V .'Mnina pUčaBK t gotovini.
STKV. 238.
V IjJUBIjJANI, petek, dne 22. oktobra 1926.
Posamezna Številka Dla 1.—.
LETU 10
utaJt du ©peHa*, t**8***® ruaielj« la prunito
naročnina: ▼ UoMJ«*! *■ po pod&i
Dia 30'—. awa*s*W» *0*
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO:	O
■KOS GREGORČIČEVA ULICA 8THY. It.
TELEPOV BTBV. Hi ffPKATVIBTTOl KONGOM! SO *TBT. 1
Rokopisi •« a« vračajo. — Oglasi po tariAs,
Plameniš* vprašanjem naj »e priloži ra-aag&ft j	sa	odgovor, j
Račna pri poštnem ček. uradu it«v. 1JJMh
1 *	I	■	II	-	■ - —	■	■	-—■■ .	i	i	nK^ri
t.r:
Naša skupščina.
Ni važnejšega dogodka za državljana, ki se zaveda svojih svoboščin, kakor je otvoritev parlamentarnega zasedanja. 2akaj parlament je reprezentant narodne suverenitete in parlament je najvišji zaščitnik ljudskih svoboščin. Zato tudi otvarjajo v Angliji, kjer je parlamentarizem na naj višji stopinji, z velikimi slavnostmi, da se že na zunaj poudari po-me*ibnost parlamentarnega zasedanja.
vri nas gre otvoritev zasedanja skupščine skoraj neopaženo mimo javnosti. 1 o ne bi časopisi pisali o otvoritvi, jugo-',vailski državljani ne bi niti vedeli, da
'e je pričelo zasedanje in prav nič ne I)i bili nesrečni, če skupščina tudi ne bi zborovala. Tako je padlo- zanimanje pri na* za skupščino in njeno delo in če smo objektivni, moramo priznati, da bi bilo ■te čudno, 6e bi bilo drugače.
Od časov narodnega predstavništva pa l>reko ustavotvorne skupščine ni jugoslo-venski državljan dobil od skupščine posebnih dobrot, zato pa tem več bremen in ne pretiravamo, če rečemo, da pomeni skupščinsko delo za jugoslovanskega državljana eno samo in veliko razočaranje.
Tožil je jugoslovanski državljan o težki g0spodarski krizi, toda skupščina ni >n*Ia na vse te tožbe odgovoriti drugače, fco da je zvišavala vedno znova proračun in s tem davke.
1'ožil je jugoslovanski državljan o sta-n,>v«njski bedi, o vremenskih nezgodah <n r. zaupanjem je pričakoval od skupščine pomoči. Toda ta je bila vedno nezadostna, če jo je sploh bilo.
in prišle so vedno težje upravne nerodnosti, ki so ovirale gospodarski razvoj države, toda tudi v tem oziru ni našla skupščina zdravilnega leka, pa naj so bile pritožbe državljanov še tako utemeljeno in še tako pogoste.
Redno po vsakih volitvah smo doživeli V9eaplošno debato o volilnih nasiljih. Pa v®* t« debata je bila ravno tako odveč, '»kov vse druge pritožbe, ker niti enkrat n' skupščina povzpela do tega, da bi K »ločno roko poklicala krivce na od. govor.
. rhu- y»«ga pa je razjedala korupcija ' ,IZ*Vn® m narodno bogastvo. Vsi listi so b;Ji polni o dokazih obstoječe korupcije in končno se je morala zganiti tudi ko-
rupcija.Dobili smo anketni odbor, ki bo
Nobene aktije ni pričakovati od Pašiča.
Beograd, ‘22. oktobra. Včeraj popoldne je ugleden politik iz Pašičeve bližine izjavil:	Videl sem g. Pašiča in se ž njim
razgcvarjal. Pašič zdravstveno še dosti dobro izgleda, vendar pa se mi zdi, da je ‘ oslabel. Pašič nima več tistih moči, kakor jih je imel prej. On ima pač voljo, da izvede neko akcijo, mislim pa, da za to akcijo ni zadosti samo njegova volja, temveč je treba za. njo tudi fizične moči.
Pašič pa ni več v stanju, da prenese tako breme, ki bi bilo potrebno za uresničenje njegovih namer. Zato menim, da se kaka akcija od strani Pašiča ne more i čel delati ko je bil Pašič še živ, tako, ka-
nika, ki bi lahko nadaljeval tisto delo. kakor bi. oni hoteli, da se opravi.
Vsak drug član radikalne stranke stoji daleč za Pašičem, sicer pa je enak vsem onim, med katerimi se nahaja. Če bi bil še pokojni Stojan Protič tu in bi se on strinjal s Pašičem, potem bi se že še lahko govorilo o kaki akciji g. Pašiča in radikalne stranke. Tako pa ne vem za nobeno osebo, ki bi mogla biti nada Pašiča in stranke.
Boža Maksimovič bi lahko kaj napravil, toda on je precenil moment in je za-
pričakovati ali vsaj ne kaka taka akcija, kakor govore tisti, ki pravijo, da govore v njegovem imenu. Če imam pred očmi takega Pašiča, kakor je sedaj, potem sodim, da niti radikalna stranka niti Pašič ne bodo več tako suvereno reševali vprašanj, kakor je bilo to dozdaj. Pašič sam je šibek, radikali pa nimajo nasled-
kor da ga ni več. Začeti bi bil moral z veliko opreznostjo in z večjim taktom na-prain Pašiču, če je hotel izvesti tisto, kai je nameraval, t. j. da stopi na čelo radikalne stranke, to je na mesto, na katero je Pašič prišel šele po deeenijih resničnega in težkega dela.
Noben vodilen član centruma še ni obiskal Pašiča.
Beograd. ‘22. okt. Predsednik vlade Uzimovič se včeraj popoldne ni pojavil v svojem kabinetu. Nekateri listi so poročali, da je dr. Srskič posetil Pašiča. Toda dr. Srskič je bil samo pri Uzuno-viču, pri Pašiču pa ni bil še niti en član radikalskega centra.
Pašiča je včeraj med drugimi posetil Ljuba Zivkovič, podpredsednik skupščine dr. Subotič in pa poslanec Komneno-vič. Od ostalih radikalov je posetilo Pašiča mnogo oseb izven radikalnega kluba, ki so se hotele posebno poučiti o tem, kako stališče bo Pašič zavzel k za-
četku dela v narodni skupščini. Pašič je v tej stvari dejal, da je treba sedaj ostati pri miru in pustiti skupščino, da stvarno nekaj napravi in sprejme zakone, ki morajo hitro biti sprejeti. Nihče ne sme vznemirjati tistih, ki hočejo delati.
Tako in enako govore vsi oni. ki so posetili Pašiča. Pašič se jako pritožuje nad onimi radikali v vladi, ki niko bili prišli na -kolodvor k njegovemu sprejemu. To je treba naglasiti zato, ker je Pašič to prav posebno opazil in se glede tega pritožuje proti vsakemu, ki ga po-seti.
NOBENIH POMEMBNIH DOGODKOV.
Beograd, 22. oktobra. V političnem življenju je včeraj nastala nekaka stagnacija v glavnem zaradi lahne nerazpoloženosti predsednika vlade Uzunoviča. Stvarnih dogodkov ni bilo. V kuloarjili parlamenta so se precej živahno razgovarjah
o	namerah g. Pašiča. Posebna pozornost se je posvečala vprašanju vstopa SLS v vlado g. Uzunoviča. Stvar pa še ni izvedena na čisto.
OTVORITEV JESENSKEGA ZASEDANJA SKUPŠČINE.
Beograd, 22. oktobra. Danes ob 11. bo
popolnoma uredili ter določili kandidate posameznih skupin.
POGAJANJA ZA MADJARSKO SVOBODNO LUKO V SPLITU.
Beograd, 22. oktobra. Med našo in madjarsko državo so se začeli predhodni razgovori o vprašanju madjarskega svobodnega pasu v Splitu. V Beograd je v ta naipen prispel zastopnik madjarskega prometnega ministrstva dr. Mikel.
"Nesoglasja med radikali
Beograd, 22. oktobra. Pašič je sprejel včeraj popcldne Krsto Miletiča in se z njim dve uri razgcvarjal. Preko njega je dal pozrati k sebi večje število radikalnih poslancev s katerimi se hoče pomeniti in sporazumeti o kandidaturah za finančni odbor.
Popoldne je bil v radikalnem klubu nabit listek z naznanilom, da bo dane< dopoldne seja kluba z dnevnim redom: vclilve v finančni odbor. Pašičevci kandidirajo za nosilca liste in za predsednika finančnega odbora Ljubo Stojadino-viča, Segedinea. Sinoči pa se je v paši-čevskih vrstah omenjal kot kandidat za predsednika finančnega odbora dr. Milan Stojadinovič in ne Ljuba Stojadinovič. Pašičevci bi radi imeli dr. Stojadinoviča kot močnejšega kontrolnega organa v finančnem odboru za delo, finančnega ministra dr. Ninka Periča, ki se nagiblje bolj proti radikalnemu centru. Zdi se, da radikalni centrum ne bo tako zlahka sprejel kandidature dr. Milana Stojadino-viča. Pričakuje se zato, da ho današnja seja radikalskega kluba zelo burna.
VSTOP SLS V VLADO ODLOŽEN.
Beograd, 22. oktobra. V pogajanjih, ki jih je vodil dr. Korošec, izgleda, da je nastopil neki moment, zaradi katerega se bodo nadaljui razgovori o vstopu SLS \ vlado za nekaj časa odložili. Zato se bo Štefan Radič najbrž vrnil v Zagreb. Hr-vatski seljaski klub ni več tako optimističen glede vprašanja razširjenja vlade s SLS. Ne more pa se še reči, da bi bilo prišlo do popolnega prekinjenja pogajanj.
OPOZICIJA OBNOVI INTERPELACIJO
0	REŠITVI KRIZE.
Beograd, 22. 'okt. Načelniki ožje opozicije so na včerajšnjem svojem sestanku j sklenili, da obnove interpelacijo na pred-1 sednika skupščine o vzrokih in o načinu j rešitve zadnje vladne- krize. Tudi 'bodo zahtevali pojasnila o vlogi predsednika
i	skupščine Marka Trifkoviča v tej krizi, j S to interpelacijo hoče demokratska
i	zajednica izzvati Marka Trifkoviča, da osebno pojasni razvoj zadnje krize, to pa zato, ker se misli, da je kriza le bija formalno otvorjena, a se je kljub temu zaključila brez konzultiranja predsedni-
skoraj že končal svoje Šestmesečno delo. j otvorjeno novo zasedanje narodne skupin efekt? Javnost ga ne vidi.	j	ščiuo. Sinoči je bila v narodni skupščini
katero se je naznanil
FRANCOSKO - NEMŠKO ZBLIŽANJE.
Pariz, 22. oktobra. Zunanji minister Briand je včeraj sprejel nemškega posla- ka parlamenta in šefov parlamentarnih
In če bi vprašali invalide, upokojene Oe, uradnike, kmete in delavce, trgovce in obrtnike, kako je branila skupščina »jih interese, kako je skrbela za nje, potem smo gotovi, da ne bi slišali niti ene besede priznanja skupščini.
Ni bila pozitivna naša skupščina in niti do te svoje najbolje elementarne pravice, da bi kontrolirala državne izdatke, se ni Povzpela. Le v eni stvari je bila nepre-kosljiva, to je v medsebojnem boju za oblast. Naša skupščina pravzaprav nik-
bil« ljudski parlament, temveč edno le skuPSfinil strank z alj brez k0_
ličnika, ^ 8lišali tudj 0 ujenih strankarskih bojih „ajvoč ln slišaliJsmo ‘oliko, da je ze vsa javnost «itn teh vesti »i da bi sc vsi prav pošteno oddahnili, ce bi slišali, da je partizanstvo v skupščini stopilo v ozadje in da poslanci predvsem mislijo na to, kako bi pomagali volivcem, ne p« svoji stranki.
In v teh partizanskih bojih je poglajen vzrok, da je skupščina izgubila simpatije javnosti in da «e naš parlament »e zboljša, ker je le od volivcev samih odvisno, kakšen parlament da imajo. Ko volivec izvršuje svojo volivno dolžnost, ledaj tudi odloča o sestavi nove skupšči-
nabita objava, s dnevni red današnje seje. Prva točka je: otvoritev zasedanja s čitanjem kraljevega ukaza, druga točka pa je določitev dnevnega reda za naslednjo sejo. Glede na to b,- se imel izvoliti finančni odbor šele na sebotni seji skupščine. Toda v radikal-j nem klubu še danes ne vedo, kateri po-i Manci naj bi zastopali klub v finančnem i odobril. Zato še bodo skupščinske seje ! danes najbrže odgodile do pondeljka ter se bo šele na seji od pondeljka volil finančni odbor. Klubi so to vprašanje že
ne in zato je treba, da je volivec zaveden, da ne voli tja v en dan in da se more emancipirati tudi od najbolj bučnih pavk strankarskega časopisja.
Ena prvih dolžnosti demokracije je zato, da se zanimanje ljudstva za skupščino dvigne in da se vsak državljan zaveda, da je skupščina najmočnejše jamstvo njegovih državljanskih svoboščin. Zato treba, da stranke ne samo agiti-
nika von Hbseha, ki se je vrnil iz Ber j lina. T rde, da je nemški poslanik prine-i sel s seboj nove predloge nemške vlade
o	načinu nadaljevanja nemško-francoske politike sporazuma.
NAČRT MAGNATSKE ZBORNICE PRED PARLAMENTOM.
Budimpešta, 22. oktobra. Včeraj se je v madjarskem parlamentu otvorila debata o projektu zakona o gosposki zbornici. ^ tem načrtu se priznava pravica članstva v zgornjem domu vsem nadvojvodom iz habsburške hiše.
Dalje namerava vlada s tem zakonom spraviti kolikor mogoče veliko plemenitašev v gosposko zbornico.
V debati je prvi govoril poslanec Farkaš, ki-je ostro grajal vladni načrt, da ne more razumeti, zakaj vlada vlači habsburgovce z zgornji dom. -Treba bo spraviti v gosposko zbornico tudi ženske člane habsburške dinastije, se oglasi ironično vodja liberalcev Rassay. Poslanec stranke leta 1848 Krizs in socialistični pcslanec Varmay ugotavljata, da je to prvi velik korak k restavraciji Habsbur-
rajo, temveč da z agitacijo tudi Ugajajo, j govcev im Madjarskem. Ob 6. zvečer je I)a pa se to zgodi, mora biti skrb inteli- moral predsednik zaradi velikega nemira gence, ker samo njena krivda je, če je j in hrupa, ki so ga započeli socialisti, pro-
ona pri sestavi skupščine prezrta.
ki niti sejo.
skupin.
Opozicija obnavlja interpelacijo računajoč, da bo ta dala povod za nezadovoljstva v radikalni stranki in da bo nezadovoljstvo prišlo tudi do izraza. S tem povzročeno nerazpoloženje med radikali pa bi dalo lahko povod za nove trzavice v radikalnem klubu. Jasno se vidi, da hoče opozicija izzvajati čim globjo krizo, ker je sicer današnja vlada na poti, da se popolnoma konsolidira, in to tem prej. ker stojimo neposredno pred vstopom dr. Korošca v vlado in ker Pašič nima namena delati vladi kake ovire. Politični • krogi so obveščeni, da hoče Pašič pustiti skupščino, da mirno dela.
BRITANSKA KONFERENCA.
London, 22. oktobra. Na konferenci britanskega imperija se je včeraj razpravljalo o vprašanjih kolonij in ozemelj, nad katerim ima Anglija mandat. Trgovinski minister je poročal o trgovini britanskega imperija in je izjavil, da je imela Anglija v prvi polovici, leta 1926 tretjino uvoza in polovico izvoza z državami britanskega imperija. Naglasil je •potrebo, da angleška industrija začne s sistemom produkcije v serijah. Včeraj se je obravnavalo tudi vprašanje filmske propagande.
Beograjsko pismo dr. Žerjava.
Dr. Žerjav .priobčuje skoraj redno vsak teden v »Domovini« svoje beograjsko pismo. Povedali smo že, da se ti članki dr. žerjava odlikujejo po svojem primitivnem slogu in po nerodnem stremljenju pisati za kmeta. Ne po slogu in ne po vsebini niso ti članki prav nobena zanimivost in zato se tudi ne bi na nje ozirali, če ne bi smatralo »Jutro s zadnji Žerjavov članek za tako važnega, da «a je v celoti ponatisnilo.
V tem članku razlaga dr. Žerjav po svoje {»olek zadnje krize in se tudi povzpne do raznili retoričnih vprašanj, ki pa so vseskozi leplasirana. Glavna misel Žerjavovega Članka fia je, da se klerikalci ponujajo v v^ado in da .- j za ceno vstopa v vlado pripravljeni žrtvovati avtonomijo. S tem da so klerikalci priznali, da so šest let mlatili prazno slamo in niso torej nič dosegli. Nato pravi dr. Žerjav, tla morajo priti v skupščino drugi možje (nanj se seveda ta trditev ne nanaša, op. ur.) in zato potrebne nove volitve.
Kakor vidi cenjeni bralec, niso misli dr. Žerjava bogzna kako originalne. Take in slične misli smo že dostikrat brali v »Jutru« in bile so tudi precej boljše napisane, kakor pa jih je napisal dr. Žerjav. Zato na te Žerjavove trditve ne bomo odgovarjali, ker tudi vemo, da bi bil dr. Žerjav v silni zadregi, če bi moral dokazati, da hočejo klerikalci za ceno vstopa v vlado žrtvovati avtonomijo.
Ampak druga stvar je, če očita šef slovenske SDS drugi stranki, da ni šest let nič dosegla.
Kaj pa je dosegla SDS, ko je bil minister njen šef, g. dr. Gregor Žerjav? Kje pa so njeni uspehi za Slovenijo tekom vseh onih dolgih let, ko je SDS absolutno vladala nad Slovenijo?	‘	.
Ali se je mar tedaj izvedlo izenačenje davkov? Ali so se mar tedaj znižali davki, da tudi mi ponovimo vprašanje dr. Žerjava? Ali niso nasprotno bili davki vedno večji in iz-lerjavanje vedno brezobzirnejše, čim dalje je bila SDS v vladi? Ali misli šef SDS, da je javnost pozabila, da se je prvo znižanje davkov izvršilo šele pod vlado RR?
Ali pa morda misli šef SDS, da je bil v tem uspeh za Slovenijo, če je bilo 70 učiteljev in učiteljic premeščenih? Ali pa če je bila cela vrsta ljudi odlikovanih?
Kaj pa se je storilo za omiljenje stanovanjske bede tedaj, ko je bil šef SDS minister?
Kaj se je storilo za uradništvo?
Kaj za državljanske svoboščine? Ali naj bo to uspeh, ker so se te svoboščine na vseh koncih in krajih utesnjevale?
Kje so uspehi, na dan z njimi!
Ali pa naj bo uspeh to, da se je prepovedal izvoz poljedelskih pridelkov in živine ter dovolil uvoz tujih poljedelskih pridelkov, ,da je bila naša trgovska bilanca visoko pasivna?
Vemo, da je dr. Žerjav marljiv človek in da pridno intervenira tudi za najmanjšo stvar. Toda komu v korist so bile te intervencije. Mar Sloveniji? Kje je dokaz?
Ampak SDS ne samo da ni za Slovenijo nič dosegla, ji je toliko bolj škodovala.
Kdo je uničil Jadransko banko? Kdo drugi ko glavno glasilo SDS si sme šteti v zaslugo, da je nastal run na ta naš svoje dni najodličnejši zavod?
In Sla venska banka? Ali si upa morda g. dr. Žerjav trditi, da je SDS pri tem brez krivde?	,.
In kdo je končno najbolj škodoval kreditu Slovencev v Beogradu? Ali ne tisti, ki je vedno govoril o separatističnih Slovencih? Ali pa ni bil to ravno tisti SDS?
Celo številko bi mogli napolniti a sličnimi in za SDS uničujočimi porazi, sedaj pa pride šef SDS in očita drugim, da niso nič dosegli! Morda niso toliko dosegli, kolikor bi mogli, da jim ravno SDS ni večoo metala polena pod noge, ali vsaj to morejo trditi vse slovenske stranke, da slovenskemu narodu direktno niso Škodovale.
SDS pa je direktno škodovala slovenskemu narodu in zato naj šef SDS lepo ostane doma s svojim vprašanjem na druge, kaj da so dosegli.
Če pa že hoče govoriti, potem naj pove svojim somišljenikom v Kranju, Celju, Kamniku in Ljubljani, kako je z zadevo Slavenske banke, kako je z njeno sanacij«, kako je z vprašanjem krivcev in prepričan sme biti, da ga bo vsa Slovenija z zanimanjem poslušala. Nobene pravice pa nima šef SDS, da apostrofira druge stranke, kaj da so dosegle, ker SDS je bila leta dolgo vladna stranka, pa še ni nikdar podala računa o svojem delu.
Kar ga je nehote podala, je bil tak, da se ie vse ločilo od nje, da je vse pretrgalo vsak stik z njo in da je danes SDS najbolj izolirana stranka v državi.
In zakaj to?
Tudi to je hvaležno vprašanje za g. dr. Žerjava.
Horthyja, ki je le provizoričen državni poglavar. Čas njegove funkcije ni nikjer določen. Ako postane njegovo mesto vakatno, bo izvolila po tem načrtu poslanska in mandat-ska zbornica skupno novega upravitelja.
Legislativna doba bo trajala pet let in se
zbornici ter bi radi gosposko zbornico, kakor je bila prej, ko je imelo v njej plemstvo največ pravic. Ne zaupajo namreč Horthyju iu Bethlenu, ki bi znala preprečiti izvolitev Otona Habsburškega za madžarskega kralja.
žant/enica
Hinka Fra
Splošno prilfutalfen
Stavni nadomestil*
alaMsen i cessen.
D©S>ia>a se v we§
dobro asortiraniS
koloniialni$ irgovinaS.
Pakt prijateljstva med Italijo in Romunijo.
Te dni sta sklenila Mussolini in Avarescu , v imenu svojih monarhov pakt prijateljstva med Italijo in Rumunijo. Pakt obsega pet točk ter velja za dobo petih let. Tekom enega leta pred potekom te dobe se lahko odpove ati pa podaljša.	.	.
Važen je člen 3., ki se glasi: V'slučaju da bi bili ogroženi interesi enega ali drugega visokega pogodbenika od zunanjega sovražnika, se zaveže drugi pogodbenik, da mu bo nudil politično in diplomatično pomoč.
Ker v paktu prijateljstva med Italijo in Rumunijo konvencija glede Besarabije, sklenjena v Parizu dne 28. oktobra 1920, ni bila omenjena, je prišlo med Mussolinijem in Ava- j rescujem do izmenjave pisem.
Mussolinijevo pismo: Rim, dne 16. septem- j bra 1926. Gospod predsednik! 1'ekom naji- j nega razgovora, nanašajočega se na pakt pri- j iateljstva" med Italijo in Rumunijo, sva imela ipriliko, pretresati tudi vprašanje konvecjjc .
glede Besarabije, podpisane dne 28. oktobra 1920 v Parizu. Iz vzrokov, ki sem Vam jih imel tast razložiti v omenjenem paktu, ni ta konvencija omenjena, ki bo od strani italijan-tske vlade ratificirana Sele, kadar \x> to mo-goče, ne da bi se s tem prejudiciralo splošnim interesom Italije. Blagovolite sprejeti, gospod predsednik, zatrdilo mojega globokega spoštovanja. Mussolini.
Pismo generala Avarescu-ja Mussoliniju: Gospor premier! Sprejel sem Vaše pismo, nanašajoče se na najin pogovor glede pakta prijateljstva in kolaboracije med Rumunijo in Italijo, s katerim ste hoteli naglašati vzroke, iz katerih v paktu konvencija glede Besarabije, podpisana dne 28. oktobra 19-0, ni bila omenjena. Vzamem na znanje, da je ratificiranje omenjene konvencije vprašanje časa in oportunosti. Blagovolite sprejeti, gospod minister, zatrdilo mojega globokega spoštovanja. — Avarescu.
Načrt magnatske zbornice.
Bethlenova vlada je predložilamadjarski j narodni skupščini načrt o magnatski zbornica j Magnatska zbornica bo imela zakonodaj : moč, v bistvu pa bo imela popolnoma značaj reakcionarne in plutokralske organizacije. Stela bo 240 članov, ki se bodo določili po kompliciranem načinu ter se bodo delili v dve vrsti: v one, ki postanejo po svojem rojstvu, ter na one, ki bodo vsled svojega uradnega položaja člani zbornice. Nekateri bodo do- j smrtni člani zbornice. Sem spadajo predvsem ; avstrijski nadvojvode, dalje devet zastavni- | kov, dva čuvarja krone, devetnajst katoliških . in šest protestantovskih škofov ter en nad
rabin Aristokracija bo imela svojo kurijo 35 članov, nižje plemstvo pa bo imelo 70 zastopnikov. Svoje zastopnike bodo imele tudi poljedelske in trgovske zbornice, višja sodišča, akademije znanosti ter slične korporacije.
Z ustanovitvijo magnatska zbornice bo spremenjena narodna skupščina v poslansko
zbornico.	.	,	,	. . .
Legislativna doba bi trajala pet let in s.' prične z izpremembo narodne 'skupščine \ poslansko zbornico, kar pomenja podaljšanje sedanjega mandata narodne skupščine za pet let.
Zanimiv je v tem vprašanju tudi položaj
Politične, vesti.
= Vstop SLS v vlado odložen. Naša včerajšnja vest, da smo pred vstopom SLS v vlado, je bila prezgodnja. Po izjavi Uzunoviča, da je SLS pot v vlado prosta in zlasti še po izjavi St. Radiča in njegovega članka v >Do-mu«r, da vstopi SLS v vlado, je bila vest tudi docela verjetna, To tem bolj, ker je bilo v zadnji resoluciji vodstva SLS jasno povedano, da so sedaj gospodarska vprašanja v ospredju in so je prepustilo parlamentarnemu klubu SLS popolnoma proste roke glede vstopa SLS v vlado. Če se vstop SLS v vlado £e vseeno ni izvršil, potem pač pogajanja še niso dozorela. čas bi pa bil da bi dozorela in mislimo, da kunktatorstvo v tem vprašanju ne bo v korist ne SLS, še manj pa Sloveniji. Slovenija mora biti polnoveljavno zastopana v vladi in to ponavljamo znova. In da imamo prav, dokazuje tudi pisava esdeesarskega tiska, ki kot znano zastopa vedno le stališče, ki je Sloveniji v škodo. — če se pa ne bi izvršilo razširjenje vladne koalicije, potem je zadnja kriza izgubila tudi svoj poslednji zmi-sel. Zanimiva je argumentacija, ki jo je podal
St. Ra-dl* o odložitvi vstop« SLS v vlado. Ue-ial ie da bo to vpraSanje nekoliko odloženo,
ker bi mogla javnost, če bi se mnogo govorilo o vstopu SLS v vlado, misliti, da gre za novo vladno krizo. To pa je sedaj popolnoma^ izključeno in zato je vstop SLS v vlado odložen.
Program nove avstrijske vlade. Na seji avstrijskega parlamenta je podal dr. Seipel precej obširen program nove vlade. V prvi vrsti bo gledala vlada, da dvigne avtoriteto centralne vlade. Obenem bo pa 'udl *rb^’ da se razčistijo vse afere in zato seboo^-pravile vse intervencije poslancev. Vlada bo skušala čim preje urediti uradniško vprašanje, pri čemur.bo skušala predvsem zboljšan
gmotno stanje staroupokojencev Parlamentu
[ bodo predloženi razni novi socialno politični i zakoni. Tudi stanovanjsko vprašanje je treba * re&iti in ne gre, da je Avstrija edina država, ki 5e ni nič storila v zaščito hišnih posestnikov. Parlament mora delati in če ne bo mogel delati, potem so pat volitve edin izhod. Til je ploskala dr. Seiplu vladna veSina ravno tako ko opozicija. V imenu opozicije je odgovarjal dunajski župan Se it/ ki je dejal, da bi socalni demokrati drugače sprejeli novo vlado, če ne bi bili v njej dr Kienbock. Sahmitz in Vaugoin. Ti pa so vzrok, da je_ razmerje med vlado in socialnimi demokrat, poostreno. Nadalje je Seitz zahteval, da se razpišejo nove volitve. Glede raznih afer je dejal Seitz, da more zaupati vladi le, če bodo kriv ci prijeti in tudi kazensko preganjani.
— Angleški dcniinioni zahtevajo s o ud ločevalno pravico v vodstvu britanske zunanjo politike. V ponedeljek se je vršila angleška
IZ LJUBLJANE V LONDON.
(Daljo.)
Londonski zoologični vrt ali kakor mu Ion- j doažani na kratko pravijo *aoo«, obsega ve- j liko površino 70 ha. Ima okoli 4000 vrst najrazličnejših živali, katere zbirajo skoraj *to let.
Da se res nahajajo 'tu vsemogoče vrste živali, nam priča tudi to, da smo tu videli človeško ribico iz Postojnske jame in pa našega bosanskega volka. Zelo zanimiv je oddelek veptilij z 'Velikanskimi trofičnimi kačami in pa oddelek opic, kjer se človek lahko pošteno na/aneje.
Pri onih živalih, kjer je krmljenje zanimivo, imajo napis kdaj jih krmijo in tedaj se ybere na -mestu velika množica vsakdanjih obiskovalcev. Tudi otroci pridejo tu na svoj i'ačun, ko jim je iproti mali odškodnini dovoljeno jahati slone, kamele, osle itd.
.Skoro nemogoče si je vsega ogledati in človek se more le čuditi, kako ije bilo mogoče vse 'to skupaj zbrati in kako je mogoče voditi evidenco nad tem ogromnim številom živali.
Podzemeljska železnica nas v teku pol ure elje v botanične vrtove Kew Garden«. Ti Hn vi io do vrši no 140 ha in obsegajo preko
M *nejSih Rastejo «11
5.000 najnuuj aviijonih ali pa kar na krasnih stekle m fJ J	jn m {uda) da
prostem. Hw, piavi lajM	.	^
leži toliko ljudi po mehki Mavi v senci «re
V PC.
Nekako sredi teli vrtov se nahaja 06 m vi-
sok razgledni stolp, raz katerega ima človek krasen razgled po vsej bližnji okolici.
Treba si je bilo ogledati še par glaivnin londonskih stalnih umetniških razstav in si cer: National Gallerv s približno 1700 slikami, dalje National Portrait Gallery, kjer ,l< razstavljenih preko 1100 historičnih portretov in modernejša Tate Gallery, kjer ima tudi Meštrovič razstavljena dva svoja kipa.
V vseh teh razstavah se nahajajo slike vseli glavnih angleških in tujih slikarjev in predstavil jajo za vsakogar neprecenljivo vrednost.
Samoposebi se razume, da ima London poleg teh Se polno drugih razstav in to bodi«) privatnih, bodisi javnih. Vstopnino se plačuje za take galerije le tri '<n> v tednu in še tedaj je malenkostna.	.
Po dolgi Fleet Street, kjer se nahaja v vsaKi hiši ali zastopstvo ali pa uredništvo kakega č a s o p i s a , pridemo do Chipside, najprometnejše ulice Londona. Promet je tukaj z*i-res ogromen. Nekoliko dalje je kovačnica denarja in angleška državna banka ter tik poleg to cerkev sv. Pavla, ki je pa danes v popravilu ker je lani počila kupola. Od tu dalj« je že londonsko staro mesto, kjer je danes večinoma ribji trg. Ulice so ozke in umazane Tu lahko vidi človek brezposelne delavce kako s časopisom v roki prebirajo oglas za oglasom. Tako pridemo do londonskega gradu T o w e r , ki je sezidan na majhnem gričku na levi strani Temze.
Ta grad, ki je star že skoraj celih 900 let. igra \ zgodovini Angleške veliko vlogo in to I bodisi kot trdnjava, jetnišnica ali vojašnica. Okoli in okoli ga obdaja jarek^ki pa je da-
. t
nes suh. Pač pa lahko vidimo okoli gradu ; razne stare topove.
t i rad sam sestoji iz več stolpov, ki tvorijo danes neko celoto zase. Tako se nahaja v \Vhite Tower (»beli stolp«), ki je iz leta 1078, velikanska (zbirka najrazličnejšega starega orožja; baje ga je preko 60.000 kosov. v Bloodv Toweru (krvavi stolp) so bili usmrčeni otroci Edvarda IV. V Record Tovveru ali kakor se danes tudi imenuje Jevvel Hou-.se, se nahaja danes del kronskih draguljev: j par kraljevih kron, diademov, mečev, zlatih j posod in podobnih dragocenosti.
V tem delu se vedno drenja velika množica obiskovalcev okoli steklene omare, kjer je vse to spravljeno in navidez so ti dragoceni premeti zelo malo zastraženi. Če pa natančneje pogledamo, vidimo, da stoji tu na straži — elektrika.
Del tega gradu služi danes tudi kot vojašnica. Zanimivo je tukaj gledati anglebko ga do, kako se vsako dopoldne menja z veliKim^ ceremonijami med ropotanjem bo ■ tudi vratarji so tukaj oblečeni v kroji, kršen je bil za Edvarda IV. ] ,ia;aj0 samc
(XI tu dalje proti vzhodu “maiane. Tu je trgovske hiše,	največje	na
I o ud o n s k o p w sta	mogo6e	sam0
svetu, s katerimi se g0() hj) vodne površine še Liverpool. OD« «	Tu	je zaposlenih
in 55(1 Bkoro*20.000 delavcev. Posamezni deli fotaniM M >Doks«-i imajo svoja imena in priliko sem imel ogledati si Doks sv. Ka
,anne'	(Dalje prih.)
državna konferenca v Londonu. Konferenca se je bavila z ureditvijo sekretarijata, v katerem bo enakopraven zastopnik kolonij poleg uradnikov matične države. Najvažnejši del posvetovalnega programa je: vpliv do-minionov na zunanjo politiko Anglije, prevzetje obrambnih stroškov po dominionih, vprašanja preseljevanja ter pobijanje pretežnega položaja angleškega filma v angleško govorečih ozemljih. Baldvvin je P01®?;]” ziral proti očitku nedelavnosti dos®'1?11" državnih konferenc ter je svaril pred .pismenim fiksiranjem odnošajev med matično državo in kolonijami v obliki teoretično mišljene ustave. Doseči se mora sloga v zunanji politiki imperija. Državna konferenca sprejme vsak predlogg, ki bi mogel s posvetovalnim sodelovanjem dominionov ojačiti zunanjo politiko. Baldvvin je poudarjal, da si mora vlada ohraniti svobodne roke. Potrebna je intenzivnejša trgovinska zveza med matižaio državo in kolonijami, kakor tudi nova razdelitev bremen. Ministrski predsedniki domini ono v so se izjavili v bistvenih točkah pripravljene za sodelovanje. Chamberlain je poročal o stanju vseh Anglije se tičočih zunanjepolitičnih vpra&anj in o formulaciji razširitve soodlofcevalne pravice dominionov. Voudar
pa bi v tem oziru mogla pristati Anglija samo na to koncesijo, da prizna zastopnikom dominionov v Londonu pravice in položaj poslanikov.
= švehlova vlada ima večino. Vladna deklaracija Švehlovega kabineta je bila pri glasovanju h koncu debate sprejeta s 159 glasovi proti 113. Za vlado so glasovali tudi Slovaki.
 = Poincare za nemški pouk v Alzaciji. Za
spremembo mišljenja, ki je zavladala v Franciji, je značilno, da je Poincarč, isedanji vladni predsednik in vodja nacionalnega bloka, izdal naredbo, ki zopet uvaja nemški pouk v alzaških šolah. Pisal je namreč višjemu šolskemu svetu v Strassbourgu pismo, v katerem naglaša važnost nemškega pouka v ljudskih šoiah Alzacije in Lorene. Poincare izjavlja, da se je o potrebi uvedbe nemškega uveril na svojem potovanju po teh dvc želah. Francija nikakor ne namerava zai mariti alzaškega dialekta, ker pa je bil t«1 vsled petdesetletne vlade Nemcev v Alzaciji nadomeščen s književno nemščino, je tudi Francija pripravljena, da se ta poučuje sedaj v alzaških šolah. Poincare zaključuje svoje pismo: Doseči moramo, da bo znal dijak, ko zapusti ljudsko šolo, tudi pisati in govoriti v književni nemščini.
ii 11 nmiTi ir—mu—i—■ —I	——r
KKPEKTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama:
Začetek ob 20. uri zvečer, oktobra, petek: Vijolinski -koncert bolgm'-
virtuoza Sasa Popova. Izven. _
28 oSbiVobcta: Doktor Knork ali Trn.«.!
medicine. Red t.
24 oktobra, nedelja: Macbeth. Izven.
Opera:
Začetek ob pol ‘20. uri zvečer.
2*2. oktobra, petek: zaprto.
?,3. oktobra, sobota: Otello. Hod k* .
24. oktobra, nedelja: ob treh popoldne Uio-fica Marica. Izven.	kSaSe Po.
Koncert violinskega> >,!‘u"*t^ dne 22. I. pova i ljubljanski drami. k()ncert MaitlP.
ga pedagog*	faforalsledeči spored: Brains-'
Sv A « opus 100; Ghansson:/? eem, opus 25; ob skladbi za vijolini ^ rtpreniljevanjem klavirja. Y tretji točki W
,-eda zaigra umetnikov klavirski spre*111-1 ralec g. Fred Grone dve klavirski skladbi o sicer Rahmaninovo: Policinelle in pa Schuv-Evlerjeve arabeske na teme Straussovega valčka: Na lepi, modri Donavi.'Po odmoru same vijolmske točke in sicer španskega datelja Do Falla: Yota, Debussijeva skladi). En bateau in Bespigijev: Veliki Gregorij^,1 ski koncert, (i. Saša Popov je vijoliuski tuoz velikega slovesa in odlične l>otence. Zato poset njegovega koncerta <. topljeje priporočamo.
NARODNO GLEDALIŠČU V MAKI BOBI
| Sreda, 20. oktobra. Zaprto. , Re(j y. ! Četrtek, 21. oktobra ob 20. »Morali .
Štev. 238.
sameva žttu	•
ne morete kunah kave.
Dober in krepak okus dobihe šeie.ako upohrebife
Pijača s Pravim Frančkom Vas zamore sfoino zadovoljevati. K zrnah kavi na vsak način spada Pravi Franck,
Dnevne vesti.
VAŽNE IZJAVE 0 KRIZI
linel sem dober nos in podal sem ostavko pred Utranovifem.
Dr. Nikič.
Kaj briga kriza nas? Glavno je, da smo >6 dokopali do predsedništva beograjske obrise.
Dr. Kumanudi. Naj'se rešuje kriza, kakor hoče, jaz grem jutri na svoj 378. politični shod, in sicer to pot v — Albanijo.
Pribičevič,
„ Želel bi bolj izenačenje krize kot pa izeoa-l'*oje zakonov.
Dr. Srskič.
( sem vsak čas pripravljen, da odidem, •oiserje na noge, nahrbtnik na pleča, palico **o in hajdi — v gore!
Dr. Krajač.
•»d ..T Stu> magistrat v Ljubljani je prejel nit ®8ne industrije — parna žaga — Kam-JJr5t lastniki gg. Franc Kav£i6, Anton Cerar !» Jožko Kržmanc, 1 vagon žamanja v povojih m kurivo ?.a poplavljence, in sicer vagon it. 816.406, v skupni teži 12.900 kg. Daro-v«Jci so poravnali tudi železniški prevoz v ifessku Din 283.50. Darovalcem iskrena hvala! >Mo£afno poživljamo vse prebivalstvo mesta 'Jubljane, da jio možnosti prispeva za jioplnv-ience. Samo ua barju znaša škoda čez pol •liljona dinarjev. Zima bo dolga in beda venita. — Mestni magistrat.
~~ Pravilnik o dostavljanju poštnih pošiljk.
' ministrstvu pošte in brzojava se izdeluje 1‘OSebeu pravilnik o dostavljanju denarnih in 1'aketnih poštnih pošiljk. Po tem pravilniku '0 bodo dostavljale omenjene pošiljke v vsakem mestu, ki ima nad 8000 prebivalcev ad-'oaatu na dom.
~ Štiridestletnica grmske kmetijske šole. 30. septembra 1886 se je nekdanja >de-vinorejsko-sadjerejska šola«-, ki je bila .,'w poprej otvorjena in nameščena v gra-s««/ /?ro£a Lanthierija na Slapu pri Vipavi, in se je nato z vsem osobjem, tenka* In inventarjem vred premestila na Do-ajsko, kjer je ge spomladi istega leta deželni O(;00r kranjski kupil v to svrho od Antona ''®0leta graščino Grm pri Novem mestu. — "fle 18. novembra 1886 je bila nova »kranjska deželna vinarska in sadjarska šola na Grum« od strani tedajnega deželnega odbornika <lr. Josipa Vošnjaka v imenu deželnega odbora kranjskega ob navzočnosti številnih odličnih gostov slavnostno otvorjena. — Šola 'e bila pozneje spremenjena v splošno kmetij-šolo in taka tudi nadalje ostane, čeprav je "fedavno dobila že zopet novo ime, to je: ,%ecija!na poljedelska in živinorejska šola .
D® 18. novembra letošnjega leta poteče to-, !‘J <0 let, odkar je pričela kmetijska šola na v,r»|u vršiti med slovenskim narodom svojo kulturno nalogo, ki je bila lem važ-je bila to dolgo vrsto let edina Svojo 'r kmetijska šola v sedanji Sloveniji. iavi , ¥tlrideseto obletnico otvoritve name-l)r -s'i'niska kmetijska šola dne 18. novem-te	poslaviti,	Želeti bi bilo, da se
voda,	udeleže	tudi	absolventi tega za-
ki vrše širom ,ii!,arseišilJ’ Povojnih letnikov,
kmetijski oosel	domovine	,6V0i	važen
: 11. P? el- Ravnateljstvo jih k tej prireditvi uljudno vabi s pozivom, da svojo udeležbo prijavijo vsaj do 2. novembra t. I. ravnateljstvu šole.
—	Izvolitev novega predsednika TPD- Pri Predvčerajšnji seji upravnega -veta Trbovelj-jk° premogokopne družbe v Ljubljani je bil Z!i predsednika družbe g. Adol! Minh, '■oda^trijalec in Predsednik udruženja -—jr- poduzetnikov v Beogradu.
Matica za naše poplavljence. Vsled ® ministrstva morajo prispevati tudi . matografi k akciji Rdečega križa v ko-
OOn1o.,l;„....... i!	:....»i.®.
piihodu jutranjih in popoldanskih vlakov. Skrbelo.se bo tudi za odvoz posetnikov slavnosti iz Lukovice nazaj na kolodvor v Domžale.
— Volitve trgovske zbornico v Sarajevu.
Ministrstvo trgovine je odredilo, da ima pripraviti veliki župan sarajevske oblasti vse potrebno za volitve v sarajevsko trgovsko in obrtniško zbornico. Volitve se bodo vršile koncem prihodnjega meseca.
— Nov prirodoslovni časopis v Sarajevu. \ kratkem bo pričela izdajati skupina sarajevskih intelektualcev, predvsem profesorji, na i čelu jim gimnazijski profesor dr. Plavšič, pri-rodoslovnični časopis »Mali Prirodnjak*. Časopis bo izhajal enkrat mesečno.
— Država obsojena na veliko odškodnino. Lansko leto se je ponesrečil narodni poslanec Hamdija Ajanovič. Padel je, ko je pasiral z avtomobilom 8 svojo soprogo trhel most na cesti iz Jajca v Banjaluko, v globočino. Ajanovič je obležal na mestu mrtev, dočim je bila njegova soproga težko poškodovana. Gospa Ajanovič je vložila tožbo zoper erar. Te dni , se je obravnavala stvar pred sodiščem. Sodi- : S«e je prisodilo vdovi Ajanovič 110.000 Din i za bolečine in 245.000 Din odškodnine. Razen i tega ji mora država izplačati za njenega po ! smrti očeta rojenega sina do 10. le”ta meseč- i no po 2000 dinarjev, od 10. leta do polnolet- j uosti pa 1000 dinarjev mesečno.
— Slovenski rudarji v Franciji. O priliki lanskoletne redukcije rudarje v Trbovljah je odšlo veliko število slovenskih rudarjev v Francijo iskat dela. Ker možakarji niso bili vešči francoščine niti niso poznal: razmei, gih je padlo več v mreže brezvestnih agentov, ki so jih poslali v tujsko legijo. Sedaj pišejo domov obupna pisina. Uporabljajo jih kot težake pri zgradbah fortifikacij v Maroku. Delavci 'Se pritožujejo zlasti radi slabe hrane.
j — Gojenci v&jne akademije v Nišu. Te dni ' 'so odpotovali gojenci tretjega letnika vojne akademije artiljerijske in konjeniške stroke j 'v Niš, kjer bodo imeli praktične vojaške vaje.
i	V niški okolici ostanejo 6 mesecev. Gojenci
Zimske suVnje
ledi.^P^vljencem. V izvršitvi zadevne na-kinon, ^r're<i*. Ljubljanski kino Matica veliko <>kloh..o iAoaiie“° Predstavo v petek, dne 22. te, T,rp.il °k '*■ ur> zvečer in sodeluje pri '■ftdnega X£ni !lb,or ljubljanskega na Sosood-i ti f m J50*1 osebnim vodstvom Vejata. Prodajo vstopnic kom <ianusBi^;0 jmiodne dame, ki bodo te-T*r<)dB’avn s^l, razprodajale vstopnice, [»hlastnega odt^a^S5. okriljem Ljubljanskega upni izkupiček odnSseg‘\ Hriža in j« cei0-*Iaja z nekolikim imvisi^!!' art> ki se pro-
•\U'ju obsegu zn naše nnni	v	pol-
v I. P°plavljonce. Pričakuie Jk da bo nase občinstvo rado seglo po vstop-
^ lcah in najK>liiilo dvorano. Ne glede na Cio-poljuben in koristen namen se l>o cenjeue-m stnenin8t.vu ,u<^ nU('^ velik užitek na prvo-i, '	»Umu in na prednašanju našega
i-h^ega kr%n,ši^ Ljubljanski oblastni odbo1'
Otvoritev
kovici pri I)<*mialall'a'>’l^,,ufil ,lwna« ' Lu .•Zdravstvenega dom«« dnf^6?00 otvontv<' lamo, da odhaja vlak i,. t ®.J?- *• m' .®I?®zar‘
v, «a uuiiuja viak vi n„ui- . v1,
?-alam ob 7.55 in 14.10, iz Kam^ut pl'0!'. ]lw" «lam pa ob 5.28 in llB^kia® Dom-M vlak iz Domžal ob 16.52 in ?fcmik
^ 19.06. — Prevozna
7.,i „ . , -.......—a s>'«lstva za p^[
v Lukovico bodo posetnikom brezplačno H razl>olago na kolodvoru v Do“2R
in drug-a oblatila nudi v največji izbiri in najceneje tvrdka
J. MAČEK LJUBliJANA
Ale«sandrova c. St. 12
iz pešadijiske stroke bodo imeli vaje v sarajevski okolici.
— Kongres fotografov. V Beogradu se vrši dne 26. t. m. kongres fotografov iz vse države. Udeležencem je odobrilo prometno ministrstvo polovično vožnjo. Legitimacije veljajo od 24. do 28. t. ni.
— Snog in mraz. V okolici Konigsberga in vsej severni Rusiji je zapadel sneg. — V celi Franciji je zavladal velik mraz. V nel*s-terih krajih kaže termometer 5 stopin pod na m r ! re<b>i’ošlo noč je nastopil tudi
h"-d mraz> da ji tempe-,v®c st<>:Pinj pod ničlo. - Tudi
Uosm je zapadel prvi sneg. V okolici Fojni-< e ga je padlo za 5 cm. ’	J
— Zopet silovit orkan v Ameriki. Kakor
poročajo n Honde je opustošil silen orkan Havano, od kjer je krenil v smeri proti se-
po ulicah je luiičena vsa razsvetljava, telefonske linije so porušene.
— Policijski uradnik pobegnil z ženo železniškega uradnika. Policijski uradnik Ahmed Hadži-Audi« v Sarajevu je velik Don •Juan. Po številnih drugih ljubavnih avantu-rali se mu je posrečilo priboriti'si srce žene nekega železniškega uradnika, s katero je te dni pobegnil. Z zaljubljenim parčkom je izginila tudi vsa Ahmedova obleka, vse dragocenosti in ves denar. Prevarjen soprog, ki je smatral Ahmeda za svojega najboljšega prija-telja je tekel na ]>olicijo in dejal: »Ženo lahko obdrži, vrne. mi naj samo moj denar.
detektivj^iili*.?* s<7,hi va«on« Službujoči Vinkovci ji Mgafin f' ','''1-'0 n? |)r0«‘ ZagrebT nika Panto Krstiča v Re.kovwke8a pomoč-vozu brez vomeKa iistka Iw;trbUla^ne!‘l aretiral. - PodoLn slS; ?®‘.ekl,v. Je fanta
10. t. m. Na isti progi na postajfsunja Iko je zagledal opov detektiva, je \Mb^nh te' splezal na streho vagona. S i»močjo nekega železniškega sprevodnika, ga je potegnil detektiv z vagona ter ga aretiral.
— Vlom v mengeško hranilnico. l'e dni so vlomili neznani svedrovci v mengeško hranilnico. tki neslo so 13.0G8 Din gotovine in H hranilne knjižice: dve glaseči se na ime Terezije Florjančič z vlogama po 7258 Din in 400 Din, tretja pa na ime Jurija Stoparja z vlogo 3500 Din. Hranilne knjižice so zako-
pali lopovi pozneje v seno pod nekim kozolcem, kjer so jih našli orožniki. Lopovi so izginili brez sledu.
— Ravnatelj podružnice Slavonske banke v Sarajevu — aretiran. Kakor poroča s-Obzor : je bil te dni aretiran ravnatelj podružnice Sla-venske banke v Sarajevu dr. Spašič. Polioij*ka oblast vodi v banki preiskavo ter pregleduje bančne knjige.
— Zaradi nesrečne ljubezni je skočila v morje. V Špinju-tu, nedaleč od Splita, je skočila te dni v samomorilnem namenu neka 22 letna deklica v morje. Mimoidoči so to hpazili, eden od njih je -skočil za njo {er jo rešil. Deklica je izjavila, da je nameravala izvršiti samomor, ker ljubi nekega mestnega inženjerja, ki jo pa — o joj — ne mara. Prepeljali so jo v bolnico. Ko ozdravi, jo pošljejo v varnem spremstvu policaja v njeno domovinsko občino Šibenik.
— Pamet ga je srečala. Predvčerajšnjim je naletel v Sarajevu neki policijski stražnik na ulici na mladeniča, ki je eloael ob zidu. Policaj, misleč, da je mladenič pijan, ga je seveda takoj stavil na odgovor. Medtem pa se je mladenič zgrudil in onesvestil. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ugotovili, da se je zastrupil z lizolom. Ko se je mladenič zopet zavedel, je izjavil, da ee piše Ilič, frizer iz Travnika ter da je prišel v Sarajevo v namenu, da se spravi s svojo ženo, ki dela v neki tamkajšnji tovarni, Ker je žena odklonila njegov predlog, da se povrne k nje-mu, je potegnil iz žepa stekleničico lizol?, ki jo je imel za vsak slučaj pripravljeno, ter vsebino izpil. Pripomnil je, da se mu ali čudno, kako je mogel biti tako nespameten, da si je hotel vzeti radi ženske življenje. Ilič je izven življenske nevarnosti.
— Pričo zoper svojega strica je ubil. Te dni sta se srečala v Podnjevu seljaka Selman Zemovič in Šaban Antonovič, Možakarja sia živela že dalje časa v hudem sovraštvu, radi nekega procesa, v katerem je pričal Šaban proti Selmanovemu stricu. Selinan je 7-agro-zil takoj po proglasitvi sodbe, da bo Habana ubil, kjerkoli ga bo sreffal. Svojo grožnjo je moško Izpolnil. Ko je srečal te dni Šabana Pn'ič po procesu, ga je na mestu ustrelil.
— Ranjen orožnik ustrelil tatu. Iz Skoplja poročajo: V Drepovu je ukradel neznan tat z dvorišča hiše Ilije Todoroviča par polnih panjev, lodorovič je obvestil o tem orožni-štvo. /ato je stal drugo noč eden od orožnikov na preži. Okrog polnofi je prišel k ■čebelnjaku e karabinko oborožen neznanec, ki je potegnil iz čebelnjaka zopet par panjev Orožnik je zakričal »Stojk Neznani lopov je odgovoril s strelom. Dasi je bil orožnik težko ranjen je ustrelil tudi on. Zadel je ddbro: tat se je zgrudil mrtev na zemljo. Nj^ova identiteta še ni ugotovljena, domneva pa se, da je mož kačak.
— Sin bivšega sultana aretiran. Iz Cari-6ia, Poročajo, da je bil te dni aretiran naj-starejši sin sultana Muhameda V., ko je hotel pasirati turško mejo. Kakor znano, je prepovedano vsem članom bilše sultanove'rodbi-ne_prebivati na Turškem.
i7 cUove siamo?« Pod tem naslovom piše in4ln?^':, ?V Tretu eksistira tvrdka »Behr francnJ ’, f1 ,lma 8v°ja skladišča v »Punto
o-mo iL(S	Ta	tvrdka	navaja
nr.stirv ?	I>0. osvobojenju z jekleno vztraj-
mliai« t sy°jih dopisih širom sveta, da se C n»n,. * v ~ Avstriji! Z lepimi črkami /vrrtm rr- Ilali=njeno na kuvertah: >Behr e <omp	trieste (Austrk). - Uporaba pra-
. P°r mrčes je opisana v šestih jezikih, „ *e }' italijanskem! — Ne borno pisali SMuV' Zlii se nam pa vendarle, da bi morale oblasti skrbeti z energično interven-clJj.o,a-i l'a bi se mentaliteta gotovih ljudi f io? Vv'kutue amnezije/ - ,Dove • 111 liji.	ogorčeno	vprašanje. Odgovor
oni Ih vt> |vrdka si i© dala najbrže ~ če l)on>iMr^UIf'J, ni.P!o<1 razgrete fašistovske 1-nr ? tiskati za časa Avstrije, ko je sla i^upuja se dobro, toliko kuvert, da se jih sedaj v izpremenjenih razmerah po vosvobo-jenju niti v sedmih letih ni mogla iznebiti. Ah pa mora biti fašistovska propaganda oro-kleto slaba, da ljudje niti danes ne vedo kie soM	’
7" ^P^orilo: Na objave v časopisih dne 9. t..i"., da jinredi -Klub ljubiteljev ptičarjev S"hnn,VanjeT >>Glavne P^ružnici SLI), v me nsov r,1,'^ A.l,str: ^Jagdspanielkluba tek-dneh %,P24	•Sfmnielov v Mariboru• v
in 25. t. m., na katere se vabi
k čim večji udeležbi, 1 Ivrtelji.
DRAMSKO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI. Danes, v petek, dne 22. oktobra ob 20. uri
V i! o 1 i u s k i koncert,
ki g« priredi ŠA)ŠA POPOV. Cene dramske.
LtublfaMu
i— Koncert vijolinista Saše Popova ▼ ljubljanski drami. Danes, petek zvečer ob 20. uri se vrši v dramskem gledališču koncert vijo-linskega virtuoza Saše Popova iz Sofije. Popov je umetnik izredno finega čuta in globoke duše. Svoj instrument obvlada z naravnost trapantno tehniko in s svojim igranjem si zna publiko tako navezati nase, da jo obdrži v največji napetosti od začetka do konca koncerta. Na svojem koncertu igra povsem serio-sen program na katerem se zastopani sledeči svetovni skladatelji: Brahms, Chanaons, De Falla, Debussy in Retsipighi. Na klavirju spremlja umetnika pianist g. Fred Grone, ki nastopi tudi v dveh samostojnih klavirskih točkah in sicer v Rahmaninovi in Schul* Ev-lerjevi. Koncert se vrši v dramskem gledališču, začetek ob 20. uri. Cene navadne dramske. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi in na večer koncerta v drami.
1— Pevci ljubljanskih pevskih zborov! — Skupna skušnja za petje o Vseh svetih se vrši v soboto t. j. jutri, dne 23. t. m. ob triietrt na 8. zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice. Vsi in točno! Arhivarji, prinesite s seboj poleg drugih tudi note 741 »Beati mortuk! — Pevovodja Lj. ž. J. P. S.
1— Merkurjev pevski »bor ima pevske vaje vsak torek in petek v društvenih prostorih Gradišče 17.-1. ob 8. uri zvečer. Začetek danes zvečer.
1—	Policijski drobiž Aretiran je bil neki tatič, ki je ukradel za 130 Din jestvin. Policija je prejela sledeče ovadbe: 1 lovsko tatvino, 1 kaljenje nočnega miru, 1 telesno poškodbo, 1 pasji ugriz, 1 slučaj nedostojnega vedenja, l godbo brez dovoljenja ter 13 ceatno-policijskih poročil. — Na Karlovški cesti je neki delavec poškodoval svojega tovariša na glavi. — Starejša B. K. je v totalni pijanosti obležala pred glavnim kolodvorom, od koder jo je stražnik spravil na stražnico.
Maribor.
m— Nova prosta stanovanja. 1. Aškerčeva ulica 9. I. — 3 sobe, veranda in prit, 2. Mejna ulica 22, priti. — 3 sobe, kuhinja in prit.; Meljska cesta 4, priti. — 2 sobi in kuhinja; Dovozna cesta 24 — 1 soba in kuhinja; Tržaška cesta 57, I. — 1 soba in kuhinja; Mlinska ulica 24 — 1 soba in kuhanja. Pobrežje; Stanko Vrazova 1 — 1 soba in kuhinja; Kamnica St. 16 — 1 soba ® štedilnikom; Studenci, Ciril Metodova 6 — 1 soba in kuhinja i. dr.; Wolfgangova 14 — 1 soba in kuhinja.
m— okrajni z as top v Mariboru razpisuje dodatno licitacijo za dobavo in vožnjo gramoza za leto 1926 in sicer za okrajne ceste: Lan-gental, Ptuj, Svečina, Vurberk, (delno) Fram —Rače—Ptuj, Rače—kolodvor, Rače—Slivnica, Ruše (delno) in Melje. Vsa natančnejša pojasnila se dobe v pisarni Okrajnega zastopa v Mariboru, Koroška cesta 26. II.
rn— Policijski komisarijat mariborski bo, kakor izvemo, v najkrajšem času otvoril tečaj za strokovno preiskavo o vzrokih požara. Tečaj bodo obiskovali policijski organi. Take preiskave se ne bodo vršile samo v rajonu mesta, temveč tudi v okolici, kjer so požari, glede katerih se ne ve, kako so nastali, še bolj pogosti.
Plesni večer Hellerau - Lavenburškega ansambla-pod vodstvom znane umetnice Valerije Kratine se vrši 27. oktobra v mariborskem gledališču. Kritike mnogobrojnih mest, kjer ,ie nastopala ta skupina s kar največjim uspehom hvalijo njih izvrstno telesno kulturo, veliko muzikalno ritmično vzgojo, dovršeno znanje, krasne in originalne skupine teh mladih lopih teles, njih gracij in plemenite forme. Obeta se torej prekrasen umetniški večer in se priporoča pravočasno rezerviranje prostorov.
^ »Danes bomo tiči« na mariborskem odru. Koncem tega tedna vprizori mariborsko gledališče kot prvo ljudsko igro Nestroyevo zelo zabavno veseloigro >Danes bomo tiči«. Ne-stroy uživa kot humorist še danes na vseh odrih veliko popularnost in Dunajčani ga celo prištevajo klasičnim humoristom. Navidezno neverjetno smešna dejanja in situacije, te kljub vsem zadovoljijo, ker je v njih precejšen del pristnega humorja in bonvivantiske malomeščanske razposajenosti. Vrneš je vpletenih več glasbenih točk, kar da delu specifično noto tedanje dobe. Režira g. Kovič.
Dopisi.
V	Mošnjah se bo 24. oktobra popoldne ob
pol treh odkrila spominska plošča 32 rojakom, ki jih je vojska usmrtila, Za poravnavo stroškov so poskrbeli domači invalidi pod vodstvo g. predsednika Valjavca. Za odkriva-telja je naprošen g. J. Resman iz Gorice, ki je v najtežavnejem vojnem času vodil občino.
Radio potrebščine
v največji izbiri ima stalno v zalogi
FRANC BAR, jubljana c,nkVi,X„"j!;7.«7‘'c’'
ae-sraana
Slav*ostuo besedo bo imel g. bivši kurat Jalen. fcalostinke bo pel domači Bbor. Želimo lepega vremena in udeležbe vseh, ki ste poznali naše drage rajnike.
Padhoui pri Bledu. Si ra reku zadruga v I 'odhomu priredi v nedeljo ob 3. uri popoldne sla*ao8tno otvoritev novega sirarskega doma s sledečim dnevnim redom: Ob 2. uri pozdrav gostov pred sirarskim domom; ob 8. uri otvoritev doan* e blagoslovljenjem; sreoolov, ples m prosta aabava. — K najobiluejši udeležbi nijadao vabi vso blejsko okolico in prijatelje f^ra-ratvn — odbor.
šport.
V	tifranem odboru s«: dr. Ivan Fermevc, predsednik; Saša Skaza, upravitelj; N. Sterk, blagajnik; Valent, Kanklerjeva, -tajnica; Valo Bratisa, artistični ravnatelj.
Artistični kolegij tvorijo: Valo Bratina, glava i režiser iri scenograf; prof. M. Gorše, M. Kaakler, S. Skaza, pomožni režiserji; ravn. Glasbene Matice N. Pahor, vodja petja in godbe; prof. N. Jurko, vodja plesov; prof. Jakhel, slikar.
Igralski itbur: Dame: Gabrijelčičema, Gre-goriaova, Kocmutov a, Komacova, Komavli-jeva, Kostanjčeva, Krašnerjeva, Luknerjeva, Mayerjeva, Megličeva, Sentjurčeva, Šijančeva in Vagnerjeva; gospodje: Bratina, Dolinšek, prof. Gor&e, dr. Horvat, prol. Jakhel, Job, Kankler, Kostanjevec, Krašner, Krištof, dr. Malešič, Pavko, Prek, Rabič, Skaza, prof. Sila, Soiič, Smetjurc, šuler in Zupančič.
Kompar/e tvorijo Člani >Igralske šole«. Petje oskrbe člani »Pevskega društva Ptuj«, sodbo pa »Salonski orkester Ptuj«. Tehnični aparata: N. Krašner, razsvetljevalec, F. Pavko, gospodar, F. Pavlič, frizer.
Nadaljne prijave gospodov in dani, ki imajo smisel za gledališko umetnost in veselje sta sodelovanje pri predstavah se še sprejemajo.
Gospodarstvo.
DEFICIT NAŠIH ŽELEZNIC.
Prvih pet mesecev letošnjega leta so imele naše državne oziroma od države upravljane železnice okrog 3C0 milijonov primanjkljaja.
Ni nam znano, je-li ta deficit izključno upravni deficit ali so v tem zapopadeni tudi stroški za investicije.
Ako pa se upošteva, da država upravlja lokalno železnice in prejšnjo južno železnico ter ostaja po časniških poročilih tem železniškim družbam letno dolžna 400 milijonov na zakupnini, potem je za slepca vidno, da vodi tako opravljanje k rujLnu.
Razun v Nemčiji so železnice v državni upravi slabo uspevale že pred svetovno vojno. Spominjamo na državne železnice v bivši Avstriji, ki niso nosile od investiranega kapitali niti 2 odstotka za amortizacijo in obrestovan je, kar je pokojni dr. Kaizl v proračunskih debatah opetovano grajal.
Pa to bi bilo še oprostiti, ako je renta investiranega kapitala v železnice mala ali je sploh ni, ker to se da opravičiti s tem, da železnice v državi ni smatrati kot golo pridobitno podjetje ampak kot velik faktor državne uprave, in državnega gospodarstva v obče zlasti v tarifni politiki. Ampak eno mora veljati, da se mora državno podjetje, pa bodi to pošta ali železnica ali kar si bodi, samo vzdrževati in to tudi v pogledu investicij za vzdrževanje v dobrem porabnem stanju in nikakor ne gre, da bi se deficiii pokrivali y. davki.
Skeptični smo, da bi mogli pri sedanjem stanju železnic in železniškega donosa pričakovati nagel preobrat na bolje, če ostanejo železnice v birokratični državni upravi kakor so doslej, pa bodi njih vodja ta ali oni, ker smo predaleč zagazili.
.Izhod iz tega iskali je v načinu uprave kakor ga je usvojila za železnice Avstrija ali pa v tem, da se železniška uprava še bolj osamosvoji.
Pred vsem pa je napraviti glede železnic čisto mizo ter poplačati vee viseče dolgove in dolžne zakupnine privatnim železniškim družbam z najetjem posojila; kajti taka državna upravi, ki svojih obveznosti ne izpolnuje postane objekt nezaupanja in omalovaževanja v tu in inozemstvu.
Pa iker smo že pri železnicah ne bo škodilo, če spomnimo še na nekatere stvari, ki so škodljive za prosperiteto železnic.
Predvsem je škodljivo večno menjavanje ministrov v železniškem resoru.
Drugod se za važne resore išče strokovno izobražene politike in ako teh ni, se poseže po strokovnjaku neparlamentaren.
N. pr. na Češkem, kjer je sposobnostni nivo parlamentarcev za upravo ministrstev mnogo večji kakor pri nas in je upravni aparat v ti ali oni veji državne uprave preskrbljen z odlično sposobnimi visokimi uradniki, pa vendar se nemalokrat pripeti, da posežejo po neparlamentaren ter ga posade na ministrsko stolico, ker je potreben in priznan strokovnjak.
Dr. Engliš je finančni minister že v tretjem kabinetu ' C esko6lovaški republiki in se ga ne vpraša po strankarski legitimaciji.
Pri nas pa se menjajo strokovni ministri v železniškem resoru kakor slike v kalejdoskopu. Istotako v finančnem resorju itd. Ne vpraša se ne pri ministrih in ne pri visokih uradnikih, kaj imaš, ampak čegav si.
Zato so pa tudi rezultati tega gospodarstva taki kakor jih vidimo.
LJUBLJANSKA BORZA, četrtek, dne 21. oktobra 192(i.
Vrednote: Strojne tovarne in livarne d. d.. Ljubljana, den. 70, bi. 70, zaklj. 70. — Blago: Koruza umetno sušena za X., XI., XII., fco vag. neki. postaja, 1 vag., den. 160, bi. 160. zaklj. IfiO.
Zagreb, 21. oktobra. Devize:	Mewyork
56.463—56.636, London izplačilo 294.4—275.2, Praga izplačilo 167.4—168.2, Berlin izplačilo
j 1348—1351, Melan izplačilo 249—251, Dunaj izplačilo 797.5—800.5.
Curih, dne 21. oktobra. Beograd 9.1475. Newyork 518.125, London 25.13, Pariz 15.985. Berlin 128.3125, Dunaj 73.05, Praga 35.835. Milan 23, Bukarešta 2.75, Sofija 2.7475, Bu-dapešta 0.007250.
To 'in ono.
ČAPRUNOVIČEV ODGOVOR.
V	Zagrebu je, kot znano, seizmologije« zavod, ki ga vodi odličen seizmolog. K® fi» zaznamovali nedavno aparati tega zahodu potres, čigar center je bil v Dinarskih Alpah, je sestavil vodja zavoda vprašalno prto ter jo razposlal neinteligentne jšim ljudem po vsej Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji, namreč osnovno-šolskim učiteljem. Naprosi! jih je, da naj mu javijo, če so čutili potres. Tako je prišla -vprašalna pola tudi v seio Šarovica. v katerem prebiva nekaj kosijlli pastirjev in ki leži na dalmatinsko-bosaMŠk meji. V tem selu se trudi vaški učitelj Štefan ‘čaprunovič, da bi ubil malo ukaželji: mladini v glavo eitanje, pisanje in računaaje. Selo Šarovica, ki ima 270 prebivalcev, e* izobraženega človeka gotovo ni prijetno bi-I vališče. In Štefan čaprunovič, ki se Lam pa*' j ne počuti dobro, je dal svojim čuvslvom au-| Ska s tem, da je poslal vprašalno polo s I dečo opazko nazaj: >V selu Šarovici n*
! Sutili potresa! Kako pa naj bi tudi prišel u-t ko velitastven naravni pojav v talko mi?ern' j gnezdo!«
Komaj je prišla na svet in že je padla »a
glavo. Neka Marija Konjedič je začutila tedni, ko je bila sama doma, porodne bolečine. Predno je mogla leči ženska v posteljo, je porodila otroka ženskega spola. Otrok je padel z glavo najprej na tla ter se težko poškodoval. Mati in novorojenček sta bila prepeljana v bolnico.
Kudyard Kipliug:	73
Knjiga o džungli.
Po noti je razgrnil antilopino kožo. kjer ga je prehitela tema — včasih v simyasijskem, samostanu ob cesti, včasih poleg nagrobnega spomenika kakega svetnika s stebri iz blata, kjer so ga .Togisi, ki so nek drug ni egi ovit oddelek svetih mož, sprejeli kot sprejmejo j vse one, ki vedo, kaj so vredne kaste in oddelki; zdaj j na koncu majhne hinduške vasi, kjer so se zbirali otro- | ci z ukradenim kruhom, ki so ga bili pripravili stariši, j zdaj zopet na obronku golih pašnikov, kjer je plamen j njegovega iz drač.ja narejenega ognja zbudil zaspane i kamele. To je bilo vseeno Purun Dassu — ali Purun Bhagatu. Kakor se je sedaj imenoval. Zemlja, ljudi«-, živež, mu je bilo vseeno. Ampak njegove noge so g a kakor nezavedno nesle proti severu in vzhodu, iz juga v Kohtak, iz Rclitaka v Kurnool, odtod v razpadli Sama-neah in potem ob posušeni strugi reke Guger navzgor, ki ima vodo samo tedaj, če dežuje v gorah, dokler ni neki dau zagledal pred seboj daljno črto velike Himalaje.
Tedaj se je Purun Bliagat nasmejal; spomnil se je namreč, da je bila njegova mati zadrputskega brahmin-skega rodu, od Kulna, planinka, ki jo je vedno obhajalo domotožje po snegu, - in da vleče najmanjša kapljica
planinske krvi človeka nazadnje nazaj tja, kamor spada.
»Tamkaj,« je rekel Purun Bhaget, stopajoč, po nižjih obronkih Sewalikov, kjer se dvigajo kakti kakor sed-meroroki svečeniki, tamkaj bom sedel in dobil znanja; in hladni himalajski veter mu je šuštel okoli ušes, ko je stopal po cesti, ki pelje v Sinilo.
Ko je zadnjič hodil po tej poti, je prišel v sijaju in blesku z rožljajočim konjeniškim spremstvom, da obišče najbolj mirnega in vljudnega vseh podkraljev. Razgovarjala sta se celo uro o skupnih prijateljih \ Londonu in o tem, kaj indijsko preprosto ljudstvo v resnici misli o stvareh. To pot se Purun Bhagat ni pri nikomur oglasil; naslonil se je na ograjo glavne promenade in motril sijajni razgled po ravani, ki se je razprostirala pred njim štirideset milj daleč, dokler ga ni
domaC mohamedanski stražnik opozoril, da ovira pro-
met. Spoštljivo se je Purun Bahgat vklonil, ker je poznal njeno vrednost ter je iskal svoje lastne postave. Odšel je dalje in je tisto noč spal v prazni koči v Chota Sinila, kraju, ki je podoben najzadnjemu koncu sveta, ki pa je bil samo začetek njegove poti. Stopal je po hi mala j sko-t ibetski poti, majhni deset čevljev široki poti, ki so jo razstrelili iz žive skale ali postavili na lesu preko prepadov, tisoč čevljev globokih, po poti. ki se spušča v tople, mokre, zaprte doline, in se vzdiguje čez gole, travnate gorske grebene, kjer žge soluce kakor vnetilno steklo, ali se vije skozi kapljajoče, temne
gozdove, kjer obdaja drevesna praprot debla od vrba do tal in kliče fazan svojo družico. Spotoma je srečaj tibetske pastirje s psi in čredami ovac, kjer je ovca imela vrečico boraksa na hrbtu, in potujoče je, lame iz Tibeta v plaščih in odejah, ki so roi u Indijo, in poslanike majhnih samotnih gorski n ai za . dirjali na brezastih in šarnih ponijih, ali četo konjenikov kakega radže, ki je šel na obisk. Včasih pa ce*.' dolge, jasne dneve nei zopet videl drugega kot črnega medveda, ld pa je momljal in kopal spodaj v o ini. Na početku njegove poti mu je še vedno hrenelo v ušesih vrvenje sveta, ki ga je bil zapustil, ko pa je imel prelaz Mutteeanec za seboj, je bilo vsega tega kon^in Purun Bhagat je bil sam samcat s seboj, ^opal dalje, ugibal, razmišljal, oči uprte v tla, misli nad oblaki.
Neki večer je prekoračil najvišji prelaz, kar je bil
<iotle nameril nanjo — dva dni je bil hodil navkrel)čf
— in je v daljavi uzrl vrsto snežnih vršičev, ki so oj** /ovali obzorje; gore visoke petnajst do dvajset tf&K čevljev, ki so bile videti skoraj tako blizu, da bi jih lahko s kamnom zadel, dasi so bile petdeset, šestdeset milj oddaljene. Prelaz je venčal gozd, temen gozd. -deedar, oreh, divja črešnja, divja oljka in divja hruška, i zvečine pa deodar, ki je himalajska cedra; in v seaci deodarjev je stala zapuščena kapelica posvečena Kaliju, ki je Durga. ki je Sitala. ki ga včasih ljudje molijo, da jih obvaruje koz.
(Dalje, prih.)
Mn.bolisa, iiuicenejsn
«4- <»!<?««* »K »tvolnl euroj
-o edino
Petelinčevi
laamfce
Blizu Preše rnovegt spomenika za vodo.
dritzner, Adler, Phonix
ta cen., *bis •» mounrijc- biti" plečeti, u^toni j lačiini pcnop - Tuti ne obrok v. • Vprlelri*
Od dobrega najboljše je švicarski pletilni slro) . DUBILti
V V
josip Peteline, Ljub 1 janaj
tovarna vinskega kisa,
1 z o. Ljubljana,
■ iiiuuui	mM«
staJtlneJSl In m^jokusnejšl na-istiisnl kis lx vinskega klso.
^ uurnrrAin porudboi -m
fahnUCno in hlfflfenlCno najmoder-urejena kitama ▼ Jugo*lavI|L
«Mtl »LI% IL
Uprava »NARODNEGA DNEVNIKA“
   .  prodajo	•
MAKULATURNI PAPIR
kg Din 4*50 ----- '
FIZIKALNO ZDRAVILIŠČE
U pntnCl OKROŽNEGA URADA
za zavarovanje delavcev
MIKLOŠIČEVA CESTA 20.
Pod strokovnjaškim zdravniškim vodstvom
Otvorjeno s 1. oktobrom - splošno dostopno
Vse, zdravilne kopeli, hidro-. Mio-, eliktro- in mefra: notergpiia 2a reimatična in žtvčre bilezni, vneta pri ženskih boleznih, boleznih srca in ožilja arterioskleroze.
Odprto Uvz«mši ponpdtljek vsak delavnik od18. do 12. in.od nnl 15. do pol 19., ob nedeljah In praznikih od 8. do 12 in sicer Sh nedeljah, sredah in ,-eikih za ženske, ob torkih, četrtkih m OD	sobotah	za	moške.
Snreiemanjc novih slučajev vsak delavnik od 8. do 9-
Abonenti
dobijo dobro in poce«i
hrano v restavraciji »Pw skaleo«, Mesini tr» Gostom se lahko postreže z domačo, erbsko, dunajsko in lranco3ko kuhinjo. — Za jedila in vioo preko ulice poseben popust. — Vsaki dan »e vrši od 20. do 24. ure koncert. — Z radosti« pričakujem moje gosle-Josip Uran. reetavrater.
Kontoristinja
7. večletno pisarniško P’*' keo išče mesta pri kake*' večjem podjetju. Or« tUfl nekaj meseeev brer.plaža«
Ponudbe profli na upmvo lista pod: >Morljiva<.
mali oglasi
Vsako besede 50 para, debelo tiskano Din 1*—.
Mesto gospodinje
išče ii7.obražena goepodič-ua srednjih let pri boljSe-mu gospodu, lahko je tudi vdovec z otroci. Nastopi lahko takoj. Ceojene poiuidbe na upravo pod »Skrbna gospodinj«.«
Gospodična
išče mesečno sobo s seps vatnim vhodom.	“
na upravo lista pod: p _
Spteim® se
uprava lista, m »mimiff—in i r n iti Tf
Akademik
poučuje srednješolca ed metil ”
Bajafflocnc
500 Din
nagrade
dam tistemu, ki mi preskrbi službo kot sluga. — Naslov pove uprav« list*
Proda se ceno
mal železen Štedilnik. — Naslov pove uprava ligta
vseh predmetih.	:	n
■ Cenjeno.«^,-
nizek. -—-pod: >lispe^
stekleno
strešno opeko imajo stalno t zalogi Mmžene op* karne d.\č. v Ljui>Ifan_
KOKS-ČE8III
«Olfo»8 l/a. ■ Tilst. 51.
Hotelski sluga
i daljšo prakso in lepim' izpričevali se sprejme za 1. november 1926. Osebn* ponudbe na upravo hotela »Union*, Ljubljana.
Sirite JB. MT.
A^iekuader tdcnilur. — Urejuj«: VJtdJi
ni I—*----------
_ z« \lMMnmo >llerkur<	AmdreJ	fte?cr,	V*i	v	Ljubiji