ŠTEVILKA 5 NOVEMBER 2019 Ko prejmem modro rutico ... Prostovoljstvo - moj optimalni prostor učenja T&BOR KAZALO REVIJA TABOR Odgovorna urednica: Metoda Zalar Glavna urednica: Suzana Podvinšek Urednik fotografije: Matic Pandel Urednica ilustracij: Maša Pušnik Lektoriranje: Neža Marija Slosar Ožji sodelavci: Jaka Bevk, Pina Maja Bulc, Jovana Bukic, Maja Kramar, Frane Merela, Tina Mervic, Katarina Miklavec, Maks Evgen Obelšer, Tadeja Pretnar, Anja Slapničar, Iva Štefanija Slosar, Zala Šmid, Pika Vrčkovnik, Metoda Zalar, Nik Žnidaršič Oblikovanje: Petra Grmek in Miha Maček (Reakcija) Grafična priprava: Igor Bizjak Fotografija na naslovnici: Domen Hauko Fotografija na zadnji strani: Žiga Debevc Naslov uredništva: revija.tabor@taborniki.si zdajatelj: Zveza tabornikov Slovenije, Einspielerjeva 6, Ljubljana Naklada: 7400 Revijo Tabor prejmejo vsi člani Zveze tabornikov Slovenije s poravnano letno članarino. Članarina in prejemanje revije sta vezana na koledarsko leto (januar--december). Revija je vpisana v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 792. ISSN 0492-1127 Revijo Tabor sofinancirajo: 9 HEFuELItâ ElDvEHMi n ms "mri d m ua mirani e, JTiMHUSF IN STORr REPUBLIC EUWEMiA MihlSTEiTiH OSVJtUMK. xmahott iv îftlrt il l kl \j.:rhlhi,l unuu1hd STRANI ORGANIZACIJE 4 Srce taborništva smo prostovoljci MEDVEDKI IN ČEBELICE 6 Čas praznovanja GOZDOVNIKI IN GOZDOVNICE 12 Ko prejmem modro rutico, lahko postanem prostovoljec ZA BOLJŠI JUTRI 18 Kako ustvarjamo mir po svetu UJEMI ZNANJE 24 Na vrtu prostovoljstva 26 Zakaj spremljati vložek prostovoljskih ur 27 Kaj mi je dalo taborništvo? VSEMU BOMO KOS 29 Prostovoljstvo - moj optimalni prostor učenja *•...... BREZ MEJA 33 Taborniki v tujini KNJIGOŽER IN FILMOLJUB 37 Umrla bi zate in druge izgubljene zgodbe POLETNA TABORNIŠKA ZGODBA 38 Še vedno svetimo JEZIKOVNA DROBTINCA 40 Napotki za pisanje voščil RAZVEDRILO 41 Pobarvanka 42 Besedna mreža 43 Pesmarica 44 Strip Ko smo stari 16 let in si prislužimo modro rutico, še bolj prevzamemo odgovornost za svoje znanje in aktivnosti. Takrat začnemo sami ustvarjati svoj taborniški program. T&BOR Kako ustvarjamo mir po svetu Besedilo: Katarina Miklavec, ilustracije: Darja Petrič, foto: SiNi ^ii^i^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ii'' Agenda 2030 za doseganje ciljev trajnostnega razvoja poudarja, da trajnostni razvoj ne more obstajati brez miru in mir ne obstaja brez trajnostnega razvoja. Napredek pri uresničevanju vseh ciljev agende je odvisen od učinkovitih in vključujočih ustanov, ki skrbijo za varnost, enake možnosti za vse ljudi ne glede na spol, etničnost in vero. 16 MIR, PRAVIČNOST IN MOČNE INSTITUCIJE razvoj. Države se morajo boriti proti vsem oblikam organiziranega kriminala in občutno omejiti finančne tokove ter trgovino z orožjem" (bit.do/fc5So). i. H J ZAKAJ POTREBUJEMO TA CILJ? Šestnajsti cilj trajnostnega razvoja Agende 2030, mir, pravičnost in močne institucije, spodbuja miroljubne in vključujoče družbe k trajnostnemu razvoju s smernicami: vsem omogočiti dostop do pravnega varstva ter oblikovati učinkovite, odgovorne in odprte ustanove na vseh ravneh. TRENUTNO STANJE URESNIČEVANJA CILJA VSVETU V svetovnem merilu smo še daleč od uresničitve cilja. Podatki, s katerimi se srečujemo po svetu, so še vedno precej pretresljivi, saj še vedno prihaja do umorov, nasilja nad otroki in ženskami, trgovine z ljudmi, umorov zagovornikov človekovih pravic, v določenih državah ostaja nizek odstotek izdanih rojstnih listov, kar igra vlogo pri zagotvaljanju posameznikovih pravic in dostopa do vladnih institucij. Junija 2019 je bilo izdano poročilo o doseganju ciljev trajnostenga razvoja Agende 2030, ki ga je izdalo združenje SDSN (Sustainable Development Solution Netowork) pod okriljem Organizacije združenih narodov in fundacije Bertelsmann Stiftung. Po poročilu je Slovenija med 162 državami uvrščena na 12. mesto glede celostnega uresničevanja ciljev. "Za uresničitev cilja si bodo države prizadevale občutno zmanjšati vse oblike nasilja in izkoreniniti zlorabe, izkoriščanje, nasilje, mučenje otrok ter trgovino z njimi. Prizadevali si bodo omejiti vse oblike korupcije in podkupovanja, spodbujati ter izvajati nediskriminatorne zakone in politike za trajnostni 18 Za boljši jutri Ključne ugotovitve letošnjega poročila ugotavljajo, da doseganje ciljev zahteva strukturne in sistemske spremembe. V prvi vrsti je za to potrebno sodelovanje vodstva držav in gospodarskih panog vladnega in zasebnega sektorja ter civilne družbe predvsem pri pripravi in implementaciji javnih politik. številka 5 T&BOR DNEVI OZAVEŠČANJA Pozornost ljudi lahko usmerimo k tematikam miru in pravičnosti z ozaveščanjem o relevantnih svetovnih dnevih. Te dneve lahko izkoristimo za pogovore in različne dejavnosti na določeno temo. Dnevi, ki so določeni s strani Združenih narodov z namenom ozaveščanja o miru in pravičnosti, so: O O JUNIJ svetovni dan boja proti otroškemu delu SEPTEMBER svetovni dan demokracije ■L O DECEMBER svetovni dan prostovoljstva © JULIJ svetovni dan boja proti trgovini z ljudmi .-: A ' Messengers of Peace VREDNOTE MIRU IN DIALOGA Iniciativa Messengers of Peace spodbuja angažiranost na področju t. i. culture of peace and dialogue, v prevodu kultura miru in dialoga, kar pravzaprav dosegamo skozi nekatere že obstoječe aktivnosti. Udejanjanje vrednot miru in dialoga dosegamo, ko pomagamo pomoči potrebnim in udejanimo "dolžnost do drugih", kot nam narekuje naša prisega. Prostor za razvoj kulture miru odpiramo, ko se spoprijateljimo z ljudmi drugačnega porekla, ozadja in verovanja. Mednarodni tabori so idealna priložnost za ustvarjanje tovrstnih vezi. Program Messengers of Peace je primeren za vse starosti. Za najmlajše je predvideno, da se udeležijo dogodkov, starejši v starosti gozdovnikov in gozdovnic organizirajo aktivnosti v skupini, člani nad 15 let pa naj bi že samostojno organizirali dogodke v sodelovanju z lokalnimi akterji. Danes več kot 150 nacionalnih skavtskih organizacij sodeluje pri programu Messengers of Peace, kar nakazuje skupinsko skrb za krepitev vloge skavtskega gibanja v smeri ustvarjanja okolja miru in pozitivnih sprememb v svojih lokalnih skupnostih. aHHTGÜMXW NHPWflU Uil Jf lil irvuout ÍV3Q iHlVJLA K3HWEH1J1 n mffiiuL ÍJ «Win mwíísíilu te nviJttó tU mfvwK 4un¡wjmd raijüwMj 6 tai mi* ■sjjujhj lit in owuUMJE lu píinmoin n HKWMLI fC fíWíMUU moiu GO IG ttntwihttl (u «nnnm M rtiivjswt \f nnsruii TRA1NOSTNEGA 22 Za boljši jutri številka 5 T&BOR POMEN MIRU ZA MESSENGERS OF PEACE ■PROJEKTI EVROPSKE SKAVTSKE REGIJE Baden-Powell je omenjal, da skavtstvo uresničuje idejo t. i. globalne mreže pomoči. Gledano iz te perspektive smo taborniki ustvarili svoj koncept miru. Vrednoto miru uresničujemo z vzgajanjem aktivnih državljanov, ki lokalne skupnosti podpirajo in se vanje vključujejo kot pobudniki in izvajalci sprememb. Spodbujanje tovrstnih aktivnosti ustvarja kulturo miru in hkrati pomaga posredno ali neposredno uresničevati cilje trajnostnega razvoja. Tako povezovanje in medsebojna podpora delujeta v smeri, da angažiranost in mir postaneta naravni del naše lokalne kulture in tradicije. °r fcl VODNIKI Tu je nekaj načinov, ki jih program ponuja kot možne načine aktivnega vključevanje v skupnost: • Pomoč posameznikom in skupnostim prizadetim zaradi naravnih katastrof, konflikotv, družbenih stisk in pomoč pri zagotavljanju virov za preživetje oz. izboljšanje kakovosti življenja. Ozaveščanje o trajnostni uporabi virov, ekonomski rasti in zaposljivosti mladih. Povezovanje lokalnega taborniškega rodu z lokalno skupnostjo za izmenjavo idej in spodbujanje sodelavanja. Tudi na evropskem skavtskem nivoju se lahko vključujemo v projekte, ki nas nagovarjajo k tematikam, s katerimi lahko pripomoremo k miru in sodelovanju. Evropska skavtska regija je oktobra 2019 sprejela triletni načrt dela, v katerem je kot prioritetno strateško področje opredeljeno področje Diversity and Inclusion, v slovenskem prevodu drugačnost in inkluzija. Namen področja je zagotavljati, da je skavtstvo v Evropi dostopno vsem in da so članom organizacije ponujene enake možnosti udejstvovanja v projektih in na ravni odločanja. To naj bi se dosegalo z vključevanjem raznolikih mnenj pri odločanju, izobraževanjih in izvedbi projektov. Tudi ZTS je del projekta Diversity and Inclusion, zato v prihodnjem letu spremljaj dogajanje na tem področju na vseh taborniških družbenih mrežah. LITERATURA "Cilji trajnostnega razvoja: prihodnost, ki jo želimo." bit.do/fc5So "Goal 16: Advocacy Toolkit." bit.do/fc5SA "Messengers of Peace: Guideline on Programme and Network." bit.do/fc5SP "Why it matters: Goal 16." bit.do/fc5S3 "Slovenije pri doseganju ciljev trajnostenga razvoja agende 2030 tudi letos med najuspešnejšimi državami." bit.do/fc5Tj "Draft Regional Scout Plan 2019-2022." bit.do/fc5Tu "Sustainable Development Goals: Knowledge Platform." bit.do/fc5U4 november 2019 Za boljši jutri 23 Na vrtu prostovoljstva Besedilo Ema Kočevar foto Neža Te mik ////////////////^^^^ Še slabi trije meseci in bo konec koledarskega leta. Jesen je in kmalu bo zima. Mrzel veter je začel pihati in listje odpada. Čas je, da poberem še zadnje pridelke, ki mi jih je letos obrodil vrt. Danes je ravno topel in sončen dan, ki daje priložnost, da na vrtu opravim še zadnja opravila in ga pripravim na pomlad, ko ga bo treba pripraviti na novo sezono. Ko pristopim bližje svojega vrta, opazim, da je na njem veliko manj pridelkov, kot sem pričakovala. Prav tako je vso zelenjavo prerasel plevel, ki je že tako izrabljeni zemlji vzel še več energije. Opazim, da je desni kos vrta še v slabšem stanju kot zadnjič. Zavem se, da letos na tem mestu ni vzklilo nobeno seme. "Verjetno bo potrebno kolobariti," si rečem. Globoko vdihnem, se usedem na bližnjo sedaj že malce mokro travo in ugotovim, da sem svoj vrt enostavno preveč izčrpala, da vanj nisem vlagala dovolj truda, energije in časa. Vsako leto me je razveselil z bujnim pridelkom, jaz pa si, (pre)zaposlena z drugimi stvari, nisem vzela niti toliko časa, da bi mu pomagala in si pripravila osnovne stvari za ozimnico. ODGOVORNOST ZA NASE PROSTOVOLJCE^^H Na prispodobi vrta si lahko pogledamo, kaj se zgodi z našimi prostovoljci, če jim namenimo premalo časa, jih ne motiviramo, ne izobražujemo in pripravljamo na nove projekte. Kaj kmalu bomo opazili, da se tudi v njih vrašča "plevel", da jim ne dajemo dovolj vzpodbude, da bi razvili svoj največji potencial in jih počasi izgubljamo. Kot načrtovalci v organizaciji (starešine, načelniki, načelniki družin, mentorji itn.) prevzamemo odgovornost, da naš 24 Ujemi znanje številka 5 T&BOR vrt (prostovoljci) deluje najboljše. Marsikdaj smo prezaposleni in nas življenje prehiti, zato pozabimo nanj. Sadovi našega delaI Velikokrat pa se ne znamo ozreti nazaj in reflektirati naših podvigov in zaključenih projektov. Če bi to storili, bi ugotovili, da počnemo nekaj tako zelo fantastičnega in edinstvenega, vendar se tega početja ne zavedamo. Marsikateremu otroku pomagamo skozi ranljivo dobo odraščanja. Želimo, da dobi zaveznika in prijatelja. Mlade ljudi vzgajamo v angažirane, avtonomne, solidarne in odgovorne posameznike, ki bodo nekega dne na vodilnih položajih. In bodo z vrednotami, za katere verjamemo, da so prave, ponovno vzgajali mlade. Najbolj neverjetna stvar je to, da vse to delamo prostovoljno. Za ves vložen trud ne dobimo denarnega plačila. Vendar nas to ne zaustavi, nasprotno, s prostovoljstvom še bolj rastemo. Naša nagrada je mnogo bolj preprosta. Nasmeh otroka, ko se vrne s taborjenja in ponosno razlaga staršem, kako je na taborjenju celih 10 dni sam pomival svojo menažko. Ponos, s katerim GG razlaga svojim vrstnikom, kako mu je uspelo prespati tri dni v gozdu in ob tem sploh ni pomislil na uporabo mobilnega telefona. Iskrica v očeh PP-ja, ko spozna prijatelje iz tujine ali se prvič zaljubi. Ter nenazadnje ponos in zadovoljstvo RR in grč ob spoznanju, da so uspešno zaključili večdnevno akcijo in mladim omogočili še eno nepozabno taborjenje. VODENJE PROSTOVOLJCEV Vendar se vse to lahko zgodi samo z načrtnim vodenjem in vzgajanjem prostovoljcev. Prostora za napredek je še ogromno. Ker pa se zavedamo, da proces upravljanja s prostovoljci ni enostaven, vsako leto organiziramo različne vsebine za podporo prostovoljcem ali usposabljanje načrtovalcev za delo z njimi. Na nacionalni in območni ravni se organizirajo različna izobraževanja in srečanja za prostovoljce, na vodstvih rodov je, da jim omogočite udeležbo. Z usposobljeno in motivirano ekipo prostovoljcev lahko premikamo gore. ISKRB ZA NAŠE PROSTOVOLJCEl Torej, naslednje leto bom tako kot za prostovoljce poskrbela tudi za svoj vrt. Najprej ga bom dodobra z lopato prerahljala oz. prostovoljcu priskrbela zadostno znanje, ga poslala na različna usposabljanja oz. srečanja prostovoljcev. Ne bom pozabila desnega kota vrta, kjer je bilo potrebno kolobariti. Tja bom posadila nekaj drugega oz. pomagala prostovoljcu, da ponovno najde svoj bit pri tabornikih. Potem bom z veliko količino semen (znanja) svoj vrtiček posejala. Ko se bodo pridelki (rezultati) že kazali, ga bom budno spremljala, odstranjevala plevel oz. prostovoljcu nudila dovolj podpore, da bodo pridelki še boljši. Zalivala ga bom oz. mu ponujala nove izzive, dogodivščine, avanture. Mu pomagala, če bo plevel začel preveč rasti ali bo nastopila kakšna težava in jo bova skupaj premagala. In potem, ko bo čez leto spet prišel čas jeseni in pobiranja pridelkov, upala, da sem z pravilnim in sprotnim vlaganjem dela, energije in truda v vrt, dobila res odlične in slastne pridelke. Prostovoljci s(m)o utrip naše organizacije, na njih gradimo misli, ideje, projekte, ki velikokrat dobijo takšno širino in veličino, kot si je nismo niti upali predstavljati. S prostovoljci dosegamo ogromno in drznem si reči, da v večini primerov znamo premakniti tudi marsikatero goro. november 2019 Ujemi znanje 25 T&BOR Zakaj spremljati vložek prostovoljskih ur Besedilo: Jure Ausec - Bajs //////////////////////^^^^ V RSŽ-ml (rod ima okrog 120 članov) že pet let beležimo prostovoljske ure. Letno jih opravimo okrog 7500, večino v obliki vsebinskega dela, manj pa v obliki organizacijskega in drugega dela. Po Zakonu o prostovoljstvu znaša prispevek naših prostovoljcev okrog 75 000 evrov. Tolikšna je torej vrednost našega dela, ki ga vložimo v rod (pa seveda se kakšna ura izmuzne, prav tako ni vključeno delo, ki ga člani opravijo na ravni ZTS). Super, boste rekli, ampak tega denarja nikoli ne vidimo ... Ni čisto res. Obstaja kar nekaj razlogov, zakaj je ure vredno beležiti in kako se ta vložek vsaj delno finančno povrne. SPREMLJANJE DELA Podatek je pomemben na ravni posameznika, saj lahko spremlja svoje delo, pridobi potrdila o opravljenem delu in izkušnjah, vodje pa lahko prej opazijo posameznike, ki delajo preveč in delo razporedijo enakomernejše. Tako lahko preprečujemo izgorelost prostovoljcev. PRIJAVA NA RAZPISE Na ravni rodu lahko društvo vložek v obliki prostovoljskega dela uveljavlja kot lasten vložek pri vseh razpisih. Povedano drugače, če na razpisu prosimo za nekaj tisočakov, je naš vložek tako velik, da razpi-sovalec sofinancira zelo majhen delež, zato dobimo veliko točk pri vrednotenju prijave. Seveda lahko na tak način tudi uradno pokažemo, da so v projekt vključeni prostovoljci, kar pomeni dodatne točke, poleg tega pa nam ni treba iskati drugih virov financiranja, da bi ugodili razpisnim pogojem, ki velikokrat zahtevajo več virov. Zavedati se moramo, da taborjenje ni vredno osem tisočakov, ki jih poberemo s taborninami, temveč 30 tisočakov, kjer levji delež odnesejo prostovoljci. Pojasnilo stroškovI Beleženje se obrestuje tudi v odnosu do staršev in donatorjev - prostovoljsko delo v povprečju predstavlja vsaj dvakratni vložek v primerjavi z denarjem, ki ga zberemo s taborninami. Če podatek pravilno predstavimo, se prispevek staršev ne zdi tako velik in ga z lažjim srcem poravnajo. Za primer: članarino za 30 vodovih srečanj (in seveda vse druge ugodnosti) z lahkoto stane 50 evrov, pa bo prispevek vodnika na člana voda še vedno za polovico višji (brez ostalih ugodnosti!). Tako se tudi staršem članarina ne zdi več visoka, ko razumejo, koliko časa (prevedenega v vrednost delovnih ur) vloži vodnik v vsakega otroka. PERCEPCIJA PROSTOVOLJSKIH ORGANIZACIJ^^^^^^^I Pomembne so tudi številke na državni ravni. Lansko leto smo prostovoljske organizacije opravile za skoraj 100 milijonov evrov prostovoljskega dela, pa je v razvid vpisanih malo organizacij (taborniških rodov npr. samo 17). Povedano drugače, z našimi vzgojnimi, socialnimi, športnimi, preventivnimi in drugimi programi smo opravili za 100 milijonov evrov koristnega dela, ki bi ga morala sicer opraviti država. Je potem res preveč pohlepno, če se prostovoljske organizacije zavzemamo za kakšen milijon denarja na državni ravni več? Nauk zgodbe je torej: beležite prostovoljske ure, da bo naše delo vidno na vseh ravneh. 26 Ujemi znanje številka 5 Besedilo: Tomaž Hudomalj - Hugo, foto: Matic Pandel in Hugo ///////////////////////////////////////////// Taborništvo je tako pomemben del mojega življenja, da me je kar strah pisati o tem. Ker z besedami ni mogoče opisati vsega, kar mi je dalo. Po drugi strani pa je čisto enostavno. Tabornik sem od prvega razreda osnovne šole. Po končanem osmem razredu sem naredil vodniško šolo, potem sem bil vodnik (dva voda sta še posebej zaznamovala moje življenje - BoGoMoLKe in Bumberji), član organizacijske ekipe rodovih zimovanj, naredil sem inštruktorski tečaj, bil vodja programa na rodovem taborjenju, načelnik čete, načelnik rodu, član ekipe na inštruktaži oz. tečaju za vodje, zdaj pa sem član častnega razsodišča ZTS. SPOMINI Pri tabornikih sem dobil svoje najboljše prijatelje. Pri tabornikih sem spoznal svojo ženo. Pri tabornikih sem prvič (in verjetno edinkrat) v življenju prekrival streho in betoniral. Pri tabornikih sem dobil prvi november 2019 poljub. Taborniki so me naučili sprejemanja odgovornosti. Pri tabornikih sem se naučil skoraj vsega, kar vem o javnem nastopanju (ki je zdaj ključni del moje službe). Ujemi znanje 27 T&BOR Pri tabornikih sem se naučil organizacije dela. Taborniške akcije so mi dale nore spomine, neverjetne zgodbe, nepozabne dogodivščine. Pri tabornikih sem spoznal, koliko te lahko (če jih znaš poslušati in se jim dovolj posvetiš) naučijo otroci. Ti isti otroci, ki ti znajo tako zelo dobro pokazati, ko nekaj narediš dobro. Ta iskrena hvaležnost, iskrice v očeh. Samo pri tabornikih je (bilo) vse ostalo nepomembno. Samo rutica, šotori, otroci, prijatelji, kitara. To je (bilo) dovolj. In zato še vedno vztrajam. Ker sem vsakič, ko si na-denem rutico, neskončno ponosen. Ker kar žarim, ko grem na ROT ali na taborjenje ali sodelujem pri kakšni taborniški akciji. Ali pa preprosto s prijatelji obujam spomine. In kako zelo sem srečen, ko mi moj starejši sin zvečer, ko mu pred spanjem pojem pesmice, vsakič reče: "Ati, najprej taborniško himno, potem himno medvedkov in čebelic, potem Dan je šel in potem lahko sam izbiraš." IZKUŠNJE Taborništvo je zame dejansko bilo šola za življenje. Ko mi danes šef v službi reče, da moram pripraviti in izvesti kakšen projekt, vem, da sem to že počel, ko sem pripravljal taborjenje ali zimo-vanje. Ko stopim pred kamero se ničkolikokrat spomnim Ha botovih predavanj o javnem nastopanju na inštruktaži. Tam sem se naučil tako rekoč vsega, kar danes počnem. Sodelovanje z nadvse različnim spektrom ljudi, ki jih imam za sodelavce? Tudi z najbolj napornimi? Ni problema! Kaj vse sem doživel, koliko različnih profilov ljudi spoznal in se z njimi ukvarjal, ko sem bil načelnik, ko sem bil vodja programa. Skupaj smo reševali krizne situacije, improvizirali, iskali inovativne rešitve. Zato me danes tega ni strah. Še več - uživam v tem, ko je treba delati velike stvari in na poti reševati izzive. TABORNIŠTVO ...... Na prvi pogled je tako zelo enostavno. In je res. A če ga znamo izkoristiti, če ga znamo pravilno ovrednotiti, je dovolj kompleksno, da je lahko sijajna šola za življenje. »Ar 28 Ujemi znanje številka 5 T&BOR f\N6fli»(ft»sr CVO Prostovoljstvo -moj optimalni prostor učenja Tina Mervic, ilustracije: Aja Vogrinčič /////////////////^ Tabornike se pogosto povezuje s prosto-voljstvom. In prav je tako. V taborniških organizacijah deluje ogromno prostovoljcev. Kaj nas žene, da postanemo prostovoljci? Kaj nam omogoči, da prostovoljci ostanemo? Ker se približuje konec leta je to idealen čas, da se ozremo nazaj in reflektiramo, kaj se je v preteklem letu zgodilo, kaj nam je uspelo doseči in na kakšne načine smo se osebno razvili. Po drugi strani pa je to tudi čas, da si postavimo nove cilje, ki jih v novem letu želimo doseči. Razmislimo lahko o tem, kako lahko svoje prostovoljstvo še izboljšamo, nadgradimo, kako ločimo prostovoljstvo od razdajanja za druge in kako ob prostovoljstvu rastemo in se ne izčrpavamo. ZAKAJ SEM PROSTOVOLJEC? Prostovoljec pri tabornikih je vsak, ki skrbi, da skupaj ustvarjamo boljši svet. Vsak od nas lahko navede svoj razlog zakaj je prostovoljec in vsak ima v ozadju lastne potrebe in cilje, ki jih s prostovoljstvom uresničuje. Nekateri so prostovoljci zato, ker si želijo krepiti medsebojno solidarnost med ljudmi, nekateri želijo pridobiti pomembna vseživljenjska znanja, nekateri spodbujajo pomen družbene odgovornosti, nekateri želijo prispevati k izboljšanju lastnega ali pa življenja drugih. Nekateri pa bi odgovorili, da so prostovoljci zato, ker so tam prijatelji, ker se imajo preprosto fajn in ker jim da nekakšen neopisljiv občutek, da je to kar delajo, prav. Vse to nas tudi žene, da vztrajamo. Znotraj prostovoljstva najdemo vedno nove izzive, vedno nove ljudi, vedno november 2019 Vsemu bomo kos 29 T&BOR nova poznanstva, ki nas ženejo, da hočemo še več. Tekom prostovoljstva pri tabornikih vidimo, kako se razvijamo in kako naši mladi odraščajo v odgovorne in angažirane mlade posameznike, ki čutijo podobno kot mi. Prostovoljstvo je idealna odskočna deska, da se razvijemo v odgovorne posameznike, da se v varnem okolju naučimo pomembnih veščin, da spoznamo druge in samega sebe in se pripravimo na ostale izzive, ki nas še čakajo v življenju. KAJ MI DAJE PROSTOVOLJSTVO? Iz definicije prostovoljstva lahko razberemo, da za prostovoljsko delo nismo plačani z denarjem. Prostovoljci se za prostovoljstvo torej ne odločamo z vidika izboljšanja materialnega stanja, ampak izboljšanje samega sebe in družbe. HMPA-flJA ODe°VORNo5T °°perosr iskreno5T /Najbolj univerzalna korist prostovoljnega dela je priložnost pridobivanja novega znanja in izkušenj. Preko novih /izkušenj pa mladi spoznavajo sebe, svoja čustva, preizkušajo lastne meje, razvijajo pozitiven odnos do dela v skupini, razvijajo občutek /lastne koristnosti in s tem izboljšujejo samopodobo, izoblikujejo vrednote, pridobijo drugačno razumevanje in preživljanje prostega časa ter novega, realnejšega pogleda na življenje. Hkrati pa tudi izoblikujejo boljše razumevanje socialnega okolja, v katerem delujejo. 30 Vsemu bomo kos številka 5 T&BOR ZA STARSE a Posamezniki se za prostovoljstvo odločamo v okviru svojega prostega časa in marsikdo se na začetku odloči za to obliko dela zaradi novih poznanstev, nudenja pomoči tistim, ki jo potrebujejo, in osebnega zadovoljstva. Ta oblika neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja mladim omogoča tudi dostop do znanja in veščin, ki jih sicer ne morejo pridobiti s formalnim izobraževanjem. Prav zato je še toliko bolj pomembno, da se mlade spodbuja k prostovoljstvu. CONA UDO&M CONA UČENJA nevarna com^^ KAJ STORITI, KO NE GRE VEČ? Ni potrebno izgubljati besed, da ima prostovoljstvo pozitiven učinek na posameznike in družbo na splošno. Vseeno pa smo prostovoljci kljub vsem pozitivnim vidikom prostovoljstva lahko tudi izkoriščani ali pa ne dobimo ustrezne podpore in smo potisnjeni v določene situacije, katerim morda niti nismo kos. Tudi pri tabornikih se kdaj zgodi, da zaradi pomanjkanja vodnikov ali vodstva, nekdo prevzame vlogo, za katero še ni pripravljen. Posledični posamezniku prostovoljstvo ni več v veselje, ampak v obvezo. To ne pomeni, da je potrebno zbežati od odgovornosti, ko sem nam pojavi, ampak je pomembno poznati svoje potrebe, želje in sposobnosti, in odgovornosti prilagoditi njim. Glede na eno izmed psiholoških teorij o motivaciji (teorija vzburjena/navdušenja) se bomo največ naučili, ko bo stopnja navdušenja oz. potreba po nečem novem visoka in ko se bomo hkrati počutili, da to lahko dosežemo. Takrat smo v coni učenja in to je cona, kjer je stopnja motivacije najbolj optimalna in takrat najbolj osebno zrastemo. Če vedno ostanemo le v coni udobja, kjer je navdušenje srednje visoko, aktivnost pa zmoremo zagotovo izvesti, se lahko začnemo dolgočasiti in se sprašujemo, zakaj še vztrajamo. Tak primer so npr. vsakotedenski taborniški sestanki, kjer počnemo aktivnosti, ki jih že dodobra znamo izvajati. Počutimo se udobno, a naučimo se mnogo manj in počasi postane vse skupaj dolgočasno. Lahko se nam tudi zgodi, da moramo nekaj doseči, vendar nimamo potrebnih znanj, da bi to dosegli. Potisnjeni smo v situacijo, ki ji nismo kos. Znajdemo se v nevarni coni, kjer ne vemo, kako naprej in kako se bo vse skupaj končalo. Takrat je nujno imeti mentorja ali znanje o postavljanju lastnih mej - znati reči "ne". ASERTIVNOST Svoje mnenje je tudi potrebno sporočiti na jasen, odločen in spoštljiv način, tako do nas kot do sogovornika. Tej veščini pravimo asertivnost. Asertivnost nam pomaga, da se izognemo konfliktom. Gre za odloč- CONN UDO&JA CONA UČENJA NEVARNA CONA im/oWn/a. hin O C ArMua. 'VWitXo- ori/roW NAI/DU5ENJE november 2019 Vsemu bomo kos 31 T&BOR nost, samozavest, poštenost in spoštljivost hkrati. Cilj asertivnega pogovora je kompromis oziroma doseganje stanja "jaz sem v redu in ti si v redu", torej vzajemno sprejemanje. Asertivni posamezniki se zavedajo svoje odgovornosti, ki jo imajo do drugih ljudi in enako pričakujejo od ostalih. Svoje namere izražajo odkrito, nenasilno, nikoli v škodo drugih in na način, ki kaže da spoštujejo tako sebe kot druge. I KAJ LAHKO STORIM ZASE? Opisujemo le nekaj načinov, kako se bolje spoznati in rasti. • Spoznavanje svojih močnih in šibkih lastnosti: Naredi seznam svojih pozitivnih in negativnih lastnosti, premisli o njih in o tem, kaj ti pomenijo in kaj ti prinašajo. Razmisli, kako jih lahko vključiš v prostovoljstvo in pri katerih potrebuješ še več podpore. Zavedanje svojih želja, ciljev: Naredi dva seznama, in sicer enega za želje, cilje, ki si jih želiš in enega za želje, cilje, ki jih potrebuješ pri doseganju svoje karierne, prostovoljske ali življenjske poti. Preglej, kje se seznama prekrivata in katere izkušnje potrebuješ in si jih obenem tudi želiš. To so tiste želje, ki si jih resnično želiš uresničiti in imaš zanje tudi dovolj znanj in izkušenj. Razvijanje svojih močnih lastnosti in premagovanje svoje šibkosti: Osebni razvoj je povezan z razvojem samozavesti, ki pa jo krepimo z dosežki in novim izkušnjami izven cone udobja. Trudi se, da boš pogosto počel nove stvari, na katere boš ponosen in boš lahko krepil svoje prednosti. Predvsem razvijaj empatijo, strpnost, odprtost, odgovornost in iskrenost. Če želimo biti uspešni prostovoljci in zadovoljni sami s sabo, je torej priporočljivo, da se vedemo bolj aser-tivno. Začne se pri nas - s preprostim razmislekom o različnih vidikih samega sebe. S tem, ko bomo vedeli, kaj hočemo, bomo lahko še boljši pri tem, kar delamo kot prostovoljci. Najprej pa je seveda potrebno poskrbeti za svoje dobro počutje. Šele takrat lahko vse dobro prenašamo tudi na druge in ob tem sami rastemo. NAGRADIMO SE Ob vseh prostovoljnih aktivnostih ne smemo pozabiti na to, da se je ob koncu potrebno nagraditi. Je že res, da je nagrada že prostovoljstvo samo, ampak naše prostovoljno delo ne sme postati samoumevno. Nikoli ne škodi, če se nagradimo tudi z zunanjimi motivatorji, kot so izlet v dobri družbi, dobra hrana, dobra zabava in kakšen predmet, ki si ga že nekaj časa želimo. Tako še dodatno okrepimo spomin na vse pozitivne vidike, ki nam jih je prineslo prostovoljstvo. 32 Vsemu bomo kos številka 5 nV F/J > r m ;- U m ^mi ■ -M ■ i g nji ' Is ■ ¿i ' ' i . 'v —f v Besedilo: Urban Lečnik Spaic - ULS, foto: Nštascha Skjaldgaard in Domen Svetko ■ ' . . \ Slovenski taborniki smo člani svetovne skavtske organizacije -WOSM-a' (World":Or.ganisation of the Scout movement) "od-jeta. . £ ,1 1994, kar -pa pomeni, da. smo od "takrat člani tudi Evrppske-skavt-.,, ',' ske regije (ESR), ki danes združuje skavte iz 41 evropskih držav. november 2019 Brez meja 33 TÄBOR KAJ JE ESR Razmerja med Evropsko skavtsko regijo (ESR) in članicami bi lahko opisali kot razmerje med Zvezo tabornikov in rodovi. Glavne usmeritve dela prihajajo s strani držav (pri nas rodov) na konferenci (pri nas skupščini), ki se odvije vsake 3 leta. Letošnje leto je Evropska skavtska konferenca potekala pri naših sosedih, na Hrvaškem, in sicer v obmorskem mestu Split. Zanimivost Evropske skavtske regije je definitivno ta, da je konferenca združena skupaj s konferenco WAGGGS-a (The World Association of Girl Guides and Girl Scouts), saj v Evropi poteka kar nekaj dogodkov v sodelovanju z obema organizacijama. Ena izmed takih stvari je vsakoletni izobraževalni dogodek The Academy, ki je letos potekal v Sloveniji, prihajajoči evropski jamboree na Poljskem in že znani mednarodni tabor Roverway. KONFERENCA ESR Zakaj smo se taborniki udeležili konference? Pomembno je, da smo kot člani ESR prisotni pri sprejemanju načrtov regije, prejemanju informacij in krepitvi partnerskih odnosov. Hkrati pa je konferenca odličen prostor za mreženje, izobraževanje, povečanje prepoznavnosti in vpliv ZTS v ESR. Letošnje konference sva se v avgustu udeležila dva predstavnika ZTS, Eva Bolha in Urban Lečnik Spaič. Zame je bila to prva izkušnja delegata na mednarodni konferenci, Eva pa je tukaj že izkušena in pozna vse trike. Delegati iz ostalih držav so bili več kot odprti za druženja, spoznavanje, debate ... K dobremu sprejemu pa je pripomogla tudi WOSM-ova konferenca v Sloveniji. Kdor koli je bil leta 2014 pri nas, je znal povedati lepe stvari 0 svojem obisku naše države. Pohvalili so naše delo, prostovoljce in celotno izpeljavo konference, na kar smo lahko zelo ponosni še danes. Konferenca ESR je zelo podobna naši skupščini, govori se o financah, predstavlja se rezultate dosedanjega dela, planira se za naprej in voli nove člane v evropski odbor oz. pri nas v izvršni odbor. Glavne razlike so, da traja štiri dni, ima dva uradna jezika (angleščino in francoščino), ima veliko spremljevalnega programa (med odmori je glasba) in ljudem se ne mudi domov, saj vejo, da se bodo naslednje jutro spet vrnili k zasedanju. Mogoče lahko kakšno od teh stvari vpeljemo tudi pri nas? Vrhunec konference so bile definitivno volitve, kjer se je 10 kandidatov potegovalo za šest mest v komiteju. Proces kandidatur se je začel že pred poletjem, ko so kandidati začeli pošiljati svoje opise in programe. Ni manjkalo pogovorov na štiri oči, lobiranj, predstavitev in podobnih zadev. Zanimivo pri procesu odločanja (o splošnih zadevah, financah, načrtih ...) je to, da ima vsaka država šest glasov (skupaj 246), ki jih lahko porabi kot celoto ali jih razdeli, npr. 3 za, 2 proti in 1 vzdržan. Pri procesu volitev (funkcionarjev) pa je tako, da ima vsaka država 36 glasov za šest mest v komiteju. Tukaj pride deljenje glasov v poštev, saj daš lahko vsakemu kandidatu od 0 do 6 glasov. 34 Brez meja številka 5 Poleg plenarnega zasedanja je veliko programa potekalo po delavnicah, kar je popestrilo dogajanje, hkrati pa nas delegate prisililo, da nismo zaspali za računalniki. Ker sva bila samo dva, sva si morala sproti razporejati, na katere delavnice bo šel kdo, da sva obiskala čim več različnih tem. Udeležila sva se predvsem tistih, ki so lahko trenutno aktualni za ZTS: priprava strategije organizacije, nagrajevanje prostovoljcev, partnerstva z organizacijami. Nekatere delegacije so imele pet, šest delegatov in pri razporejanju niso imele toliko težav. Poleg prisotnosti na zasedanjih, delavnicah, volitvah je vloga kandidata tudi ta, da se druži in spoznava s skavti iz ostalih držav. Poleg krepitve osebnih veščin, novih poznanstev je to koristno za ZTS, saj se na ta način lahko pridobijo nove ideje, pridobijo izkušnje in partnerstva za nove projekte. KAM GREMO MEDNARODNO Triletni plan ESR se je sestavljal dobro leto, pri procesu pa so imele države članice veliko vlogo. Sestavljen je tako, da bo omogočil razvoj regije in organizacij članic. Struktura regije naslavlja podobne elemente, kot si jih postavljamo v ZTS: komunikacije, finančna stabilnost, delo s prostovoljci, program in delovne metode organizacije. Strateške prioritete evropske regije v naslednjem triletju so vpeljevanje smernic trajnostnega razvoja, merjenje vpliva skavtstva ter povečevanje raznolikosti in inkluzije v skavtskih organizacijah. ALI VES? Z letošnjim letom se je na ravni WOSM-a aktivno začela pripravljati in uporabljati platforma WOSM Services (WOSM-ova pomoč). Spletna platforma, ki ponuja vsebine s področji, kot so: komunikacija, delo z odraslimi prostovoljci, dobro vodenje, strateško planiranje, duhovnost ... Področja so aktualna predvsem za nacionalne organizacije, hkrati pa lahko pridejo zelo prav tudi posameznikom, ki se ukvarjajo s temami na teh področjih. Poleg dokumentov so na voljo tudi primeri dobrih praks, video predstavitve in spletni treningi. Najdete pa jih na bit.do/ffa5D. november 2019 Brez meja 35 »BOR V*. N. M X. FOSE ALI FRIENDS OF SCOUTING Gre za posebno vejo evropske skavtske fundacije, namenjeno finančni podpori projektov v Srednji in Vzhodni Evropi, ki posledično pomagajo pri razvoju in rasti evropske skavtske regije. Prijavite lahko kateri koli projekt, ki ste ga pripravili v vašem rodu. Ta projekt pa mora seveda imeti jasno določene cilje, metodo in rok izvedbe. Vaš projekt bodo lahko podprli potencialni donatorji. Kar pomeni, da prijavljen projekt ne pomeni avtomatsko tudi prejetih sredstev. Tudi v Sloveniji imamo nekaj članov FOSE in tudi v Sloveniji je bilo nekaj projektov financiranih preko te fundacije. Če te zanima več o celotni zadevi, če želiš tudi ti prispevati v fundacijo in k razvoju tabor-ništva na nekoliko drugačen način, si preberi novico na Stenčasu. Ravno letos pa je naš starešina Jernej Stritih postal doživljenjski član te skupine. KAJ WOSM PONUJA MENI V Splitu se je ponovno srečalo nekaj posameznikov, ki so bili leta 2014 na mladinskem forumu na Rogli. Ti posamezniki so še danes aktivni taborniki, ki so prevzeli aktivne vloge v taborništvu oz. širši družbi na nacionalni, evropski in globalni ravni: člani svetovnega skavtskega komiteja, mladinski svetovalci, člani evropskega skavtskega komiteja, vodje konferenc in delegati, poslanci, člani izvršnih odborov nacionalnih organizacij, načelniki nacionalnih organizacij, predstavniki v evropskih mladinskih platformah ... Udeleževanje na mednarodnih akcijah ti lahko prinese znanje in motivacijo za nadaljnje delo v taborništvu. Možnosti je kar nekaj in med seboj se zelo se razlikujejo. Če imaš željo ali vprašanja, pocukaj za rokav načelnico za mednarodno dejavnost Anjo Slapničar, pišeš ji lahko na nacelnik.md@taborniki.si. 36 Brez meja številka 5 Besedilo: Nik Žindaršič, fotografija: SiNi /////////////////////^^^^ Končano okrevanje po poletnih taborniških romancah in šolsko obdobje težita k temu, da roke zagrabijo in oči požrejo zgodbo, ki bi obudila spomine ali vzbudila upe za prihodnost. Za to je morda najbolj primeren pisatelj Fitzgerald, ki je najbolj poznan po romanu VelikiGatsby, prikazu življenja v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in trpljenja zaljubljencev v njem. V zbirki kratkih zgodb se ukvarja s podobnimi temami, vendar so zaradi svoje dolžine morda še bolj prepričljive in udarne, kot je roman. ZGODBE O LJUBEZNI Vseh osemnajst zgodb se tako ali drugače ukvarja z ljubeznijo. Z ljubeznijo vseh vrst, oblik in jakosti. Mnoge so bile ravno zato izgubljene, saj založniki niso hoteli objavljati zgodb, kot je npr. zgodba o potepu-hinji in pisatelju, ki se srečata na vlaku, s katerim ona potuje nekam, kjer bi bilo življenje lepše in lažje, on pa raziskuje ljudi, kot so ona, ker o njih piše scenarij za film, posnet v obljubljeni deželi Hollywood. In se zaljubita. Fitzgeraldovi liki ljubezni ne iščejo, nekateri se je celo izogibajo, ona pa jih vseeno najde in sili v dejanja, ki jih drugače ne bi počeli. Spet drugih zgodb pa sam Fitzgerald ni hotel izdati: nekatere so se mu zdele preveč osebne, za druge pa ni našel primerne zbirke ali trenutka, da bi jih izdal. Skupaj nudijo odličen vpogled v demografijo časa njegovega ustvarjanja: od najbolj revnih, tistih na robu preživetja do bogate aristokracije z razvajenimi otroki in časom za igranje nepomembnih iger. Tudi danes nekatere stvari ostajajo nespremenjene: ljubezen še vedno je, mogoče malo predrugačena, vendar še vedno vseprisotna. 1 PREBERI VEC Povzeto po F. Scott Fitzgerald: Umrla bi zate in druge izgubljene zgodbe (I'd Die for You and Other Lost. Priporočeno branje za starejše GG in starejše. november 2019 Knjigožer in filmoljub 37 Poletna taborniška zgodba - zmagovalka literarnega natečaja Besedilo: Nik Žnidaršič, foto: Pija Šarko ///////////////////^^^^ Kaj iščemo, ko beremo taborniško zgodbo? Like - tabornike, raznolike, z nečim, kar jih razlikuje od drugih, pa naj bo to humornost, spretnost ali apatija. Zanimivo, vznemirljivo zgodbo, s presenečenji, ki jih imamo radi (kot pravi Manca Poročnik v zmagovalni zgodbi). In predvsem prijateljstvo, v kakršni koli že bodi obliki: z rižem skuhanim v sumljivi vodi ali sočlanom kot požarnim alarmom. Najbolje je vse to združila in zapisala prav Manca, katere zgodbo tudi objavljamo. 38 Poletna taborniška zgodba številka 5 SE VEDNO SE SVETIMO Hodim. Gledam v tla in poslušam korake še sedmih ljudi, ki sem jih spoznala pred nekaj dnevi. Nahrbtnik za bivak še nikoli ni bil tako lahek. Medtem razmišljam o navodilu, ki smo ga dobili: "Ne vzeti dosti stvari. Vzemite toliko, kot če bi šli na enodnevni izlet." Ozrem se in na hitro premerim opremo obeh vodnikov. Nahrbtnik prve je bil izjemno majhen in še ta napol prazen, drugi, ki ga pravzaprav nihče od nas ni poznal, pa nahrbtnika sploh ni imel. Pomislim, da tukaj nekaj ni prav, ampak jaz imam taka "presenečenja" rada, zato o tem neham razmišljati in se spustim v pogovor z ostalimi. Nismo šli pretirano daleč, ko nam vodnik že zakliče, da naj, ko se nam zdi primerno, zavijemo v gozd. Na hitro smo se spogledali, naredili še nekaj korakov, zavili s ceste in nadaljevali globlje v gozd, dokler nismo za seboj zaslišali: "Stop, lahko se ustavite!" Neznani vodnik se nam je predstavil. Bil je specialist bivanja v naravi in takrat nam je postalo jasno, zakaj imamo s seboj tako malo stvari. Kmalu za tem smo že delali naravni bivak, ki je bil samo vaja in za katerega naj bi imeli le eno uro časa. Spreletela me je misel, kaj bomo delali potem, saj smo imeli pred seboj še cel dan, ampak ko je minevala tretja ura gradnje bivaka, sem to misel popolnoma opustila. Sledilo je postavljanje zasilnega bivaka v dvojicah, no me smo naredile kar kvartet. Delo nam je otežilo dejstvo, da smo imeli v nahrbtnikih ravno toliko stvari, kot bi jih potrebovali za enodnevni izlet. Ko so bili naši zasilni bivaki za silo postavljeni, sta se vodnika odločila, da nas zapustita in odideta vsak v svoj tabor. To smo vsi po malem že pričakovali, imam pa občutek, da so naši pogledi bili malo mešani. Čez par sekund nam je bila ta ideja že všeč ... no, vsaj meni. Me štiri, ki naj bi spale pod isto streho, smo kar hitro sprejele odločitev, da je naša streha res bolj za silo narejena in bo boljše, da je sploh nimamo, saj: "Nau dažja." T&BOR Moški del ekipe se je odločil, da gre do reke po vodo, ker smo je imeli premalo, da bi pogasili ogenj. Ni trajalo dolgo in že so bili nazaj z vodo in "večerjo". Nekaj časa sem jih gledala med debli dreves in poskusila razločiti, kaj je tista stvar, ki jo je eden od njih nesel. In že se je zaslišal Minkin krik: "De mi nikul več ne prneseš vivrce." Potem pa še odgovor: "Ne skrbi, jutri bo jelen." In ker smo bili res že zelo lačni, smo hitro začeli kuhati. Brez skrbi, ne veverice. V konzervo smo zlili vodo, riž, na koncu pa ga polili s paradižnikovo omako. Začnemo jesti. Čez nekaj časa pa: "Ej, ma s kiro vodo smo mi to skuhali?" "Z uno iz Lahinje, zakaj?" "Veš, ni glih užitna voda ... Lahko imamo posledi..." "Maa nee, dej, sej se je prekuhala." "Važno, da je bil riž vsem fin, vsaj jaz že dolgo nisem jedla tako dobrega." :-) Glede na tamkajšnje nočne temperature je naš kvartet sprejel predlog, da prespimo stisnjene kot sardele in bo ena pač morala biti čisto zraven ognja. No, jaz pa sem bila tik ob njej. Nekaj časa sem še gledala v črne krošnje dreves, potem pa zašepetala na svojo desno: "Ko začneš goreti, me zbudi," in dobila kratek odgovor: "OK". Čez nekaj časa, ko je dojela, kaj sem rekla, pa: "Čaki, kajjjj??" Sem se delala, da že spim, in po tistem, res nisem bila več dolgo budna. Nisem dolgo spala, pa se zbudim prvič, drugič, tretjič, četrtič, vedno vsi spijo, sliši se le veter med krošnjami. Nekaj časa gledam v nebo in vedno zaspim nazaj. Petič me je zbudila moja leva sardela: "Ow, Manca, daž pada!" Glavo nagnem na desno (bile smo tako stisnjene, da se je bilo praktično nemogoče obrniti) in vidim, da je desna sardela bila bolj skuša, saj ji spanje z dežnikom ni šlo prav dobro. Jaz napol v spanju samo odgovorim: "Who cares? Ej, js grem spat." In sem zaspala. Na srečo so nam oblaki prizanesli in niso spustili prevelike količine vode. Zjutraj smo bili kar hitro pokonci. Ognjišče smo polili s tisto vodo, ki nam je ostala, torej pitno, ki smo jo imeli še iz tabora, pobrali vse stvari in glavno: prostor zapustili takšnega, kot nam ga je ponudila narava; ter se odpravili nazaj proti taboru. Tam je bilo seveda prvo vprašanje: "Hoj, kako je blo na bivaku?" Odgovor: "Full dobro, malo se svetimo zaradi riža iz Lahinje, ma smo preživeli." Manca Poročnik, 15 let, Rod snežniških ruševcev, Ilirska Bistrica november 2019 Poletna taborniška zgodba 39 Besedilo: Zala Šmid, foto: Matic Pandel ////////////////////////^^^^ Ok, tole boste dobili v nabiralnike novembra. Kljub temu pišem o praznikih in božiču. Zakaaaaaj, a ni dovolj že to, da so vse trgovine polne prazničnih okraskov in smrečic takoj, ko pospravijo sveče in ikebane za prvi november? Zdaj se gremo pa še pri tabornikih nekaj podobnega? Je pač tako, da novega Tabora decembra ne bo, zato se od starega leta poslavljamo že zdaj. Enkrat čisto na začetku mojih pisarij o pravopisu in jeziku sem že omenila, da se božič piše z malo. Enako velja za novo leto, martinovo, valentinovo, dan reformacije in tako naprej po spisku. Izjema? Prazniki, ki vsebujejo lastna imena, teh pač ne moremo pisati z malo: Prešernov dan, dan Rudolfa Maistra in Marijino vnebovzetje. Vsako leto mi vsaj dva človeka rečeta, da to pa res ni lepo, da se božič z veliko piše zaradi spoštovanja praznika. Če bi spoštovanje res igralo tako veliko vlogo v pravopisu, potem bi bili tudi vi vsi Prostovoljci ... seveda za nas ste in nič ne bo narobe, če kdaj komu rečete, da je Prijatelj, Človek ali Prostovoljec z veliko, le na splošno se to ne počne. Drugi zahtevajo, da božič pišemo z veliko v krščanskem okolju. Tudi to ne bo šlo, saj je knjižni jezik tisti, ki skrbi, da je formalna in javna raba poenotena, ne glede na okolje. Tudi hanuka, bajram in ramadan so zapisani z malo, za vse torej velja isto. V veliko voščilih vidimo, da se velika začetnica uporablja tudi za vse, kar osebi želimo: Sreče, Zdravja, Uspeha ... Tega prosim ne počnite, nihče ne bo mislil, da ga imate manj radi, če uporabite lepo malo začetnico, kot je pač prav. Prav tako ni treba pisati Vam in Vaše. To sicer ni napaka, pravopis to dovoljuje, ko pišemo eni osebi, ne skupini, in ko to osebo zalo spoštujemo. Spet - nihče ne bo zameril, če bo zaimek zapisan z malo. Za konec še to - čeprav vas je tale zapis mogoče prestrašil in nikoli in nikdar ne boste več uporabili velike začetnice v zvezi s prazniki, pa krivice nikar ne naredite dobrim možem. Dedek mraz, Božiček, Miklavž in kar je še tistih, ki prinašajo darove, naj ostanejo lepo zapisani z veliko - tako jim je vendar ime! Za domačo nalogo tokrat napišite dve pismi - eno namenite kateremu izmed ravno omenjenih bradatih dobrotnikov. Pravopisno pravilno mu zaželite lepe praznike in napišite neoporečen seznam želja. Drugo pa lahko pošljete na revija.tabor@taborniki.si. Povejte, o čem si še želite kaj prebrati, česa v slovnici ne razumete, kaj vam gre res na živce pa bi bilo vredno podeliti s sorodnimi dušami, ki ljubijo lepo slovenščino. Z veseljem vam v novem letu izpolnimo kako željo! 40 Jezikovna drobtin'ca številka 5 T&BOR Besedna mreža Pripravila: Suzana Podvinšek V mreži poišči besed, ki so naštete v stolpcih spodaj: DECEMBER SNEG TOPLINA VESELJE OBJEM OBDAROVANJE DARILO SREČA ČESTITKA DRUŽENJE PRIJATELJI PRAZNIKI • PIŠKOTI USTVARJANJE POMOČ DOBROTA MIR DAR ŽELJE DOBRODELNOST T E J N E v Ž U R D A U T I J L E T A J I R P S B R N v Ž O A N I L P O T R E A E N T M I K N J V E B V L P O R E L O E A P M O J S R L E J S T R I E R E I B D I E B A J ■v S C A M O O S L R Z O A K E D A R D J R N A G N O D B B V E O I E E D J T P O M O v C K L N v Č J E I D A K T I T S E v Č A E C Črke, ki ti ostanejo, po vrsti vpiši v kvadratke spodaj, da dobiš rešitev. '33f|0A0jS0jd af >|iujoqei :A3jiS3y 42 Križanka številka 5 MANU CHAO Skozi celotno skladbo se ponavljajo Refren akordi h A e, vsi akordi se igrajo z bare prijemi, h na 2. prečki, A na 5. Me gusta la canela, me_ gustas tu, Me gusta el fuego, me gustas tu, in e na 7. Me gustan los aviones, me gustas tu. Me gusta viajar, me gustas tu. Me gusta la manana, me gustas tu. Me gusta el viento, me gustas tu. Me gusta soar, me gustas tu. Me gusta la mar, me gustas tu. Me gusta menear, me gustas tu.' Me gusta la Coruna, me gustas tu. Me gusta Malasana, me gustas tu. Me gusta la castana, me gustas tu. Me gusta Guatemala, me gustas tu. Refren 3x Refren: Que voy a hacer, je ne sais pas,. jQue voy a hacer. Je ne sais plus-« "Que voy a hacer Je suis perdu 'Que horas son, mi corazon Que horas son, mi corazon Que horas son, mi corazon Que horas son, mi corazon Que horas son, mi corazn Que horas son, mi corazon Radio reloj, Cinco de la mananaü; No todo lo que es oro brilla'; Remedio chino e infalible- Me gusta la moto, me i gustas tu. 1 Me gusta correr, me gustas tu.",-4 Me gusta la lluvia, me gustas tu Me gusta volver, me gustas tu.f¿* Me gusta marihuana, me gustas tu. ■Me gusta colombiana, me gustas tu. Me gusta la montana, me gustas tu. Me gusta la noche, me gustas tu. Refren Me gusta la cena, me gustas tu. Me gusta la vecina, me gustas tu. Me Me gusta la vecina, gusta su cocina, gusta camelar guitarra Ï 'i. Me gusta me gustas tu me gustas tu. gustas Me gusta el regaee, me gustas T&BOR 44 Strip številka 5 T&BOR november 2019 Strip 45 V Škljocu smo se tokrat vrnili v tople, brezskrbne, počitniške dni in na taborjenje, ki vsakemu taborniku predstavlja vrhunec taborniškega leta. Večeri ob tabornem ognju, gozdne urice pod krošnjami dreves, spanje pod zvezdnatim nebom, orientacije po okoliških travnikih,