OGLAŠAJTE v NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHUU ★ kvTsujemo vsako vrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI xxxn. — LETO xxxn. ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), SEPTEMBER 7, 1949" NOV GROB MOSTEČNIK ^akor smo včeraj poročali, je bop^ daljši bolezni v mestni j Pauline Mostečnik, ro- ig ^ Stara je bila 64 let §t ®^anovala na 1493 E. 65 kod bUa iz Jesenic, od- je prišla v Ameriko pred Bila je članica društva št. 4 SDZ. leč k soproga Johna, toov' • 'nečakinje, v stari do-brat"^' PS' štiri sestre in dva Pogreb se vrči v četrtek ob 9:15 uri iz Zakraj-pogrebnega zavoda v lat ^^da ob 9:30 uri in ° ^a, pokopališče Calvary. "omače vesti 'ažna seja Ha ^ocoj ob 7:30 uri se vrši red- St društva Carniola Hive «51 V navadnih prosto-nar. doma na St. Clair Mel se vabi na obilno Vgg ker se bo ukrepalo o ki se vrši 17, septem- odbor Prog. Slov. Cla • nice glavnega odbora Pro-^ '^ih Slovenk so vabljene-, pridejo nocoj na se-Ave %ar- domu na St. Clair . ' ^''ičetek seje bo ob osmih. Zupančič iz Denverja, dij ■' je nahajal v Clevelan-Vv teden kot delegat na je ZSZ. Pred odhodom P0R0(EVAIE( NYT O SVOJIH POGOVORIH Z MARŠALOM TITOM Znani poročevalec New York Timesa C. L. Sulzberger je iz Beograda poslal daljše poročilo o svojih pogovorih z jugoslovanskim ministrskim predsednikom maršalom Titom. Izčrpki tega poročila, ki je datirano z dne 5. sept., se glasijo: lepe pozdrave sa. Glje za vse da in znance ter je pro- Riu znanci iz Hinja in ste Ha Dolenjskem opro-^ jih ni mogel obiskati. ^Iv n je 3517 Brighton •• Denver, Colo. V , bolnišnici na k\ > ^®leže pogreba. rojenice Vil, zglasile v i'fie J!i in Mrs. John N in : 14509 Thames pustile v spomin K 5^ sinčka-prvorojenca. , Mafy dekliško ime je bi-bnx, in sinček se do v Huron Rd. bol-sta postala prvič f ^ana\ ^ "grandma" dobro iz % Mrs. John Kni- ter John Troha Ave. čestitamo! Maršal Tito mi je danes rekel, da ekonomska blokada dežel Kominforme ne predstavlja več nobene grožnje Jugoslavije. Izrazil je zaupanje, da bodo norme jugoslovanskega pet-letnega načrta dosežene, kot so predvidevane, in da se bo vsled odlične letošnje žetve še bolj izboljšal položaj prehrane, ki se je že izboljšal od preteklega leta. Maršal je izgledal prepričan, da vojna ne grozi svetu in je v zvezi s tem rekel: "Želel bi poudariti, da ni nobenega razloga za zunanja ljudstva, da bi bila vznemirjena ali pa vzburkana, če mi sami nismo." Na jugoslovanskemu šefu države, katerega so utrdile grožnje in težave v teku let, ko je bil poveljnik partizanov v drugi svetovni vojni, ni bilo opaziti niti najmanjših znakov utrujenosti zaradi živčne vojne v teku zadnjih tednov. Okrog njegove vile v udobnem predmestju Dedinje, se je nahajalo kot običajno, malo število straž; približno isto število, kot je število straž, ki čuvajo predsednika Trumana v Beli hiši v mirni dobi. Spomini na zadnjo vojno so še vedno preveč sveži Maršal je pojasnil v začetku pogovorov, da iz razumljivih razlogov ne želi govoriti o mednarodnem političnem položaju. Kljub temu pa je odgovoril na nekatera vprašanja. "Pred nekaj dnevi sem v pogovorih izjavil, in to trdim tudi sedaj, da ne verujem v možnost vojne na svetu. Ne predpostavljam, da bi katera koli dežela želela, da se ponovi takšen mednarodni konflikt, kot je bil nedavno končani, ali pa kar se tega tiče, celo hujši. "Grožnje takšne katastrofe onemogočajo možnost vojne. Posledice zadnje vojne so nam še vedno preblizu, da bi lahko imeli pomisleke na novo. "To izjavljam kljub razlikam, ki obstojajo na svetu in kljub vojnemu hujskanju v nekaterih državah. Kljub tem dejstvom, trdim da vojne ne bo." Maršal Tito je odgovoril tudi na vprašanje glede govoric o katastrofalnem ognju v reški rafineriji petroleja. "Stvar je v resnici bila neznatna. Bil je mali ogenj v delu rafinerije za odpadke, toda vkupna škoda je 100,000 dinarjev, kar je neznatna vsota. Hitra akcija požarnih brigad je preprečila stvarno škodo. Mi sedaj preiskujemo vzroke ognja." Z izjemo gornjih točk se je pogovor sukal okrog ekonomskih zadev. Začel jih je z izjavo, da je sprejel predstavnike misije Mednarodne banke za rekonstrukcijo in razvoj, ki se sedaj nahaja v Jugoslaviji in proučuje jugoslovansko zahtevo za posojilo. Kar se tiče pogajanj, je Tito dejal, da "zelo napredujejo." Zatem je Tito analiziral napredek petletnega načrta Jugoslavije in splošen ekonomski položaj države. Izjavil je, da bodo dosežene vse norme, kot se je to predvidevalo, z izjemo elektrifikacije dežele. "Vzrok, da je ta program ^ri- šel v težave je, ker nam oprema, ki so nam jo obljubile nekatere države, ni bila poslana." Ameriški strokovnjaki bodo prihajali v deželo Maršala sem vprašal, če se bo vposlilo zunanje strokovnjake, da se olajša zapleten program industrijskega razširjevanja, ki je predvidevan v petletnem načrtu. V zvezi s tem sem omenil ameriško jeklarno, ki je bila naročena. Odgovoril je: "Nisem seznanjen s klavzulo v pogodbi glede jeklarne. Toda predvidevam, da nam bodo ameriški strokovnjaki pomagali pri instalaciji jeklarne. Želim, reči, da mi že imamo dosti zunanjih tehničnih strokovnjakov in da jih bomo verjetno imeli tudi v bodoče. To je seveda odvisno od obsega zunanje opreme, ki jo bomo dobili. Na primer, če bomo kupili več strojev v Zedinjenih državah, bomo rabili več ameriških strokovnjakov, da nam pomagajo instalirati to opremo." Kmečke zadruge Na vprašanja, če obstoja kakšen določen program za kolek-tivizacijo poljedelstva, je maršal Tito odgovoril: "V naši državi obstoja nekaj, kar se razlikuje od kolektivnih farm. Mislim kmečke zadruge. To ni popolnoma ena ter ista reč. Mi nimamo nobenega določenega programa, kar se tega tiče. Dalje bi želel pojasniti, da država ne širi to gibanje s prisilnimi merami. . "Nasprotno, to delamo na splošno z izobrazbo in orijenta-cijo kmetov, ki postopoma spoznavajo, koliko jim koristijo zadruge. "Mi imamo več vrst zadrug, ki se porajajo v enostavni in grobi obliki, ki jih vsak razume, in se razvijajo skozi razne stopnje v četrto in bolj sestavljeno obliko. "Poudarjam, da se ne rabi sila ali pa ustrahovanje za dosego tega. To je popolnoma prostovoljno gibanje in bo takšno tudi ostalo." JUGOSLAVIJA BO DOBILA NA ZAPADU ŠE VEČ POMOČI BEOGRAD, 6. sept. — ' Na osnovi zanesljivih poročil se da domnevati, da bo jugoslovanska vlada maršala Tita dobila od Zedinjenih držav in Anglije še več opreme^ ki jo ne more dobiti od vzhodno-evropskih držav. Večinoma si bo Jugoslavija preskrbela opremo za težko industrijo z $60,000,-000 v direktnih posojilih, $25,000,000 od ameriške Iz-vozno-uvazne banke in $36,-000,000 v angleškem kreditu. Ameriško posojilo bo uporabljeno za nakup strojev za moderniziranje bogatih rudnikov bakra, svinca in cinka v Jugoslaviji. Posojilo pa bo Jugoslavija verjetno odplačala s pošiljkami teh rud, kijih Zedinjene države kopičijo. Jugoslovanski vodit elji trdijo, da Sovjetska zveza ni hotela pošiljati v Jugoslavijo opremo za težko industrijo, ker da je želela, da bi Jugoslavija ostala poljedelska dežela. Kar se tiče angleškega kredita v znesku $86,000,-000, bo ta kredit del petletne trgovinske pogodbe med Anglijo in Jugoslavijo, katera pogodba se nanaša na izmenjavo blaga v vrednosti okrog $500,000,-000. i), SEPTEMBER 7, 194» ŠTEVILKA (NUMBER) 175 Bevin pravi, da Anglija ne zahteva denarne pomoči od Zedinjenih držav NEW YORK, 6. sept.—Angleški zunanji minister VELIKI PETEK BO NA ČEŠKEM OB NEDELJAH PRAGA, 4. sept. — Češkoslovaška vlada je danes naznanila, da bo uvedla male spremembe v cerkvenih praznikih, tako da bodo praznovani ob nedeljah, ne pa ob delovnikih. Veliki petek bo tudi nedeljski praznik. Vzrok za te spremembe je čisto ekonomski, češkoslovaška vlada ne more dovoliti preveč cerkvenih in drugih praznikov, ker ljudje morajo delati. Naznanjeno pa je bilo, da se bo obnovilo stare praznike takoj, ko bodo ekonomski interesi države to dovolili. STROJ, KI IZKOPLJE GROB V 30 MINUTAH SEATTLE, 4. s^pt.—Tukaj so danes preiskušali neki stroj, ki izkoplje grob v 30 minutah. Smatra se, da bo stroj popolnoma zamenjal pokopališčne delavce, katerim je vzelo štiri do pet ur, da so z lopatami in krampi izkopali grob. Robeson obsodil ponovljen napad veteranskih skupin PEEJKSKILL, N. Y^6. sept.— Zamorski bariton Paul Robeson je danes obsodil ponovljeni napad desničarskih veteranskih skupin na progresivce, ki so se udeležili njegovega koncerta preteklo soboto. Izjavil je, da so mnoge od 15,000 udeležnikov napadli državni in lokalni policaji. Kar pa se tiče samega koncerta, je rekel, da so udeležniki bili miroljubni ameriški državljani. Robeson je omenil ukaz guv. Deweya uradnikom westchester-skega okrožja, da naj preskrbijo policijsko zaščito za posetnike koncerta. "Poslal nam je storm-truper-je. Hotel je ustvariti vtis, da nas bodo prišli braniti, toda v resnici so nas pa pretepali." Medtem so Robesonovi podpi-ratelji priredili proteste proti nasilju desničarskih veteranskih skupin, med katerimi se nahajajo tudi katoliški veterani, in zahtevali od predsednika Trumana, naj v New Yorku uposta-vi "red in zakon." Obenem so zahtevali, da se pokliče na odgovornost guv. Deweya in uradnike Westchester okrožja, ki niso preprečili nasilja. AMERIŠKA MLADENIČA V RUSKEM UJETNIŠTVU FRANKFURT, 6. sept. — Sovjetske oblasti so danes na znanile, da bodo izpustile dva ameriška mladeniča, ki sta bila aretirana v sovjetski zoni julija meseca. Mladeniča, 20 let star Warren Oelsner in 18 let star Peter Sellers, sta z bicikli krožila po Nemčiji. V sovjetski zoni pa sta slikala neko mesto, nakar sta bila aretirana. Ameriške oblasti so naznanile, da bosta takoj poslana domov v Ameriko. Veteran ustrelil 12 oseb; ranil 4 CAMDEN, N. J., 6. sept.— Bivši vojak Howard Unruh je danes na najbolj prometni ulici Camdena ustrelil 12 oseb, štiri pa težko ranil. Unruh je brez besede stopil na ulico oborožen z nemško avtomatično pištolo in ustrelil vsakega, katerega je srečal vzdolž River Roada. Policija je izjavil?,, da je po končanem pokolju ulica izgledala kot "bojišče." Ko je potrošil vse naboje v avtomatični pištoli, se je Unruh vrnil v svoje stanovanje, se zabarikadi-ral in 45 minut streljal na policaje. Končno so ga izgnali s solznimi bombami. Iz stanovanja je prišel ranjen in se mirno predal. Na zasliševanju je Unruh izjavil, da so njegovi sosedje "širili govorice" o njemu in se je odločil, da temu stori konec. Priznal je, da je pokolj dobro premislil. Posebno so se mu zamerili neki lekarnar, brivec, čevljar in krojač v sosedstvu, ki da so "obrekovali" njegov značaj. Unruh je dalje rekel, da je snoči šel v gledališče, kjer je gledal neki kriminalni film. "Ko sem se ob 3. uri zjutraj vrnil domov, sem sklenil, da jih* bom ubil." Sosedje so izjavili, da se je Unruh večkrat sprehajal po ulici in čital sv., pismo. V njegovi sobi pa je poleg številnega orožja, pušk in nožev, bilo najdeno tudi odprto sveto pismo. Unruh je bil rojen leta 1921. V armado je bil vpoklican leta 1942 in se je tri leta nahajal v Nemčiji in Avstriji. Njegov brat je izjavil, da se je po svoji vrnitvi popolnoma spremenil in da je bil zelo nervozen. Vpisal se je tudi na univerzo, toda jo je pustil in večinoma bil brez dela. Nekateri menijo, da je Unruh blazen, drugi pa, da je v vojni imel strašne skušnje, ki so mu zatemnile um. Po izpovedi prič, je predvojno bil miren mladenič in bil zelo navezan na svojo mater. Unruhove žrtve so; Dve leti star Thomas Hamilton, šest let star Oris Smith, 28 let stara Mrs. Helga Zegrino, 45 let star zavarovalninski agent James J. Hutton, 33 let star brivec Clark Hoover, 27 let star John Pilarchik, 24 let star televizijski agent Alvin M. Day, 40 let star lekarnar Maurice Cohen in njegova 38 let stara žena Rose, 63 let stara Mrs. Minnie Cohen, mati lekarnarja, 60 let stara Mrs. Emma Matlack in njena 43 let stara hčerka Mrs. Helen Wilson. BIVŠI POVELJNIK PEARL HARBORJA. GEN. SHORT. UMRL DALLAS, 3. sept.—Danes je tu umrl v starosti 69 let bivši poveljnik Pearl Harbor j a major gen. Walter C. Short, kije bil vpokojen po napadu Japoncev na Pearl Harbor 7. dec. leta 1941. Gen. Shorta so obtožili, da je bil odgovoren za katastrofalen poraz ameriških sil v začetku vojne, toda z druge strani so ga mnogi branili. Zadnja leta je imel srčno napako, vsled katere je. tudi umrl. NEW YORK, 6. sept.—Angleški zunanji minister Ernest Bevin je danes izjavil, da želi razpršiti zgrešena mnenja, da je prišel v Zedinjene države z namenom, da bi dobil za Anglijo nadaljno pomoč v denarju. Bevin je prišel v Zedinjene države z ladjo "Mauretania* in sicer kot šef angleške ekonomske delegacije, ki bo v Washing tonu imela konference z ameriškimi uradniki glede obupnega ekonomskega in finančnega položaja Anglije. "Naše težave moramo rešiti na drugačen način," je izjavil Bevin. "Storiti moramo ukrepe, s katerimi bomo dosegli trajno rešitev. Sem nismo prišli, da bi razmotrivali o interesih drugih držav." Z Bevinom je pišel tudi finančni minister Sir Stafford Cripps. Poleg Anglije in Zedinjenih držav pa bodo konferenci prisostvovali tudi kanadski predstavniki. Bevin je dalje rekel, da je namen konference, da se razmotri-va o ravnovesju med sterlinskim in dolarskim področjem in najde način, potom ka,terega se bo odstranilo obstoječe neravnoves-je med obema področjima. Proti-angleške demonstracije prirejene v New Yorku Ko se je angleška delegacija izkrcala s parnika, so bile v bližini pristanišča prirejene proti-angleške demonstracije, pri katerih so sodelovali tudi ameriški Židje. Angleški zunanji minister je poudaril, da ima angleška delegacija obsežen dnevni red za konferenco. Po njegovem mnenju bo ta konferenca sredstvo, da se "izvojuje zmago za en svet svobodnih in demokratičnih ljudstev." Omenil je tudi angleške napore, da se utrdi Bruseljski pakt, strni angleške kolonije, izvede Atlantski pakt, usta-, novi Svet Evrope in sestavi "svobodno vlado zapadne Nemčije." V svojih izjavah ameriškim časnikarjem je Bevin omenil tudi Sovjetsko zvezo, ko je poudaril, da je namen konference, da se izvojuje en svet, izven "sovjetske oligarhije." Dalje je rekel, da od vseh teh ciljev ne bo nič, če se ne bo odstranilo ekonomske težave. Pohvalil je tudi Marshallov načrt, odnosno ameriško pomoč v okviru tega načrta. "Neumnost je trditi, da je Marshallov načrt ali Organizacija za evropsko ekonomsko sodelovanje propadla. Ne vem, kaj bi se brez nje zgodilo. Rešila je Evropo pred popolnim kaosom in polomom." 1,000 ŽRTEV STRAŠNEGA OGNJA NA KITAJSKEM CANTON, 4. sept. — Kitajski nacionalisti so danes doživeli dva težka udarca—vsled lokalnega upora so izgubili mesto Kunming, mesto Cungking pa je bilo pozorišče katastrofalnega ognja, v katerem je zgorelo 1,000 Kitajcev. Vsled napredovanja komunističnih armad so nacionalisti začeli bežati iz Cantona v Čung-Jting, svoje novo glavno mesto V petek pa je nenadoma izbruhnil ogenj, ki je uničil 7,000 po slopij. Ameriški admiral pri gen. Francu LA CORUNA, Španija, 5. sept. — Poveljnik mornariških sil na Sredozemlju admiral Richard L. Conolly se je danes sestal s španskim fašističnim diktatorjem generalisimom Fran-com. Po več kot eni uri pogovorov je Conolly predstavil Francu ameriške častnike štirih bojnih ladij, ki so na obisku v španskih pristaniščih, kakor tudi druge visoke častnike. S Conollyem so bili: admiral George R. Henderson, major Robert W. Harper, brigadni gen. William L. Ritchie in mornariški atašej Preston Marcer. Ameriški častniki so Franca obiskali v njegovem letovišču in se po sestanku vrnili na svoje bojne ladje v E1 Ferrolu. Sam admiral pa je na bojni ladji "Columbus" priredil sprejem za španske častnike in uradnike. Ameriški mornarji pa so medtem obiskali Madrid, kjer so bili gostje Francove vlade. To je prvič utLh.čn; sta Hitler in Mussolini pomagala Francu na oblast, da so ameriški mornarji obiskali španska pristanišča. DELAVEC OBTOŽEN, DA JE DRUŽBI "KRADEL CAS" ELIZABETH, N. J., 5. sept. -Pojutrišnjim se bo v tukajšnji sodniji začela obravnava proti Charlesu MacLarenu, ki je obtožen, da je "ukradel" družbi Phelps Dodge Copper Products Corp. "za $29.75 časa." MacLaren je baje v tovarni delal anteno za svoj televizijski aparat. Poleg časa je, kot pravijo predstavniki družbe, uporabljal material za anteno, ki je lastnina družbe. Vkupno je družba bila oškodovana za $50.04. MacLaren je leta 1946 vodil stavko proti družbi, ki ga je sedaj spravila pred sodnijo. Letalec Odom ubit v letalskih tekmah Znani letalec William P. Odom je predvčerajšnjim v letalskih tekmah treščil s svojim letalom v neko hišo v Berea. Hiša se je vnela in v ognju sta cfobila težke opekline Mrs. Bradley Laird in njen 13 mesecev star sin. Mati in sin sta vsled opeklin umrla, dočim je truplo Odoma popolnoma zgorelo. Na obisku Iz Waukegana, 111., sta prišla na obisk v Cleveland obče poznana Mr. in Mrs. Jože Zeleno. Tu ostaneta teden dni in nastanila sta se pri Mr. in Mrs. Anton Ogrin na 423 E. 146 St. Pozdravljata vse znance in prijatelje. 2 njima je prišel tudi Jakob Na-gode, ki se nahaja pri nečaku Petru Nagode na E. 246 St., spotoma pa je tudi obiskal sina v Akronu, Ohio. Išče se rojaka Rojak Frank Repar je prošen, da se zglasi na 18603 Muskoka Ave., kjer imajo važno sporočilo zanj. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za trl mesece) For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto) _$8.50 _ 5.00 - 3.00 For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$10.00 _ 6.00 _ 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 18)9. NAŠI NARODNI PARKI Iz velike divjine, ki je bila nekoč Amerika, so ohranile Združene države za ljudstvo krasne slikovite površine, širne gozdove in mnogo krajev znamenitih radi zgodovinske ali prazgodovinske važnosti ali znanstveno zanimivih. Z izjemo državnih gozdov so te javne površine, ki jih upravlja zvezna vlada, deldkrog National Park Service {United States Department of the Interior). Najbolj zanimivi so seveda narodni parki. Prva površina, ki se jo je določilo "v korist in razvedrilo ljudstva," je Yellowstone Park v državi Wyoming, kateri obsega več kot dva milijona akrov; v njem se nahaja tri tisoč gorkih vrelcev, visok vodopad in veliko svetišče za divjačino. Ustanovljen je bil 1. 1872. 1- A u A. .A Tekom 77-tih let izza 1. 1872 se je določilo nadaljnih 27 narodnih parkov. Večina teh se nahaja v zapadni polovici dežele. Vključujejo Mount Rainier National Park (Washington) z ledeniki, ki se raztezajo z vrha, po katerem je imenovan, in gostimi gozdovi; skoro milijon akrov obsegajoči Glacier National Park (Montana) s krasno sliko vitim Rocky Mountain gorovjem, ledeniki in jezeri; Carlsbad Caverns National Park (New Mexico) v obsegu 45 tisoč akrov z največjim znanim labirintom votlin; Grand Canyon National Park (Arizona) z miljo dolgo, globoko strugo, katero so izprale tekom časov deroče vode reke Colorado; Sequoia National Park (California) s kotlinami velikanskih sekvoja dreves, ki so najbrže največja in najstarejša živa bitja na svetu, ter veličastno gorsko slikovitostjo. V vzhodni polovici dežele vključmjejo narodni parki Isle Royal (Michigan) največji otok v Superior jezeru, znamenit radi značaja divjine, z velikimi čedami jelenov s ploščatim rogovjem, bakrenimi rudokopi, ki so obstojali še predno je odkril Krištof Kolumb Ameriko; Great Smoky Mountains (North, Carolina-Tennessee), najvišje pogorje vzhodno Black Hills Dakota držav, znamenite radi različnosti in bujnosti rastlinskega življenja; Everglades (Florida), del edine skoro-tropične površine v Združenih državah, s širokimi vodotoki, obširnimi mangrove gozdovi (mangrove drevesa ima j o, gosto množino podpornih korenin nad zemljo), prerije z nazobčano travo in obilico raznih ptičev. Ugodnosti za obiskovalce narodnih parkov preskrbe zasebniki, ki imajo dovoljenje National Park Service. Tekom poletja je pa mnogo priglasov in' oni, ki si niso preskrbeli prostora dovolj v naprej, so mnogokrat razočarani ako dospe na višku potovalne dobe poletja. Vendar pa nudijo narodni parki z izjemo Carlsbad Caverns onim, ki žele prinesti lastne šotore ali druge pripomočke, brezplačno prostor za življenje na prostem. Poleg tega da skuša National Park Service ohraniti značaj divjine v naših narodnih parkih (z izjemo male površine, izboljšane za večjo udobnost obiskovalcev), skuša tudi varovati obiskovalce, ker je velika večina istih ne-izvedena z ozirom na gorske vrhove, ledenike, gosto gozdove in divjačino. Service je radi tega izdala pravila, ki so uspeh dolge in težavne izkušnje čuvajev (ti so navadno vi-sokošolci gozdarskih in sorodnih šol). Service izjavlja, da je plavanje posameznikov, izprehajanje posameznikov in hribolastvo posameznikov vabilo za nesreče. "Ostani na stezi" je eno svarilo; drugo je; "Ne ponujaj medvedom hrane; ne hodi preblizu njih; ne slikaj jih od preblizu." Videti je pa tudi tiskana svarila glede kajenja in kurjenja na prcfstem, vse to z ozirom na varnost obiskovalca, v obrambo parkov in za to, da se bodo tudi bodoči rodovi Ameri-kancev lahko veselili v teh oddelkih divjine. Ta svarila se obračajo po vremenu, mokro ali suho; a kakršnokoli si bodi vreme, gozdni požari ogrožajo vedno naše narodne parke. , Nekaterim obiskovalcem določbe ne ugajajo, toda upravitelji parkov niso odgovorni samo za to, da postanejo naši narodni parki podlaga za razvedrilo; odgovorni so tudi za to, da se zmanjša možnost ponesrečenj obiskovalcev, ki vsako leto prihajajo. —Common Council Ilija Ehrenburg: V AMERIKI ČEH NAPADEL TISK 2APADNIH DEŽEL BUDIMPEŠTA, 3. sept,—Glavni tajnik Mednarodne zveze časnikarjev Jiri Hrynek je snoči v svojem govoru na drugem kongresu Svetovne mladinske federacije izjavil, da je svoboda ti- ska v zapadnih držav v pravem pomenu besede "svoboda laganja." Hronek, ki je Čeh, je pristavil, da le v Sovjetski zvezi in ljudskih demokracijah ljudstvo lastuje tisk, film in radio, dočim so na zapadu pod kontrolo kapitalistov. Amerikancem se mudi Ljudje hite ne samo po Broad-wayu, marveč po vseh avenijah in ulicah New Yorka, po vseh avenijah in ulicah drugih ameriških mest, hite dan in noč, hite moški in ženske in otroci. Starcev pa je po mestih raalo: očitno se jim mudi umreti. Preden sem prišel v Ameriko, sem mislil, da delajo Amerikan-ci vse dosti bolj urno kakor Evropejci. 1'oda tu vlečejo vse na dolgo po papirju in se posvetujejo in pregledujejo, treba je čakati v predsobah in imajo zmešnjave. Tu počasi izdelujejo načrte, počasi se pripravljajo do tega, da bi jih izvršili; ko pa začnejo kakšno stvar serijsko izdelovati, delajo urno. Vsekakor pa se Amerikancem vselej zelo mudi, celo tudi tedaj, kadar lenarijo ali so na oddihu — takšen je pač slog njihovega življenja. Nekaj Francozov se je prerekalo, zakaj se Amerikancem vselej nekam mudi, pa so sklenili, da bodo to preverili. Neki Francoz je vzel na piko preprostega Amerikanca, ki je ob devetih zjutraj planil iz svoje hiše. Francoz ga je zasledoval Zasopel od hlastanja si je Ame rikanec kupil dnevnik, ne da bi ga razgrnil, spotoma brž kupil cigaro in planil v podzemsko železnico, kjer je vse odrinil; skušal je pogledati v dnevnik, pa ni utegnil — na glas se je razburjal, da bo prepozen. Ko je stopil iz podzemske železnice, je hitel proti nekemu nebotični ku. Ko je videl, da se dvigalo šele pripravlja, da bi dvignilo ljudi na vrh, je svojo hojo spremenil v galop; naposled je prisopihal do svojega šestintridesetega nadstropja in brž odklenil vrata v svojo pisarno. Vrata so bila steklena; Francoz se je prislonil ob šipo. Amerikanec je živčno obesil suknjič na obešalnik, sedel v naslonjač, prižgal cigaro, razgrnil dnevnik in pri priči zaspal. Saj ni imel kaj opraviti; mudilo se mu je zgolj zato, ker ni bil vajen tega, da se mu ne bi mudilo.. Častilci dolarja V Ameriki je priglašenih zelo mnogo veroizpovedi, toda najbolj popularna vera je — čaščenje dolarja. Dolar — ni samo denar; dolar je božanstvo sreča, misterij. Ko mi je neki umetnostni kritik predstavil mladega umetni ka, je mimogrede izgovoril nje govo ime in priimek, nato pa je s poudarkom odzlogoval: "Tri tisoč dolarjev." Kdor bi rad izkazal prijatelju poklon, mu reče: "Vi ste pa danes sveži in čili kakor milijon dolarjev." Povabili so me na obed nekega naprednega društva. Kosilo je bilo kakor po navadi: kom-pot z majonezo, kosi orjaške kokoši, ki bi jo po pravici imenovali krilatega povodnega konja, in slednjič sladoled; vse to smo zalivali z ledeno hladno vodico. Najimenitnejši gostje so sedeli na odru. Ko smo vsi po-srebali sladoled, je predsedujoči udaril z lesenim kladivcem po mizi in pričel govoriti o prednostih miru pred vojno, ali bolje, prebral je poročilo, ki je bilo že poprej napisano! Takisto reč je premlevalo še četvero drugih govornikov. Nato je stopila k mikrofonu neka pevka in zapela sanjavo romanco. Za njo pa je prišel na vrsto evangeljski pastor, strokovnjak v nabiranju denarja. Vsi vemo, da znajo pastorji nabirati denar dosti bolje kakor inženirji, zdravniki in novinarji. Zato pa tudi imajo pastorji svoj postranski zaslužek v tem, da večer za večerom nabirajo pri različnih večerjah de-narce, zdaj v prid kakšni univerzi, potem v pomoč kitajskim misionarjem, pa spet v prid policijskim sirotam. Ta večer je pastor nabiral denar v prid "zaščiti miru"; govoril je prav gromko in zanosno in je široko krilil z rokami. Pred njim je ležal spisek oseb, ki so že vnaprej privolile, da bodo prispevale tisočak ali pet sto dolarjev. Z iz-razom visokega začudenja je pastor zakričal: "Mister Smith me je pretresel s svojo darež-Ijivostjo — pravkar so mi sporočili, da žrtvuje tisoč dolarjev!" , . . Razleglo se je dolgotrajno ploskanje. Mister Smith je vstal in se ljubeznivo priklanjal na vse strani. Potem je pastor prešel k tistim, ki so dali po dve sto dolarjev. Dekleta so tekala med stoli in pobirala čeke. Ko pa sem jaz povedal, da so pri nas ljudje v borbi za domovino darovali svoje življenje dosti bolj skromno kakor darujejo prisotni dolarje, me niso razumeli in me je neki Amerikanec sočutno vprašal: "Menda niste bolni?" . . . Mož je bil "progresiven", zato se je lahko odrekel vsemu, samo ne dolarjem. Poleg češčenja dolarja je splošno razširjeno češčenje uspeha. Enakovredni so uspehi senatorja in filmske zvezde, boksarja in gangsterja. V nasprotju z evropsko buržoazijo se le malo menijo za preteklost; človek lahko bankrotira in zleze globoko na dno, toda če se mu posreči, da vnovič izplava, ga sprejmejo kot zmagovalca. Konferansje v nočnem zabavišču oznani občinstvu: "Med nami je sloveč ruski pisatelj." Ljudje ploskajo. Nato razglasi konferansje, da so v dvorani še drugi imenitni gostje: .senator, znamenita pevka in neki Dawis. Zakaj pa je slaven tale Dawis? Mož ima veletrgovino z električnimi potrebščinami in je po vojni trikratno povečal svoj obrat. Ljudje ploskajo. Ljubijo rekorde. Neki pridi-kar je nedavno prej rekel v cerkvi: "Jezus Kristus je zlasti veliko zato,' ker je ustavil sonce in s tem posekal vse rekorde v čudežih ..." "Levi rjovejo, "optimisti" se hohčejo Amerikanci ljubijo klube; biti član kakršnega koli kluba je trgovskemu človeku pa celo tudi povprečnemu razumniku neogibno potrebno, saj ga drugače nihče- ne upošteva. Razen tega je klub tisti, ki pripomore k raznovrstnim kupčijam, čemur pravijo Amerikanci business. S pomočjo kluba lahko ugodno kupuješ ali prodajaš. Klubi prirejajo sleherni teden v kakšnem hotelu poslovne zajtrke. Enkrat na leto prirede obed, ki se ga udeleže člani kluba s svojimi soprogami. Klubi so razhčni. So klubi "levov", "jelenov", "optimistov" in še mnogo drugih. Povedal vam bom o zajtrku kluba "levov" v nekem južnem mestu. Zbrali so ^e ugledni trgovci srednjih let. Sleherni izmed njih je imel na prsih tablico iz kartona z napisom, kje" in s čim trguje. Predsednik je udaril .s kladivcem in. bodro vzkliknil: "Zdravo, levi!" Tedajci so vsi trgovci vstali in štirikrat zarjuli: "U!U!U!U!" Kar prestrašil sem se. Pa so mi razložili, da s tem ponašajo levje rjovenje. Nato predsednik predstavi zbranim dva nova klubska člana: "To sta naša nova leva. Povejte Jack, kako bi se radi imenovali v našem krogu?" Ganjpni trgovec je odgovoril: "Srečni". Drugi, ki je bil plešast, si je izbral ime "Urni". Predsednik je razglasil, da prisostvuje zajtrku tudi gost — predavatelj, profesor narodnega gospodarstva, ki bo predaval "levom" o zablodah Washingto-na. Profesor je nastopil z grozovito obdolžitvijo. Washington, se pravi "Bela hiša," daje po-tuho zadružništvu in s tem zadaja udarec zasebni pobudno-sti: "Tako se kaj lahko pogrez-nemo v evropsko barbarstvo, se pravi, v socializem!" . . . Levi so razburjeni zarjuli. V Ameriki je tri sto in petdeset klubov "optimistov". V nekaterih mestih se optimisti sleherni teden hohočejo, prav tako kakor levi rjovejo. Vprašal sem nekega detroitskega "optimista"' v čem se izraža optimizem klubašev. Pa mi je odgovoril: "Prizadevamo si, da bi vsi veselo gledali v prihodnost, zato prispevamo denar za vzgojo neke sirote." Združenje klubov optimistov je nedavno priredilo "optimistični teden". Optimisti pa tudi njihovi znanci pesimisti so prejeli dopisnico, na kateri je bUa natisnjena filozofija optimizma, kakor ga razlaga mister Lars-son. Med zapovedmi optimizma so tudi takšnele; "Bodite za uspeh svojega tovariša prav tako navdušeni kakor ob lastnem uspehu!" — "Dajte spoznati svojim tovarišem, da v življenju kaj pomenijo!" — "Pozabite na neprijetnosti v preteklosti in mislite samo na srečno bo dočnost!" Nekateri klubi so pa bolj specialnega pomena, tako na primer "kl*b ljubiteljev koz v dolini San Ferdando". Kakor vemo, je pri preizkušnju atomskih bomb na Bikiniju šlo po zlu tudi nekaj koz. Člani imenovanega kluba so sklenili počastiti žalostni dogodek: spustili so zastave na pol droga in priredili žalnico. Kajpak, sleherni se zabava, kakor ve in zna. Toda kulturno raven kakšnega naroda godimo ne le po njegovih tehničnih prodobitvah, marveč tudi po njegovih zabavah. Amerikanci znajo kako zaslužiti denar, niso pa se še naučili, kako ga je treba zapravljati. S tem nočem reči, da so skopušni; nikakor! Denar zapravljajo naglo in brezumno, toda pri tem niso prav nič domiselni. Delajo dosti bolj nadarjeno, kakor se znajo zabavati. V kinematografu me je presenetilo poneumnje-vanje. Ljudje dremljejo, izne-nada pa izbruhne hrupen, nekako mehaničen smeh. Fant povabi svoje dekle v kino; po predstavi jo pospremi in ko stojita pred durmi, ponavlja dekle priučene besede: "Zdaj me lahko poljubite — potem pa na svidenje!" Neki Amerikanec mi je rekel: "Mi imamo puritansko moralo, ki jopaomiljuje obilen whisky." Tu pijo zelo mnogo, pijo, da bi pozabili nevšečnosti. Kadar se zbere mladina, so čez kakšno uro ali dve že mnogi pijani, predvsem dekleta. Časnike kupujejo zaradi bedastih zgodb, prikazanih z barvastimi risbami. Dva milijona ljudi dan na dan ogleduje na Broadwayu reklamne prizore, predvajane s pomočno električnih žarnic: nekdo pretepa nekoga, ljudje se smejejo. Zapravljajo denar za mehanično prerokovanje, ki jim napoveduje srečo pri delu in nesrečo v ljubezni. Na pogled so ljudje veseli; ko pa jih bliže spoznaš, spre-vidiš: dolgočasje, tegoba, globoka, mračna, znojna tegoba Amerike. Heinzovih sedem in petdeset omali Polovico, a kdaj pa kdaj tudi tri četrtine strani v dnevnikih si lasti reklama. 'Oglašajo vse: zdravilišča in kumare, knjige in delnice, Utrillove pokrajinske slike in svojevrstne posebnosti. Ameriške ceste so ponoči svetle od reklame. Poleg oranžnorde-čega zmaja, ki slavi klobaso, je v lučeh portret kandidata, ki bi rad postal senator. Predvolivna kampanja se le malo razlikuje od navadne reklame : poredkoma govore o programih, o načelih; zato pa volivec izve, da je kandidat oče štirih angelčkov, da se je sam povzpel na noge, da ima doma hladilnik povojne izdelave, da kadi cigarete "Chesterfield", da je dober kakor pravi dedek in pri tem skrben gospodar. Reklame se poslužujejo ne samo senatorji, marveč celo sam gospod bog. Blizu New-Orlean-sa sem videl med barvastimi reklamami citate iz svetega pisma. V sobotnih številkah pokrajinskih dnevnikov je ni manj kakor po dvoje strani oglasov različnih cerkva in sekt, ki vabijo ljudi k svojemu bogoslužju. Naj navedem dva takšna ygla-sa: "Bogoslužje b o spremljala prekrasna glasba. Udobje. Buf-fett." "Po bogoslužju bomo predvajali barvni film, ki bo reliefno prikazal vnebohod pravičnikov ..." Urednik enega izmed velikih dnevnikov Amerike nas je povabil na zajtrk. Ponosno nam je pokazal razkošni kabinet, okrašen z različnimi fotografijami^ med katerimi je bil portret Mussolinija z lastnoročnim posvetilom. Nato smo sedli za mizo. Namesto whiskyja ali cock-taila so nam postregli s krasno natisnjeno molitvijo, ki smo jo morali ponoviti pred jedjo. Nad molitvijo je bila naslikana palača, kjer je tiskarna tega dnevnika. Molitev je bila spominek in reklama, vse v enem. Reklama ima svoje kralje. Reklama ni izbirčna in skromna, zato Douglas Leigh obvešča vse, da je njegova svetlobna reklama na 42. ulici sestavljena iz samih največjih črk na svetu. Sleherna črka — visoka petdeset čevljev — dosega pet nadstropij, vsa reklama pa obsega dva tisoč kvadratnih čevljev in tehta 40 ton. Ko vključiš radio, zaslišiš sredi simfonične glasbe prav zago-tovQ: Beethovnov koncert prireja uglednim slušateljem tvrd-ka, ki izdeluje najlažje, toda najzanesljivejše odvajalno sredstvo. Reklama pogostoma poziva k blagorodju. Tako, postavim, poziva na pomoč razdejani Evropi ali pa na pomoč vladnim vojnim udeležencem. Pa se izkaže, da k temu poziva dra-guljarska tvrdka, ki nakupuje briljante. V mnogih ameriških mestih sem videl naslednjo reklamo: "Pet sto milijonov ljudi na zemlji strada. Bodite gospodarski! Heinz — 57 omak." Firma Heinz izdeluje različne konserve, zlasti ponosna pa je na svojih 57 omak. Začudil sem se, zakaj poziva k človeški vzajemnosti tvrdka, ki izdeluje omake. Izrekel sem svoje s umri je predsedniku mestne trgovske palače Jacksonu. Ta se je predvsem začudil, kako da ne razumem tako preprostih reči: Rekel mi je: "Heinzu je ustrezna sleherna reklama. Isti mah pa opravlja človekoljubno delo. Če bi kaj takega podpisal kateri koli senator ali drug politik, ne bi nihče verjel njegovim besedam. Heinz pa je na glasu zelo solidne tvrdke, ki uživa zaupanje, in če Heinz reče, da Kitajci stradajo, se pravi, da je to čista resnica!" mo kesali, kedaj pozneje, v mračnih, dolgih zimskih dneh. moramo pobrati iz poletja vse, kar se da. Zato vsi pohitimo na ta solnčni polet. Za one, ki nimajo transporta-cije bo vozil autobus. Izpred Slovenskega narodnega doma St. Clair Ave. odide ob 1. uri p"' poldne, nato se ustavi pred Delavskim domom n a Waterloo Rd. in pred Slovenskim društvenim domom v Euclidu. Prebitek te priredbe je na®®" njen za nakup opreme otrošk® bolnišnice v Sloveniji. SANSoV® podružnice s o enkrat stopf® skupaj za tcf plemenito delo stopite skupaj tudi vi, napi^' na slovenska naselbina! Ko' smo v preteklosti priskočili D) pomoč za bolne in potrebne ^ stari domovini, tako dajmo W' di v bodoče. Da so nam za t" res hvaležni, govore ponovo" njih zasebna pisma. V nedelj" na prostore SNPJ! Leo. Poljša"' Zahvala Tem potom se želiva iskren" zahvaliti vsem našim številn'®' prijateljem, ki so nama prii'eo, tajni "surprise party" ob P'"'''" ki najine 25-letnice zakonske^ življenja, ki sva jo obhajala avgusta 1949. Nikoli si ne bi mishla, da i"''® va toliko dobrih prijateljev, J" so nama, brez najine najmaflF vednosti, priredili tako party in naju obdarili z lepi""' darili ter z vso najboljšo P"" strežbo in zabavo, katere ^ veselili celo noč do ranega F tra. Dolžnost najina je, da se p^^^ iskreno zahvaliva vsem, ki s" ^ žrtvovali za nas. Posebno pa ^ morava zahvaliti najini . Ann in zetu Steve Fticar ml'' sta se trudila za naiu. Zahv^ • liHl- ljujeva se tudi Mrs. Katie " car in Mrs. Anne BandoW pecivo. Prisrčna hvala vseiw jinim številnim prijateljein, so žrtvovali in se udeležili ne zabave. Bodi vsem, ki ste nam izk^^ li svoje prijateljstvo, izrečena enkrat najlepša hvala. Ostaja vaša zvesta prijatelja do koO najinega življenja. Bili in Annie Giedroic . 1047 E. 72 St., Cleveland, Naročajte, širite in ^Enakopravnost/" Southern Chicken __ Bread UREDNIKOVA POŠTA Piknik SANSovih podružnic Cleveland, O. — čes beži z veliko naglico naprej, skoraj ,smo stopili v toplo poletje, pa se že poslavljamo od njega, dnevi se krčijo, solnce izgublja svojo moč in kmalu bo konec pik-nikovanja, poletnih tur in oddihov v naravi. , V nedeljo 11. septembra bo menda eden zadnjih piknikov na rekreacijski farmi SNPJ. Prirejajo ga podružnice SANSa iz Clevelanda, Collinwooda in Eu-clida. Kot čitamo v časopisih bo obdržan zaključni piknik 18. septembra po ženskem odseku rekreacijske farme. Da se ne bo-, Southern Chicken Bread i®..lie intriguing name for delicious corn meal biscuits tradition® j served in the southland with f""' j chicken. The unusual aspect Southern Chicken Bread is biscuits are fried in the dripP'%3 after frying chicken. The bis«^ rise and bake just as they wouW 1 the oven. The wonderful flayoi .jj the drippings permeates the bisc" with a rich chicken goodness. You'll want to adopt this soutn^, custom of Chicken Bread as a ^ cialty of your house. Soutn Chicken Bread with a fried chicken is good food at its Southern Chicken Bread l'/2 cups sifted enriched floui' M cup enriched corn meal 3 teaspoons baking powder 1 teaspoon salt 4 tablespoons shortening % to % cup milk Sift together dry ingredients-in shortening until mixture "i"®® bles coarse crumbs. Add milk, ui^o cuai£>u ci uinus. Aaa js ing lightly only until mixtuf^My dampened. Turn out on I'ft" 3 floured board and knead K®" -ncli few seconds. Roll out to thickness; cut into diamond rounds or squares. Place in pan in which chicken has been j (leave only a small amount gj-in the frying pan), Cook over "Jj ium heat until delicately bro" on under side. Turn and coo* g other side. Cooking time minutes. Serve immediately fried chicken. Makes 12 to 18 P'® septembra 1949. ENAKOPRAVl^ST STRAN 3 SRANISLAV NUŠIČ; ZAKON (Nadaljevanje) Kakor vidite, nas tudi ti od- Sovori še malo niso približali re- vprašanja in bi morda bilo na mestu, da se otresemo ^^anosti in se obrnemo k ljudem. je zakon vendarle ustanova, ' Jo ustvarja človek in jo člo-Velf + ^ ludi preživlja,—zakaj te- ae bi tudi bil najbolj upra- I, ^ soditi o njem! Seveda, fzko se je obrniti k vsakemu Posamezniku, toda če bi se obr- Da posamezne poklice, bi bili *!. ovi odgovori—tako vsaj so- (liin. Tr, -takšnile: Vovec: Zakon je združba, ki Uspeva le tedaj, ako mlaj-^ Podjetju ne kradejo. Zakon je osvojeno me- sto ki ni nikoli dovolj zavaro- pred sovražnim vdorom. ^gOV; Več ovnih: Zakon je vsakda-°čenaš, pri katerem je treba B-rjati samo besede: "tem-resi nas vsega hudega," ven-ttiarsikdo rad dostavi še; "in ^P^lji nas v skušnjavo!" ^_^o,vnik: Zakon je epidemija. Zastopniki Enakopravnosti St. clairsko okrožje: john renko 1016 e. 76th St. UT 1-6888 2a * collinwoodsko in euclidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. HEdwood 4457 2 * QewburSko okrožje: Frank renko HlOl Revere Ave. Diamond 8029 ki pa že sama vsebuje proti-strup. Bolniki se najbolje počutijo ob visoki temperaturi, slabo pa pri normalni. Dieta ni priporočljiva, ker samo poslabša bolezen!" Sodnik: Zakon je začasna sprava dveh spravdanih strank. Lekarnar: Zakon je tableta, pripravljena po nekem zastarelem receptu, pomešana s sladkorjem, da bi jo laže pogoltnili, pa se kljub temu pogosto zatakne v grlu. Novinar: Zakon je lep samo kot uvodnik, kadar je—in to je brezpogojno potrebno—brez tiskovnih pomot, ki mu kvarijo smisel. Knjigarnar: Zakon je knjiga, ki jo ljudje radi čitajo v prvi izdaji, redkeje v drugi,—kadar pa ostari in postane klasična, je brez cene. železničar: Zakon je prijeten izletniški vlak, toda samo prvi trenutek, ko teče skozi predor; kmalu zatem postane potniški vlak in še pozneje neznosen tovorni vlak. Trčenja se skoraj redno dogajajo na kretnicah. Poštar: Zakon je priporočeno pismo, ki je po navadi napačno naslovljeno, in je zanimivo samo, dokler je zalepljeno. Telefonistka: Zakon je zveza dveh številk, ki se samo dotlej dobro razumeta, dokler kak do-tikljaj od zunaj ne prekine zveze ali pa—kar se še pogosteje dogaja—dokler se kak tretji ne vplete. Športnik: Zakon je skok, pri katerem ni poglavitno, kako visoko skočiš, marveč kaTco se uloviš na noge. So taki, ki se ulove čvrsto, so taki, ki klecnejo na eno ali na obe nogi, so taki, ki padejo, a najpogosteje se dogaja, da se sesedejo na tisti del telesa, ki je predpisan za sedenje. Igralec: Zakon je igra, ki se ne odigrava pred občinstvom; če pa kljub temu dočaka odobravanje, pomeni le-to, da je slabo igrana. Slabe igre sta najpogosteje kriva režiser, ki ga občinstvo sploh ne vidi, ali pa še; petavec, ki kdaj pa kdaj priše-petava besede, kakršnih ni v besedilu. Glavne vloge v igri so— v nasprotju z vsemi književnimi pravili—v prvem dejanju čustvene in zelo izrazite in terjajo od igralca vso silo in nadarjenost, v nadaljnih dejanjih pešajo in se končujejo neučinkovito, zato je bolje, da jih ne igramo do kraja. Lejte, samo nekoliko mišljenj, a koliko raznovrstnih nazorov in v kako majhni meri odgovarjajo na vprašanje: kaj je zakon? Pravijo, da se je vendar najbolje zanesti na izkušenost, kajti ta edina lahko da odgovor najbližji resnici. Stopim torej' lepega dne k izkušenosti in jo vprašam' Uncle Sam Says Sitting on top of the world is the spot where most of us would like to be —free from flnancial worry—sure that our future and the future of those we love is secure. Your government is providing the opportunity to start climbing to that enviable spot—buy U. S. Savings Bonds the automatic way—the Payroll Savings Plan where you work, or, If self-employed, the Bond-a-Month Plan where you bank. The future will take care of itself when you save the safe, sure way. Your seat way up there Is reserved the moment you enroll on one of those Savings Bonds Plans. This is YOUR OPPORTUNITY. I/.S. Treasury Department N. J. Popovic, Inc. IMA ZASTOPSTVO Chrysler - Plymouth avtov PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI • RABLJENE AVTE ^ Zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvr-suje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih. 8116 LORAIN AVE. ME 7200 NICK POPOVIC. predsednik "Kaj je zakon?" "Zakon? Da bi bil tisto, kar si ljudje žele, jih mora biti troje ..." "Vem, mož, žena in hišni prijatelj." "Ne segaj mi v besedo!" se je obregnila izkušenost. "Zakon ustvarja trojica: ljubezen, zaupanje in. potrpežljivost. Ali si torej imel kaj ljubezni?" "Ljubil sem vse ženske." "To je več kot potrebno. Pa zaupanje ?" "Pri ženi se mi ni nikoli posrečilo, da bi si ga pridobil." "Sicer pa sta ljubezen in zaupanje resda nekoliko postranski, bolj okrasek zakona. Poglavitna je potrpežljivost." "To sem pa imel!" "I, nu, čuj odgovor: zakon je potrpežljivost!" Jaz sem resda bil potrpežljiv, toda pri tej priči moram priznati, da so me potrpljenja naučili in navadili moji kritiki.. Kajti kritiki so me vselej tako žensko zmerjali, da sem stopil v zakon z že utrjeno navado, da prenašam zmerjanje. In tako sem uča-kal, da skoraj obenem praznujem jubilej književniškega dela in dela v zakonu, samo da ne z enakimi uspehi. (Konec) AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER Pri čevljih je razlika v označbi 321/2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih. Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11. Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, 37 št. 5, 36 št. 4. * Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za tli ■ it t ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, Itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6ŽO8 SCHADE AVE. Pokličite; ENdIcott 0718 OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 East 61st St. HE 2730 8 točk manjše od evropske mere. Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20. Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v, Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti med 10 in .11 točk razlike.) * Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17. ^26 mo GAN SMOL WIS oppoRTUNrrv.' Uncle Sam is offering $25 (as many twenty-five dollars as you want) to anyone who can smell this opportunity. And what a solid gold opportunity it is. It can mean money to retire on. A "money's-no-object" vacation with the little woman. A real start toward that complete independence you want when you and your family get old. And any person with a nose Cftn enjoy this opportunity. Just follow-that nose down to your nearest bank, or place of business —and ask about the big Opportunity Drive. You'll learn that it's the simplest, safest way ever invented to save money for your old age. For every time you invest $75 in the Treasury Department's Opportunity Drive, you get back a U. S. Savings Bond worth $100, in ten short years. A complete, out-of-the-blue gift of $25 every time you buy a $100 Savings Bond just because you were wise enough to smell a real opportunity. Start your own Opportunity Drive today. Start investing in your future independence. Ask any bank or your boss for details. Put more opportun'dy in your -mure! Invest in U.S. SAVINGS BONDS ENAKOPRAVNOST JOIM THŠ OPPORTUNITY OR.IV8 Ttuš b an oAcW K7. S. Tršmui% pnpV0d uncfar W Trmmsr% D*p»rtamit mnd A4% m Miško kranjec OS ŽIVLJENJA roman magdie in ^^ova družina Ng ^^Waljevanje) potem so mu odpo- sina. Vojna se itro končala, kakor so . §%podje V mestu in if* J Iri Celo iia vasi. Vojna se vlekla in iz na- .^8a, G JG postalo nekaj gr- 1 naposled presegalo g ^^^alja in domovine. ° Začeli sumiti, ali gre ^0, za kralja in domo- Kaj je bilo tisto grdo. Marko ni nikoli dognal. Tedaj je prišlo sporočilo, da je Ivan padel. Smrt je prvič posegla neposredno v njegovo družino. Žena je jokala. Ženske, je mislil Marko, to stvar takoj in preprosto dojamejo. One vidijo samo smrt, dejstvo, da Ivana ne bo več domov. Ta smrt ni taka, kakor če kdo starih umre doma v postelji. Tedaj so že vsi pripravljeni na njegovo smrt. Nihče več ne upa, da bi ga rešil. Hudo je samo zato, ker vsi vedo, da ga ne bo več med nami. Am- pak, takale nagla smrt! Tak zrel, že dorasel mož kakor je bil Ivan, včeraj še zdrav, danes pa mu je krogla prevrtala srce. Nič več ga ne bo in nihče ne bo vedel za njegov grob; to je druga stvar. Poslej so mislili s strahom na vojno. Vsak dan so nezaupno s pogledi spremljali starega poštarja, ki je z veliko usnjeno torbo na rami pijan kolovratil po kolnikih in klical imena. Mag-dičevi so čakali, kdaj zopet prinese mrtvaški list. Zdaj so mislili na Jožka. Poštar je bil star, drugače sposoben človek. Če je bilo navadno pismo, je kričal s kolnika, vrgel pismo prek plota, zabavljal na dekleta, ki so ga nadlegovala z vprašanji. To je storil vedno, kadar ni nosil smrti se seboj. Potem je še počakal, če ga je kdo povabil na kozarček žganj ice in šele nato kolo- vratil dalje. Ako pa je kdo padel, se je priplazil v hišo kakor maček. Zdelo se je, da tedaj ni tako pijan, dasi ni bilo spraviti iz njega nobene prave besede. Momljal je in naposled iztisnil iz sebe; "Mislim, da je vaš padel." Odprl je veliko torbo, dolgo iskar med pismi, nato Izročil list in se tiho in hitro pobral, kakor bi bil on kriv, če kdo pade. In potlej je padel Jožko. Kaj pa, žena je tulila kakor za Ivanom. In vendar se tu ni dalo nič pomagati. Treba seje bilo vdati. Marko seje vdal, vendar si ni mogel kaj, da ne bi vse stvari znova razmislil. A zdaj ne več tako mirno kakor nekdaj. Nagrmadilo se je toliko stvari, da tudi Marko ni mogel več prenašati. Odšel je včasih v mesto, kjer je popivsd. Tam je začel razgrajati. On, kije tako mirno prenašal vse življenje, bedo in obup, on. Marko Magdič, je začel sramotiti cesarja in papeža, gospodo, žandarje in vojsko. Ljudje so sedeli v gostilni in molče poslušali. Nekateri so se hitro pobrali, ko so slišali takšne besede, drugim pa, se je zdelo, to ugaja. Malce so se obrnili stran, vendar se mu ni nihče upal pritrjevati, čeprav se jim je v očeh videlo, da jim uga j a takšno govorjenje. In ker so ga tako zvesto poslušali, se je opogumil in govoril še hujše stvari. Zdelo se je, da se bo za majal cesarjev prestol, da se bo zamajal papežev stolček, da bo gospoda v škripcih in žandarji morajo pobegniti. Vse je bilo jasno povedano. Za to jasnost in odkritost so ga prijeli in zaprli. Sedel je dolge mesece; grozili so mu, da ga ustrelijo, ker je hujskal k uporu. "Tako?" je vprašal Marko. "K uporu sem hujskal? Ne, tega nisem storil in mi je žal, da nisem." Očitali so mu, da je anarhist; premišljal je to besedo; ugajala mu je, dasi ni vedel, kaj pomeni. Toda za njo se je moralo skrivati nekaj posebnega. Tiste mesece, ko je bil zaprt, »ni prav nič vedel, kaj se godi po svetu. Tudi ga ni skrbelo. Dva sipova sta mu padla, tretji je na fronti in je mordd že tudi mr tev. Naposled bo vojna trajala toliko časa, da padejo vsi njegovi otroci ijj potlej naj si cesar sam dela deco, da jih bo pošiljal na fronto, on. Marko, je že prestar za to. Na dom ni hotel misliti. Tam je bilo dosti bede, veliko preveč. Zdaj nimajo kaj jesti, to je vedel. Od kod pa naj dobijo skorjico kruha? Saj jim ga on ne more zaslužiti. Ana je sicer odšla v mesto služit, vendar je dobro, če se sama preživlja. čakal je samo, da ga po-vedejo v gozd in ustrele. O tem je zelo hladno mislil. Ustreliti človeka—to ni nič posebnega. Biti ustreljen—tudi to ni nič posebnega. Potrpeti je treba tistih nekaj trenutkov, ko te vlečejo zvezanega, ko te postavijo k deblu in ti zavežejo oči. Potem še nekaj trenutkov, da se oni, ki ti je zavezal oči, umakne. Slišal boš njegove korake, potlej bo nekaj časa tiho, odprle se bodo cevi, ampak poka najbrž več ne bi slišal. In to je prijetno. Nekega dne mu pa neki jetnik pove, da se bodo uprli. "Kaj?" je rekel Marko. "Kdo se bo uprl, proti komu in zakaj?" (Dalje prihodnjič) STRAN i ENAKOPRAVNOST 7, septembra 1949' MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON ČETRTA KNJIGA (Nadaljevanje) — Saj sem vam enkrat že rekel! Ne tiščite za menoj, sicer vas ukažem postaviti na breg! Kaj ste ob pamet! Kam vraga, pa naj denemo vašo šaro? Kaj ste slepi? Ne vidite, kaj se godi? E, vi pa tista vaša ropotija! Kar, prosim, pritožite se, čeprav samemu generalu Deni-kinu! Če sem rekel, da ne morem, potem ne morem, ali razumete ruski?! Ko se je otepal vsiljivega uradnika in je prišel mimo Gri-gorija, mu je ta zastavil pot, pritaknil roko k ščitku čepice in razburjeno vprašal: — Ali častniki lahko upajo na vkrcanje? — Na ta parnik — ne. Ni prostora. — Na katerega pa? — Vprašajte v uradu za evakuacijo. — Tam sva bila, a nihče ničesar ne ve. — Jaz tudi ne vem, spustite me! — Pa vendar natovarjate šestintrideseto baterijo! Zakaj za nas ni prostora? — Spu-sti-te, vam pravim! Jaz nisem obveščevalna pisarna! — Polkovnik je poskusil lahno odriniti Grigorija, a ta je trdo stal na nogah. V očeh so mu zagorele in ugasnile modrikaste iskrice. — Zdaj vam nismo več potrebni? Poprej pa smo vam bili dobri? Varujte roko, mene ne boste premaknili! Polkovnik je pogledal Grigo-riju v oči in se ozrl; Markovci, stoječi na mostišču, so s prekri-žanimi puškami komaj zadrževali pritiskajočo trumo. Polkovnik je gledal mimo Grigorija in utrujeno vprašal: — Iz katere edinice ste? .. .. ■ — Jaz sem iz devetnajstega donskega, drugi so iz raznih polkov. — Koliko vas je vseh? — Deset mož. — Ne morem. Ni prostora. Rjabčikov je videl, kako je Grigoriju vzdrgetala nosnica, ko je polglasno rekel: — Kaj pa modruješ, nesnaga?! Uš zaledna! Pri priči nas spusti, če ne , . . "Zdajle gg, bo Griša upilil!" — je s srditim zadovoljstvom pomislil Rjabčikov, ko pa je videl, kako sta si dva Markovca s kopiti napravila pot skozi množico in hitela pomagat polkovniku, je svareče potegnil Grigorija za rokav: — Ne spuščaj se z njim, Pan-televič! Pojdiva . . . — Vi idiot! Odgovarjali boste za svoje vedenje! -r- je rekel prebledeli polkovnik, se obrnil k prišedšima Markovcema in pokazal na Grigorija: — Gospoda! Primita tegale božjastnika! Tu je vendar treba napraviti red! Nujno sem klican h komandantu, tukaj pa moram poslušati vse mogoče ljubeznivosti od vsakršnih . . . — in je naglo smuknil mimo Grigorija. Visok Markovec s poročniški-mi naramkami na sinjem krznenem suknjiču, s skrbno pribiti- INoW; Baby&Won't* Fall Or. Smother The new device, shown above, has been invenW to keep baby secure and comfortable in his crib, bed, car, bus or plane seat. Although allowed plenty of movement the small infant is guarded-against falling ouL Kicking off covers in cold weather or scooting under the blankets and smothering—the fate of 80,000 infants annually. '.'Safe-Tie" is as easy to use as the diaper. Developed by Dr. Harry Hagen, MD., Florida t)hysician who nearly lost one of his six children by smothering, it is Deing manufactured by the Safe-Tie Company, Anderson, Ind. More Eggs JJnder Aluminum Roofs 'production reco/ds for these two poultry houses show that the hens lay more eggs in the house on the left, which has an aluminum roof " nd is therefore cooler in summer, than they do in the house on the ri^ht hich Is roofed with another metal. These two otherwise identical uiidings are on the farm of P. T. Meyers, near Hayward, Calif., who .jds more than 4,000 chickens. Because aluminum has a high reflectivity ito both light and heat, buildings with aluminum roofs are from 10 to 115 degrees cooler in summer than those with roofs of other materials. Other investigations indicate that fryers also develop better weight in the cooler aTuminum-roofedibullding8,\The2Alununum Association, rcp&i'is, """"' mi angleškimi krčicami je stopil tikoma h Grigoriju. — Kaj želite? Zakaj motite red? — Prostor na parniku, vidite, to želim! — Kje je vaša edinica? — Ne vem. — Imate listine? Drugi stražar, mlad dečko z debelimi ustnicami in ščipalni-kom, je s baskom v dva cepa dejal; — Treba ga je odpeljati v stražarnico. Ne zgubljajte časa, Visocki! Poročnik je pazno prebral Grigorijevo potrdilo in ga vrnil. — Poiščite svojo edinico. Svetujem vam, da odidete od tod in ne ovirate vkrcavanja. Povelje imamo: prijeti vsakega, ne glede na njegov poklic, ki bi pokazal nediscipliniranost in oviral natovarjanje. — Poročnik je trdo stisnil ustnice, počakal nekaj sekund, se ozrl po Rjabči-kovu, se nagnil h Grigoriju in zašepetal: — Lahko vam nasvetu jem : pomenite se s poveljnikom šestintridesete baterije, stopite v njihovo vrsto in prišli boste na parnik. Rjabčikov je slišal poročniko-vo šepetanje in vzradovano rekel: — Pojdi h Karginu, jaz pa jo urno uberem po fante. Kaj naj vzamem izmed tvojih stvari razen vrečke s perilom? — Pojdiva skupaj, — je ravnodušno rekel Grigorij. Na poti sta srečala znanega kozaka — domačina iz vasi Semenovske-ga. Na velikanskem vozu je peljal v pristanišče grmado pečenega kruha, pokritega s ponjavo. Rjabčikov je poklical rojaka: — Fjodor, pozdravljen! Kam pelješ ? — A-a-a-a, Platon Grigorij Pantelevič, pozdravljen. Svoj polk preskrbujem s kruhom za na pot. Komaj smo spekli, če ne, bi morali na poti samo kašo na-tepati . . . Grigorij je stopil k vozu, ki se je ustavil, in vprašal: — Ali imaš kruh stehtan? Ali preštet ? — Kateri vrag bi ga neki štel? Kaj bi mogoče kyuha rada? — Rada. — Jemlji! — Koliko lahko? — Kolikor moreš, mi ga imamo dovolj! Rjabčikov je začudeno gledal, kako je Grigorij jemal hlebček B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. — HE 3028 SOUND SYSTEM INDOOR—OUTDOOR Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno HIŠE NAPRODAJ V bližini E. 200 St.—Hiša s 6 sobami, vse v najboljšem stanju; lota 70x140. Samo $10,50Č. Skoro nov bungalow v bližini E. 260 St. 4VŽ sobe, garaža, cementni dovoz, avtomatična plinska gor-kota, preproge, peč in ledenica. Vse samo za $12,500. Hiša za dve družini, 5 in 5 sob. 2 garaži, nekaj sob s preprogami, beneški zastori, itd. Samo $11,500. Za podrobnosti se zglasite pri KOVAČ REALTY 960 E. 185 Si. KE 5030 Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 za hlepčkom zato ga ni strpe-lo in je vprašal: — Hudiča, kaj ga pa toliko nabiraš? — Treba je, — je kratko odgovoril Grigorij. Izprosil si je pri vozniku dve vreči, spravil vanj kruh, se zahvalil za uslugo, se poslovil in velel Rjabčikovu: — Primi, bova nesla. — Menda ne misliš tukaj pre-zimiti? — je posmehljivo pobaral Rjabčikov in vrgel vrečo na pleča. — To ni zame. — Za koga pa? — Za konja. Rjabčikov je ročno vrgel vrečo na tla in zmedeno vprašal: — šališ se? — Ne, res. — To pomeni, da... kaj si jo pa uganil, Pantelevi? Ce misliš ostati, potem razumem? — Pravilno razumeš. Nu, vzemi vrečo, pojdiva. Treba je konja krmiti, če ne, bo vse jasli razgrizel« Konj bo še prav prišel, da ne bo treba peš služiti. Noter do stanovanja je Rjabčikov molčal, nekaj krehal- in popravljal na rami vrečo; ko sta prišla do lese, je vprašal: — Boš fantom povedal? — in ne da bi počakal na odgovor, je z rahlim odtenkom užaljeno-sti v glasu rekel: — To si jo bistro uganil . . . Kaj pa mi? — Kakor hočete, — je narejeno malomarno odgovoril Grigorij. — Če nas ne vzamejo," če ni prostora za vse, pa ni treba! Kaj, hudiča, pa se mi je treba vsiljevati jim! Ostanimo. Poskusimo srečo. Tak pojdi no, kaj pa si se zataknil med vrati? — Tule, pri takemle pogovoru, kaj bi ne obtičal . . . Saj jih one, vrat, še ne vidim ne. Nu, lepa reč! Zdajle si me, Griša, kakor ? betom po glavi mahnil. Kar pamet mi je odpovedala. Jaz pa sem si mislil: "Pes si ga vedi, zakaj za kruh prosja- či?" Zdaj bodo naši fantje zvedeli, se razburili . . . — Nu, kaj pa ti? Ne boš ostal? — se je pozanimal Grigorij. — Kaj pa misliš! — je preplašeno zaklical Rjabčikov. — Premisli. — Kaj pa je treba misliti! Pojdem brez nadaljnjega, če bo prostor. Pritaknem se h Kar-ginovlji bateriji in pojdem. — V prazno. — To je res, da! Meni, brat, je lastna glava najdražja. Nič me nima, da bi rdeči na njej svoje sablje preskušali. — Oh, pomisli, Platon! Tale stvar ... — Nikar ne govori! Precej zdajle pojdem. — Nu, kakor hočeš. Ne silim, — je sitno rekel Grigorij in prvi stopil po kamnitih stopničkah proti vratom. Na stanovanju ni bilo ne Jer-makova ne Prohora ne Bogatir-jova. Gospodinja — priletna gr-basta Armenka — je rekla, da so kozaki odšli in obljubili, da se bodo kmalu vrnili. Grigorij je na velike kose razrezal hlebec kruha, ne da bi se slekel, in odšel v klonico h konjem. Kruh je razdelil napol, ga pokladel svojemu in Prohorjevemu konju, ravno je vzel vedri in hotel iti, da bi prinesel "vode, ko je na prag stopil Rjabčikov. V polah plašča je pazljivo držal na ve like kose razlomljen kruh. Ko je konj Rjabčikova začutil gospodarja, je kratko zahrzal, njegov gospodar pa je molče stopil mimo umerjeno se nasmihajo čega Grigorija, usul kosce v jasli in rekel, ne do bi pogledal po Grigoriju: — Ne reži se, prosim! Če tako stvari kažejo, potlej moram tudi jaz konja krmiti... Misliš, da bi rad odšel ? Sam sebe bi prijel za vrat in odvlekel na tisti preklemanski parnik, da veš! Gol strah me je gnal . . . kaj nimam ene same glave na ple PEGGY'S OPEN KITCHEN ZDAJ POD NOVIM VODSTVOM "Če vaša žena ne zna kuhati—imejto jo za ljubico in pridite na kosilo k PEGGY'S OPEN KITCHEN" 554 EAST 152nd STREET PERUTNINA 17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS V zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite. ANDY HpČEVAR in SINOVI TEL. v trgovini: Montrose 2369—na domu: Montrose 1368 W EKSTRA POSEBNE CENE POPRAVILA NA FORNEZIH ZA ČIŠČENJE FORNEZOV FORNEZ, CEV, DIMNIK $/^.00 do $Q.OO NATIONAL HEATING CO. F"A A "Dobro znani za dobro delo" "PA POSLUjGA ŠIROM MESTA ^ ^ NOVICA IMA LE TEDAJ SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST KADAR SE pri vaii hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vase prijatelje in sploino javnost, sporočite tozadevno na ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311 Novice radevolje priobčujemo brezplačno čih? Bog ne daj, da mi to posnemajo, druga mi do svetega nikoli ne zraste . . . Prohor in drugi kozaki so se vrnili šele pod večer. Jermakov je prinesel velikansko bučo špirita, Prohor pa vrečo nepro-dušno zaprtih hrušk s kalno-rumeno tekočino. — Tole smo pridelali! Za vso noč bo dosti, — se je pobahal Jermakov, pokazal na bučo in pojasnil: — Naleteli smo na vojaškega zdravnika, poprosil nas je, naj mu odpeljemo v pristanišče iz skladišča zdravila. Težaki ne marajo delati, samo kadeti so iz skladišča vlačili, nu, pa smo še mi porivali. Zdravnik nam je s špiritom poplačal pomoč, tele hruške pa je Prohor nakradel, Bog ne zadeni, nič ne lažem! — Kaj pa je v njih? — je bil radoveden Rjabčikov. (Dalje priJiodnjič) Ali ste naročnik "Enakoprav-nost?" če ste, ali so Toši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!" ' HIŠA NAPRODAJ 6 sob, 4 spodaj, 2 zgoraj; en* soba in kopalnica spodaj. Cen® $10,500. Vpraša se na 18710 Kildeer Ave. osma hiša od La Salle gledališč HIŠA NAPRODAJ^ Pripravna za eno veliko ali dy5 majhni družini; 7 sob, vse v vrstnem stanju; fornez na vroM vodo. Nahaja se v slovenski nase'" bini. Za podrobnosti pokličite nika EN 2065 F o R N E z I Nove forneze na premog, plin, gorko vodo ali paro vzpo^f vimo. Resetting stane $15; čišČGw' $5. Premenimo stare forneze olje ali plin. CHESTER HEATING CO. Govorimo slovensko 1193 Addison Rd., UT 1-039® AKO NAMERAVATE PRODATI VAŠO HIŠO za eno ali dve družini, pokličite IVanhoe 7646 Realtor ALI KAŠLJATE? Pri nas imamo izborno zdf*^* da vam ustavi kašelj in prehl#^ MANDEL DRUG CO. Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. _ IV 96^ r mec&cme Doctors will tell you that love is as important to your baby as orange juice or &esh air. But as the child grows older, the security bom of affeC' tion isn't enough. He must also have the kind of security that money s; s not riches, but money ;;: can provide. Too often, children grow up without the tkingm they long for;;; the new toy, the nice suit, the hope of a college education; You can bet that their parents didn't plan fof them to have to - do without." Often, they just didn't plan* The only sure way to future security for your family through regular saving. And there's never been as sure, safe, and easy a way of saving as buying U; S.-Saving® Bonds : i; regularly and automatically. If you're on a payroll, join the Payroll Savings PlaO-If you work for yourself, join the Bond-A-Month Plan at your bank. And in ten years, every $3 you've put aside will pay you a very welcome $4; ENAKOPRAVNOST This is an official U. S. Treasury advertisement prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council