovi so prihajali celo iz ust uslužbencev Genia. l'a ko bi utegnilo biti na tem kaj resnice! In polno jih je bilo, ki so hoteli usta-1 j viti že pričeto delo. v par krajih | je prišlo med posestniki in delav-j j ci-pod jetniki celo do pretepaj i drugi spet se obotavljajo in no-! j če jo izročiti v popravo svojih' j stavb. Niso šale! Naj nas pa ta • ali oni še toliko miri in tolaži, da; j ni nič na tem! Z resnkco na dan! jOkr. komisar je sam nujno zuJite-1 | val pojasnila, a ga še ni prejel, čeprav so že pretekli tedni,od te-■ daj. Z resnico na dan! Mi inianioj I pravico zahtevati jasen odgovor!
I*akojš»-n odgbvor! Z resnico na1 j dan! Imamo dovolj drugih skrbi j ^in nadlog? In gre za naše biti in j jiiebiti! Ako je cenjena škoda na l»o*lopju po predvojnih cenah na' 20.000 lir. bi znašala eventualna j I vojna odškodnina 4.5krat toliko.' to je	lir. Stroški zopet ne
zgradl>e pa bi znašali nap rimer loO.OtXJ lir; kdo naj -pokrije razliko 60.000 lir? Mari ubogi po-j sest nik. ki je prišel vslod vojne ob vse? In ker ne more, naj se mari na to razliko izdatkov drža-j va vknjiži na stavbo? ln ako' splava po vodi vsak up na vojno odškodnino, naj se pbtem država \ knjiži na hišo za vso svoto 150 tisoč lir? Kdo bi ji dal to pravico?'. Ali je to izrečeno v kaki pogod-j bj? V nobeni! Mnogi so že prišli k meni, k drugim tudi že gotovo,' pa so mi dejali: "Ako bi se imelo'' kaj takega zgoditi, raje naj zopet'1 vse podero, pa naj ostane grobljai-' gospodar hočem biti sam, neome-'; jen. čeprav gospodar same grob- . lje!"' Prav. ima! Kdaj bi se pa < mogel poplačati tak v knjižen ] dolg? Niti obresti takega dolga i
— —	I
ne! Suženj, vo-'en suženj bi ostal' na lastnem svetu, ali pa v dogled-( jiicm času. kratkem času. pregnane- i/, lastnega doma. z lastne 'zemlje, brez vsake lastne krivde berač! Ohranimo mirno kri! Raz-' motrivajmo to stvar mirno, čeprav imamo dovolj vzroka, da bi-se ogorčevali. Na mirovni konfe-J renei, na katero sicer ne d;» svet1 mnogo, se je govorilo, kot se spo-l min jam, o tem, da se ustanovi' mednaroden zaklad, s pomočjo' katerega se zopet zgradi ruševi-' ne. Kdo bi prispeval v ta zaklad J |ui nit- gotovega, same premagane j države, povzročiteljice vojne, go-j tovo ne, ker še drugih obveznosti ne bodo zmogle. Pa to vprašanje I nirs tudi dosti ne briga. Mi hoče-( .m i imeti le svoje nazaj, kar smo : imeli pred vojno! Z vso resnostjo; pa smemo povzdigniti svoj glas iter vprašati vodilne in odgovorne činitelje, to je sedanjo vlado: Ali; ni dolžnost vlade, da sama od se-! i be. nepozvana. pojasni to toli kočljivo vprašanje obnove? Ali ni I njena dolžnost paziti na to, da se ubogemu ljudstvu predloži jasna.' čista pogodba obnove poslopij? In ako l»i imeli posestniki kaj dopla-' čevati, ali ni njena dolžnost, reči jasno: Hišo, hlev ti zopet zgradimo. ako hočeš, vendar vedi, da na' tvoj račun, ako ne bo nič vojne' •odškodnine! Da boš moral sami doplačati razliko med vojno od-j škodilino in večjimi stroški obno-| ve! Vedi, da boš moral od dolo-| čeuih svot plačevati obresti, ako j jih sam brž ne poravnaš! Da se na' dolg vknjižimo itd. To bi bilo pravično. pošteno, vestno! In nihče bi ne pustil popravljati! Zakaj pa vlada tega ne stori, tako ne g<fc-ori? In ako ne bo treba niko-! mur sploh nič doplačevati, kakor, trdijo nekateri gradniki, zakaj pa' lega odkrito ne pove in zakaj pusti. da se ulx>go ljudstvo po nepo-trebnefn razburja'! Mi hočemo in zahtevamo takojšnjih pojasnil! To zahtevajo tudi tisti, ki so sami dali preceniti vojno škodo in vzeli oziroma vložili pri hipotičneni zavodu prošnje za predujem na vojno odškodnino, lu ako bi se glasil odgovor, da odpadejo vsi stroški obnove, v slučaju, da ne bo vojne odškodnine, na posestnika, ali da bo moral posestnik sam plačati razliko med vojno odškodnino in dejanskimi stroški, v tem slučaju' izjavimo že danes mi vsi in z nami' soglaša gotovo tudi vsa dežela in' vsi prizadeti kraji vseh zasedenih'1 dežel, da tega nikdar ne priznamo. . 1. Ker vlada nima zapisane in za-'] janičene te pravice v nobeni pogodbi ; 2. ker so pose,<rtnilfi na-sprotno podpisali znani reverz v dobri veri, da njim ne bo treba nič doplačevati; 3. in ker bi bila 1 to naravnost nezaslišana, goro-(i stasna, v nebo vpijoča krivica, za- ; smeh vse civilizacije vsega sveta, ' zasmeh vsakega človečanskega j čuta in najprimitivnejših pojmov ^ pravičnosti, da bi tisti, ki je le poi^ krivdi drugih vse izgubil, bil po-j(
Jugoslavia irredenta.
0	pravicah Italije do velike
vojne odškodnine
jc govoril v Parizu na potu v Boulogne Waljanski zunanji mini-jster conte Sforza s sot rudnikom "Petit Journala"". Minister je rebel: — Ako bi bili vi živeli zadnje čase v Italiji, kjer se tri dni v tednu ne je mesa, kjer j« na me-js*o blagostanja nastopila beda vsled trajajočega vojnega stanja, bi razumeli, da je vprašanje odškodnine, ki bo v razpravi, za nas j vitalnega pomena. 650.000 imamo mrtvih in vjeinikov; izmeti zad-Injih je okoli 50 odstotkov jetičnih .po raznih mestih, ker so preveč , trpeli po avstrijskih zapor.il Pre-jinog je po 800 lir. 30 milij.ird pa
1	moramo izplačevati za pokojnine iir podpore ter vo?ne odškodnine. jGo.ovo, da se Italija ne kes?, da Je vstopila v vojno, ali misli pa (tudi, da ima pravice, ki se morajo uveljavili. Nekateri italjanski jK.inistri govor » n?radi o m./eriji
Italiji, co«:t» Sforza pa naslanja i-j!janske >nht» ve prav na miz »-r je, ki vlada sedaj v. Italiji. Te m'zerije jc največ krivo i a da lje-|vanje vojnega stanja. Italija naj bi se bila pošteno sporazumela z Jugoslavijo m s*-- pošteno umaknila / zasedenega ozendja, pa bi bi-I »o mnogo manj pomanjkanja m -d itajanskim ljudstvom. Mizerija bj ti Ko pa še vedno večja Imponi-r.da pa ne b-» prav r.ič ziveznikom pri razdelitvi odškodjiin«, ker j? i'a!:ja svoj»* sedanja bii^frije naj-,"e • sama k. iva. š.' odkriSi v o-braz jej utegnejo to povedati.
i ~ ~ —-i vrhu še tepen in obsojen v trajno suženjsko!
Za begunce v Gorici. ^^
Civilni komisarijat goriški naznanja, kako je bil generalni civilni komisarijat v Trstu določil, da občina Gorica ni odprto mesto za povrnitev beguncev. Da se za-brani prihajanje beguncev iz drugih občin v Gorico, kjer najdejo lažj»* in bolj primerno val išče, tako da to otežkoeuje lastnim Go-ličanom povrnitev v mesto, zato dol« ča civilni komisarijat, da se s koncem majnika ustavijo begunske p'nlpore vsem beguncem. !<i so se začasno naselili v Gorici, ne da bi bili poprej dobili od civilne oblasti za to kako dovoljenje. Da se bo beguncem nadaljevalo izplačevanje podpore, se bodo morali izseliti v kraje, ki so od vlade proglašeni za odprte za povrnitev. Ta določba bo hudo udarila naše begunce, ki so v mestu za silo našli kak kotiček. Ker ta določba jim ustavlja begunsko p'»dporo in jih obenem podi iz mesta. Ta določba nikakor ni hujna, ker tisoči in tisoči laških delavcev prihajajo v Gorico ter najdejo prostora, naš domač človek pa naj se jim umakne in naj gre ne ve kam! To je kruto!
Smrtna kosa.
V Hruševljah v Brdih je umrl Franc Zalatel, eden izmed onih redkih mož. ki so ob vsaki priliki znali pokazati svojo odločnost in kremenito značajnost. Narodna zavest je bila v njegovi h »i globoko vkoreninjena. S svojim mirnim in tihim značajem se je znal priljubiti vsem in zato je bil tudi
obče čislan možak.
_
ltaljan.-jugoslov, incident
Praga, 25. juni.ia.
Praga stoji popolnoma pod vtisom sijanje in veličastne sol ko 1-ske svečanosti. Vedno dohajajo novi gostje iz vseh evropskih držav. Tisočglava množica valovi po okrašenih cestah. Danes dopoldne so jugoslovenski gostje ogledovali mesfo Pra.rro. Ob poj 13. jih je. predsednik čeho-s*n»vs-škc republike dr. Masavrk cfiei-jalno sprejel na Hradžanih. Pri sprejemu so bili navzoči j-.goslo-venski poslanik v Pragi Hrioar, čeho-slovaški poslanik v Beogradu Kalina, minister za trgovino dr. Ninčič, minister za prosveto Svetozar Pribičevič. dalje zastopniki parlamenta, jugoslovanskih pokrajinskih vlad, šest novinarjev. Sokolov in različnih društev. I>r. Ninčič je pozdravil predsednika ddr. Masayrka s toplimi besedami in je poudarjal, da se morajo prisrčne vezi med jugoslovenskinrf in čeho-slovaškim narodom v bo-ddoče še ojačiti. Zato, kar se je doslej vršilo, ima velike zasluge predsednik dr. Masavrk, ki je deloval ne le za svobodo čeho-I slovaškega, temveč tudi jugoslo-venskega naroda. Svoj govor je zaključil s trikratkim vzklikom ! predsedniku dr. Masavrku. Dr. j Masavrk se je zahvalil v prisrčnih . besedah in je poudarjal, da jc vedno. v Rimu, v Švici in povsod deloval ne le za čeho-slovaške, temveč tudi za jugoslovenski narod. Jugoslovenski interes-f mu bo«lo vedno pri srcu. Nato je predsednik j dr. Masavrk priredil cercle, h kateremu je bilo povabljenih kakih I 60 oseb. Ob 16. je praški župan dr. j Baxa sprejemal v Obecncmu du-rau zastopnike mest. D. Baxa je najprej • pozdravil tuje goste v francoščini, nato pa zastopnike jugoslovenski h mest v srbo-hrvašči-ni. Govorili so različni zastopniki ranči je, Anglije, Belgije in drugih držav. Pri govoru zastopnika iz mesta Rima je došlo do incidenta. Ko je namreč italijanski zastopnik v deklamatoričnih besedah poudarjal, da se je Italija vedno borila za svobodo vseh pod-jarmljenih narodov in da je držala svojo besedo, da so se vsi narodi osvobodili, kateri so to zaslužili, so jugoslovenski zastopniki demonstrativno in korporativno j zapustili dvorano in se vrnili šele, j ko je italijanski zastopnik svoj govor končal. V imenu Jugoslo-venov je govoril še beograjski župan dr. Kosta Jovanovič. Govoril je najprej v francoščini, se zahvalil za iskren sprejem in pozdravil bratsko čeho-slovaško ljudstvo ter prestolno mesto Prago v imenu vsega jugoslovenskega naroda. Po. zdravil je demonstrativno čeho-slovaški narod v imenu ne le osvobojenih, nego tudi zasedenih jugoslovenski h ozemelj in je izrazil uverjenje, da bodo zasedena, podjarljena jugoslovenska ozemlja kmalu v svobodi združena z ju gosi o vensko očetnjavo. (Veliko odobravanje pri Jugoslovenih tn Cehih.) Dalje je govoril v srbohrvaščini in prosil čcho-slovaški narod, da sodeluje v boju za osvobojen je bratov v podjarljenih ozemljih, kot pride za to čas. Ob 18. je predsednik dr. Masavrk priredil na Hradčanih vrtno veselico za tuje goste. Jugoslovenski zastopniki so prišli kofporativno. Vojaška godba je svirala češke n ape ve in melodije. Zbor morav-skih učiteljev je pel slovanske pesmi. Zvečer se bo vršil v Obecemu domu ofieijalen pozdrav, s čimer se je pravzaprav otvorila sokolska slavnost. Zvečer bo Vltava slavnostno razsvetljena. Jurti zjutraj pričakuje Praga tisoče in tisoče sokolskih društev in vseh slovan-skih ozemlj. Navdušenje je repo-pisno.
V Sv. Luciji je umrla gospodična Vida Vuga, stara 21 let.
Železniška nesreča v Tržiču.
Osebni vlak. ki prihaja ponoči iz Trsta, je treščil v Tržiču (Mon-1'alcone) v vlak, ki je stal na postaji ter vozil več nemških Avstrijcev nazaj v domovino. Sunek je bil velikanski, vozovi so se vzvalovili ter se razbili. Štiri ose-l*e so bile mrtve ftrije moški ter ena ženska) in 18 ranjenih, med njimi trije težko ranjeni. Vzrok je bil, ker je takrat vozil vlako-vodja, ki je bii ravnokar prišel iz notranje Italije ter ni poznal ne terena in ne postaje, pa je prvi krat še ponoči vozil. Kaka neprevidnost ! Saj vendar ljudje niso zato tukaj, da delajo vlakovodje ž njimi vratolomne poskuanje!
_PRIZORI IZ QULVHEQA MEST A POLJSKE, VABŽAVE, KATERO HOČEJO BOLJ&EVIKI ZAVZETI.
s-
_j»LAS_NARQDAt 24. JUL. 1920
Armenski otok«
(Pile A. M. Bussell.)
Benetke, julija meseca.
i
Zopet sem se odpeljal iz Benetk v Sam I .a z aro.
Tam plava v laguni samostan z armenskimi menihi, velikimi hodniki, dvoranami, rrfektoriji, kapelami in dragocenimi starimi kt:jijratni. Tam je videti starčke. d'»!jeoj• rade in odtujene celemu HVetu. Za samostanom pa s<* steza vrl, obdan od zidu.
n. ,
Za pofro*to preje sem bil tam.l Medtem pa m* je na svetil marsi-i kaj izprem mio in tudi v Betiet-kah, tem mramomatcm in biser* nem meatu,
pala<-i do/.ev niso bile slike še na stenah. Ravnokar so jih zopet prevažali iz skrivališč. Veliki ras, je Ustvari! dolžnost, da se spravi' v kleti plemenitejša dela človeških rok. Zdi se človeku kot da se jim' je hotelo prihraniti neki gotovi! prizor, ("udapolni Paradiž Tinto-retta je bil še vedno skrit.
Krasna steklena okna v ponosni
rkvi San Giovanni e Paolo so rcsbita na koščke. Stropne slikanj«' Tiepolaso so razbile granate, toliko in toLko centimetrov ši- , roke.
Ko pa sem obiskal krasno cerkev Santa Maria Formosa, sem našel le še stene. Notratin** je bila i/premenjena v razvaline.
III.
w
Pred kratkim sem čital v neki 1
italjanski vasi lepak ob priliki volitev v občinski zastop: fSnerraj' a rbt ha lino voluto la gnerra. ' (Vojno onim ki so hoteli vojno.)
To je z-lo razveseljiva in pa- . me t na beseda. To bi moralo biti! geslo vseh narodov. Vojno \>em,' ]
ki hočejo vojno.	i
j
IV.	.
Armencem je prinesel sklep mi-L rti republiko. Obdajani od sovra-'. ša\a, *ki tako pogosto obdaja pa-'» met ne, sram ocen i na blazen način^ kot je tiMxla vseh duševno višje!j stoječih in trpinčeni, mučeni, izstra | dani od divjakov. To je bil dose-daj usoda armenskega naroda. 5
Nekaj posebnega mora brez dvo- .
■ » *
ma tičati v njem.	I
Tako sem se odpeljal proti Sati Lazaro. 8since krasnega popoldneva je osvetljevalo gondolo, v kateri sem se vozil.
v.	I
f
— Hočem vas seznaniti s pa- ' trom, ki se peča s političnimi vpra- 3 sanji, - mi je rekel eden izmed superiorjev. Po kratkem času se je vrnil s srednje visokim menihom s črno brado in temnimi, pa • iretnimi očmi. Na njegovem obrazu je ležala prijazna resnost.
Bil je to pater Avkjer. ki je na svojih diplomatičnih potovanjih v pričetku vojne prišel tudi v Nemčijo ter šel k Erzbergerju. Pater je govoril z njim o strašnih ma-sa krili med Armenci. Erzberger je rekel, da bo stpril syoje najboljše, — a nato je pisal, da so poročila o teh masakrih pretirana.
Kljub temu pa niso bila pretirana.
Ni bila Nemčija, ki je trpela J smrdljivo gnilobo Turčije, temveč | mmški militarizem. Čeprav mu je. bilo žal, je pater Avkjer rekel, da' niso nemški častniki le trpeli teh in as« k rov, temveč se jih celo dejanski vdeleževali. Zakaj? Ker se v vojni razvijajo najslabši in-štinkti človeka. Ta splošni nagoti je v večji meri nplival kot pa kak političen razlog.
Razventega pa je ležala velika krivda na nemški politiki. Glavni krivec je bil Wangenheim, nemški poslanik v Carigradu, — vsaj po mnenju armenskega patra. Mesto da bi Armence pridobili zase. so jih skušali izkoriščati z neke vrste prisilnim delom. Deporti-rali so jih v manj obdelane kraje, kjer ni bilo domače prebivalstvo sposobno za grajenje železnic. —
S VL
Nemčija si je naprtila veliko krivdo rpdi Armen&ke, — je rekel - KMfttri prtf tfm um-
'.Sfe*^ . ' , i J-*-'
ških častnikov so bili posebno gro zoviti. Ob izbruhu vojne so zahte-|vali Turki od "svojih" Armencev, da vprizore upor med ruskimi Armenci. Tega Armenci niso hoteli storiti. Nato so vse možke od šestnajstih do petdesetih let utaknili v vojake, — a jim niso dali nobenega orožja. Služili so kot tarče na najbolj nevarnih in izpostavljenih mestih. Medtem pa se je neobrožene doma obkolilo j ter jih masakriralo. Pobilo se jih f jt kot klavno živino. | Zagotovil sem patru, da je nem-jški narod izvedel za vse to Šele potem ko je prišlo iz veljave vojno geslo: — Slepariti in zamolčali.
Pater je poznal pred leti Enver pašo ter ga smatral za Človeka, j Nikdar ni domneval, da bi morila j t o ati v tem modernem «ro«podn it;.ka okrutost. Novega preobrata v armenskih zadevah ni smatral resnim ali v>aj delal se je tako.
VII.
Armenska je bila deležna sklepa miru. a ne miru samega. Tako se jrodi tudi nam. Samo polovičarstvo in nepopolnost.
Pater je rekel, da sta dva mi-l.iona majhnega armenskega plemena izven armenske države in ad je vse tozadevno delo fušar sko.
Za druge narode je nesreča, če zemlja nič ne nosi, — a za Armensko je nesreča, da zemlja preveč nosi. Iz tega izvira velika ljubezen do Francije do Cilicije. Glede Armenske velja pregovor: Bila sem prek pa in to je bila moja nesreča.
Pri teh razmišljanjih ni kazal pater nikake otožnosti. Bilo je nekaj taktnega, nadvladujočega v njegovem vedenju in govorenju. ldno je tudi veroval v bodočnost
Nova armenska repubika vsebuje trgovski narotl, a dali mu niso nobenega izhoda na morje. Ta polovična Armenska je obdana ou najbolj divjih plemen in brez ljubezni od strani zaveznikov. Po levičarsko delo!
Čuden je bil odgovor patfa na moje vprašanje, kaj bi bilo boljšf za mlado armensko državo: republika ali monarhija?
Rekel je: — Najprvo monarhija :— Potem pa je dostavil:
—	Na Armenskem ni nikakih povprečnih glav. Vsakdo je nad povprečnostjo. Druge dežele imajo tiikoz.ano maso in poleg tega vo ditelje. Armenski narod pa tega nima. Vsakdo, tudi zadnji, s«' smatra poklicanim za vodstvo.
—	Torej treba raditega republi ko, — sem rekel jaz.
—	Ne, ravno raditega ne. Preveč bi se upirali proti vladi, ki b obstajala iz njim enakih. Kot usode pa bi sprejeli, če bi prišel kak kronani, kak inozemski princ. Po tem bi ne bilo nobene konkurence
Govoril je s tihim prepriča njetn, kot človek, ki pozna svojf ljudi. S samoumevnim ponosom bi cz pretiravanja.
Rekel je, da so predpogoji z; armensko državo izvanreduo u godni. Tako ni naprimer nobene ga soeijalnega vprašanja. Vsak I bogataš pa je takoj pripravljer. dati vse svoje premoženje za ar-'mensko državo.
| Sploh pa niso tako zelo bogati. I I.e malo jih je, ki imajo deset milijonov, kljub vsej premetenosti it» trgovskemu duhu. Zakaj? Ker se jim denar vedno odvzame, ker sr njih razvoj vedno prekinja. V tem tiči cela žaloigra____
Kdo pa je po tem bankerotnem dogovoru, katerega imenujemo n»ir, v resnici zmagal? Anglija? Ne. Anglija iina po vojni vse, kar je hotela imeti ter bo izgubila vse. kar je imela pred vojno. Egipt in Indijo. I*ra bo kmalu napočila. (Menih je bil pred kratkim v Egiptu.)
Pogovor s tem Armencem je predstavljal razpoloženje pretežne večine narodov v današnjih dneh.
Pred oknom je ležala srebrna laguna ter blestela v zahajajočem solncu.
Otok je plaval v božjem miru. Svet je tako lep, — a ljudje so ta-
M umom**** _____
GLAS NAHODA, 2*. JUD. 1930 ^
Črnogorske homatqe.
Bruno Kugo Stare.
V radosti, ki je napolnjevala naša srca ob posetu našega jugoslovanskega vladarja naše domovine nismo mislili na one dele našega jugoslovanskega vladarja naše domovine nismo mislili na one naše širne jugoslovanske zemlje, kjer kipe srca podanikov tako kot pri nas do svojega vladarja, kralja visoeanstva regenta Aleksandra, polna pra^e ljubezni, kjer pa ne morejo dati duška svojim vernim čutilom imajoč liki tlačena mora zavest, \ia živi nekje v Franciji I njih prejšnji vladar — Nikola ki je v težkih urah omamljen po sovražnikovih nadah brezvestno zapustil svoj rod in svojo domovino ,prepustiva* ju bridki usodi, koje je bil največ sam kriv.
Nikola se še ni forbmelno odpovedal prestolu. Ni on toliko, ki Utrerni po izgubljeni kroni, kakor pa njega okolica, ki vidi s tem, da pride zopet do krmila, svoj spas v znani koruptni upravi, ki je bila začasa njegovega vladanja. Nikolo navdaja življenjska filozofija. Živel je v Parizu v hotelu Maurice, pozneje v Niči, sedaj v Rimu, iskajoč za stara leta udobnega življenja. A nc tako njega okolica. Ta je. ki — vsekakor z njegovim denarjem — subverzivno dela in ruje prot u jed i njen ju vseh Jugoslovanov, ki skuša nam Škodovati, kjer le more. Proti svojemu uverjenju neče priznati, da je ni sile na i svetu, ki bi naše vezi, naše bratsko ujednijenje mogla razrušiti, ki bi mogla spodkopati skalni temelj, na katerem smo si zasnovali svoj doni, svoje torišče, svojo ujedinjeno, prerojeno, iskreno ljubljeno do- ' movino.	<
Ti izdajniki so delovali v tujini noč in dan. Njih imena kakor : Popovič iz Cetinja, Piamenac, Prlija itd. treba ožigosati kot imena 1 r.ajostudnejših izdajic — Efijaltov. Njih sredstva so podlost in de- . nar. — Ni jih bilo sram, nekoč v Parizu napasti člana nase mirovne j oelegacije. ki »e je Lrrtal v nekem hotelu na Avenue Friedland v 1 angleški družbi ter mu "prepovedati" nadaljni prihod v hotel, kjer bivajo oni, in to zato. ker je v — srbski službi. Računali so slabo, ker ta član je bil Slovenec, ki se ni ustrašil jim dati zaslužene lekcije. — Priznati pa moramo, da se je kljub vsemu njih spretosti posrečilo, v časopisju najpodleje sramotiti našo državo. Za časa Or-lada v Parizu je zlasti "Le Temps" bilo njih glasilo. Za časa mirovne konference v Londonu pa se jim je posrečilo prepričati lorda Cur-zona, da so njih splet; karske nakane edino prave, tako da je ime- | novani eminent ni politik faktično v angleškem parlamentu stavil predlo«.', da se naj reši ex offo črnogorsko vprašanje, dasi je za nas že zdavno rešeno, ker se je ves narod v Podgorici na veličastnem ' shodu izrekel za ujedinjenje. Dotične debate so zlasti v angleškem časopisju vzbudil senzacijo ter mogo škodile našemu ugledu in delovanju.
Pred kratkim se je francosko časopisje zopet bavilo s črnogor- , ■>kimi homatijami. ki jih zlasti ena Zveznih držav smotreno podpira. Za našo domovino nad vse zaslužni, pravcati prvobojevnik za jugoslovansko idejo, bivši francoski diplomat g. Avgust Gauvain, ki je v "Journal des Debata*" se prvi neustrašeno zavzel za jugoslovansko i stvar. — (med tem. ko je vse drugo časopisje — pod pritiskom zna- s ne ententne sile — odkrito pisalo proti našim idejam in stremljenjem ter zaprlo vrata za najnedolžnejšo notico z naše strani) — je J dne 18. junija senzacijonalno ožigosal efijaltsko početje elementov J kralja Nikole. Nato mu je g. Prlija, ki nikjer ni akreditiran in ki se 1 naziva "charge des affaires", kojega čina noben diplomat ne pozna, ^ poslal v uredništvo odprto pismo s prošnjo ponatiska. ki vsebuje, 1 da to, kar je gospod Galvain pisal, ne odgovarja resnici, da prote- ' stira v imnu črnogorskih patrijotov proti srbski okupaciji in srbske- ' mu nasilju, da so Srbi požgali 5000 hiš Črnogorcev ter da so izdali i 35,000.000 frankov v svrho propagande proti Črnigori.	f"
Prekrasni odgovor gosp. Galvaina v "Journal des Debats" po-} dajam v dobesednem prevodu:	^
"Priobčujemo to pismo (g. Pri je), daleko ne radi tega, ker si lasti pravico do priobčitve, temveč, da napravimo konec pretencijamJ "dvora" Črnegore. Ni več kraljestva, in ne več kralja Črnegore. : Niti kralj Nikola, niti država Čmagora niso omenjeni ne v mirovni ! pogodbi Versailleški. ne v onih, ki so sklenjene bile v St. Gefmainu, Neuillevu ali Triaonou-u. Noben francoski diplomat ni akreditiran pri kralju Nikoli. Bclgrajsko ministrstvo urejuje zadeve Črnegore, -ki je bistveni del kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovecev. Črnogorski poslanci so zastopani v parlamentu kraljevine SHS in v tem tre-notku sodelujejo pri načrtih za konstituanto. Kakor v drugih strankah. je tudi v Črnigori dosti pristašev ideje popolne fuzilje vseh različnih dežel novega kraljestva ter pristašev ideje sistema širše ali ržje avtonomije. Vsi poslanci so pa edini v stremljenju, ostati ujodi-njeni v jugoslovanski državi. Ta zavest je tako krepka, da se je kralj Nikola prošlo leto odločil odpovedati se formelno prestolu ter javno priznati kraljevino SHS. A bil je zadržan to izvršiti od ene iliiranih sil (dobro vemo.od katere), ki je želela imeti v rokah sredstvo za presije na belgrajsko vlado. Sporadične male ustaje, o katerih govori gospod Prljp, češ, da so te 'nadčloveška borba patrijotov', izvirajo iz istega razloga.
Odkar se je črnogorski "dvor" nastanil v Neuilly-u (predmestje Pariza), je tam dobival vedao podporo raznih zveznih držav. To je dejstvo, ki je ugotovljeno. Ex-kralj Ntkola nima v Parizu ne mi-/ nistra, ne charge d'affaires. Ostaja pač neki charge des affaires (mednarodni diploma.-iji nepoznani čin), s katerim ima francosko ministrstvo za zunanje zadeve nekake odnošaje, a to le kot ostanek spoštovanja za starega propalega kralja.
Umestno bi bilo, da bi ta charge des affaires ne zlorabil te tole-lance in gostoljublja, ki ga uživa v Franciji, s tem, da skuša blatiti in dolžiti častitljive francoske podanike. Ako gotovi Črnogorci nameravajo po zgledu gotovih Albancev delati v Parizu v njih svrhe propagando, se bodo naprosili iti drugam, ali pa se bodo poslali v Cetinje, kjer bodo imeli priliko razviti in pokazati vse svoje domoljubje."
Tako gospod Gaivain v "Journal des Debats". _ Odkrita in
moška beseda, ki je našla silni odmev v vsem svetovnem časopisju. Čestitamo gospodu A. Gauvainu k temu odločnemu nastopu. Slava neustrašenemu možu bistrega pogleda! Veselimo se sprejeti označene gospode črnogorske patrijote kakor pač zaslužijo. Pripravili jim bomo sprejem — primeren Efijaltom!
Carpentier je zopet v Parizu. Dempsey se ni hotel boriti v Franciji in Carpentier je storil isto v Ameriki.
VIH.
Šla sva skozi refektorij, kjer je neki star moduček pripravljal krožnike za par sto patrov. Nato pa v sobo, kjer je nekoč jstanoval Byron.
Nato sva prišla do nekaj balzami rane ga : — bila je mumija iz Egipta, ki je že tisoč in petsto let pred časom, ko je hodil Krist po
svetu, trdno spala, polagoma sva odšla na vrt.
Gondoiijer je zabavljal. Rekel je, da je lačen in da se mu mudi domov.
Odpeljal sem se nazaj in dan je umiral počasi, skoraj na opazno in vedno bolj je žarelo nebo ttr me-: talo svoj odsev na bajne Benetke, dom dožev in pozpriače velike u-mrle nftre,	L " ;
-.--.j .. . ;	r — ..". n. .——-™
Spomini ri oreteklost
vjrvinmi m *|ftWVVHIW|
Skozi dolgo vrsto let se je zbirala v gostilni "Pri Zvezdi" v Gorici večerna družba slovenskih razumnikov. Bili so tu zastopani razni stanovi in razne starosti. Družba je tvorila svoj eas nekako središče slovenske mestne inligen-ee. Bilo je tu zabave, šale, dovti-pa, petja, igre; pa tudi resna beseda se je po gost orna cula, zakaj razpravljala so se razna aktualna in neaktualna vprašanja. Meni je bila ta družba ne le-ugodno razvedrilo, nego v mnogočem nekaka visoka šola.
Odličen član te družbe — ki se je pa bila po nastalem političnem razdoru leta 189S. precej zmanjšala je bil tudi naš dični pesnik Simon Gregorčič. Kadarkoli je prišel iz svojega Tuskulana Gradišča v mesto, počastil je družbo in ko je kasneje stalno bival' i- Gorici, je skoraj vsaJv večer zalajal -k "Zvezdi". Navadno je bil lobre volje, šaljiv in dovtipen; a snal je biti tudi sarkastičen in >strih besed. Posebno dobra pri-latelja sta bila z ožjim sorojakom arofesorjem Ivančičem, ki ima se-iaj vso pesnikovo literarno osta-l ino v oskrbi. Simona Gregorčiča m mnogoterega drugega Člana te iružbe ni več med živimi. Nekateri bivši družabniki so razkrop-' jeni po svetu, a nekaj jih še živij f Gorici, kjer se pa drže bolj do-' aiačega kota. Nekdanjih lepih ča-| »o v ni več, nekdanje zvezdi ne j Iružbe ni več. Škoda!	j
O velikih šolskih počitnicah se je družba nekoliko skrčila, ker1 narsikdo je zapustil zaprašeno, mesto ter se podal na deželo, v joriške gore, na Gorenjsko ali pa k morju. O počitnicah leta 1905.' iem nesel jaz zdravit svojo nadu-
110	— nič ne rečem, da je bila norda ista deloma posledica prijetne družbe "Pri Zvezdi" _ v|
ianovo otvorjeno morsko kopališče v Lignanu v Italiji. To kopa-1 išče je imelo divno obalo in je ludilo izborno kopel, drugega pa lič. Tu so bila samo tri poslopja: lote?, ko-pališčna restavracija it. liša finančne straže, a ure daleč laokoli nobenega selišča. Dnevi lolgi, znancev nič, zabave nika-' ie. Pregovor pravi, da brezdel-' lost je začetek greha, in moj greh1 ie bil — stihotvor, ki sem ga po-' slal pesniku Simonu Gregorčiču! ia razglednici. Glasil pa se je ako-le:
Poletna bTa krasna je noč, 0o "src k' ima čarobno moč. ^a morskem sem bregu sede Poslušal, kak' valčki šume. Prišepne mi satan, me moti: Kar verzov se loti!
111	satan res našel je osla,
Ki lotil se drznega posla:	j
Sem pilil, sem gladil, sem pucal, Da te-le sem verze skrpucal. Vrag vzemi vse takšne muhe, I Bog čuvaj me sitne naduhe!
Kako so mi pravili, je ta moji pesniški umotvor pokojnemu pesniku nekam hudo ugajal, saj se je baje prav od srca smejal. Poslal mi je tudi takoj odigovor naj razglednici s sledečimi verzi:
Vas motil je satan? Morda je pač res na Vas prežal. Da rogal bi Vam se, zlohotno se režal:
A — satan od V^s bil sramotno je
"frantan". Zdaj Vi pa se njemu režite, Ki take nam pesniške spletate kite.
Nov pevski odkril sem talent, Najgloblji mu moj komplimenti
Presneto sem se držal tisti čas. Saj sem se tudi lahko. Ni šala, tako priznanje od tako kompe-tenttie strani! Za hip se je že ba-vila moja domišljija z omamljivo sliko, kako zaslovi drugi goriški slavček, kako naslove po njem nanovo naše gore. Bilo je za hip, zakaj spomin na porodniške bolečine mojega pesniškega prvenca je deloval kakor mrzel curek na razgreto fantazijo in kljub priznanju mojega pesniškega talenta in klub omamni sliki o slavi, ki bi me imela čakati, moral sem ostati zvest le želji, ki sem jo izrazil v zadnjih dveh verzih svoje pesnitve. Jaz le obžalujem, da se je naš slavni pevec na meni, tako korenito emoCil. Škoda!	-—c.
JUU4J& JtABOČAJT* SE Vi "G&AS ViSODiH. HAJVEČJI
^gmpnvmviDi
Nabresite ga jlj1 v svoje čevlje.
Da dossiste za svoie boleče, igoče S m *rt)*£e »off® zaieJjen komfort, in j \ da ustavita neprijetno potenje in * duh. ki nastaja iz tega, natrosite v < S svoje Čevlje ta nogavice
Severa's Foot i; Powder j|
1 (Severov Praiek za noge). Ta pra- ' i ftek pomaga, JJe vas bole noge. su£i i {I vlago in drzavaie noge suhe in v J komfurta. * Dobite ga ffn vstea le- i! ■ karju. Csos in le d*vka.
Giolitti za neodvisnost Albanije
Min. predsednik Giolitti je imel jlede Albanije nastopni govor: Predpostavljam, da ne bomo podali čet v Albanijo, ali to ne za lostuje. Mislim, du je umestno, itko spregovorimo odkrito o narečnih Italije irlede albanskega vprašanja, ki je za danes prvovrstne važnosti. V odnošajih z Avstrijo, ki je ogrožala neodvisnost Albanije, sem se držal teze, da Albanija ne sme biti ne avstrijska ne italjanska. marveč samostojna, povsem neodvisna. Dandanašnji iblegajo Albanijo sosednji narodi, vsak hoče en kos. Vsled tega vprašanja ni več t;»ko priprosto kakor nekdaj. Mi pa se držimo tega. da bodi lAbanija povsem neodvisna. Povdarjal sem že ob drugi priliki, ii: treba se povsem odreči proiek-torata ali mandata za Albanijo. Albanija mora biti neodvis?i:i. — Slede Valone povdarjam, da je Valona strategična točka, ki bi bila velika in vedna nevarnost za tlalijo, ako bn jo zasedla drŽava, sovražna Italiji. Albanija dandanašnji ne more braniti Valone proti nikaki državi, ki ima le količ-caj pomorske sile. Albanija nima lobene ladje in nobene zmožnosti tako obrambo. Zato ne moremo zapustiti Valone. ne da bi bili gotovi, da je ne zasede kaka država, ki bi se je posluževala v našo škodo. Kadar bo AlbaSiija tako konsolidirana in organizirana, da bo mogla jamčiti, da Valone ne more zasesti kaka drusra sila, takrat bo mogoče govoriti o sporazumu z Albanijo tudi v vprašanju Valone.
NAZNANILO IN PBIPOROČILO
Rojakom naznanjamo, da potuje po državi Illinois naš rojak
' ii
' % ^^VHBHB
SSSSS^ES^^S^^^h^^SBSSSSSSSS^SSBI
_ OEOROS WALETIOH.
ki je pooblaščen pob;rati naročnino za Glas Naroda in izdajati pravoveljevna potrdil«.
Prosimo rojake, da mu gredo na roke in ga priporočamo. Za naklo njen ost se vam že vnaprej zahvaljujemo.
Upravniitvo Qlaa Naroda.
Zastopniki "Glas Naroda"
kateri so poobl&Sčenl pobrati naročnino sa dnevnik "Glas Naroda". Vsak sastopnik izda potrdilo sa evoto, ^katero Je prejel in Jih rojakom pripo ro&una
Naročnine sa "Glas Naroda" Je i Za celo leto 15.00; za pol leta S3.00; sa Štiri mesece $2.00; as Četrt leta H-S0.
8m Fraidm, GaL7
Jacob XiOvSbk.	1	'
DsMer.Oslswf	'
jm -jmHmmš^mm jSMfrte.
PneMe, Celo.:	V
Peter Culi«. John Gena, Janesh In A. Eadmyu. Sallda, Cel«.:
Ixraia Gostello. Somerset, Cele.:
Math. KernelJ. Indianapolis, bi:
Alois Rodman. Clinton, bi:
Lambert Bolskar. Aurora, UL
J. Verbis, 63S Aurora Avenoe. Chicago, 111.:
Joseph BostlC, Joeeph BUsb la Joseph BevClC. Joliet. TIL
Fiank Bamblch, frank Laorich in John ZaleteL >lascoutah, HL:
Frank Angnstln.
La Salle, DL
Matija Kcsnp. North Chicago, I1L:
Anton Kobal ln Math. QgrliL Sooth Chicago, HL:
Frank Černe. Springfield. IiL:
Matija Barborlt Waukegan, IiL:
Frank Petkovfiek. Franklin, Kansas:	1
Frank Leskovlc. Frontenac, Krnim:
Bok Firm. Ringo. Kansas: " "Si-
Mike PeneiL KitzmiUer, Md.:
Frank Vodopivec. Chisbohn, Minn.:
Frank GovSt ln Jakob Petrkh. Calumet. Mich.:	4
M. F. Kobe in Psvel Schalta. Aurora, Minn,:	„• • 1
L. PeruSek.	\
Eveleth. Minn.:	|
liOUia Gor2e.	I :
GUert, Minn.:	| ^ I
!>. VeseL	j
Uibbing, C linn.:	t m |
Ivan PovSe.	. t
Virginia. Minn.:
i-'rank Hrovatlch. Ely, Minn.:
Frank Govže, Joseph J. Peskel la Anton Poljanee St. Louis, Mo.:	, . ** >
Mike Grabrlan.	ij □
tireat Falls. Montana:
Math. urih.	y IririJB
Klein, Montana:	' am 1
Gregor TaXx*.	it .»tW
Gowanda, N. Y.:	! * >
Karl Steraifia.	t'• |J
Little Falls. N. I.:	', ' 7*
Frank Masle.	' 1*
(Sarberton, Ohio:	1
Frank Poje in Alb. Poljanee. tollinwood, Ohio:	4 }
-Math. Slapnlk.	'
Cleveland, Ohio:	^ws —
Frank Sakser, Charles Ksrllngsr, in Jakob Besnlk. Lorain, Obio:
Louis Balant, J. Kmnfle ln JL Ostanek.	t .* as
Niles, Ohio:	■
Frank Kogovfiek.	'■'* . i
Youngstoun, Ohio: H ' * fl#l *i
Anton Kikelj.	1
Oregon City, Oregon: „
M. Justin.	* If>\'A
Alleghany, Pa.:	v1' VS
M. Klarlch.	n ^ 1
Ambridge, Pa.:	"J
Frank Jakfe.	5 1
Bessemer, Pa.:	/ftf 1
Louis Hribar.	sit.,
Brougbton, Pa.:	~ \ ''J \
Anton Ipavee. Bnrdine. Pa.:	f K^l
John Demiar. Conemaugh, Pa.:	* - j
I ven Pajk in Vld BovanML • Claiidge, Pa.:
Anton Jerlna ln Anton Koso-giov. Dunlo, Pa.:
Anton Oahaben. Export, Pa.:
Louis SnpanQC. Forest City, Pa.:
Mat. K am in. FarreU, Pa.:
Anton ValenčUL Imperial. Pa.:
Valentine PeteraeL Grcensburg, fx:	t
Frank Novak. Johnstown, Pa.:
Frank Garenjs ln John Polano. Luzerne, Pa.:
Anton Osolalk.	. .
Manor. Pa.:	I f
Frank Demflar.	*
Moon Run, Pa.:
Frank Maček In Fcaafe Podsdi ftek.
Pittsburgh, Pa.:
U. Jaiutbich. Z. Jaksbe. MaL .Cla-ricb ln L Magister. Ralph ton. Pa.:
Martin Kor^ocbets. Reading, Pa.:
J. Pezdlrc. Steel ton. Pa.:
Anton H rem. Turtle Creek, Pa:
Frank ScMCrer. 4 Wert Newtr. Pa.:	^ ' ♦
Joeepb JovejL	'
White Valley, Pa.: Jurij Previa. WUloefe, Pa.:	S ""* " 1
J. Petern«11. Black Diamond.	'
G. J. Porenta. Cokrton, W. Va.:	"	? ;
Frank Kociaa.
A. Korencbaa. Milwakuee, Wlt> :
Adolf Mantel la losip XnML Sheboygan, Wis.:
John S tam pfel In H. Svetlin. West ABis, Wis.:
^^ Frank ^bok.	|
Tragedija življenja.
Dane Danilo Cerar. (New York, N- Y.)
Polagoma je zastrla noč svoja temna krila po krvavih skalnatih tmiih, kjer mi se odigravale preko dnevu tragedije narodov, tra-j
K»-dije življei.ja.
Ja*na j« b«la ta noč, a mrzla kakor led. Zahotelo se mi je. po domu, misli so mi plavale na mojo! n.ater, ki je daleč, daleč od mene. Bog ve, ali m; ho dana prilika, da| je ne enkrat vidim, da še enkrat objamcm njo, ki sem jo toliko lju-| bil. Polagoma m*iii za>pal na pro-Mteni hrtlu po«! neko dolhino in j xjisanjal v krogli svojih ljudi, za-m' njal sladki »en o svoji mladosti in po/ahil vne gorje "te trageilije
človečaiutva. ki »nT-r brzdati svo-1
. I
ji Ktrasti, t»*mvee napenja vse sile, da miri vse ono, kar je ustvarila eIov**»ka loka z umom in pridnostjo.
Nikjer miru, nikjer po«"itka. razpršen je sen, sladki sen preteklih dni.
Zahueaio je visoko v zraku, si-kaio je nad našimi glavami in v , hipu se strehe /endja. Nedaleč od nas rneee puh smrti svoje d*do u-n.revanja. Vis»»ko se je dvignil dim r. izstrelki v zrnk in pada ob vzklikih muke in trpl^nja člove-čiiistva. ki ni zakrivilo drugega, n* go da j« poljubilo zakon pra-vlee, ki te zaNinehuje in zakon ljubezni. ki te zaničuje.
A |»restali *mo to in priš»*| je č«s našega «l»*la. P'»zahili in ute-šili smo se ob našem trpljenju, vstajali smo drug za drugim Ti-1 ho. komaj slišno, šepnem svojim ljudem " Itudimo",
Napotili smo se preko hrde, plašili se zdaj kot kače, zdaj spet , skokoma prešli steze, stiskajo«'- v. zobeh «»stro nabruš^ne nož»*. Da-j nes vračamo kri za kri.
"Stoj"* Tiho, komaj slišno lep-h nem in obstali smo sredi p<'š»"*e- i n« ga brda. fVlpočili smo se in zlili Vi.se v no vsebino naših steklenie. Kuni in nekako vino. vse obenem. ■ Naša pop<»tniea nas je omamila. Ah. ta strup, ki zaničuje življenje in daje opojnost savraštva in nI rast po krvi.
"Dalje!" - kri k nem polu besa, iti te Ne nas vije liki kačam mala i četa, dalje, dalje vrh brda, da o- j pravimo ono, kar so nam ukazali. Da. tako so nas učili: "Kri, kri . bo rodila življenje ali pa dala < Nin rt!"
Krčevito stiskamo uabrušene i nože v zobeh, roke drhte in meče-j jo simbol smrti. Te male mičnej igrečice bruhajo pred nami, razdirajo vnc, jok in »tok pa odmevata po eelem bnlti Ml pa tišje in tišje klonemo glave, plazimo se dalje in dalje, ne mene«1 se za sikanje nad našimi glavami. Dvignejo se ponovno roke. Vrgli smo igračke; nas pa ohjemlja sikanj«1 Strojnic, sikanje izstrelkov, a nič uas ne zadrnžuje, le naprej in na prej Za hip se vstavimo. Potem dvignem roko, umobe*ni "ura" it' v skoku smo v jarku.
Zapeli smo noži svojo pesem. Tišje in I in je nam je postajalo krog *re«, krik in vik na« je vspodbujal, zaganjali smo se dntg v drugega in j»očel >*e je pravi po-kolj. Noži so trgali obleko, trgali t« lena in kri je brizgala krog nas. Za hip no se dvigale roke. noži so padali iz njih, boječe m proseče so nas zrli obrazi Malo jih je bi to. Kakor da bi se vzdramili iz spanja. Ne spominjam se in nikdar se nisem mogel spominjati, kako se je končalo.
Onemogli obrazi m> bil i okoli n ene motni, opijanjfni z izbuljenimi očmi. To no moji ljudje. Vsi so. Zadovoljen povesim glavo in pogled mi n strahom obvtsi na tleh. Raztelešen človek, kri napaja njegovo oblačilo, rdeča kakor ikrlat je ta kri. Odrvenel sem za ^h«, potem pa obrnil pogled. Delo Risrije je našlo tu svoje zadoščali*
fcivitleje in svitleje je postajalo •bzorje, in prišli »o drugi za na-m>, mi pa smo odhajali zopet nazaj na novo kivaliiče, da se odpošljemo.
Med dvema brdoma v tihi in aenčnsti dolinici smo ae vstavili, tu je naš novi dom za dane«. Jutri morda tndi za vedno, kdo ve. • . •
Pačasi je vstajala *rja, počasi tefl da bi se bala se tre u »trahpte,
ki jih je napravila noč.
Vse tiho, a se spi. Nekateri na- ■, vadno, nekateri smrtno spanje. ;
Za kupom mrtvecev se nekaj zgane.
Pristopim in pogledam, V krvi je klečal vojak blazne-1 i ga pogleda in tresočih, k molitvi h sklenjenih rok.	1
Komaj slišno so šepetale njego- < ve ustnice:	'
"Mati naša, kraljiea strelnega 1 jarka, usmili se nas!"
Gledal je. a ni videl, živel je, aj^ ntjbrže ni vedel, da živi.
"Mali naša, kraljica strelnega P jarka!" so šepetale njegove ust-j' nice in govorile njegove blazne
L
Tako strašno mi je bilo pri *r- , eti, da sem ^ stresel kot klas vj • vetru, padel na kolena. zaihteljj ptoti nebu, proti škrlatasti zarji j, ir. jokal kot otrok.'
Jokal sem. molil in klel.	]
Med moje molitve in kletvice so 1 se pa mešali vzkliki blazno se re- 4 žečega; 1 "Mati naša, kraljica strelnega 1 j.*rka____"
{j
A, Gauvain o jadranskem ;
vprašanju :
- t
Glavni urednik "Journal des 1
Debats" A. Ganvain je priobčil v
svojem listu rtanek o jadranskem '
........ i
vprašanju z ozirom na Giolittiic-
>
v o vlado. V članku pravi med j <lrugun : Italjani vidijo rešitev samo še v starem diktatorju Uiolit- t t i ju. Ys»> vesti, ki prihajajo iz no- j tranjosti, Albanije in Tripolisa. , akentuirajo ta občutek. Človek o- * strmi pred tako zaslepljenostjo, j V času, ko uhajajo vajeti iz rok 1 vlade, ko štrajki in upori prepre- j čujejo pošiljanje čet in munieije. j k« se š:rijo agrarni nemiri in ko i je vlada brez moči proti kršenju * imperialističnega klika, da se nva- 4 tira Jugoslavija. Kombinaeija za r> šitev jadranskega vprašanja, ki *
danes prevladuje v teh krogih, 1
1
jrre za tem, da prekinejo zve-
z: z belgradskim kabinetom in da '
se obdržijo oni jadranski kraji, ki , ... . ... i s* nahajajo onstran demarkaeij- ^
ske Wilsonove) črte z Reko vred. ^ Giolrtti čaka, da pridejo Jugoslo- J vani pred njega in da kapitulira- ( jo Ta račun pa ne upošteva go- -t« vili bistvenih elementov proble- j ma. Predvsem je to ozemlje odvisno »»d vselr zaveznikov in ne i si'in«» »ni enega. Potem so italjan-
«'-»'te zasedle Reko potom pre- 1 v are in tako prelomile dano bese- j do. Končno pa premirja niti ni < več, ker so zavezniki z Italijo in ; Jugoslavijo vred podpisali mirovno pogodbo /, Avstrijo in Madžarsko. Res. italjanska vlada lahko ' odgodi ratifikacijo miru z Madžar sko in da na podlagi neke trn-ke 1 premirja od H. novembra 1918 o-stanejo v veljavi gotove dispozi-eije v toliko, v kolikor niso nasprotne z že sklenjenimi ustanovami. Toda kako naj de faeto obstoji stanuje premirja po razglasitvi mirovnega stanja. Kako naj se še nadalje ovira ves pomorski promet Dalmacije, H rvat.sk'' in Slovenije? Ako namerava rimski kabinet na podlagi neke. jalove klavzule st. germainskih in triannon skih dogovorov še nadalje obdržati stanje premirja napram Jugoslaviji, si bo nabral kapital sovraštva, ki ga bo zrušil. Strmoglavil bo Italijo in anarhijo, ker bo od-goditev demobilizacije vsled vojaške okupacije izpraznila državne blapajne in izzvala obupanje ljudstva. Rešitev jadranskega spora s.« more najti v častnem sporazumu, osnovanem na želji trajnih prijateljskih zvez med obema narodoma.
IlaJjani proti aokolskena zletu v Pragi
Iz Sušaka poročajo: Poveljnik karahinjerjev na SuŽalra poročnik Marzelli, je prepovedal potovanje Sokolov iz okupiranih pokrajin v Prago. Kljub intervencijam čeho-* slovaškega konzula je prepoved ) 9»tela v veljavi,
BbdEnBc;MnTffTnlijŽiŽŽr iillr r^MBmišii ^' T ''Kiji»pjMffiAjK^^
0 alkoholizmu
Številke govore! Na Kranjskem se je že pred vojno izpilo za 40 miljonov opojnih pijač na leto, mtMkem ko je ves zemljiški davek znašal 3 luiJjone kron. Vsi Slovenci skupaj so izdali za alkohol to je 5 miljonov litrov žganja in 13 miljonov litrov vina) v onem letu 100 miljonov kron, to pride na <*ebo 60 kron. Koliko kmečkih posestev bi se moderno uredilo, koliko šol in udobnih delavskih stanovanj bi se zidalo še pred vojno z eno desetino te svo-te! Za svoto. katero je izdalo de-1 lavstvo v 2"» letih samo za žgane pijače v Sloveniji, bi na primer lahko kupili vsa tovarniška podjetja na. Kranjskem.
V	Sloveniji pride povprečno na vs.-ike.ga človeka letno 3200 gramov koncentriranega lOOodstot-nega alkohola, na celo deželo pa 1,626.500 kilogramov. Gotovo lepa svota! To je nekako 150 vagonov čistega strupa.	j
V	znamenju časa! V palači dei Danse v Derlinu. kjer se vrše naj-' večje zabave berlmske gospode',1 s« popije vsako noč za 80,000 KI penečih vin. V Berlinu tava vsaki večer :jnoo ljudi po cestah, ne ve-iloč. kj« b»do danes ali jutri' *pali...	I
IVlav a društva na Finskem «> r::<b' prepoved točenja opoj-j niL ; društvenih prostorih. Istotak . e točijo alkohola re->ta v racije v poslopju deželne zbornice, v finskem narodnem' gledališču in velikem dijaškem', iouiu.
Italija izvozi na leto povprečno /.a miljonov frankov vina. Samo milanska občina zasluži pri izvozu vina 9—10 miljonov frankov na leto.
Republika Ecuador v Južni A-lueriki izkazuje dosedaj največji ; konsuui žganja na svetu. Pole« rdečega vina igra glavmo ulogo •fuertecio"' (žganje). Kdor nima' import i ranega žgajija. uživa "nia-leree" (rum iz sladkornega trs-ja>. najubožnejši pa se poslužujejo ' ehieha" pijače, narejene iz muškata. Naravno, da v mestih te dežele ne manjka pijancev ne podnevi ne ponoči.
lyokrijei so pod Zel ene jeni določili, da se kaznuje vsakdo, če je' pil ne z vodo mešano vino. Celo1 bolnikom to ni bilo dovoljeno, če' uisi> imeli zdravnikove odredbe.
Pitak iz Metilene je izdal ia-koo, da mora oni, ki je v pijanosti storil zločin, trpeti dvojno kazen J Tudi Plato. Aristotel in Piutarh uisi> smatrali pijanosti za optfavi-čujoči vzrok, temveč »<» se izrazili. da je Pitakova določba prava' zakonodajna modrost.
Kgipčani s<> že v^najirej določili' meje, kolikor vina se sme pri po-' jedinah in drugih prilikah zavži-( ti. Enako so Špartanei pili le skromne meriee vina, pač pa so! enkrat pošteno upijanili svoje sužnje, da so na njih kazali otrokom nizkost pijanstva.
Rimski cenzor je smel izključiti senatorja vsled pijanosti iz senata in mu vzeti njegovega konja.
Pri Atencih je veljalo za glavni zločin, če se je kaka oseba magi-[ strata upijanila. Kartažani so pre-, povedali upijanljive pijače ob-! lastnikom, vzgojiteljem, vojakom in slitžabnikoui.
Likurg iz Tracije je alkoholno1 zlo zgrebil pri korenini, ki je za-j povedal posekati trte, vzgled, kii ga je lete 704. posnel tudi Terkul iz Bolgarije.
Kako je dandanašnji v Združenih državah, ve vsakdo.
šk/ Straža" opominja: ! • Slovenci, Slovenke! Gre nam za tisoče življenj naših fantov in mož, ki vsako leto radi alkohola padejo v prezgodnji grob — gre1 za srečo in mir tisočerih družin
—	gre za naše žene, ki trpe pod krutostjo pijači vdanih mož — gre za prihodnjosrt mladega rodu
—	gre# za obstoj stotin posestev in obrtnih podjetij — gre za mi-Ijone narodovega premoženja — gre za to, da se oprostimo stoletnih sramotnih okov alkoholizma, ki so glavne zapreke gospodarskega in kulturnega napredka našega naroda. Z zdravimi in treznimi možgani zrimo v svet; bol in teže življenja bomo bolj spoznali, a spcusnali bomo tudi radost in velikost življenja čisto in neskaljeno. Iz ljubezni do lastnih otrok, iz ljubezni do sobratov-trpinov se oprimimo vsi in brez razlike sta-nn iti poklica važneera socijalnegu dgi# r bo^u pr*tr flkohoiijmu, 4?
Dopis
Sheboygan, Wis.
Upam. da mi odstopite malo prostora v vašem lLstu, ker se le redko kdaj kaj sliši iz naše naselbine. Delavske razmere so take kod povsod drugod, toraj jih ni vredno opisavati.
Naši rojaki so se pričeli kar tru-moma odpravljati v staro domovino. Ni ga tedna, da jih ne bi odpotovalo večje števjlo iz naše naselbine. Vzroki so zato seveda različni, prvo neznosna draginja in nezadostne delavske plače. Drugič je veliko takih, ki imajo svoje drage onkraj oceana. Ker so si tu v nekaj letih nekoliko prihranili, upajo v domovini na boljšo bodočnost kot pa tu. Veliko je kriva seveda tudi prohibicija. Slovence navadno opravlja vsa težja dela, po trudopolnem delu pa tuddi Iju-hi izpiti čašo piva. Fantje in pe-"larji pa menda mislijo, da jim v domovini ne bo treba držati obljube in prisege, ki so jo napravili v tujini. Tako je prišlo, da se selijo tudi ti v domovino v nadi, la bodo tam imeli boljše čase vsaj jim nebode treba opravljati sitnega dela pomivanja posode.
Zadnji teden je dospela v našo naslehino prva družina iz stare lomovine iz Škofje Loke nad Ljub-; Ijano. Družina Kalan, ki obstoji iz petih oseb. Mati in tri hčere in1 en sin. Družina je potovala preko | Trsta s parnikom Belvedere. Na vodi so bili 24 dni. V pristanišče v New Yorku jih niso pustili tri Jni, ker je paniik plul pod italijansko zastavo. Italijani gotovo, mislijo, da so Zdr. dr. slovensko) Primorje. Družina Kalan pravi, da nobenemu rojaku ne priporoča, da i lii potoval z italijanskimi parnik. ker osobje na parniku j"e vse italijansko in nesramno surovo napram ilovenskiui potnikom. Hrana tako daba, da kdor nima za dosti denarja. da bi si kupoval jedila, je pravi revež. Družina Kalan je imela kupljen vozni listek 2. raz-; reda. Kljub raznim protestom pa ie je morala voziti v tretjem razredu. To menda samo zato, ker jc, slovenska.
Družina Kalan. tudi pravi, da je veliko sitnosti za tistega, ki po-< tuje v Amerika. Vsaki mora iti osebno v Belgrad do ameriškega konzula. Za viziranje potnega 1*-, sta jim računajo po dva dolarja.! Vožnja iz Ljubljane nazaj pa stane dva tisoč kron. Razmere v domovini so sedaj malo boljše, to je, da se sedaj za denar lahko dobi, kar človek potrebuje, dočim tega ni bilo mogoče dobiti med vojno. l>raginja pa je neznosna, tako da se v več slučajih lahko sedaj, računi, kar je stalo pred vojno en krajcer stane sedaj eno krono. V večjih slučajih tudi več. Kila slad-1 korja stane 80 — 120 kron. Kila špelia 60 kron. navadni tobak 3 j
—	4 krone, boljši tobak 7 — f), kron. Navadili delavec na kmetih | zasluži na dan od 6 — 8 kron. Dc-j lavci pri elektrarni, katero grade sedaj v Škof ji Loki zaslužijo 39
—	35 kron na dan.
V nedeljo dne I. avgusta pri i redi odbor tukajšne Slovanske F«-! re izlet in veliki letni farni pik-] nik z vsako vrstnimi zabavami v tako zvani Zeleni dolini. Rojakom je ta kraj dobro znan in priljub-i I jen, zato je up^jH, da se rojaki te zabave v obilnem številu udeležb in preživijo dan v prosti naravi v domači zabavi, katera je seveda najboljša. Zatorej ne pozabite priti v Zeleno dolino na ta dan. Se nekaj bi rad omenil, ako mi vi, urednik, tega ne odstrižetc z na-brušenimi škarjami, in to je: da bi nas ta dan naša vrla "Daniea" zopet enkrat razveselila v prosti naravi s kako slovensko pesmico. Gospod urednik, pri vas v New Yorku imate, če se ne mot itn, "Slavca", pri nas pa imamo "Danico**. Danica bi se lahko kosala s "Slavcem", zato jo imamo tudi kaj radi med seboj. Ako nevrja-mete pa pridite tudi vi v Zeleno dolino prvega avgusta.
H. Svetlin.
Kaj je prepovedan sad?
Stavimo, da si vsakdo misli nekaj drugega. Prepovedan sad je da j nes vsak sadež, ki raste, — vspri-čo sedanjih cen.	<
J	- •
(lujno zavedno in odločno za našf ,in naših srečnejio bodočnost, — kajti le trezen narod bo v moči da zadosti vsem zahtevam, kater« 9t#Y* M	4obfb -
GLAS XABODAj/a*. JUL. 1920
Ali Prebavite Kar Zavžite?
Ne kar zavžite, ampak kar prebavite, je blagodejno vašemu sistemu.
Dober, zdrav tek in pravilno delovanje probavnih orga-nov bo rezultat, če vzamete
■JH Severov J^m Esorka
■HI ES8KM 3obro za ljudi, ki se ne morejo gi- jI ^Hu	bati. Zelo priporočljivo za slabotne
in nežne osebe. Pravilna tonika za ^H Sn^Sr ostarele ljudi.
^H	Cene 75c in 3c davka,
ali $1.50 in 6c davka.
»«■ m. -f-
^H ii|ipci	Pri le kar jih ali pišite na
■ygjjJ W. F. Severa Co.^VoČ""'-
%
Italjani izgubljajo tudi v Tripoiitaniji
Ista usoda, ki so je deležni Ita- ^ jani v Albaniji, preganja njih mperijalizem tudi v Tripoiitaniji. Položa se za Italjane slabša in Ita-;ar> se drže le še na nekaterih o*"*kah na morskem obrežju in v nestu Tripolis. Domačini so prehodili italjanske posadke že iz rseh krajev notranje dežele, oho-'oženi A rabi so ujeli že cele popadke italj; v.skili T-et (posadka sirte in Homs) in neprestano nabadajo italjanske naselbine in jih ££Žigajo. Provinco Garijon so Iia-jani že popolnoma izpraznili. Po rlavAr domačinov. Kobar. je pro-jlasil deželo za neotlvisno. Italjan Nke če tev Tri pol i su zahtevajo ne-' nudoma ojačenj. da začno lahko j of enzivo. italjauski socijalisti i se proti vi jo vsaki novi vojni, naj si bo v TripolLstt ali v Alba j ' i j i. in odločno delujejo proti do-j mačemn imperijalizmu z agita»'ijoj med ljudstvom in vojaštvom, po-1 z»vajoč era. da ne prime več orr#ž-
jc! v roke!
______
i
Tifus na Poljskem.
"Times" poroča, da je na Poljskem tifus-epidemija tako zelo razširjena, da je vsled tega ogrožena celo vsa ostala Evropa. Tifus razsaja posebno v vzhodni <Ia-lieiji. Ljudje trumoma umirajo na tifusu, na 1.">0.000 prebivaleev pu pride le en sam zdravnik. Boj proti tej epidemiji trenotno otež-koča tudi vojno stanje z Rusijo, kamor so jc bolezen tudi že zanesla. Doslej je v Galiciji ameriški rdeči križ še največ storil za orne-' jitev te epidemije. Posebno je bolezen razširjena v okraju Tarno-pol. Po vsej Galiciji so šole zaprte, trgovina je ovirana, prebival stvo strada živil in zdravil in je brez obleke.
Rad bi izvedel za naslov svojega brata FRANCETA ALES, doma iz Podreče pri Medvodah na Gorenjskem. Prosim ga. da mi oglasi on ali njegova soproga ! oziroma prosim čitatelje Glasa Naroda, ako kateri ve za njegov naslov, da mi ga sporoči, za kar mu boni vedno hvaležen.— Jernej Aleš. Podreče, pošta Smlednik pri Medvodah, Slovenija, Jugoslavia. (24-26—7)
HARMONIKA NAPRODAJ.
Imam eno štirivrstno harmoniko Lubasovega izdelka. Je kakor nova, popolnoma v dobrem stanju, ker ni bila dosti rabljena. Dobil sem jo pa pred vojno. Prodam jo radi pomanjkanja in bo lezni. Kdor jo želi kupiti, naj piše ali se pa osebno oglasi. Naslov: John Sershen, • Box 461, Claridge, Pa. *	(21-23—7)
OGLASI SE NAJ
I oni. ki j»' pisal prošnjo /a gospo i Terezijo Vogla r.
l"pravništvo Glas Naroda.
(23-24—7)
Kje je LORKNZ KI K ? D.....a je iz
Škofje Loke na Gorenjskem. V Ameriki je že 12 let in zadnja 4 l«-ta se nahaja baje neki bol nišniei v Cincinnati. Ohio. \'k<» kdo kaj ve o njem. naj poroeu jugoslovanskemu poslaništ v u : Jugoslav Legation. 1339 Connecticut Avenue, Washington D C.	(°>:\ »t 7
Cunard Line
^^^ parnik na dva vijaka
Pannania"
* 28. AVGUSTA
Cena za tretji razred:
naravnost v Dubrovnik in Trst ...................... $125.
naravnost v Napolj .................................. $ 84
vožnja do Trsta preko Napolj a ....................... $ 98.
in $5.20 vojnega davka. V vašem mestu ali bližini je lokalni agent.
1 seem tirata A .M >K K-J A IžKIli-LJ AN. I'mrli so nam oče in mati. zato mu želim poročati podrobnosti in prosim, da <e mi oglasi, ali pa če kdo ve zajij. da mi naznani njegov naslov. — Anica Hribijan. vas Tovuželj št. 6, poesta Sv. Vid nad < isk-nieo, Slovenia. Jugoslavia.
Anton in Cecilija Pimat, slednja rojena Suša, doma iz Zagorja ob Savi, želita izvedeti za brata JOŽEFA in FRANKA ter I sestro TEREZIJO SCKA. Ako kateri rojakov ve za njihov na slov, naj mi blagovoli sporočiti čc pa sami berejo ta oglas, jih prosim, da se mi javijo. — An thony Pirnat, R. R. 1, Box 30, No. 12. Eddy vi lie, Iowa.
Rad bi zvedel za rojaka FRANKA HODNIK, doma iz Kosta nje vice 11a Dolenjskem, podo-nia'-o Kermič. Slišim, da se nahaja nekje v Chieagi. III. C-enj« rojake prosim, ako kateri ve za njegov naslov, da mi ga naznani. ali pa čc sam čita te vrstice, naj sam oglasi, ker rad bi mu si>oroi'il nekaj važnega, pred no grem v stari kraj. —1 Frank Kerliin. 1261 E. 60. St:, Cleveland.* Ohio. f 22-24 7)
j^tiS/to^ Ozdravi katar ^WmTTJw^ mehurja in od-^ilJjlLTa Btrani vse v 24 urah.
VyTJi^V Vt^tm pilul« (m|0y)
Wj/JHIjBV n*ai ime VW VV
^KsKHwHk Varujte re ponaredb
Pa prUaj * mi Uk.rwb
KRETANJE PARNIKOV
(EOAJ PREBLIŽNO ODPLSJJEJO 12
NEW YORKA.
____
»RES. WILSON	27 julija — Trat
-AFAYETTE	30 julija — Havre
400RDAM	4 avgusta — Boufoon«
.A SAVOl E	e avgusta — Havre
PHILADELPHIA	7 avg- — Cherbourfl
M. AMSTERDAM	10 avg. — Boulogn«
kRGENTiNA	12 avausta — Trst
^ EW YORK	14 avg. — Cherbourg
-A TOURAINE	*4 avgusta — Havre
IYNDAM	18 avg. — Boulogn«
.A LORRAINE	20 avgusta — Hivri
lOCHAMBEAU	21 avgusta — Havra
!T. PAUL	21 avo. — Chtrboura
.AFAYETTE	27 avgusta — Havra
ROTTERDAM	28 avo. — Bculoane
-A SAVOIE	3 sept. — Havre
»HILADELPHIA	4 sect. — Cherbourg
"RANČE	8 sect. — Havre
»RES. WILSON	14 sept. — Trst
9ELVEDERE 2t sept. — Tr«t w ___ *
Slede cen ra vozne nstKe in vsa srrugo pojasnila, obrnite se na tvrdko
FRANK SAKSER
82 Cortlandt St. New YorR
L10Y0 SABAUDO
rnlKMlnj*-	:z New Tf>rka par-
nik na 2 v; jrik., S. S. "PISARO" 1. septembra
Izdajajo direktni v.»zni lintkl do vseh
Klavnih meat v Jjirnslavlft. Br«zpla/no vino |H.tiiik<»n 3. r.tzred*.
Gosulich črta
Direlrtno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trsi
PKKS. WILSON .... 27. julija ARGENTINA...... 1* svgtiMs
Potom listkov. Izdanih za vsa kra-le v Jugoslaviji In Srbiji
RazkoAne u(>«1nnsll prvega, dru-K< Kn In tretjega raareda
Potniki t ret lega razreda dobivalo brezplačno vine.
PHELPS BROTHERS & CO.
Passenger Department 4 West Street	New lark
Potrebujemo nalagalcev premoga.
Največja majna v Upshur County, dobre živ-Ijanske razmere, nizka najemnina, dobra ventilacija. Najboljši strop v deželi. Prostor je visok približno šest čevljev. Mi plačamo primerno več kot plačajo drugod. Mi nočemo Amerikancev. Če str *.ujec in dober delavec lahko na tem pro- . stom zaslužite lep denar. Delo je vsak dan, kar je dovolj. Vsled naše tovarne za koks in velikih skladišč je naša majna v polnem obratovanju. Katoliški duhovnik sluzi v nedeljo mašo. Majna le<d ob Coal and Coke železnici. Vprašajte pri:
C. T. GRIMU, Gen. Supt, Buckhannon River Coal Company, Adrian, W. Va.
Onlabt'oat valed pretežkega dtia, ie£<»Ianoat, ok:rJi skVpi in miHi«v>, sla'noten hrbet. ^reta^Bjeaie iz izpahnenje, temu ja lehko hitro o«lpomoli s takojšnjo uporabo
PAIN-EXPELLERJA
^	" Prijatelj s t potrebi»
i Drntine, ki so enkrat spoznale njegovo zdravilno nioc, ne bodo več Hrez njega. I Ssmo en Pala-Expeller je, in v vafte varstvo.je opremljen z naSo tvorni*ko znamko
i	^ SIDROM ^
■ Ca nima zavojček t« tvorniAke %namke, ni pristen in ga zavrnit«. M Jn 70 w centov v vaeh lekarnah ali pa pri
F. AP. IBCHTER * CO., 376^39 Brazd way t New Ysrtc
AN ŽE PITOvi
ALI
ZAVZEJTJB BAST1L&
p<Mi 4MIMMa DUM. A.	fii*
* S 'F'	-_U__L, ,i
109	(Nadaljevanje.)
Enajsto poglavje.
NOC OD 5. NA G OKTOBER.
J
Chmirny in Gilberi sta šla po stopnjiesh navzdol. ^
—	V imenu kralja. — je rekel slednji.
—	V imenu kruljiee, — je rekel prvi.	,
Obe ps sta dostavila :
—	Odprite vrata
To povelje pa ni «e b lo izpolnjeno, ko so predsednika narodne fckupičine že pobili ua tla na dvorišču ter pa pričeli teptati z nogami.
Na njegovi strani sta bili ranjeni dve ženski deputacije.
Gilbert in Charm" sta pohitela na dotično mesto.
Gilbert jr hotel reiiti iz ljubezni do kraljestva Charnv pa iz ljubezni do kraljice.
Kakodrliitro so b:la vrata odprta, so planile ženske na dvorišče. Vrgle so se sredi gani, v vrste vojakov 1 andrijskejra polka. Prosile so, pretile in se prilizovale.
—	Prostor, pospou.i moja, za deputacijo, — je vzklikni: Gilbert
Vse vrste so se odprle, da spuste skozi predsednika in nesrečne
ženske deputacije.
Obveščen od Oiarny-ja je pričakoval kralj deputacijo v sobi, ki se je nahajala pobg kapele.
Mohnier naj bj j»ovoril v imenu narodne skupščine.
Lu j i za t'hambrv, miada prodajalka cvetk, pa naj bi govorila v imenu žensk.
Monier je izprepovoril par l»esed ter predstavil mlado deklieo
Slednja je storila korak naprej, hotela pri«Vti z govorom, a mogla le reči:
—	Kruha, gospod
Onesveščena je padla na tla.
—	Na pomoč. — je vzklinil kralj. — na pomoč! bavami.
Kraljica je prihitela ter ponudila kralju svojo steklenico z di-
—	Madama, — Je rekel Charay očita je proti kraljici.
Kraljica je oblede' i ter se umaknila v svoje sobe.
Dajte priprav.ti ekvipaže, — je rekla, — kajti kralj in jaz greva v Rambouillet.
Tekom tepa časa je prišla mlada deklica zopet k zavesti. Ko je zapazila, da se nahaj.i v naročju kralja, je zakričala od strahu ter mu hotela poljubiti roko.
Kralj pa tega ni pustil.
—	Lepo dete, — je rekel, — pustite, da vas poljubim. Te;ya ste vredna,
—	O p o* pod, *— je odvrnila deklica, — če ste tako dobri, potem dajte povelje.
—	Kakšno povelje? — je vprašal kralj.
—	Povelje, da se pripelje žito ter napravi konee lakoti.
—	Dete inoje. je rekel kralj, — jaz sem pač pripravljei podpisati povelje, za kjtero prosite, a bojim se, da ne bo dosti pomagalo.
Kralj je sed»«l za mizo ter pričel pisati, ko mu je oilo čuti naenkrat posamezen str*»l ter nato precej živahno streljanje iz pušk.
Posamezni strel je oddal neki človek iz naroda, Ter je razbil roko nekega poročnika gard v trenutku, ko je dvignil slednjo, da udari nekega vojaka, ki je skušal z golima rokama braniti žensko, ki je ležala za njim.
Na ta strel so rtddule garde pet ali šest strelov.
Dve kroglji sta ;.adeli. Ena ženska je padla mrtva na tla.
Drugo pa so odnesli, težko ranjeno.
Narod je odvrni ogenj in dva gardista sta padla s konj.
V	istem trenutku je bilo čuti klice: — Prostor, prostor! Bili so možje iz Saint Anton«, ki so vlekli s seboj tri topove. Postavili so jih ogr. ji nasproti.
Na srečo pa je padel dež in premočeni smodnik se ni Iiotel uneti
V	istem trenutku 2" nekdo zašepetal Giibertu v tiho: — Gospod Lafayette prhaj* ter »e le še pol milj od tu.
Gilbert je zaman skušal dognati, kdo mu je prinesel to vest. Bile je dobra.
Ozrl se je torej t« r videl konja brez gospodarja. Skočil je nanj ter odjahal v galopu v smeri proti Parizu.
Drugi konj brez ,|e>deea je hotel slediti prvemu. Komaj pa je napravil dvajset korakov, ko so ga že zadržali. Gilbert je tzprva mi blil, da ga hočejo zasledovati ter se ozrl nazaj.
Nikdo pa ni mislil na zasledovanje. Hoteli so ^esti ter ubili konja.	*
Konj je padel in v naslednjem trenutku je bil razkosan na dvajset ko*ov.
Tekom tega časa mi tudi kralju povedali, d« prihaja gospod Lafayette.
Podpi».*»al je Motiuier-Ju sprejem človeških pravic.
Podptaal je pove'je, da pride žito.
S temi dekreti. -> Katerih so domnevali, da bodo pomirili razburjene duhove, si ali Ma llard. t'hamhry in drugi s tisoč ženkami vred ltazaj proti Parizu.
Pri prvih h ftah mesta pa ro srečali Lafavette-a. kt je vodil na rodno gardo.
—	Naj živi kralj, — jpe vzkliknil Maillard ter kazal dekreta.
-— Kaj pa ste govorili o nevarnostih, ki prete njegovemu veličanstvu f — je vprašai I*afayette začuden Gilberts.
—	Le pojdite general, — je rekel Gilbert. — Sami boste sodili.
Lafavrtte je odhitel.
Prt prvih udarcili l»obnov. katere je bilo čuti, v gradu, je čutil krslj, kako se je nekdo spoštljivo dotaknil njegove roke. Obrnil se je in videl je Andree.
—	A, vi ste gn«nn Oharnv? — je rekelv. — Kaj cela kraljica?
—	Goapod, kralj.<-a vas prosi, da se odpeljete in da ne pričakujete tukaj Psrižaniv. Ns čelu svojih gard in vojakov fiandrij-skega poluka boste lahk^ povsod -skozi prišli.
—	Ali je to vaše nuzrsnje, gospod Charnv?
—	Da, veličanstvo če morete rbenem priti preko ra*je. Ce ne. potem je bolj*« ostati tukaj. 1 I glj
Kralj je zmajal r glavo.
Ostsbje. ne raditega, ker je imel pogum, da ostane, temveč ker mi imel dosti moči. da bi bežal.
Za mrmra I je čisto tiho: — Ubožni kralj.
Nato pa se je obrnil proti Andree:
—	Recite kraljici, naj se sama odpelje.
iiMije prihodnji*, j	_ _
^ * —- * —
*
r
-fiLAS NAHODA. 24. JCK. 1920
Koroške novice
Shod v Orebinjskem Kloštru.
Po predpoldanski b >žji službi ye je vršil na samostanskem dvorišču jako lep sh- d. Govorniki s > bili 4 in ljudstvo ie ž zanimanjem po'lurialo do konca. Na<Jučitelj iz Pliberka je imel politični govor; na pcdlagi neštetih dopisov iz taznih nem-ških časopisov je lahko dol azal. da je v Avstriji neiz<igi-ben gturpodarski pogin. Klošter-:ki župnik pa je razlagal, ako ho-čej • Slovenci imeti slovenske duhovne. slovenske pridige, krščanski nauk v svojem materinem jezik:!. naj se odločijo za Jugosla-v ij •. Visokošolec Urbane je imel jako navdušiva len zgodovinski govor, Dolinar pa jako stvaren f»ov>r o agrarni reformi. Poslušal i so bili vidno jako zadovoljni tem shodom ter so se potem :ih'» pobrali domov, da bi bili zo-' pe? pričujoči pri predstavi narodne igre "Domen", ki sc je vršila po blagoslovu v velikanski dvorani žiipničea. Ta prelistava je bila nekaj sijajnega na vse strani. Že obisk je imp'mirul. bilo je go-' . tovo nad 4fM> gledab-ev; jako T-a' no so bili zastopani velikov-ski Slovenci. Igralo se je dovršeno. zato so z napetostjo čakali gle-lalci do konca; s pesmijo "Lepa naša domovina" se je končala ta krr-tia prireditev. Videli *mo j>t-i igri tudi nekaj Ijiuli. ki niso slovenskega prepričanja, pa tudi ti o /. velikim zanimanjem sledili dolgi igri do konca. Videli so in li-jili, kaj znajo ti dosedaj za-iii Iiovani Slovenci. Polni navdušenja so se igralci odločili, da se •iličue igre v Kloštru večkrat pri-• redijo. Slovan gre na dan!
Iz cone B.
r Vrba. — Internacionalni "La tides verweserstcll vert ret er'* Neutz-» ler je govoril tukaj na binkoštni r pondeljek. Pravil je. da ima Jugoslavija za delavce dosti kruha. Av 'rija ga pa ne more dati. Tu-? <11 Schumv iu I^ackner sta jo po-gruntala in govorila za "ungeteil-j les K.irnten"*. VI toga Koroška, kako te 1 imata Schumv ill ured-iik * K;«rntner Ijandsmannsehaft* Laekner. Ta hvala Bogu. da nemški lini ne tIrži več. ker ga je med vojno zmanjalo in imajo samo še
"i surogat-lim.
Kostanje. Na Rinkosti je nas - "b *kal slovenski renegat Schumv. ki je med vojno kmete odi-I ral. in je hvalil svojo robo, ubogo » Avstrijo. Tudi Laekner je priso-. filial k nam in je imel tukaj svoj "piršvefel". Pravijo, da je eona i 15 sigurno nemška — zakaj pa prirejajo shode?
Cerkvene vesti.
5 T mrl jc Martin Bauman. vpo-dojeni župnik na Vratih, na svo-
, Suho Grozdje
bnportirano Is etaraga kraja 22 centov funt. . Boksa 60 tunlov $11.00 Posebn« cene na veHko.
. baxkan importing, co
61 M Gerry Street New York, H. Y.
- px^iinm nofiliite v naprej.
jeni domu v ^t. Lovreneu na Dravskem polju.
Stalno vpokojen je Alojzij Um-lauf. župnik v Labudu.
Sv. birma se bo deli'a v raznih j krajili jugoslovanske Koroške po končanem plebiscitu.
Iz Dobrle vasi. Naš staroda>ni samostan se je upravno odcepil « d št. Pavla ter postal samostojen benediktinski priorat. ki so mu podrejena tudi posestva v Mariboru. Kot prvi prior deluje zelo uspešno in požrtvovalno Viljem Rozman, štajerski narodnjak.
b
Zbirka za koroške slov. dijake. r
Za keroške dijake so po priza- n de van ju knezoškota Mihaela Na- ^ potnika nabrali Mohorjani lavan- > tin.ke škofije 2^54 K 52 vin. „
v
, IHHHHHHHHHHHHHP r
t
NAZNANILO IN ZAHVALA. k
i Tem potom naznanjam, ki poznajo rojaka
PAVLA SMERDEL,	]
da je 11. julija umrl v starosti 71. let. Bolehal je že celih 6 let in -l>cl in med tem časom ni mogel « nič delati. Tukaj ni imel nobene- ! ga svojega, v sta-em kraju pa ženo in otroke. Ker je bil brez sredstev, smo tukajšnji rojaki darovali za dostojen pogreb. Izročili srno njegove ostanke materi zemlji 13. julija na tukajšnjem katoliškem pokopališču. Naj v miru počiva in lahka naj mu bo ameriška zemlja!
Iskrena hvala vsem, ki so mu kaj pomagali v življenju, kakor tudi darovalcem za pogrebne stro j ške.
John Suselj,
1204 S. Santa Fč A venae. ^21-24—7)	Pueblo, Colo.
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjamo tem , potom znancem in prijateljem, da . je preminul naš ljubljeni sinček ' oziroma brat
LOUIS
[ po teden trajajoči mučni bolezni, . pljučnici. Dnč 15. julija je mirno1 ,v Gospodu zaspal v starosti 10.' ; let in bil pokopan dne 17. julija; . na katoliškem pokopališču v Co-; . neinauga. Pa.
, Tem potom se vljudna zahva-' . ljujemo vsem prijateljem, kateri j so nas obiskali.v času bolezni in t smrti; posebno se zahvaljujemo [ svaku Franku Meserku in njegovi siprogi, bratu Ignaciju Spendalu ter- Mr. Victor Navinšeku za krasni sveži šopek cvetlic; nadalje se zahvalimo pogrebniku Martinu Baretinčiču za krasni zadnji sprevod na mirodvor. S Tebi. nepozabni sinko oziroma I brat. naj bo lahka ameriška žemljica !
Žalujoči ostali:
John in Mary Spendal, sta riši. ( Tony, August, Valentine in Ignace, bratje.
Mary, Theresa, Annie in Olga, i	sestre.
Conemaugh. Pa.. 10. jul. 1920.
(22-24—7)
DOCTOR LQRENZQ j
CDIrtl SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK	! Jt F	J
tPECUAUST MOiKIH R^LEZNI
644 Penn Ave p'ttsburgh. pa.	j
js	i
Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni Jaz sam	I ie sdravim nad 23 let ter imam skuinje v vseh boleznih in kej
snem slovensko, zato vas motem popolnoma r:\zumeti i«i spozna	I
ti vaio belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Sko-	j « 23 le► »fm pridobil posebno skuinjo pri ozdravljenju moekit
bolezni. Zato mm morete popolnoma zanesti na mane, moja skrt	, pa je, da vaa popolnoma osdravim. Ne od!a*ajte^ ampak priditi
čim preje.	!
'« Mmeilsfio krt. mamut* m Use ee fin s. ketaani v erm. is-	<
m^mmtm Im. boMCl*« « kMUh. star« raw, tl^Sf«. bolezni. oSaMlort. boicsnt I
*	mrmk le NtoSca. wewlea. csvmetltaM. katar, date Ite.
<*auka M,
Ueaene «fe aa: V MMailtfc. Mian trn wtkm ae «re slutraJ e» ■. ■'"""*• V torteUt. Četrtkih In »aSitU mm 9. ur« «|utra| e* a.
_.	■»»>»'• oa m«iii!i m e* a m npomim.
^O eO*TI NE ZDRAVIM. RR-DETE OSE ENO. NE POZARIVE 1MB IN j
Dr. L0RENZ «4 ?«?Ave. pittsbprgh, pa.
■^Mfa	J^y^jy•** totrw*^ 4m vMjwimaa. J« inaiM tu ralaln j
ss
esnah vai rejak	x
VK1M MVKlSEK, 331 6mt St, C0NEMAU6H, PA
• si• - j^V
Mr. LOUIS ANDOL8EK,
livši večletni upravnik Glas Na-■oda in zadnja leta uradnik pn laselniškem oddelku Združenih Iržav, namerava uporabiti svoj ^Odnevni dopust v to, da obišče neseea julija rojake v Pennsyl-raniji, kot zastopnik Glas Na* -oda. Pooblaščen je nabirati ns -očnino in oglaxe ter ga rojskom tar najtopleje priporočamo.
IJpravniatvo Glasa Naroda.
Najglasnejši pravi Columbia gramofon.
V zalogi jih imamo 459. Cena takega kakor ca vidite na si ki 32-50. Cena na dva peresa $40.00 Poje glasno, da ga slišite na miljo dale*. Bm rolnine ga lahko .tešeta v stari kraj Prave Vaše Kranjske Columbia pilite je dobiti pri nas. Cenik pošljemo
brezplačno. Naročite si edino le prr.vi glasni Columbia gramofon takoj, dcVIer zaloga ne po*de. Pošljemo ga prvi dan. ko dobimo Vaše naročilo. Ako ni remiea. kar Vass pišemo. Vam vrnemo denar-
Kar kupite cd nas. ste sigurni, da je pravo In pošteno blago ter se ne bo«te k rasli za svoj denar.
j IVAN PAJK	21 MAIN STRFET	CONKMAl/fiH. PA.
Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah
"GLAS NARODA"
(Glasilo J. S. K. J.)
Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov.
STANE:
Za vse leto - - -	$6.00
za pol leta - - -	$3.50
za mesto New York za vse leto	$7.00
Najmodernejše vrejena
TISKARNA!
< TRAPES fes?) COUNCIL 9
Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir
itd
Točno in polnajnižjih cenah.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street. New York Citv.