POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXIV, ŠTEVILKA 26, 28. JUNIJ 2002, CENA 259,00 SIT GORNJEGRAJSKI VRTEC N DT ► OKRES1JU i * (stran 17, ANDREJA RIHTER V Zgornji Savinjski dolini je zelo malo ljudi zaposlenih v kulturi ŠTEVILKA KOTfllK K mi* o o KOTIÌIX GSM 041/612 283 < Telefon/fox 03/710 30 97 GRRDNJC IN SUKOPUSKflfiSTVO Telefon 03/710 30 96 Igor KOTNIK, s.p. €-mail j Nikole Teslo 6, 3310 Žalec igor.kotnik@slol.net j SUKOPLESKRRSKA IN ZIDARSKA DELA - IZDELAVA VSEH VRST FASAD (TOPLOTNE FASADE, KLASIČNE FASADE) - ADAPTACIJE, OMETI IN ZUNANJE UREDITVE - DELA NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO d xe od/ela j.965 UGODNflPONUDBOTOPlOTNOIZOlflTIVNIHFRSflD KOMPl€TN€FINflUZACIJ€OßJ€KTOV KPC Ljubija-Mozirje tel. 837-07-20, Železnina Gornji Grad tel. 839-44-20, Železnina Ljubno tel. 584-12-41, Železnina Luče tel.584-40-24, Železnina Radmirje 838-80-43 Zadruga mozirje Habit d.o.o., agencija za nepremičnine Vam pomaga, svetuje in posreduje pri najemu, oddaji v najem, nakupu in prodaji vseh vrst NEPREMIČNIN. Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. Vpišemo vas v register za vse vrste posredovanj nepremičnin in vam poiščemo nepremičnino oziroma oddamo, prodamo ali poiščemo rešitev, katera vam najbolj ustreza. Imamo izkušnje na področju posredovanja nepremičnin, ter nudimo maksimalno odgovornost ter znanje in izkušnje. Smo imetniki licenc IBN in GZS za posredovanje v prometu z nepremičninami Kot vaš upravnik skrbimo za: vse postopke vzdrževanja; izvajanje del na zgradbi; predvidevanje in izvedbo večjih investicijskih del na zgradbi; MONTAZAlCENTRALNEGA OGREVANJA IN IONE INSTALACIJE mmm, izdelava predračunov, na dom ter ugodni plačilni pogoji! * uporabe skupnih prostorov, objektov agotaVJja najboljšo izrabo vsakemu KOt upravnik, lastnike pred sodišči in uprt jjjjMbtfh praviSMfi koristih. kKCJuGOTERWt tessi;* üri v.rlv.si/habit/ IAUPAJTE NAM ŠE VI IN NAS POKLIČITE. Telefon: 03 898 1600.6SM: 041 665 223 PROIZVODNJA IN MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT PVC okna vhodna vrata senčila V času SP v nogometu vas ohladimo z brezplačno klimo. Lahko pa se preprosto odločite samo za ugodnejšo ceno vozila. V obeh primerih lahko prihranite 190.000 tolarjev*. [materia lai WiSì .2 1 ^‘Vikiji rfe ri Li l/RÌfi .di . Prišel, prevzel, zmagal. Polo. * Ceni v SIT sta informativni in odvisni od valutnih razmerij._ a SS Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 — ' lljjlf ft -..j} MARO VT GREGOR s.p. Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel./faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 K. KBE OKENSKI SISTEMI 10 let garancije mé. Praznik državnosti in težko pričakovana osvežitev vremena je za nami, pred nami pa mesec julij, s katerim se začenja »sezona dopustov«. Nekateri so si že v prejšnjih dneh privoščili mini dopust, ko so vikend združili z omenjenim praznikom in si tako nekoliko oddahnili pred novimi vročinskimi dnevi. Zdi se, da po dobrih desetih letih neodvisnosti Slovenci vendarle spoznavamo, da je dan državnosti vreden pozornosti in da je tudi v naši najbolj kratki preteklosti veliko takega, na kar smo lahko upravičeno ponosni. Nekdo meje prav na praznični dan vprašal, kaj menim, kdaj se bo odnos najširšega kroga ljudi do naše lastne države izboljšal. Odvrnil sem mu, da se mora dvigniti splošna nacionalna zavest, k temu pa lahko bistveno pripomorejo tudi lokalne skupnosti z dostojnim obeleževanjem državnih praznikov. Po mojem prepričanju bi morala biti proslava v počastitev dneva državnosti (v taki ali drugačni obliki) v vsaki slovenski občini. Morda na prvi pogled nepotrebna prireditev bi se sčasoma zagotovo »prijela«, če biji odgovorni namenjali ustrezno pozornost. Verjetno bi se v tem primeru postopoma povečevalo tudi število slovenskih zastav na stanovanjskih hišah. Saj v bistvu ne gre za ljubezen do države, če si slednjo predstavljamo kot aparat, ki ureja naše skupne zadeve, pač pa za ljubezen do domovine, kateri smo pred enajstimi leti uspeli zagotoviti status samostojne države. Nočem se sprijazniti z mislijo, da bi našo samostojnost znali bolj ceniti, če bi bilo na primer Celje v vojni sesuto kot na primer Vukovar, če bi pod streli vojakov jugoslovanske armade padlo več sto ali več tisoč pripadnikov teritorialne obrambe in slovenske policije, če bi bilo posiljenih recimo vsaj deset odstotkov toliko žensk, kot jih je to barbarsko dejanje doletelo na Hrvaškem... Bi se res moralo zgoditi kaj takšnega, da bi se nekateri danes nehali zmrdovati nad dosežki desetdnevne vojne? Vedno je po bitki lahko biti general. Z zadostno časovno distancoje mogoče vse natančno analizirati in kritizirati storjene napake. Človek je pač zmotljiv in takšen bo tudi ostal, žal pa se najbolj učinkovito uči prav na lastnih napakah. Ni greh delati napake, greh je napake ponavljati in se iz njih nične naučiti. Tudi v zadnjih enajstih letih smo naredili kopico napak, toda bistveno je, da se jih zavedamo in da smo iz njih potegnili nauke. Kot rečeno - začenjajo se dopusti. Če se boste na zaslužen oddih odpravili že ta konec tedna, vam želim prijetno počutje, Savinjske novice pa bodo zanesljivo z vami spet prihodnji petek. Do takrat-lep pozdrav! IZ VSEBINE: (26 F**'** c—J* Aktualno: Obisk ministrice za kulturo Andreje Rihter v Mozirju in na Rečici.4 Aktualno: Davek tudi na gobe....................5 Mednarodna akcija: Otroci za Alpe........................8 Krajevni praznik Rečice ob Savinji: Grb domačemu gasilskemu društvu.......10 Iz roda v rod: Znanje starejših in vztrajnost mladih.11 Fotoreportaža: Pogumno in srčno v skalno pripeko.17 Turistična kmetija Zgornji Jezernik: Več kot 100 let stara kašča....19 Šport: Pahovnik povečuje prednost v evropskem pokalu.............20 Črna kronika: Študentje bi razbijali.........22 Na naslovnici: Utrinek iz pohoda na Okrešelj ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št. 24,14. junij 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni In odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnica glavnega in odgovornega urednika: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Kozole, Marija Šukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041 /793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za Izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 220,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.650 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne ^odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje. ________y NACIONALNEMU KULTURNEMU PROGRAMU NAJ BI SLEDILI TUDI OBČINSKI Občine bodo prisiljene spoštovati zakon o knjižničarstvu Na povabilo Združene liste socialnih demokratov je bila pretekli petek v občini Mozirje na obisku ministrica za kulturo Andreja Rihter. Nekdanja direktorica Muzeja novejše zgodovine v Celju ta del Slovenije dobro pozna, kar je nazorno dokazala tudi v razgovoru z župani zgornjesavinjskih občin in direktorjem Zavoda za kulturo Petrom Širkom. Znane so finančne težave, s katerimi se Zavod za kulturo in še posebej knjižnica soočajo v zadnjih letih, ko mora glavnino sredstev za delovanje zagotavljati občina Mozirje, ki je Zavod tudi formalno ustanovila. "Po zakonu o knjižničarstvu bo treba matično knjižnico do konca leta registrirati kot samostojno pravno osebo, financiranje, ki," kot ugotavlja Širko, "ni vzorno urejeno, pa naj bi bilo razdeljeno med občine glede na pokritost po posameznih občinah." To pomeni, da naj bi občina Mozirje zagotavljala 66 odstotkov, ostalih pet občin pa preostalih 34 odstotkov. Župani se s takšno razdelitvijo načelno sicer strinjajo, sredslva naj bi bila zagotovljena z rebalansi proračunov, vendar v Mozirju obstaja bojazen, da bodo tako kot doslej, razen za knjižni fond, največje breme nosili Mozirjani. Širko namreč ugotavljala so prišli z začetnih 50 kvadratnih metrov na sedanjih 500 kvadratnih metrov knjižničnih površin, kar pa glede na potrebe in normative ne zadošča, zato bodo primorani dosedanje prostore knjižnice razširiti. Ministrica Rihterjeva seje na očitke županov, da država namenja za kul- turo v najširšem pomenu besede premalo denarja, tak primer je na primer muzej gozdarslva v Nazarjah, za katerega je skoraj vsa sredstva zagotovila občina, energično odzvala s pripombo, da so občine v preteklih letih namenjale za delovanje matične knjižnice in fond knjig manj denarja, kot bi ga morale po zakonu. "Temu primerno seje odzvala tudi država," pravi Rihterjeva in opozarja, dabodomoraleobčinevprihodnjem letu pokriti vse z zakonom opre- deljene stroške. Po vstopu v Evropsko unijo bo kultura edina slovenska razpoznavnost, zato bi tudi območja morala poskrbeti za kulturne programe. Po mnenju ministrice je v Zgornji Savinjski dolini zelo malo ljudi zaposlenih v kulturi, predvsem pa bi morali poskrbeti, da bi bile izpostave matične knjižnice po posameznih krajih na razpolago ljudem vsaj osem ur dnevno. "Država je pripravljena sofinancirati tam, kjer so dobri partnerji. Sredstva se dodeljujejo na podlagi jasnih kriterijev, med katerimi je poglaviten rešeno lastništvo,"je podobno kot županom ministrica povedala predstavnikom rečiškega turističnega društva med Ministrica za kulturo Andreja Rihter (levo) je ob sprejemu v Mozirju obiskala tudi knjižnico (foto: Ciril M. Sem) "Država je pripravljena sofinancirati tam, kjer so dobri partnerji. Sredstva se dodeljujejo na podlagi jasnih kriterijev, med katerimi je poglaviten rešeno lastništvo." priložnostnim obiskom Tavčarjevega dvora. Srednjeveški dvorecje med bolje ohranjenimi vZgomji Savinjski dolini, z jasno opredeljeno namembnostjo bo tudi lažje zagotovili sredslva. finančna izhodišča pa bo treba maksimalno upoštevati izhodišča konzervatorske stroke. "Predvsem pa bo treba,"je tako v Mozirju kot na Rečici opozorila ministrica, "do septembra, Rihterjeva si je ogledala tudi Tavčarjev dvor na Rečici ob Savinji in se seznanila z načrti v zvezi z njegovo ureditvijo (foto: Ciril M. Sem) Kot rečeno, bo pred vsem treba re- ko bodo pripravljali osnutek proraču- šiti lastništvo, saj je zgradba trenut- na za leto 2004, prijaviti programe." no v zasebni lasti, za vsa prihodnja Savinjčan ZAKON 0 STARŠEVSKEM VARSTVU IN DRUŽINSKIH PREJEMKIH DOLOČA NOVE PRAVICE Dodatek za velike družine Nov zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, kije začel veljati letos, uvaja tudi pravico do dodatka za velike družine. Družine s tremi ali več otroki, ki so mlajši od 18 let oziroma 26 let, če se šolajo in imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, ga bodo prejele kot enkratni letni prejemek. Družina pridobi pravico do dodatka, če se tref otrok rodi najkasneje do 30. junija v letu uveljavljanja te pravice, izgubi pa jo naslednje leto po tem, ko najstarejši otrok dopolni z zakonom določeno starost oziroma preneha s šolanjem. Po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je v Sloveniji 27.600tako velikih družin, ki dobivajo omenjeni dodatek; vseh upravičencev do dodatka za veliko družino pa bo okoli 30.000. Pri tem na ministrstvu opozarjajo, da morajo starši, ki niso uveljavljali pravice do dodatka za velike družine, zahtevekza ta dodatek vložiti najkasneje do 15. julija za tekoče leto. Po izteku tega datuma letos pravice ne bodo mogli uveljaviti. Vloge sprejemajo na centru za socialno delo v kraju stalnega prebivališča družine. Poln znesek tega dodatka kot letne pomoči velikim družinam bo znašal 70 tisočakov in bo uveljavljen leta 2004. Letos bo znašal 25 tisočakov, v prihodnjem pa 50 tisočakov. Upravičene družine bodo dobile dodatek izplačan v letošnjem avgustu. Savinjčan HBHBISIHIiSIffilWMgSHMMWHHÌMHBHHMBHBBgBMBiB OTVORITEV DNEVNEGA MLADINSKEGA CENTRA Mladina končno na svojem Vedno znova ponavljajoče-se besede, da se mladina zbira po lokalih in da ne zna početi drugega kot neumnosti, se bodo v Mozirju vsaj delno končno spremenile. Prazne prostore v mozirski kaplaniji, v katerih bo čez čas muzej, je mozirski župan namenil za klubske prostore Kluba zgornje-savinjskih študentov in za dnevni mladinski center. Na uradni otvoritvi prostorov, ki je bila 21 .junija, seje predsednik kluba Franci Pečnik zahvalil za težko pričakovane prostore. V njih bodo odslej lažje uresničevali dejavnosti, ki jih zanimajo. Vanje pa morajo pred tem vložiti še veliko truda in svojega dela. »Toje dobro,« je poudaril Pečnik,« saj nočemo, da bi nam bilo vse prineseno na pladnju. S svojim delom bomo dokazali, da si te prostore zaslužimo in dajih resnično potrebujemo.« Vnjih bo urejena fotokopirnica, na štirih računalnikih bo internetna povezava s svetom, v njih bodo manjši koncerti, predavanja, diaprojekcije in podobno. Franci Pečnik je še poudaril, da je potrebno mlade potegniti iz pasivnega stanja, v katerem se nahajajo. Potrebno jim je ponuditi aktivno preživljanje popoidnevov, v katerih Klub zgornjesavinjskih študentov in Dnevni mladinski center sta po dolgem pričakovanju dobila svoje prostore, kjer bodo lažje uresničevali svoje dejavnosti (Benjamin Kanjir) naj bo čimveč kreativnosti in de- ja kluba skrbi za družbeno življenje javnosti, ki zanimajo zgolj njih. študentov. Kultura, ki ima nešteto David Verbuč kot programski vod- obrazov, je mladini bližja kot odraslim. Zavoljo tega jo je potrebno spoznavati in sprejemati njeno drugačnost in različnost. Tudi zato so študentje že naslednji dan v Kokarjah pripravili večer etno glasbe in filma, Otvoritevje popestrila tudi razstava študentke likovne pedagogike Andreje Kladnik iz Gornjega Grada. Na ogled je postavila svoje stripe. Njen stil je akademski slikar Alojz Zavo-lovšek označil kot edinstven ob izrednem upoštevanju likovnih prvin. Za glasbeni del dogodka sta poskrbela člana Last minute dua iz Velenja, ki sta pripravila krajši jazz koncert. Prostori, namenjeni mladim in njihovi dejavnosti, v Mozirju sedaj so. Od mladih pa bo odslej odvisno, v kolikšni meri jih bodo izkoriščali in upravičili njihovo potrebnost. Benjamin Kanjir NABIRALCI GOB, KI LE-TE PRODAJAJO, SE MORAJO REGISTRIRATI IN PRIJAVITI DOHODEK Davek tudi na gobe S poletjem se praviloma po gozdovih pojavijo tudi gobe, kar pomeni za vse gobarje, da je odprt lov na samonikle glive. V Zgornji Savinjski dolini posebnih prodajnih stojnic in tržnic ni, kar pa ne pomeni, da se gobe ne prodajajo. Od začetka maja letos velja pravilnik o delih, ki štejejo med osebno dopolnilno delo, po katerem morajo vsi, ki nabirajo gobe za nadaljnjo prodajo, na upravni enoti registrirati dejavnost kot dopolnilno, kupcu izstaviti račun, davkariji pa plačati, kar ji pripada. Kot smo izvedeli, pretiranega zanimanja za registracijo tovrstne dejavnosti ni, zato je razmisleka vredno vprašanje, ali je omenjeni pravilnik le še en odvečen papir, ki bo bolj kot v praksi služil sam sebi. Osebna dopolnilna dela sofista, ki jih za plačilo opravlja posameznik, vpisan v seznam zavezancev. Prihodki ne smejo presegati letnega zneska minimalne plače v Republiki Sloveniji, kije lani znašala okoli milijon tolarjev. Posameznik, ki želi opravljati to delo, ga mora priglasiti na upravni enoti, na območju katere ima stalno ali začasno bivališče. S tem se postopek začne, saj je treba na podlagi registracije davčnemu organu vsake tri mesece dostaviti podatke o doseženem prihodku iz osebnega dopolnilnega dela, ki je obdavčeno s 25-odstotno davčno stopnjo. Kdor se ukvarja z osebno dopolnilno dejavnostjo, mora za vsak prodani izdelek ali proizvod kupcu izstaviti račun s podobno vsebino, kot velja za trgovce in ga shraniti. Red torej mora biti in prav je tako, vendar se postavlja vprašanje, ali razen zelo redkih izjem (mišljeno je tukajšnje območje) sploh kdo gobe prodaja. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki je pristojno za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, so prepričani, da je treba narediti red pri tistih, ki vsak dan naberejo več kot dva dovoljena kilograma gob. To seveda počnejo mesec ali dva, odvisno od trajanja gobje sezone. Pravilnik o osebnem dopolnilnem delu naj bi nastal zato, da bi pomagali tistim, ki se občasno ukvarjajo z določenimi deli in bi lahko legalno prodali svoje izdelke. V sozvočju s tem pravilnikom lahko zdaj tudi gostinci kupujejo gobe, ker jim mora prodajalec zanje izstaviti račun, gostinec pa to evidentirati kot strošek. Vemo, da se je doslej trgovina dogajala na črno, v splošno zadovoljstvo prodajalca in kupca. Kupci gob so pravilo- ma ravno gostinci, ki želijo popestriti jedilnik z gobjimi specialitetami in premožni posamezniki, ki jim je sprehajanje po gozdu odvečno in utrudljivo opravilo. Zraven seveda spada tudi poznavanje oziroma nepoznavanje gobjih vrst. Po podatkih Združenja odkupoval-cev gob naj bi lani kar 80 odstotkov jurčkov odkupili ravno gostinci in samo 20 odstotkov registrirani od-kupovalci. Ker pa gostinci po uredbi o varstvu samoniklih gob niso uradni odkupovalci, ampak samo pripravljavci jedi iz gob, tržna inšpekcija nima pravne podlage za nadzor odkupa samoniklih giiv v gostinskih lokalih. Odgovora na samodejno vprašanje, kdo bo nadzoroval, ali gobe odkupujejo od registriranih nabiralcev, pa za zdaj še ni in ga očitno v doglednem času tudi ni pričakovati. Savinjčan Gospodarstvo^m„„g_mgaMH^HII^nHm„„„„„ SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV PRI SAMOSTOJNIH PODJETNIKIH Korak za korakom - 20 let izobraževanja Januarja letos je minilo dvajset let od ustanovitve sklada za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih obrtnih zbornic Žalec, Mozirje, Velenje, Šentjur in Šmarje. Da bi delo sklada predstavili javnosti, so v Žalcu drugi torek v juniju pripravili okroglo mizo, katere pa se zaradi izleta z zvestimi naročniki nihče od sodelavcev Savinjskih novic ni mogel udeležiti. Zato smo o aktualni tematiki pokramljali s sekretarko sklada Majdo Vešligaj. NASTANEK IN RAZVOJ SKLADA Sklad s sedežem v Žalcu, ki sta ga ustanovila Obrtna zbornica Slovenije in Sindikat obrtnih delavcev Slovenije, se je prvotno imenoval Sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela v celjski regiji. Prispevna stopnja, ki so jo plačevali obrtniki, je znašala 1,5 odstotka od bruto plač delavcev, pred desetimi leti pa sojo znižali za pol odstotne točke in sedaj znaša en odstotek od bruto plač. Ob ustanovitvi je sklad v Žalcu združeval 1.765 delodajalcev s 1.781 zaposlenimi. Danesje le-teh bish/eno več: 4.540 delodajalcev In 6.350 zaposlenih. Sprva je sklad namenjal zbrana finančna sredstva za izobraževanje, ekskurzije, oglede obratovalnic in družabna srečanja, sedaj pa je njegova dejavnost bistveno širša, saj financira formalno in neformalno izobraževanje delavcev, dualni sistem, mojstrske izpite, športno udejstvovanje in oglede kulturnih prireditev. RAZŠIRJENA DEJAVNOST SKLADA DANES V zadnjih petih letih seje skozi razne oblike izobraževanja zvrstilo preko 15 tisoč delavcev, od katerih jih je 815 pridobilo formalno izobrazbo, torej prekvalifikacijo, dokvalifikacijo, višjo ali visoko stopnjo izobrazbe ali celo naziv magistra. V tem trenutku s pomočjo sklada pridobiva formalno izobrazbo 85 delavcev, med katerimi jih enajst študira na višji 26 pa na visoki stopnji. Sklad financira tudi neformalne oblike izobraževanja, kot so tečaji tujih jezikov, računalništva in drugih strok, tretje leto zapored pa organizira tudi oglede strokovnih sejmov v tujini, kjer se lahko zaposleni seznanijo z napredkom tehnologije v svoji panogi. Največji deležvstrukturi porabljenih finančnih sredstev predstavljajo tečaji iz varstva pri delu in higienskega minimuma, ki jih je v tem obdobju opravilo 7.641 delavcev. VKLJUČENOST ZGORNJESAVI-NJSKIH OBRTNIKOV Sekretarka sklada Majda Vešligaj z zadovoljstvom ugotavlja, da s prispevki od zgornjesavinjskih obrtnikov ni težav. Lani so bili prihodki iztega naslova celo nekoliko višji od plana, temu primerno spodbudni pa so tudi rezultati. V zadnjih treh letih je formalno izobrazbo pridobilo 43 delavcev, zaposlenih pri zgornjesavinjskih obrtnikih, strokovne sejme sije ogledalo okrog 150 delavcev, raznih tečajev in seminarjev se je udeležilo okrog sto delavcev, tečaj iz varstva pri delu ali higienski minimum pa je opravilo 600 zaposlenih. Trenutno sklad krije šolnino devetim delavcem, od teh dva študirata na sedmi stopnji, dva na šesti, pet pa jih bo pridobilo peto stopnjo izobrazbe. Po besedah Majde Vešligajje po tej piati mozirska obrtna zbornica nad povprečjem, saj v nekaterih drugih zbornicah prevladuje izobraževanje do IV. stopnje zahtevnosti. V upravnem odboru sklada Območno obrtno zbornico Mozirje korektno zastopa Jani Kaker. »Edina pripomba, ki jo moram izpostaviti, je napačno mišljenje nekaterih zgornjesavinjskih obrtnikov, daje ogled strokovnega sejma odlična priiožnostza sindikalni izlet zaposlen-ih. Zaradi tega smo se v preteklem obdobju nekajkrat soočili z neresnostjo udeležencev ekskurzij, kar pa je škoda, saj v tem primeru slednji svojih opažanj po vrnitvi domov ne morejo prenesti ostalim zaposlenim v obratovalnici. Delodajalcem zato priporočamo, da dobro premislijo, koga pošiljajo na takšna potovanja,« je ob tem poudarila Majda Vešligaj. NAČRTI ZA PRIHODNOST V skladu za izobraževanje si želijo, da bi višina prispevka v prihodnje ostala vsaj ne sedanji ravni in da bi lahko v izobraževalne procese vključili tudi delodajalce. Iz istega razloga si želijo tudi čim večje število obrtnikov s čim večjim številom redno zaposlenih, saj bodo vtem primeru tudi delavci dolgoročno bolj zainteresirani za izobraževanje. V skladu podpirajo dualni sistem izobraževanja kot edino pravo perspektivo obrtništva, spekter neformalnega izobraževanja pa nameravajo razširiti tudi na področje komuniciranja, vodenja, zdravega življenja, delovno pravne zakonodaje ipd. »Ob tej priložnosti se želim zahvaliti vsem obrtnikom za odvajanje finančnih sredstevz željo, da jih skuša-jovčim večji meri porabiti za dvig kvalitete dela v njihovih obratovalnicah. Hvala tudi Območni obrtni zbornici Mozirje na čelu s predsednikom Francem Bendo in vsem ostalim subjektom, ki znajo in zmorejo prisluhniti potrebam našega dela,« je ob koncu pogovora še dodala sekretarka Majda Vešligaj. Sklad za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih bo letošnje praznovanje 20. obletnice delovanja sklenil 18. oktobra s kulturno prireditvijo v Kristalni dvorani v Rogaški Slatni-ni. Takrat bodo najbolj zaslužnim podelili priznanja in plakete, izdali pa bodo tudi bilten z naslovom Korak za korakom - 20 let izobraževanja, v katerem bodo podrobno opisali razvoj in delovanje sklada. Franci Kotnik ERA D.D. VELENJE Milijon evrov za novo nakupovalno središče v Podgorici V soboto je Era Albatros, mešana družba v večinski lasti Ere d.d. iz Velenja, odprla vrata novega nakupovalnega središča v Podgorici v Črni Gori. V njegovo izgradnjo sta Era Albatros in Era Velenje vložili en milijon evrov. Objekt se razprostira na 1.800 kvadratnih metrih površine, od tega je prodajnih površin 1.100 kvadratnih metrov. V nakupovalnem središču, ki so ga poimenovali Era Center, se nahajata trgovina z živilskim blagom Prima C&C (cash & carry) in trgovina z neživilskim blagom Adut, v sklopu centra pa sta še avla z bistrojem in veleprodajno ter carinsko skladišče. Dosedanje investicije Ere v Črni gori (prodajni enoti Prima C&C in Adut v Baru ter Era Center v Podgorici) so se tako povzpele na 2,5 milijona evrov in predstavljajo osnovo k doseganju zastavljene strategije na črnogorskem tržišču, kjer nameravajo v naslednjih štirih letih doseči 40-odstotni tržni delež na področju maloprodaje. Erin ciljjeiudi postati vodilni oskrbovalec gostinstva kotenenajpomembnejših črnogorskih gospodarskih panog. Era Velenje se lahko pohvali z že 50-letno tradicijo trgovanja na trgu Slovenije in na ostalih trgih Jugovzhodne Evrope. Era ima svoje družbe v Sloveniji, na Hrvaškem, v Makedoniji, Bosni, Srbiji, Italiji in Črni Gori. Njen razvoj temelji na filozofiji bližnjega oskrbovalca, vlaganju v razvoj prodajne mreže v Slov- eniji in na tržiščih JV Evrope, sledenju nakupovalnim navadam in motivom ter sodobnim standardiziranim trgovinam in stem izvajanju poslovne strategije zaupanja, kakovosti odnosov in storitev, urejenem okolju in skrbi za sočloveka. V zadnjih letih Era beleži zelo dinamično rast. TakojeSkupina Eravletu 2001 v približno 135 lastnih trgovinah in prodajnih centrih s skoraj 2.100 zaposlenimi ustvarila 184 milijonovevrov realizacije. Navedeno dejslvo in članstvo v gospodarskem interesnem združenju SUMA 2000, kjer je med največjimi, ji omogoča, da predstavlja zelo pomembnega partnerja slovenskim in drugim partnerjem po celi Evropi. Franci Kotnik Majda Vešligoj: “S prispevki od zgornjesavinjskih obrtnikov ni težav. Lani so bili prihodki iz tega naslova celo nekoliko višji od plana.” GORNJI GRAD S kanalizacijo odpravili številne probleme V Gornem Gradu so z izgradnjo čistilne naprave in priključitvijo večine kraja nanjo ekološko precej razbremenili okolje. Med najbolj problematičnimi in neurejenimi območji je prav gotovo Podsmrečje, kjer so fekalije reševali s triprekatnimi greznicami in spustom odplak v potok žive vode, kar je povzročalo poleg neprijetnega vonja tudi precej slabe volje med ljudmi. izgradnja javnega kanalizacijskega omrežja bo omogočala priključitev 25 porabnikom, dela vredna 16 milijonov tolarjev, za katera je denar zagotovila občina Gornji Grad, pa naj bi delavci celjskega PUV-a končali v dveh mesecih. Hkrati s kanalizacijo bodo v Podsmrečju odpravili problem nizkonapetostnega omrežja, posodobili kabelski sistem in prenovili oskrbo s pitno vodo. Zaradi zemeljskih del je precej poškodovana tudi javna cesta skozi naselje, katero naj bi po zagotovilih občinskega tajnika Jožeta Pozniča sanirali in preplastili z asfaltom prihodnje leto. Savinjčan GORNJI GRAD MStÈMM Vse po načrtih in pričakovanjih V Gornjem Gradu so bili v zadnjih letih navajeni, da v času občinskega praznika predajo v uporabo pomembnejšo pridobitev lokalnega ali širšega pomena, letos pa so vse oči uprte v izgradnjo centra za starejše občane, kjer gradbinci kljub peklenski vročini uspešno izpolnjujejo obveznosti. Objekt bo v kratkem pod streho in če ne bo nepredvidenih zadržkov, bo 1,12 milijarde vredna naložba do letošnjega prvega decembra dokončana. Center za starejše občane bo v kratkem pod streho, zanimanje za bivanje kakor tudi za delo v njem pa je že sedaj precejšnje (foto: Savinjčan) Glavni investitorje ljubljansko podjetje za upravljanje in gradnjo varovanih stanovanj Deos, Gornjegrajci pa so z zagotovitvijo komunalno urejenega zemljišča in dokumentacije prispevali desetino naložbe. V domu bo prostora za 147 oskrbovancev, približno 70 delovnih mest različnih profilov naj bi v glavnem zasedli Zgornjesavinjčani in tako vsaj malo ublažili nezaposlenost. Gornjegrajski župan Toni Rifelj pravi, da vlada za delo v domu izreden interes, saj so doslej na občini zbrali že 230 vlog, od tega je največ zanimanja za delovno mesto negovalk in strežnic. Precej zanimanja za bivanje v Gornjem Gradu izkazujejo tudi potencialni oskrbovanci. Do pred dnevi jih je bilo na evidenčnem seznamu 70 in če k tej številki prištejemo še okoli 70 Zgornjesavinjčanov, ki so trenutno v oskrbi po domovih izven domače doline in bi si vsaj večina med njimi želela vrniti v domače okolje, je že sedaj jasno, da v centru za starejše krajane ne bo prostora za vse. "Vsekakor spodbuden podatek in v kolikor bo povpraševanje resnično preseglo zmogljivosti doma, bodo v prihodnjih letih v njegovi okolici postavili še hišice," razlaga Rifelj. Prvi oskrbovanci naj bi se v dom naselili še pred božičnimi prazniki, ko pripravljajo tudi slovesno otvoritev. Savinjčan V GAJU NASTAJA GOSTINSKI CENTER Mozirski ribiči in Ivek složno naprej Ribiški dom ob mozirskem ribniku je postal zaradi vse večjega razmaha obiska v Mozirskem gaju že kar premajhen za vse tiste, ki so se v njem želeli osvežiti in okrepčati. Skupaj z najemnikom Ivekom Dajčerjem so zato mozirski ribiči pristopili k celoviti adaptaciji in razširitvi objekta. Ribiški dom ob mozirskem ribniku je bil zaradi vse večjega obiska razširjen in adaptiran (foto: Benjamin Kanjir) Izredno zahtevnega projekta so se ribiči lotili s svojo že kar pregovorno vnemo. Ribiški dom je iz dneva v dan dobival nove okvirje, ki so nakazovali bistvene spremembe. Dozidan je del, v katerem so sanitarije, ki so temu delu Mozirja izredno manjkale. Poleg tega so razširili kuhinjo, pozidali teraso in s tem pridobili še en pokrit prostor. Seveda so vse skupaj nadgradili z novim ostrešjem. Ob uradni otvoritvi prenovljenega doma je starosta mozirskih ribičev Franc Po-gelšek izrazil izredno zadovoljstvo nad dobrim sodelovanjem dveh sosedov, up-ravljalcev Mozirskega gaja in ribičev, Z roko v roki bodo sedaj še lažje zadovoljevali gostinsko-turlstične potrebe nepreglednih množic, ki obiskujejo mozirski biser. K besedi je bil povabljen tudi Ivek, ki je od leta 1997 najemnik objekta. Vsi prisotni so se strinjali, da je bila izbira njega kot najemnika ena najboljših poslovnih potez ribiške družine. S svojim slovesom vedno prijaznega gostitelja in ženine odlične kuharske žilice sta znala vta objekt znova privabiti zadovoljne goste. Goste, ki se bodo vračali in ime Mozirja, Mozirskega gaja in gostilne Ribič v ribiškem domu ponesli tudi v svoje domove in med svoje prijatelje. Benjamin Kanjir Najemnik Ribiškega doma Ivek Dajčer in starosta mozirskih ribičev Franc Pogelšek (foto: Benjamin Kanjir) MEDNARODNA AKCIJA OTROCI ZA ALPE Okoljsko osveščanje skozi likovno ustvarjanje V letu gora je svetovna nevladna organizacija za varstvo narave WWF izvedla mednarodno akcijo, ki je potekala v obliki likovnega natečaja. Nanj so se prijavile tudi slovenske osnovne šole, ki so v ta namen med likovnim poukom vzpodbujale otroke, da so ustvarjali na temo Alp. Zaključni del natečaja z naslovom "Kids for the Alps" (Otroci za Alpe) je potekal v glasbeni dvorani osnovne šole v Nazarjah. Namen akcije je vzbuditi zanimanje za alpski svet, njegovo občutljivost in edinstvenost že pri osnovnošolskih otrocih (starih večinoma med 9 in 12 letom), obenem pa tudi opozoriti, da je alpski svet delovanje človeka že močno prizade- lo. V Sloveniji seje natečaja, ki gaje soorganiziral Zavod za varstvo Alp - Cipra Slovenija, udeležilo 17 osnovnih šol, večinoma iz alpskega sveta in Ljubljane. Vse risbice so bile poslane na sedež WWF v Švico. Objavili sojih na medmrežju in sicer na spletnih straneh te organizacije, ki so v celoti postavljene v štirih alpskih jezikih (slovenskem, nemškem, italijanskem in francoskem). Iz Slovenije so prejeli pre- Namen projekta Otroci za Alpe je predstavila Isabella Bustelli iz organizacije WWF Schweiz ko 500 risbic, ki že več kot mesec dni krasijo spletne strani na naslovu www.kids-for-the- alps.net. Na prireditev v Nazarjah so med drugim prišli predstavnica WWF Schweiz Isabella Bustelli, snemalec WWF Schweiz Martin Jaeger, podsekretar Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Maksimilijan Mohorič, predsednica Po uradnem zaključku so otroci in odrasli pokramljali pikniku v gozdni šoli v Kokarjah (fotografiji: Ciril CIPRE Slovenija, Neda Kovačič, direktor CIPRE Slovenija Jernej Stritih, župan Nazarij Ivan Purnat, ravnatelj nazorske osnovne šole Anton Smrke ter predstavniki osnovnih šol iz Kranjske gore, Luč, Škofje Loke, Reteč, Rečice ob Savinji, z Ljubnega ob Savinji in iz Nazarij. Čeprav je bila prireditev namenjena mednarodnemu letu gora, ki poteka letos,pašo seorgan-izatorji in udeleženci strinjali, da bi bilo dobro, da bi se akcije s podobnimi temami nadaljevaletudivpri-hodnje. Tako bi se vzgojni proces osveščanja otrok o okoljskih problemih v alpskem svetu širil med seboj na in poglabljal. M. Sem) Vesna Petkovšek RAZSTAVA LIKOVNIH DEL FRANCA PUSTOSLEMŠKA OB PRAZNIKU KS Sanje, lakota, vojna in trpljenje Ob koncu praznovanja krajevnega praznika Krajevne skupnosti Nazarje so nazorski turistični delavci in krajevna skupnost pripravili razstavo likovnih del domačina Franca Pustoslemška Frenka in z njo dodali še zadnji kamenček v mozaik praznovanj. Razstavo v gradu Vrbovec v Nazarjah je 17. junija odprl predsednik KS Nazarje Matej Pečovnik, v kulturnem programu pa sodelovali otroška folklorna skupina Urška in harmonikar Andrej Rak ter učenke nazorske glasbene šole. Franc Pustoslemšek uslvarja in.dela v Nazarjah, vendar le redki poznajo njegova likovna dela,zato so sevnazar-skem turističnem društvu odločili, da umetnika in njegova dela predstavijo javnosti. O Frenku, kot kličejo Franca Pustoslemška prijatelji, in njegovem deluje spregovorila Vladka Planovšek. Rodil seje vTeru nad Ljubnem in že kot osnovnošolec porisal vse, kar mu je prišlo pod roke. Vseskozi je čutil močno željo po likovnem izpovedovanju, ki tudi do danes ni pojenjala. Svojega velikega vzornika je Pustoslemšek poiskal v umetniku Jožetu Horvatu Jakiju, kije bil za njegov likovni razvoj usoden. Nima likovne izobrazbe, a sejeo zakonitostih likovnega izražanja učil iz različne Slike Franca Pustoslemška (desno) so razstavljene v gradu Vrbovec (foto: Ciril M. Sem) tovrstne literature, sledil modernim pristopom ter veliko delal. Njegove priljubljene teme so sanje, lakota, vojna in trpljenje, simboli v slikah pa dajejo različne asociacije na Jezusa, kačo, ogenj. S svojimi slikami umetnik kaže svoj pogled na svet. V njih ni pozabil na številna zastrašujoča znamenja časa, na zmedo v svetu in v nas samih. Po mnenju Pianovškove je malo zemeljskega v umetnikovih delih in če seje našel vtovrstnem izpovedovanju intime,jetoše en korakdalje na njegovi poti samorastniška. Razstava, ki bo odprla do 24. junija, je postavljena retrospektivno in kronološko. Marija Sukalo LOVSKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI Z lovskim domom bodo prispevali k razvoju turizma v občini Dolgoletna želja vseh ljubenskih lovcev se je končno uresničila. Svojemu namenu so predali dom, za katerega upajo, da mu bodo uspeli vdahniti tudi življenje. Čast, da prerežejo trak, je pripadla Štefanu Virjentu, predstavniku slovenske lovske zveze, najstarejšemu ljubenskemu lovcu oseminosemdesetletnemu Vinku Božiču in predsedniku Lovske družine Ljubno Francu Zajcu. O prizadevanjih in poteku gradnje je spregovoril Franjo Juvan, predsednik gradbenega odbora. Pred štirimi leti je LD Ljubno uspela odkupiti gostinski lokal in zemljišče in že vzačetku naslednjega leta so uspeli pridobiti gradbeno dovoljenje ter že ob koncu leta objekt spraviti tudi pod streho. Objekt je ohranil gostinski del, dodali pa so mu še prostor za sprejem divjadi in dvorano. Z lovskim domom ljubenski lovci upajo, da bodo lahko tudi sami prispevali k razvoju turizma v kraju, saj so prepričani, da bo dom služil ne samo članom LD, temveč tudi ostalim občanom. Investicija je poleg lastnih finančnih sredstev in sredstev različnih sponzorjev terjalatudi preko osem tisoč udarniških ur članov lovske družine. Po Juvanovem mnenju je bilo potrebno veliko »vlečnih konj«, da seje vse speljalo kot je treba. Samo eden tega ne bi zmogel. Ob otvoritvi domaje sledila slavnostna seja ljubenske lovske družine, kateri so prisostvovali številni vidni predstavniki in gostje. Ob tej priložnosti je spregovoriltudi predsednik LD Ljubno Franc Zajc, kije prepričan, da so številne ovire, ki sojih srečevali na poti do izgradnje objekta, uspeli premagati le s slogo. »V treh letih so se poti stekale k domu in njegovi gradnji, sedaj pa se bomo lahko posvečali tudi lovu,« je prepričan Zajc. Štefan Virjent, predstavnik slovenske lovske zveze, je poudaril, daje ravno dom odraz prostovoljnega dela pri lovcih in zaželel, da bi dom služil le za prijateljska srečanja, medtem ko naj bi vse napetosti in nesoglasja pustili zunaj. Tudi ostali govorniki - predstavniki sosednjih lovskih družin in društev v kraju so izrazili željo, da bi dom služil svojemu namenu. Na slavnostni seji so podelili tudi priznanja Lovske družine Ljubno članom, ki so s svojim delom prispevali h gradnji, Savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin Celje ter priznanja in odlikovanja Lovske zveze Slovenije. Med slednja vsekakor sodijo znak za lovske zasluge ter red za lovske zasluge III., II. in I. stopnje. »Ni lepš'ga na svetu, k'jejagrovski stan, puško na ramo, pa brige na stran,« je le delček pesmi, ki sojo ljubenski kulturniki podarili v kulturnem programu, ki gaje ob tej priložnosti oblikovala Lenka Kralj, vsem obiskovalcem predvsem pa lovcem in ljubiteljem divjadi ob otvoritvi lovskega doma. Marija Sukalo ŽUPAN IVAN PURNAT SPREJEL ŽE TRETJO GENERACIJO ODLIČNJAKOV Osmošolci z jasnimi poklicnimi usmeritvami Ob koncu šolskega leta so v občini Nazarje pripravili sprejem za učence, ki so končali osmi razred z odličnim uspehom in zaključili osnovnošolsko šolanje. V sejni sobi nazorske občine je župan Ivan Purnat sprejel šest deklet: Danijelo Berložnik, Tanjo Dobovičnik, Janjo Šemenc, Tatjano Janžovnik in Veroniko Kokovnik ter tri fante Blaža Plaskana, Mitjo Presečnika in Boruta Matka, ki so jih spremljali ravnatelj Zvone Smrke ter razredničarki Angela Letojne in Mateja Tevž Srčič. Nazarski odličnjaki so na sprejemu pri županu Ivanu Purnatu jasno predstavili svoje poklicne ambicije (foto: Ciril M. Sem) Odličnjaki, ki so prejeli simbolična darila, so v sproščenem pogovoru predstavili načrte v zvezi z nadaljnjim šolanjem in zanimive, predvsem pa jasne poklicne usmeritve. Tako bodo v nazarjah v prihodnosti pridobili turističnega vodnika, profesorja, vzgojiteljico, računalničarja in druge koristne strokovnjake. Županje učencem predstavil možnosti zaposlitve v domačem kraju, saj je skoraj vsa industrija Zgornje Savinjske doline skoncentrirana v nazarski občini. Ravnatelj Anton Smrke je poudaril, da je to prva generacija iz popolne osnovne šole, ki je zaključila osemletko od prvega do zadnjega razreda v Nazarjah. Razredničarki Letonjeva in Tevž Srčičeva pa sta prepričani, da so na tako majhni šoli, kot je nazorska, lahko odnosi med učitelji in učenci pristnejši, pogoji za delo pa kakovostnejši, kar se odraža tudi v učnem uspehu. Kar četrtina osmošolcev je namreč zaključila razred z odličnim uspehom. Marija Sukalo LOVSKA DRUŽINA GORNJI GRAD Najboljši strelci za državno prvenstvo Po sobotni izbirni tekmi Savinjsko-kozjanske zveze lovskih društev Celje v štirikratni lovski kombinaciji na strelišču pod Gradiščem v Gornjem Gradu bo jutri in v nedeljo na istem strelišču potekalo 6. državno prvenstvo v štirikratni lovski kombinaciji. Vodja tekmovanja Nani Tiršek nam je povedal, da lahko na tekmovanju sodelujejo vse zveze lovskih družin, zamejski lovski organizaciji in Skupnost za lovstvo in ribištvo z eno tričlansko ekipo. Skupaj naj bi se državnega prvenstva udeležilo preko osemdeset tekmovalcev, ki se bodo prvi dan pomerili v disciplinah lovska risanica in tarča srnjak, drugi tekmovalni dan pa bo na sporedu tekma v streljanju na premično tarčo divjadi in glinaste golobe. Savinjčan PRAZNIK KS REČICA OB SAVINJI Grb Rečice ob Savinji domačemu gasilskemu društvu Praznik Krajevne skupnosti Rečica ob Savinji, ki je posvečen podelitvi trških pravic pred štiristosedemnajstimi leti in ustanovitvi Kmetijskega društva, hranilnice in posojilnice pred več kot sto leti, so Rečičani pričeli s pohodom najmiajših planincev in zaznamovali s slovesno mašo v farni cerkvi. Osrednja proslava ob prazniku, ki so ga združili s praznovanjem visokega jubileja, 120-letnico rečiškega gasilnega društva, je bila teden dni kasneje, 22. junija. Gasilci so v sodelovanju s Svetom krajevne skupnosti pripravili slavnostno sejo, katere so se udeležili številni predstavniki sosednjih gasilskih društev in visoki gostje. nalog pri urejanju krajevnega komunalnega omrežja in pokopališča. Nekoliko bolj vroči temi sta bili prizadevanje za ohranitev krajevnega matičnega urada, kjer smo dobili podporo tako v občinskem svetu kot, vsaj začasno, tudi pri vladnih službah, in pobuda za samostojno občino, ki pa na državnem nivoju ni imela ugodnega odziva.« Poudaril je, da v kraju samem uspešno in aktivno delujejo še številna druga društva, velik pomen za kraj pa ima vsekakor osnovna šola. Na slavnostni seji so podelili priznanja in zahvale društvom in posameznim gasilcem, ki so s svojim delom zaznamovali utrip društva. Svet KS Rečica je ob 120-letnici delovanja na področju gasilstva podelil najvišje priznanje Grb Rečice ob Savinji domačemu prostovoljnemu gasilskemu društvu. V obrazložitvi so zapisali, da ga ti prejemajo za nesebično in požrtvovalno delo pri varovanju ljudi in premoženja, za ohranjanje tradicije in razvoja gasilstva v krajevni skupnosti, občini in na področju celotne doline. Marija Sukalo lo tako visokega jubileja, če ne bi imelo podpore krajanov. Prav tako pa je funkcioniranje društva odvisno od članov, ki se morajo med seboj poznati, si zaupati in pomagati -biti morajo prijatelji. »Gasilci nismo in ne smemo biti sami sebi namen, ampak se moramo še vedno držati tiste prvotne želje ustanoviteljev požarne obrambe: Naj bo dan ali noč, vsakemu na pomoč!« je prepričan Lenko. Da bi osvetlili vzroke za ustanovitev prvega gasilskega društva v naši dolini, so gasilci pripravili kroniko, v kateri so orisali številna dogajanja od ustanovitve 1882 do danes in jo predstavili udeležencem in gostom. Predsednik Sveta KS Ob visokem jubileju dolgo želeno novo kombinirano vozilo Ob krajevnem prazniku KS Rečica ob Savinji in 120-letnici gasilskega društva so gasilci v svoj vozni park dodali novo kombinirano vozilo. Ob tej priložnosti so pripravili parado, na kateri so sodelovali predstavniki šestnajstih gasilskih društev naše doline oziroma stopetindvajset udeležencev od najmlajših pionirjev in mladincev do članov in veteranov. Na paradi, ki so si jo ogledali številni gostje, so predstavili tudi gasilska vozila, od tistega s častitljivo letnico 1929 do modernih. Rečiški osnovnošolci so pripravili prisrčen program na temo gasilstva. Slavnostni govornik na prireditvi je bil Jakob Presečnik, minister za promet. V svojem govoru je izrazil prepričanje, da gasilska društva uresničujejo poslanstvo na področju požarne varnosti in da rečiško ni nobena izjema. Po Presečnikovem mnenju je gasilstvo v naši dolini dobro organizirano, saj v društvih poleg za požarno varnost skrbijo za izobraževanje in podmladek. Novo gasilsko kombinirano vozilo so rečiški gasilci kupili ob pomoči občine in sponzorjev ter botrov in prostovoljnih prispevkov krajanov. Investicija, kije presegla 30 milijonov tolarjev, seje uresničevala postopoma in se realizirala v dveh letih. V tem času so rečiški gasilci ob pomoči odbora za nakup vozila izbrali primerno vozilo, njegovo opremo in ne nazadnje sredstva. Vozilo je v uporabo rečiškim gasilcem predal župan občine Mozirje Jože Kramer, ki je novopečenim lastnikom vozila zaželel, da bi ga čim manj uporabljali za intervencije in čim več za vaje. Novo voziloje blagoslovil rečiški župnik Ferdinand Luknar in kot se za tak dogodek spodobi, so nazdravili s šampanjcem ter nadaljevali z družabnim srečanjem. Marija Sukalo Na seji sta spregovorila predsednik PGD Jože Rečica Peter Kolencje orisal delo krajevne skup-Lenko in predsednik Sveta KS Rečica Peter Ko- nosti v preteklem letu. »Svet KS je v preteklem lene. Lenko je mnenja, da društvo ne bi dočaka- obdobju skrbel predvsem za izvajanje tekočih Svetniki KS Rečica ob Savinji s predsednikom Petrom Kolencem in mozirskim županom Jožetom Kramerjem (foto: Jože Miklavc) IZ RODA V ROD 2002 Znanje starejših in vztrajnost mladih Na tradicionalnem izboru za Zlato harmoniko Ljubečne se je v Nazarjah pred gradom Vrbovec letos že deseto leto zapored 22. junija zbralo 29 izkušenih frajtonarjev. S svojim igranjem, s katerim skrbijo tudi za ohranjanje ljudskega izročila, so zbranim obiskovalcem pokazali, da je narod-no-zabavna glasba še vedno enakovredna modernim glasbenim tokovom. Hkrati z izborom za napredovanje stopničko višje, je potekal tudi izborza Grajskega godca 2002, Zanj seje potegovalo 14 udeležencev iz Zgornje Savinjske doline. Izmed predstavnikov doline bosta na polfinalni prireditvi v Mozirju nastopila stara znanca tega tekmovanja PrimožZvirz Rečice ob Savinji, kije bilfudi najbolje ocenjen izmed vseh nastopajočih, in Jakob Suhoveršnik iz Gornjega Grada. Slednji je prejel tudi posebno priznanje organizatorjev, saj je doslej nastopil na vseh desetih izborih v Nazaijah. Za Grajskega godca 2002 je občinstvo izbralo Luka Krivca iz Nazarij, ki je za nagrado prejel pravo pravcato zlato harmoniko. Seveda kot obesek. Poleg izbora je potekala tudi predstavitev narodno zabavnih sestavov, v katerih nastopajo frajtonar-ji, ki so se v preteklosti ali se še udeležujejo izbirnega tekmovanja v Nazarjah. Tako so se predstavili Zvončki, Andrej Rak s prijatelji, Trio Franje Marguč in jodlar Lojz s prijatelji. »Zašpilali« so tudi učenci Darka Atelška, posebne pozornosti pa so bili deležni tudi najmlajši člani folklorne skupine Urška iz vrtca Nazarje, kijih vodi Vanja Hofbauer. Iz njihove sredine prihaja tudi najmlajši godec, kije kdajkoli igral na izbirnem tekmovanju v Nazarjah. Nejc Presečnik iz Varpoijaje namreč pogumen in perspektiven fant, star komaj šest let. Benjamin Kanjir Prireditev iz roda v rod je v senci zidov nazarskega gradu doživela deseti rojstni dan (foto: Benjamin Kanjir) Prireditev Iz roda v rod jejubilejni deseti rojstni dan doživela včudovitem poletnem vremenu, kije vsen-co zidov nazarskega gradu privabilo lepo število glasbe željnih obiskovalcev. Ambient je ravno primeren za etno glasbeno prireditev, katere namen je ohranjanje starih viž, ki so že nekdaj krasile ohceti in podobne vaške veselice. Člani nazarskega turističnega društva, ki ga vodi neutrudna Vanja Hofbauer, so s pomočjo Ivane Žvipelj, ki predseduje območni izpostavi javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, zopet pripravili odmevno prireditev, katere začetne napake so že zdavnaj stvar pozabe. Svoj delček vzdušja je zgovorno pridala voditeljica popoldneva Nataša Trbovšek Cok-lin, katere izbrane in spretno pripravljene besede marsikdo še dolgo ne bo pozabil. Tudi njenih nasvetov okoli ravnanja z godci, kijih je v mozaik vpletla skozi narečje, ne gre pozabiti prehitro. V petih kategorijah seje za nastop na polfinalnem tekmovanju, ki bo 17. avgusta v Mozirskem gaju, potegovalo 29 godk in godcev. Pri vsakem izmed njih so obiskovalci opazili veliko ur vloženega truda, ki pa sta ga morala ovrednotiti Ivana Žvipelj inTomaž Guček, dirigent zgornjesavinjske Godbe na pihala. LETUŠ PRAZNUJE 100 let šole v Letušu Letošnji krajevni praznik so Lefušani posebej pozorno in veličastno pripravili, saj so obenem obeležili častitljiv jubilej stoletnega delovanja šole v Letušu in 105 let šolstva na Slovenskem. Energija in trud, ki sta bila vložena v organizacijo osrednje prireditve, pa sta bila poplačana z izjemnim odzivom občinstva, ki se je v kulturnem domu zbralo v številu, ki ga v Letušu ne pomnijo. Otroci iz vrtca in šole Letuš so z vzgojiteljico in učitelji predstavili življenje v šoli od časov pastirčkov pa do današnje moderne šole Multimedijsko zasnovana proslava je gledalce popeljala v čas pastirčkov pred začetkom šolanja, spomnila na prelomna zgodovinska obdobja ki so zaznamovala življenje Slovencev in tudi šolstva, in se spogledala z odnosi v moderni šoli. V ganljivem kulturnem programu, ki gaje zrežirala domačinka Polona Kuder, so nastopili otroci in učitelji iz vrtca in šole Letuš, krajani ter letuški ženski pevski zbor. Na oder so stopili tudi Bogdan Trop, predsednik krajevnega odbora Letuš, Emil Ribič, ravnatelj OŠ Braslovče, vodja letuške podružnične šole Mojca Grofelnik in župan občine Braslovče Dušan Goričar. Trop je v nagovoru predstavil večje aktivnosti v kraju, med katerimi je izpostavil gradnjo prepotrebnega pločnika in projektjavne razsvetljave. Opozoril je na težave zaradi še nerešenega lastništva v zvezi z zgradbo, v kateri je potekalo praznovanje, igriščem in pripadajočimi okoliškimi objekti. Osrednji proslavi v kulturnem domu je sledilo družabno srečanje z nogometno tekmo med mlajšo in starejšo generacijo, glasbo in pogostitvijo. Otroci so se posladkali z ogromno torto, z vozom na konjsko vprego so se popeljali po domačem kraju in si ogledali praznično prizorišče s ptičje perspektive, ko jih jevzrak dvignil balon. Vesna Petkovšek OSNOVNA ŠOLA NAZARJE ; V mladih brezah tiha pomlad Nazarski in šmarski osnovnošolci ter malčki iz vrtca so v športni dvorani Nazarje pripravili akademijo z naslovom V mladih brezah tiha pomlad. Zaključna prireditev, ki se je je udeležilo veliko staršev, je bila hkrati tudi proslava ob 25-letnici nazorskega vrtca. Ob tej priložnosti je spregovorila Ana Kolar, vodja vrtca, kije prepričana da vse prehitro čas beži in ob koncu šolskega leta se od vrtca poslovi nova generacija varovancev. To se dogaja že petindvajset let in v tem času je bilo veliko trenutkov, ki sojih vzgojiteljice in otroci delili s starši. »Mladost je lepa, ker jemlje življenje vsvoje roke. Lahko načrtuje, upa, ustvaga sanje,« je prepričana Kolarjeva. Tudi ravnatelj Anton Smrkeje ob koncu šolskega leta podal »bilanco«, v kateri so se nizali različni uspehi šolarjev. Šola, ki jo v letošnjem letu zapušča tretja generacija osmošolcev, brez učiteljev in takšnih otrok ne bi bila to, karje. Otroci so dosegli številna priznanja na različnih področjih. Bili so uspešni pri matematiki, osvojili zlato priznanje pri tekmovanju v modelarstvu, zgodovini, veseli šoli, so dobri športniki v različnih disciplinah. Pri vsem tem pa so jim ob strani stali starši. Otroci Šmartnega in Nazarij od malčkov iz vrtca do osmošolcev so staršem in sovrstnikom ob zaključku leta pripravili plesnoglasbeno popoldne, obarvano s skeči in humorjem. Ob drobnih napakah in tremi, ki sojo nekateri čutili, pa so bili le še bolj prisrčni. Marija Sukalo Ob koncu šolskega leta so otroci iz Šmartnega in Nazarij pripravili plesno-glasbeno popoldne (foto: Marija Šukalo) ŠPORTNI VRTEŠKI POPOLDAN Za poln koš medalj Konec šolskega leta je nekaj posebnega tudi za otroke, ki delovne dopoldneve svojih staršev preživljajo v mozirskem vrtcu. Kljub temu, da bo večina njih obiskovala vrtec tudi v času počitnic, so 17. junija na športnem igrišču ob mozirski osnovni šoli preživeli aktiven popoldan in se poslovili od vseh tistih, ki bodo jeseni prvič prestopili prag osnovne šole. Otroci iz vrtca Mozirje so se s šaljivimi igrami poslovili od tistih, ki bodo jeseni prestopili prag šole (foto: Benjamin Kanjir) Vzgojno osebje vrtca je na travnatem igrišču organiziralo aktiven športni popoldan. Vanj niso bili vključeni zgolj otroci, ampak tudi njihovi starši. Z medsebojnim sodelovanjem so si prislužili polne malhe medalj, ki sojih pon- osno nosili okoli vratu. Kljub šaljivosti iger pa je bilo potrebno vanje vnesti obilico truda. Otroci so se najprej pomerili v streljanju enajstmetrovk. V stilu najboljših nogometašev, ki se v tem času potijo na svetovnem prvenst- vu, so goli padali drug za drugim. Seveda so bili uspešni streli nagrajeni tudi z aplavzi navijačev. Naslednja igraje zahtevala veliko mero spretnosti. Otroci so namreč v malih samokolnicah prevažali balone. Veter, ki je hladil vroč popoldan, je balone seveda odnašal in poskrbel, da je marsikateri tudi počil. Pastirčki so v naslednji igri iskali svoje kravice. Z zavezanimi očmi so starši iskali svoje otroke, ki so zvonili z zvonci. Spretnost je bila potrebna tudi v naslednji igri. Očetje so v samokolnice naložili svoje otroke, jih zapeljali na hrib in na njem v samokolnice naložili še mame. Vsi skupaj so nato zdirjali skozi cilj. Smeha seveda ni manjkalo. V zadnji igri pa so se najprej starši, nato pa tudi otroci, pomerili v vlečenju vrvi. Zaključek vrteškega šolskega leta je minil s sendviči in plastenkami hladnega soka. Obojega so bili potrebni tako otroci kot njihovi starši, ki so znova dobili potrdilo, da so ob dopoldnevih njihovi otroci v varnih rokah, ob popoldnevih pa najsrečnejši v njihovi družbi. Benjamin Kanjir VOZILI SMO BMW 3181 VALVETRONIC Povratek k stari slavi Piše: Igor Pečnik Tudi oznake na avtomobilih niso več tisto, kar so bile! V zlatih časih so oznake pri BMW-ju pomenile serijo in kubične centimetre, ki jihje imel motor. Oznaka 318 je torej pomenila serijo 3 in 1800 cm3 delovne prostornine. No, danesje ta motor 1995-kubičen in bi si po starem pravilu zaslužil oznako 320, ampak pod slednjo oznako se skriva že 2,2-li-trski agregat... Pa smo vseeno z veseljem vzeli na pokušino novega 318i. Prenovljena serija 3 ima milejše poteze in sodoben značaj. Popolnoma nov je sprednji del, kjer dominirajo nove luči in sprednji odbijač z vgrajenimi okroglimi meglenkami. Tudi blatnika sta drugačna, prav tako pokrov motorja. Spremenjene so tudi zadnje luči in detajli v zadnjem delu. Avtomobil deluje sveže in pripravljen na nadaljevanje bitke s konkurenco. Na novo je nastavljeno blaženje, ki je za spoznanje trše od predhodnika. Vzrok za trše nastavitve tiči v pritožbah kupcev, daje BMW postal premehak avtomobil inje izgubil tisti znani občutek "Freude am Fahren" ali po domače vodljivost. No, naš testni BMW je bil kar preveč vodljiv in obisk na bencinski črpalki je pokazal, da so pnevmatike napolnjene s tlakom 3.5 bara. Preveč! Ko sem tlak »spustil« na 2.2 bara, je avto pokazal svoj pravi značaj. V notranjosti je »trojka« tipičen BMW, saj je armaturna plošča obrnjena proti vozniku in daje vedeti, da je avtomobil narejen za voznika in njegove užitke v vožnji, sopotniki pa so v drugem planu. To dokazuje tudi precej omejen prostor na zadnjih sedežih in relativno majhen prtljažnik. Sedenje je udobno, le stranski oprijem bi lahko bil boljši. Nastavitve volanskega obroča in sedeža se lahko prilagodijo še tako zahtevnemu vozniku. Motorje 16-ventilski štirivaljnik, ki razvije moč 143 KM. Podatki povedo, da avto do hitrosti 100 km/h pospeši v 9,3 sekunde, največja hitrost pa znaša 218 km/h. V praksi se motor izkaže z nizko porabo na račun valvetronica (odmično gred odmika elektromotor in spreminja kot delovanja ventilov) ter relativno prožnostjo, če upoštevamo, da vozilo tehta 1.395 kg. No, prehudih adrenalinskih užitkov ne nudi, ko pa pridobi zalet, z lahkoto preseže 200 km/h. Za temperamentne voznike bo bolj pravi 320 ali 320d in seveda višje po lestvici navzgor. Vožnja je nezahtevna kljub zadnjemu pogonu. Sprednji del je kot prilepljen na cesto, prav tako zadnji, katerega nadzoruje elektronika, ki pa ni vsemogočna na spolzki podlagi. V suhem vremenu se BMW izkaže kot odlično vodljiv avtomobil. Zavore delujejo zanesljivo tudi po zaslugi 16-palčnih pnevmatik. Torej se BMW zares vrača na stara pota in ponuja užitke pod geslom "Freude am Fahren". info Spremembe delovnih časov V Banki Celje bomo 1. julija 2002 spremenili delovne čase naših enot. Podrobnejše informacije so Vam na voljo v vseh enotah Banke Celje in na naših spletnih straneh: www.banka-celj e.si O banka celje GORENJE NOTRANJA OPREMA D.D. PROGRAM KERAMIKA JAVNI RAZPIS ZA ZBIJANJE PONUDB ZA ODDAJO DEL S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO V Dela s težko gradbeno mehanizacijo se bodo izvajala pri pripravi gline v tovarni keramičnih ploščic Gorenje Keramika, Gorenje 1/b, 3327 Šmartno ob Paki. Zainteresirane ponudnike prosimo naj pokličejo tel. št. 03 89 661 10, kjer bodo lahko pridobili potrebne informacije. Rok zbiranja ponudb je 30 dni po objavi oglasa. Piše: Aleksander Videčnik 1. O preljubi mi vi znanci, kaj vam hočem zdaj zapet'. Od ta druzga bataljona, kije bil na Kreto vzet. 2. Sami natiboljši fanti. Vsi okoli dvajstih let. Smo se mogli vsi ločiti in podati v tuji svet. a Kako lepo je b'lo gledah, ko smo skupaj zbrani b'li in v sredi naš je oberst, ki nam tako govori: 4. Le korajžno fantje mladi, saj se vam ni treba bah. Cesarje tako odločil, da vas tukaj more dah. 5. Oficirji z ene strani zbirajo se tje pred nas, ljudstvo pa iz druge strani gleda žalostno na nas. 6. Oberst se nam še zahvali, ki zmiraj smo korajžni b'li. Zato reče - pričakujem, da boste tudi tam taki. 7. Od veselja smo vzdignili kape vsi visoko v zrak in izgrlavsizaupili, hura, hura, vsi enkrat, 8. Hrabro adjutant maršira in postavi se pred nas. Muzika nam špila tudi, b'lo veselje je za nas. 9. Smo za srečno pot prosili cum gepet napravili smo in smo se na pot podali, Triest zapustili smo. 10. Ravno petindvajstiga marca, bilje glih Marijin dan, zvonovi lepo peli, srečno, srečno slovo nam. 11. Popoldan četrti večer, se na barko vsedemo. Muzika nam špila tudi v poslednje nam slovo. Bister fant s Pobrežij (II) V prejšnji številki smo napovedali objavo pesmi v kateri Mihael Kramer opisuje vojni pohod. To je izredno pomembno pričanje udeleženca mirovne misije tedanje Avstrije. Pesem nosi naslov: Pesem vojakov 87. pešpolka 2. bataljona, ki odrinejo na Kreto. Potrebno je nekaj pojasnil izrazov, saj je pesem pisec zapisal davnega leta 1897: "Oberst" je polkovnik. "Adjutant" pomeni vojaški položaj pribočnika. "Cum gebef'je popačenka za vojaško večerno molitev, ki sojo v avstrijski armadi imenovali "Zum Gebet" (k molitvi). "Joniš" - pisec je mislil na Jonsko morje. 12. Ljudstva bilo kakor mravelj, kamor gledajo oči, z robci, ki na nas pozdravljajo, srečno slovo nam želi. 13. Naša barka zaplavala na široko je morje, srečno znanci in prijatelji, megla nas zakrila je. 14. Barka plava kakor ptica, ziblje se ko' zibelka, edini znanec nam je sonce, ki po morju nas pelja. 15. Ko četrti dan na morju stalo sonce je poldan, smo zagledal'v daljavi sinje gore hrib in plan. 16. Jadrali po trajnem morju, prvo jadransko morje, drugo joniš se imenuje, tretje morje sred'zemlje. 17. Fantje bili smo korajžni med nebom in med zemljo. Sredi morja prepevali domače pesmi smo. 18. B'lo nas dosti rezervistov, naglo dom zapushli smo, srečo smo vsim skupaj dali in uzeli od njih slovo. 19. Vsi smo mogli zapustiti ljubi svoj rojstveni kraj in od svojih se ločiti, vrnitve nismo vedli kdaj. 20. Nekateri poročeni s svojo drago ženico, drugi bili zaljubljeni v svojo drago ljubico. 21. Pa cesarjev glas nas klical svoje nas služabnike, oh kak'težka je ločitev iz domovine ljubljene. 22. Cesar kliče nas na Kreto hrabre Spodnještajerce, pa kak'težka je ločitev od preljube Austrije. 23. Oh premila očetnjava, kak'si daleč zdaj od nas, kak'premilo si zdihvala, tukaj turška je oblast. 24. V sredo mi smo pripeljali se ob štirih popoldan. Vse veselo nas pozdravlja Austrici prišli k nam. 25. B'li Evrope smo vojaki, tukaj vseh cesarjev smo. Trikrat hura nas pozdravlja kape v zraku sučemo. 26. Naša barka priplavala s častjo v sredo je med nje. Ino godba zaigrala je slavno pesem Austrije. 27. Mi korajžni Austrijanci vsi zaupijemo naenkrat, trikrat hura, dobro došli, hvala vam za toto čast. 28. Ko smo mi na suho stop'li groza gledati je b'lo. Vse kar gibalo pod soncem se od orožja svetlo je. 29. Tukaj mi smo naselili se med Turki divjimi, da bi skoraj se vrnili -To si pač želimo vsi. 3ščemo etate fotografije Na sliki so prvoobhajanci na Ljubnem in sicer letniki 1921, 1922. Obhajilni prapor sta nosila Kocjanov Franci in Grudnikov Lojz. Fotografijo je poslala Jožefa Rom iz Gornjega Grada. Nasveti, Oglasi trnmm» • • je pravi o starih c< s dodatnim 3% popustom Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI OBROČNEGA ODPLAČEVANJA! DOSTAVA Z AVTODVIGALOH NA DOM! Z NAMI JE DAN LEPŠI! MATEJA LI KEB-TERNIKs.p Ob Trnavi 1, MOZIRJE tel. :8 3 949 5,3, tel.:8394953, faks:8394954 —- Odrešitev za pasje dni design; Darinka Knapič ,0'!«^ -.u*.» w . O . * , Za vse podrobnejše informacije pokličite na telefon: 839 40 60 Gostinstvo Laznik - Mirko Laznik, s.p., Lačja vas 22, 3331 Nazarje Celje - skladišče D-Per 7/2002 llfilllSiljle COBISS o Obveščamo vas, da imata RoteiSavinja Qrad ‘Tabor v Laškem novo grajsko gospodo, kj vabi vse zabave žeijne, da se v četrtek, 4. juiija ob, 15. uri zberejo na vrtu fioteia Savinje, kjer bomo kuhali bograč ter točiii vino in Laško pivo v potokih. ‘Pester otvoritveni program bo popestrila Laška godba z mažvretkami in folklorna skupina, ob zvokih dobre glasbe ansambla Show mi%pa se bomo zavrteli pozno v noč. Udeležba obvezna! gostinstvo Lažnik- ‘Mirko Laznik, s-p-Lačja vas 22,3331 9jazaije ****** Do 20.7 7 polpenzionov že od Od 20.7. do 24.8 7 polpenzionov že od od 6.7. do 13.7. Depandansa Lovor, 7 x polpenzion, 1/2 TWCBP * r i 31.370 SIT od 6.7. do 20.7. Hotel Posejdon, 7 x polpenzion, 1/2 TWCM LONDON - POLETJE 2002 POHITITE S PRIJAVAMI. RAVNO POLETJE JE NAJBOLJ PRIMEREN CAS ZA OBISK LONDONA Odhodi: 2.8., 3 dni 14.8., 5 dni 16.8., 5 dni 23.8., 3 dni 30.8., 5 dni Odlični vodniki, dobri hoteli rezerviramo vam muzikal, London najbolje poznamo, cene pa so konkurenčne! PROSTOR! OSREDNJA KNJ. CELJE