Leto LXXV», It. 7a SpedMoBe te abbooamento Poštnina plačana v gotovini 31» Cena 50 crnt. UtULUlslavrvo iN ufkava; uubuama, puucuojhva ulica t — DKLJDCNO iASTUP8TVO a oglaae ta Kraljevine Italije ta in; CNlONi: PITBBIJC1TA fTALIANA 8. A- MILANO OONCESSIONARIA ESCLUSTVA per ia pubblicita 63 provenienni rtaliana ađ UNIONE PUBBLICTTA ITALLVNA 8. A^ MILANO. Protinapadi sil Osi :m teniškem bojišču Izjalovljeni sovražnikovi obkoljevalni poskusi — Italijanska podmornica potopila na Atlantiku 7000 tonsko ladja — uničenje komunistični h upornikov na Hrvatskem «.i:i\ni stan Italijanskih Oboroženih sil jc objavil dne «"0. marca nasičenje št. 1039. vojno poročilo: Sovražnik ie vrjrel v hoje na runlskera bojišču nove ogromne oklopne in pohotne ■De, kf so jih H>jnim črtam; nemški lovei so nnit-iTi 6 letal, nadaljnje pa je strmoglavilo Aadoto od protiletalskih baterij. Nemška letala **«» prestreg-la v vodah JPhi-lippevilla spremljan konvoj in zadela s torpedi dva parniku po 5-000 ton. Ameriško dvon^ol, rao letalo je treščilo v plamenih na tla v občini Glarratana (Ra-gusa). Naša podmornica j>od poveljstvom ladijskega poročnika <* "anfraneo Gazzana j»- potopila na Atlantika l.oootonski parnik. Na južnem Hrvatskem so italijanske, nemške in hrvatske čete v bojih, ki so ti • .»ali nekaj tednov, uničile uporniško komunistično gibanje. }m»dpirano od sovražnih sil. Operacije, ki so se vodile vztrajna in hrabro ob premagovanju zahrbtne akcije upornikov in težav goratega ozemlja brez cest, so se navzlic neugodnim podnebnim razmeram zaključi!e r. nnitVn jem sovražne-;r» odpora in Z zajetjem ogromne ko!ič;ne orožja in gradiva. Samo nekaterim po**a-meznikom pora/enih komunističnih tolp 96 ,ie posrečilo zbežati v visoko gorovje. Španski tisk o junaški smrti generala Pizzolata Madrid, 30. marca. s. Ves špnnski tisk pi£e o junaški smrti generala Pizz»-lata. Li£?ti objavljajo življenjepis padlega generala in pod črta. v a jo duha žrtvovanja, duhra^ ki enako preveva šefe in podrejene Italijanskih Oboroženih SIL r>ABZr poudarja, da je v Italiji na čelu njenih padlih v sedanji vojni 19 generalov vojske in letalstva med njimi letalski maršal I tal o Bo. I bo ter dva admirala. List piše. da je to najzanesljivejši znak, da se vsi boreči Italijani žrtvujejo v globoki bratski skupnosti med najvišjimi oficirji in prostaki. V najhujši borbi je to nepremagljiva moralna sila italijajiske Vojsko, katero prešmjata junaška in o 11 očna volja lo zmage in. najvišja zavest dolžnosti. Madžarsko občudovanje italijanskega letalstva Budimpešta. 30. marca, s. Dnevnik ^Pesti Hjrlap • pocvrča velil: de! svojih stolpcev italijanskemu letalstvu ob obletnici ustanovitvi sinjega orožja, članek prikazuje z obilnim fotografskim materialom sliko razvoja italjanskega letalstva, omenjajoč njegove hrabre pionirje. Fašizem je našel zaradi nerazumevanja in nesposobnosti prejšnjih vlad zanemarjeno letalstvo. Danes je italijansko letalstvo -ažen č nitelj v vojni. Italijanska letala se nahajajo na vseh bojiščih in zla.sti v Sredo.-erv.'ju. kjer se borijo neprestano in se odevajo s slavo. Najhujše udarce je italijansko letalstvo zadalo angleški pomorski sili. Od pri-četka vojne je potopilo v Sredozemskem morju nad en miijon ton sovražnega bro-dovja. Italijanski narod, zaključuje list. je lahko ponosen na svoje sinje orožje, ki se z neprimerljivo vnemo bori za slavo in vel i črno domovine. NEMŠKA ZMAGA PRI STARI RUSI V večtedenskih borbah so Sovjeti samo na področju Stare Ruse izgubili 61460 padlih, 2978 ujetih, 293 tankov in velike množine drugega orožja Iz Hitlerjevega glavnega stana, dne 30. marca. Vrhovno poveljnLštvo nernške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na severni fronti kubanskega mostišča in na področju južnozapadno od Vjazme so se izjalovili novi sovražnikovi napadi z velikimi krvavimi izgubami. 27 oklopnih voz je bilo uničenih samo v bojnem odseku južnozapadno od Vjazme. V obrambni bitki južno od Ladoškega jezera se je ponovno nveljavila naša vzorno se boreča pehota. Njene edinioe so v ogorčenih borbah moža proti mržu stalno odbijale sovjetske množice in obdržale povsod svoje postojanke. Na področju pri Stari Rusi so čete nekega nemškega armadnega zbora v večtedenskih hudih borbah razbile vse poskuse sovražnika za prodor in tako izvo-jevale popoln obrambni uspeh. Sovjetska voiska je izgubila od 23. februarja t. !. dalje v tem odseku 61.460 padlih, 2978 ujetnikov. 293 oklopnih voz. 26 topov, 886 strojnic. 114 metalcev granat, 206 proti tankovskb topičev in 1036 avtomatskih pištol. Pri obrambnih borbah na kubanskem mostišču so se ponovno odlikovali romanski pehotni oddelki. Sovražnik je povzel tudi včeraj na šte- vilnih mestih tuniške fronte močne napa- i de proti nemško-iialijanskim postojan- I kara, ne da bi mu bilo uspelo doseći nameravani prodor. Letalstvo je v neutrud-Ijivi borbi podpiralo obrambno bitko nemško-i talijanskih čet. Nemška bojna letala so podnevi in ponoči napadala sovražni konvoj ob severnoafriški obali in dosegla po dosedanjih vesteh zadetke na treh trgovskih ladjah. Preteklo noč so angleška letala napadla kraje v zapadni Nemčiji in državno pre stolnico. Metala so rušilne it zažigalne bombe, predvsem na Bochum in mestne dele in predmestja v Berlinu. Zadeti so bili predvsem stanovanjski predeli. Sestreljenih je bilo 27 izmed napadajočih bombnikov. Dnevni napad nemških lovskih bojnih letal na neko mesto ob angleški južni obali je potekel zelo uspešno. Nemške in hrvatske čete so v sodelovanju z deli italijanske Oborožene sile v večtedenskih borbah razbile od Sovjetske Rusije organizirano komunistično uporniško gibanje na južnem Hrvatskem. V težavnih vremenskih razmerah in kljub no-prehodnosti goratega operacijskega ozemlja so se operacije končale s popolnim uničenjem sovražnega odpora in zajetjem ogromne količine orožja in vojnega materijala. Samo šibkim ostankom komunističnih tolp se Je posrečilo pobegniti v visoke gore. Visoke izgube angleškega letalstva nad Nemčijo Berlin, 30. mart.i. s. Po nadaljnjih \otch je sovražnik ob zadnjem terorističnem napadu na I nemško ozemlje izgubil 33 ktaL kar ■ \ vik. j odstotek napadajočih ani»le>kih letal S 33 letali je sovražnik UBgubtf tudi 290 MM9Š p*i*ad-ke. Treba je upi»^te\.rje ali na ozenilie. kjer za* ntsljiva kontmla ni več mogoča. Ncm^k nouib-i niki imajo prav kratko pot čez morje do an-J gleškega otoka, sovražna letala \-a m. rajo pre-» leteti v obe smeri .široke merske predele in morajo tudi na tej poti napraviti i-v.nkc zaradi delovanja nemške obalne i>brambe. Sovjeti so utrpeli velike izgube pri brezuspešnih napadih v severnem odseku Proslava „$rc!lsklh večerale" v Rimu n Rrm, 30. marca. s. Popoldne so v osrednjem nacionalnem zavodu za fašistično kulturo pr«> Ha vili napovedane >»s:cilske veeern'ce«. Manifestacija je hotela h-ti v sedanjem trenutku dostojno poveličevanje junaškega duha italijan? ske tradicije in zlasti Siciliic. Proslava je privabila mnogo občinstva, ki je manifestiralo in izkazovalo vzajemnost s prebivalstvom, ki je najbolj prizadeto od barbarskih sovražnih napadov. Proslava je bib tud' izraz vere v zrnato našega orožja in v zmago naših idej. Prišli so podtajnik PNT Scorza kot zastonnik tajnika Stranke, podpredsednik senata Salv kot zastopnik predsednika Suarda, podpredsednic zbor> n;ce Grav ket zastopnik predsednika Grandija. nodtajnik v ministrstvu za narodno vzgoio K>-poli kot zastopnik ministra pod ta mik Rinaldi kot zastopn;k voj^kh resorov in druC' od-hčniki iz kulturnih in polifčnih kmgov Rima Po pozdravu Duccju je akademik halje Fran-cesco Ercole govoril o tradiciji »veeernic«. ki je ▼ zgodovini Italije večen razlog za narodn« poro? in najvišjo narodno zavest. Govornik je v prčetku omenil, da je pred 70 leti na trgu Bellini v Palermu ob šesti stoletn ci »večemic« na vzk!:ke Franccsca Crispija sicilsKi narod odgovoril: ^-Pripravljeni smo na dmgc ^večernce« proti vsakomur, ki bi skušal napnst; nasa tla. Živela Italija!« Podtajnik PNF Tarablni v Neaplju N ea pel j, 30. marca. s. Davi je podtajnik Stranke Tara bini v spremstvu nadzornice PNF in zveznega tajnika ter pokrajinske zaupnice ženskih fa-sijev obiskal prizadete kraje, nato pa še ranjence in poškodovance v dveh bolnieah. Obisk se je nadaljevaj popoldne. Hierarh se je pomudil ob posteljah bolnikov in tolažil ter vzpodbujal in izročil vsakemu v imenu stranke Duceieve darove. Podtajnika Stranke so v obafc bolnicah sprejeli z navdušenimi \-zkliki hvaležnosti Duceju. Berlin, 30. marca. s. Po nadaljnih vesteh, ki so jih dobil4 tukajšnji vojašk; krogi z vzhodre fronte o včerajšnjih borbah južno od L»adoškoto\rl, da je mesto, ki ie prvo videlo, 1 kako je vzplapolal plamen Revolucije, danes I prav tako kakor včeraj pripravljeno slediti Duceju za dosego ciljev, ki jih je Duce pokazal. Izrazil je prepričanje, da br milanski fašizem s svojo zvestobo dal novih si in nove pobude delu. podž gajoč med narodom voljo do cdpora in prepričan-e do zmage. Vse energije morajo biti naperjene na ta smoter: delati in proizvajat? vedro in zvesto ter pripravljati orožje za naše vojake, k: se borijo. Ob zaključku je Eksc. Cianetti omenil slavne borbe pred Pohodom na Rim ki so se nadaljevale v letJh fašističnega Režima in zagotovile svojemu narodu boljšo s cial-no pravico *n veči! ugled na svetu. Besede drf^vnega podtamlka, ki so jih večkrat prekinili z vzklikanjem Duceju. so bU« končno nagraje-e z mog'too manifestacJ-jo. Iz Doma fa&ja so hierarh1 in Orne sraj-go a podtajnikom na cdu} ki so ga sprem- ljali prefekt, zvezm tajnik, župan in dru^j zastopnik; oblasti, krenil- po eestah. prep vajoč himne Revolucije, ter vstepili nato v sedež »Popola di Italia«. kjer je Eksc Ctn-nett' položil venec sveti c pred spomenik Arralda Mussolinija. Pred spomenikom so nato fašisti defilirali pozdravljajoč po rimsko- Počastitev prapora savoj-skega konjeniškega potka Milan, 30. marca s. Na povratku z operacijskega področja je prišel v Milan prapor savojskega konjeniškega oolka. Na kolodvoru so se zbrali generali Vojske in Milice in poveljniki čet posadke. Navzoč; sta bila tudi podprefekt in župan m pozdravila slavno zastavo v imenu mesta, čast' so za-stivi izkazali konjeniki. Vis. grof Turinski je pred odlikovano zastavo nagovori] poveljnika polka s pono^irni besedami in poudaril, da je polk obnovil stoletne kreposti zbora. Počastil je tudi vse. ki so junaško pa 111 Mog-očna ovacija je slelila pozdravu Kralja in Duceja. ki ga je izi-ekel princ. Ob zvokih godbe so ob č>.stnem soremstvu za-stavo odnesli v vojašnico. Prebivalstvo jo je med potjo spoštljivo pozdravljalo. Kardinal Schuster o civilizacijski moči Italije ^liian 30. rruarca. s. Nadškof kardinal Schuster je svoje vernike opozoril, naj se čuvajo brezboštva in omenfl, da Italija tudi politično ne potrebuje izposojevanja vere in socialne ureditve od drugih narodov in drugih civ:l!zacij. Nat^a očetovska lolžnost jo, da našim sinovom jasno povemo, da ima Italija sama toliko bogatih tradicij in tol'ko življenja,, da je lahko učiteljica omike drugim narodom. K«r4inat Petlegrinetti umrl Rim, SO. marca s. Sncčl b ?C.10 e umrl v Rimu kardinal Pellegrinetti. Kar din al Pellegrrinetti je bil mas tudi v Ljub-lj ni. ker so je udeležil raznih velikih ljubljanskih kongresov. rega se je zemlja dobesedro tresla. Ko je lavina ognja prenehala< s- prvi valovi na- j padi! ob zaščiti rr^ogih tankov. Nemški I ogenj jih je primerno sprejel, tako da so se ve: napadi drug za drugim :zjalovir. | Nemško topništvo in avtomatično crožje je 'jnrčcvalo oklepe tankov jn dos]o\mo kos to | srv^etsko peh to. Kupi trupelj so se nani zol- pred* uničenimi tanki. V tem severnem odseku vzhodne front? je težko poljsko topništvo bombardiralo tudi vojaške objekte v srvražnem zaledju. Ponovno so bihi zadeta industrijska podjetja in železniške naprave v Kolpinu, kakor tudi električna centrala v Gorodilu. Velike požare so vxieli iz daljave, kar je dokazovale, da je nemško topništvo dobro stresalo Izčrpanost sovjetskih čet na področju Vjazme Berlin, 30. marca s. V dopolnilo današnjega vojnega poroč'la oboroženih sil se doznavajo iz vojaških krogov še naslednje vesti: Na področju južnozapadno od Vjazme so boljševiki ponovno nanadli nove nemške postojanke v zaporednih valovih, ki so s: sledili na nekaterih točkah po 10-krat ;n celo 14-krat Vsi sovražni napadi so bili zaman. Omeniti je treba, da sovražnik v tem odseku ni nadomestil s svežimi divizijam; v brezuspešnih prejšnjih napadih obn'b'ientb d;vizi1. temveč so Sovjeti v tem odseku izpolnili nraznine nastale ^o onih izpubah s pomožnimi četami, do-delienim-* transoor^nm in offt ibovanllL To ie tem boli znpčilno. ker bi železniško ^mrežie. s katerim razpolagaio Sovjet* za vojhni č»*t-ami. lahko omo?oč:lo premestitev čet in dotok rererv Glede uniče-nia 27 tankov v tem ods^Vu. katere orne-nia današnie \-oino poročilo, se pripominja, da to število samo na seb? ni veVVo. vendar ie zelo simntnmatično če upoštevamo, da je napadalo 30 tankov. f^no«ff,]|| č?lmrv v Kanalu Berl>n. 30. marca s Vcerai ziutrai ie ffVupirifl T-ir*m5V;h torpedr*ih čolnov napa-đra v Ro-kav-t-pm prelum ^T-K-r'^^lrp brve ft.-^in'pp obor^'-me s tomerli in tonovi. Ob orllrCni viđTrivost^ so «v> borbe n=iz\rne- le P^^'o Z VS**TOJ toni ;5Tn'm: «;f*»r? f—itrni licto- vila in r>i**i ie n^^l tv5nr M°d bitko "e 7^5pl ArTon fr«^vo^^.'h ^ 1r> v v lovn'^t k«*** io h^n alfrtfh vpČ č^nov n^,-i -> Vornr'rp nrj io iorr»q 7P\- /-Tl-0 _,*0,-) —" o t-' r»o tv>t rS^rH ^nrUpr- r»|>r» ^•^nrm Tpni^^^-fMTI T^^^mSV^b f n-»-rvo/^n -Vi čfa "bn; deti. prenehat! z ogniem in opri-•tHi borbo. Poraz sovražnika ob kubanskem mostišči puškami in strojnicami dve sovražni bojni letali, ki sta leteli nizko nad bojno črto V neprestanh in zaporednih valovih so skupine nemških strmoglavcev napadale postojanke sovjetskih čet in sovražne tanke. Sovražnik je utrpel v teh spopadih tako hude izgube, da se ie moral umakniti na poste jarke v ozdju. Nemški bombniki so uč nkovito oombardirall neko važno postajo za oskrbovanje. Nastali so požariv skladiščih za živila h vojne potrebščin ne Nemški bombn ki so uspešno nombardirah tudi tovorne vlake in rezervne kolone sovjetskih eet. Junaška smrt polkovnika Poglavnikove garde Za^roh, :;0. marca. s. Ul iđno poročajo * junaški smrti polkovnika Pog lavni kove gai . de Jura FVtneetiča. poveJjnika »čJTie le^, ki se je večkmt izkazal v borbi proti paf.' 1 aanom. Polkovnik P'rancetiC M je polaJ TI. j decembra z letalom, ki ga je pilotiraj BOM j podoficii", nad LHon. Lataio |a moralo /-i-ladi okvai-e na motorju pristat; m po»t-ro,-ju, zasedenem od upornikov. Kljub srditemu odporu so uporniki FiiLncet:ča, ki je bil hudo ranjen na glavi^ ujeli skupno a I tudi ranjenim pilotom teV ga odpeljali v bolnico v Slunju, kjer jo naslednji lan umrl. P'glavnik gn je- otilikoval po smrti z z' t-» kolajno. Listi posvečajo cele strani juiv»-škemu polkovniku Fr IceUću in palojo o njego\-ih največjih junaških dejanjih. Pogreb vodje nemškega sporta Berlinm 30. marca. s. V dvoran' mozaikov v novi kanceidrski palači sc opravili davi pogrebne obrede za pokojnim sefom nemškega športa Hansom v. Tscharnmer und Ostenom Okrog krste so bil: razvrščen; prapori organizacij stranke. Straiili sc atleti iz mladinskih orc?.ni» zaci j in organizacij stranke Na krsto so položili številne vence med njimi na prvo mesto venec Hitlerja Na krsti so bili tudi venci Kr. veleposlanika Italije, ministra za ljudsko kulturo in predsednika CONlja Prsotm so bili razen svojcev umrlega številni odličniki člani vlade in stranke ter zastopnik- oboroženih sil in zastopstva športnih oTgamzac' iz raznih evropskih držav Italijo so zastopal Kr veleposlanik Altien. Kt generalni konzul Bossi. predsednik CONIia nacionalni svetnik Man-gjniello. luogotenente general Me'ch oni grof Lacosta ter številno zastopstvo berlinskih Črnih srajc v fašističnih uniformah. Po izvedbi Beethovnovega pogrebnega marša je govoril m niste r za propagando dr. Gob-bels. Omenil je zasluge v on Tscharnmer mit Ostena in je zlasti podčrtal njegovo delovanje kot vodja Športnih organi/aeii Nemčije. Njegova neutrudna skrb posvečena športnemu u-vežbanju novih nemških generacij, je rodila sadove ne samo na iportnih tekmah, temveč tudi na bojišču. Gobbels je dalj eomenil p**-kojnikovo delo kot predsednika italijansko* nemškega udruženja in se poslovil od pokojnika v Hitlerjevem imenu kakor tudi v imenu stranke in vsega naroda. Po obredu je sprevod krenil iz nove kance larske palače ob spremstvu vseh navzočih od-ličnikov Preden se je sprevod razšel. je skupina Ital'janov z Eksc Alfieriiem na čelu pozdravila krsto po fašističnem obredu. Hudi japonski udarci ameriški mornarici Japanski fmnfmiki so potopili 9 sovražnih vojnih In tri prevozne ladje, nadaljnje pa poškodovali Berlin. 30 marca s Glede včerajšnjih borb v srednjem odseku kubanskega mostišča se do* mavajo ii vojaškega *i» naalednje podrobnosti: Po obfčafni moeni topniarl priprav! so so> vjetske čete napadle na široki fronti ob pod- tankov is latalatva. Sovražni oddelki ao Tokio, 29. marca. s. Japonski glavni stan objavlja, da je mornariško letalstvo 28. t m v spopadu nad Zlatim zalvom Ncrve Gvineje sestrelilo 19 sovražnih lovskih letal. Japonska mornariška letala so nadalje potopila eno 8000-tonsko sovražno transportno ladjo, eno 5000-tonsko, en ru-Silec in eno izvidnško ladjo. Med temi napadi so se tri japonska letala prostovoljno vrgla na sovražne objekte. 29 t m. so japonske pomorske edinice opazile sovražno skupino pred Aleutskim otokom Atsuta, v kateri sta bili dve križar ki in več rušilcev. Japonci so zasledovali in ji zadali hude izgube. Poškodovani sta bil; obe križarki in en rušilec, ostale edinice pa so bile pognane v beg proti vzhodu Skoda, ki so je utrpeli Japonci, je zelo majhna. Japonsko rJOrnorpko letalstvo, ki je 19. in 26. t m. trikrat napadlo otok Canten, je povzročalo zelo hudo škodo na sovražnikovih vojaških napravah Poškodovane so bile vojašnice, letališča in naprave v oporišču. Vsa japonska letala so se nepo-Skodovana vrnila. Končno so štiri Japonske ed'nice potonile 13. in 17. t. m. 4 so- TokH). 30. majca. 8. Japonaid glavni ■tan objavlja, da ae nadaljujcbaež-e j operacije ob Aleutakom otočju. Japonski i pomorski bombniki so v spremstvu love v napadli Orobav in petepili eno 5000 tonsko prevozno ladjo, en ružilec in eno straž-no ladjo. Angleško-sovjetska nasprotstva zaradi Srbije Lizbona, 30 marca. s. V Lizbono je prišla ena zadnjih številk angleškega komuni-stićneg alista 3-Daily \Vorkerc, kteieg:a je Churchill najprvo prepovedal, potem pa zopet dovolil na neprestane intervencije Stalina, številka je vz-budila velik vtis v vsrh portugalskih in mednarodnih krogih V njej je članek veleposlanika Majskega, ki imenuje izdajalca in žali bivšega kralju Peti l in generala Drago Mihajlovića ker se zo-perstavljata sovjetizaciji Srbije, leakor mi jo zamišljajo partizanske tolpe, katere vodijo iz Moskve. Veliko presenečenje je v Lizboni r>o\zroćilo res ćudno dejatvo, da angleški list, ki izhaja v Angliji psuje kraljeve goste vladajoče anglešek hiše. Manj Čuden je primer f^enera1« Miha.ilovica, ki ga trn.3Jo Angleži za srbskega n aro I neg-* junaka, docim je za njihovega ruskega z -vernika nizkoten izdajalec Srbije, ki zaeru-ži da se ga ustreli. Stran 2 »StiOVBRSKI NAROD«, areda, 31. marca 1943-XXX •ter. 72 Visoki komisar je predsedoval seji občinskega poslevodečega odbora Ljubljana, 30. marca Včeraj ob 10. dopoldne je Visoki komisar sprejel v vladni palači podprefekta dr. Tran- chido, predsednika občinskega posle vedečega odbora, ki mu je predstavil člane odbora, m sicer: imiv. pref. dr. Milana Vidmarja, inž. Srečka Lobcta. dr. Samca m nž Kralja, nadalje Franca Jančigajs glavnega tajnika občine; inž. Bartla. glavnega ravnatelja združenih podjetij in ravnatelja mestne plinarne; in/. Sonca, ravnatelja elektrarne; inž. Kavčiča. ravnatelja vodovoda, in inž. Ženka, ravnatelja mestne cestne železnice Dr. Tranchida je na kratko pozdravit Visokega komisarja in zagotavljal voljo do dela ki preve\a vse člane odbora. Eksc. Grazioli je vrnil pozdrave in nato cr:sal naloge, poverjene navzočim na zelo važnem področju, ter je izrazi svoje prepričanje da bodo te naloge popolnoma izpolnjene. Visoki komisar je nato proučil razna vprašanja mestnih podjetij, o katerih so poročali navzoči. komunistični taktiki Pc^oj. da ne postanemo žrtve podtalne komunistične propagande in raznih komunističnih akcij, ki so vedno spretno prilagođene razpoloženju množic, jc poznavanje komunist:čnih smotrov. Kazen tega moramo poznati tudi na-C n. k?ko jih sku?ajo doseči in kako so zgradili svojo ilegalno organizacijo. Priznati je treba, da so komunisti \ desetletjih svojega podtalnega rovarjenja križem po svetu izredno pre» tkano razvili svojo taktiko tri svejc metode. l'spcrnc upre se jim lahko samo zavedna in dobro organizirana protiakcija. Da stremijo k( munistj za najsi'nim uničenjem vsega kar predstavlja današnjo kulturo, je izvin dvoma. Komunisti govore o »buržujski« kulturi, mislijo pa ped tem vsak družabni ustroj družbe, ki n; pod njihovo diktaturo. Ker tega svojega smotra z rdkritim nastopanjem ne bi mogli nikoli doseči, so morali svojo taktiko primerno prilagoditi. Začeli so današnji ustroj družbe izpodjedati skrivaj in skušali 5o prepreč ti vsa družabna žarišča s svojimi celicami. Na ta način od njihovih celic razrahljana družba naj bi se nekoč zrušila kakor drevo. ra/iedeno od črvov. Komunisti so ime* novali to taktiko -»vrtanja od znotraj«. Kc so lani padale žrtve komunističnega terorja po Dolenjskem v vedno večjem številu in so sc ljudem začele odpirati oči, so se mnogi presenečeni spra:evali, kaj sc prav za prav dogaja. Komunisti so jim cinično odgovarjali: »To je državljanska vojna.« Tedaj so že odvrgli krinko »osvobojevanja« in so odkrito priznavali pravo lice svojega početja. Priznali so, da so krvavi dogodki na Dolenjskem že tako imenovana »revolucionarna faza« njihovega gi» banja. Zato bo zanimivo in važno, da si natančneje ogledamo predpise za metode, ki se jih komunistična stranka poslužuje v svojem boju Omejili se ne bomo samo na revolucionarno rbdrbjc, temveč bomo posegli tudi v pred-revolucionarno ali pripravljalno debo. Tako bo mogel \sak sam primerjati teorijo in dejstva, k u kor so pri>Ia do izraza pri nas Številne so komunistične publikacije, ki dajejo navodila glede revolucionarnih metod. Dve poti sta, ki vodita po teh navodilih k cilju. Ako žive množice v razmeroma ustaljenih razmerah, tako da ni -«re^-oluc:onarncga navdušenja, za ta primer predpisuje program komunistične intenacionale: >če revolucionarnega navdušenja ni, morajo komunistične stranke porabiti vsakdanje potrebo delavstva kot osnovo za delne cilje in zahteve, ki jih pa morajo povezati s temeljnimi cilji kemimistične inter-nacionale. Vendar naj pazijo, da ne bi postavljalo takih začasnih ciljev, kj bi l>ili primerni samo za neki posebni revolucionarni pcložaj. ... Splošno so pa delni cilji jn zahteve »conditib s*ne qua non* za pomožno taktiko: začasni cilji so neločljiv od revolucionarnega položaja .. . Taktika enotne fronte, najuč nkovitejša metoda za borbo preti kapitalu in za mobilizacijo mas v razredno zavednem duhu, je eden izmed elementov v taktiki komunističnih strank i skozi ves čas predrevolucijonarne dobe.« Ko pa je splošni politični položaj tak, da se da označiti za revolucionarnega«, tedaj preide komunistična stranka k neposredni in nasilnj akciji, naperjeni proti celotnemu obstoječemu družabnemu redu. Navodila kominterne določajo za ta primer: »če revolucionarno razpoloženje raste, če so množice v revolucionarnem ^Tvenju in srednji družabni sloji razpoloženi, da se — čeprav še oklevaje — priključijo proleta-riatu, če so množice pripravljene za borbo in žrtve, tedaj je naloga proletarske stranke, da jih vodi naravnost v napad na buržujsko državo. To doseže s populariziranjem začasnih ciljev, ki jih bolj in bolj poudarja, uvedba sovjetov, delavski nadzor nad proizvodnjo, kmečki odbori za razlastitev veleposestev, razorožitev buržu-azije, oborožitev proletariata itd. in z organiziranjem množične akcije, ki mora imeti prednost pred vsemi drugimi oblikami strankine agitacije . .. Ta mnežična akcija zavzema, obliko stavk, oboroženih demonstracij in nazadnje obliko splošne stavke, združene z oboroženo vstajo proti buržujski vladi. Ta zadnja in najvišja oblika borbe se vodi po pravilih vojne umet-•v>sti zaMeva strateški načrt za napadalne operacije, s strani proletariata pa sa- o^itvovanje in junaštvo.« Ta navodila iz programa komunistične 'nternacionale so bila napisana seveda predvsem za mirno dobo. Ni pa treba globoke bj etre umnosti za spoznaje, da so se komunisti po njih ravnali tudi pri nas. Razmere pri nas, ko je po mnenju komunistov in po nalogu njihove centrale v tujini, prišel trenutek Bn. >revt>luotionarno akcijo«, niso bile godne za »revolucijo« glede na socialne razmere. Socialne razmere, dasi so kazale nekaj trdot, ne bi notisnile slovenskih množic v njihov objem. Začeli so pritegovati k sebi mlade nerazsodne ljudi in ko so jim onemogočili povratek, so jih korak za korakom začeli izrabljati zase. Pognali so jih v boj proti lastnim ljudem. Ta rafinirani zločinski načrt se jim je delno posrečil, ker se ogromna večina mladine, ki jim je sledila, m zavedala, da pade v spretno nastavljeno mrežo. Ona ni videla in primerno ocenila pošasti, ki se je potuhnila za trenutek v ozadje. Ko pa je potem prišlo spoznanj*, rrvnogl niso imeli več poguma, da ti se rešili komunistične vezi, ker so jim znali komunisti vcepili strah, dia so jim vsa vrata nazaj zaprta. Nekateri so se kljub temu osvobodili in rešili, drugi pa so se vdan v usodo in sačeli hočeš nočeš tuliti z volkovi. Da se taki udarci slo\renskemu ljudstva ne bodo več ponovili, je nujno, da se vsak zaveda, da ne sme komunistu, naj pride na dan s kakršno kol barvo, nikoli verovati. Njegov cilj je in bo rušenje in uničevanje, da bi lahko na pogorišču oklic«11 svoj ideal: diktaturo svoje najožje klike Spomladanska dela na vrtu Zapiski s predavanja nadzornika Josipa Streklja v okviru vrtnarskega odseka podružnice SVD Ljubljana I Ljubljana, 31. marca V ponedeljek zvečer je imel vrtnareki odsek podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva Ljubljana I po daljšem odmoru zopet r lanski sestanek. Napovedano je bilo aktualno predavanje našega vrtnarskega in saljarpkega strokovnjaka nadzornika Josipa Streklja o spomladanskih delih na vrtu. Tako predmet kakor predavatelj sta kljub skromni reklami privabila številne poslušalce. Zborovalna dvorana Kmetijske družbo, kjer je bilo predavanje, je bila pol-rra, kar je znak, da so podobna predavanja mestnemu prebivalstvu zelo potrebna. V svojem enournem predavanju je predavatelj obdelal na kratko vsa važnejša spomladan-ska dela v sadnem, zelenjadnem in cvetlic, nem vrtu. Zanimiva izvajanja so navzoči poslušali z največjo pazljivostjo. Na vsakem ljubljanskem zelenjadnem vrt uraste tudi kakšno sadno drevo. Njegovi lastniki mu posvečajo precej pažnje. Ker pa je njihovo delo zelo šablonsko, je obio rjno uspehov malo. Mnogo se greši sedlaj pri trcbljenju sadnega drevja. Drevja ne smemo striči, temveč trebiti. To se pravi, odstraniti maramo suhe, odmrle veje in iz-čLstiti goščo. Xz ^rešče odstranimo odvisne veje. će je rnnn zm-acli odstranitve veje ve^ja kakor dva cm, jo moramo zamazati s cepilno smolo. Posebno pozornost posvečajmo sedaj tudi slabljenju, škropiti moramo ne samo pozimi, temveč tudi poleti. Zopet pa ne samo enkrat, temveč večkrat. Poleti celo vsaj enkrat na mesec dobro je tudi dvakrat, če škropimo mori a samo enkrat na leto. se škodljive žuželke v času škropljenja preselijo na sosedna drevesa, nato pa se vrnejo in škropljenje ne učinkuje. Pomladi gnojenje sadnega drevja ni priporočljivo. Kmetje pravilno pravijo, da se pomladi gnoji za plevel, ki rase pod sadnim drevjem. Gnojiti moramo junija in julija. Ob gnojenju moramo rušo pod drevesom dvigniti in gnoj vložiti v jamo, ki smo jo izkopali 1 do 2 m okoli debla. Nikakor ne smemo gnojiti ob deblu, ker gnoj ni dostopen manjšim koreninicam, ki so ga najbolj potrebne. Ko smo pognojili rušo zopet položimo na staro mesto. Za zelenjadarstvo velja da najboljše vrtnar! tisti, ki je gnojil jeseni. Gnoj se pozimi primerno razkroji in pomladi je hrana, za rastline že pripravljeni Seveda ne smemo pomladi ponovno kopati, če smo kopali že jeseni. Jeseni prekopane gredice pomladi samo poravnamo. Pri presajanju pazimo, da sadimo samo utrjene in dobro prezračene sadike. Samo take bodo čvrsto uspevale Priporočljivo je vse v topli gredi vzgojene sadike, predno jih rxwadimo na stalno mesto, prepikirati. Tudi solata k ismo jo pre-pikirali, bo lepše uspevala in napravila lepše glave. Prepikirane sadike utrjujemo, predno jih sadimo na prosto, z zračenjem. Toplo oziroma mrzlo grelo odpiramo vedno delj časa. Tik pred saditvijo na prosto naj bo topla greda nekaj časa odrpta dan in noč. Od rastlin, ki jih se jemo v toplo ali mrzlo gredo, ni treba pikirati edinole pese. Zelo se greši če se pri presajanju odreže jo listi. Listje je za raatlino važen doba vitij hrane. Z njegovo pomočjo dobi rastlina iz zraka več hrane kakor jo črpa s koreninami iz zemlje. Tuii trganje in ščipanje korenin je napačno. Teh ne smemo trgati niti pri pikiranih rastlinah. Korenine moramo prenesti pri presajanju nepoškodovane v novo zemljo. Zato moramo tudi zemljo, iz katere bomo nabrali sadik, temeljito zaL'ti. Rastlino vtaknemo v luknjo globlje, kakor je rasla dotlej. Nato jo pa dvignemo do prejšnje rastne višine. Izredno važno je, da sadika ne pride globlje v zemljo kakor je rastla prej globoko. Boljše je en cm višje kakor en mm nižje. Ce sadimo globlje, napravi na primer zelena slab koren, solata slabe korenine in podobno. Sadimo vedno s primeriim lesenim klinom da korenine ne ranimo. Ko smo s klinom pritisnili zemljo ob posajeno rastlino, luknjo zasujemo. Sadike moramo zalivati s cevjo. Najmanj je treba priliti vsaki rastlinici po en liter vode. Splošno zalivamo raje bolj poredko pa tedaj temeljito, kakor vsak dan pa samo po vrhu. Zalivamo vsaj vsaki teden enkrat tako, da pride po 10 litrov vode na k v. m. Dobro je tudi, da omenjeno količino vode doveiemo zemlji v dveh obrokih. Najprej po 5 litrov, nato pa se 5. Tako bo zemlja počasi vsrkala vso vodo in je ne bo šlo nič v izgubo. Prav tako ni dobro zalivati z mrzlo vodo. Na kmetih poznajo škodo, Id jo povzroči mrzel dež. Pravijo, da rastline ostrupenijo. Za vrt je najboljše, če vodo nali jemo najprej v kakšno kad, kjer se nekoliko ogreje. Sedaj se jemo 5e vso povrtnino razen fižola. Za fUW Je Se prezgodaj, ker bi v zemlji strohnel. Zelo priporočijivo je, če sejemo v vrste. Fižol sadimo v grmiče. Najprej postavimo kol in nato okoli njega po. šalimo največ 5 do 6 fižolov. Posajeni fižol moramo dobro pritisniti z zemljo, ker, če m fižolovo zrno obdano okoli in okoli z zemljo, rado zgnije. Vrstna setev povrtnine je priporocljivejša zaradi lažjega čiščenja plevela. Solato se jemo tako, da je vrsta od vrste oddaljena 30 cm berivko 10 do 15 cm, grah 40 do 45 cm, nizki fižol 30 do 35 cm itd. Ko se napravi na zemlji skorja, jo moramo rahljati. To opravimo najučinkovitejše z rahljačo. Pri ozkih vrsticah uporabljamo dvorogato, za širše pa večrogato rahljačo. S potegovanjem raJiljače razrušimo skorjo, obenem pa uničimo tuii plevel. Ko so rastline še majhne, je med vrstami prazen prostor, ki ga bomo izkoristili tako, da posadimo vmes pervrtnino ki naglo zraste in dozori. Tako na primer solato, kolerabo, mesečno redkvico, špinačo in drugo. Kdor nima za gnojenje hlevskega gnoja, naj si pomaga z umetnim. Ljubljanski vrtovi razpolagajo zaradi stalnega gnojenja s hlevskim gnojem z obilnim humusom, ki je zavetišče prekoristnih bakterij, in zato umetna gnojila dobro delujejo. Umetna gnojila naj vsebujejo dušik, fosfor in kalij. Priporočljivo je tudi zemljo apniti^ ker apno I pospešuje rast, greje zemljo in jo sploh fi-i zikalno zboljša. Apnimo vsako tretje leto. I Zadostuje četrt kg na kv. m ali 1 kg na 4 I kv. m. Trositi moramo apneni prah in ne apno v kosih. Učinek apnenja se pokaže šele čez eno leto. Najprimernejši oae za apnenje je jesen. Apnimo, ko je zornija še suha- Prah nato z grabljami ali vilami plitvo pokopljemo. Paziti je treba, da ne apnimo istočasno, ko smo gnojili z umetnim gnojilom, ki vsebuje dušik. Apniti moramo v tem primeru vsaj en mesec prej ali kasneje. Cvetice, Id jih gojimo v loncih v sobah, postavljamo sedaj počasi ven. Sprememba ne sme biti prenagla, sicer se »ustrašijo«, ker so se na toplem razvadile. Sedaj je čas za podtaknjence (pelargonije, fuksje, hor-tenzije, nageljne itd.). Podtaknjence ne smemo saditi globoko. Največ 2 do 3 cm. Zanje je najprimernejša zemlja mešanica mivke in humusa. Mivke dodamo četrtino, turnusa pa tri četrtine. Enoletne cvetlice sejemo v zabojčke. Dokler ne kalijo, jih imamo na peči. Cim pa kalijo, jih tj ko;' prestavimo na okna, da se ne pretegnejo, ker tako postane steblo črno in rastlnice popadajo. Na oknu dobe rumeni kaličniki zeleno barvo, rastlina se vzposobi za prejemanje hrane iz zraka m thko raste. Pikiramo jih, čim zraste en č. Na stalno mesto sejemo recedo, mak, x^ Vdirati. Vse druge pa pildramo in jih nato posadimo na stalna mesta. Tudi enoletne cvetlice razmnožujemo s podtaknjenci. Cvetlic ne smemo zalivati z mrzlo vodo. Tudi ne sme voda stati v podstavkih, ker se zemlja rada skls«. in rastlina umrje. i »Ml ja štajerska — Novi grobovi. V Ma ribom so umrli častnikova hči Marija Vafoič, sin pekovskega rx>močnika Vili Brumec, občinski uslužbenec Gregor Risman, star 60 let, pomožni delavec cU^\nih železnic Rudolf Vernik, star 45 let, mizar Henrik Robnik, star 76 let zasebnica Terezija Pikel, stara 78 let, i trgovec Janez Roj, star 75 let, zasebnica I Elizabeta Uhl, roj. Rothmann, stara 75 j let, in vdova po kapitanu Louise von Raclics [ roj. Nasko, stara 71 let. V Maarenbergu je j pa umrla possetnioa Katarina Nemec roj. j Krupa. — Spodnještajerske žene na delu. Tudi na Spod. Štajerskem so mnoge žene in dekleta nadomestile moške, ki so šli na bojišče. Lani so samo v okrožju Maribor-okolica delale za narodno skupnost 181.033 ur. — Drugo predavanje dr. ToUJcha v Mariboru. Drevi bo v Mariboru drugo predavanje viš. zdravstvenega svetnika dr. T-1-licha o zdravem in bolnem človeku. Pre-.a vatelj bo obravnaval jetiko, spolne in druge nalezljive bolezni ter umrljivost dojenčkov. — Obsojen zaradi težke telesne poškodbe. Pred kazenskim sodiščem v G ražu se je moral oni dan zagovarjati 28-letni Karel Zorko iz Ivanjkovcev. Obtožen je bil težke telesne poškodbe. Na Štefanovo se je mudil pri svoji bivši izvoljenkd, potem je pa odšel v gostilno, kjer se je napil. Domov grede je srečal svojega tekmeca in ga z nožem oklal. tako da je malo manjkalo, da ni umrl. Zorko se je zagovarjal s silobranom, kar mu pa ni nič pomagalo. Obsojen je bil na 3 leta težke ječe. — Dan glasbe v Ptuju. Danes so imeli v Prtiju dan glasbe. Prirejenih je bilo več glasbenih prireditev in predavanj. Popoldne ob 17. bo predaval ravnatelj štajerskega glasbenega šolstva prof. Ober-borbeck o glasbenih nalogah na Štajerskem, zvečer bo pa slavnostni koncert v veliki dvorani Nemškega doma. — Nesreče. 60-letni pomožni delavec Štefan Srumpf iz Pobrežja je skočil tako nerodno z voza. naloženega s senom, da je zadobi] težke notranje pošSodbe. V nekem mariborskem pod i et ju uslužbeni 28-letni delavec Anton Hermelič iz Zgor. Radvanja je vtaknil med delom desnico v stroj, ki mu jo je zmečkal. Na vožnji skozi Maribor je padel krojaški pomočnik Ivan Segnal iz okolice Raguse s pločatke vagona in si zlomil desno nogo. 50-letna žena pomožnega delavca Terezija Selzer iz Bezene pri Rušah ie padla tako nesrečno, da si ie zlomila vec reber Ob-streljen je bil po nesreči v neki mariborski tovarni zaposleni 47-letni Vin cene Kranjc iz Gotoveli. Vse ponesrečence so orepeljali v bo!n'5rnco. Z Gorenjskega — Umetnostna in obrtniška razstava v Kamniku. V soboto je bila v Kamniku otvorjenai umetnostna in obrtniška razstava, ki je nameščena v novi šoli. Vodja krajevne skupine Strasser in kamnišk-" župan tovarnar Knaflič sta prav posebno pozdravila častne goste. Vabilu so se bil: odzvali skoraj vsi voditelji krajevnih sku-oin ter župani kamniškega okrožja ter drugih obč-n. Razstava kaže ustvarjalno moč prebivalstva kamniškega okrožja — Poroka. Na Jesenicah se je poroči1 sobojevnik Ločnikar. imetnik zlate kola i-ne za hrabrost in drugih vojaških odlikovanj z Marijo SušnTc — Operetna predstava v Kranja. V rezili Hansa Hinpana je bila v četrtek v Kranhi vpriznriena opereta »Crni huzarji« — Nov crob. V Smledniku je umrla Jo-«ipina Konjar. za rojstva dvojčkov Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Hrovat Antonu in Mariji, Ceanjice št. 4, občina Zagradec, o pri liki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 300 Ur. Delovni čas v javnih uradih Od 1. aprila 1943-XXI so uradne ure v javnih uradih Visokega komisar: jat a in drugih uradih v pokrajini določene v naslednjem času: Od 8.30 do 12.30 ter od 15.30 do 18.30 vsak delovnik, razen v soboto, ko so uradne ure od 8.30 d0 13. Ob sobotah popoldne in ob nedeljah sc ne u raduje. Izvzeti iz te ureditve so samo primeri posebne službe, ki zahtevajo stalno delo in drugačne uradne ure, ter veljajo za te urade posebne določbe. Kar se tiče praznovanja praznikov, ob katerih javni uradi ne delajo, ostane vse neizpremenjeno. Delovanje GILLa Izpiti za vicekaposkvadre V telovadnici Zveznega poveljništva na Cesti Viktorja Emanuela III. in na sedežu skupine avanguardi stični h bataljonov v Vegovi ulici so bili izpiti za vicekaposkvadre, balille in avanguardiste. Na obeh mestih je izpitom prisostvoval Zvezni pod-poveljnik GILL-a. Oba tečaja sta trajala tri mesece in sta dala kandidatom točno usmerjenost, ki jih usposablja, da sijajno vrše odgovorno funkcijo poveljstva. Pod poveljnik je odobril odlično in modro delo prednjakov za vso dobo tečaja ter je takisto pohvalil mnogoštevilne gojence, ki so dosegli stopnjo vicekaposkva-drov. Izpiti so se začeli in končali s pozdravom Kralju in Duceju. Športni pregled V nedeljo: Hermes — Mars Športna sekcija Hermesa razpisuje za 3. in 4 aprila zaključni turnir v namiznem tenisu z naslednjimi disciplinami: Moštva: prijavijo se lahko klubi kakor tudi neklubska moštva. Prijavnina znaša 15 lir. Nagradi sta dve. Igra se po sistemu igre za Davisov pokal. Poedinci, kategorija A: sodelovati so upravičeni vsi verificirani in neverificirani igralci. Nagrade so štiri Prijavnina znaša 5 lir. poedinci, kategorija B: sodelovati so upravičeni vsi na turnirjih doslej nepla-sirani verificirani in neverificirani igralci. Prijavnina znaša lir 5. (Kdor se prijavi za kategorijo A in B, plača samo 8 lir.) Nagrade so štirL Poedinke: sodelovati so upravičene vse verificirane in neverificirane igralke. Prijavnina znaša 5 lir. Nagradi sta dve. Juniorji, kategorija A: sodelovati so upravičenj vsi verificirani in neverificirani juniorji. Prijavnina znaša 5 lir. Nagrade so štiri. Juniorji, kategorifa B: sodelovati smejo vsi juniorji. ki se v zsdnjjh štirih turnirjih niso plasirali v finale. (Prijavnina za sodelovanje v obeh juniorskih turnirjih znaša 7 lir). Nagradi sta dve. Moške dvojice: prl.;avn;na znaša 8 lir za vsako dvojico. Nagradi sta dve. Mešane dvojice: prijavnina znaša 8 lir za vsako dvojico. Nagradi sta dve. Vsak igralec mora igrati najmanj v dveh različnih kategorijah. Igra se le z -■Olvmpia- žogicami. Vse igre se igrajo na »best of three«. Prijavnice sprejema vodstvo turnirja z 31. marcem. Vsak igralec ki se prijavi, lahko poseča in trenira v Hermesovi dvorani do začetka turnirja, čim plača prijavnina Francosko smučarsko prvenstvo Letošnje 31. francosko smučarsko prvenstvo je bilo v Brianconu. Tekmovali so juniorji in seniorji v klasičnih in alpskih discplinah ter v skokih. Med zmagovalci so nekatera znana imena. V teku na 18 km je med senior}'" zmagal Gindre (Jura), ki je prišel na cilj v 1:02:45. Drugi je bil Cretin. Juniorji so tekmovali na progi 9 km. Zmagal je Magnat iz Dauphineje v 37:10. V skokih je bil prvi J. Ccuttet (M. Blanc), k* je preskočil dvakrat po 50 m Drugi se jt plasral Cottage (Dauphine) s skokoma 45.50 in 48 m. V moškem slalomu je zmagal Allard (M. Blanc) v 2:35.2. Drug^ je bil Blanc. tretji pa J Couttet. V alpski kombinaciji je bil prvi j Blanc (bavoja), drugi Bozon. V klasični koin-i binaciji je zmagal Vignolles iz Pirencjcv. V kombinaciji 4 disciplin je bil prvi J. Couttet. Iz Hrvatske — Nova trgovinska pogodba z Bolgarijo. Predlanskim 25. septembra sklenjena trgovinska poogdba med Bolgarijo in Hrvatsko je bila zdaj ratificirana. Začasno v veljavo je stopila že predlanskim 1. oktobra. Pogodba obsega v uvodu načelo največje ugodnosti in medsebojne pravne pomoči. — Velika kmetijska razstava v Varaždinu. Velika župa Zagorje je priredila v Varaždinu vel ko kmetijsko razstavo, ki ;.e. bila svečano otvorjena v nedeljo, in bo zaključena v nedeljo 4. aprila. Namen razstave je pospeševati kmetijsko proizvodnjo, ter sodelovanje med hrvatskim in nemšk.m narodom. — Sestanek Dmšrva hrvatskih avtorjev. Prejšnji tedeh so se sestali v Zagrebu člani DruStva hrvatskih avtorjev. Lakvidator Državnega zavoda za zaščito avtorskih pravic Janković" je poročal na sestanku o likvidaciji zavoda, računovodski strokovnjak Juraj Klemoncič pa o premoženjskem stanju zavoda, ki ga prevzame Hrvatsko avtorsko društvo, čigar predsednic je prof. Joža Klakovič. Glavni namen sestanka je bil pa izvolitev nove upravo-. Za novega predhodnika je b!l izvoljen prof. Milan Degovič. za tajnika pa dr. Albini. — Predavanje o Praždanih. Laktor Nemške akademije dr. Hc-nrVh Sehnudin je predaval danes teden pod okriljem Ljudske univerze v Zagrebu o Draždan h kot prestolici baroka. Draždane štejejo zdaj nad 700.000 prebivalcev in so po velikosti sedmo nemSko mesto. Mesto je bilo ustanovljeno že leta 1206 in :ma slavno preteklost zlasti v pogledu glasbene umetnosti. — Finska pevka v Zagreb«*. Za^reb^ko občinstvo bo imelo jutri prjliko pozdra- .a prvič mlado finsko pevko A'il.kia Rau1 L« vaara. Spored njenega koncerta obsega dela sodobnih finskih skladateljev. Koncert bo v dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda. — Smrtna nesreča. V Zagrebu se je oni dan smrtno ponesrečil zasebn:k Stjr; Bingula. Prišel je pod tramvaj ;n bil je na mestu mrtev. Iz pekranne Trieste — Nov spored v Filodrammatieu. fm) dni uprizarjajo na odru triestmskega F■'■ -drammatica novo vaHEloltiu Marcele Marceli] *Ne maram škandalov«. Na sporedu so tudi plesne in pevske točke. Sode triestinski operni balet KOLEDAR Danes: Sreda, 31. rnarca: Benjamin, G vido. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ljubosumnost in Leon Da-maščan. Kino Sloga: Mož za mesec april. Kino Union: Kdo je morilec? RetroApektivna razMava »kad. slikarja prof. Saie Santla v Jakopičevem paviljon'i. DEŽURNE LEKARNE Dane«: Mr. Leustek Resljevn aaafa 1. Bahovec, Kongresni trg 12; Nađi Komo-tar, Vič, Tržaška cesta. Zlogov niče Naročniki jn čitatelji Slovenskega Naroda« so z veseljem sprejeli vest, da bomo vsak drug dan priobčevali križanke. Križanka je prijetno pa tudi koristno razvedrilo. Zato ni čuda, da jma vedno več prijateljev. Mnogim je postala 9e nekakšna potreba, lu bi jo tež!^> pogrešali. V želji, da 5e bolj ur.trožomo prijateljem našega lista, homo odslej pi iobčovaii poleg križank še zlogovnice in sicer tako, da bo en dan priobčena križanka, drogi dan pa zlcgovnica. Prva zlogovnica je prjobd a i že v današnji številki. Tnseriraj v „Slov. Narodu14 t Z jokajočim srcem sporočamo, da je ugasnilo življenje naše najboljše, zlate mamice, stare mame, sestre, tašče, svakinje, tete in sestrične, gospe ŠERJAK NEŽIKE roj. LINDTNER V težki, dolgotrajni bolezni je z vzgledno potrpežljivostjo in vdanostjo izpila kupo trpljenja in se tako dobro pripravljena za večnost vrnila k svojemu Stvarniku. Materi zemlji Izročimo njeno izmučeno telo, kjer bo pričakovalo vstajenja, v četrtek, dne 1. aprila 1943 ob ^4. uri popoldne z zal — kapelice Sv. Nikolaja — k Sv. Križu. Truplo nepozabne mame leži do 2. ure popoldne v njenem domu, Florj-in-ska ulica št 11. Vsi, ld ste poznali njeno blago srce, molite zanjo. Ljubljana, Šmarje, Beograd, Osijek, Linz, dne 31. marca 1943. Žalujoče rodbine: ŠERJAK, TOP AN, BREČKO, LUKMAN, CERAR, LINDTNER. BRIŠĆEK. LESKE Stev. 72 »SLOVENSKI NARODc, sreda. 31. marca 1943-XXI. Stran 3 Pogovori s čitatelji Zdrav duh v zdravem telesu »Ne tajim, da je zdravo telo posoda zdravega duha. Nekoč sem čitala, da so bili mnogi slavni možje korenjaki. To me vendar ni povsem prepričalo, saj je znano, da so bili mnogi duševni velikani tudi veliki — bolniki, celo božjastmki so bili med njimi (pri nas imenujejo božjast: »velika bolezen-). Mislim torej, da telesna bolezen ne pomen; nujno tudi slaboumnosti. Kaj bi bilo, če bi bili vsi bolehni in telesno slabo razviti ljudje bebci! Vsi vemo tudi, da so dandanes mnogi intelektualci vse prej kakor korenjaki. Skoraj nerazdružljiv se mi zdi tip umetnika in sploh duševnega delavca s tipom športnika. Opazila sem pa še nekaj; športnik: namreč pogosto tudi ne ustrezajo telesno svojemu vzoru, kakršnega si zamišljamo. Redki so m*ed nj:mi, ki bi bili podoba grškega boga lepote ter telesne popolnosti. Tako torej prihajam do zaključka, da zdrav duh ne prebiva vedno v čvrstem ko-renjaškem telesu in da sam sport ni vedno neobhodni potrebni pogoj za zdravo in dobro razvito teio. Posamezne vrste sporta, če jih športniki preveč goje, menda celo škodujejo telesni skladnosti; tako se n. pr. pri kolesarjih razvijejo nesorazmerno noge. Najbolj idealen sport za skladen razvoj vsega telesa je pa menda smučanje. Poznam nekaj ognjevitih pristašev vsega, kar se pri nas imenuje sport (kako pogosto je ta beseda zlorabljena!); eden med njimi je celo prava telesna pokveka, a najbrž se prav zaradi tega peča tem bolj s sportom kot »idejni-; športnik. Z izredno vnemo prebira vse športne liste in revije, domače in tuje. Zdi >e. da mu je sport vsa vsebina življenja. Kaj bi dejal te vrste športnik, če bi ga kdo zbodel, češ. samo v zdravem, dobro razvitem telesu je zdrav duh? Ce bi pa trdila, da sport ni nujno potreben mladini, vem prav dubro, da bi me vsi obsodili — »idejni« in »praktični« športniki. Kljub vsemu hočem sprožiti vprašanje: Ali se mora res sleherni deček posvečati sportu? Ali ne more sporta nadomestiti kaj drugega, kar ni podvrženo uradnemu športnemu kultu? Vem. kakor rečeno, da me bodo obsodili kot starokopitno in slaboumno žensko, ki ne razume mladine in njenih potreb in ki je preneumna, da bi lahko razumela sportnega duha in športno idejo. Mati zdravega dečka sem, dečka, ki ima enake nagibe kakor njegovi meščanski vrstniki. Seveda ga tudi privlačuje sport. Priznam, da ima sport nekatere dobre strani, a to me ne more preslepiti, da bi prezrla, kako nekateri za »športno idejo* skrivajo zlorabo sporta in kako se sport izraja v to, kar je v pravem pomenu ne-sportno. Koliko je nesportnega je v divjem sportu in v sportu, ki mu je najvišji smoter rekorderstvo! Koliko malih in velikih sporov, spletk, rovarjenja in mržnje je med posameznimi športnimi krožki in športniki! In ali je v tem kaj viteškega, ko si mladi tekmovalci skočijo v lase, se surovo obdelavajo in prekivajo v d;vjem srdu ter mržnji samo zaradi te-gn, ker je žoga padla tam in ne nekje drugje? Zdi se mi, da ta »sport« budi in razvnema v njih predvsem slabe lastnosti, samoljubnost. nestrpnost, krutost in nadutost, morda še celo bolj kakor krepi telo. Manjše zlo bi bilo, če bi ostal moj sin telesno slaboten, kakor da bi se razvil v samoljubnega puhoglavca, škodoželjno surovino, ki neprestano sika okrog sebe in zastruplja življenje vsem v svoji okolici. Razen tega sem nasprotnica takšnega sporta, ker odvrača mladino od dela. Deček se preda s takšno strastjo bezljanju na girišču, da mrzi delo kot največje zlo. Mislim pa, da bi ga delo lahko pogosto prav tako krepilo telesno, a razen tega še duševno kakor sport. V življenju je rudi najpomembnejše in neobhodno potrebno delo. Brez dela tudi vse druge vrednote niso več — vrednote. Ce deček ne vzljubi dela, ga ne bo ljubil tudi pozneje kot mož. v^e življenje bo sovražil delo in bo zaradi tega silno nesrečen, kajti v življenju je pač mnogo več delavnikov kakor športnih dni. Ali bi torej ne kazalo, da bi mladino raje vzgajali v ljubezni do dela kakor da jo izpodbujamo k športnemu udejstvovanju?« — Nikdar ne morem povsem zatajiti, da sem doma na deželi ter se ne otresti povsem kmečke miselnosti. Tudi na sport gledam z očmi kmeta. Kmečki ljudje pa ne poznajo niti dobro besede sport. Včasih sem jim skušal pojasniti, kaj ie prav za prav sport In čemu je potreben, a navadno so me prepričali oni prej kakor jaz njih. Kako more človek čutiti še potrebo po skakanju, tekanju, telovadbi itd., ko mu škriplje1' ?e vse kosti p'- delu vsega dne? Zamisl kmeta, ki bo odložil plug. koso ali .cKiro ter začel brcati žogo na travniku! Vaški deček tudi ne pogreša nikdar sporta, saj se mora vaditi dela, čim shodi, še preden začne obiskovati šolo. Mora pasti, nositi vodo, pomagati pri vsem lažjem delu na polju, travniku in v gozdu, na vrtu, v hiši in hlevu. Dovolj se razgiblje. še celo bolj kakor bi se pri športnih igrah. Seveda, v mestu je drugače. Mestna mladina nima prilike, da bi se toliko gibala na prostem in nima tudi pravega dela. Pogreša svežega zraka in solnca. Tako so dani pogoji za razvoj sporta in njegovih izrodkov vsaj na mračnih dvoriščih meščanskih hiš ali v zakotnih ulicah na cesti. Toda mladina v mestih bi se lahko posvečala sportu še bolj, namreč sportu, ki ga imenujemo delo, čeprav njenih delovnih sil ne potrebujejo tako zelo kakor sil kmečke mladine. Zato bi pa morali imeti odrasli več razumevanja in ljubezni do dela, da bi lahko učili svoje otroke delati, spoštovati delo in odkrivati radosti dela. Tako pa nekateri ne nauče dolgo mladih ljudi niti, da bi se znali sami oblačiti, umivati, si čistiti čevlje, pospravljati za seboj v sobi. Delo še vedno velja za sramoto, častno je pa. če se deček valja po umazanem dvorišču z izgovorom, da se športno udejstvuje. Ali bi ne bilo koristno, da bi mladino učili v mestih delati na vrtovih, pomagat? pri reji malih živali in drugih hišnih opravkih? S tem ni rečeno, naj bi dečkom onemogočili športne igre z njihovimi vrstniki, pač pa, naj bo prva zahteva, da se deček nauči tudi telesnega dela. ga vzliu-bi ter ga začne spoštovati. Torej, naj bo sport tudi delo, a ne, da bi bil sport edino delo. Tako vsaj bi svetoval človek kmečke miselnosti, ki so mu »športni ideali« res tuji. Ce bi pa odgovarjal naši materi športnik, ki se najbrž čuti dolžnega poučiti jo, naj za božjo voljo vendar ne zatira v dečku športnih nagibov in talentov; naj dečku vedno in za vsako ceno omogočuje športno vzgojo in udejstvova-nje ter naj bo ponosna, da je mati športnika. Ce sporta ne more razumeti, naj se vendar ne vtika v športne zadeve ter naj sport prepusti mladini; nikakor naj ne vsiljuje svojih plesnivih idealov novemu rodu itd. Po tem takem ni športno, če mati začne razmišljati o pomembnosti in vzgojni vrednosti sporta, a če že razmišlja o tem, naj misli tako, da je ne bodo slišali športniki. EVNE VESTI — Posmrtna odlikovanja. Zlato spominčico svetinjo je prejel podpolkovnik Maks Custoza. po rodu iz kraja Rovere La Bel-la pri Mantovi Dvakrat je bil ranjen, pa je še vedno izpodbujal svoje vojake k borbi proti napudajočemu sovražniku. Pokopan je bil pri kraju Klinovij Cerodij. Srebrno svetinjo pa so prejeli v počastitev spomina poročnik Fau.-t Bergamini iz Medene, podporočnik Angel Magone iz Genove, narednik Danijel Bigoni t Lago-santa pri Ferrari, karabinjer Marij Albert Pasquini iz Novare. — General Biroli nadzira črnogorske fonnac'je. Cmo£o:?ki guverner general Biroli se je podal k črnogorskim formacijam, ki se bojujejo izven črnogorskega področja skupno z italijanskimi četami proti partizanskim oddelkom. Ob svojem obisku jim je izrazil svoje priznanje. — Deveti vlak »Ape« prispel na rusko bojišče. Deveti vlak A. P. E. (A-sistenza per l'E>ercito) je prispel na namembni ivraj na vzhodnem bojišču. Opremljen je bil v osmih dneh na pobudo glavnega stana Kr. vojske in ob sodelovanju nac. direktorija P. N. F. Vlak je ssestavljalo 35 vagonov, v katerem je bilo blaga za 3919 m stotov teže in okoli 13.000.000 lir vrednosti. — Smrt prof. Cesara Pešce na ruski fronti. Na ruskem bojišču je žrtvoval svoje življenje prof. Cesare Pešce. Pokojnik se je bojeval že v prejšnji svetovni vojni, bil je soprog znamenite italijanske pisateljice Hedvike Pešce Gorim". Sedanje vojne se je udeležil kot prostovoljec. — Dar milanskega odličnika v prid japonski deci. Milanski odličnik, ki pa ne mara biti imenovan, je nakazal predsedstvu lombardskega odseka »Društva japonskih prijateljev« znesek 20.000 lir. ki ga je darovalec namenil v prid japonski deci. — Trojčki. V bolnišnici v Odezzu je rodila trojčke 36-letna gospodinja Štela Ma-nente iz C irbonere in sicer dve hčerkici in sinčka. Mati in trojčki so zdrav: in se dobro počutijo. — Velik u«peh italijanskih oper na Nizozemskem. Italijanska operna družba doživlja lep uspeh s svo.rmi opernimi uprizoritvami na Nizozemskem, predvsem v Haagu. Amsterdamu in Utrechtu Omenjena družba slav" te dn: skoraj 50-letno delavnost na področju propagande za italijansko operno umetnost. Med drugim sta bili un r zori eni Verdi i ev i oper »Fal-staff« in »Rieoletto« Predstavam priso-stvuieio tud' '"taliian^ki diplomatski predstavnik5 ter člani "'talijanskih kolonij na Nizo7^m ^kern — Novi zavod za evropsk; jugovzhod In vzhod Na nobudr« rrrofa Volpiia in « pristankom pristojnih oblastev je bil usta- novljen v okviru vseučiliškega gospodarskega zavoda Foscari v Benetkah nov zavod za evropski jugovzhod in vzhod. Novi zavod bo pričel s svojim delovanjem v prihodnjem akademskem letu. Pouk na njem bo trajal dve leti. Novi zavod je namenjen strokovni izpopolnitvi promovi-rancev vseh italijanskih vseučiliških fakultet, ki se hočejo seznaniti s potrebnimi pripravami za službeno delavnost na gospodarskem področju evropskega jugovzhoda in vzhoda. V okviru novega zavoda bodo organiziranj posebni tečaji praktičnega in teoretičnega značaja, nadalje gospodarski, tehnični ter jezikovni tečaji Zavod bo imel tudi svojo strokovno knjižnico ter muzej. — Postni pastirski list turinskega nadškofa. Turinski nadškof kardinal je naslovil svoj letošnji postni pastirski list na duhovščino in vernike turinske nadškofi-je. Nadškof vabi k resničnemu krščanskemu življenju, ki je v božji milosti in 1~i ima svoje dopadenje pri Bogu. — Službena mesta brez natečaja vojnim invalidom. Rimski Službeni list objavlja Kr. odlok, s katerim se potrjuje nova tabela službenih mest; glede teh so predstavniki državne uprave pooblaščeni, da jih brez posebnega natečaja zasedejo z vojnimi invalidi. — Izgubila v tramvaju 57.000 lir. 26-letna Bruna Barolo. stanujoča v Milanu, se je peljala na tramvaju. Vstopila je vanj na Korzu Magenta. Ko je hotela plačati sprevodniku voznino, je opazila, da ji je zmanjkalo iz torbice 27.000 lir gotovine, razen tega še rubin, vreden okoli 30.000 lir. Verjetno je denar in rubin izgubila spotoma, ko je hitela na tramvaj. Poštenemu najditelju je obljubljena izdatna nagrada. — Italijansko drevje za pogozdovanje egejske obale. Agencija »Agit« poroča: Sredozemsko podnebje ustvarja ugodne posoje za gojitev nekaterih drevesn;b vrst. Najvažnejši sta z gospodarskega vidika sredozemske pinije ter lovor. Bolgarski poljedelski minister je dobro ocenil izredno gospodarsko vrednost, ki bi jo predstavljalo smotrno pogozdovanje egejske obale. Zato se je obrnil na italijanskega poljedelskega ministra s prošnjo za dobavo potrebnih količin lovorjev-h in pi-njevih sadik, ki bodo z njimi nasaien* obširni obalni predeli egejske Trp^ije Nasaditev se bo pričela letos spomladi ko nodo zračni in terenski pogoji naiboTf ugodni. — Naeraditev rmajrovaljev v *«*n* bitki Na^rpditev zmagovalcev žitne rr'tke bo v raznih tv^kraim^h v oasu od 28 marca dn 3. aprila. V wčtm*nl vo7^T>o«estTvVov orel-mejo nagrado po 25.000 lir Josip Quinza- LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Novo! KINO SLOGA Novo! Lepa aprilska komedija Mož za mesec april V glavin vlogi: Vanna Vanni. Carlo Romano Predstave ob 14.30. 16.30 in 1S.30 (ilNO TNION TELEFON J2-2J Ljubezen in ljubosumnost odločujeta v preiskavi zločina, kjer je dosti osumljencev, a en sam krivec Kda fe morilec V glavnih vlogah Marija de Tasna-dy, Ferene Kisa in drugi ... Predstave: ob delavnkih ob 16 tn 18.30 uri: ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 ln 18.30 uri >\I.\0 MATICA TELEFON 22-4 1 Družinska tragedija sicilskega pleme-nitaša. — Ljubezen, ki je vodila do blaznosti Ljubosumnost V glavnih vlogah lepa Luisa Ferida in markantni Roldano I.up.. Film najgloblje vsebine Predstave dnevno ob 16.30 ,n 18.30 v nedeljo *--b 14.30. 16 30 IS.30 un I Dnevno ob 14.30 in v nedeljo ob 10.30 zgodovinski velefilm Leon Damašcan z Doris Duranti in Carlo Candiani |§ no iz Paderna pri Bresciji, dr. Ivan Ferrari iz Lorezine pri Cremoni, A. Renatico iz Poggia Renatica pri Ferrari, Renato Condoreili in Klavdij Palestini iz Terra-cine pri Littoriji, Lina Bolognese Treven-zoli iz Sustinenta pri Mantovi, Ivan ter Aldo Grassetti iz Col orna pri Parmi, Anton Cavalli iz Rottofrena pri Piacenzi, Anita Ricardi iz Potenze, Panfil Tarantelli iz Rima ter Gabrijel Battipaglia iz Sa-lema. V kategoriji srednjih obdelovalcev je deset nagrajencev, ki prejmejo po 15.000 lir nagrade. Prav toliko nagrajencev je tudi v tretji kategoriji. Obdelovale: žita iz te kategorije prejmejo po 10.000 lir. — Zanimive najdbe pri obnavljanju starinske rimske cerkve. Iz Rima poročajo o pričetku restavracijskih del v starinski cerkvi sv Nereja in Ahileja. Pri teh delih so odkrili poganski grob. V njem so našli ostanke človeškega trupla. Znanstveni strokovnjaki domnevajo, da gre za truplo kardinala Ercola Sfondratija, ki je umrl 1. 1640. Ta domneva je v zvezi s temeljitimi arhivskimi študijami. Glede omenjene cerkve, ki se nahaja v bližin? Caracollovih toplic, ni bilo mogoče z na-nsa raz.brati letnice postavitve. V svetišču je napis iz 1. 337, na katerem ie ove-k o večen a legenda, ki govori o be?u sv. Petra iz ječe Razen tega je tukaj še veličasten marmonv sedež, s katerega je razglasil Gregor Veliki eno svojih najlepših homiiij. Razen tega vzbuja zanimanje arheologov marmorni sveten k iz 16 stoletja ter starinska freska in mozaik iz 13. stoletja. — Nesreče. V ljubljanski bolnišnici se zdravijo naslednji ponesrečenci: Vinko Ce-rar, 50-Ietni delavec iz Srnartnega ob Savi, je ranjen na glavi. — Marja Sušter-šič, 5-letna hči posestnika iz Krke, si je pri padcu zlomi'a desno nogo. — Janez Uovar, 58-letni delavec iz Ljubljane, si je pr: padcu na ce^ti zlomil ključnico. — Cvetko Delpin. 28-letni delavec iz Ljubljane, si je pri padcu zlomil nogo. — Klo-t?lda Golf. 84-Ietna vookoiena uč teljica iz Ljubljane, si je pri padcu na stopnicah vlomila desneo. — Mihelj He-man. 30-letni železniški delavec iz Semiča, se .ie oonesrečil. ko je cepil drva: iver mu ie odletela v desno cko — Slavko Goljat. 15-letni inštalaterski vaienec z Ljubljane si je pr: padcu s kolesa zlomil desnico. IZ LJUBLJANE —Ij Megleno jutro. Vreme se je zopet zboijšalo in ponoči se je zjasnilo in precej ohladilo, zato je pa mesto zagrnila gosta megla. Meg'e ni bilo že dolgo, ker so se vrstili sami vetrovni dnevi. Dav je bilo povsem mirno zato se tud' megla ni mogla tako kmalu dvigniti. Včeraj je maksmalna temperatura dosegla 10° davi ie pa minimalna temperatura znašala 2.8« Zračni tlak je bil davi na približno sti višni, kakor včeraj zjutraj. —lj Zivilskj trg. Proti pričakovanju je bii danes trg mnogo bolj založen kakor ;e navada ob koncu meseca. Mnogo je b-l<~ domače in uvožene zelenjave. Med uvoženim blagom je budila pozornost mehlta *majn ska« salata, Ki je cenejša od zimsko salate. Mnogo je bilo tudi cve;ače. Zele-ljadni trjr je bil tudi dobro založen z do mačimi pridelki. Posebno mnogo je b u. matovilca, a tudi špinače je bilo več kakor prejšnje dni. Razen tega je bilo še precej elenega radiča, nekaj regrata in rd^čcg? *.eH£a Odkar je namočil dež, ljudje pose-rajo bolj po zelenjadnih sad:k h in danes bil trg bolje zaležen tudi s tem blagom v,«i^ epiotnih sadik. —lj Violinski virtucz G. CJompi bo prvič koncertiral v Ljubljani V ponedeljek dne 5. aprila t. 1. Na sporedu bo imel dela naslednjih skladateljev: Vivaldi, Bach, Beethoven, Prncipe, Chopin, Scarlatescu in Paganini. Posebno opozarjamo, da je na sporedu znamenita Beethovnova Kreu-tzerjeva sonata. Umetnika bo spremljal na klavirju pianist Franko Verganti. Koncert se bo vršil v vel ki filharmonični dvorani Začetek točno ob pol 7. ^ri zve čer. Podrobnosti sledijo, danes pa že opozarjamo na prvovrstni tmietniŠkj užitek ki ga nam bo nud 1 koncert violinskega umetnika, Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice. —lj Cviček, burgundec. moškat. amabi-le passito. gambelara passito toči tud" čez ulico gostilna »Lovšinz. —lj G g. tre/ovrem in gostilničarjem. Na Stairem trgu 7 II so bile trem č'ano-n družine R a v 1 j e n ukradene živ'lske nak~z niče za mesec april. Gg. trg jvci in gost Um-carji so vljudno naprošeni da te nakazni ^n — če jim pridejo v roke — vrnejo imenovani družini. —lj Tnrovee tal peke orezariamo. da bo mestni preskrbo val ni urad v II. n1-ničar, Triquet — Sancin B., Gillot Men. cin. Dir gent: N. štritof. režija: C. D*he-vec, zborovodja- R. Simoniti, '*o^eograt: mg P. Golovin. Iz pokrajine Garizia — Sprejem pri Zveznem tajniku. V go- rizijskem liktorskem domu je sprejel Zvezni tajnik nac. svetnik Luigi Molino predsednka in ravnatelja poljedelske družbe iz Vipacca Viktorja Crovatinija ter Ivana Buffolinija. Izčrpno sta poročala Zveznemu tajn ku o družbinem plodonos-nem delovanju, saj je imela družba v preteklem poslovnem letu 23.768.581 lir denarnega prometa. Zvezni tajnik je izrazil 5voje zadovoljstvo spričo vzglednega družbinega poslovanja ter je dal obema predstavn koma tečna navodila glede nadaljnjega družbinega poslovanja. — Ljudsko gibanje. Dne 25. marca so b la v gorizijski občini štiri rojstva in trije smrtni primeri. Porok ni bilo. — Starkin smrtni palice. 801etna gospodinja Marija Kocjančič iz ulice Tr este je padla tako nesrečno po stopnicah cia si je zlomila levo stegnenico. Ubogo starko so prepeljali v gorizij3ko bolnlšn co Brigata Pavia, kjer pa je kmalu po prevozu podlegla za smrtnimi peškodbami. — Nenadna smrt gorizijskega starčka. 711etni Franc Bussoni iz Gor zde se je mudil te dni po opravkih v Parmi. Našli so gra v hotelu mrtvega. Zlravnik je ugotovil, da je nmr1 zaradi srčno kapi. — PonesrenČenca. 84letna Alojzija Mar- chi ie Vlile Concordra. je padla na C načem dvori&Cu ja si zlomila levo kljuiiiio. Devetletni Omaldo Zanabello iz Canala d' Isonzt si je med igro poškodova! deaii komolec. Oba ponesrečenca sla bil i prepeljana, v goriz jsko bolnišnico Brigata Pavia. — Pokrajinski dirigenti (i. 1. L.-a so ste sesUali ni sedežu Zveznega poveljstva v Gcriziji. Navzočna je bila tudi pokrajinska na'.zornca G. I. L.-a. Zvezni podpoveljnik je dal navzečnim v imenu g )rizi jtdcega, Zveznega tajnika navodila, ki se tičejo predvsem podporne delavnosti in pobud-noctl. Med drugim so raiptavljail o zopetni 07-ganizacij mladinskih poletnih kolonij. Obenem 5*> prejeli dirigent, navodila gleda pomoči vojnim rirotam ter deci iz ostolUi poki ajin. — Ponesrečenca. 45-elni Josp Menart iz Monleuera d Idria s: je pri delu poškodoval levico. 61-!e!na Aiojzja Mann iz okolice Cormonsa je padla s senika in si zlomila desno nogo. Oba ponesrečenca se zdravita v goriz"J5ki bolnišnici Brigata Pav a. — Sestanek eftlfljftrfh kmetovalcev. Pod okriljem gorizjjskega agrarnega inšpektorata so se sestali v Šolskih prostorih pr S. Martinu di Quisca kmetovalci in gospodarji iz okoliških c-ollijskih naselbin. Na sestanku j€ b;:,i govora o vseh perečih vprašanjih ooUijskCga kmetskega gospodinjiva. Radio Lfubl|ana ČETRTEK I. APRILA I943-XX1 7.30: Slovenska glasba. S.00: Napoved časa: , i čila v italijanščini, Plošče. 1230: Poročila v slovcnSČ! ni. 12.43: Pesmi in roman* ce 13.<«">: Napoved čam; poročil* v Mafiju ščini. 13.10: Poročilo Vrbovaegi povejjntttva Oboroženih sil v s!ovcn.:čini. 1.V1J: Pisana Glasba. 1X25: Prenos / \\nič je. |4J0O: Poročila v italtjanSčini 14.10: Konceri radijskegi orkestra, vodi dirigent I). M. vjanec. 15.00: Po-ročila v slovenščini. 17.0O; Napoved časa; po-ročia v italijanščini 17.10: Pet minut gospoda X 17.15: Koncert orkestra Ailanrč. 17.45: Pesmi in napevi. 19JO: Poročila v slovenščini. 19.45: Valčki, polke in rnazurke 20.00: Napoved čaca; poročila v italljanSc* ni 2OJ0: Komentar dnc\n h dogodkov v slovenščini 20 40: Prenos iz gledališča »La Fcnicc« v Veneciji: »Otelio« Med odmori (21.15 pribl ): Predavanje v slovenščini; (22.H* prh!.)- Zarmnhroati v slovenščini; (23.00 pribL): Poročila v italijanščini. Zfogovnfca št. 1 an — ba — ber — bi — ča — eVn - do — ja — ja — je — jenka — ko — kon — li «— li — li — ino — na - - na - na - na nec — nje — no — non — o — ok — or — poj — ra — rc — ru - - sa -- sti — aa — ti — ti — to — to — to — tur — vpi. Iz teh zlogov sestavi 12 beced, ki pomenijo: 1) rečica v Prednji Italiji tCeaar!); 2) rimski zarotnik: 3) reka v Južnj Rus ji: 4) oseba iz stare zaveze; 5) yroir>vjc v Siriji; 6) mesec; 7) vrh v južni Dalmaciji; S) starorimski praznik; 9) nasprotno od vodoraven; 10) staroslnvnnska bo$rinTV 11) Zupančičeva pesniška zMrka; 12) kmetijska panos:^. Tretje Ln četrte črke vsake besede zvr-j stoma brane, prvedo citat iz Shakespearovega Hamleta, f-njs velja za en glasnik.) Inserrraj v »Slov. Narodu44! MALI 06LASJ K.LOBUCAJ1N A »PAJK« vam strokovno osnaii preobllka tn prebarva vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica Zalogra klobukov — Se priporoča Rudolf Hajk. Ljubi ja na. Sv. Petra cesta 38 Miklošičeva cesta 12 «nasproti hotela Um on). BKEZOVE METLE I dobite pri Gospodarski zvezi, BleiNveisova cesta št. 29. f^oTx>VrTTKEKI,F: dobite pri Gospodarski ffveai v skladiščih v Maistrovi jlici 10. PRODAM več oblek, med njimi 2 črni natakarski in T» bele bluze, eno popolnoma novo tem nora odro, predvojno blago, pletene volnene jope, moško perilo, rjuhe in več drugih stvari, kakor čevlje, ure itd. Naslov v oglasnem oddelku Slovenskega Na roda c. ZAHVALA Za vse izraze sožalja ob smrti dragega seproga. očeta, starega očeta, rala Id strica dr. Frana TomlnšKa odvetnika se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom pri-nariju dr Jugu. šef-zdravnlku dr. Kramariču, primariju dr. MerSolu ter zdravnikom Slajmerjevega doma za požrtvovalno skrb med boleznijo, kakor tudi č. sestram za ljubeznivo postrežbo, dr. Josipu Pretnarju prot Janku Ravniku ln dr. Josipu Oblaku za spominske ln rolažilne besede ob pog m, pevcem Glasbene Matice in drugih društev za ganljive žalostinke. zastopnikom mestne občine, apelacljskega, okrožnega in okrajnega sodišča, državnega tožilstva, odvetniške ln notarske zbornice, zastopnikom Slovenskega Planinskega DruStva, T. K. Skale in irugih društev za udeležbo pri pogrebu, darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem. ki so spremili pokojnika na zadnji poti ln nam na akršnikoli način dajali uteho v teh težkih dneh. Masa zadušnica bo v četrtek, dne 1. aprila 1943 ob 8. uri v župni erkvi sv Petra. V Ljubljani, dne 30. marca 1943. ŽALUJOČI OSTALI Stran 4 »8LOTB93KI lf A RODi, "reda, 31. marca I943-XXL Wt*w. TI Eno najznamenitejših ljubljanskih poslopij — „Grofovski dvorec44, mestni muzej L_ i tna, 3"» mare- Stara L i bij t na tke ponaša z neka- terimi es lepimi; trdno zidanimi in dobro ohranjenim . sami, k. zaslužijo ime dvorec ali palača. Večje starejše h:šc baročne Ljubljane« nu-o našle toliko prostora na Starem trgu. Več zri.kii in prostora je bilo na Mestnem t:gu. a p;ava četrt plemiških dvorcev je na levem bregu Ljubljanice, na Novem trgu. Zal Novi trg v širšem pomenu besede n> ostal tako enoten kakor n. pr. Star; tru. Najbolj obžalujemo, da smo ob potresu izgubili knežj dvorec, ki je bil menda najlepše starejše ljubljansko poslopje. V soseščni se je pa ohranil grofovski dvorec«, kakor so nekdaj imenovali to palačo Turjaških. Zgu>t vino tega poslopja je raziskoval dr. R. Ancirejka f Kronika II). Značilnost poslopja Lepota starega poslopja bi prihajala mnogo bolj do izraza, če bi dvorec stal na ugodnejšem prostoru. Iz Gosposke ulice vidimo le del njegovega pročelja, ki je obrnjeno v ozko Salendrovo ul:co. Hiša je ob Salendrovi ulici krajša kakor ob Na pol con o vem trgu, odnosno ob koncu Gosposke ulice. Poslopje je dvonadstropno. Vhod s trga. nasproti krlževnJške cerkve. Vhod krasi lep portal. Pročelje samo na sebi ni posebno bogato, a je dovolj učinkovito in daje poslopju poudarek resnosti. Z Napoleonovega trga vidimo le de! glavnega pročelja. Pročelje krase že vrata Farna na sobi. No niih sta pritrjena kovinska tolkaoa, obroča, ki visita v gobcu dveh levjih glav. Dvorišče je precej prostrano obkroženo delno od arkad, ki so edina njegova posebnost Dvorišče mej; na južni .-rtrani na 2 m visoki dvoriščni zid. tako da je ločeno od sosedne PetelinČeve hiše. Ob Salendrovi ulic" dvorec meji na Pajkovo hišo. ki je bila nekdaj GolImaverjeva. po-/rteje pa Scheuchenstuolova. Poslopje je treba deliti v dva krila: v krilo ob Gospodarski ulic-: (zahodno) *n krilo ob Salendrovi ulici. Na desni strani, ko vstopimo v obokano vežo. drže precej široke stopnice v prvo nadstropje, kjer so mo<^.n,i uradi; v prvem nadstropju je stopnišče zdrvzeno z lepo vežo. k: io uporabljajo tud za razstave. Muzejski prostori so v drugem nad-stropju. Razvoj poslopja na dvorišču sprevidimo. da poslopje ni motno: domnevamo lahko, da sta Sili nekdaj sedanji krili samostojni poslopji dve ločeni hiši, ki so ju združili pozneje s prezidavami. To domnevo potrjujejo arhjvialn. viri, kakov ic dokazal dr. Andrejka. Opozarja, tla jc :z davčnih urbarjev Ljubljane od lera 1600 razvidno, da sta bili tam dve hiši. Grofov dvorec je nastal okroc? leta 1620. pred dobrimi 300 Vti. morda tudi malo pozneje, vendar najpozneje v letih 1650 do 1660. V meftnem urbarju -ra vpisana lastnika dveh hiš na krr.jn poznei-o bil' Turjačani na čelu kranjskega plemstva Herbart Auerspero ie b:l deželni marša! kranjski Starciša turjaška veja Auerspergov ?e prejela leta 1630. ko ic bil naslednik Herbart Janez Andrc . državno grofovstvo. Mlajša, kočevska veja. pa ie bila povišana leta 1653 pod Janezom Valjkar-dom v knežji stan. Janez Andrej je b1*1 usta> novirelj starejše veje grofov Turjaških Nje-liov sin Volk Engefbert je bil rudi deželm maršal kraniski. Omožil sc je s hčerio r bmskega barona Trilleeha Klizabeto, ki je v testamentu leta 1713 odredila ustanovitev fideikomisa tur-raškth posestev. To odredbo jc izpohr! Eliza; ki ga danes ifneftofejo „Aoenpergova palača44, sedanfi betin l n grul Adam Anton Sevf ried Auer I spere ter ustvaril »turjaški fideikomis« / usta-i nov mm p-.sinom leta 173*}. NTjeg«i\ sin Marija j Jožef Ignac (1724—1806) je bii deželni glavar kraniski in potem guverner hrdeljske. Drug: ■in. Ivan Pavel Alojzij (17JN—1810) je posta! po bratovi smrti dedič turjaškega majerata ter tako tudi lastnik ^ofovskegfl dvorca v Ljub-IjanL Njegov naslednik jc bil Vajkard (1774 do 1883), zadnji deželni maršal kranjski. Vajkar-do\ naslednik pa ie bi! grof Jožef Marija • (1S12 -18°3) Za njim je p* ded jva! grofovski j dvorec sin Jožefa Lecn (1844—1915). Zadnji j lastnik grofovskega dvorca jc- bi! po smrti Leona Auersperga njegov sn Herbart. ki se je rodil leta 1875. Krt major 5. dragonskega polka je služil v Mariboru. Herbart jc umrl januarja leta 1025. p0 njegovi smrti je rodbina Turjaških sklenila predati grofovski dvorec v Ljubljani. Rodbina jc /aradi agrarne reforme izgu? b'la precej dohodkov. Prodaja grofovskega dvorca Kupna pogodba je bita sklenjena 9. decembra 1927. Po nji je prešla palača v Gosposki uhci št. 15 in 17 v last ljubljanskega oblastnega odbora. Kupnina je znašala 800.000 dinarjev. Nedolttnega lastnika ikrbarta Auersperga sta zastopala njegova mati Manja in sovaruh Adolf Auersperg Dvorec je 14. novembra 1°34 pre še! v last bivše dravske banovine. Banovina je prodala poslopje mestni občini dntr Ift. avgusta 1935, Obč:na je sklenila, da v poslopju uredi mes*ni muzej, ki je bi! res zelo potreben. Ostali so pa lepi prostor! za urade predvsem za ku'tunr oddelek Zimsko bivališče Turjaških Rodbina Turiaških je bivala v tem dvorcu nad 200 let: dvorec je bil zimsko bivališče Turjačanov. ki so sicer živeli na Turjaku. Dvorec se n' mnogo spremenil na zunaj: estal je v glavnem, kakršen je bil prvotno. Iz Valvasorjevih slik pa je razvidno, da so bila okna v pritličju nekdaj mnogo manjša po čemer bi sklepali, da so bili v prit!:čnih prostorih hlevi al: skladišča. Razen tega jc bil tedaj še en vhod iz Salendrove ulice. — Da je bil grofovski dvorec nekdaj ena najlepših ljubljanskih hiš sprevidimo tudi po tem. da so v njem sprejemali najodličnejše goste. V grofovskem dvorcu se je mudil tudi Jožef II.. ko je potoval 22. in 23. marca leta 1784 skozi Ljubljano. — Poslopje je precej obširno, vendar 6o ga Turjaški po večini uporabljali le zase. §ele v 19 stoletju, in sicer leta 1850, so oddali prvič v najem nekaj prostorov, m sicer okrajnemu komisarju Karlu Hohcnvvartu. Pozneje je bilo še več najemnikov. Pctres je precej razmajal dvorec Potres leta 1895 je zelo poškodoval mnoge lepe starejše ljubljanske palače. Sosedni knežji dvorec, ki je stal na kraju sedanie vseučilišče knj:žnice, se jim je zdel tako poškodovan, da so ga podrii Mnogo manj pa ni bil tudi poškodovan grofovski dvorec, vendar so mu pri* zanesli. Ce bi ga podrli, bi bila mnogo manjša ;koda. kakor da so podrii knežji dvorec. Po potresu so bila potrebna obsežna popravila v notranjosti in zgodovinar domneva, da so tedaj najbrž odstranili okrasje stropov kolikor ga jc še sploh ostalo, ker so sc menda sesedll in razpočili stropov kakor v knežjem dvorcu. Prezidave so bile velike, kar sprevidimo že iz stroškov, ki so baje znašali nad 150.000 kron. — Poslopje so zopet prenavljali leta 1°28. ko jc prešlo v last ljubljanskega oblastnega odbora. Tedaj so tudi namestii centralno kurjavo. Kcnčno jc preurejevala pc-slopje mestna občina ter skušala dati dvorcu kolikor mogoče prvotno lice. »Grofovski dvorec« je zdaj eno najlepših in najstarejših poslopij, ki so v piv. sesti mestne občine. S tuniskega bojišča: italijanski oddelki v akciji proti sovražni postojanki Pojasnjena skrivnost ove repatice Zakaj je repatica ?; Wbipple-Fedtke" nepričakovano ponovno zažarela? Poročali >mo že o nedavno odkriti repatici, kj je dobila ime Whiple Fedtke. Videla se je tudi s prostim očesom, dokler je ni za enčžla mesečina. Nekaj dni pred šči-po*n c- nova repatica nj več videla. Itali-zvezdoslovec prof. Lucio Giolanella je b:i v zvezdam Monte Mario, je napisal o novi re| ticj v listu »II Giornale d'Ita-lia« sanirah članek. kederegu povzemamo nekaj podrobnosti. Ifenadno povečanje svetlobe ie repatice je nastalo 22. .n februarja in sicer tako, da je bila 23. februarja zvečej vidna tudi s prošlim očesom kot nekoliko zameglena svetla točka na nebu. Z daljnogledom se je pu videla tudi velika okro.^ia pega svetla siv' rnkasto bela s blestečim jedrom v sredini n z dolgim ravnim, perjanici po-dobrum repom. Od kod ta nebesni pojav? Znano je, da so repatice navadno mnogo svetlejše ko so najmanj oddaljene od sonca odnosno takoi prve dni potem. Nova repatica je bila 0J ;b!:žje soncu 6. marca. Pa tudi takrat jc oiie cxidaljena od njega 134 astronomskih edinic ali 200 milijonov k:!omtrov, kar znaša 1.33-kratno oddaljenost zemlje od sonca. Takrat se niso videli nobenj posebni pojavi na plavi in v jedru repatice, ki je njena svetloba ved^n boli poiemala. tako da je dosegla 14. fe-brua; ia po svetlob; zvezdo 8. velikosti. Zato so zvezdoslovcj domnevali, da bo njena svetloba pojemala in da se končno re-ont.ica sploh ne bo več videla. Zgodilo se je pa nekaj nepričakovanega Cez 10 dni ko n: b;lo mogoče •<< n»:sliti, da bo na repatico vplivalo dejstvo dn -~e je bHa 6 marca na svoj' ->oti nnHSoli rj»ribiiš«--!a soncu, je pa naekrat zopet zažarela To veliko zagonetko je zvezdoslovcem pojasrLilo opazovanje sonca. Znano je. da je sonce zdaj v ^-letnem razdobju v stanju najmanjše aktivnosti in zato vidimo na njem zelo malo peg. V veliko presenečenje zvezdoslovcev se je pa naenkrat pojavila 20 februarja na soncu cela skupina peg. ki s« se videle naibolie na vzhodnem robu Med 22 m 23. februarjem so se pa vedno bolj premikale proti središču. To je bil jasen dokaz, da so nastale na soncu velike eruDc:.- Tudi merjenje sončnega izžarevanja, ki so ga opravili zvezdoskrvci v zvezdami Monte Mario, je pokazalo 20. februarja izredno veliko intenzivnost 1.35, dočim je navadno intenzivnost le za nekaj ^totink večja od ed'n:ce. Opazovanja zve?-doslovcev omenjene zvezdarne je potrdil pozneje ravnatelj astrofizičnega observatorija Arcetrj pri Firenci prof. Abetti, ki je prav 22. februnrj odkril na soncu izredno in nepr'čakoviano f'z> aktiv ost z zelo znatnimi emisijamj in kronvsferičnim: erup-cijanoi. Znan je. da repatice iz zelo redk-? snov;. kljub njihovemu ogromnemu obsegu. Zvezdo;lovci domnevajo da je snov repatice srednje velikosti s premerom 150 kilometrov taka. da odgovarja milijonlemu delu gostote snovi, iz katere je sestavljena naša zemlja Repatca je lahko sestavljena iz majhnih trdnih teles, pa ima vendai vprečno nizko gostoto, ker so trda fe;^=a znatno oddaljena drugn od druge. Najbrž je bilo tako tudi v primeru nove repatice. Njena svetloba kaže. da je lahko v vsakem kubičnem kilometru njenega obsega mani kot 10 telesc s premerom 1 cm, če domnevamo, da ima vsako teh telesc lunini odgovarjajočo svetlobo. Z druge strani so zvezdoslovci ugotovili, da je svetloba repatice zlasti jedra in repa odvisna neposredno od conca. odnosno od svetlobnih fenomenov, ki si j:h lahko razlagamo z vplivom sonca Za primer bi lahko rekli, da zažari repatica prav tako, kakor plin, razreocen v znani katodni cevi, odnosno kakor prozorna plošča, ki jo uporablja rontgenolog pri obsevanju. Tako nd bilo težko postavit' hipoteze , s pomočjo katere bi se lahko pojasnila naraščajoča svetloba nove repatice. Iz sonca s» i e širilo na vse strani mnogo elektriziran h teles. Iz peg. ki so bile v velikem števln noinviJe 22 tn 23 februarja. s: lahko razlagamo, da so ta elektrizirana telesa razsvetlila v orvi vrsti jedro in rep nove re-natiee. F^-ledica teffa ie bita. da >mo !*ihkr» del^ časa in bolje videli. PRFTP SODIŠČEM — Ali morete dokazati, da je tožiteljica sovražno razpoložena do vas? — vpraša sodnik obtoženca. — Kako bi ne mogel! Saj sva poročena. Besarabija in RuRsunija V soboto 27. marca je proslavila Kam i-nija 251etnico združitve Besana bije z njo. Svečancst je bila v K šinevu, glavnem m?-stu Besarabije, in bila je tem večjega pomena, ker je Rumunija zdaj v vjjui s So /-jetsko Rusijo. Poleti 1940 je morila namreč Rumunija pod pritiskom Sovjetoke Rusije začasno izprazniti Besarabijo. Takoj v začetku sedanje vojne so se pa morale sovjetske čete iz te dežele umakniti. Poleg Besarabije so sovjetske čete poleti ID to zasedle tudi severno Bukovino. Rumunskl tisk je porabil to priliko, da je objavil zgodovinske etnološke in druge podatke o Bes-arabiji. Besarabija je dobila svoje ime po '.iimun-skem knežjem rodu Basarab. Ta dežela leži vzhodno od Moldave med Prutom. Dnjestrom in Črnim morjem. Meri okrog 44.000 m- in ima nekaj nad 3 milijone prebivalcev. Od teh je bilo po rumunski statistiki pred sovjetsko ckupaciio 56.2^ Ru-munov. 12.3rć Rusov, 11% Ukrajincev, 5.7 odst. Bolgarov, 3.4f', Gagacev. 2.7% Nemcev. 7.2% Židov in 1.4% drugih. Skozi stoletja so smatrali karpatski narodi mol-davsko besarabsko nižino za svoj življenjski proster. Iz južno rusko stope so prihajalo vedno nove infiltracije ali vdori stepnih narodov. Toda vedno je rumunsko karpatski element vzdržal take navale. tt» se je celo sam razširil daleč proti vzhodu. Izs'Slsvalna aSera V Visoki Tatri so oblasti odkrile :zsilje. vatno nfeio. V zvezi z izseljevanjem sta btB aretirani hči bivšega francoskega p^-slanika v Pragi Madelaine Oomee in neka Effizabeta Schott iz Olonmca. Francozinja FO je bla seznanili v n*ki leiljnski bolnici z dozdevno pevko Elizabeto Ružička. ki je hotela preskrbeti dovoljenje t& prehod čez mejo. Za 2000 mark ji je preskrbela ponarejen slovaški potni list na ime Marija Sandrih. S tem potnim listom je prispela Frane .-žirija preko Dunaja na Slovaško, kjer je lvstoppla kot p^salka Kmalu po tem se je pojavila Ružička ki se je pisala v resnici Schott s svoj'm dozdevnim možem in oba sta izsilila od Fianoozinje ponarejenim potnim listom 42.000 kron končno pa naslno še več blek, kožuhovi-ne in nakita v vrednosti 125.000 kron. Afera je prišla potom ovadbe na dan. Sehot-tova je bjla aretirana, njenega dozdevnega moža pa policija še išče. Pegasti legar v Turčiji V Turčiji je bilo zabeležno 260 primerov pegastega logarja od 1. do 23 marca pa še 143. Umrljivost znaša 10°V Epidemija pegastega legarja pa že pojema. Od 1. do 23. marca je odpadlo od 140 primerov te nevarne bolezni 16 na Adano. kjer so trije bolniki umrli. Razstava bolgarske umetnosti v Budfcnpešti V prisotnosti zastopnikov političnega in kulturnega >iv!jenja je b;lo v Budimpešti te dni svečano ctvoriena razstava b: lgar-ske umetnosti. Otvoril jo je prosvetni minister Szinvei Merse. V svojem govoru je naglasa!, da sta bolgarski n madžarski narod povenana po kr\mem sorodstvu tn skozi stolotia traio-joči skupni usedi, tako da je medsebojna simpatija **azumljiva. Skupnost izvora, skupna zgodovinska p-o. teklost in medsebojne simp-atiie. to so najtrdnejša podlaga za poglobitev madžarsko bolgarskih stil«»v. Ker se narodi najbolje spoznavajo potom svoje ktirrirre. si Madžar si ca in Bolgarija prizadevata, da bc b la izmenjava kulturnih dobrin med obema državama čim živahnejša. Pomemben mej-n k na poti k poglobitvi kulturnih stikov meti obema narodoma je razstava bol. garske umetnosti v Budimpešti, reprezen-tati\ma revija iziedno bogate bolgarske upodabljajoče umetnosti. Za madžarskim min:strom se je oglasil k besodi bolgarski poslanik v Budimpešti Dimeter Tosov, k* je govoiil o uiadžarsko-bolgarsklh stikih. V zrcalu anekdot Rubinstcin Po koncei*tu, ki ga je priredil Antor* Rubinstein okrog letu 1880 na Dunaju, je neki aristokrat povabil umetnika, naj priredi koncert na njegovem domu in spored naj bi obsegal nekaj njegovih skladb. Po koncertu je ^tal Rubinstein med mnogimi kneževskimi gosti, ki so služabniki v livrejah njihova imena klicali ob prihodu kočij z dolžnim spoštovanjem ter vsemi mogočimi in nemogočimi priveski in častnimi naslovi. Ko je Rubinstein naročil ko6ijo zase, je sluga prekinil vrsto plemenitih imen z vzklikom: — Kočijo za muzikanta: Mark Tvvain Mark Tvvain je b-1 v mladih letih zelo siromašen. Dolgo je iskal ceneno stanovanje, ko ga je pa našel, ni dolgo verzal v njem. — Drugo stanovanje potrebujem, — j« dejal nekega dne svojim prijateljem. — Zakaj pa, mar ti sedanje ni všec? — ga je vprašal nekdo. — Stanovanje mi je že všeč. toda gospodinja me ovira pri delu. Neprestano klepeta. — Kaj misliš, da bož našel gospodanjo, ki bo molčala? — Ne mislim, toda ta nepresta iiojoj-veduje, kdaj bom plačal najemnino. Berlioz Francoski skladatelj Berlioz je živfd zelo bedno, ker ni imel prav nič trgovskega duha in zato so mu plačevali založniki za njegova dela kolikor so pač hoteli. Slavnemu skladatelju je bilo jasno, da ga založniki varajo. Ko je ležal na smrtni postelji, ie dejal svojim prijateljem, zbranim okrog njega- — Kmalu bom umrl. toda veselim se, da mi po smrti vsaj ne bo treba več gledati, kako kupičijo založniki s r*>nvx\i'» mojih skladb denar CJemenceau Ko je nekoč razsajala Franciji ko!« ra, so vprašali Clemenceaua. ali y že okretril vse potrebno za varnost« — Seveda, — je odgovoril Clemonerau. — Kaj ste pa storili ? — Prosil sem vse svoj. prijatelje. n;»J mislijo name pri oporok Roda Roda Znanega humorista Rodo Rodo je vprašal nekdo, zakaj tako mnogo piše. — Bolje M Nlo za vas, če bi pisan manj, — mu je dejal. — Ce piše čl-toliko kakor vi, je izključeno, da bi bila vsa njegova dela dobra, a to samo škoduje dobremu glasu. — Deloma imate prav, — je odgovoril Roda Roda. — ce človek mnogo dela, se mu res ne posredi vse. Toda tudi bog j* ustvaril mnogo nepopolnih ljudi, s tem njegov dobri glas ni prav nič trpel. C GEORGES OHNET ii 42 PRODAJALEC STRUPOV ROMAN — Daj mi torej škarje. Etiennetta je vzela iz predalčka svoje pisalne mize velik sveženj vrednostnih papirjev, ki sta jih razdelili, potem sta pa začeli pridno striči kupone. Posledica tega razgovora med Mauduinovo in Eti-ennetto Dharielovo je bila, da se je nekega dne zopet pojavil pri Kristijanu Clamiron, ki ni bil prestopil njegovega praga že odkar se je bil Kristijan tako izpremenil. Našel je Genevievinega ženina v sobi za kadilce, vsega zatopljenega v pregledovanju mono-gramov, ki so pa vsi imeli samo začetnici H, in V. Kristijan se je delal kakor da dolge Clamironove odsotnosti sploh opazil ni. Posvetoval se je z njim o monogramih in v splošnem ga je sprejel tako, kakor da sta se zadnjič videla šele včeraj. Lokavi Tlakoljub se je brž zopet vživel v zaupne pomenke in na dolgo in široko je vpraševal svojega prijatelja po njegovem zdravju ln duševnem razpoloženju. — No. moj najdr-, i prijatelj, torej sva že sklenila za v*dno zate«; • pod okrilje domaćega ognji- šča? To je zares lep primer, ki ga daješ svojim prijateljem. Moj papa se bo zjokal od občudovanja, on joče sleherni dan pri večerji in solze mu kapljajo v zeljnato juho. ki jo še vedno najraje je ta bivši zidar, zdaj eden največjh pariških bogatašev. Gre mi že na živce. Neprestano mi kaže nate, češ, zgleduj se po njem. Povej mi torej odkrito, kako se zdaj počutiš. Ali še nisi zbolel od tega? — O ne, nasprotno, počutim se zelo dobro. — Sja res nisi nič več tako izčrpan, kakor si bil v onih časih, ko smo posedali skupaj do ranega jutra. Toda dragi, stari Kristijane, gotovo boš priznal, da so bili ti naši sestanki prijetni. Jaz se jim seveda nisem odpovedal, pač pa tebe silno pogrešam. — Boš že našel koga drugega, saj je takih prijateljev vedno dovolj. — Ni pa nobenega vrednega tebe. Samo da ne pozabim, kaj me je privedlo k tebi. Hotel sem ti pokazati svoj novi avto . .. Mercedes... Zunaj stoji . . Ga hočeš videti? — Z veseljem. — Vzemi torej plašč in čepico, pa se odpeljeva malo na izprehod. Kristijan je stopil korak nazaj in odločno odkimal z glavo. — Ne, ne morem. Oče me že pričakuje v svoji pisarni. — Odpeljem te tja. — N*. ne. Hvala! Toda moj avto Je že pripravljen. — Ah, vidim, da mi ne zaupaš več, — je potožil Tlakoljub in zmajal očitajoče z glavo. — Tako, stari prijatelj, česa se pa prav za prav bojiš? — Ne bojim se ničesar, imam pa svoje delo in ne smem se mu izogniti. * — Kako si izpremenjen! Kaj neki se je zgodilo s teboj? Ah, ti moj neumnež, če bi ljudje vedeli to! — Ni jim treba tega praviti, — je odgovoril Kristijan naglo. — Dobro, torej pa ne bom govoril o tem. Tvoj dober glas bo obvarovan. Toda povej mi. ali ti je moj obisk prijeten zdaj, ko ti roje po glavi čisto nove misli? Če te nadlegujem, mi to kar povej in pokaži mi vrata. — Ne, nikakor ne. Nasprotno, veseli me, da te zopet vidim. — Dobro! Toda tvoj pozdrav je bil sprva nekoliko drugačen. Zvečer tistega dne, po večerji, pri kateri sta se zbrali obe rodbini. Vernierova in Hamoveva, je Kristijan pravil o Clamironovem obisku 'iri pripomni' da je iz vljudnosti sicer zagotavljal svojega priia-telja, da mu je njegova prisotnost prijetna, da bo pa že poskrbel, da se ne bosta več srečala. Vernier je navdušeno odobraval ta njegov sklep in prigovarjal svojemu sinu. naj se takoj odkriža vseh svojih bivših prijateljev. Toda Genevieva se s tem ni jnrinjala. — Morda bi bilo bolje, če bi jih odrivali počasi in postopno. Vsak nenadoma pretrgani bivši etik bi napravil vtis, da se je zgodilo tc na povelje vaša rodbine. To bi bilo pa zmotno mnenje, kajti vse, kar delate, je samo posledica vaše >dločitve in zato mislim, da bi bilo bolje, če bi vaša ločitev od njih ne bila nasilna. Sicer pa, mat bi to ne napravilo tudi vtisa, da se bojite občevanja s svojim bivšimi prijatelji? To bi lahko celo pomenilo v njihovih očeh, da ste deloma pod njihovim vplivom. Mislim pa, da se vam zdaj ni treba ničesar več bati in da lahko mirno prestanete tako preizkušnjo. Pri teh besedah je Genevieva vprašujoče pogledala Kristijana, potem se je pa sklonila k njemu in nadaljevala tiše: — Ali ste res prepričani, da se vam ni treba bati stikov z udeleženci svojih bivših vrtoglavosti — ali pa bi šele na takih srečanjih spoznali, da-li ste že temeljito ozdravljeni ali pa mislite, da se morate še vedno bati recidive? Ali ni vaše odmikanje od Cla-mirona morda samo posledica bojazni, da bi vas mogel zopet zapeljati na kriva pota? Toda če se bojite kaj takega, kakšno jamstvo imam v tem primeru, da se tudi pozneje ne boste povrnili v svojim starim grehom ? Pogum! Xo smete se bati nobene izkušniave, nobeni nevarnosti se ne smete umakniti. Sestati se morate s Clamironom in z vsemi drugimi: z Vertemoussom, Longinom in Fabreguinom, To bo najboljša preizkušnja, ki boste z njo dokazali, da ste sre res poboljšali. Brez te preizkušnje bi pa dokaz nikoli ne bil popoln. Kristijan je smeje poslušal Genevievo, potem je pa odgovoril: Urejuje šmš§ agpmaflft — Za Narodno ttefcarno Pran Jeran — Za Inaeratni dej uata: Ljuoomiz Volčič — Vsi v Ljubljani