Kotiček gospoda Doropoljskega I ¦ . Avgusta Šinigojeva, učenka 5. šol. 1. v ne kaže nič drugega, kot hitro poiskati tak kraj, Sele-Vrhih (Štaj.) ¦ kier le VL^ Sos '^1 dreves skupaj, da bi midva ne bila mokra, če pride nevihta." Hitro gresta iskat in kmalu najdeta pri- Otroka v gozdu. praven prostor. Ker sta bila trudna, kraalu zaspita. '• Sladko spavajta! Nekoč sta šla dva otroka, deček in de- .. klica, sin in hči uboge vdove, v gozd, na- birat jagod in drv. Že se je mračilo, pa nista Na domu s0 bili v veijkih skrbeh, kam dobila nič, razen nekaj suhljadi; kar se pn- sta se zatekla otroka. Mati je poslala na vse kaže možiček in jima reče: strani )judi] ju jskat Vsi so se vračali brez ,,Kaj isceta tukaj?" njjju jn brez poročila o njiju. Bili so v če- Deček reče: dalje hujših skrbeh ,,Oh, ze od poldne sva tukaj v gozdu Bilo je proti jutrUj ko zagiedajo moža, in lsčeva jagod m suhljadi, pa ne moreva ki je korakai proti njim, držeč za roko dva ničesar najti." otroka. Ko ju spoznajo, jim tečejo naproti in Možiček rece: se jih jako razvesele. ,,Pojdita z menoj, pokazem vama tak kraj, kjer je polno jagod in drv." j[j Otroka se branita, češ, da je prepozno; ali nazadnje se vendarle vdasta in gresta z Otroka sta namreč vso noč dobro spala. njim. Ne hodijo dolgo, že pridejo na tak Ko se prebudita, zaeneta zopet iskati poti. kraj, kjer je bilo dosti jagod in drv. Hitro Ne iščeta dolgo, ko pride mož in ju vpraša: začneta nabirati. Bila sta tako zatopljena v ,,Kaj delata tukaj?" nabiranje, da nista zapazila, kdaj je odšel ,,Izgubila sva se." možiček. Ko napolni deklica košarico z jago- ,,Od kod sta?" dami in ima deček že dovolj veliko butaro ,,Iz trga P." drv, se ozreta naokrog in z grozo zapazita, ,,Ta trg mi je znan in ker me vede opra- da sta na popolnoma neznančm kraju. Iščeta vek ravno v ta trg, lahko gresta z menoj." možička, pa tega ni bilo več nikjer. Začneta Otroka sta vesela šla z njim. Ko prideta se jokati in tavati po gozdu, pa ne moreta v hišo, jim pride naproti mati, ki je vesela, dobiti vcč pota, po katerem sta prišla.1 Ko da sta prišla. sta bila že trudna, reče deklica dečku: Čez nekaj časa pride tudi tisti mož v ,,Veš kaj, bratec, od naju ni bilo prav, hišo in vpraša: da sva se dala zavesti in s tem gotovo pro- ,,Ali ste vi Marjeta P. ?" vzročujeva ubogi mamici dosti skrbi; sedaj ,,Da," odgovori mati. pa ni mogoče si več pomagati, trudna sva, in ,,Potem vam prinašam veselo vest." drugega ni storiti, kot da leževa pod gosto ,,Kakšno?" drevo in zaspiva. Najin angelček varuh naju ,,Nate pismo!" bo že varoval, da se nama ne zgodi nič Mati, prebravši pismo, reče otrokoma: žalega." ,,Draga otroka, konec je naše bede. V Deček odvrne: tem pismu je pisano, da je v daljnem kraju ,,Prav praviš, ljuba sestra, to res ni bilo umrl neki sorodnik in nam zapustil vse prav od naju, dasva se dala zavesti, zatorej res svoje veliko imetje." 1 Podobo tega prizora priobči nZvonček" v prihodnji številki. — Uredništvo. —«¦« 48 <^— Hvalili so Boga in se kmalu nato pre- Dve leti je, kar smo se preselili \z selili na veliko posestvo, kjer so še dolgo Gradca na Krupo. Ta grad je kupil moj papa časa živeli. od barona Abfaltema. Ker bi moral od tu predaleč v šolo, mi Povodnj! mož. je moj papa preskrbel domačega učitelja. Star Bajka izpod Sv. Uršuie. sem devet let. , , , Ko bom koncem šolskega leta napravil Pod hribom Sv. Uršule (Plešivec, ki meri izkušnjo čez četrti razred in sprejemno \z- 1700 m) je bilo v davnih časih jezero, v ka- kušnjo za srednjo šolo, bi rad obiskoval re- tetem je prebival povodnji mož. alno gimnazijo. Prav rad bi vedel, če bo z Nekoč je bil v hudih skrbeh, kako bi drugim šolskim letom taka gimnazija v Ljub- vodo iz jezera spravil; sode je že imel, ži- Ijani. Zato Vas najvljudneje prosim, odgovo- vine pa ne. Kar se spomni, da je tatn blizu rite mi na to vprašanje. kmet, ki ima lep jarem volov. Pričakujoč prav gotovo in kaj kmalu Ponoči je šel v njegov hlev, vzel vole Vašega velecenjenega odgovora, Vas pozdrav- in jih odpeljal. Ija Vaš Dva dni in dve noči jih je itnel, potem Julij Mazelle, jih je pa nazaj pripeljal in jima privezal na privatist IV. razreda. vsak rog mošnjo, polno denarja. Odgovor: V tem so b li pri dotičnem kmetu v ne- malih skrbeh, kam sta šla vola. Kako so se Ljubi Julij! začudili, ko jim pride tretjega jutra hlapec R . . . .. . B . K ¦¦ * gre silno počasi s takimi koristnimi rečmi. Kadar pa kaj gotovega zvem, Ti takoj spo- Dragi gospod Doropoljski! ročim. Dolgo sem si želel biti naročnik ,,Zvon- čka". Ko sem ga prvokrat dobil, sem kar Velecenjeni gospod Doropoljski! vriskal od veselja. Dolgo ga ni bilo, se je pač zamudil, kakor časih vlak. Da ga le Ze večkrat sem se Vam namenila pisati, imam, to me veseli. Sedaj sem še v tretjem ali zmerom sem si mislila: bom že drugikrat razredu ljudske šole. V jeseni pojdem v gim- pisala. Ali sedaj sem spoznala, da ni nič z nazijo. Najrajši bi bil profesor. Vem, da se odlaganjem. še moram dosti učiti. Učenje pa me veseli. Hočem Vam sedaj kratko pismo pisati: Posebno rad pojem. Tudi gosli bi rad znal, Jako rada prebiram ^Zvonček". Ali žali- toda začetek je težaven. H koncu Vas lepo bog že tri mcsece ni prišel. Jaz ga več ne pozdravljam in Vas prosim, da tudi name ne douivam, dobim ga iz šole. Pri Sv. Jerneju pozabite v svojem kotičku! sem ga dobivala sama. Zivijo mi še stari Leo Berlic °^e 'n stara ma'*' S'ar& mi tudi še živijo. u^enec III. razr., Sv. Trojica v Slov. gortcah. $T ^enTpi ^. K^" LS, Odgovor: je šele tri leta star. V šolo hodim jako rada. Ljubi Leo! Najrajša se učim nemško in verouk. O pri- liki vcč Tvoje odkritosrčno veselje napravlja tudi raeni veliko radost. Ko bi bili le vsi naroč- b spoštovanjem niki v tem pogledu Tebi enaki! In jaz mislim, Avgustka Š i n i g o j e v a , da tudi so! Saj kaj more otroka bolj veseliti, v Selah pri Slovenjem Gradcu. nego lep list, ki je njemu namenjen. — Praviš, da bi rad postal profesor. To se lahko Odgovor: zgodi, treba je samo vztrajnega dela in Ljuba Avgustka! učenja. * Ako hočeš dobivati .Zvonček" vsak Velecenjeni gospod Doropo.jski! »^Je ^^'"n^bSa? So Kakor vidim, se malo učencev \z Bele pač vsi s Tabo vred veseli, če prihaja naš Krajine oglaša v Vašem kotičku. Ako Vam list vsak mesec na Tvoje ime. Le prosi svoje je všeč, Vam pišem. starše!