33. SteuilRo.
o LiDDiitifli, 9 oeleljo II. lamm iszs,
Leto LUI.
Izhaja vsak dan oopoldaa, lsvssaOi nadalje In prasni««.
Inaeratl t do 9 peHt vrst i 1 D. od 10—15 pettt vrst i 1 O 50 p, večji inseratt petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici peHt vrsta  3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ienltae ponudb; beseda 75 o. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — Inseratnl da v«, k posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se prileti znamka za odgovor
0>r*vnl*tvo ffaroata* la ^Jfaraaaia tlakam*" Saaflova
o lica at 5, pritlična. — Talafan at, 304.
OrsaaUtsa
Slov. Mara* V- Saanov« ailos II S, L aadstropio Tala on Stav. 14. Dopise aprafan^ ta aaitliati la aaaost^a frankovane. ■4oT   Rokopisov ao na vraCa. M
v Ju 3 ost a vili vse dni po Olft «•— v Inozenst^a nitiaJn d si Oln tv nedelje Din 1*23
PoHnina plačana v gotovini.
„Slovenski Narod" velja
vTo<»«iaT!jT
t Ljubbani    j      po po-tf
)2 mesecev 6
Din
120-— 60 — 30 — 10 —
Pri morebitnem povišanj« se Ima da!-is naročnina doplačati. Novi  naročn p   naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   faay  T° ns c1-Na camo  izmena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Din
144 — 72 — 36 — 12 —
Din
216 — 108--54-18-
Kako so igrali za Jugoslavene v svetovni vojni?
Pod tem naslovom je Izšel v ofici* oz nem  glasilu  češkoslovaške vlade v »Češkoslovenski Republiki« članek, či* 2*r vsebina bo gotovo zanimala rudi našo javnost. Iz krogov čeških zgodo* vinarjev, pravi avtor, je izšla inicija* tiva  za  proučevanje  in razumevanje borbe za nacijonalno neodvisnost av* stro^ogrskih   Slovanov   v   času vojne. Izšel je zelo važen prispevek k temu vprašanju, ki zasluži največjo pozor« nost češke in jugoslovenske javnosti. To je knjiga dr. Milade Paulove: Diplo* matična igra z Jugosloveni v času sve* tovne vojne. Ta mlada razprava o jugo* slovenski zgodovini  nam  nudi točno sliko   tajnih   mahinacij   avstrijskih in madžarskih političnih in vojaških kro* gov v vojnem času, ki naj bi bile sto* rile konec neodvisnosti srbske kralje« vine in Črne gore in definitivno spojile vse Jugos^ovene z avstro*ogrsko mon* arhijo. Jedro dela dr. Paulove, ki je le  del  obsežnega  zgodovinskega pro* učavanja   jugoslovenske ga vprašanja, je izvleček iz korespondence in tajnih uradnih dopisov barona Hotzendorffa, grofa Tisze, grofa Buriana, grofa Czer* nina, Clam-Martinica, gen. polkovnika Rhemena, Sarkotiča in drugih faktorjev, ki so v vojnem času igrali važno vlogo kot dobri poznavalci in sveto* valci v ju.dosTovenskem vprašanju. Ti važni dokumenti, ki obsegajo leta 1°14 do 1913, in ki do sedaj še niso prišli pred javnost, nam slikajo istočasno z zgodovinsko  razlago  dr. Paukove po* samne faze avstro*ot«rske«a prizadeva* nja g^ede Ju gos1 oven o v, kjer je jasno izražena    osebna    udeležitev Hotzen* do-fa in Tisze in odkriva očividno na* sprotje med avstrijskim in madžarskim naziranjem   o   rešitvi jugoslovenskega vprašanja.   Cela   diplomatična   igra z južnimi Slovani, ki se je vršila v notra* n j osti monarhije,  se je sukala, kakor vidimo iz tega dela, okrog vprašanja, da*li naj zmaga avstrijsko naziranje ali bolje rečena naziranje Hotzendorfa m dr. Šusteršiča o trialistični preureditvi monarhije ali pa naj bo sprejeto mad* žarsko naziranje, stališče grofa Tisze, ki je  izključevalo  aneksijo Srbije in zahtevalo  samo  ureditev madžarsko* srbske meje in spojitev Bosne m Her* cegovine z Madžarsko, brez kakršne* koli   izpremembe   dualistične oblike monarhije. Glavna zahteva energične* ga aneksijonista Hotzendorfa je obsto* ja!a v tem, da je hotel Srbijo in Črno
goro popolnoma spojiti s monarhijo. To je vsebina vseh njegovih dopisov in korespondence v vojnem času. Niti neugodna vojna situacija ga ni mogla odvrniti od te zahteve,  ki je v bistvu nasprotovala načrtom madžarske poli* tike grofa Tisze. Tiskov odpor proti Hotzendorfovim prcd'ogom   jo izviral iz  madžarske  bujazni  pred  pri lokom sTovansk"ga elementa v monarhijo, ki je  ogrožal  madžarsko  politično nad« vlado. Tnali tična  u4rava  države je pomenila  za Tiszo  konec madžarske moči t'idi v s'u'aju,   če bi prr'o do jugoslovenske formacije na Tugu mon* arhije v okvl.u ogrske kra,;evine. Ta boj »ogrskega« in »madžarskega« nazi* ranja glede ju2os!ovenskerta vprašanja se je začel, kakor ie razvidno tz doku* mentalne raz^ge dr. Paukove, že s po* litičnirn  dvobojem  barona   Buriana s Hotzendorfom  leta 1°15  in začetkom leta 1916. V oktobru 1915 je bila volna situacija Avstro*0 :ske  tako urtodna, da se je Hotzendorf unal nastopiti z zahtevo   aneksije   Srbije,    ki   je bila takrat   v   celoti   zasedena   od avstro« ogrske vojske. Njegov nnčrt pa se je izjalovil. Dunaj se je pod madžarskim vplivom izrazil proti aneksiii. Proti na« meravani ureditvi mej v korist Mad* žarske je nastopil Hotzendorf z doni« som na cesarja, v katerem se je izrazil proti madžarskim predlogom in ie zo« pet  zastopal  svoje   prejšnje staMšče. Madžarsko stališče, ki ga je zagovarjal Burian docela v smislu Tiszovega nazi« ranja, je naš'o oporo v prenagljenem in   preveč   optimističnem presojanju vojne   situacije in nadi na zmago, o kateri   je  Tisza   govoril   oprezno in skoraj skeptično.
Po neupešnih pogajanjih glede ju* goslovenskega vprašanja je priš'o med Hotzendorfom in madžarskimi magnati ▼ januarja 1917 do ponovnega poskusa rešiti to vprašanje potom znane akcije princa Siksta Bourbonskega v zvezi z namenom cesarja Karla skleniti sepa« ratni mir. Princ Sikst je predlagal pre* ureditev Srbije, toda cesar se je temu protivil. Zdelo se je, da se bo Hotzen* dorfov načrt uresničil. Toda tudi na* kana, stvoriti na jugu »jugoslovensko kraljevino«, se je ponesrečila. Cesar je bil prisiljen odstopiti od svojega na* črta. Tudi akcija dunajskih političnih krogov, ki je šla za tem, da bi se jugo* s'ovenski poslanci v dunajskem parla* mentu izrazili za združenje vseh Judo*
slovenov pod habsburškim žezlom, ni imela uspeha, kajti Jugosloveni so spre* videli nakano teh krogov in nevarnost podobnega koraka za nacionalno ne* odvisnost pri bodočih mirovnih poga* janjih. Hotzendorfovo naziranje je ožive*o pozneje v novembru 1917 v dopisu grofa Clam * Martinica, ki je prcd'a^al aneksijo Srbije in Črne gore v obliki subdualistične državne zajed* nice. pri čemer pa bi mora'a biti PoTjska spojena z Avstrijo, novoustanovljena »Ju'^os'avija« pa z Madžarsko. CTam* Martinic je predlagal tozadevno posve« tovanje pod predsedništvom cesarja, teda grof Czernin, ki je bil zefo rapo* sfen z mirovnimi podajanji v Brest* 1 i*ovskem. je z dopisom, ki ga je po* sTal tedanjemu guverneriu C.mc gore Clam»Martinicu in namestniku Hotzen« dorfa nač^nil.u generalnega štaba Ar7u orTožil to posvetovanje za po* svetovnje za ^OTneie. Po Brest*Titov» s':cm miru je Cam*Martinic izpremcnil s oj predlog o subdua'izmu in nastopil za anek^o ST*sfce 7fm'?e, za tri"!i«tič» no kombinacijo z irkl juČenjem Hrvat* ske in STavon'je. Združene naj bi bile SrHia. Črna gora, Bosna. Hercegovina in Dalmacija ▼ »državno ozcmfie«. ka» reremu bi se pozneje priklopili tudi »or*rski« jugos'ovenski kraji. V tem smVu so se vršila 13. in 14. maja 1918 v Sarajevu podajanja generalnih gu« vernerjev zasedenega jugos'ovens'ic^a ozern-ja, na katerih je zastopal ogrsko stališče bosansko hercegovinski pokra* jirski *ef Sarkotić. S sarajevskimi po* gajanji je postalo aktuelno vprašanje spojitve Bosne in Hercegovine z Mad* žarsko, o če^ur le madžarska politika samVa že od nekdaj. V avgustu se je iHe'ežil po***pmi v istem smiVu Sarko* tič notem ko je madžarski min?s*rski predsednik \Veker!e pregovarjal o manj varnih političnih in finančnih zadevah s hrvatsko koalicijo. Pod pritiskom ne* ugodnih dogodkov leta 1918 je bila po* po'noma pokopana vsaka misel o re* Šitvi jugoslovenskega vprašanja in od vseh prejšnjih načrtov je zanimala po« liL'lne kroge samo še madžarska za* L'eva glede spojitve Bosne in Kerce* govine z Madža sko, ki jo je znova branil Sarko*ič na konferenci avstrij* skih in madžarskih ministrskih pred* sednikov v Budimpešti. Obupna vojna situacija in naraščajoče nacijonalno gibanje t ju^osloven*kih pokrajinah je dalo Tiszi povod za zadnji poskus rešiti madžarske načrte na jugu monarhije. V se^tembr. :e odš>i na potovanje po
jugosJovenckih krajih, da bi dosegel z vodilnimi krogi sporazum glede spojit* ve Bosne in Hercegovine z Madžarsko. T da bilo je je prepozno. Vsaka reši* tcv jugos^venskega vprašanja bodisi v avstrijskem sirilu aneksije, tria!izma ali subJualizma. bodisi v madžarskem smis'u — ureditev mej ali spojitev B sne in Hercegovine — je bila docela brez pomena, kajti od So'una se je dvigal val zmagovite srbske armade, Avstro»Ogrska pa je razpada'a radi močnega rcvo'ucijonarnega gibanja cc» lokuprc^a prebivalstva. —
Zanimivo je, da je te dokumente izdo'a Čehinja dr. Mi'ada Pau'ova kot rezu^at svp: - ja en /etnega Studija v ZflTrc^u. O tem * Tu dr. Milade Paulo* ve Še spregovorimo ob priliki.
PiSftlO (Z FRAČE.
Zakon za varstvo republike. — Češkoslovaška miroljuben Uveli tudi v sedanji sitvaciii v Srednji Evropi. — Uspešno delovanje za češkoslovaško-jfpnslovensko vzajemnost. — Uveljavljanje jutosfovensk'h umetnikov med Čehoslovaki.
6. februarja.
V zasedrmju parlamenta, ki se je danes pričelo, bomo pogrešali dva najvažnejša predstavnika vlade in vsečeške koalicije, ministrskega predsednika Švehlo in finančnega ministra dr. Rašina. katerih zdravstveno stanje se je sicer zboljšalo, pa se vendar ne moreta Še aktivno udeležiti predvelikonočno kampanje. Znova moramo konstatirati, da se radi tevra zveza čepkih strank nI oslabila, marveč nasprotno, pod vti-skom atentata na dr. Rašina se je še tesneje strnila. Pokazala se je potreba zakonskih odredb proti vsem napadom na republiko, na njeno obliko, njeno eksistenco In na njene Izvršujoče uradnike. Zato je prfprav-llen obsedni zakon za varstvo renu-Mike, obsegajoč 60 paraerafov. kateri pa se ne dotika tiska, ker se pridržuje priredba popolne tiskovne reforme. Kar je storila Jusrosla-viia. Madžarska In NemČiia, to storiti ie tmravičena tudi naša država. V Nemčiii se soriialnl demokratie, tudf skrain^^a krla. niso pom?*liali d?*t? svofe plesove za Memni zak^n: naš zakon pa ne bo izjemen, ne bo terminiran, marveč bo samo noveli-zaciia prejšnjih zakonov, prilagođe-
nih novim oblikam. Ali proti njemu se že bore nemške meščanske stranke in tudi nemški socijalni demokrat-je. čeprav so njihovi sodrutri v nemškem parlamentu rešili podoben zakon v nekoliko urah. V taki situaciji morajo biti stranke, ki hočejo državo obvarovati pred nezgodami in krizami, pripravljene na najradikal-neiša varnostna sredstva, kajti izredna situacija zahteva tudi izredno orožje.
Razven tecra zrk^na pred Veliko nočjo ne bo rešenih mnor£ro dru-eih posebnih stvari. Nekatere, kakor novela zakona o varstvu najemnikov, ureditev ccrl^-enih in državnih praznikov, socijalno zavarovanje itd. se prelože na spomladansko zasedanje, katero se prične takoj po Veliki noči.
Zunanja sUuacMa je stalno napeta, naša reoublika pa se drži napram njej trdno miru. zdnženesra z rezervo, da ne kaže paliti si prste s posedanjem v pereče stvari zgolj iz prazne zvedavosti, toda na druiri strani se kaže pripravljenost za aktivni nastop, ako bi se iz notranjih in domovinskih razlogov pojavila potreba za to. Jasen ekspozč, ki ga je podal pred nekoliko dnevi dr. Beneš v odseku obeh zbornic za zunanje zadeve, odobravajo nele doma, marveč tudi v sosednih državah kot izjavo, ki svedoči, da hoče biti RCS v Srednji Evropi tudi v času sedanjega razdrtja miroljuben živelj na vse, strani, kajti samo tako se more nadaljevati njeno gospodarsko pospeševanje, za katero je bilo v poslednji dobi mnogo obetajočih pričetkov.
Med vplivnejšimi podjetji zadnjega časa, ki imajo nalogo, gojiti češkoslovaško - jugoslovensko vzajemnost in širiti med nami spoznavanje Jugoslavije, moramo navesti poleg tedensko se vršečih večerov češkoslovaško - jugoslovenske Ligo jugoslovenski večer praškega Sokola z dne 20. pr. m. in »Svetosavsko Besedo« akademičnega društva »Jugoslavije« z dne 31. pr. m. V Sokolu sta opravila propagandni del programa v svojih nagovorih starosta brat dr. Scbe;ner in br. dr. Josip Pata, z jugoslovensko e^dbo In s pesmijo pa so seznanili številne poslušalce g^dbeni zbor Sokola, ki je pri tej priliki prvič javno nastopil, pevski krožek Sokola in članica Narod-
A. E. W. Mason:
19
rLIC na pomoč
Roman.
»Da, da; res le to. Na varnem sem tukaj. Toda, oh, čatim, da nikdar več ne bom mogla spati.« In solze so zablestele v njenih očeh-»Zbudila sem se z občutkom, da se bom zadušila. Mon Dieu! Luč je gorela v sobi in ona tuja ženska me je držala s svojimi močnimi rokami za rame ,neki mož z masko na očeh in z malimi črnimi brki pa je pritiskal na moje ustnice cunjo s strašnim duhom in čutila sem bolečine v ustih. Bilo me je groza. Nisem se mogla dvigniti suvala sem z rokami. Ženska mi je surovo rekla, naj se ne ganem. A nisem mogla. Morala sem suvati. Nato me je pa z neverjetno surovostjo pritisnila navzdol mož je pa zavezal cunjo okoli mojih ust. On me je tesno držal s svojo prosto roko. ona ml je pa zvezala roke z vrvio na hrbtu. Poglejte!«
Pokazala je svoje roke. StraSno so bile zdelane. Rdeče in temne lise so kazale, kje je vrv globoko zarezala v meso.
»Nato sta me spet položila na hrbet In naslednja stvar, ki se je spominjam, je, da je zdravnik stal poleg mene in da me je usmiljenka podpirala.«
Izčrpana je padla nazaj v nasfonfaČ In se pahljala z robcem. Znoj jI je bil stopil na čelo.
»Hvala vam, gospodična,« je rekel Hanaud resno. »To je bila težka muka za vas. Razumem- Toda bližamo se koncu. Prosim samo. da Še enkrat prečita te ta popis gospodične Ce-m   Am -~**>~**-' • «*v ničesar m manjka-« Dal
ji je papir v roke. »Priobčen bo, zato je važno, da je popoln. Poglejte, če niste kaj izpustili.«
Helena Vauauier se je sklonila nad papir.
»Ne,« je rekla slednjič »Mislim, da nisem ničesar izpustila.« In vrnila je papir.
»Vprašal sem vas,« je prijazno nadalieval Hanaud, »ker sem zvedel, da je gospodična Ćelija nos'Ia navadno par dijamantnih uhanov in ti tu niso omenjeni.«
Helena je nenadoma prebledela.
»Res je, monsieur. Pozabila sem. Da, res
je!«
»Vsakdo lahko pozab?,« je rekel Hanaud s pomirjevalnim nasmehom. »Toda sedaj se boste soominiall. Premisl'te! Al? jih je nosila gospodična Celila včeraj zvečer?« Naslonil se je naprej in pričakoval odgovor. Tudi NVethermill se je zganil. Služkinja je gledala Hanauda par trenutkov, ne da bi odgovorila.
»Od mene ne boste dobili odgovora« gospodična,« je mimo rekel Hanaud.
»Ne, monsieur, jaz sem premišljevala,« je rekla ln rdečica jo je oblila.
»Ali jih je nosila, ko je Sla včeraj zvečer doli po stopnicah?« Je znova vprašal
»Mislim, da jih je imela,« je rekla dvomljivo. »Da-a-da,« in besede so bile naenkrat jasne In trdne. »Dobro se spominjam. Gospodična Cellja jih je bila snela pred kopeljo in jih položila na toaletno mizico. Ko sem jo pa česala In ji prevezala lase s trakom, jih je spet vtaknila v uSesa.«
»Torej bomo dodali vašemu popisu uhane.« je rekel Hana "d, ko je vstal s svojega stola s papirjem v rokL »in ne bomo vas niti trenutek
več vznemirjali s vprašanji o gospodični Ćeliji.« Prepognil je papir, ga vtaknil v svojo listnico 'n jo spravil v žep. »Sedaj pa še glede na gospo Dauvray. Ali je imela mnogo denarja v hiši?«
»Ne. gospod, zelo malo. Zelo dobro so jo poznali v Aixu in njene čeke so sprejemali povsod brez vprašrnja. Bila je naravnost zabava služiti gospe, njen kredit je Ml tako dober,« je rekla in pnk?mala, kakor bi bila sama kaj imela od teea dobrega kredita.
»Brez dvoma,« je pritrdil Hanaud. »Torej i! ni bilo treba vedno imeti denarja v žepu. Razumem. Toda morda je včasih dobivala pri igri v v*H des Fleurs?«
Helena Vauquler je odkimala.
»Rada je hodila v vilo des Fleurs, toda nikoli ni igrala za visoke svote in pogosto pa sploh ni igrala. Če je dobila par zlatnikov, je bila dobitka silno vesela, če jih je pa snet zgubila, je bila prestrašena kot najrevnejša ženska in je takoj nehala ierati. Ne, monsieur, nikdar nismo imeli več v hiši kot dvesto ali tristo frankov.«
»Torej Je jasno, da je bila umorjena radf svoje znamenite zbirke draguljev-«
»Brezdvomno* gospod-«
»Kam pa je spravljala svoje dragulje?«
»V safe v svoji spalnici, monsieur. Vsak večer je snela, kar je nos?la in položila k ostalim. Nikdar ni bila preveč utrujena, da tega ne bi bila storila.«
»In kam je dajala ključ?«
»Tega vam ne vem povedati. Zaklenila je svoje prstne in druge dragulje, med tem ko sem jo r      f ^'a. In položila je ključe na to-
aletno mizico ali pa na kamin — kamorkoli. Zjutraj pa ključi niso bili več na mestu, kamor jih je bila položila. Skrila jih je drugam.«
Hanaud je začel z drugo stvarjo.
»Menda je gospodična Celija vedela za safe in da so v njem spravljeni dragulji.«
»Da! Gospodična je bila pogosto v sobi gospe Dauvrav, če se je ta slačila ali oblačila. Morala je pogosto videti, kako jih gospa vzame ven ali zapre. To je pa vse, kar vem, monsieur.«
Hanaud je prikimal in se prijateljsko na-smehn'L
»Hvala vam lepa še enkrat, gospodična,« je rekel. »Trpinčenje je pri koncu. Morda monsieur Fleuriot Še želi česa od vas.«
Helena Vauauier ga je nemirno pogledala
»Toda, ali Že lahko grem proč iz te vile. monsieur,« je prosila s tresočim se glasom-
»Gotovo, takoj lahko greste k svojim prijateljem.«
»O, monsieur, hvala vam!« je zavpila in solze so ji pritekle iz oči. Pokrila si je z rokami obraz In ihtela. »Bedasto ie to od mene, pa kaj hočete?« Ihtenje ji je dušilo govorico. »To je bilo prestrašno!«
»Da, da,« Je reke! Hanaud pomirjevalno. »Usmiljenka bo spravila par vaših stvari v kovček. Menda še ne boste zapustili Aka in poslal bom koga z vami k vašim prijateljem.«
Služkinja se je vznemirila.
»O, pa ne kakega stražnika, prosim vas. Tega ne bi hotela.«
»Ne. Civilno bo oblečen, da vas časnikarji na potu ne bodo nadlegovali«
Stran 2.
»SLOVENSKI    NAROD«   d n e 11 februarja 1923.
štev. 33
nega divadla ga. Horvatova,ki je bila z navdušenjem pozdravljena. Njena umetniška izvajanja /e spremljalo viharno ploskanje. Komade iz ju-coslovenske in češke poezije sta recitirala br. Zagorčič in br. dr. Nejed-Iy. Večer je zaključilo zanimivo predavanje univ. prof. br. dr. V. Dvorskega, ki je podal celo vrsto dobrih slik malo med nami znanih krajev 'Jugoslavije, katere je prepotoval, in govoril je o tamkajšnjem morju, o gorah in ljudeh. Ta večer s svojimi odkritosrčnimi izrazi simpatije do ju-sroslovenskega Sokolstva, naroda in "države je bil nov dokaz, kako se je učvrstilo stremljenje po našem medsebojnem prijateljstvu s poslednjim posetom naših Sokolov na lanskem sokolskem zletu v Ljubljani.
Na »Svetosavski Besedi* so prijetno učinkovale srčne besede predsednika »Jugoslavije« ing. cand. Bradica o slovanski »matičci Pragi«, v kateri se počutijo jugoslovenski dijaki kakor doma. O kulturnem in političnem pomenu sv. Save za Jugoslo-vene je predaval zastopnik poslanika kraljestva SHS charge d' affaires Branko Lazarevič. pod katerega protektoratom in častnim predsed-sjtvom generalnega konzula Vučkovi-ča ter častnega konzula Bradanoviča se je Beseda vršila. Pri tem govoru, ki je bil pravzaprav zanimivi essay, se je v govorniku v polni meri kazal literat, ki je na kratko toda markantno narisal sliko vsestranskega delovanja sv. Save in znal minulost aplicirati tudi na sedanjost. Umetniški del programa so izpolnili virtuoz na gosli g. Fotič, članica Narodnega divadla ga. Suchankova - Mlvnarova, ki je recitirala nekatere jugosloven-ske pesmi in hrvatske prevode iz češke poezije, članica Narodnega divadla ga. Horvatova, vsi pa so želi zasluženo pohvalo navzočega občinstva. »Beseda«, prirejena v dvoranah praške Mestanske Besede, je bila sestanek ne samo praške jugo-slovenske kolonije, marveč tudi številnih njenih čeških prijateljev in se je završila s plesom.
Tudi v umetniškem našem življenju se uveljavljajo Jugosloveni. Na Vinohradskem mestnem divadlu je z uspehom nastopil dramatični umetnik Mih. Kovačević v posameznih scenah »Hamleta«, »Beneškega trgovca«, fbsenovih »D:ihov« in v vlogi »Othela«. Njegov nastop Je kritika sprejela ugodno in te dni je bil angažiran za cder Vinohradskega divadla. V Pragi v studiiske svrhe mudeči se režiser zagrebškega Narodnega kazališta Emil Nadvornik, bo priredil in vedi! v »Komernem divadlu« na Smfchovu Lovričevega »Sina«, Ko-sorovo dramo »Cafe dti Dome* in nekatere Krleževe in Begovičeve prizore, na Vinohradskem mestnem divadlu pa nekatera klasična in moderna dramatična dela .
Zasluženo pozornost už?va 27. m. m. orvorjena razstava petih jugoslo-venskih tvoril cev v prostorih Kraso-timne Jednote (do ris men tarna zgradbah. Na niej so razstavili svoja dela slTkarji Milan Konjov^č. Marin Tar-ta.Hia. MH^š Boria in k?naria Josip Turknlj in Franc Cota. NVka'era razstavljena dela so že prodana..
K» S«
5   PoinanMe ifsnaria.
; IZJAVE FINANČNEGA MINISTRA.
— Beograd. 10. februarja. Ozv.) Generalni ravnatelj Narodne banke Nova k o v i ć odpotuje danes v spremstvu člana upravnega odbora Dragol'uba Protiča v Zagreb, k*er bo imel dal'še konference z zagrebškimi bančnimi in denarnimi zavodi. Niti Narodna banka Biti ministrstvo financ nista za to. da bi se plačila Narodni banki prolongirala zaradi pomamkama denarja. Beogradski finančni krogi pripisuiejo mnogo krivde v zadevi pomanfleama zagrebškim finančnim in bančnim krogom.
— Beograd, 10. februarja. (Tzv.) V "denarnem prometu je nastala akutna kriza, ki se izraža v prvi vrsti v pomanjkanju denaria. Minister financ je glede tega vprašanja izjavil, da se ne vmešava v gospodarsko žWVenje in da ne namerava storiti nikakih korakov, ki bi Škodovali razvoju gospodarskega prometa. Kar se tiče denarnih zavodov, industrije in trgovine, smatra minister za potrebno, da bi se s prodajo blaga in deviz, ki jih imajo ti krogi v velikih količinah na razpolago, moglo zelo zmanjšati pomanjkanje denaria. Finančni minister ne more zahtevati, da bi Narodna banka dovoljevala odgoditev pla-Cfl svojim dolžnikom, niti da bi se jemali novi krediti v obliki nove emisije bankovcev.
Snnininiajie se DRUŠTVA SLEPIH"
Dunajsko pismo.
9. februarja 1923.
Hrvatsko društvo »Prosvjeta« je priredilo snoči lep »zabaven večer« v svojih prostorih »Zur Giocke« v Neu-baugasse Št. 5. Obširna dvorana »dub-ko puna«. Okoli 100 gradiščanskih Hrvatov in brhkih Hrvatic. A kad društvo »Triglav« je lepo pelo, tamburaši so svirali, solisti so vmes nastopali z raznimi pesmi, potem pa se je razvil živahen ples. Gradiščanska dekleta so rekla, da zanaprej vedno rade pridejo. Prihodnjo nedeljo bodo imeli pa Gradiščani svojo zabavo v prostorih »blgarske gostilnice Dobrudža«, poleg Stadtparka.
»Slovanska Beseda« v češkem hotelu Pošta združuje v svojih lepih prostorih tudi mnoge Jugoslovene. Vsakdo naših je tu z veseljem sprejet. V lepi družbi je tu mnogo poštene zabave in — napredka. Tudi naše »kolo« se tu pleše, toda prav in lepo in elegantno, kakor treba pokazati ta naš ples v tujem velikem mestu.
Kancelar dr. Seipel se napravlja na pot v Beograd, da naveže tam prijateljske stike in ugladi stezo bodočim trgovskim pogodbam. Poročilo iz B. pravi da bo tam lepo sprejet itd. Zakaj tudi ne? Prvi sosedje smo, veliko imamo medsebojnih interesov, ki jih moramo urediti. Zelo nuino je, da vendar že enkrat uredimo poštni promet tako, kakor je urejen že dolgo na primer s Češkoslovaško in Italijo! Tarifi pri nas so taki, kakor z Avstralijo? Po češkem vzorcu najnarede. Čemu tolika razlika, ki najhuje udarja naše interese!
Zadnje čase se naši ljudje ogibajo Dunaja, ker vsled padca dinarja niti v Avstriji ne moremo več dosti kupovati. Nasprotno pa se Italijanov na tisoče potika po Dunaju. Cene za nas so zelo visoke. Zadmi sedež v operi stane na primer 40.000 K ali čez 60 dinarjev.
Ali Dunajčanje piskajo na draginjo! Imajo sicer čez 100.000 brezposelnih, ali če potrebuješ delavca, ga ne dobiš tako zlepa. Pred mesnicami ni bilo pred vojno nikdar nastavljenega toliko »proletarijata«, ki kupuje meso po 30 do 50.000 kron kilo. Pred dnevnimi blagajnami gledališč pa vidite lahko vsak dan dolge vrste ljudi, večinoma preprostih, ki Čakajo ure in ure, da vlove kako vstopnico za kak prihodnji dan v tednu. Razna gledališča so razprodana vselej za več dni naprej. In gledal;šč je več nego pred vo'no, a razna daiejo po dvoje ali celo troje predstav na dan. Razni varijete ii istotako vedno polni. Bari in po-nočni lokali tekmujejo s predvo;nim Časom. Kdor govori o mizeriji na Dunaju, dela to s posebnimi nameni. In doslej se je ta taktika izborno sponesla. Ves svet tekmuje, kdo bo Dunaieanom boli izdatno pomagal. Pa razne kredite dobivalo zapored. Dr. Seipel ie prinesel te dni iz Lausanne čez en bilijon kron preduima na veliki kredit, ki je v principu že do-volen. Do konca avgusta so zdaj na varnem z državno barko, zanaprej bo zopet pomagal Bog ob krepkem sodelovanju entente. Morda bi tudi nam tam doli bolj pomagalo, ako bi bili od početka že tarnali, namesto da smo se bahato tolkli po svojem naravnem bogatstvu!
DunaiČanje Imajo zopet svoj velik »Hetz«. Kai vojne nevarnosti, kaj ori-jentalsko ali balkansko vprašanje, kaj zasedba Ruhra in žalost nemškega naroda, vse to ne daje tisočino toliko govorjenja in razburjen;a. kakor poljski žid Breitbart s svojimi produkcijami v Ronacherju in 191etna Dunaičanka Far-r a v Apollu On je »železni kralj«, ona pa »železna princesa«. — Prvi je pričel — on: on pregiba debele železne droge, kakor bi bile drobne palice iz svinca, z rokami in z zobmi dela razne figure, pregrize verigo, kakor bi bila iz peciva, zabiia žeblje v col debele deske z golo pestjo, vleže se na desko, skozi katero so nabiti žebbi kakor na veliki ščetki. na prsa težko nakovalo, po katerem tolčejo s težkimi kladvk na prsih mu narede most iz kamnov, več stotov težkih, katere potem razbijajo, na prsa mu postavijo karuseli z več osebami, ki se vrti z veliko hitrostjo, na prsi mu naslonijo most, čez katerega pridrja težek avtomobil. In Ronacher je že drugi mesec razprodan vsak dan, celo po večkrat, pri zvišanih cenah.
Apollo je seveda ljubosumen. In našel je lOletno Dunaičanko Farra. ki v vsem posnema Breitbarta. Velikanska senza^Ha. Dve stranki bijeta hud boj. V gledališču mučni prizori. Neki »telenat« Hanussen je založil pri banki 10 miliio-nov kron za »rešilno društvo«, ako Breitba-t da na razpolago vse svoje priprave Farri. ki ootem točno tako vse Izvede kakor on. Komika, ki fo Je imenovala »Sonn- u. Montag^zeitung«, je po natančni preiskavi izrekla, da sta oba občudovani« vredna, da le on FlsenV5-nlg, ona pa FisenprinzessH. a poHci»a je Hamissna izgnala z Dunaja kot »nadležnega tujca«, ker Ima še Iz predvojnih časov na hrbtu razne sleparije. Javnost Se ni pomirifna. Ponacher in Apollo pa delata »kšefte« kakor nikdar prei! -------. A. 0.
Vi «■- <"
Rapadska pogodba pred Italijanskim parlamentom.
POROČILO PARLAMENTARNEGA — KONVENCIJE V FINANČNEM KRON AVSTRO - OGRSKE BANKE, V PLENUMU. — DUDA
— Beograd,   10.  februarja.   (Iz v.)
Politična javnost sedaj popolnoma mirno in trezno razmotriva debato v italijanskem parlamentu glede ratifikacije santmargheritskih konvencij. Prve alarmantne vesti niso dosegle pravega svojega cilja. Vsi politični krogi so absolutno prepričani, da je treba doseči med obema državama stanje dobrih odnoša-jev in da je iz gospodarskih ozirov nujno potrebna upostavitev normalnega prometa. Prišla so poročila iz Rima, da je parlamentarni odbor za zunanje zadeve že izdelal In sprejel poročilo in da je danes predloži plenumu. Zanimiva je bila tudi debata o santmargheritskih konvencijah v finančnem odboru. Ta odbor je razmotrival konvencije z vidika finančne politike. V odboru so bile delne težkoče. ker so nekateri člani odbora stavljali gotove pomisleke glede klavzul, ki se tičejo izmenjave kron avstro-ogrske banke. V merodainih krogih so prepričani, da pridejo santmargheritske konvencije danes pred plenum italijanskega parlamenta ali pa čisto gotovo, kakor smo že včeraj javili, v ponedeljek.
— Rim, 9. februarja. (Tzv.) Takoj po otvoritvi današnje plenarne seje Je podpredsednik zbornice N e v a iz:avil. da se tekom današnjega dneva razdeli med nosfance poročilo o ratifikacij konvencij, sklenjenih v Santi Margheriti med Italijo In kraljevino SHS. Na dnevnem redu prihodnje seje je otvoritev generalne debate o teh konvencijah. Po končani debati se seie odgode za teden dni. Orlandovo poročilo v parlamentarnem odboru za zunanje zadeve je bilo spre?efo z večino glasov proti 4. Zastopnik Zadra posl. D u d a n je moral na povelje zadrskih fašistov v odboru Izvajati obstrukcijo. 2e na včerajšnji seji je
ODBORA ZA ZUNANJE ZADEVE. ODBORU, — VPRAŠANJE IZMENE , — RA TIF! K A CtJSK A RAZPRAVA NOVA OBSTRUKCIJA.
imel pet ur trajajoči govor, v katerem ni navajal nikakih stvarnih protirazlogov, marveč je v odboru govoril samo o raznih lokalnih zadevah. Tudi na današnji se;*i je nadalieval svoj obstrukcijonistič-ni govor. Ministrski predsednik Mus-s o 1 i n i pa ie k njemu poslal svojega državnega podtajnika Accrba z nalogo, da ga pregovori, naj odneha od obstruk-cije. Temu je v resnici uspelo, da je Dudan opustil obstrukcijo. Po končani debati je predsednik odbora Orlando dal predloge vlade in poročilo odborovo na glasovanje. Odbor je sprejel ratifikacijo z večino glasov, proti so samo glasovali Dudan, Chlesa, Mcd?g!!ani ;n Lazzari.
Odborovo poročilo pravi med drugim, da gre pri ratifikaciji santmargheritskih konvencij edino le za izvršitev že od parlamenta odobrene rapallske pogodbe, ki Italiji deloma ome'ufe svobodo gibanja, parlament pa konvencije lahko sprejme, ker bo podana možnost, da se čim prej upostavijo dobri odnošaji med obema državama.
Poročilo dalje veli: Vladi se lahko da politika svobodne roke. Dosedanja negotovost je slabila položaj italijanske vlade. Narodni parlament bo imel dovoli moč!, da se ne Izgubi v malenkosti In v fantastičnih načrtih bodočnosti.
— Rim, 9. februarja. (Izv.) Parlamentarni finančni odbor je danes začel razpravo o santmargheritskih konvencijah, v kolikor gre za finančno stran teh konvrncii. V glavnem ie finančni odbor razpravljal vprašanje d t d Š č i n. vprašanje k u r z a. kakor tudi vprašanje izmenjave avstrijskih kron. Vse klavzule so bile od odbora odobrene. Odbor je priznal gotove nedostatke, toda z večino glasov je sklenil predlagati plenumu, da se konvencije čim prej sprejmejo.
Porabljeni jubileji.
Narod, k? svoiih zaslužnih mož ne časti, ni vreden, da se mu rode.
V minulem letu je naša javnost prezrta več pomembnih obletnic. Lani je n. pr. minulo 150 let, odkar je dobila Ljubljana prvo normalno šolo, iz katere se je leta 1867 razvila pripravnica. Leta 1822 je bila v Ljubljani zadnja slovenska gledališčna predstava, ki je bila napovedana z rdečimi listi s sledečo vsebino: »Dones bo igran »Oolfani Starec« kratkočasnost u enim delu iz Nemškiga prestavleno od Kotzebua.* Od takrat ni bilo več sloverskm predstav do l. 1848.
»Slovenski Narod« ie imel lani 50 letnico, odkar se je preselil iz Maribora v Ljubljano.
Lani je bita 50 letnica smrti sledečih zaslužnih mož: Ljudevita Gaia. dr. Preloga, Val. Mandelca in Jurija Kosmača.
Ljudevit Gaj se je rodil leta 1809 v Krapini. 2e kot gimnazijec je izdal spis v nemškem jeziku »Die Schlosser von Krapina«. Obenem je priobčeval v leposlovnem listu »Luna« svoje pesniške prvence v zagorskem t. j. kaikavskem narečju. Kot visokošolec na Duraiu in v Gradcu se je postavil na čelo navdušenih Tlircev. V občevaniu s Kollarom in Šafarikom se je navdušil za slovansko vzajemnost ter začel trdno verovati, da mora priti tudi za južne Slovane prero-jenie in osvobojenie. Svoj idealizem pa je tiral vsekakor predaleč, ker je hotel zediniti vsa iužna slovanska plemena v skupen slovstveni jezik. V ta namen ie izda'al 2 lista »Novine Horvatske« in »Danicza Horvatzka. STavonzka in Dal-matinzka«. V obeh listih je upelial novi pravopis nazvan gaiica. oben**"* oa zamenjal kaikavSčino s štokavščino. Gaj je postal politični vodia Hrvatov v borbi z Madžari. Njegovim stremlieniem so se med Slovenci pridružili Mn'ar, Jarnik. Jeran. Trstemak. Caf. dr. Koče-var In dr. Posledica ilirizma je bila. da smo tudi Slovenci opustili boho^čico ter spreieli ganco. Kakor vsi idealisti je bil tudi Gai slab finančnik. Za politično borbo je porabil vse svoie nremoženie ter umrl oozahlien in zapuščen I. 1872.
Dr. Matna Prelog ima velike zasluge za narodnostno probuio Štajerskih Slovencev. Rodil se je 1. 1813 v Hrastiu pri Ljutomeru. Leta 1849 se je priselil kot zdravnik v Maribor, kier je ostal do smrti 1. 1S72. Ustanovil ie list »Slovenski Gospodar« ter ga vodil 5 let. Nastopal je kot govornik na taborih, spisal znamenito knftgo »Makrobiotika* in romani »$untar«. V Vrazovih »Narodnih pesnih« je priobčenih par Prelogovih pesmic.
Valentin M angele se Je rodil v Kranju 1837. umrl pa š>le 35 let star kot profesor v Karlovcu. V »Spomeniku dunai-ske kmetijske razstave« ie opeval vzajemnost avstriiskih Slovanov. Mnndelc je bil piodovit sotmdnik Janežičevega »Slov. Glasnika«, »Besednika«, »Slov. Matira. »Mohorjeve, družbe in Taliic.«
Jurij Kosmač je bil tip slovenske vztrajnosti. Kot samouk se je prerinil od služabnika do skriptoria ljubljanske licealne knjižnice. Rojen je bil 1. 1799 v Danah na Notranjskem, zato si je prideva! v pisateljevanju ime Dauecki. Poleg strokovnih spisov o licealni kniiznici je prevedel za slovensko gledališče pri-linblieni Igri »Pobro jutro« in »Tat v mlinu«, nadalie povest »Togenburška grofinia«. Bil je mariiiv sotrudnik »Novic« in »Kranjske Čbel'ce«, toda kot pesnik se ni povzpel čez opevanje 'etrih časov, zato ga je Preše m piči! s satiro: »Kdor govoriti kaj ne ve.
On vreme hvaf al toži.
Kdor pevcev peti kaj ne ve.
Od letnih časov kroži.«
200 lećniča rojstva je bila lani Tno-C£n?,*i TrsuHrerja. ki se je rodil 1. 1722 v gradu Turnu. Služboval je kot profesor v Pasavi, kot gimnazijski ravnatelj na ra Dnnaiu. Spisal ie tri obrednike za ljubljansko, krško in tržaško duhovščino v latinskem jeziku. V vseh treh knjigah pa so molitve in obredi tudi v slovenskem jeziku.
2H0 letnica smrii ie bila za patra fT'pnffta. ki je umrl I. 1722 v Novem mestu kot kpnucin^ki gvardran Štajerske nrovince. rfiooHt fe spiral !afinsko-nem-ško-slovensVi slovar pod naslovom »Dic-tionarium trnin^Tte«, ki pa je ostal v rokopisu. V Intmskem predgovoru pravi, da slovenskemu jeziku ne manjka potrebnih bes^d. le rabiti jTi ne znamo vsled nerr:?ve odg^ie. — Po Bohoriču ie sestavil novo izdaio slovnice pod naslovom »Gramatica T atino-Oarmanieo-Sclavonica.* Leta 1719 je izdal Kemp-čanovo kniigo pod ulovom »Buquize od sl^ida inu nauuka Christusa.«
100 letn?ca ie bila lani. kar se ie ro-dH P?W PodreV^. prvi buditelj beneških Slovencev. Pndreka se ie rod'1 l. 1*22 v $t. Petru Slnvennv (na Beneškem K'aplanoval ie po razmh žuoni?ah beneške Sloveniie. Povsod se je neumorno trud'1 za prohujo narodne zavesti med svojimi rojaki. Razs^ria! je »Novice«, »Zg^dn»o Danico« in Mohorieve kn^^e ter donicoval s sndohttlml clov^t^Virni in slovaškimi nrvohoritel'i. V »Soči* ie leta 1847 priohrM svoio nes^m »Slot^m-ja in niena hčerka na Beneškem.« Druga njegova pesem »Slavianka« se snlog-no poje n*!e med beneškim? temveč tudi med goriškimi Slovenci. Velikega pomena za ben^JSVe Sl^vmce je bH n;e-
g^v slov. katekizem. Podreka je umrl I. 1889.
Seja ministrskega sveta.
SEJA NA DVORU POD PREDSED* STVOM KRALJA. — RAZPRAVA O ZUNANJI   IN   NOTRANJI POLI. TIKL — SMERNICE ZUNANJE POLITIKE.
— Beograd. 10. februarja. (Izv.) Včeraj cd 11. do 1330 je trajala seja ministrskega sveta pod predsedstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Seja se je vršila na dvoru. Tej seji so prisosU vovali skoraj vsi ministri, tako ministr* ski predsednik Nikola Pašić, ki je že deloma ozdravel. Odsotni so bili zuna* nja minister dr. N i n či ć radi bo!ezni ter ministra Janković in Miletić, ki se nahajata na volilni agitaciji. Seji mini* sirskega sveta je prisostvoval tudi naš poslanik v Sofiji g. Rakič, do sedaj £ef naše delegicije na lausannski konfe* renči. Predvsem se je na seji razrno« trivala zunanje« in notranje » politična situacija, razpravljalo se je o splošnem položaju v Evropi, posebno pa o naših odnosa jih napram Italiji, ki baš sedaj v rimski zbornici skuša doseči likvi* dacijo dosedanjih razmer ter vzpostas vitev prijateljskih in dobrih odnnšaje\>.
O notranji politični situaciji je minister Vujlčić zelo obširno poročal, med dragim o položaju in javni varno* sti v Južni Srbiji. Glede nadaljnih od* redb za popolno ohranitev javnega reda na južni meji sta podala svoje predloge in poročila notranji minister ter minister vojne in mornarice.
Tekom debate je Nj. Vel. kralj izrazil odločno in odkrito željo, da se mora naša zunanja politika usmeriti v pravcu popolne miroljubnosti in prija: teljstva, tako da se vzpostavijo prija* teljske zveze ne samo s sosedi, ampak tudi z ostalimi narod:. Dalje je kralj naglašal, da je treba čimpreje izvesti točno ureditev notranjih političnih raz* mer, da bo tako država v bodočnosti imela trdnejši položaj v mednarodni politiki. Ekonomsko finančnemu odbo« ru je bilo končno naloženo, da raznio* triva finančno stran odredb, ki so po* trebne za ohranitev javnega reda in miru v Južni Srbiji in Makedoniji.
— Beograd, 10. februarja. (Izv.) Nekateri listi javljajo, da je prišlo na včerajšnji seji ministrskega sveta na dnevni red tudi vprašanje vstopa Grške v malo antanto. Te vesti niso popol* noma točne. Člani ministrskega sveta podajajo o tem popolnoma rezervirano Izjave.
Tekom debate o zunanje »polrtič* nem položaju je podal poslanik R a« k i ć pregledno poročilo o poteku in rezultatih lausannske mirovne konference. Pri debati o javni varnosti v Južni Srbiji in Makedoniji, so bile pred* ložene nove odredbe, ki določajo preda vsem ojačenje obmejnih varnostnih straž. Obmejno varnostno s!užbo do sedaj vrše večinoma finančne straže, ki niso kos naporni službi. Orožništvo je zelo maloštevilno, vsled Česar je sklenjeno, da se organizirajo obmejne straže na vsej obmejni črti naprsni Bolgarski, Grški, Albaniji. Ekonomsko finančni odbor je takoj po seji raz* pravljal o kreditih, ki so potrebni za organizacijo obmejnih straž.
Tekom seje se je kralj zelo živah* no interesiral za volilno borbo. Ome» njeno je bilo tudi, da nekateri kandia dati zlorabljajo njegovo osebo pri vodilni agitaciji. Ministrski predsednik Pašič je nato iziavil, da mu od strani ministra notraniih zadev Še ni bil jav* Ijen nikak tak slučaj ter je obljubil, da bo odločno nastopil proti vsakemu, ki bo skušal zlorabljati kraljevo ime v volilni borbi.
Kako m Nemci uničili fr^oske
Maskarptfa jim Sokola".
JUBILEJNA NOC
na oustni torek 13* februarja v »Narodnem domu«.
ti
»II Picco?o deila Sera« priobČuje iz Esscna od svojega sotrudnika nastopni dopis:
»Posrečilo se mi je. priti v stike z osebnostjo, ki je v stalni miselni zvezi z visokim komisarjem Coste. Vprašal sem ga: Nemci zatrjujejo, da se je izvršila francoska okupacija samo vsled zakasnele izročitve nekolikih ton premoga. Ali je res? — Jaz ne delam poli* tike, očrtal pa vam bom situacijo glede ncizročenega premoga. Avgusta 1922. je prišlo med zavezniki in nemško vlado do sporazuma, da bo dobivala po nemški razpoložnosti 8,300.000 ton antanta. 1,725.000 ton na mesec, od teh 125.000 iz Gornje Slczije. Nemčija bi razven tega oddajala 20 % od produk* cijc, presegajoče navedene tone 8 mili* jonov 300 tisoč. Nemška vlada pa je od takrat dalje do ruhrske okupacije oddaia^a samo 1,600.000 on na mesec, in sicer izključno nremog iz sedaj zase= dene kotline. Iz Gornje Šleziie ni bi'o nikdar niti ene tone. Nemčija je bila povabljena, da na i pošilja tudi ostalih omenienih 20 %. Ali na to uho Nemci niso hoteli sTisati. Tako je pošiljala NcmČna nepretrgoma na mesec po 1.600.000 ton, namesto 1.028.000 ton, po proračunu razpoložnosti v Ruhrju in Gornii Šleziji. — Ampak Francija vodi sedai premogovnike na saarskem
Štev 33
S I   (l V f N v K I    N A V I M »•
! |    f t
Stran 3
ozemlju.      Ur, toda Saare ne obsega bodo izvojevale te mnogobrojne stran-
Ku^' ^cmcVa g* Po™bi sedaj več ke pri volitvah, ne bo šlo tako gladko,
nego pred vojno. »Duskovi produkti«, kakor je bilo lahko ustanavljati te stran-
to je nova pot^ po koji hodi dandanas, ke. Pričakuje se, da bodo vsled velike
nji, ko. se v.di s čudežnimi rezultati, razcepljenosti imeli največji uspeh kle-
porabijo za nemško kemično industrijo rikalci Koroščeve skupine.  Poleg tega
na mesec  150.000 ton te premogove bodo morda dobili socijalisti Peričeve
vrste. Ako seštejemo popolni konzum skupine kake 4 mandate, radikali 2-3
premoga v Nemčiji, pridemo do te mandate, demokrati 1,   Susteršič 1-2,
proporcije: Ako je znašal popolni kon. kmetijci kaka dva mandata in morda po
zum leta 1913 100, znaša danes 110.. cden mandat še katera izmed ostalih
N ase rudnike koksa sem posetil po vrstu * strankic. Interesantna bi bila statistika
Pomislite, da se danes po štirih letih : vseh strank v dri^ katcrih Dj mor.
vlečejo sesalke dan m noč vodo, katera da ,ahko rabe!cžili okrog 50. Ali nismo
je bila izlita v rudnike. Naš premog vesela dežela?« io ležal na tisoče metrov globoko. Po* j T,      ' *   ^ ,
mislite  na ogromno delo.  katero je = Kam 'adramo? »Orjnna« je iz-
danes uničeno. Se so nabite table, ob katerih so nemški vojaki zaznamovali visokost, ki jo je voda dosegla. Ako se jim je zdela še nezadostna, so se izvršili novi nalivi. Ta voda je od rova do rova obsegala vsa spodnja tla naših
51a 8. t m. v posebni izdaji, ki je izključno posvečena »celjskim dogodkom« in »namestniku Ivanu Hribarju«. Na prvem mestu je pod naslovom »Razpust Orjune in mi« natisnjena ta-Ie izjava: »V zadnjem času se nam vedno bolj
-udnikov in danes, ko sesalke počasi V°Sost° *T°™> d* bodo mlado našo or-oproščajo rudnike od ogromne vode, *an:zac;jf° razpustili. Mi svarimo odgo-se podirajo gnile podpore, obloki se V?rnc faktorie Prcd *em korakom. Mi esuvajo in vse naše rudniško boga* nis"1°imof°^ komunisti, da se bomo 3tvo se izgublja za vedno. Takemu posknl1; ako nam kak ostarel domišlja-onustošenju je sledila dramatična epi* Y?c P°kaže svoio umirajočo energijo. ;:oda. Zamislimo se v vojno, v zase* Ml dancs "»stopamo odkrito in smo \cno Francijo. Nemške čete se naha* i vedno pripravljeni odgovarjati za svoje /ajo pri rudnikih Dolnet*Lang. Ravna* ! oc,ovanie. Do danes nismo prejeli ni-relj je še tu, zadnji na svojem mestu, ! kakc uradne predpostavke ali pa mogo-v trenutku, ko velja, da naj se vsakdo Če ceI° obtožbe za svoje delovanje, reši, kakor more. Nemško vojaško po* Gorie Pa, če bodo naši člani prisiljeni veljstvo hoče rudnike raztreščiti. »So* delati skrito proti onim, kateri rušijo vražniki bi utegnili napasti nas od tod u*,ed države in nacije. Gorje, če jih ne v hrbet, treba torej pognati rudnike v j bodemo več mogli brzdati. Nam je dvokrak.« Ravnatelj opozarja na velikan* ! *e ]n sarrfo dvoje sveto in to je nacija in ^ko človeško delo, katero se hoče država. Za te svetinje delati pa nam ne uničiti in dokazuje absurdnost nem ške* Dodo zabranile niti SHS vislice, ka^or ga napada po kaminih s tisoči metri   nani re*a zabranite avstrijske. Mi
navpik, predlaga zato, da naj se od* prtine zamaše in rudniki podminirajo, da bi bili tako rovi  grozen  grob za
pa ne damo uničevati tega. kar smo priborili s krvio in neznosnim trp'jcnjem. OMas+ni odbor Orjune, T.jubThna«. _
vsakega, kdor bi poskusil kakšen na*    Ponatisnili smo to Irlavo v razmisli.
skok. Vojaško poveljstvo izjavi, da določijo to posebni inženjerji*špecija* listi. In prišel je neki ravnatelj rudni* kov iz Essena in francoski rudniki so zleteli v zrak. Ta inženjer, de!egat nemške v'ade v Parizu, se je drznil odrekati Franciji vsako pravico za do* bavo nemškega premoga. Danes vihrajo
nje vsem omm. ki hnnjo na pravem mestu srce za domovino fn so pr;<^ooni treznemu prevdariu, da razmfsfjgrjo, kam bi prišli, a^o bi vsa^a narodna organizacija, nepriznavafoč dr^vn** zakone. nVJn'a no svme ;n s? f^nff^l nekako skrbstvo nad državno nMastjo.
= Za kmetijske šote in bolnice v
v Essenu«.
Politične vesti.
= L j en in priporoča Korošca. »Balkan« piše pod tem naslovom: »Moskovski list »Pravda«, organ sovjetske vlade (tamkaj drugih listov sploh ni, razun vladnih), v zadnji svoji številki priporoča komunistom v naši državi, naj se pri bodočih volitvah združijo s stranko dr. Korošca! Ta list trdi, da so slovenski klerikalci v Jugoslaviji edina stranka, ki   Iskreno podpira delovanje komuni«
francoske zastave v Essenu. Zgodovin* ; Sloveniji. Iz Beograda nam poroča io: ska Nemeza se s svojim grdim obra* V sredo dne 7. februarja ie bila važna zom še ni nikdar režala s takim po* seja finančnega odbora. Sk!epaTo se je smehom in zaničevanjem, kakor sedaj j o izednačenju dodatkov uradnikom in
državnim nastavijencem. Sprejet je bil znani vladin prcd'og. Po tem gTasova* nju je bil stavljen nuini pred'og, da se spremeni dnevni red in stavi na dnevni red kot dru«!a točka dovoljc je nujnih kreditov. Ker je finančni minister članu odbora Drofeniku ob\iubil, da stavi med te kredite tudi nujni kredit za n«iše slovenske bolnice, je le*ta g1 a* soval za spremembo dnevnega reda. torej za nuino potrebno pomoč našim bolnicam. Dr. Ktikovec je u'a^o^al pro* ti, a klerika'ec je seio zapit**it — To tej razpravi je stavil član odbora Dro* fenik sledeče vprašanje na predsednika
slov in k! tudi sama deluje v komunističnem duhu. Torej rdeča moskovska ftnsiičrtcga odbora: »KakorTe zn a no, in črna rimska intemacijonala sta se tu prisotnim g<2. članom finančne« združili proti naši državi! Ni sodrug Ci- | ga odboraf scm stavil v toku razprave čerin na ženovskl konferenci zastonj finančnega odbora nastopni sog'asno šnmpaniziral z ženovskim   kardinalom! ********* r.r«HTor»- T7n7<-tnn nH
imp;
To je opomin vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem, po kateri poti naj hodijo ob
volitvah«.
— Pod!:unljen »Slovenec«. Na Su* s*eršioevo obdolžitev, da je svoječasno žrl »Slovenec« iz jasli dunajskega di* kozici i skega fonda, klerikalno glasilo še vedno trdovratno molči. S~ eda resnica oči kolje! »Slovenec« je bil torej pred vojno s težkmi tisočakipocf* kupljen, da je pisal proti slovanstva in }u*oslovenski ideji, zlasti pa proti 5r* bom tako, kakor mu je narekovala du* n?j*1;a nemška vlada. In ta list, ki se je prodajal za denar kot pocestna v!a* Čuga, je danes še vedno glasilo stranki, ki se im<~r»uie katoliško!
= »Vesela dežela«. Beogradsko »Vreme« podaja to-le živo sliko o strankarskem življenju v Sloveniji. »Kako se je strankarska razcepljenost razvila na vse strani, nam dokazuje niz strank in strančič, ki se pojavljajo na politični pozornici v Sloveniji. Priznati moramo, da le za naše občinstvo ne malo iznenađenje ta razcepljenost v Sloveniji, o kateri smo bili prepričani ,da Je najmlr-neje in v trgovskem oziru najbolj urejena pokrajina v državi. Kakor se zdi, se je tudi Slovencem zelo priljubila politika, ker se dele skoraj na štirinajst strank. Pripominjamo k temu, da Šteje Slovenija samo nekaj nad 1 milijon pre-hivslcev. Stranke so tele: !.) SLS Ko-roščevo krilo (klerikalci); 2.) SLS Oo-sarjevo krilo (se nagiblje na boljševičko stran); 3.) Demokrati (Žerjav); 4.-Narndno napredna stranka (dr. Ravnikar): 5.) Radikalna stranka. 6.) Soci-Ja!!«ti (skupina Peric); 7.) Narodni socialisti (skupina Deržič); 8.) Manrisr! (Bernot); 9.) Bivši komunisti (skupina Fabjančič);'10.) SKS. 11.) Susteršičeva skupina.     12.)   Gospodarska   stranka I
sprejeti predlog: Izuzetno od zakona o državnem računovodstvu se lahko uporabljajo viški v proračunu predvi* denih dohodkov vseh vrst poljedelskih šol in kmetijskih ustanov za potrebe vzdržavanja, popravila in nujne inve* sticije dotičnih ustanov.« Ta predlog je bil svoječasno soglasno sprejet v finančnem odboru kakor tudi v narod* ni skupščini, a se je na potu iz narodne skupščine v državno tiskarno izgubil in sedanj manjka v zakonskem tekstu. Vsled tega je g. Drofenik zahteval, da se ta činjenica konstatira, da je to le tiskovna pomota po krivdi sekretarja finančnega odbora, in da se naj nak« nadno vnese v tekst. Člani finančnega odbora so priznali, da je bil predlog res stavljen kakor tudi pravilno spre* jet in se je odločilo, da se n« prvo sejo finančnega odbora pozove bivšega taj* nika finančnega odbora, demokratske* ga poslanca dr. še če rova, da se uprt« viči in te to formalno napako odstrani. S to konstataciio bo obratovanje vseh naših kmeti iskih šol. ki se danes po krivdi te tiskovne nantke nahajajo v velikih nepri'ikah. odnomagf^o in je njih dober razvoj osiguran. Na drugi strani pa je pomagano iz zadrege tudi bolnicam v Sloveniji, katerim se je do* volil pri tej razpravi nujno potrebni kredit v znesku 11,699.000 kron.
x Rekonstrukcija bolgarskega ka* blneta. Po poročilih iz Sofije namerava ministrski predsednik Stambolijski v najkrajšem času izvesti rekonstrukcijo svojega kabineta. Te dni je S tam bol j* ski podal glavnemu odboru zemljorad* niške stranke poročilo o situaciji. Od* ločeno je, da morajo is kabineta izsto* piti štirje ministru Vprašanje razpusta sobranja še ni rešeno.
= Iz diplomatične službe. Nas po* slanik v Sofiji g. Rakič se tekom jutriš* (sipina Ing? MHan Suklje); 13.) Radi- njega dneva povrne na svoje službeno ceve organizacije v Prekmurju; 14.) mesto, ker je razrešen od dolžnosti Nemški nacijonalci. Kakor se vidi je H- Jefa delegacije v Lausanni. Včeraj je sta slovr-nskih strank tako dolga, da bi poslanik Rakić nesto obolelemu zuna* io na njeni obsežnosti lahko zavidala njemu ministru podal poroči o o lau* | katerakoli izmed največjih demokrat- sannski konferenci ministrskemu pred* , *kih držav. Kar se tiče uspehov, U lili . •edaiku Nikoli Fasiću.
Gospcdarstvo.
= Naši odnosa ji do Albanije. Po poročilu iz Beograda je albanski posla*
nik na našem dvoru Ali Riza bej Kolo* _ ragre55kf trg. Z a z r e b. t. hbn,
ma   včeraj da j časa konferiral s po* ja.Cene v diaarjih za 100 kg, postavno »a,
oblaščenim ministrom Ljubo Nešićem. cka, odnosno vojvodinska postaja, notirajo.
Albanski poslanik se je iskreno zahva* Pšenica (76 do 77 ks) 447.50 do 462.50, nov*
lil in izjavil, da posveča posebno paž* rumena komza 235 do 255, umetno sušena
njo našemu tisku, ki s simpaijami za* 297.50 do 305, rž (71 do 74 ki) 337.50 do
sleduje razvoj mlade Albanije. Poslanik 362.50, za krmo 295 do 305, oves 292 50 do je prepričan, da se med obema drža* vama razvija najprisrčnejše razmerje. Volina borba.
Julijska krajina.
— Poslanec dr. vVilfan   — tožen.
Svoj čas so nastopili tržaški sodniki potom svoje organizacije zelo ostro proti poslancu dr. \Vilfanu, češ da ;ih je raz-žalil ob neki priliki na sodni L Zaradi tega ie bila s strani italijanskih sodnikov predložena parlamentu prošnja za dopustitev tožbe proti p^s'ancu VVilfanu »zaradi razžalitve sodnikov pri razpravi«.
— T TorT^kega. Poročali smo že na ' 7« do 79 ke. 4". ponudba 4n 4Sf>. p*cn'ca kratko, da so otvorili v Ajdovščini ita-   77 k* 3% wm-dha 460 nova začasna srha
302.25, pisani fižol 425 do 430 bdi 400 do 405, pšenična mrka »0« 700 do 725, »2« 67a do 700, »4« 650 do 675. za krm3 250 do 26^, drobli otrob! 170 do 200, drbeli 225 do 250. Mirna, nekoliko čvrsteja tendenca.
—g Novosadska blagovna borza. 9. februarja. Cene v dinarjih notirajo: Pšenfca bačka 437.50 450. bački ječm;n 320. bački oves 290, —, srijemski 300. —. bačka koruza zaključek 220 do 225. aprilska kop'ta zaključek 260. koruza za maj 2^5. bačka koruza v Storžih zaključek 170 175 beli bački t'fol 400. 390 nv ka »0« ponudba 662.50. »2« 637.50. »t »6« 525, Štev. »7« 450 št. »S« 275.
—g Beogradska blagovna borra. 9. februarja. Notirajo: PSenca 77 kr 5 do 6% franko Beotrrad 450 pernica 77 do 7S ku, 4 do 5% Iskanje 450 7?kl]uCrk 450 pSenlca
lijansko ljudsko Šolo. Otvoritev je bila z~lo svečana kaiti udeležile so se je šolske in politične oblasti in tudi vojaške. 0-ra;n? šolski nadzornik Rubbia se le zahvalil vodstvu a'"drw«ke predilnice, ki odstopila primeren prostor v prvem na^tropju pred'1ni*nega poslopja za Italijansko šolo. Obrazložil je namen ita-li anske šole. n;ene id*a!e In njena sredstva ter zaklical otrokom, da naj ljubijo Italiio in niene krasote ter nai bodo pokorni zakonom sedanie močne italijanske vlade. ZaHical ie »Pvviva« kralui. armadi in ItaliM. Nato Je govorila italijanska učitcHca Vetturlnt k* bo poučevala otroke v novi šoli. Naglašala je, da uh nriča?-nie s čustvi skrbne matere.
koruza franko Beograd četrt kr»se 235 240, Ista bačka postaja ommpt ponudba 230 nova suSena koruza franko varen Klrnnk, rkro^. la zrna ponndba 205 konira za mar»c franko va*on Beotrrad ponudba 250. 255. leč-men franko va*ron Beotrrad k* nonudha 370. rešetan! oves prompt 300 do 31? m^ka »0« rc. bTna*?:ke vrste prompt ponudba *05. »0« f. 695 sM've stot?u'ke. franko va*ou VnU<»vo. nomtdna 400 Sfffve os*»ntce franko Valievo 3«n b^U rezani fol franko Beograd prrnint 405 4io, otrobi franko Beograd 190, 1°5. (190).
—g £e e*»^ b»r?^ t^etov č^an^a v dann^niVm »7r>trreber TngMnttu«. ki razm^triva protezi ih'bfanslce borze Pridržn?emo si ^'!<rovo^ifi na to zagrebško   g^«no^lar<?ko modrost v oh^rncfši
da bodo cvet r'en^ga vrtca In vesel'e j meri z%r*H Ver vidimo, dn «e 7*zrnfr ni-
nirneTa srca. ^fato so slcdMi še dmgl govori, govoril je tudi podprefekt Plo-marta ki ie rekel, da le bila pred kratkim otvorena italiian«Va šola ob »Sveti r-kU. sed-m; «e otvaria druga na Moven-*kem trtritoriiti. kar pomeni italijanski kulturni napredek in neizpodbitno itali-»an^Vo navzočnost. Tem potom prinašajo l"h^z"n mod IHidstvo. ki i?h še dobro ne poro* fn tj dve prvi |tnPtan«ki Šoli m-d Slovetrrl 'znričtHe^a. da oni uvMe-va*o. da ltali;anf ne goje sovražnosti do n;ih. temveč uvažiiiejo ItnMian^ko dMo, ka*or0 pn tudi hr^čeio Itnli'ani abtnlutno
VaVor ne mor" ogrevati zn bor7n v L»ubl;a"i. S «ot'^no politixnesra In gospodarskega «*V;ST-* pravi ta ra 1 *nb-1'ano prr«-krb«i čla^Tar. \e *a načrt l;ub-pa»sVe borzo z*1^ dvomliv. č^tndi ie feMa |mhl*an<:Vth ba^k. us^'ariti si boljše fn nopo^r^rjne sf:ke z inoz-mstvom. zelo razuml'iva. Vendar ie LlnbPana prebl'zu državne me;^ kar *e sr^tovo zelo vn'^o. ^o pa t"li 5? dmgi raz'^gj z^p-r LjtrhfTjtfio. V na5? dr*nv! imn^o že dve n^nolrl oorzi. v f%*<»gradu in Zagrebu, ki se na*irrnfa v dobi razvoia in učen'a  fn za Tugociavl:o zad^<ttn'e baš
uvel:aviti vsenovsod.   To   se pravi z povsem ona *nrr>a borza v sedaniih go-
d^ne:rnj ^e«;edami• da morajo vsenovsod snodar<-V'h rarme^ah. Sedanj dve borzi
\Trr'.ry'f\ ^loven^Vo          — V Grflrariu so ; vc moreta n^v nao-ei ?n se večVrat ena
h ^eli ožfx?fi bra»no dništvo.   Na občni d**r*o iz:T^vara. T-et?a borza bi bHa
zbor je priš I t"di govomuc Iz Gorice. ! nroveUV* dohrota PosTorflce v^*^a tega
ali povsem nonrixaVovano so se no«avtM ^ ^ nov^Tf,?e v ^m ^ no«f?»ne nova
orožrtVj  ki *0 zVirovalee razgnall. Č^Š bor** v T loMJnu! 6*oVjii *HSntna Ir* hI
da ohtr*ct ni Wn nfknV^rr^ dovel'en?a n-^lo^r f-^n o«?riS;'a         He zagreo?ko.
zn obetH zbor. TaVo sku^iio ubiti med v*^v n?-:n hi     fhrhT^^Vs oorza ne
«J^vcnsJ-?m Hu^fvoin kvlttirno de^va- t~~~*^ t.h-^«;t? ^Verrm v«nVu Himaia m
pJe. — V O-gr-'u so aretiral peke^ Tr^^ n.4;       y!Mf...kP.! ni„c
Valentina l.cbo«a. 9* starei5e?a wofa. ■ ^* m^d**1        h* h^-r« ^a f hfM*awo.
ker 'e ba»e v Utefsvčevl g^strni rekel. I Ver h| rjon^^pls korf«M fe l-vM^^^Vlm
da bi v slnčaui votne z Ualifo tnvoi pri- • Imw1ri»»n Tn    t h rngfo^v "ai bi beo-
ston:| v na^protnp <»'r«*r fn se boril n**orf , f*'*«,t"*. vl^^a frrav g^io n*»*r»itT;la to
n?ei. Rafc so nn?Tl pri nicm t^d| revo|- j vn->?n«> n^rtdno ^^vo'' T 'nbl'snl novo
ver o~n-rnono K-»*-d» so sijali mopda i*»"*no h^r^o. — Po pns^m mnenju se
nros^jvi **mi. Vf nn  kaVor }e zr9no o 7^^*^ v«»,i v vn^-^anni bor^e nrove^
itnl';-"ci-?h  orožen-n^    «T:5i?o    večkrat | h-m T «nM:m* 5: t^m ^a *-veda še ni
stvari, katerih nihče ne izreče. — V KTov|vas1 nri Ooatlem«elu je kmet Tranc Pahor razbnal po peV*»m pro;eVtilu ki ga ie n?M na polfu. To ?e bi'a roxna bomba ki se ie raznočfla In strašno po-š^-odovala Pahnila po obrazu in drngm doT?h telo«a. ozertihil ie fno oko ln v goriški hnlnišnici so Izvršili na nJem težke operacije.
— Iz Gorice. Pričakuje se skorai-Šnff razpust deželnega odbora vsled uvedbe Italianskega občinskega In deželnega zakona. Na njegovo mesto bo imenovana krajeva komisHa,   ki pre-
r~5«r»n vnrp?->nigt ?»ff r?>5-i T. utM'ana V
rec>»,,e? r*>«ht^| ^vofo lastno borzo. Na v«ak n*>xm ?tfi*rn<»mn ml v T 'i»MJani to ^--n51r»'> h^p?^ nre«or1»ff ln ttidi zanes-|Mv^i«. r^?tfj fr* «fcer bron vsa^o sovraT-no«*| r»«*n**am ^^flrr^hu. če tndl ram ne nrjvo?^ Hr*r,«Tr, fn zelo pogrešanega borznega ž»vt'op;a.
ft fW> ri^i^r*** pny^i v'of; y
«'rtv«««''i h*»«V| Thi» Nord American pnr'V'««« ^iiv'«^ Co. v CVvefjinrtti. lArnr'^ Domovina t n^»^o^a. da ie 20 slovensi^h mož tekom 17 dn| pridohHo slovenski banki v Clevelandu nad 1000 novih vložnikov, ki so oddali v sloven-
vznme upravo dežele, dokler se ne Izvedejo volitve v novi pokra**mskl svet sko banko nad 3^0 ono dolarjev svoie-kl se Imaio vr?*tl tekom treh mesecev ga denaria. ki je ležal doslej po drugih po razmutltvi. Za predsednika komfsHe zavodih. To Je znak zavednosti naroda, bo na;frž Imenovan Pascali. — Pol;Hia da zaupa sam sebi in možem, katerim je je izvršila h?*no preiskavo pri tafniku pri srcu njegov napredek. pof:t?čnega društva »Fdinosti«   dr. Bl-
težniku. Ko je vprašal 00 sodnilskem pove'iu za preiskavo, se Je komisar skliceval na dekret o oroZiu. Prebrskali so vse kn"'*ge. sp'se In korespondenco ter nekaj stvnr\ vzeli s seboj.
— MVkn fz Tremoro rn Trst. Ml*-kars^a zadniga v Kr^moni v ItallH otvaria v Trstu svojo fili'alko. V'er upa na bogato oddalo svojega mleka ln svoiih mlečnih izdelkov. Baie Je podjetje zelo dobro urejeno In Ima podružnice tudi v Rimu. v B-netVah Itd. Nabava mleka Iz TtaHie za Trst nima le namena, preskrbeti Trfačane z dobrim
— g Industrijska s'ttiacn*a ▼ Avstriji. Industrijska zveza je Imela pred kratkim svoj občni zbor. na katerem se je obsežno bavila s poročilom o preteklem poslovnem letu. Predsednik Noot je podal precej vznemiriajočo sliko o Indu-stril In ponašal, da Je bila zlasM železna Industrij zaćnie tedne Izročena veliki krizi. Na svetovnih tržiščih so se nemški In češkoslovaški Izdelki lažje prodajah* nego avstrijski. Potreba, da se je blago prodajalo pod ceno Izdelka, je še otežkočila krizo in povzročila omejitev dela ln odpust delavcev. Poročilo se zakliučuie   z   ne baŠ ugodnimi
mlekom, ampak še drug namen, fn ta je, I avsplcb"ami za bodočnost avstrijske in-škodovatl     slovenskemu    okoliškemu dustrije. kmetovalcu, ki pr^v^ tudi dobro ml-ko
v Trst. ali ta proda lalec nI ltali lan. Mislimo pa. da se tak namen ne oosrečf. marveč da ostaneio razsodni Tržačard v neprekinjeni gospodarski zvezi z okoliškimi kmeti.
— Umrl je v Om pri ?mmhj ▼
— f Kropo A. O. Fssen. To veliko podietje se je v preteklem poslovnem letu v svoji notranjo**i zelo oiačllo. Od leta 1917. do 1920. se ni Izniačala nika-ka dividenda, leta 1920. in 1921. se je pa že izdala vsota 22 mlliionov za akcije B in C po 6 odstotkov in 25 milijonov
Istri žim«iV z Anton £ebe*ta. Pofcofnlk, za akcHe A po 4 odstotke. V lanskem rodom Čeh. ie nrežtvel v T«tr| 32 let fn poslovnem letu je hiTa Dovišana dividen-to l;nh'l iz vsotra srra. Kot tak Je seveda pa na 10 oziroma 8 odstotkov. Dobiček, moral preživeti t"HI m^^-^o-o. g*»en- izkazan v raftma dohi^Va in iz«mbe. ie ko uro v sed^ntfh ♦Naj na^astel od ?n^m'^-^ na «*? 'S^.060 nočiva v miru! \ mark.
—g Zvišanje želcznlSlda tarliov v Nemčiji. BerKn, 8. iwbr. (WoQf.) Na državnih železnicah se zviša biasovni tarif cd 15. februarja za IJ3 živ nski ta .f od 20. februarja za 60 % in osebni tarif od 1. marca za 100 _
Pisma g. Julija Ecilefa. -
Velcccnjeni gospod urednik! Prosim Vas najvljudneje, da obelodanite sledeče vrste, ki naj služIjo javnosti v ilustracijo, s kakšnimi sredstvi se skuša priznanemu umetniku-do-mačinu zagreniti bivanje v demovini.
Prisiljen sem k temu koraku vsled recenzije o p. nastavi ^P^odane neveste« v »Jutru* od 7. t. m. V tej kritiki se indirektno napada na prav neokusen in povsem ncu:emcijen način mojo osebo. Neokusen* ker se izrablja mojo obo-lt.ost za omenjeni napad, neopravičen gicJe obolelosti v tOiiko, ker je bila moja indj^pornranost (katar v no^u, žrelu, jabo.ku ter porudečene glasilke) zuravnišivo dokazana. Poleg prehlaje-nja naj za vzrok navedem tudi svojo utrujenost. Nastopil sem od 17. do 30. januarja torej v 14 dneh, nič manj nego osemkrat. Vrhu tega sem imel še interno naporne skušnje za »Vrag in Katroc.
Neupravičen je napad   glede »ponovne« uskočitve g. Zatlieja. Le-ta g. pevec je pri vsej moji zaposlenosti tekom Štirih mesecev nastepil mesto mene dvakrat. Moram omeniti, da prvič tega ni storil zastonj.   In drugič je njegova dolžnost napram zavodu, da nastopi v slučaju obolelosti kolege v vlogi, katero je ponovno pel na slovenskem odru. Ta dolžnost veže tudi mene. Tako je v vsakem gledališču. Le pri nas se hoče iz prozornih   razlogov   prakticirati stari šlendrijan in skovati nekako afero, katere povzročitelj naj bi bil seveda jaz. Kam bi prišli n. pr. na dunajski operi, katere razmere poznam iz lastnih skušenj. Če bi se vsakega pevca, ki oboli, javno nnpadalo, oziroma iz tega dejstva kovalo   kapital v gotove namene? Davno že bi tamkaj ne bilo ne S 1 e z a-ka, ne Piccaverja, ne Kurzove in dr. Kolikokrat se je pripetil slučaj, da so bile v eni predstavi zaradi obolelosti po tri spremembe v zasedbi vlog. Umrli \V e i d e m a n n je bil glasovno bolan 2!eti. Iskal je zdravja celo v Egiptu. Baritonist Duhan je moral s petjem prenel^ati že trikrat in to s presledki 5—12 mesecev. K u r z o v a je bila bolna več kot eno leto. Pa nikomur ni pri>lo niti v sanjah na misel, da bi jih r?di bolezni javno napade!. Nasprotno! Na opazko, da jaz pojem Kccala v originalu, si dovoljujem omeniti, da se ta »dobrohotna« rpazka tiče Ie dveh taktov v drurem aktu, kateri so za moj idas 0;rični bas) prenizki. Kakor v Ljub tjnni ,tako smo pe'i na dunajski dvorni operi isto   me*to jaz in drugi priznani umenrki. Tn dtmajska opera je ena prvih na sve4u. Sicer pa dva nizka tona ne napravita Kera^a, napravi ga vse ka$ dmrera. In to »drugo* je treba imeti in znati! 5vetrvr>o znani Baklaltoff je pel Mefista vsega punkflrancga. Vkljub temu je daleko nadkrHjeval marsikoga, ki je pel že ponovno Mefista z vsemi nizkimi notami, pozabivši,   da je le v Mefista preoblečen basist. Vlogo Kecala sem v tej sezoni pel že osemkrat in z vsestranskim   priznanjem dokazal resničnost te trditve. Tudi pšica o zapostavljanju g. Zatheya ne more zadeti Imel je v sezoni krasno vlogo v »Tajnosti«, še lepšo v Meflstcfelu, alteriral je 2 menoj v »Lakme«. In v najkrajšem času poje Gašperja v »Carostrelcuc. Kjo jo torej zapostavljanje? 1 H koncu hočem na naso javnost nasloviti še nekaj povsem odkritosrčnih besed. Omenjeni napad je simptom in viden dokaz tega, kar se plete za mojim hrbtom od trenutka, ko je pred 2 leti stopila v ospredje možnost mojega prihoda v domovino. Očividno je, da se ml hoče od gotove strani iz prozornih razlogov zagreniti   bivanje v domovini ter me s tem prisliti, da se umaknem To je pobožna želja nekaterih posam-nikov, ki se lahko uresniči.   Tedaj ne bom več javnosti prikrival imen tistih faktorjev, ki so storili vse, da bi preprečili moj prihod v Ljubljano. Potem naj naša javnost, ki mi je bila doslej vedno naklonjena, odloČi, katera umetniška kvaliteta dviga boTj nivo predstav slovenske opere: aH moja, ali kvaliteta vseh tistih, katerim je b'la moja event. prisotnost v slovenski operi trn v peti, že predno sem prestopil kot redni član ansambla prag naSe opere.  Z veseljem dajal slovenski operi vse svoje, od prvih kapacitet priznane zmotnosti na razpolago. Toda pnfen se mi ne sme metati pod nore. Obračam se na vse prijatelje In ljubitelje mole umetnosti, da me ščitijo v umetniškem delovanju. Hvaležnost jfm je e*n*ovaf V l juh'innl, dne 9. februarja 19ZX JuT'i Retetto.
»SLAVCEVA MA SKERADA« Pu^tri« nedelja 11. lebr. L L
V VSEH PROSTORTH HOTELA »UNION« V LJUBLJANL
stran 4.
»S C O V C !<f 5 !CT   N A b* t1 n« one '»   t^rasr-,* 1**0
štev.
Kultura.
Repertoar narodnega gleda-...  usca v uubuanl
OPERA.
Sobota, 10. febr.: Mefistofeles.       Red D. Nedelja, 11. febr.: Nižava, ob treh popoldne Izven.
Torek 13 febr.: Car men ob 3L pop. Izven.
Sreda 14. febr.: Zaprto.
Četrtek 15. febr.: Vrag in Katra. Izven.
Petek 16. febr.: Nižava Red C
Sobota 17. febr.: Prodana nevesta Red a.
Nedelja 18. febr.: Rigoletto Izven.
Ponedeljek 19. febr.: Zaprto.
DRAMA.
Sobota. 10. februarja: Idi jot.     Začetek* ob
pol 20. Izven. Nedelja,  11. februaria:  Ugrabljene Sabin-
ke. Začetek ob 20. Izven. Torek 13. febr.: Zaprto. Sreda 14 febr.: Za pravdo In srce. Izven. jCetrtek 15. febr.: »Čudež sv. Antona« in
»Crna dama iz sonetov« Red C. Petek 16. febr.: Usrrablene Sabinke. Red A Sobota 17. febr.: Za pravdo in srce. Red B Nedelia 18. febr. ob 3 pop.: Llliom Izven. Nedela 18. febr. ob 8. zvečer: Ugrabljene
Sabfnke. Izven.
Ponedel ek 19. febr.:   «Cudež sv. Antona«
fti »Crna dama iz sonetov« Red D. •   • •
— Nedeljska popoldanska operna predstava 11. febr. 1923. V nedeljo, dne 11. t bl se poje v opernem gledališču popoldne ob 3. uri opera »Nižava«.
— Iz pisarne Šentjakobskega gledali* Ikera odra ▼ Llublan". Danes v nedelio 11. februaria se vprizorl drugič veseloigra »Starf grehi«. Igra zabava gledalca od tacetka do konca z originalnimi dvotipi ta komičnim! prizori. Predprodaja vstopnic v kavami Zalaznfk.
— M ar V etno gledališče v LltiM*^«! {Mestni dom) je moralo radi obolelosti dveh Igralcev In re?lseria zopet ukiniti redne nedeljske predstave. Med tem se vršio vat z novo izpopolnjenim osobem in pripravrajo nove tere. Vodstvo upa, da
V kratkem premaga vse ovire In da bo zamorilo gledališče za kake dva tedna zopet pričeti 2 rednimi predstavami.
— V mestnem gledarščn v Celin se Je
V četrtek 8. t m. pod režijo g. Pfeifer'a uprizorila drama v štirih deianMh »Sedemnajstletni«. Naši domaČi teralcl so vloge tudi to pot dovršeno Igrali in dosegli z Igro popolen uspeh. Gledališče je bilo raz-rodano in publika z užitkom večera popolnoma zadovol'na.
— Ljudski oder v Mariboru* V nedelio, dne 11. t. m., priredi ob 3. url popoldne mariborski Ljudski oder v Narodnem domu v Mariboru vojaško predstavo pri znižanih cenah, pri kateri ponovi nedavno in z velikim uspehom upri-goricno burko »Babilon«. Na ta način je podana tudi vojaštvu možnost dobrega predoustnega razvedrila. K predstavi pa je vljudno vablieno tudi civilno občinstvo, v prvi vrsti delavstvo, katero si lahko z malo vstopnino omogoči dobro zabavo. Predp^odaia vstopnic se vrši kot ponavadi. Misel vojaških predstav je vsekakor pozdravlati ter je delo Ljudskega odra v tem oziru resnično hvalevredno, kajti ravno v tem našem naiseverneišem mestu je zelo potrebno, da se nudi tudi voiaku potrebno duševno hrano. Tej naj bi sledile še druge primerne uprizoritve.
— Ivan Matičlč: Na krvavth poljanah.
Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. — Strani 272 in 25 slik. Založila učltelska tiskarna v L'i'bl'ari. Cena vezani kn igi 32 Din. — Izšli je kniigra. k;er so opisani skoro vsi boni pohodi bivšeira slovenskega planinskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne voine. Pisatelj, ki fe živel skoro ves čas pri polku In fronti kot navaden trpin, opisuje ob ekivno in živo vse strahote, ki so "ih pretrpeli naši 1'ud'e, opisuje zločine ki so jih ucanTali nad na§fm moštvom avstrt'skl oficiri in krvniki. Pretresljivi so prizori z Doberdobske planote, kjer so se obupno borile slabotne čete napram dva'.cetkrrtni Itallanskl premoči. Potem pa
V gorovhi borba s plazovi, z zameti. Pohod v južne Tiro'e. dale bejt po Galicii. Strašni prizori od Hudega loga. k'er so umirali naš? more in sinovi pretresljivi so kriki umirajočih. DaPe Fat:e hrfb, Spacapanf. Potem pa strahote s Sv. Gabrilela, ker je doživel polk svojo Golgoto. Človeku se zdi vsa ta groza neka! nevenetnega, a le vendar trag'čna resnica, krvava zgodovina, ki o pretrpelo tol;ko In toliko tisoč naših fan*ov in mož. Dalte poraz Italijanske armade, pohod v ftali'o. Strahovite boje ob Piavi, poraz avstrl'ske armade, n*en razpad. In dal'e upor polka In nrega zakle-tev. V kn??gi le naštetih vse polno živih prič, ki svcdočiio za neovržno zgodovino tega strašneea trolen'a. Delo Izpopolnju'e še 25 izvirnih sl:k. ki predstavljajo vso kruto resrrčnost bestPalne vo?ne. Za vse one tisoče In tisoče, ki so pri polku trpeli, bo to priva spominska knlga. zanimiva pa bo tudi za vse. ki nlmao po'ma o grozotah na fronti. KnTIga bo zanimala tndi naše neo^rešene brate, ker na n Ih lemll se le vrSMa vsa ta strašna žaloigra In tudi n?im !e delo posvečeno. Kako so razpadali ni:h domov', kako !e ginPa vsa dežela. Pisale1? »e jr'edal n'eno r^zdes°n"e. nieno za-sn'n>n'e v duhu pa vidi tudi n?eno — od-re5-n*e. V »v'-rre osvete« dvigne zasušn.e-ne bra*e iz roh«?tva
_ p*c*Mi MaV«»m Oorlr*?. Znan? ruski pfs^teM Gorkl'. k| se mudi seda* v Nemčiji, namerava pred svoiim odpotovan'em v Riis"o rbskafl Prnro. V NemČH hoče končat? svnV> novo kn'lgo. ki »e ni mogel do-vršMi doma. ker so ga motili sovleM S svo'o politiko. Sov'etl so mu sicer naklo-R:eni, toda pripomnil *e. da nič kal posebno, vrne pa se lahko kadar hoče la to bo Jadl »torti.
Glasbeni vesfnik
— Pevski zbor   »Glasbene Matice«.
Danes, dne 10. t m. ob 63^ uri zvečer skupna pevska vaja (mešani zbor). Točno! Odbor.
— Koncert p*aalsta Ličarja. Po daljšem presledku koncertira v Lubtjani naš rojak pianist g. Ciril Ličar, ki službuje sedaj kot profesor glasovirja na glasbeni akademiji v Zagrebu. Ciril Ličar je že ponovno nastopil v raznih koncertih pred ljubljanskim občinstvom, katerega je isto, kakor tudi glasbena kritika pozdravljala pri vsakem nastopu z iskreno simpati o občudovanje njegovo mo'strsko obvlađan'e inštrumenta.  Prepričani smo, da nam bode
v ponedeljek 19. februaria nudil umetnik zopet Izreden užitek. Predproda:a vstopnic v Matični knjigarni na Kongrefnem trgu.
Sokolstvo.
— »Sokol« LJubljana n. priredi na pustni torek dne 13. febr. ob. 8. uri zvečer v dvorani hotela Tivoli plesni večer. Dostojne maske dobrodošle. Sodeluje godba Sokola I. Poleg godbenih točk in plesa bodo na programu tudi druge velezabavne točke in so vse priprave že v najholjšem teku. tako da bo nudil ta večer vsakomur obilo zabave in razvedrila. Nihče naj torej ne zamudi te priprireditve, za koje sijajen uspeh že vnaprej Jamčijo vse dosedanje družabne prireditve Sokola IL
— Češko Sokolstvo za brezposelne. Ker vlada na Češkem vsled stagnacije v industriT velika brezposelnost, pozvala ie COS Sokolstvo. da zbira prispevke za podporo brezposelnim članom sokolskih društev. V to svrho 'e bilo v kratkem času nabranih 437.589 Kč ki se razdelijo med one brezposelne člane sokolskih društev, ki žive v največ"! bedi. Tako zna češko Sokolstvo praktično izvrševati bratstvo.
— Vestn'k  tefcn'Ikeea    odbora. Izšla
le !.—3. štev. Vestnika T. O. i nasiednio vsebino: 1.) dr. Viktor Murnik: Načelniko-vo poročilo na glavni skupščini v Zagrebu: 2.) Miroslav Ambrožič: Načrt za 15 dnevni župnl predniački tečaj; 3j Uspehi tekem na I. lusroslovenskem vseso-kolskem zletu v UubPani L 1922: 4.) Podrobni izid mednarodne tekme v L;ublianl v L 1922: 5.) Uspehi posamnikov pri mednarodni tekmi; 6.) Naznanila tehniškega odbora JSS. — Naročnina za Vestnlk znaša 15 Din. za celo leto. Dolžnost vseh va-ditel'ev }e. da so naročeni na ta strokovni list. Naroča se pri upravništvu v Ljubljani, Narodni dom.
— Glavna sknpšč'na .T*»«oslovenskega Sokolskega Saveza se vrši 25. marca t. 1. v Beogradu. Dne 24. marca se vrši pred-konferenca vseh delagatov
— Sokolske šole. Prosvetni odseki pri raznih sokolskih društvih so začeli vpe-Tavati sokolske Šole, pr| katerih se predava predvsem o sokolski fde'i. Te šole moralo obiskovati vsi člani. Te šole imaio namen poelob{ti sokolsko ide'o pri vseh članih, zlasti pa pri onih kl ne poseač'o telovadbe. Z zelo dobrim uspehom so bile končane take šole pri sokolskem društvu I. v Zagrebu, Karlovcu, v Sp'ltu.
— Spom'nska knFflra ni I. ln«:os1oven-skl vsosokolski zlet. Jugoslavenski Sokolski Savez Izda spominsko kn'lgo na I. Ju-goslovenskl vsesokolski zlet v 10 zvezkih t mnogimi slikami Iz vsesokolskega zleta. Cena posamnim zvezkom znaša 20 Din. Kniga se naroča pri Jugnslovenskem Sokolskem Savezu v Lubl'anl. Narodni dom.
Turisfika in sport.
— Zgradba   koče   na    Krvavcu. Iz
krogih se je dolgo čutila živa potreba planinske koče na Krvavcu, od koder je krasen razgled po vsi Goren'ski in na maski Kamniških planin. Ta želia planincev se bo sedai jzpolnlla. Slov. planinsko društvo prične že letos z zgradbo dokaj prostrane p'an:nske koče na Krvavcu. Stavb"šče |e brezplačno ods+opMa baronica Apfaibraun, graščakina na Križu ki ie lastnica plr»n:ne. Nade'ati se 'e, da bo koča že v *ekoči tu-ristovskl sezon? Izročena svo:emu namenu. Ker bo v današnjih razmerah zgradba mno£o stala, bi bilo želeti, da podpro Slov. pl. druStvo pri te- akciji naši denarni zavodi, a tudi imoviti privatniki, ki Jim je pri srcu razvoi naše turistike.
— Al* ste fe plačan Planinski koledar za leto 1922 In 1923. Ako ne na-vljudneTe prosim, da to nemudoma storite. Vsled ogromne množine še neplačanih Izvodov ✓e morem poravnati tiskovnih stroškov. Kdor ne namerava plačati poslani mu let-nTk 1923 na' mi ga blagovoli vsa« vrniM. da Istega pošlem drugim plaČVočtm interesentom, ki jim, ker Imamo samo še par komadov, ne morem ustreči. — Rotter, Maribor.
mmmm vfstl
— Narodna čitalnica v Spod. § Škl se
naMskrene'še zahvaliu'e vsem darovalcem, ki so pripomogli, da je Vodnikova beseda gmotno dobro tisnela. Nadale izreka odbor zahvalo §;šenškemu kvartetu, ki le pre-skrbel obiskovalcem mnogo užitka, gospodom In gospod'čnam, kl so zb'rall dobitke; vsem članom dramatlčneca odseka In odč. ki so rarpečava*e srečke. Hvala pa tudi vsem obiskovalcem, med katerimi le bil tudi nekdanM naš predsednik g. P. Drenik, ki ie pokazal, da ie še vedno naš z dušom in telom. H koncu Še oros'mo cenjeno občinstvo, da nam v slanih sluča ih priskoči zopet na pomoč. — Odbor.
— Porfonmo društvo žel. tr*f«znancev ▼ Lfubflanl sklicuje v nedelio dne I*, februarja t. I. ob 8. uri zhitrai v prostorih društva »Slavec «v Narodnem domu v I.i -blianl občni zbor t rbičajnim dnevnim redom.
— Dmšrvo »Soča« priredi v soboto, dne 10. t. m., v salonu pri »Levu« za člane in prfateHe-neplecal^e »Družabni prliateliski sestanek«. Začetek ob & uri Vstop orosC
— V proslavo ffolečkovega Jub!7e?a
priredi Jugoslovensko - češkoslovaška Liga dne 27. t m. v veliki dvorani na univerzi slavnostno predavanje. O jubi-larju bo predaval prof. dr. Ivan Lah.
— Drnštvo »Soča« pođnižn?ea  na j Jesenicah vabi na svoj redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 18. februarja 1923 ob 15. uri v hotelu »PoŠta« na Jesenicah.
— Klub Primork priredi na pepel-nično sredo, dne 14. t. m., svoj običajni »sfanikov večer« v dvorani Kazine. Začetek je točno ob 8. Na sporedu je pester in zabaven program, in ker zasebnih vabil ne razpošiljamo, vabimo tem potom vse naše prijatelje in znance. V pričakovanju obilne udeležbe opozarjamo udeležence, da se na željo lahko rezervirajo mize za večjo družbo. Tozadevni reflektanti naj se obrnejo na naslov tajnice kluba. g. Olge Zaiec, Dunajska cesta 14, L nadstr. — Odbor.
— Primorski vlsokošolcl v Ljubliani priredi o danes. 10. februara 1923 s sode-lovan em primorskih gnspa I. primorski ples v Narod. domu. Dob:ček Je namen:en revnim akndemfkom iz Primera. Pričakovati Je radi tega, da se bo vsak udeležil tega primorskega večera, ki naj bo manifestacija simpatij do našega dfaštva. Vstop proti vabilu. Kogar se Te pri raz-pošiVamn vab'1 pomotoma prezrlo naj se blagovoli zglasiti tekom popoldneva v Nar. domu.
— Pevsko društvo »Slavila« Vč-Grn-ce priredi v nedelio, 11. t m. v restavracij »Ameriki« na Gllncah predpustno veselico s plesom. Začetek ob 18. uri. Vstopnina 4 Din. — Odbor.
— V švalnicl Splošnega ženskega društva se bo šivalo odšle' vedno po tri dneve v tednu, t. j. vsak ponedePek, torek In sredo. Članice naj se po možnosti zgla-slio za dopoldne, ker popoldne jih je preveč, a dopoldne premalo Zglasiti se je v društvenih prostorih Rimska c. 9. od 9.—1. dop. in od 2.-6. pop. Pogoji so jako ugodni
—- Družabni krožek v Zidanemmo-nj priredi v ponedeljek dne 12. svečana 1923. ob 20. url zvečer veliko elitno m^škerado v kolodvorski restavraciii. Svira orkester. K obilni udeležbi vabi odbor.
— Na pustno nedeljo se vrši običn'na maskerada v zimskem salonu gostilne »Drašček«, Bohoričeva ulica 9. Maske z Ieg't;maciio imajo vstop«. Prvovrsten salonski orkester.
— Trnovska »Mladost« priredi v nedeljo 11. t. m. svojo predpustno zabavo s plesom, tamburaško godbo, pe em, komični nastopi, kupleti Itd. v gostilni Fr. Ivanca Kon'ušna ulica 12. Nastopi tudi slavni čarovnik fbam Mekib ki se ravno sedaj mudi v L:ubl'ani. Začetek ob 7 zvečer. Dostojne maske dobrodošle. — Odbor.
— Koncert v hotelu Tivoli v nedelio, dne 11. februara 1923. od 16. do 20 ure. Godba dravske divizije. Vstopnina prosta. Se priporoča Vekoslav Dolničar.
— «Prosvet1» so darovali: gg. dr. Pet-tich. dr. Klepec po 100 Din., dr. Kobnl, dr. Puc po 50 Din. dr. Novak 40 Din., dr. Šu-bic 25 Din., dr. Ravnihar, dr. Stare, dr. Svigelj, dr. Tavčar ml., dr. Tominšek. dr. Triller po 20 Din., dr. Robida 10 Din., e. Barle 5 Din. — Iskrena hvala darovalcem! Prosimo na dal nih prispevkov! — C. T. »Prosveta«.
Tovarišem in tovanšicam -volilcsm v »Pokojninski zavod".
Volitve v Pokojninski zavod so končane. Zasebni nameščenci so pokazali pri teh volitvah, da je v nuh dovolj čuta za enotnost vseh zasebnih nameščencev ter z impozantnim številom 4257 g'asov, oddanih za listo »Združenih zasebnih nameščencev«, obsodili razdi-rače te enotnosti. Nasprotniki so trdili, da organizacij, ki so sestavile akcijski odbor Z. Z. N., sploh več ni in se smatrali absolutnim gospodarjem socijalnih Institucij zasebnih nameščencev. Petega februarja je padla krinka! Ljudie. ki so si potom svojih poslovnih in političnih prijateljev uzurpirali pravico zastopstva v socijalnih zavodih, so vkljub vsemu silnemu trošenju denarja, osebnemu hlateniu in demagogiji dobili komaj 1931 glasov«
Ta zmaga Z. Z. N. je si "a ina manifestacija za enotno fronto zasebnih nameščencev in te enotne fronte ne bodo preprečili izbruhi nasprotnikov, ki bi ra- | di z Izgovori o terorju itd. oslabili vtis te mogočne manifestacije.
Vsem tovarišem in tovariSicam gre za niih mo?at in odločen nastop vse pri znanje! To priznanje gre zlasti našim vrlim zaupnikom Širom province Slovenije in Dalmacije, ki so s spojim požrtvovalnim delom pripomogli do tako sijajnega uspeha pošteni stvari.
Prepričani smo. da bodo tudi tovariši, kf so sedai glasovali proti listi »Združenih zasebnih nameščencev«, uvi-I deli. da njih nastop ni bil v interesu zasebnega nameščenstva. Uverjeni smo. da bodo vsled tega izločili iz svojih vrst vse one, ki jim skupni interesi nameščencev niso glavna stvar, temveč so hoteli izrabiti zasebne nameščence v j svoje samopašne namene. Ko sc to zgodi, ne bo več zaprek za ennfno fronto zasebnih nameščencev, za kntero bo z vsemi silami tudi v bodoče delal
Akc"skl odbor »Združenih zasebnih na-nmSčaneev« Slovenije in D^macUo.
5^
evt?@
vest
V Lmbijani. dne
— Kdo dela proti narodnim interesom? Tz Maribora nam pišejo: V zadnjem času se delajo demokratski mladini pod vodstvom g. dr. Kukovca zelo velike narodnjake. Čudno je pri tem samo to. da so postali takšni Šele od tistega časa, odkar so zleteli iz vlade. Vsem nam ob me:i ie dobro znano, da so mladini v Mariboru v zvezi s socijalnim! demokrati. Ko so bili skupaj z njimi v vladi, so de'ali proti interesom našega narodno mislečega delavstva. Tolerirali so, da so nemčurji. največji sovražniki naše države, metali dobre narodnjake in Jngoslovene na cesto. Nobena intervencija ni nič pomagala. In še danes so združeni z internacijonalisti v tukajšnjem občinskem svetu. Nič več se niso brigali za narodna vprašanja. Omenjamo mariborsko gledališče itd. Človeku se nehote vsiljuie vprašanje. Če so radikali tako protinarodni. kakor jih opisujejo sedal m!adinl. zakaj so potem sedeli toliko časa v vladi pri eni in isti mizi skupai z riimi? Ali se niso navzeli njihovega duha? Znano le. da je dr. Kuko vec bara n tal z Nemci, a je pogorel, zato je sedaj tako ogorčen na radikal-ce. ker so se tudi ti jeli z Nemci pogajati, in se boji. da bi se radikalccm posrečilo, kar memu nI uspelo. Da Nemci ne bodo paktirali z ono stranko, ki je na tleh. to je demokratsko. ?e razumbi-vo. marveč ako se že spuŠča"o v kak pakt, ra'*e z ono. ki je na vladi, to je ra-kalno. Toliko pametni so že. In to je tisto, kar dr. Krkovca in njegovo okolico tako razburja in jezi! Demokratom slaba prede, zato so se obesili na to bilko in hočejo nacionalno ideio izrabl;ati v polit'čne svrhe. Za nedelio je sklicano manifestaciisko zborovanje kulturnih društev in dr. Kukovec se je s tem v zvezi odpelial v Beograd, da poroča na shodu o uspehih svoje intervenci'e. Političen namen demokratov je očividcu. Dobro pa bi bilo. da bi se na tem shodu tudi pojasnilo, Dod kakimi pogoii kandidira v PreVmnrju na listi dr. Kukovca mnd^aron Kuhar. AH so mari Madžari maniŠi nasprotniki Jugoslovenov kot Nemci? samotna kupčiia v Prekmurju meče čt;r!no luč na demokrate okrog »Tabora«. Toda ml mariborski Slovenci se ne dnmo več izrab^ati od teh !;udi. ki tako ogabno zlorabljajo narodno idejo v svoje osebne koristi. Kakor bi obsojali zvezo, ki bi jo radikali sklenfli z Nemci, ravno tako In nič manj obsojamo kl'ko oko!! »Tabora«, ki tolče na narodni boben snmo 5 fem namenom, da bi reš'la mandat dr. Kukovca, ki se le v ta namen zvezal z Madžari v Prekmurju. Res ogabna ie taka narodna politika,
— Prtznan'e. »Jutro« priznava kot resnično vest, ki jo je priobčila »CilHer Ztg.«, da so se mladini pogajali z Nemci. Pravi le. da se niso pogaiali ž mirni kot s »politično skupino«, ampak kot — posamezniki, ki pa seveda vsi skupaj tvorijo veliko skupino. Takega slepomišenja Se nismo doživeli. Na ta način se gospoda ne bo ubranila onega očitka, ki ga hoče ona sama naprtiti radikalcem. Ako je oogaianie z Nemci greh za radi-kalce. je ravno tako ali pa še večji greh za mladine, ki se predstavljajo za hiper-naciionalce. Toda seveda mim je vse dovoljeno. Oni smejo sklepati kravje kupčke s klerikalci, z Nemci, z Mad'aroni. To je donustno. je v interesu naroda in države. Še ni dolgo temu. ko so klerikalcem ponudili pakt glede Kraniske hranilnice. — Sedaj hočeio tudi Pesko-vo afero naprtiti dr. Ravniharju. Mi smo čisto natančno informirani, kako je nastala Peskova afera, kdo je dal zanjo inicitativo. kdo je sklenil priobčiti revizijsko poročilo In kdo ie je v ta namen izrabil. Ako hoče g. Adolf Ribnikar. takratni poverjenik za socialno skrbstvo in zdaj vpokojeni Šef oddelka za socialno skrbstvo, da govorimo jasneje, tedaj smo pripravljeni mu postreči s točnimi podatki.
— Zbor zaupnikov Narodno-na-predne stranke za LJublinno se vrši V četrtek 15. t. m. ob 20. zvečer v dvorani Mestnezn doma v LfnbljanL Tega zbora lahko udeleže tudi na* ši somišlienffzl z dežele. Pri javi in se r?rr/ tajništvu. Dnevni red: Poročalo in sklepanje o programu in organizacijskem statutu stranke; volitev odbora zakonikov, postavitev knudldatov za volitve v narodno sk^nščino. Vsi, ki pozdravljate oživljanje nn*e Narodno - napredne stranke in ki Vam ie na temt da se izboljšajo favne razmere, *e zanesljivo in pnlnnštevilno udele-ležite teza zbor ovan la.
— p^iezen kraljice Marile. Po poročilih Iz Beograda se je bolezen kraljice M.iriie obimna na bolie. Po nasvetu zdravnikov pa kraljica še ne sme zapustiti sobe.
— i* K -kovčeva Izjava. V dnnaŠ* njem »Jutru^t priobčuie dr. Kukovec izjivn. • kateri ugotavlja, da je nje» £ov« TnsTu^a. da je nrišlo pos^rije, na* zvano >Deuf<?ches Hsus« v Celju, v slovens're roke ter proglaša za po~ol? noma lažniivo sumničenie. »da bi bil on v katerikoM obliki aTi sam a*i po kakšna. ••ysredo*ralc*j ali oh priliki voliš
10. februarja 1923.
tev ali brez ozira na iste naše nsci« jonalno vprašanje — kompromitiral«,. Temu nasproti ugotavljamo, da je »Cillier Zeitung« izjavila, da se je de» mokratska stranka glede volitev v narodno skupščino obrnila na Nemce po posredovalcih, katerih imena lahko na* vede. Besedo ima sedaj »Cillier Zei» tung«, ki bo gotovo tako prijazna, da bo prišla na dan t imeni, ako sc z de* mokratske strani hoče utajiti dejstvo. Ha so demokratski voditelji snubili zase tudi Nemce. ZnnCilen na dr. Ku* kovčevi izjavi pa je fakt. da se skrbno izogiba zanikati, da bi se bil sploh pogajal z Nemci, marveč govori samo o »pogajanjih« v škodo n^ših nacijo* nalinh kulturnih prireditev ob narodni meji.«
— Petelinji boj — tako so krstili naši brihtni Ljubljančanke »dogodek zadnjega tedna«, namreč sporno polit, razpravo med gg. Sukljejem in dr. Šu-steršičem. Ta bitka na nož se razvija od dne do dne bolj krvavo in utegne prav na sicilijanski način končati šele tcJaj, ko eden izmed oreh izkušenih mož borcev - junakov obleži v svoji krvi na tem boinem polju. Kakor smo že poudarjali, se mi ne mislimo kar prav nič vtikati v to cbant-eclaire-stvo. 5z paC naibolj hvaležno in priletno, slediti tem prizorom na najnovejšem klerikalnem odru v Ljubljani v primerni odda';eno* sti, prav — v zadnjih vrstah gledalcev in poslušalcev. Veseli nas pa. Ja Ima Ljubliana vedno — svoje špase. In ker je naše občinstvo svojčas kar trurnoma letalo v cirkus gledat In občudovat slavne in orjaške rokoborce, tako se mcnd3 tudi sedaj prav divno zabava ob tc:r tiskanem »Rin^kampfuc bivših deželnih poglavarjev in junakov bivše klerikalne arene. Da se ie vse to pripetilo ravne na naiživahneiše predpusin* dni, je sln> čaj usode, ki pač ničemur na tem svetu ne prizanese.
— Ćudna vest. Beogradski listi pri-občujejo tole novico: »Dr. Rista Jere-mić, direktor državne bolnice v Ljubljani je na svojo proSnjo upokojen«, — Kolikor je nam znano je bil dr. Jeremič pač imenovan za direktorja državne bolnice v Ljubljani »vendar pa ni te službe nikdar nastopil.
— Tajništvo narodno - napredne stranke se nahafa začasno Knaflieva ulico št. 5, I. nadstropje, kamor naj se pošiljajo vse pismene in ustmene vri-jnve. — U rodne ure so od 0. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne.
— Nov t^lmaC ra £>»M fn ner-r^f ferrk. Pvomi svctnrk in finančni ravnatelj v prllc. A1n7.iJ Kliment le Imennvan za tolmača čc^kesa in nemškega Jezika pri deželnem sodišču v Ljubljani.
— Oospod .TufTI Hetetto nam le po«
slal danes zelo zanimivo pismo, k* ?e priobčimo v gledališki rubriki. Padi priznamo, da je posel opernega kritika, saj včasih, zelo težaven, ki ga ne razume vsakdo. Na vsak način pa so kritike s posebnimi, preslabo prikrivanim! ostmi zelo ncurr^stne. To pa zlasti tedaj, čc gospod krifk ne more zatajiti svoje Čudi in preočividne tendence. Nnibofl ne* umestne pa so take direktne ali indirektne kritike. — pa naj iih piše kedor — it kierkoll hoče. — vsled katerih se čufi užalienega ljubljenec našega občinstva g. Julij Betetto.
— Diletantski odri! KHcu »Udr. $r1?d teralcev«, naj se prirelajo v nrid BorštnlE« VerovSknvenra na^robneca amomenifra zl?ća-liske predstave P° diletantskih odrih, so s« doslej 5a!ibo£ cdrvali samo trije odri ka-ter*» naj tu pnhvalno omenimo: »5t. Jak 1>-skl oder v LjuMtanl«. Sokol V'č in »Narodna čitnlnica v Kamniku*. Kamniška čitalnica v svojem dnnisu izrecno pnvdaria naj Sfl temu kllCU odzovejo tud? ostali rJHetant^ki odrf. Pros:mn tednj ponovno tndi mi. v.i\ 59 na*i mnogoštevilni p^de^c'ski odri lr» drtiTJ društva čim nrHe odzoveio tem-i kPcn Ć3 nr»rrt ho v doe^dnem fnsn mogoče postaviti orlmeren nadrobni spomenik nagima največ, lima igralcema.
Udrvženie gfetfaftsaifi Irmlcev.
— Na svVbi brata Kiroia. TrŠara so darovali veseli svatle Dir.. 175 za novo* ustanovljenega »Sokola« v Planini pri Rakeku.
— Dr. Iv^n Drohn'č IpecftaUst 2a r*'*-tranje in pl^iČne bolezni Ordln'ra od 12. t m. v Ccmnrevi ulic! St. 4 (nasproti bolnice) od 9—11. in od 2.—4.
— NaTcmn'k1 stanovanj n^m p's'e'o: Pa dojenemo naslove on!h čiove^orahnlb nosestnrknv in chrtnkov. kl n'so pknra n č ali pa prav malo pov'šall najcmn'no za stanovana ali lokale, prosimo vse nnv*m« nike, nam sjK*ro£e naslove tck"h rares prav'ćn'h Vnđt, Hočemo Jh z rdn«fen*mi mnčm> podn'ratl r n»"hovcm obrtu In lake naslove tudi irnorah'tl na merodainh me-sf»h za rz^ed. Na«1ovj nal se po?v^'r> drtrJtvn naemnlkov, LJubljana, Sv. Petra cesta št. 12.
— Ovčn'Vl svet cePske rkolško o^č'-ne ie pričel z^net z rednim delojn. Stranke so se med seboj zopet sporazumele in 'e T*p->ti. da bo v bodoče š'o delo v k^rJst občine hol*e ?-*pod rok. Z-d'n se:a oh^inskera sveta ie bTla skVp^na in so se je udeležili po več:ni vsi odborniki.
— Poroči se Je dne 10. t. m. zavedni koroški Slovenec g. Luka Potočnik, fin. konvsar z edč. Amrclo Špuntovo, delujočo članico Sokola v Mo&tali. Bilo srečiuv
—__
— Poroka. Poročil se je danes g.
Cdo B r a j n i k, stavec Narodne tiskarne, z gospodično Milko K o z a m c r n i-k o v o. Bilo srečno.«'
— Smrtna kosa. V Žalcu je nmrl 8. febr. po dolgi mučn? bolesni v starosit 73 let g. August Se niča, gostilničar in pekovski mojster. Pokojnik je bil vedno odločen narodnjak. Blag mu spomin!
— Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl g. Franu Adamiču, lastniku vrvarske tvrd-ke Ivan N. Adam č, sinček Miljutln v nežni mladosti pol leta. Žalujočim roditeljem naše sožalje.— V Selu pri Šmarju je dne 4. t. m. umrla ga. Marija Moder, posestnica. Bila Je ogledna žena, znana in spoštovana daleč naokrog. Pogreb je bil v torek v Šmarju na Dolenjskem. Blag ji spomin!
— Ob grobu vrle žene. Prijatelj našega Usta nam piše: Izredno dolga vrsta po-grebcev. ki se le vila včeraj iz K lodvor-ske ulice k sv. Križu, Je prč-* . da je preminila žena, ki je uživala v_ Lraasko priljubljenost in spoštovanje. Gospa Košeni-nova ni bila vodnica ali pokrovitelica tega ali onega društva in odbora ter se sploh nikoli ni kazala v ospredju javnosti. Bila je za to mnogo preskromna. Toda bila Je izvrstna žena, vzorna mati In vztrajna podpornica ne samo našim narodnim In kulturnim društvom, temveč tudi posamni-kom, katere re videla v sili in potrebi. N'k-dar ni prišel človek k nei, da bi mu odbila rošteno prošrro. Kar pa je darovala, ni storila Iz rodolubarskega babaštva in tudi ne c'a bi računala s kakršnokoli zahvalo, impak pomagala ie Iz čfste?:a srca, zgolj ik> načelu, da naj ne ve levica, kar da-e desnica. Sam sem n. pr. priča, kako so ^red par leti prišli k n"ej pogorelcj neke /as! po lepi šivalni stroj, za koega JI v voi nerodnosti še »bohlonaj« niso rekli. Ml ona se za to niti z besedico ni razburi-a. Ko sem potem jaz hotel grajati to nerodnost, me je dobrodušno zavrnila: »Saj •dsem dala zaradi hvale!« Pa koliko ie bi-$0 še takih dobrot, da so odš*e izpod n?ene ,irehe čisto neopačeno! Koliko študentov, beguncev In prosTakov se je bo spominjalo -cakor matere! Umrla ie žena. ki je Je bilo -amo delo In tiha dobrota. Nikdar n? utegnila m'slltl nase, zmerom na druse. Knkor neutrudna čebela 'e bila od zore do mraka. Skoro da ni poznala počitka. Nf je gnala ori tem lakomnost temveč tista poštena ?n redka navada, da brez dela nI živHen'a. Neusmilena usoda ?e hotela, da ji ie hag ta neumornost Izkopala prerani grob. Umrla fc žena. mati In dobrotnica. kakršnih ie le malo v teh hud;h Časih, zato pa nei, ki je bila med poslednjimi: večnaja pa m-5 a *- —az.
— Pogreb Adolfa ff2yduka. Danes ob 3. popoldne se vrši v Pracrt poffrcb umrlega češkega pesnika Hevduka. fz panteona Narodnega muzeja odpeljejo pokoineza na Višegrad. kjer bo pekopan v posebni grobnici poleg Neruda In Friča. Nagrobni govor bo imel pisatelj K. V. Rais. Pogrebne slavnostl so se vršile že v četrtek popoldne v Pisku, kjer je pesnik umrl. Po svečanih obredih v cerkvi je bila krsta prepeljana v spremstvu počastne sokolske straže na kolodvor. Iz Prage so odpotovali v Pisek zastopniki minisferstva. čeSke akademije znanosti in umetnosti, udruženja čepkih pisateljev »Male«, »Společnostl Jaroslava Vr-chlickeho. Karlove češke univerze in tehnike, novinarskega udruženja. čeSke sokolske &me in dr. Vdovi prkoineira pesnika Je poslal prezident Massarvk pismo, v kolem piše: Cenjena gospa, dve leti Je nvn>"Jo. odkar sem bil zadnjič pri vas in od takrat sem pogosto mis'H o pesnikovem delu in njegovi usodi. Tn sedal se zavedam, kaj Je bil on za vas in kaj Je izsmbil ■}. niim naš narod. V velikem nasledstvu, ki nam ga zapušča, boste n^rli uteho tudi vi.«
—Karel K^dner +. V Četrtek "ponoči je umrl v Prajri sotrudnik in član redakcije »Narodne politike« Karel Kadner. rojen 1. 1S59. v Lounu. 2e kot študent pra?ke tehnike se je mnogo pečal z literaturo. Napisal je mnogo balad In romanc, romantičnih pesmi in pesmic za mladino. Bil je pa obenem tudi d^ber glasbenik in komponist.
— 2Stetsfco svojega po'dfca v gostilniški obrti Je praznoval sosrjod Matija Dnini ć a r. restavrater na davnem kolodvoru v Ljublian!. K temu Jubileju v tej obrti mu prisrčno čestitamo ter mu želimo, da po tako vestnem in možatem delovanju v na»-kočijivcjšlh razmerah izza avstrijskih let v osvobojeni domovini še nadalje vstraja na svojem mestu v prid tukajšnjega in potujočega občmstva.
— Pritožba proti organizaciji gospođini. Iz uradniških krogov smo prejeli m prirbČuiemo: Minulo leto se je ustanovila v Ljubljani organizacija djaških gospodinj Pričakovali smo od te organizacije vse kaj drugega. Uverjeni smo bili, da bo imela ta organizacija v prvi vrsti v programu, kako preskrbeti dijakom dobra in zdrava stanovanja proti primerni, nepretlrani plači. Pa varali smo se. Prav nič ni tej organizacij mar, kako je stanovanje hrana, kurjava, nadzorstvo Itd., glavno je. da je jrosondinia oreanzirana In zahteva mesečno minimum 2400K ali fiOO dinarjev In basta: članica Je organizacije. Te cene so bile v Veljavi tudi takrat, ko se Je dvigala nasa valuta in je cena živežu znatno padla. In danes ko so res cene ž?vfl nekoliko poskočile. Je bi prvi skico leta 1023. dične organizacije, da Podražilo prehrano kar za 100 dinarjev. Ako ho obveljal ta skl^o. bi morali plačevati po 2*00 K ali 700 d?nariev za posamu*»tra df-Jaka. Sedaj na račtnrmo. Jeli to imr*vič>na gpMeva in aH jo more veHžufleov Še kdo zmaer^vafi. VŠH nradnTf z ženo. tremi orrod in sf«**lcfnfn d^h'va mesari/-* z vsemi 0vjfl~','-~»i oVronr 7non K*, tore! pr'd« n« osebo prbMžno 1166 K za vse potrrb?č;ne m mora cW°«r to^a še stanu nrrnernn živeti.
uradn;ka na dežHi. ki na? po£l?a v mastne šole vse tri otroke in plačuje za vsakega 2800 K. to je 8400 K. Kje naj vzame manjkajočih 1400 K? S čim naj kupi obleko, učila, hrano zase in za ženo? Vprašamo torej razne oblasti » pobijanje Oraginie. ali mm 41A
ta organizacija več kot preveč po oderušt. vu? Ce mora shajati v gornjem slučaju uradnik s 1166 K za osebo, ali to ne zadostuje za dijaka, kateremu se ne servira bcgve kako razkošno in ne postilja pre-mehko in ne stanuje v presvetlih in pregor-kih sebah povsem maksimalni znesek 2000 kron? Poleg tega nam pošiljajo te dobrot-nice razne račune za svečavo, kurjavo In prejemajo dnevno plačo tudi za vse počitnice med šolskim letom. Čast pa gospodinjam v provincijalnih mestih. Le te zahtevajo za prvovrstna stanovanja mesečno 1S00 K, dasi se morajo često voziti po razne stvari v Ljubljano .kjer se ceneje dobe. Vse do gotove meje! Tudi temu navijanju mora konec! Pozivamo viado. da takoj skliče anketo, ki naj določi ceno dijašk'm stanovanjem in prehrani. K tej anketi je privzeti člane učiteljskih zborov, ki naj preelcdaio in ocenijo stanovanja, ter g. ravnatelje učnih zavodov, kaierim so povečini razmere že itak znane. Ker pa se loči stanovanje od stanovanja, naj se tudi cene dele v III. razrede. Povsod pa je zahtevati nadzorstvo, zdravo in zadostno hrano, ter zračno in gorko stanovanje, da ne bomo vzgajali za drag denar predčasno smrtne kandidate.
Vse ostale liste prosimo za dobrohoten ponatis tega članka.
— Umestna pritožba. Preieli smo tn pr »občujemo tale dopfs: K notici »umestna pritožba« v Vašem listu z dne 19. januara 1923 Vas vlhidno prosimo za sledečo korekturo navedb, k? ste jih preieli od gospoda J. Gospod G. J. je bil v Mariboru vgriznen od psa v soboto dne 13. Januarja 1923 obenaistih dopoldne ter si je dal rano takoj tamkaj po zdravn'ku razkužiti, ugriz pa je bil Javljen policiji. Jasno :e, da je g. J. imel ali kot razsoden človek vsai moral že 13. jan. dopoldne v Mariboru Imefl popolno zavest o tem, da je vsak pasi! vgriz sumljiv in se ie treba nemudoma zaščititi proti infekciji s steklino. Torej bi se bil že iz Maribora mogel podati v Zagreb radi profilaktičnega lečen a. Kdaj ie zvečer dospel v Liublano, ne vemo. Reševalna postaia Ima permanentno službo a se tamkaj nihče ne spornima, da bi bil kdo v kaki podobni zadevi tiekaj prešel. Mestni fizikat ima tudi permanentno službo (potom rešilne posta e) in ?e ob vsakem dnevnem ali nočnem času za neodlo?! ive slučaie na razpolago službeni zdravn;k. bodisi fizik ali eden izmed ostalih mestn:h zdravnikov po turnusu. Gospod J. bj b*l torel moral dobiti takoišnio pomoč, če bi se bil resno zanjo pobrigal. Tskal je -pa drugo dopoldne, t. j. v nedelo, mesfneca fizika na domu; a ne da bi povedal, da priha'a v ur°dni zadevi, v katerem sluča-iu bi bil dobi tako'šn'o infortmero. kdo in k«e e trenotnl službeni zdravnik. Jasno se, da fiz«k, ako ni v služb*, ne more dan In noč doma ali v oradu sedeti, sai ima zrvest. da Je tu po fnri*wsu vrc'ena uradna zdravnika sht?ba. C*y Hfi. uri zvečer 1e eospod J. našel mesfneira fiz;Ta fn ta mu le hotel nemudoma Izdat? potrebno Izor*-čevalo. To<la gesrodu J. se nI prav rs č m^rVIo. češ da ima še več nnn'h opravkov v Lfnb1?adl in^rte m^re tako; v Zagreb. Prišel pa bo drug dan, v pondefek. ob devetih donoJdne na mes*n? f;z?V?»t po izpričevalo. V resnici na *e dn*g dnn prišel š^'e ob prt«»cfh In se "e po*em šele popoldne ob štir'h v Z^nreb odpetrat. Akn bi bMo gospoda J. vo^'a. b? s? b:l že v soboto mogel v Mariborn pre^^r^eti ?zpr;čevalo In se odpel'^tl v Zagreb. A n?ti v L'uM'a-nf se n? pOdvtraL Ne more bTt! naloga mestnega mpsrictra*a. IMidcm posebei prepovedati, da iim ie na ra7p^aco 7.1» nui-ne slučaie nepretro-ana ?'radnozdravn'5ka slu?ba. Za razsodnega človeka »e to sa-mopnsebi trko insno kakor :e 'asno. da so reiiev-iina posta*a a?i požarr-a bran^ba ali pa hvne lel-n.rne (po turnusu) neč in dan v permr»"<»nc?.
— Pr;se?*eva^le ▼ Amerfko feVom prve pofoTioe fskarnega leta. V času od 1. julija do 31. decembra 1922 ;e I»il dovoljen z Zedinjenc države vstop j:5 Itsoč osebam. Skupna ietna prišel'emSka vsota je določena na 357.80,3. Tako je v prvi polovici fiskalnega ieta bilo izčrpano približno b'J odstotkov vse letne vsote. Nekatere evropske drža* e so do tega časa že povsem izčrpale celo svojo priseljeniško vsoto. Iz Jugoslavije ie v prvi polovici prišlo v Združene države 5073 prišel'"encev in je tako pre-Malo Še Število ^07 oseb. ki la'»ko pridejo do .30. junija 1923 v Aivcnko. f>d teh pa je prišlo že do srede januar;a nad 2j'0.
— Sfava 15. Srrossrnaverlevega ar-t?ler,?skega polka v OsMekti. V nedeljo, 4, t. m., na dan rojstva vladike Stro<:s-maverja. je osiieški artilerijski polk XV. prvič proslavil svoio krstno slavo. Slavi so prisostvovali predstavniki vohvh in civilnih oblasti. Komandant polka >^iv-ković in župan dr. Hengel sta imela pozdravni govor, omenjajoč d?lo velikega vladike Strossmaveria za jugoslover»^*i narod. Njeg. Vel. krali je posTal polku sledeči telegram: »Vam gospodom častnikom in podčastnikom, kanlarom in rc-dovom srčno čestitam k slavi in pošiljam pozdrav. Živeli moji dragi artilc-rijci! Aleksander.«
— Drzen ropsrski napad v Maribora. Ko se je v ponede.dk zvečer vračala neka cvet!:Čarki iz Čopove ull"e proti domu, ie tik pred n'eno h*šo stopil pred n;o neki m^sHran moški ?n i zaero?ril s samokre^^m Ženska mu ;e vsa prestrašena Izročla torb'co. v kafer! :e h;1o 6°00 K denara. Ropar e nato pobegnil. PoMcra Je '"zvršMa kasnefe aretacio. ali brez nsneha. Omen:tI ie še treba, da se naha'a Opova ulfc^ popolnoma v temi, kar podpira delo sumi i-vih elc^ct^v.
_ SpJ^šno r^rlraf^n^e v M?»rn>ortt. Tz
M?rfbora nam n;še"o: K^Vor pr? p^viš^.n'u na/emniue 1. 1921. t-^Vo se "e f"d? pr? zad-n'em povišan;u pričelo podraževan'- v splošnem, posebno pa pri živi en<-k:h potrebščinah. Razlika od takrat in danes ie le ta. da te bilo takrat povišanje najemnine
zat;onito določeno In v splošnem upravičeno In da so takrat oblasti vsaj deloma kontrolirale podraženje. Paralelno s po-draženem stanovanj se je na umeten na-čan podražila tudi živina in seveda tudi meso, takoj na to moka in kruh. Te dni pa so poskočile tudi cene v gostilnah od 40 do 50'« za preprosto prehrano. Kavarne so to delo opravile 2e preje, čeprav se je zdatno poslabšala podražena pi ača posebno mleko. In vse to ^ godi kakor in kadar se komu zl ubi. kakor bi za Maribor ne veljal zakon o draginji In kontrola javnih lokalov, v katerih se brezskrbno vrše razpečevanja, ki že na prvi pogied bije v cbr3z zdravstvenim predpisom. Če kje v Sloveni i, se v Mariboru očividno bridko maščue, da je vlada uradništvu onemogočila dosedane pošteno preživliane samo Iz svo'ih dohodkov in da skrb za gladno družino marsikoga sili za postranskimi zaslužki. Glede slučaja špekulacije z mlekom, katerega na'bol'Si de! roma preko me:e, je ugotovi eio, da ne pomagajo vse ovadbe proti Izkoriščevalcem prav nič In da ni zamerit! nfžiim organom, ako ravna:o po brezusp^hih   svo'ega   vestnega   poslova n*a.
—štrajk brivskih pomočnikov? Pripravlja se štrajk brivskih pomočnikov, ki zahtevajo znaten poviSek svoje mezde. Doslej dobivajo po 600 K na teden in prosto stanovanje Imajo. Zadruga brivcev ima jutri radi tega sejo. Ako pride do poviška. Se tudi cene v brivnicah povišajo. Stavka tramvajskih uslužbencev še vedno traja In ni nobene nade da bi prišlo do sporazuma.
— Prijet »hazardni mo'ster«. V Mariboru sta v »Veliki kavarni« haznrdira-la poslovodja Ivan Sluga in neki Aloizii Popičan. Popičan je že zgubil 50.000 K. in natakar je poklical Slugo k telefonu, nakar se je hazardni mojster »zmazal«, rekoč, da mora v mesto. Popičanu se je stvar zdela sumljiva in je začel ogledovati karte ter jih nesel na policijo, kjer so ugotovili, da so zaznamovane. Sluga je bil aretiran. Pri hišni preiskavi so našli še dvoje novih igralnih kart, katere je Sluga očividno upotreboval za sleparije. Oddan je bil sodišču.
— Aretacije. Na Dunaju je bil aretiran 26. januarja sluga Miha Oblak, ki je pr! fvrdki Markovič v Mariboru ukradel 24 kož, vrednih 120.000 K in nato pobegnil v Avstrijo. Oddan je bil našim oblastim. — V Grosupljah na Dolenjskem so orožniki aretirali zakonski parček Frana In Albino Mo-dic ki sta v Supetru v Dalmaciji ukradla neki stranki 40.000 K in se nato podala na veselo potovanje v Slovenijo, kier pa jih je doletela roka pravice. — Nadalie je bila prijeta brezposelna tatica in vlačnea Roza Stern. k: je v Mariboru ukradla 6400 K denarja in 4000 vreden plašč. Aretiram so bili oddani sodišču.
— CcTskl pol'cl'ski oddelek išče v rvrho zaslišan a kot pričo" Franca Pouha, knferf ie med voUro s!n?M pri b'všem S7. pešpo!ku v Celju In ?e od£el dne 14. aprila »916. z oddelkom strojnih pušk na tirolsko fronto.
— Dav*č'na na poučni oT*k gn*=tPa, kavarn Itd. in na prenoč šča v Cel*u. Mestni mn^istrat v Cefn rar^lzša, da 'e pokra-iinska uprava za Slovenko podal Šala vc-1 avnost naredbe pokra 'fnslrega namestnika za S!oven?:o z dre 4. avgusta irlede po-brrrn'a občinske davš'ine na ponočnf oh*sk gost?Tn kavarn Itd. ter veljavnost nareube p^'s'fcV'siskeca name^^n>ka za Sl^veniio z dne 4. avgus*a 1922 glede davščine nea obrtoma izvrševana prenočišča do konca leta 1923.
— Uso'Ja a*cn*ator!a cn b'všeira bana SVerleca. Po poročilu za«rreb*k?h listov Je 14. januarja v Chica^u v Ameriki izvršil samomor atentator na b:vse<ra hrvatskega bina Skerleca Štefan Dnjčič. Niecovs eespo-dinja ga je na^la zjutraj v sob? zadušenega od plina. Plinska cev je bila odprta.
— Raznls stolić na vef^r'narskl fakulteti oniverzltete v Sofiji. Na veterinarski fakulteti univerzitete v Sofji so razoisane sledeče stolice: 1.) Za anatomijo. bts4«4ogi-Jo in embrioloeiio na domačih žival 'h; 2.) za ohcrj terapijo farmakr»1ocr?Jo. farmakogno-z*jo. farmacijo in trks'kH~gijo. In 3.^ za občo natHotrijo Ki patolotr^čno analofi'Tfo. Natančnejše podatke .n pocroie morejo interesenti d b'ti ori v tcr!,'arskem odsek:: oddelka za kmetijstvo.
— fevl'e knou'te od đonr??*h tnv»-t*n tvnfac Peter Koz*n» & Ko. z znamko k Peko«, ker so KH prizmno na hoVŠ' in na"-cenesi. Glavna zalopa na debHo in d^ b-no L?ubl'ana, Breg 25, ter Aleksandrova cesta št. 1
_ K?nn Tivoli. Ne zamudite! Sn^«o
še dva dni traTa veliki h^stoflM film »Kapoleonova hčerka« z Lva Maro v 7l??vnl vlogi. — V ponedeliek gfasovifi Mavs Linder. ki nosi postrani cilinder. ToPko bo smeha, da »e nevarnost, da se podere kinu streha. Kdor temu ne ver-"ame — samo v poned^Vok nai vstopnico si vznme. pa bo videl da mi lagati ne znamo, ker preveč dobro Maks Lin-dra poznamo.
Borzna poročna.
— Zagreb. 10. februarja. (Izv.) Danes borza ni de!ovaTa.
_ Curh. 10. februarja. fTzv.) Da-ras^va predborza: Zatr^b 4.95. Berlin 0 0175. Amsterdam 2f0 50. New^'ork 5^775 f.nndon 24 o? paH7 3.3 20. M;,an 35.75. R^kqr»šta 250. Varšava 0.015. Huna* o 00^5. avstrijske žigosane krone 0.00755. Sofi'a
7^^^ i os, r>Tinn^* 0 oo74. r3'Tr|;rnr»«šf a o?oi?. Perl'n nnif;o. Prrjgq IS7^ M'lnn 25 725 Pn^'z 3325, London 24.925. New-york 1 -?75.
— Trs*. 9. februarja.   Zagreb 1°60, j Praga 61 5*. Parfg i2o?s London 97.—, Newyork 20.65, Curih 391.—,
TELEFONSKA iN BRZOJAVNA P0R0SIA
BA.NKEROT TRŽAŠKE TVRDKE fL4-CKER 5: COMP. STPOCE KAZNI.
— Hecgrad, 10. februarja. (Izv.) Generalni inšpektorat ministrstva financ do danes še ni prejel oficijelnih podatkov o katastrofalnem bankerotu tržaške tvrdke Hacker če Comp. Zbran pa je velikanski privatni material. Generalni inšpektorat namerava vsak najmanjši pregrešek. storjen proti predpisom pravilnika o prometu z devizami in valutami najstrožje kaznovati. Vse one zagrebške in druge bančne tvrđke in trgovine, ki so bile v zvezi s trfas^co tvrd-ko, bodo pozvane na odgovor in strego kaznovane.
MUSSOL1VTJEV NASVET DEPU* TACIJI Z REK F.
— Rim, 9. februarja. (Izv.) Mini« strski predsednik M .ssoMni je sprejel včeraj cfeputncijo z Peke. ■* katero se je dolgo raz£ovar;a.I o tamkajšnjih trgovskih in industrijskih potrebah. Reška gospodarska situacija se da re* šiii sar. z po aplikaciji dogevorov iz Sante lUrgherite, vs'ed katere se iz* prazni Sušnk in se »imsknejo Italijan* ske čete, obdrzita pa se r°d it?.1?jan sk-m varstvom še nadaie Delta in Pa* ros. Absolutno je potrebno za Roko, da se drži italijanske narodne discioli* ne in prepreči vsako oviro za Italijo, ker samo ta'o bo mogla nadaljevati svej- požrtvovalnost za rešitev in ob* novo reškega .nr^ta.
DELEGACIJA ZA KONFERENCO V RIMU
— Beo*Tad. 10. februaria. (Izv.) Tekom včerajšnjega dneva so se zopet nadaljevale konference o vprašanju Južne železnice. Sestavljena je naša delegacija, ki ima odpotovati te dni na rimsko konferenco. Našo državo bosta zastopala dva delegata, od teh eden bo pomočnik ministra saobračaJa A v r a m o-v i č. Delegaciji bodo prideljeni štirje strokovnjaki.
JUŽNA ŽELEZNICA.
— Beograd. 10. februarja. (Izv.) Tekom včeraišniega dneva so se vršile konference naš'h in italiTrn^kin strokovnjakov na ravnateljstvu državnih železnic. Konferenca v Rimu se po oficijelnih poročilih preloži od 15. na 20. t. m., ker še ni popolnoma preštudiran ves ogromni materijal gospodarskega pravnega ir finančnega značaja.
PISMO PISZ SVETOZAR PRIBICEVIC.
— Beograd, 10. februarja. (Tzv.) Kakor javljajo listi, jc Svetozar Pribi* čevic naslovil na ministrsko _;a pred* sednika Nikola Palica do!c;o pismo, v katerem protestira proti sedanji vladini taktiki, protestira proti temj, da sc dovoljujejo shodi in sestanki antidriav* nim e'ementom in ga opozarja na to, da vlada ne zabranjuje shodov hrvat» ske republikanske stranke.
ODPUŠČANJE URADNIŠTVA.
— Beograd, 10. februarja. (Izv.) Po informacijah vašega dopisnika name* rtiva Ljuba Davidović v daljši sporne* niči opozoriti vlado na vse posledice, za katere je odgovorna radi mnojo* Številnega oc* -uščanj^ r**-rnvnorja urad* ništv^ iz državne e'uzbe. Ljuba Davi* dovič napoveduje temeljit obračun y novi narodni skupščini.
ATENTAT NA ČEŠKOSLOVAŠKEGA GENERALA.
Praga. 10 .febr. (ČTK.) »Slovenskv V.vchod« javlja iz Unevarja. da je bil poskusen bombni atentat na poveljnika za-karpatske češk ?IovasTce armade srcnerala Castefla. V peči njetrovesra stanovanja je eksplodirala bonba. Bomba je bila spravljena v kurivo. Pri lesnem trgovca ki je dobavil les. so napravili hišno preiskavo ter odkrili veliko zalogo orožja« municije in drugega vojnega materijala. Eskclo^ija b°mbe je povzročila samo materijalno Škodo.
DR.  B^NF^TTVO  POSRFnOVANJE V RUHRSKEM VPRAŠANJU.
— Pariz, 9. febr. (Izv.) Z ozfrom na prročrla o posredovalni akciji dr. Peneča v rt7brskem vprašani a se je uredništvo »Ni-w Yr.rk fiersMa« direktno obrnilo na dr. Be-ne.^a z vprašanjem, koliko ta vest odgovarja deianskemu polr.^aiu. V svojem (•aljšcm o^rovoru Je dr. Bencš urednjgfvo lls*a opozoril na svo? zadr*Ji ek«nnze o zunj»n.*epoll-tičil sittroelii fn o sf3ll?:u Cc^koflnvaJVe napram ru^r-kemu vnra^uniu. Obenem je dr. Bene? striktno in jasno povdaril. da Če-Ško*Iova5"ua skunno z malo anianto j-edrj ne smatra za usoden trrnofek posredovati t tem vprašanja. Drza/e male antante imelo mnogo truda In skrbi, da ohranijo v sro-Je*n delokrogu mir.
KRIZA V FRANCOSKEM PARLAMENTU.
— London, °. febr# (Wrlff.) f^isti opo-zarlaio na b'-'ofavko iz PaHza e-J^de n^za-d-voljn^st:. ki se ooa^a v francoski Javnosti v zv-zi z ok'TD3~ijo rubrske^a oz°m!ja. »Hailv Herald« n^roč?. ''a *e Po^c&r^ «*n-r!I pogrebne korske rrof? k"??!, ki se pn^za v pr*-|?rripn*n v rvorl z n^iK^hom dose-drn.":s o^re^t* v Portiwffn. Prav*i"» da namerava P<"»n^r»r^ Imrom^nit? s^d^nie m'pi«ifr-stvo v k^r»n^':cko vl^rlo pn vzor^ti one ki Je bila s~s*r>vTi<ma 1°14 .leta. Domnevali, da je dobil Ta^-dieu poziv vstooiti v bodoče m'n?strs*vo kot Z'manli m?n*s*er. P^in-care pa naj bi ostal ministrski predsednik.
ZAPLENJEN   RAD1ĆEV VOLILNI MANIFEST.
— Z-Jgreb, 10. februarja. Ozv.) Ob» lasti so včeraj zap!eni!e volilni manifest hrvatske seljačke republikanske stran* kc. Zap'enjeni so bili tudi vsi časopisi, ki so hoteli priobčiti ta manifest v celoti.
COLGARSKA IN MALA ANTANTA.
_ Sofua, 9. februarja. (Tzv.) Of;ci-
jelno se z vso odločnostjo zanikajo vesti inozemskega tiska o namenu Bolgarske, da bi skušala se Izogniti obveznostim in reparacijam iz mirovne pogodbe. O'iciielno se zanikajo tudi vse ^°ti. da h^če rrpta antanta z na«il*em izve«'! repa-acijsko vprašan c napram Bolgarski. Stambolijskl s posebnim poudarkom naglasa dobre in prijateljske odnosa;e z Romunsko in Jugoslavija.
ATENTAT NA OT>TnnoKSNEGA ME-TROP^LIT*.
— Var?ava. 9. febr. (PTA.) Btvfi rek-tor ortod^ksnesra scm?ni^ča v rlolnrn arhimandrit Smarard Lapiszork^ Je izvr^;l atentat na metropolita ortodrksne cerkve na Poljskem Oeorea Jaros^e^'^ketra. Metropolit je ubit Lapis7enko Je izvršil fločfn iz maščevanja. Ker se atentator ni hotel pokoriti odredbam metropolita, je bil namreč suspendi ran.
ANGLIJA IN MEZOPOTAMIJA*
— London, S. Icbr. (W iff.J .paH ^all and 01-~be »poroča da je tu mbaiaj^či se vrhovni komisar Mezo?i -*r3-n"i? s:r Percv Cor v Svojem poročilu, kf ca le p dal ministru, odlo^ro Izjavil, da Je treba obdržati ang! ŠU mandat nad Mer-notamljo.
ZOPET   GLASOM O  ANGLEŠKEM POSREDOVANJU.
— London. 9. febr. (IrsO Na An Reškem čutio škodo, ki jo prizadeva francoska okupacija nihrskega ozemVa. Daily Chronicle pravi, da obstoja r^le^ splošno političnih in humnn:tnrnih Interesov 5e posebno an^^5ko vprašnn'e. to ;c, da r r: I-ka Franci e slabša evropsko gospodar situaci'o, pomnožu'OČ te'k^čc industrijske in tre vrste, s kate.imi se An^li a bori že tri leta. Res ie, da pa prospcvan:c AnsM e v veliki meri odvisno od prospevan a evropskega kontinenta, res je pa tudi, da sarmj, cvetoča Anglija lahko u^rešno pomaga h lutrj evropski obnovi. V merodajnih kro-Rib se rnzprnvlia z vso re^nosto o ntl nI potrebi ancrle^keKa po^T^ćovAn'n, d:i ne bodo pos'edlce za Ancrlio vedno hu'Se. Doleo č."!<;a so ti krogi upali, da se francoska akcija izTalovi. Ker ^e to nI z^odi1^, i5če*0 pot za posredovanje, ko grozi deželi vedno hujši udarec v trgovin] in industrij
POLOŽAJ NA IRSKEM.
— London. 9. febr. (Wolff.) Daltv press eporoča iz DuMlna. da ie oce toval
prezident irske svobodne dr:"nve z važno politično misijo v London. Dejstva, da se je položaj na Irskem poslabšal, ni mozoče skrivati.
ANGLEŠKO   STAUSCE   V RUTINSKEM VPRAŠANJU.
— Pariz, 9. febr. ffTavas) Lfsf? srna-tra?o. da bo trdovratno vsfraran'e Nemčijo
na n:enem stallŠčn imelo kot ne:zoe:'bno posledico nadaFnle obrežne ukrepe. Londonske »Fventn^ Newsc p?še;o, da bodo Frm^ozi imeli z°dn'o besedo, če bo državni kancelar Cuno vrtra'al na svojem dosedanjem stallŠčn. Ce Francozi nr*stopl"o prnfi onim, ki jih varao, z na^fro^um kazenskim sistemom, bo celokupna 'avnost t-)---»<rnr?vfT7 dr?nv na n'Hinv' strani.
Glavni nrrdnik: Odtnvnrni nrrdnik:
VALENTIN KOPITAR.
Poslano.
Mlgnlm posestnikom In najemnikom!
Izvcstni demagogi hujskajo stanovanjske najemnike, katerih velika večina se je poravnala s Ifšnimi lastniki Kicde povišanja najemnin, naj ne plačajo nrbene-ra poviška, če tega ne določi razsodišče. Opozarjamo vse prizadete, da če sta se hišni lastnk In najemnik v smislu noveca stanovanjskega pravilnika glede povijanja najemnine poravnala ter sporazumno ugotovila. krl:ko bi znašal? najemnina cd l. januarja 1923 da. I j e. da je taka poravnava za cbc s'ranki obvezna ter more lastnik, če najemnik ne plača doc:ovorjci.e najemnine. na!'*mnino, ki ie bila sporazumno določena, tnkoj pri so-diSču vtnžiti ter jo Izvršilnim potom izter« Jat!. Posestniki, ki so se z najemniki že poravnali, naj se ne obračam več na stanovanjsko razsod <!e za odmero, ampak fe n* sodišče za plr.čilo.
Glede ero^enj izvrstne o^tranirraclle, 'č* bodo objavljali imena hišnih pos \str,;kov, ki so zr.Iitevali previsrko nni°rnn no itd., naj se ne vsfra*i nihče. Tudi hl^ni posestn'ki bi lahko priobčli imena najcmnrkov, k! zahtevajo od mesečne sobe po eden a1! dva tisoč kron. Vi^ie kot zakonito določene na« Jemnme ne more Itak nihče r-^evati. toda ♦udi zakonito d^l^čena b4»f^rrm?na nI v no» bTPTn rarmerlu s pravično najemnino, ki bi se rrmrrda vsnl bližati zlaf vM"n*. IWnl lp«*n;ki npoiHevalo rbsfoje8 fe?lri pn«;»bno dr?avnm n"mp?črncev, en, sn^dar^kl p^l^^^i. ravnoAnVo na nM stort fT,r»; r"'*"""^''   k«r r»**l*",y*»la   č,,fT x"sal
hfJni T->s*";k n->ih<'i?e. d^<*'m ie n* i«mn:U-^v ki n!s^ v «i*i«-V*»h 7^"'"'r h"'<:k*»čfll t-f h^^'n Iz f-az in f^-ln^ons ' r k"\*a*i nro« f;t 7ns^ h^m^ na vedeli n^^+opiti na način
po"P* ,1^'<^K^ JVFV \ [)QRArfV rr*§-NIH POSESTN'VOV 7\ SLOVENIJO v LlnMIanl. a Za ta spis uredništvo n»* od^arj*.
Stran *5.
„SLOVENSKI NAROtr*   dne 11. icoruana 1972.
Insertralte o
7! 01?. narodu!
Treba da FellBPiBV Elzafluid Povsod kopiti morete!
Ako ustanovite, da Fe^erj«* pravi Elza-fiuld kje aemorete dobite, prosimo »po-ročite, takoj dobite sr>oroči!o za Vas aaju£odnejse mesto, kje se prodaja
Dva aparata razsvetljavo —•
večji in manjši —t v dobrem sta* nju, PRODA TAKOJ hotel »Kra* mar« v Logatcu.
20.000 kron nagrade
za stanovanje treh sob ▼ novi hiši. — Ponudbe pod »Nagrada 20.000/1314« na upravo »Sloveti*
skega Naroda««
IS najbolja«
irti
■ 'tel
deetoje
Pravi FefV jev Elzaflutd kot dobrodetao sred* stvo za drpfiienje! Za ude! Za vrat! Za glavo! Za zobe! Za negovanje kože! Kot kosmetikum! Za negovanje ust! V *imi! V leta! Pri tisoč priložnostih pokale se blagodelujoč. bolečine lajšujoč, koristen in mnogostransko uporabljiv. Je veliko močnejši in bolj delujoč kakor francosko žganje in naj-ooijše sredstvo te vi ste! Nekoliko kapljic zado-da tudi vi rečete :
IVe f« m JSLSSS
najboljše
k«da| otculel f
Skupaj s pa kovanjem In poštnino stane:
3 dvoinati  ali 1 špec. ateld. 24 Din
12 dvojna ti h ali 4 špec. »teki.  84 Din
34 dvojnatlhali 8 špee stekl. 146 Din
36 dvojnatih ali 12 Speč stekl. 208 Din
KOT PRIMOT t   Etaa-obllz zoper kurja
oče a 2 in 3 D; Elza-mentol ni Či tniki 4 D; Elza-svedska tinktura za želodec 10 D; Elza-za gorski prsni in k*5eljni sok 9 D; Elza-ribje olje 20 D; Elza-voda za usta 12 D; Elae-koionska voda 15 D; E*za-šun»ki miris za s~bo 15 D; GWcerin 4Din 15 D; Lvsol, Lysoform 12 D; Kineski čaj od 1 D dalje; original. Radikum francosko fganje velika steklenica 13 D;
Elza-mrčesni prašek 7 D; strup za podgane in m ši 7 D. Za primot se p s kovanje in poštnina posebej računa.
Ni te ecne se račune sedaj Se 5*/« doplatka.  Acresirati anrlanfnoj
ErOEH V. FELLEBV lekarnar Siubtea donja, Elzstra 238.
Hrvatsko. 9907
Gumbe
za otašče, kostume in obleke iz* deluje iz blaga v vseh vrstah po nizki ceni tvrdka A. KASTREVC & Co., Ljubljana, Dunajska cesta ste v. 17, stop. L 1470
Knjigovodjo (ozir. -kinjo)
SPREJME   za  takojšen nastop
trgovsko velepodjetje. Reflektira se le na boljšo moč z večletno prakso. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 1306
Star izkušen ogijar
z več delavci prevzame samo večjo količino oglja zrn igetL — Ponudbe poslati na: Collantti, hotel »Nova po* šta«. Rimske toplice. — Istotam kra# s-n KOSTUM »Napoleon« NA PRO* DAJ. 1286
Seno.
Graščina na Pragerskem ima na prodaj nekaj vagonov prvovrst* nerja sladkega sena v balah, ki se lahko takoj odpremi. — Ponudbe na OSKRBNISTVO. 1397
Meblovana seba "*
v sredini mesta SE TAKOJ OD* DA. — Natančnejše se poizve v upravi »Slov. Naroda«. 1476
DOBRO OHRANJENA
salonska garnitura
SE POCENI PRODA__Naslov
pove uprava »Slov. Nar.«. 1477
Hannsniuni (šsst oktav)
SE PRODA. Cena 2000 Din. LAH, Spodnja Šiška št. 13 (zra» ven cerkve). 1464
PRODA SE LEPA VOGALNA
stavbna parcela v Koleziji.
Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 1472
- Trgovski lokai
v sredini mesta, prometna ulica, SE ODDA z avgustom. — Pomid* be pod »Prometna ulica/1474« na upravo »Slov. Naroda«,
Iščem mesto hišnika,
najraje v kakSni vili. Sem oženjen in brez otrok. Popoldne bi 1 ali k o oprav«
I jal delo na vrtu ali kakšno drugo delo. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 1471
Prodam lepo hiša,
zidano pred desetimi leti, z lepim senčnatim vhodom; krasen raz* gled, oddaljena pet minul od ko* lodvora. — N. DOLENEC, Trzin štev. 2. 1479
uizitfig m koverte
priporoča
IM
USU
Sis tista
v Ljubljani.
Izkušen strojni inženjer
I5CE DRUŽABNIKA s kapita* lom v svrha ustanovitve import* in <"«csport*podjetja v kraljevini SHS. 11 reference. —■ Ponudbe se prosi pod »Izkušen inženjer/1392« na upravo »Slov. Naroda«.
Išče se družabnik
(kompanjon) za vze obstoječo trgovino z deželnimi pridelki v večjem mestu na Gorenjskem. — Na željo bi se začelo tudi z le* som. — Ponudbe pod »Družabnik 156/T,* poštno ležeče Ljubljana. 1478
Pisarna z več sobami
SE ODDA z avgustom. — Po* nudbe pod Pisarna'1468 na upra* vo »Slovenskega Naroda«._
Spretna fina šivilja
SPREJME DE-O po najnižji ce* ni na dom. Gre tudi po hišah. — Naslov pove uprava lista. 1466
Soba s separatnim vhodom
in električno ra^nveHjavo SE ODDA Z DOBRO HRANO DVEMA GO SPODOMA a 15. februarjem t. 1. Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 1499
Eno- in dvodružinska vila
v lepem kraju, SE PRODASTE. Ponudbe nod »Usodno« na oglas* ni zavod Ivo SUŠNIK, Maribor. Slovenska ulica 15. 1424
Iščem meblovano sobo,
po možnosti s posebnim vhodom. Plača postranska stvar. — Ponud* be na upravo »Slov. Naroda« pod »Stalna/1485«.
Naobražena gospodična
z nemškim maternim jezikom. muzi* kalična in v gospodinjstvu iaurjena, IŠČE MESTA k otrokom pri boljši rodbini. — Ponudbe pod »Odgojite* ljica/1495« na upravo »Slov. Naroda«.
Perje cd perutnic
(KOKOŠJE IN PUR JE)
NUDI PO K 24.— za kilogram
E. VAJDA, Čakovec. i«*
se izurjena
ki bi imela veselje do samostoj* nosti, pristopiti kot kompanionka
k krolaškemu mojstru. — Pomid* be na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Chic Paru^rn/1469«.
Prvovrstna podjetje
V LJUBLJANI I5C7 proti vknjižbi na prvem mestu od 50 do 100 tisoč dinarjev v svrho razširjenja obrata proti visokim obrestim. — Ponudbe pod »Industrija'1467« na upravo »Slo« venskega Naroda«.
VELIKA IN LEPA
enodružinska vila se proda
PO JAKO UGODNI CENI. Ponudbe pod »Vselitev« na og?as* ni zavod Ivo SUŠNIK, Maribor. Slovenska ulica 15. 1423
Povodom bridke izgube svoje soproge oziroma matere, gospe
Josipine Goričnik
izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so nam na kakorkoli način izrazili svoje sočutje ali spremili blago pokojnico na njeni zadnji poti k večnemu počitku.
Posebno zahvalo izražamo prečastiti duhovščini, gg. uradnikom šumarske uprave in gg. pevcem, ki so zapeli pokojnici v slovo prekrasne žalostinke.
V Bohinjski Bistrici, dne 8. februarja 1923.
[oči ostali.
Žalni
•"       ■'.•*'.„*;. *
1
Kakršen gospod tak sluga.
Burica enodeianka iz vo* laškega življenja.
igra se po tsefe podeželnfli otSrftl z namenim uspehom.
Dobiva se v
jnaoon ».KiARiir preSekuova suca, f uuauajL
txsooooeoos
Enonadstropna hi^a
v sredini mesta, pripravna rs trgovino ali obrt SE PRODA.
Pojasnila daje Rudolf OROSZY. Sodna ulica 2. 1462
VA2NO  ZA VSAKO GOSPO. DINJSTVO!
Gašperčki - hišni prijatelji
(Sparkocher) iz litega železa. Na i* večie stedenie kuriva pri kuhan iu. Večie število v zalogi pri tvrdki
STEGU TN DRUGI. Beethovno. va ulica 9/1II. 1310
oooco
w? Naznanilo, m
Podpisani naznanjam svojim ce* njenim naročniVom. da sem se preselil a svojo obrtjo Iz Vegove ulice Rt. 2 na Galjevico it. 3 ob Dolenjski cesti. — Cene zni*z~i~.
PLACHOTA VACLAV. krojač za civilne obleke in uniforme.
1483
Poceni se proda stavbišce
v središču mesta Sarajeva, obse* fjajoče 204S m* s temelji za dve hiši, ugodno tudi za zgradbo to* varne. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 1482
OglaSuiem ter poaravijsm
gtasovirje In harmonije
strokovna In ceae.
G. f. hn\
v L ub'lonl lfOtfa ulica 12
Plačam dve Isti stanarine
V NAPREJ onemu, kateri mi da dobro stanovanje, obstoječe iz naj* manj treh sob z vsemi pritiklinami v novi ali stari hiši. v sredini mesta. Ponudbe z navedbo kje se stanovanje nahaja na upravo »Slov Naroda« pod »Dobro stanovanje/1341«.
Pozor, brvski oomočrvki!
Za Rovi Sad se potrebufo
20 do 25 pomočnikov
Vatsnčnejla pola-n H daje Vofin Do« Drenov, brivec. Novi Sad, poleg hotela .Km'jice MarlieV
Družabnik
se Uče
za dobro !do"i, popolnoma nanovo urejen nme»nl mlin in žago v Merlžimurju za 40 HP. ki zrreMe v 2\ ur*h 1 vaeon. Ponudbe na Stjepan Kumparič, Razkril je, posta Sti .gova.
POZOR!
Prodajam od ponedeljka naprej vse v zalogi nahajajoče se blago po znižanih cenah, istotako v novo otvorjent podružnici sv. Petra cesta št. 23, prej A. Kregar.
Naj vsak izrabi ugndno priliko«
Priporočam se
IVAN KOS
Šiški, podružnica Sv. Petri cesta.
■ r.
Za 1259 dinarjev
PRODAM STARO DOBRO VT* OLINO,   DOBRE   CITRE IN MANDOLINO. — Kopališka oli ca štev. 2. 1463
Smrekove štange
IMA NAPRODAJ od 6 do 8 m v sredi merjene 5 do 7 cm. Obe* Ijenih več vagonov. — Pismene ponudbe na Josip ZAJC, Krka pri Stični. 1465
Lepa hiša (vila)
na najlepšem kraju, v neposredni bli* zini glavnega kolodvora v Mariboru, zraven dva velika vrta (vogalni stavb* ni prostor) mnogo sadnega drevja in plemenitih trt za 5 hektolitrov vina, električna razsvetljava, lepo štirisob-no stanovanje na razpolago SE TAKOJ PRODA. — Anton NOVAK, Maribor. Wilsonova ulica 15. 138S
Globoko užalostenega srca naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem prebridko vest, da je naša nad vse ljubljena, nepozabna, predobra mati, stara mati, sestra in teta, gospa
Zahvala.
Vsem, ki so sočustvovali ob priliki smrti nase nepozabne in predobre matere, stare matere, sestre in tete, gospe
Marija Moder Marije Moder
posesfnlca
včeraj, dne 4. februarja 1923 ob 9. uri dopoldne po daljši in mučni bolezni večkrat, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, blaženo in mirno v Gospodu
zaspala.
Pogreb predrage nam pokojnice se je vršil v torek, dne 6. februarja ob 10. uri dopoldne s sv. mašo iz hiše žalosti, Selo št 8, na pokopališče v Šmarje,
Dolenjsko.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v farni cerkvi
v Šmarju.
Blago pokojnico priporočamo v blag spomin in
molitev.
Selo pri Šmarja, Dolenjsko, 7. februarja 19^3.
Žalnločl ostali.
sa mnogoštevilne obiske na v njeni bolezni in ko je bila na mrtvaškem odru ter za mnogoštevilno spremstvo vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da so jo počastili na njeni zadnji poti, izrekamo svojo največjo zahvalo«
Prav posebno pa se zahvaljujemo prečastitira gospodom duhovnikom, gospodu dekanu in gospodu Josipu Novaku, nadučitetju v Kočevju.
Vsem še enkrat: najiskrenejša zahvalo I
Salo pri Šmarja, Dalaajako, 7. februarja 1923.
Žalnločl ostalL
Med. Univ.
Dr. Inan Drobnič
apaefallst sa notranje In plfačne bolezni, š>f-zdravnik zdravilišča za bolne na plfneih v Topoliki, ord nira od 12. t. m. v Čolnarjevi nliol it. 4 (nasproti bolnfee) v Ljubljani — od 9. do 11. In 2. do 4.
Smreke, jelke, mecesen,
jesen in borovec.
Trama neb dimenzij (monte). Madriere 75 225 mm, 4 do 8 m dolžine, firapi dražba ELIBUA, Kralja
Petra trg 8.
j Mi papir ? talil in ifl
priporoča
UGODNA KfaJIG&BSfA
LJUBLJANA, Prešernova ul. 7
"•"'""TIH"
"".......i......m..................b........-......aamuaaui......7
za takojšnjo alt poznejšo dobavo, posamezne v rjone kakor tudi oele partije. Prevzem In plačilo pri nakladal postaji. — Ponudbe na
Garbofag d. d.
Zagreb 1, poštni predal 74.
varil
Slavnemu p. n. občinstvu in trgovcem naznanjam, da sem svojega skviziterja Maksa Sifrerja radi ffoljnfife In noaererbe iz službe odpustil. — Opozariam pred njegovimi morebitnimi poisknsi.
Anončal ta reklamni zavod ,,AP0L0;|
R. GoIebiowski, Ljubljana, Stari trg 19 II.
Razpis.
Tobačna tovarna v Lfubljanl razpisuje v smislu odredbe Uprave Drž. Monopola od 18. jan. 1923 Pr. Mbr. 1199 na dan 20. t. m. ob 11 uri dopoldne ustmeno dražbo za prevoz monopolskih predmetov od železniških postaj v tob. tovarno in obratno.
Izvzete so vagonjske pošiljke, ki se dostavljajo odnosno odpravljajo po dovlačni železnici.
Natančni pogoji so na razpolago v ekonomiji tob. tovarne ob uradnih urah.
TaibaAn m Jgwaa v JKnMisasf
Stev. 33.
.SLOVENSKI NAROD* dne II. februarja 1923.
stran r.
Hfleblovana soba
J DVEMA POSTELJAMA SE ;DDA. — Naslov pove uprava Slovenskega Naroda«. 1457
CENO SE PRODA
krasna svilena obleka.
Jaškov pove uprava i Naroda«.
»Slovenske* 1460
•%oi
konservatorija &ji»3iujii»sju      (v Bruslju) !aje pouk v francoščini, petju in pranju  na  glascvir. — Mikloši« eva cesta 8 IL 1492
Pnorlil f»Đ* mala železna peč i I Ulia   00.    (Fiillofe..). 2 vrata
in lepa namizna svetilka. _ Na*
slov pove uprava »Slov. Naroda«.
■ w
sCnP C P boljša apretna hišna. lObG OC Znati mora dobro ši» vati. servirati itd. — Naslov pove uprava lista pod »Sivanje/1494«.
Ceno se proda umivalnik
Z OGLEDALOM. — Naslov po* ve uprava »Slov. Naroda«.
5ti
da se
zimska suknja* črna obleka, športna ob* 7s-3. žaket obleka in delavni pla* g (bluza in hlače skupaj). — Sv. 'e.ra cesta 16, p. 1473
FtflII „ dobro ohranjena bakre-iUiUi »S* na kopalna peč. Istotam ;e sprejme prodajalka in blagaj* ičarfcai za na deželo. — Ponudbe --i »Dežela/1436« na upravo *5iov. N'aroaa«.
Večje skladišče,
PRIPRAVNO ZA DELAVNICO v sredini mesta SE KUPI ali VZAME V NAJEM. — Naslov pove Anončni zavod Drago BE* SELJAK, Sodna ulica stev. 5. Ljubljana. 1488
Isce se mebiovana soba
s separatnim vhodom. — Ponud* be pod »Poseben vhod/1440« na upravo »Slov. Naroda«.
Izurjena modisfka
in VAJENKA SE SPREJMETA. Naslov pove uprava »Slovenskega
Naroda«.
1480
Brivski pomočnik
SE TAKOJ SPREJME. — Albin Šinkovec, brivec in lasničar, Vič.
148J
Elegantna mesečna soba
SE IŠČE ZA STALNO. Ponudbe   pod   »Mesečna   »oba/1381« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Trinadsfropna hiša
ra prometnem kraju v sredini L}ub» jane, prinravna za trgovino ali obrt. se ra 225.000 Din TAKOJ PRODA. Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 1371
Za juridicno delo
SE TSCE ODVETNIK. Vi ima dovolj prostega časa, ali sodnik v pokoju. Ponudbe pod ».Turist/13S3« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Mlad korespondent
aH KORESPONDENTIJA ra sloven* šcino in nemščino SE ISCE za po* sestvo na deželi. — Ponudbe pod Ste* notipist/1382« na uoravo »S!. Nar.«.
Proda se motorno kolo
i popolnoma dobrem s fanti a priV \lopnfm vozom, 6 HP, znamke bJ. S.
skoraj novo pnevmsf'ko $ tremi sestavami in prostim tekom. — In« - -f-nti rs i se obmeio ra lastnika Edvard P1SLERJA,  Vrhnika, Slove* aMa. 1486
Dva prostorna mojstra,
vk.-v^lnoma   vešča   v  lesni  stroki, z fcliša   prakso   in   DVA PRAKTT* IANTA za lesno stroko SE TAKOJ 'REJME. — Ponudbe s prepisi apn* val in zahtevami vposlati na poštni cdel 74, Celje. 1487
Pozor!
.Jjr' V"
<*laj
je Čas za preobliVovanje. cenie in barvanie slamnikov. — DOSPELI SO VZORCI! ::
Se vliudno priporoča STEMBERGER, Dunajska četa štev. 9. 1376
Rabljene britvice
*A>m, t rl> SPRFTFMATO V ELEKTRANO RRfTfiF.NJE v dro* rriii L C. KOTAR. VVoffrnra ulic« 3 m v drogeriji Anton KANC. fcidov* crtica 1. — Zunanja naročila Irrrrn i toćno. 1108
Vajenec za brivsko obrt
SE TAKOJ SPREJME pod u«od* nimi pogoii. — Bnvnica HEŠTK. Spodnja Šiška, Kolodvorska uTica štev. 150. 1456
Rudarski strokovnjak
fčeškoslovaški državljan), govori češko in nemško, z 261^tno prakso v premogokopu; ima veliko slednjo fn T« reference. ŽEJA SLT*2BE KOT VOD TA ALI IPRAVNIK PREMO. GOKOPA. — Ponudbe pod »R^dar. ski strokovnjak/1390« na upravo lista.
Namočena pelenovka
se dobi na pepelnično sredo
pri FR. KHAM, Ljubljana
NASPROTI HOTELA UNION.
634
Ženitna ponudba.
Obrtnik. 32 let star. z nekaj nre* moženia, se želi seznaniti potom dopi* sovanja t gospodično ali tudi vdovo, katera bi imele veselje do poznejše ženitve.
Le resne ponudbe pod »Obrtnik 1438« na uprtilo »Slov. Naroda«.
Dvonadstropna hiša
8 petimi stanovanji, v bližini Sv. Pe» ra. se z zada i ležečim pomodarskim poslopjem   UGODNO   PRODA. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 1346
Prvovrstni trčan med
POŠILJA po 30 Din za kilogram
Čebelarska oodružnica
v Črni pri Prevaljah*
922
Išče se klet ali slični lokal,
obstoječ po možnosti iz dveh sob, z opremo a!i brez nje, ki bi jo popravili tudi sami. ako je v sla* bem stanju. — Ponudbe na upravo ».Hov. XT--oda« pod »Klet/1419«.
Radi družinskih razmer ISCE SLU2BE
mlada učiteljica.
Vajena vsakega d-la v gospodinjstvu. Ore tudi k manjšim otrokom; samo da najde znvetje in dom pri dobro* Hrenih liudeh. — Ponudbe po »Mar« ljiva/1189« na upravo »Slov. Naroda«.
Stare kovine
Nooavice
veliki izbiri in po najnižjih m th  izdeluje  stojno pletilstvo
N. GROEGER,
EGUNJE 23 PRI LESCAH.
1145
KERN LUDVIK
ZINKA KERN roj. Jerelina
poročena Ljubljana, 10. februarja 1923.
i V> *5 Vi
„ radi izselitve na naj* wC bolj prometnem kra* □ v Mariboru TRGOVSKA HI*
A z lokali, stanovanjem, skladi* cm. hlevom, delavnicami in :'ikir-i vrtom, pripravna za vsa* *o trgovino in obrt, PO NIZKI CENI. — Stanovanje kakor tudi drago takoj na razpolago. — Le r^sni kupci naj se obrnejo pismeno na spravo »Slovenskega Naroda«. 1385
Proda se več delnic
Trboveljske D^cmogokopne dražbe.
Naslov pove Anončni zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana.
Sodna ulica 5. 1441
Prodam v jedni partiji
nekaj restavracijske oprave: prte, rjuhe, jedilno orodje iid., vkuha-no in vloženo sadje, nekaj vina Šampanjca in likerjev. — Ponud* be pod »Jedilne partije/1459« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Ženitna ponudba.
Gospod? ena srednjih let. trgov* sto naobražena, ncomadeževane pre* teklosti, s 50.000 K gotovine, išče so* rodne duše.
Gospodje, ki imajo plemenito «?rce, prosim ponudbe na rp^avništvo »Slovenskega Naroda« pod šifro »Po* gled v nedolžno oko/1448«.
Pncocfvn na najpametnejši ce* lUdCOlfU sti Zagreba, obstoje* če iz pritlične hiše, z loka'om za trgovino   in   gostilno, TAKOJ
RAZPOLOŽLJIVO. Ena hiša eno, nadstropna, ena pol nadstropna, velika klet. hlev, velik vrt in dvorišče ter še eno stavbišče ob cesti. Stanovanje takoj na razpolago. Cena vsemu 700 tisoč diDarjev. Ni potreba vs-" t«koi plačati. — Obrnite se na: Ste ao Ci* glenečki. Zagreb. Kustošija 4. 1498
fhaVeg, medenina, flb'minii ?M.^ KTJ* PUJE  PO  NAJVIŠJIH  CENAH v vsaki množini  želcznin«Va rvrđka RREZNTK & FRITSCH, Ljubljana, Cankarjevo nabrežie \
1139
l7Ur?'M^r?S PlilSče* kostume, to* l£f I OUJGŠII a'ete itd. točno in po najnovejši modi. Fina izdelava.
Cene so'idne. ANGELA KONIC, modni a+clie Spodnja Šiška, Knezova ul. 235/f.
856
LnkrniHihffo -lanz"
28m HP SE PROnA aH ZAME« NJA za nO HP. PRODA SE tudi manjši PARNI KOTEL, prime* ren za sušilnice ali mlekarne. — Pojasnilo daje Ivan Ogrin, Gruber* jevo nabrežje 8. 1015
OoBfo litino potenc
^re v s^rho poveTan:i tihe družabnike z vlož':i od Din. 25 0 K> naprej On"estule v'oec, z.t kate*e se dve popolno garancijo, z 10 od sto In več — "o dogovoru. Diskrcci a se vlagaMierr •7recno za«'gura — Natan'ne ponudbe ~oŠi :te takoj pod .Racifona'no Izkoriščanj kapitala 1364* na upravo Slov Na oda. 1364
NA PR^OA.T
dve encdnjži?is!;j hiši
v Vodmatu z \Ttom in električno razsvetljavo, ki bodo v nsjkra;* Sem Č2su do^raiene. Istotam tuHi več lepega OREHOVEGA FOR* NIPT\ NA PRODAJ. _ Poizve s" nri Jožefu ORA2MU, zupzr.u v Mostah- 1416
Inžorišrskai    piiarna oblastveno avlcr znanega civilnega Inžentrja
Sn^EST BAUS3
Gg-auc, Hll^ergasse 1 &>*avz£nia izdelavo pmiektov fn fz-zvanje novih stavb, dozidav in pre--«v ter obratno ah toplinsko gosno-Bsfco prenareditev industrijskih gradenj in o^rem.
*i?*c'alne stroke t kurilna, prezra-
^evslne, sušilne in hladdne. vodočlstilnc r silotvome nanrava.   Preskrbuje Si ozemstva vse potrehne stroje, aparate, ciaine konstrukcije ter materi?a!ije.
Traže se Interesenti
Učence s'edečih |u^^i*vanskfh pa-"ata: Br. IV05 od 5. maja 1922 na: Komutator toplino.  Br. 570 orl • iuna 1922 na: Uotroj u tvorni-ama sulfltcftluloaco u ovrhu, a se omogući obavljanje pa* "ena kroz kratko vratna — .456 od 8. anr la 1922 na: Urad^J as pai»9aeblralnlml spremam« nabdenlh napravah za pre-"Orevante pare« — Poinde pod *«t« nt-Akumulator   1496" na
Proda se Hčna pritlična hišica s podstrešjem,
obsegajoča štiri sobe. kuhinjo, klet. Hlev in z vrtom okoli hiše v obsega 18 m v daljavi in 8 m v žirokosti. Hiša je v prav dobrem stanju. Na« prodaj ponuđeno poslopje s pririkli* nami se nahaia ob državni cesti blizu katastra^- in politične občine Treh* nje, oddaljeno četrt ure cd postaje. Kupnina po dogovoru. — Točncjša pojasnila se dobe po bla^ohotnosti uredništva »Slov. Nar.« istotam. 1446
ZAMENJA SE
enodružinska hiša,
?HH aobe, predsoba, prostorna klet z dvema kotloma za svinje in perilo, neč za kruh. dve shrambi za jedila, nrekaievalnica. hlev za dve svinji, vrt * sadnim drevjem ter vrtno urico z dvoriščem In vodniakom. 20 minut od "lavnega tr*a v Mariboru. S PR-* BLF2NO ENAKO HIŠO V LJUB* LJANT: stanovanje takoj na razno* lago. Proti odstoou anmam^n^eg« stanovanje SE HIŠA TUDI PRODA. Naslov pove iz prijaznosti r>Orient«. tovarna   oljnatih   barv   v Ljubljani.
Isčb.h tiho Malinicc [lioniponionno]
s 50.000 K, katere se vamo naložijo v pod|et?e, pri katerem Hhko o«e">no de-'uie. Poeoj: znan'e kuhanja jedil. Re«:ne oonudbe z navcibo kapita'a in prio-)Vno pismeno znamko za odgovor pod .Podjetle 1316" na upravo Siov. Naroda
Uradno dov*lrrna  ta in let obstoječa BSfstaraSia llobljanska
pcsredovalaica boljših služb
G. Flux
i4SailMuFJoiMsvs
Gosaoska atlet 4. L aadttrasje leva, Nujno se iščet 2 dobri k-iharicl v Beograd k angleškemu in ital. konzulu. Din. 400 pJače; mašin<<;ta in 3 hotelske hl^ne v veliki hotel v Be^zjad; 2 fine kuharice za Zagreb in Ljubljano; starejša ( seba k enemu otroku, kavarniška kuharica in 2 kasirke za tu it J Pri >o-• oča več priprostih dek et za vsako deo !n mnogo naaknric v»ke vrste, d --brc računarice s kavči o — Odd« se Ttaihni <oDca za ves din odsotno osebo. Zaveti poman j k nia prostora se nekaj po!ii$Ua ceno prodi.
Reflekti.a ae sani«« ea dabra Izpričevala ali piidoe zaćetaice.
14471 'd
'  StavDlšce za vilo
v lepi legi SE PRODA PO NTZKT CENI. — Ponudbe pod »Cena/1270« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Proda S3 3 tonski avto
»Saurer« v najboljšem stanu. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 1343
Modistinja, *oh££^
SLU2BO. — Ponudbe pod »Mo* distinja/1293« na upravo »Slov. Naroda«.
cniauiabG s pisarno
se a 1. majnikora t. L ODDA. Tele-fon na razpolago. — Ponudbe pod »Litibljanc^periferija'1296 na upravo »Slovenskega Naroda«.
Samostojen poiir
za visoke in betonske stavbe T5ČE MESTA Naštet takoj. W. D. v Rebri 5, Ljubljana. l?63j
Registrirna blagajna
SE PRODA. NasTov pove uprava »Slo*?. Na* roda«. 1317
Tihi družabnik
z nafmanj 50.000.— dinarji SE SPREJME proti riaranciji na prvo mesto. — Ponudbe pod »Garancija 1269« na upravo »Slov Naroda«,
Kdor želi imeti ono. amerikansko
amerikansko godbo za ples,
raj piše na upravništvo »SVvn? skega Narodea pod šifro »JAZZ* BANDA/1330«.
Praktikant
za manufakturno veletrgovino s primerno srednješolsko izobrazbo ne čez 18 let star. SE SPREJME. Ponudbe pod »Veletrgovina«, poštni preda! 27. 1339
PpftrJam rac^ pomanjkanja pro» II UlmUl štora iako dobro ohras nien GLASOVIR. Istotam SE PRODA STAVBNA PARCELA 320 ma. — Vprašati: Adam Črešnar. Jenkova ul. 13. 1323
Kupi se majhna hiša
na prometnem kraju, primerna za trgovino v Liubljani aH bližnji okoli« ci. — Ponudbe z navedbo cene pod »H'^a« na An^nčno drc/bo Aloma Coinpany, Ljubljana. Kongresni trc» štev. 3. 1222
IluUa du lokalom, obstoječa iz treh stanovanj, z vrtom in vodovodom v hiši. pripravna za vsako trgovino ali obrt v Novem mestu. Zamenja se tudi za malo pose* stvo s trg^vi^o na deželi pri farni cerkvi. — Naslov pove uprava »Slo« ver.s'r-'-ga Naroda«. 853
V *vrho povečanju ze obttnječepa in zelo dobičkonosnega indnstriiskepe podtetja, ustero ima veliko bodoč* ry>*f >n je prvn v MugO*9*vtfl. SE f$&E
tihi družabnik s 300 000 0,
Obratni prostori za povečanje nn rar-pola^o. — Samo resne ponudbe ie vposlati na »**wafO »Slovens^^^a Na* roda« pod »Tihi družabnik 1&91/1185«.
Iščem maihno stan^vnnie
v mesfu ali tr\*en me«/a. obstoječe iz k'rhinje in ene so^e. S/anovrn/e m^rs biti v novi hiši ali \'ili — Najemnina postranska stvar. Na razpolago mora biti takoj ali pa s 1. marcem. — Po* n'idhe je vladati na up^vo »Sloven* skega Naroda« pod šifro »Majhno stanovan/e//353«.
Pnp.fta np« garnitura (postelja. ! bUCt ud nočna omarica, dvodelna omara; vse v najbolj* sem stanju; les (Oo'desche) iz orehovega lesa damska pisalna miza, ogledalo brušeno in stol (Fouteuil) kot postelja zloži t i v. Naslov pove uprava lista. 1337
SPREJMEM TAKOJ
izvežbano prodajalko
mešane stroke. Plača po dogo* voru. — L KRASOVIC, trgovec. Žalec, H75
Trfl7P CP nuzSrednl Petnici, liCLLC 05 koji bi se primili nuzgredno prodavati patentirano »Žutilo za pod«. Isti neka se jave na Adema AFGANA Banjaluka, koji će sve upute kao i mustru odmah poslati. 1395
V najem želim prevzeti
RFSTAVRACT.TO ali bol-So. dobro idočo GOSTILNO na prometnem kraju v bližini mes'a. Tudi letoviSee in trgovina nista izključena, ZA TA* KOJ ALI POZNEJE. — Ponudbe z navedbo kavcije in naiemnine pod »M. T. 25«, poštno ležeče Ljubljana.
Proda se posestvo v lepem kraju na Štajerskem,
oddaljeno pet minut od trff;j Rt, J"i; oh Južni železnici. Cena lOOOOO Pin KANCLER Jožefa, Podgrad 25. P»a* jersko. 1329
20.000 kron nanrade
jam onenu, ki mi preskrbi priprosto
prri7nr> it oho ca. 26 rr»3. akn Jc m^Cočc n kabinetom. Tudi na neriferiji m^sfa. Samo pismene poredbe pod »Takoj« na Anončni zavod Drago Bese)jak. Ljubljana, Sndna ulica 5. 1308
Sajpstafoe tokarske (Drechsler) pomočnike
v jefta preciznom tokarenju i poJifis ran/a TRA?l ZA ODMAH »TTOOP fJGHT« umietnn ohrfna industrija drva u Skradu (Gorski Kotar). 1237
Trgovina
na prometni iTici v Mariboru SE PO  UGODNI  CENI PRODA.
Poizve se pri Ivo SUSNIK^u. oglasni zavod Maribor, Slovenska ul>a 15. 1253
Dr. Ins. Miroslav Kssa!
oblastveno poverjeni stavbni inžener in mestni stavbenik
mm Gr« fl. 13.   ^ **
Stavbno rod tet i e in tehniška pisalna za betonske, 2e!ezobetonske in vodne zgradbe, arhitekturi in vsakovrstne visoka stavbe.
zfrSttv.  — Praiektirafi's
prostovoljna
Javna dražba
različnega pohištva in drugih stvari se vrši dne 12. t m. na Starem treu 11 a I. nadstr. 1321
******** **o/r
.Tmia iteute ufeds« ie '.nlrsJit
M-'.'Aml stroll CFOrd?Tlias^eD
H.
				_	
				i vi j eril	
	Izvanrtdno		popra		
Tv-'	L0S0H0BILI				
	prom	Ktno sa	s'antce	Zag:CD	
		i Ljubljana			
	Wo!f	HP	Wotf	HP	
	19AS	10 °0 P 1P14		62 SO	
Wk	1908	15 25 1	, \°:o	70 1<V>	
	1^17	20'32 1	1 1913	8^ 1 O	y\
	1°12	24 10	1912	ICO 1 =.')	
-. -'	190S	3'1 5') 1	19 9	|3fl 5»	. T.
	1920	4 7 0	i 1908	150 2*X)	
	n2i	54 75 |	j 1916	35 450	
	Linz	H3	Lanz		
	JQ|2	10'20 !	1 1916	50 70	%
	joj i	is 25 1	r->:i	60 90	
-v .7- *	5l7	2 t/30 j	1 19'4	70 ! 1	
	1 1«	22/3S	190^	RS/120	
	19' 2	26 42 1	19'3	'0->l -'O	>•
	1912	34M9 1	i 1921	17'V?.-»5	*e -
5	1914	38 51 ;	1910	260V330	
	Vršaci	i (■	i dil lokom >Wli		
l	svih ve 'č"1*. -		— LoUnm« b ko-		*
	1 vi 22 32 q-n		. — Jc-cino^odi		
.7>.	rje t om   ko iamstvo.			Pi voraa>	
	»edno	p-Ticra uo pop		ra vi jeni,	r ■ '■
	savjesn>   is-%us n —			Loženje	.-
- ■-		svak m	gorivom.		
	Braća Fischer d d.				
	Zagreb, Pantov£a!i			5.	
					
Ul ČlUiiiii povodstvo in korespon*
flenca). —— Ponudbe na upravo »Slov, Nlaroda«   pod   »Kn jigovodstvoM 405«.
7^ hičninn bi rada na5t°rila«
U\X IHOJiUJ Sem zelo snažna in delavna; za vsako delo pri* pravna. — Ponudbe na upravo »Slot venskega  Naroda«  pod Snažna'1344
išg2 se mehtaa soba
S PORABO KUHINJE,
Ponudbe na upravo »Slovenskega Na« roda« pod »VUJVO'1427«.
Prazno sobo
feno ali dve) ISĆEM ZA TAKOJ Plačam dobro. —Ponudbe pod »Ga spod/1432« na upravo »S'ov. Naroda«
Ocferoidcco nostilno
v Liubljani, SIS5V1 nli Vodmatn SB KUPI, ozir. VZAME V NAJEM. -Ponudbe pod »D^^ra 0nstilna/142S< na upravo »Slov. Naroda«.
Dve meblovani sobi
iTi event. ena soba in kabinet, S* IŠČE. — Tontidbe  pod »Trgovec 1429« na upravo »Slov. Naroda«.
*Vf.f*!l ^q kompletna spalna so* f I uIlCl wG ba iz masivnega ore* hovega lesa; nadalje veliko bru* srno ogledala ter miza in štirje -?/o/:. Naslov po^e uprava lista. 1431
v« •••
se izurjena šivilja
ZA PERILO, ki bi nriS*a šivat na dom. — Gradišče št. 10, I. nad* stropje, desno. 1386
Seno, slama i oves
^obiie se najbolje na va??one leođ M. DIMIĆ, Zagreb, Jurišićeva nt broj 24. 1399
Rudarski nadsfrclnlk,
nooofpnn-*- ssmostoin« in TnnesTi?va •noč. sposoben ra si '/bo obr^*ovodie ▼ q nrTnr>r»nvriV rrT1inTV*^bl^n,^,rrk') I*CE ZA TAKOT? V TI NASTOP. Plačilne zahteve s spričevali in refe* -encani d^^dan ie služben^ prakso pod »št. 1304« na upravo »SI. Nar.«,
Prodam vec snalrlh rnrp.v
17 TR^FG 4 IN MEHKEG 1 LESA TER  KlTM!SJ  po  na ini? r h cenah.
JOS. ANDLOVIC.
naloga pohištva KomensVec^ nI 2% niza rs1'* strojna delavnica KarlovsV* cesta 22. 1435"
Kupim lepšo hišo
AUGUST LECHNER, GRAZ
¥1 !:iHt W. 1. Sieck
j
t gospodarskim poslopjem, ma?K< iim posestvom samo ob clavni ^esti, pri farni cerkvi, ruđnuVu aH ^ovarni na ?fnierskem. — Ponuda '^e pod »Čedna biSa'1430« na ipravo »S'ov. Naroda«.
POZOR! POZORl
Prod^sta se dve hisi
V MARTBORtT v bližini parT-a r fjo* ~*"0no. vsem irvntar!"ni in kon^^^iio. ,Tse skupai PO ZELO 1 'GODNI ^KNT. — Pon'tdb" na Oglasni zavod T\*0 SU5NIK, Maribor, Sloven«*-« ■lica T5._1403
Lepo posestvo
v dob-em Krrafu. pnnravno ra ?»«-n« kovino ali trgovino z mc5nr:'m bla# -»-»m ob gln^-Tii crsti. brez vsa'e I-r»n* ■Tnce. oddflU^no eno ***** od ?*lr55* r^Hee posfaie SlovensVa Rfstrfea: lepa ^iša s 5e«timi sobami, Vlrtjo. hlevom n svinjakom. Zcml;a obsega 9 oralor, m sicer z vinof-ndom, f-^^d^Tn s^d« v*-«-n in nHruml SE P" ODA POD POL VREDNOSTI zaradi pre* ■7-ma dr'*jj"rta pos"«tva. —— N«r*°v povo uprava »Slov. Nar.«^ _____ 1337
«
Stran 8.
.SLOVENSKI NAROD- đne II. februarja 1923.
štev. 33.
Najboljše peči sedanjosti so emajlirane
8 07©
Glavna zaloga, prodaja in zastopstvo za SovaMo In talna hrajc pit
F. P. Vidlc & Komp.
trgovina stavbasga amateiijala PreS«niova nUem    LJUBLJANA   Proloraovo nlles
Trgovska hiša
w Mariboru
a prostim lokalom na prometnem prostoru se za ceno Din 215.000 oeno proda« — Pojasnila se dajo iz prijaznosti Aleksandrova
cesta 32 v trgovini.
proti sigurni garanciji. — Maslov
Naroda.
upravi Slav.
1414
2
tvornice Leipziger Maschinenfabrik z vlagalnim aparatom Rotazy, format 48X63> malo rabljen, naprodaj. C ari lfentrarger Jb Co«,
Wlea XVII., Tanbergssae O.
nflinD I to)mN ni! nuj« ksiato iz-
PUlIm ! mro mm m m\i ion m
Modni salon
Stuchly-Maške
Llubllana,
—   Židovska ulica 3. —
*rj o
<
10
O)
o> T3 -t
g
o*
Žalni klobuki vedno v
zalogi.
III
CUNARD LINE
Najhitrejši parobrod! svet«. Dt rek t ni potniški tovorni i a ex p resni promet
iz Intap it OMtvp a lanfln ii imk
4 dfmnflri 5 lf* dni. Lastne kabine, ia potnike IIL razteda. Potnike spremijo izkušeni uradniki do luke vkrcanj«, in jim prožijo v v vsakem pogledu dragovoljno vsako pomoč. Navodila daje: Cunard Lina Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
iBfttlaniska buka i I.« Zapib
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
laki«. laMmki ilia H
Brzojavni  naslov; „Cunard"
TOVORNI IN OSEBNI AVTOMOBILI
■Otfl M RABLJENI PO NAJUGODNEJŠIM CENAH
O. ŽUŽEK
LJUBLJANA, SODNA UL. 11.       TELET- 40)1
rlJ." Ljubljene, troj S       Teki 220
Prodalo Duhovih drv
na debelo in drobno, žaganje drv. dostava na dom. 101i4
Trstjc za strope
ideloje In prodala na debele ia draheo po na i ni z Jih cenah Pri večjih množinah
znaten popast. — ANTON STAzM« Ljubljana, Jeianova ali ca 13, Trnova 2130
Alojzij Arhar
elektrotehnično podjetje LJUBLJANA, Spodnja Šiška, Sv. Jerneja cesta 47. Prevzema vsa v to stroko »padajoča dela, kakor tudi vse nove napeljave daljnovodov in inštalacij. — Se pri* poroča cen j. občinstvu. 803
Peter Semko
1* )s)0Q8l0Wls$fes) s)fcjWRf1)s)e atmtBrTs^T^ JO $u*s^sW$tVV
LJajbljamajf Križe volaka ulio« T*
Barva lisičje kole, katere izdeluje v najmodernejše parni ture. Prevzema todi vsa popravila v moderniziranje.
faftka izsira stres«* tezickov.
Sivalnlk stoje* pecani.
f. umu ljiiljibi. nun m n
nt
saM to im tfetp-„TRIBUNA"
Tovarn, tvokoltt to »troSklk roztCVov
IjiUjin. lalmtt tatt I — Zmnbrial
Te od- Korn, Ljubljana
Poljanska eesta Štev« 8»
Kravat, stavsai, aahiaterttskl ia akrasal Idasar < ostala« ha toeoaooof
lasna Uiiiiitin. latHiki s
Izdelovanje posod iz pločevine za fir-nei, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (Škatle) za konserve.
PRAVE »JAKOBI«
antinikofin stročnice št. 3
v zalogi pri
EMIL DOBRIČU, Ljubljana
PREŠERNOVA ULICA.
Vseka   mnofJna   t razpolago, dokler traja zaloga. 712
; • »      * * '
Staro ljutomersko vino.
Letnik 1921, prvovrstna kvaliteta, ca. 200 hI ter ista množina letni* ka 1922, SE PRODA, Kupci, ki vzamejo tudi letnik 1922, imajo prednost. Cena in pogoji pri vi.
nogradniku in trgovcu IVANU VESELICU V ORMOŽU.
320
Svila, čipke
modninabit/
A. šinkovic nad. K. soss
UIIUIM, Mastni trf lt.
433
Pran
In cement
stalno v zalogi pri
B-Petaič, Ljubljana,
afska Mata 33. Tel. 333. Skladi*«« „Balkan".
Klavirje
BataSo)« Ia paaratiii ssOdse Ia tate«
Feliks Povse
ter fre tudi nt deželo.
Lfnbl|an* rrlalka e. 45
•U Mikui
Uebfiaea, Nastal trt §t 15
rr poroča svojo zalogo
dežnikov In solnlnlkov ter sprehajalnih palic fz vi smejo točne bi teflona.
Vreče,
rabljene in dobro ohranjene KUPI Jos- Bahovec, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 7«
41G
Lokomotive tračnice
lat ostale potrebščine srn lav avstrijske telosnloo
SIHTA 1.10. J.
Lfusljsas, ■Ikloftlčevs
IS.
TUNGSRAM
Prva specijalna trgovina z rokavicami in parfumi nudi:
vsakovrstne zimske rokavico iz usnja, podložene z volno, s kožuščkom, ter volnene in
tricot rokavice. Nadalje vsevrstne vse-barvne zimske in flor, svileni flor ter svilene ■Ofsvioe.
Iilflnifl pTbtil trmnkl jvfmL
Najboljše vrste  kolinske vode.
En de Co.ogne
O. Bračko, Ljubljana. Dunajska  cesta štev. 12
Prava turska električno pražena ln mleta
KclV9
zajamčeno popolnoma čisja In odlikovana z zlato kolajno, se dobi vsak da-sveza najceneie samo pri tvrdki Jovo R. Jovanovl6| Tuzla (Bosna). Raz-coi.ljamo v poštnin zavitkih od 5 k? naprej po povzetju.
n
HBHĐIE
cigaretni
LiPA-MILL
konfekcijski papir
glavna zaloga A. Lempret, ljana. Krekov trg 10.
LJub-682
Anton Stelnor
mastni tesarsbl mojster
v LJubljani
prevzame vsakovrstna tesarska dela,
kakor strelne stole,kupole, stolpe, mostove, vrtne utice itd. Parna žaga z vsemi stroji za obdelovanje lesa. 4796
Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri
Franc Cerar
tovarnar v Stobu peste Dona sale
Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5.
Spr.janian;a v srado.
Zaloga v Celju Oosposka nI. 4
Brodbeno podjetje
i&g. Dol S drug
LJubljana,
BohoriCeva ulica St 20
se priporoča za vsa v to stroko spičaieca dela.
epspodinje
2ITNR
Kniin
je najbolj zdrava in tečna hrana.
SPIISKUSITEI
TBUHRNR
c-biNcsaa.
Električni obr&t-N&jmoAcrnq3i AttAl.
Lisičje kože
in kole vseh vrst divjatin kupuje
:•: L. ROT, krznarstvo :•:
Ljubljana* Gradište itev. 7.
_Saloga, ladaloaaalo ln barvani« hoinhavln._
Pension vila Sofija
na otoku Rab (Arbe) Dalmacija
isjkrainejil otok Adrlje, vila v neposredni bližini borovega goada
lejlepel Izleti po morja In suhem
direktni pogled Is eob s balkonom na morja
^rlmano Izvrstne kuhinja — imorno oeno
natančna pojasnila daje restevreoije Južni kolodvor Zagreb
MARASKINO M0RPURG0
Celica tega delikatnoga likerja je nepopisen užitek!
Priporočamo T COGNAC DALMATIA MEDICINA*. In  druge Izbrane likerje, žgan1«, ekstrakte In sirupe. PRVA ODLIK J VAN A DALMATINSKA PARNA
DESTILACIJA
V. M0RPURG0, SPLIT
Zastopnik: Adolf Kordln« LJubljana« Zrinjskega c. 7.
SSSSSSSSSSSSSSSSSaaSSa
Največji davki ^mt
katere plačate Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete, zgubite denar in imate poleg tega večkrat Še sitnosti.
Poskusita enkrat z llustrovanlm katalogom tvrdlce H Suttner, (metnlk Henrl Malre), Ljubljana
St. Sa T« Vam svetuc resnično dobre ure, Specijalne znamke .!KO* Iz lastne tvorn:ce v Svid, kakor tudi druge dobre Žepne ure, zapestne, svetilne ln stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in birmska darila ter vso drugo zlatnino in srebrnim). Pa tudi porabne predmete kakor: škarje, nože, britve, lasestrlirte ln brivske stroja, steklorezce. doze za tobak, svaičice in smotke. nažiga?e in denarnice kupite dobro ln ceno pri tvrdki:
H. SUTTNER« (imetnik Henrl Malre)« Ljubljana St, 3.
f 11 h ■ q i ■ i ■ ■ ■ n i ■ m ■ ii a i ii ■ m m ■ ■ n m ■ rrmimmmmT.
H
MiMrNi barve za piruhe
Znamka „Jagnjo"
V zavoj€klh:
Škrlatno rdeča, karmezin rdeča, roža, u mena,  oranžasta,   modra, vijol-časta, zelena.
Papir za marmorlranjet
Mikado-papir. Ostara-papir. Varstvena znamka. Qued1lnor papir.
ZAHTEVAJTE CENIKI PAZITE 8E POSBEJSKAI
Tovarne anlllnaklk barv
VILJEM BRAUNS, CELJE
Ouodllngburg9  Ubereo, Silen«
■ ■ ■ ■ i.juh i ■ m o mi mm na n ■ ax»xxxxi3arxinix
v/ v/
r- ,jW.HiNct PTUJ.
Stanojevlf, Hiljkovif & Komp.,
o Zagrabu, Baikovlčava uL 31 Pošt. pratlnao 254. filavno zastupstva
Hofherr, Schrantz,Clayton, C :;a!tleworth.
Stalno skladište
gospodarskih strojeva
Parne vrSaĆe garniture ?s lo^cnfe ugl:enom l drv'mn ili slimare* samovozne parne vršace garniture, prevo7ne vrSaće ga n tnrr sa mototom na benzin, vrsaĆe garniture sa jSrriciljkama ra peronospora, motori na drveni ugljen (Saugga motori), stabi ni ili prevozni vitlovi, vjetrenjače za iilo, trieure plugovi, si allce kosi.ice za iravu i<i za žitu, zubala, sje karice, r mita za kukuruz, "rvnjeve, mlinovi, preše za a jeno i slamu.
6489
0
Štev. 33.
S L O
VENSKI   NAROD« dne 11 februarja 1923
9. stran.
M. Z.:
Vojiček.
Drama v 24. slikaK O pesniku Juriju Buchnerju sem našel le v konverzacijskem leksikonu malo podatkov. Neka sicer precej podrobna nemška zgodovina svetovnega slovstva ga niti ne omenja, dasi se ozira predvsem na slovstvene in gledališke pojave nemškega naroda.
Jurij Buchner je umrl zelo mlad; rojen leta 1813.. je preminul že 1. 1837.. torej 24 let star. Njegov slavnejši brat je filozof Louis Buchner. rojen 1824., eden časovno prvih apostolov darvinizma fn materijalistične vede sploh (»Sila fn snov« je njegovo najbolj znano delo). Tudi brat Aleksander, profesor, je pisa-teljeval; njegovo glavno delo je zgodovina angleškega pesništva. Sestra Luiza pa je pisala romane in o ženskih poklicih.
Jurij Bflchner je bil v svojem kratkem Življenju tudi politično preganjan zaradi letaka »Mir kočam, vojsko palačam!«
Pred dvema letoma so v Berlinu in tudi na Dunaju z velikim uspehom in I pod uporabo ogromnih ljudskih množic dajali njegovo divje-genijalno dramo »Dantonova smrt«. I ta drama je pisana kakor »Vojiček«, v samih nanizanih kratkih prizorih, ki vsebujejo le najpo-glavitnejše tega. kar je za razvoj potrebno; včasih le po par stavkov.
Ta tehnika povzroča, da meniš stari pred čisto modernim, »komorimistič-nim« delom, ki prepušča tvoji fantaziji ln Inteligenci izpopolnitev vrzeli. Učinkuje v napeti kratčini živejše, nego drama s podrobno izdelavo.
Vrhutega so se gradiva k »Vojlč-ku« polastili današnji dramaturgi in režiserji ter je še uredili, da je užitno. Ce namreč pregledamo te prizore, kakor jih je strogo po pesnikovi zapuščini iz- j dal leta 1920. znani Insel-Verlag, ne | najdemo nobene prave razvrstitve. Ne stoje v vrsti logičnega razvoja drame, niti niso stavki aH celo besede vedno skončane. Gradivo obstoja iz »načrtov« in »izvedbe« ter še par posamičnih scen. 2e pred 40. leti je pisatelj Kari Emil Franzos izdal vso Buchnerjevo zapuščino, med njo tudi »Vojička«. Ker pa je bil BQchnerjev rokopis že tedaj zelo obledel ln težko Čitljiv, ga je v namen izdaje prevlekel s tinto. A dostikrat ni tega niti pravilno storiti mogel, ker je bil rokopis mestoma vsled obledelesti sploh nečitljiv in je urednik besede napačno fn po ugibanju popolni!.
Kljub starosti in takim težavam pa ie »Vojiček« še danes vreden uprizarjanja zbog svoje velike pesniške In tragične sile. Bflchner nI imel nobene prave discipline v okusu in je v to delo zapihal marsikaj, kar sega preko meje pesniške lepote. Toda vse to odtehta njegov temeljni umetniški temperament. Z uporabo zelo vsakdanje snovi je ustvaril tragedijo, katera gledalca močno pretrese in je vrhutega pojav čisto svoje vrste.
Snov ]e res navadna. Vojiček, reven in dober človek, po poklicu vojak (tedai so ljudje v armadah služili po 12 do 20 let). Ima lepo in vročo mlado ženo ter dete. Ker nima denarja, se ni mogel pravilno poročiti, nego živ! v »divjem« zakonu. Ta čutna žena Vojička sicer ljubi — možu sta ona in otrok vse in prinaša jima vsak krajcar svojih borih dohodkov — se pri svoji mladosti in strastnosti v filistroznem garnizijskem mestu pošteno dolgočasi. Brez težave jo zapelje tamburmaior, mož prav po želji ženske Čutnosti; širokih prs, trdnih mičastih stegen, z dolgo lepo brado, vesel, čvrst in zmagovit »samec« v zoološkem smislu.
Obupani in onečaščeni Vojiček umori svojo ženo po daljšem duševnem boju In skoči naposled sam v ribmak (ali pa samo pobegne — kakor hočeš; ob vodi se vedno slabeje razlega njegov klic: Kri — kri!).
Vprašal sem se. kake je čisto nemški pisatelj in še v dobi, ko je bilo Slovanstvo za Nemce še precej meglen pojm, prišel ravno do imena Vojiček (Hucrmer piše \Voyzeck). Pa celo nemški vo;ak je. V nemških armadah je b'lo izza delitve Poljske vedno dosti Poljakov in tudi ponemČenih Pol ako v. pri katerih je le še ime pričalo za narodnostno poreklo. Zato imamo Vofička smatrati pač za Nemca, dasl nosi Še staro polisko rodbinsko ime. Taka slovanska imena so na Pruskem Še d?nes nekai navadnega med povsem nemškimi ljudmi.
Vojiček pa nI le preprost vo ak. nego le globoko čuteč človek, ki »preveč« misli, fn nekako Čuden je. Odličen slovenski psihiater ima pač prav v mnenju, da boluje ta Vojiček za shizofrenijo fdementia praeco*) in bo imel najbrž prav tudi v domnevi, da je bil pesnik BHchner sam shizofrtnik (umrl je za »živčno mrzlico«). Tudi pri Dostojev-skem leži vzrok za to, da ima čez 50 odstotkov psihopatski* oseb v svojih dHih in zlasti epileotikev, v tem, da je bil pesnik sam božjasten.
Vojiček ima balucinaciie, sli§1 pod zemljo »glasove«. Tudi ima iluzie; v večerni zarii zre požar, ki bo pogoltnil avet; beseda »kri«, ki jo Izreče pred
gostilno norec, mu povzroča, da vidi pred seboj vse rdeče, krvavo morje, ln hudobni naklep se mu vsiljuje zopet ha-lucinatorično, kot njegov lastni dvojnik, ki mu z nožem v roki venomer govori: »Suni — suni — suni volkuljo do mrtva!«
Takih, aavidez ne močno abnormalnih ljaaaf 1 aedi med nami vse polno naokrog, opravljajoč redno svoj poklic in ne da bi jih kdo smatral za kaj hujšega, nego za nekoliko čudaške, ako se jim bolezen ne poslabša. Poleg tragedije Vojička stoji še tragedija njegovega deteta, triletnega dečka, ki ostane naposled Čisto osamljen. Prizor, ko pripoved uje starka otrokom žalostno pravljico, aas pripravlja na to: Bil je otrok brez staršev in je jokal. Skušal je priti vsaj k luni, k solncu in zvezdam, in ko tega ni mogel, vsaj nazaj na svet. A tudi sveta ni bilo nikjer. Sedaj sedi čisto. Čisto sam in joka. Vojičkovi nezvesti ženi, ki čuti že, da se pripravlja nekaj groznega, se skrči srce pri tej pripovedki; bolestno pritisne svojega sinka nase ter se prepadena vprašuje, kaj bo ž njim, ko je ne bo več. Naipretresljivejši prizor je, ko pribeži Vojiček po umoru domov ter naidc sinka v naročju norca, pojočega mu bedasto usoavanko »V vodo je padel, v vodo je padel . . .« Oče si ne upa pobožati otroka z morilsko svojo roko. Norec, ki mehanično oponaša Vojičkove gibe (kako bo skakal konjiček, ki ga Vojiček sinčku obljublja), se naposled odstrani z nesrečnim otrokom, ki instinktivno čuti, da nima nikogar več in se oklepa dobrodušnega blaz-nika.
§ e s t Je igro zelo primerno opremil in za naše razmere vzorno naštudi-ral. Oder ie ves čas v isti dekoraciji, ki je obstojala iz samih kulis kubistovske manire. Le zadaj je v sredi večja odprtina, kjer se vrše izpremembe v »prosto naravo«, gostilno, sobo itd. Par predmetov, postelja in stol. pisalna miza ali podobno tvori najpotrebnejšo popolnitev prizoriščnega značaja. Ta način je zadoščal za popolno iluzijo. Menjave se vrše pri zatemnelem odprtem odru, prav po bliskovno, lahko rečemo. Le en premor je. Tako je mogoče, teh 24 prizorov (Buchner jih ima celo 26) odigrati ne čisto v dveh urah. Skromno, a pregnantno dekoracijo podpira premišljeno in z umetniškim okusom vporabljana luč.
Igrali so vsi jako dobro in z vidnim veseljem, ker so skoro vse vloge mikavne in očrtane zgolj velikopotezno, brez nehvaležne navlake. Vojiček je bil Rogoz; umetnikovo ime samo nam je jamstvo za krepko in zanimivo figuro, ki jo je ustvaril ter prevdarno izgradil. Sledili smo mu z največjo pazljivostjo. Juvanova je našia za čutno Vojičko-vo ženo Marijo prav posebne tone, polne drhteče strasti, in je bila na izredni višini. Tudi iz svetega pisma je lepo čitala. To je ena njenih najboljših ustvaritev, kar sem jih še videl. — Imeniten, prvovrsten tip je ustvaril Lipah s svojim zdravnikom. To je res izredno inteligenten igralec in si zna svoje vloge včasih zamišljati v naravnost kabinetne figure, prepojene z umetnostjo, ki bi bila vredna marsikaterega odra jako dobrega slovesa. Videti je tudi, da je Lipah temelito izobražen in se zna dobro zamisliti v časovni značaj. Taki-le stari čudaški doktorji z veliko plešo in belimi obstranskimi lasmi a la Scho-penhauer, drobni in živahni, vedno v zapeti črni salonski suknji in ozkih hlačah, malo grbasti, smešni polučen jaki, se sprehajajo po starih ilustracijah iz prve polovice 19. veka in po tedaniih povestih. Dostikrat jim gleda iz škricev klistira in koncem palice nosijo slonokoščeno mrtvaško glavo. Tudi jezni dis-kant, v katerem je Lipah govoril, je dajal temu padarju še resničnejše življenje. In vendar je ta figura, s katero ironizira pesnik na neusmiljen način samozavestno in enostransko strokovniakar-stvo. tudi precej pošastna. »Vojiček« je sploh zelo prepojen z istodobno nemško romantiko: ta zdravnik spornima v marsičem na Hoffmannovega dr. Mira-kla. Že zaradi Lipaha si je vredno ogledat igro onemu, ki daje kaj na igralsko naslado.
In zaradi Kralja. Njegov norec je bil iz enega kova. kakor Lipahov doktor, frapantno pristen v vsem in posebej še v maski. Zapušča globok in silno tragičen vtis. zlasti iz prizora z detetom. PeČek se je maskiral z dobro komiko. Njegov stotnik iz »dobrih starih časov«, vampast. neumen in vse prej nego vo'ak, je bil one vrste, kakor so bili oficirji nekdanjih meščanskih gard. ki jih poznamo iz »Fliegende Blatter«. V pravem duhu je bil tudi Cesarjev tamburmajor, buršikozen, zdrav, zavedajoč se svoje popularne rdečebrade lepote ln vedne zmagovito-sti nad žesetvom. fant one vrste, kakor se jih je »usmilila« včasih tudi kaka princezna, na primer ona, ki bi bila morala poročiti nekega Napoleonovega vojvodo ali eelo kralja, pa je bežala tuleča pe hodnikih očetovske rezidence ter vpila: »Svojtga trobentača ne pustim!« (Mogoče me zdaj še kdo prime zaradi žalitve stanu princezen?).
G r e g o r i n je bil oklicevalec pri »koraedi.'i« ts je dokaj dobro takega možaka oanažal s ono pokvarjeno slo-
venščino, ki jo poznamo od Italijanov. Tudi Danilo je v majhnem nočnem prizoru jezikovno prav dobro in v imenitni maski glumil starega židovskega kramarja. Drenovec je imel najne-hvaležnejšo vlogo, ker je edina, iz koje se pravzaprav ničesar ustvariti ne da. Tisti vojak je potreben le kot pasiven kamerad, da more Vojiček izvesti gotove prizore; nima pa nobene lastne naloge. Pohvaliti je tudi staro ženico Gorjupove in Plutovega prav slovensko - naravnega, »zatulhano« hu-mornega in filozofičnega pijanca, ki mu »neumrjoča duša smrdi po šnopsu«. Sploh ima Buchner mnogo pažnje na smešno stran svojih oseb. — Ostale, jako majhne vloge bodijo vsaj pavšalno omenjene s pohvalo.
Mladost našega gledišča je vzrok, da doživljamo po jako dobri premijeri prav slabo, po tej pa zopet izvrstno.
Simulacija blaznosti.
Simulacija blaznosti je bila znana Že v starem veku. Da bi se Izognil udeležbe pri trojanski vojski, za katero sta ga hotela pridobiti Diomed in Palamed, hlinil se je Odisej blaznega, vpregel konja in vola v drevo in oral ž njima po pečinah. Palamed pa je lz-poznal njegovo lo'avost ter položil pred vprego malega Telemaka. Da ne bi ranil sinčka, izognil se je oče, s teei pa se je izdal in bil primoran udeležite se vojne.
Ko so Atenčani izgubili otok Sala m is ter se za njegovo zopetno pridobitev večkrat brezuspešno bojevali, sklenili so po-Da bi se izognil kazni in vendar dosegel svoj namen, delal se je Solon, katerega je sramota domovine zelo užalila, blaznega, — navdušil je Atenčane, ki so ga radi tega smatrali pod posebnim varstvom in vplivom bogov, da so slušali n'egov nasvet in si vnovič pribojevall lepi otok.
Veliki mojster v risanju značajev, Shakespeare, nam v «Hamletu» in »kralju Lea-ru« poleg istinite umobolnosti predočuje tudi gnati vsakega ki bi nasvetoval vnovič vejno* simulacije te bolezni — in sicer v dosego hvalevrednega namena. V življenju pa se simulacija blaznosti uporablja največkrat pri obtožencih ali jetnikih da bi preprečili kazen, redko pri vojaških novincih, da bi se rešili neljube jim vojaške službe, sem ter tje pri ljudeh, ki bi radi razveliavn kake sklenjene kupčre ali pogodbe. V obče je redka saj je tudi težka in proti izvedencem vsaj za dclj časa povsem nemožna. Otež-kočena je že s tem, da večina ljudi nima pravih pojmov o duševnih boleznih, stvarjajo si podobe blaznikov po lastni domišljiji ali po popisih v romanih In povestih, ki so »elo neresnični a!i po kakih gledaliških predstavah, kjer običajno igralci s svojim pretiravanjem itak neprimerno sliko še bolj pokvarijo. Tudi napomena truda ni možno dolgo vzdržati, zato simulant kmalu opeša, ali pa počiva in miruje, kadar ga ne opazuje in se ga lahko skrivoma zaloti.
Nekareri psihopatični, zlasti klsterlkl m neuraster^ki so Is'otako etično defekte! slaboumni, nagnjeni k simulacijam, aato ne smemo simulanta po razkrinkanju smatrati že v duševno povsem normalnega, temveč moramo se o tem znanstveno uveriti
Na tem mestu se mi ne zdi primerno nadalje razmotrivatl o simulacijah, e nlh pre šojah in pomenu; le prav na kratko naj opišem zelo zanimiv in poučen slučaj, kateri je glede konsekventnostl In dolgotrajnosti svoje prolzvedbe pravi unikum, in katereza sem s kolegom dr. Tičarjem Imel priliko opazovati pri sodišču. Izvid in mneaTe sam priobčil v celoti v »Lječn. Vjesniku« 1921 v prvem znan. zvezku.
Proces, ki bi bil postal senzacljonalen, je vsled amnestije, po kateri je bil omenjen le na nekatere točke, izgubil skoro vse zanl-manie za izvenmedicinske kroge, za katare je zanimiv zaradi simulirane blainostl. Obtoženec je podajal povsem napačne in neresnične navedbe o svoji pretek'ostj in trdil, da Je bil že v blaznici v Steinhoffu (Dunaj) In Budimpešti. — 2e 1905 se je pri sodišču Izgovarjal z blaznostjo, a bil takrat od sedaih zdravnikov v duševno zdravega izpoznan. Pregrešil je mnogo rafiniranih sleparij; bil je tudi pre:e zaradi jednakih In sličnih de-Iiktov večkrat kaznovan.
Sadaj je v preiskovalnem zapora pričel obnašati se brezumno. Stal je v celici, v zid obrnjen, nI reagiral na noben egovor, temveč patetično ponavljal vedno Iste stavke: »Rim gori, svet gori! KraPl ln cesarji, vstanite! Kaj klečite pred mano?« To je doslovno ponavljal, po dnevu in večkrat tudi po noči. Morali so ga siliti k jedi. Bil je zelo nečeden, nikdar nI sel na stran ,tearveč je vse pod se spuščal. — Pozneje Je pestal povsem apatičen: le včasih Je zahteval rum in sllvovko; sicer ni bilo dobiti odgovora od nicga, pnnavl'al ie svoja navedena tipična stavka, se plazil po celici okrog.
To obnašanje ie bilo vedno Jednako — pri vseh opetovanih zdravniških obiskih ter po zatrdilu paznikov tudi izvan Istfh.
Mnenje se Je Izreklo za simulacro In sicer Iz teh razlogov: Za njo govori mnogo anamnestičnih in psiholoških razlogov. Že Je denkrat se ie pred sodiščem izgovarjal z blaznostjo in sedaj podal lažnive trditve da je bil že v dveh umobolnicah. Podal le te napovedi v upanja, da se n:ih Istinitost ne bo dala dognati. — Ker Je dobro vedel, da mu preti huda kazen, je umevno da bi se jI rad ognil na ta način. — Seveda to nI odločilno, ker bi prav lahko niegovo stenje bilo v zaporu nastala psihoza. Vendar tako obo-len'e v bistvu odgovarja drugim oblikam psihičnih obolenj. — Ake bi tudi pri njem mogli misliti na aalueiaaeije, stereotipaosti, negativizem stupuroznest, — terej znake, katere opazujemo pri shicefreaijl — vendar slika v celoti ne odgovarja tej bolezni, zlasti s svojim biiskevttini postanke«. Dokazuje tudi pretiravanja, ki so sama zase ie značilna za slmubci'o. Energija s katero Jo proizvaja, «e res izredno velika a saj mu gre za svrbodo in eksistenco.
Ko je bilo to mnenje oddano In nJemu sporočeno — vstrajaJ je le nadali« e istem
stanja kot popreje, — tako da le preiskovalni sodnik, omajan v svojem mnenju (smatral ga je pričetkom simulanta) ter obdolženca premestil v umobolnico Studenec z naročilom, naj se ondi še nadalje opazuje, da se Izkaže aH je v istini simulant ali pa se morda pride do drugega mnenja, de to kaže kako težaven in interesanten je bil ta slučaj —
V umobolnici je bil nad tri tedne, se obnašal slično kot v zaporu, le da )e opustil svoje deklamacije. Bil je v celici še z nekim sopotnikom, s tem sta ubegla v noči skozi okno prvega nadstropja, kjer sta iztrgala železni drog cmrcž'a in se spustila po rjuhah na tla, preplezala zidovje in jo ubrala na Golovec, kjer sr ju drugo popoldne zalotili v defektni obletel ter jih odvedli v zapor.
Sele maj je uvidevši, da se mu nakana ne pesrett, na sodišču priznal simulacijo ter se na mah pričel obnašati primerno. Vstra-jai Je pri simulaciji v vsem celih pet mesecev. To ie baš ono kar je tako izredno fn nenavadno, ter mi ni znano, da bi se že ke-daj bilo opazovalo tako dolgotrajno in trdovratno simulacijo. Poleg teza pa je še simulacija sama na sebi bila mnogo bolje uprizorjena kot druge običajne, ter je bilo treba natančnejšega opazovania in premot-rivanja. predno se je mogla ugotoviti d:a*g-noza. Marsikakega lajika In nestrokovnjaka bi bila premotila. Opomnil sem že, da je celo sodnik, ki je bil zelo izobražen in izvež-ban, pričel dvomiti o njeni opravičenosti. In vendar so baš sodniki isti. ki imajo po svojem poklicu največkrat opraviti s simulanti.
Pripomnim nai še, da le mnenje Izvajalo, da vsa sleparstva in vsa lažnivost razodevajo, da je trpel že od mladih not na nedostajaaju vsakega čuta za resnice in pravico in dokazujejo, da je psihopatiškega torai patološkega slučaja — kar seveda ne izključuje prištevitosli.
Razen opisanega slučaja sem v vsem imel priliko videti tekom dolgih let le še dve simulaciji — Jedno svoj čas v vojaški bolnici dunajski pri nekemu židovskemu rekru-tu iz Galicije, ki je bebavost tako dobro hlinil, da mu niso mogli dolgo do živega — ter pozneje v naših krajih pri nekem kmetu, ki je prodal svojo posest ter hotel kupčijo razveljaviti s pretvezo slaboumnosti. Pri razpravi in preiskavi se je obnašal tako pretirano, da je bilo ugotovljenje zelo lahko In se ie uvidevši svoj poraz, udal In priznal.
V tem slučaju so bile tudi izjave prič vse zanj neugodne.
Iz vsega uvidevamo, da je sfmulacl'a blaznosti v cbče zelo težka in se tudi to redko poiskuša; da je torej ljudsko mnen'e o njeni pogostosti in uspešnosti povsem napačno.
A. |
Dvoje kitajskih pravljic. 1
Gospa Lucija Margnerittova, Žena proslulega romanopisca Pavla Margue-ritta. in kitaiski slovstvcnik Cicn-Lcn, ki živi v Parizu kot mnogo njegovih rojakov, osobito di'akov, sta letos izdala v zalelbi »Aheille d'Or« knjigo »Rdeči lasa« in druge pripovedke«, vzete iz obširnega starejšega kitajskega pesnika Ki-Juna. Te povesti nam odpirajo zanimiv pogled v kitajsko dušo iz osemnajstega stoletja. Evo vam dvojico teh pripovestL
I. Nasveti duše.
Mlad, jako raztresen mo2 Je obolel. Tedajci ga je ostavila njegova duša in ša negotovo in blodno za drugimi, dokler ni srečala prijateljeve duše.
»Vse grehe si počemala.« ji je dejala te duša, »in celo največjega izmed niih: svojim staršem se nisi pokorila. Kaien za to je pekel. Vrni se na svet, ozdravi se ter se poskusi skesat*, kajti osta;a ti Je nekaj let življenja.«
Vsa preplašena bi se bila dula najrajši takoj poboljšala, toda kako naj pepmvi svoja zmote?
»Ne moram ti pontoH.« je odgovorila pri»ateli«I?a duša, cele SakHununi1 sam te «e bi znal rešiti. Saj poznaš vprašanje, katero je zastavil zbranim budham (modrijanom). Vprašal jih je, kde bi bil zmožen, odvezati kraguljček, obešen tigru za vrat. Budha niso vedeli, kai bi odvmiH, vendar mlad beaz ali duhovnik je drsno izjavil (ta beseda je postala slavna):
»— Samo tisti, ki ga je privezal, ga bo mogel odvezati!«
»Potemtakem boš ti, dragi prijatelj, in tleer edino H spoaoben poravnati priaadoto zlo. Poznaš ono zgodbo z moear*etti, ki je lepega dne stran vrg 1 svoj ne2. Postal je budha. Posnemaj ga!«
IT. Zvoneči kamen.
Poštama hotna (svečenica) hožjega hrama v Canšovu v pokrajini Santurg se je predramila sredi noči; nekdo je tolkel na »zvonki kamen«, glasbilo, ki Je bile v begočastniot. Menila je, da je ver-
1 Drufo ime 2a Budho kot ustanovitelja brahmanske vere. Znači pa »samotar frodu) Sakijevc. nik prišel molit.
Drugo jutro je govorila o tem Šurm) s svojimi učenkami. Nobena ga ni sil šala.
Ropot se je ponovil naslednjo noci Svećenica je vstala in se približala oknj tempeljske dvorane. Nad mizo bogočast* ja je svctilika razlivala motno luč. Duhovnica je s presenečenjem opazila, da njen pokojni gospodar igra na zveneči kamen, dočim mlada žena kleči na bla* zini pred Budho in meli.
Spoznala je v tej ženski milosrčno osebo, mrtvo že nekoliko let in katero je prav dobro poznala. Mlada ženka j« prisrčno prosila za skorajšnje ozdrav. lienje svojega bolnega moža; nadejala se je. da jo bo Budha uslišal.
Dasi je bila mrtva, se ie nesrečnica Ša mučila za svojega soproga. Ali ni to krasen zgled zakonske ljubezni?_
Strah pred občinstvom, v
Mislim na tisti po a v, ki mu pravi Francoz »trac«, Nemec pa »Lampenfieber« Domačega slikovitega Izraza ne poznam za bojazen, ki jo čuti Igravec politik, odvetnik in prcdavatell. ko stopi na oder. Robert Boucard je nedavno tega obavil v listu La Presse uspeh svo:ega poizvedo* vanja med uglednimi odl;čnjakl, ki nastopajo pred :avnost o. čudom so čitatelji ugotovili, da vedno in redno prevzame drhtavica celo take osebe, ki so zelo na-va'tne množic. Prosluli zagovornik Henrl Robert, čigar beseda takoi v početku podjarmi poslušalstvo, je podal značilno Iza-vo: »Nisem še čul * čudežnem človeku, katerega se ne bi polotla tesnoba, ko se pokaže pred publikoc. Znana je pravzaprav ena sama ir:ema. ki pa potr'u'e splošno prav:lo: veliki RHimec Coqucl:n starši.
Specijalist za živčne bolezni, dr. Paul Harterberg je opazoval, šmdiral In op'sal začetniški strah v delu »Plnhost In pla* šlfvci« (Timides et Tnnidite) že red 20 loti In obclodanfl te dni drugo pomonoženo izdajo. Trdi pa isto kakor ćori omen'eni od* vetnik. Samo nekaj zgodbic Iz obilice.
Sloveči igralec lz Thentre Francals, Got je pravil, da čuti pred predstavo raz-burene: tesnobno pričakovanje in nestrpnost, utrujenost, nemir, slabo voljo in željo9 da bi se čimprej končalo. Zato je priha'al na deske, ki pomenro svet, kot obupanec, s čutstvom blazne in slepe drznosti. Land> rol Iz gledališča Gymnnse je v notrini drgetal: da bi se o'unačil. je takorekoč na^ skočil oder kot vo'ak in v m!sl;h Izrekel Cambronnov izraz (= govno). Gospa PU ersonova Iz Comedie Francaise Je trepeta* la in se počutila tako slabo, da je Pljuvala \n često pomazala svo:o obleko. Pri g. Bar-tetovi se ie stiska javlala v utripanju sr* ca, v kuri polti, v suhotl grla. Bouffćja je ob premllcrah oblival mrzel pot. Faure je imel ledene roke In se Je tolikanj potU da je včasih oškropil šepetavca, kadar Je* šel mimo n'egove dupl'ne.
Zmotno bi bilo mislit!, da se sčasoma trepetavlca zmnn ša ter da sledn;iČ izeino z navado, skušnjo In uspehom. Nasprotno ugotavlja dr. Hartenberg, da vznemirlenje raste s starosto. Got Je bil do poslednjega svojega nastopa razburen. Bartetove samo enkrat n| bilo strah In sicer prvi večer, ko je prišla naravnost iz konservato-, rila na oder: šla Je na pozornlco kakor dete. ki ne pozna opasnosti. Drugič pa le bila že v stiku z gledalci: lotevala se je Je negotovost.
Ne bomo se torej čudili, če nenavadno rarburlivi umetn'kl končno zapuste po-< klic, kateri ;ih dela de'ansko bolne; kartf trepetavVa utegne postati pataloška. Rad| n'e Je že dokaj nadarenih artistov, n. prB Roza rhjptjy1 moralo ostaviti odrišče srodi rr?"lep5"h uspehov.
Ker nedostaja prostora, ne morem govoriti o trcpetavfcl predavatelev, profesorjev, propovednikov, govornikov. Sicer pa so pojavi ter učinki slični pri vseh. Kogar ;e zadelo to zlo. do??vf:a Iste nepriVVe Iste hude borbe zoper boječnost. In iz te neobične borbe ne prihaja človek vselef zmagovit. N. R5
Razne stvari.
• Bolgarski anarhisti. Iz Sofie poročajo, da se je vršil te dni v Jambolu tajni kongres bolgarskih anarhistov - komuni stov, ki so se ga udeležili 103 delegati kot zastopniki 89 organizacij. Nekega delegata, ki se ie vračal s kongresa, so vj kopališču v Softl spoznali kot soudeleženca tatvine v banki. Ko so ga hoteli aretirati. Je anarhist začel strePatl In ubil dva policaja. Med zasledovanem se mu je posrečilo ub:tl še dva polica a In raniti pet oseb. Mimoidoči ga Je ranil v nogo In anarhista so aretirali. Pri njem so našli steklenico strupa ln bombo.
• 1700 let staro vino. Velikokrat se Bt*. je kaka vest o starem vinu, najdenem pd gra skih in drugih kleteh, čulo se Je tudi že o večstoletni vinski nadbi. Te dni pa kroži po listih vest, da Imajo v SpeverJn nmsko majolko, polno gostega vma |g dobe 300 let po Kristusu. Stari Rimljani so zelo cen'li dobro vinsko kaplico. V muzeju v Spever'u ima'o shran:ene rud! razne druge rimske najdbe Iz zelo staro dobe, ko so Rimljani gospodovali po nenK. ških zeml ah.
GUMENE PETE m GUMENE POTPLATE
ceneje In trajnije se kakor uanenel Nejlaelja varstvo »roti vlagi I mraza I
men
■aa
Stran 10.
»SLOVENSKI   N A I? O P«  d ne **• februarja 1923.
S:v. 33.
■HiiniirriniiniirTTf ri;i:i:i::iiiiiiiitinti
Telefon si. 541
miiiUimiumnmmiimmimmiinn
E. ROSR, HUTO
Trgovina z avtomobili, stroji in tehn. potrebami. :-: izdelava in zaloga nadomestnih delov. :•: Z naimnderneišimi strofi opreml;ene delavnice.
IIIIMIi:-' I'-""!".'!!:?! !i:;:!!MI! i !l III
PoSlansIia c. G9
lltlllilllllllllllllilllillSillltiilllllllllISU
Reparature ntoioSIIo!. motorja? h slrcizi vszH vrst. >: fttizeia strogaiiia. taja. oHanja In avtop. vaienla.:-:
Za vsa izvršena dela jamstvo.
lalmoteneiSa in naivaca P^rno vuikaniz^cija. Posebnost: Kavspre^kiircfila starih autopla&et.
Prvovrstno izobraženo delavstvo-
9
Vel
]m ¥ Leipzigu
od 4. — 10- marca 1923.
Sejni za vsa tehnično In gradbene potrebščine.
Infeneidie redi stanovanj, razstavaiSkih prostorov, najhitrejša na-
eavavijrjpjia itd. kakor pred prodala permanentnih vstopnic za velesejm dobijo se pri Častnih zastopnikih
SRS lrš£$$&*m d. d., Jscob & Valentin, Ljubljana, Sodna ul. 41.
C LISI grstS! eSs£?tri£ne centrale.
ELI M proizvafa in dobavlja vse električne stre Je
In elefctrote&niCne aparate in izdelke« ELItt prektira brezplačno vse naeravo in obrate,
ki so v zvazl z elektrotehniko.
Tehnične pisarne in za'one:
IdUSLJAftA, Dunajska cesta, palača Ljubljanske feroemna banke, M &RIBOR, VetrfnSska ulica 11
IVnrJa OP 'ri*<te*n* bukova oma^ I I LUG o5 re z zrcalom in bu--&ava salonska garnitura. Primer* ne ze pisarne. — Ogleda se: Miklo* šiaava cest« 4. pritličje, desno. 1366
Enonadstnpa hiša,
z 9 sabami, 5 kuhinjami, kletjo m ▼rtaa^ sposobna za vs«!:o obrt. srrdi velikega t*gs in železnice nn Lh:b* ljani, SE PRODA ZA 100.000 Din. Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 1312
3 I allLUIIHJd, riSki univerzi, po* u čuje svoj materinski jezik. — Konverzacije, slovnica, literatura. Ponuclbe ped »Parižanka '1313« na opravo »Slevenskega Naroda«.
Prodajo se ^tw.1£|Pnrti gostiji v blagu sa išče Din 200.000'—
rati.  Og'eda  se  od 1. do 2. ure! ean e «     P>       ^ 1
na Aleksandrovi cesti 9,11.     1345 j g| fj f p g g 5 F|    IIFIlfl      III ffl       f| It Vfl P
PprflfJ  Cp dvovprezna  rumena || jjj 1 'jt I ■ j fjj     III II I I     / 8|    fl (jffl
rlulla hu konjska opre. |s t:- &5VJSKU   piliti   fe:4?  jy   UII
ma, šc nerabljena in  dva  šest         p«anđH6 p©-? „VantO !4s9m F?S U*5r. SIfJV. Naroda tednov stara psička vo!c?e pas??--------—--------.
me Poirvc se: i onjuSna ul. 13. 1362 ^^^gC51IB^\:??s;3^E*ja2522^3:?rw??HilBBa£SaaaEaBlBWa« __,_ £ B ■ ■
||p|U^p za snaženje drevja in za
vrtno delo. za cepljenje sadnega drevja in trt IŠČE SLUŽ* % BO. — Naslov pove uprava »Slovcn? | * *š skega Naroda«. 1337
Stiskalnica
za seno stiskati, fabrikat »Mav* fertk «fc Ce. Wien, najnovejše vrste, popolnoma nova, SE PRO DA. — Ferdo PUSTEK, trgovec Sasarje pri Jelšah. 1331
ajstfi
međmmodm semeni
18. do 24» marca 1323
Najugodnejša nakupna prilika
za vse stroke
4CS3 rasstavnikov Iz tuzsresstva In od zunaj
Vsa pojasnila daje ^3en*r r^ssse a.-S , V#ier» V'l- Mess©*sals3t, ter of^ielna pojasnevalnica v Liub*§enl9 avetrllskl konzulat, Turjaški trg 4
200 do 300 m novih ali dobro ohranjenih navad* nih TRAČNIC (Feldbahnschienen) in 5 do 8 VOZOV (Ro!lwagen), ali pa sama kolesa in osi. — Po* Mualbe na Alojzij MILAVEC, Planina pri wakeku. 1359
Z^mPIV^rn manJšc stanovanje GllltUlIjUlIl na periferiji za več* jega v mestu. — Ponudbe pod »Pe* rHerijaoMest'" 1338« na upravo »Slo* venskega Naroda«.
Šofer in mehanik
z do?£o!etno prakso ISCE SLUŽ* EE. Zmožen vseh popravil in vulkanizacije. — Naslov pove upra* va   »Slovenskega   Naroda«. 1333
Deklic
9
Kiaiaai 13331. Inian 531.1331.
Pojasnila elede Železniki n zvez fs-^a'ni vozovi), i^ril-nih pravil itd. date obratni biro in zastonstvenl krogi Kazine.
Zveze s parobrodi brez posebnih potnih telkoč v ponedeljek In četrtek ob 612 zvečer odhod Iz SvinemOnda.
g 4b
Polasnila d?!s obratna pisarna (?erK9lrrsi!are23)
KASIHO ZOPPGT
n doma z dežele, ki je «j dovršile osemrazredno iiudsko Solo z dobrim uspehom. ŠELI VSTOPITI v kako trgovino KOT UČENKA z vso oskrbo. — Pripravljena je na mesto tri do štiri leta brezplačno. — Ponudbe se prosi sod »Z?7uščena^l360« na upravo lista.
Lepo kmeMo posestvo
V JULIJSKI KRAJINI SE ZAME* NJA Z ENAKIM V SLOVENIJI: fvantualao se tudi doplača. Obstoji iz kMetske kiše, hišice, kozolca in hl«va, 75 jokav svata, lepik smreka* vik in bukavik garJov, njiv, travni* lav ia aašnika. paleg tega vprežna sivina in krave r. v»em inventarje« Posestvo je v bližini vačjega mesta Crudnika) ob jugosloven?ki meji. — Naslav pove uprava »SI. Nar.«. 124?
Do 50.000 kron edškodrine
*1i nagrade plaćam onemu, kateri ZAMENJA primerna staae-vanje, ob* sta ječe iz najmani treh sob z vsem? pritlklinami, v sredini mesta z moi'm. rbstoje^im iz dve sob, nredsobe, k-* hinje, električna razsvetljava m ved"-vad v stanovanju, ležeče titdi v sre* dini mesta. Ta svn*r» nl^^am rvdi one* nn, kateri mi PRESKRB T taka stanr.-vanie v stari ali navi hiši. — Ponudb Ve z navedbo ulice, ifcevflfee hiše in »>arfs*T»i»^a aa upravo »Stav. ^n-*~-pad »Odlkadaina  ali Na-rada.'131**-.
Brara^skl
JColandskt £!cyS
Redni brzi poStnf parobrodi od Amsterdama In Cherbourga za
Južno Ameriko
Alo de Janeiro, Santos, Moti« teviiteo in Buenos Aires.
Vsa potrebna na vod i'a daje
Kraljevski Holandski Lloyd
jlavni zastopnik za Jugoslavije
3ngosIavensVa ban^a d.
Zagreb, B-Ceeta 33.
Brzojavni naslov: Realovd, Zagreb.
Telefon: 24-65. 414
Dvonadstropna lisša
z gospodarskim pos^onjem, dvo* riSčem in vrtom na Tržaški cest;
SE PRODA.
Kupcu je veliko stanovanje rn eventualno trgovski lokal s skla* dišči takoj na raz^o^ago. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«.
1234
r?v5& $tW$
sveža bisfo
povsem zrela
dobavi se povsod
mesa w mz$*} (utrci
N (isvrilcvić \
R. EUrlS §y D^13
£•!$• — IHsriibor — UMbHana
S * * ■
LjB^BUiltifliikO llLlilLulkllLId0 lifiliLflLcKIjK g«
je začela obratovali
ter se priporoča vsem ceni. trgovcem za ob:1 na naročila.
Ivan p^ešern, Kranj«    S j
e s
si
39
^0 ^m,\ f.^
J 3 pravi leiamieno pristni asbest« Skrili m ne        s^iK^ar popravila«
Per.T;u^fe^ iti p/o ražene pošlje:
Fran HoSevar, ŽIrcvnica CMosteS Gorenjsko.
Ihe ppifis poslg In ti?oousIia ter drago zastopstva
prevzema in najtočnejše izvr uje FRAN KOLAR, nadsvetnik finančnega ministrstva v o., pisarna za pravne svete in zastopstva v iinančno-upravnih zadevah v Zemunu, MarkoviČeva ulica 2—II.
Zislcpa  in posreduje v finančnih  in  upravnih zadevah pri n   pri vseh ministrstvih, uradih, oblastih In snsnlaiilii kakor pri: prošnjah, pritožbah, spornih in kazenskih carinskih zadevah, davkih, monopolih, trošarini, pristojbinah, koncesijah, vizumih, opcijah, drž- dobavah itd. Brzofavia KOLAR ZEMUN. Telefona 116.
■ M
kopito najceaelo pri tvrđli'
IeIWIS A «
tOTaniika z»lofjrs ALFONZ Š!fOF5 Lfuliljajui G^s^-ffs^ets^a 10 (nasproti protestantovske cerkve)
Sec•:•'.>.'ria Raročila rasmlli fournalov itd. dobavim v naf<
hrsfdem časa
za tkuOvcs a^iiTsr? po?ust
VEsSSSTfflES:"'
frrni •rrfJireiiifriifiai' rrrf riiv^Tiaara^^riT^iTi^^^^^f^*^™
|Jeitol|ana1 Stari trg
NaikulanSneiši in naimoderneiši anonSni in rakSs^ni sa^od
Bw^n..: aa........ti
LJubljana, Stari trg 19.^
Izdaja nalmocSerneii« In najuspolnajfo reklamo. — Sprejaena naroČila s« vse tu In Inozemske Časopise. — Uskor tudi naročila :a vsakovrstne tiskovina
Teina r o strežba.
etiket itd.
P?o^^ure(r.5?ie cene.
Lastnina in   tisk   »Narodne tiskarne«.