180 Vrhniški razgledi Zadnjih petdeset let smo na Vrhniškem priča prenehanju delovanja več vrsti obr- tnikov: sedlar, kolar, kovač, vrvar, mlinar, urar, brivec, sodar in tudi sifonar. Vzrok za to je enostaven, ni bilo dovolj dela za preživetje. Redki se jih še spominjamo, mlajši pa že skoraj ne vedo več zanje. Eden takih je bil tudi izdelovalec sifona – Lovro Rogelj. Na Vrhniki je deloval že proti koncu 19. stoletja in vso prvo polovi- co 20. stoletja. Lovrenc Rogelj je bil rojen 24. avgusta 1871 v Dolenji Brezovici 9 pri Preserju, staršem Ivani Verbec (Verbič) in Štefanu Roglju, kmetu. Z izdelovanjem sodavice je pričel leta 1889 v hiši Vrhnika št. 213. Pred tem je potekala v tej stavbi obrtna usnjarska de- javnost, od Lovrenca Kržeta jo je Rogelj odkupil leta 1900. Že kot uspešen obrtnik se je 9. junija 1901 še oženil. 17-letna nevesta Ljudmila Polan- šek, rojena 30. avgusta 1883 na Vrhniki št. 176, se je po poroki preselila k njemu na Vas, v hišo ob potoku Bela. Rodilo se jima Janez Žitko PRVA KRANJSKA TVORNICA POKALIC IN SODAVICE Sodavičar Lovro Rogelj je pet otrok: Alojzij (17. junij 1902–29. av- gust 1902), Miroslav (Friderik) (29. oktober 1903–30. junij 1904), Lovro (Milan) (20. av- gust 1905–2. april 1972, Ljubljana), Ljudmi- la (Dragica), poročena z Ivanom Sabo (9. oktober 1907–8. november 1975, Radeče) in Pavla (25. junij 1916–14. oktober 2010, Vrhnika). Pavla je bila učiteljica, poročena s sodnikom Božidarjem Verbičem (4. no- vember 1912–14. avgust 1991, Ljubljana).1 V rojstnih in matičnih knjigah je pri zabe- ležkah o rojstvu otrok vpisan kot: izdelo- valec soda vode, sodavičar, sifonar in to- varničar, v seznamu odbornikov Družbe sv. Cirila in Metoda 1885–1918 pa kot po- sestnik in sodavičar; odbornik je bil med letoma 1909 in 1918.2 Ob pričetku proizvodnje pokalice, sodavice in malinovca si je moral priskrbeti najprej svoje steklenice; v svetlo prozorno steklo je dal vtisniti svoj naslov. 1 Matične knjige Vrhnika, Ljubljana, Preserje. 2 Andrej Vovko: Odborniki in članstvo podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda 1885–1918, svetov- ni splet. 181 PRVA KRANJSKA TVORNICA POKALIC IN SODAVICE Kupna pogodba med Lovrencem Kržetom in Lovrencem Rogljem, sklenjena maja 1900. Vir: Zemljiška knjiga Vrhnika, foto: Polona Verbič. Za odmero pristojbine naznanjeno pod Breg št. 273 C kr Davkarija na Vrhniki 11. maja 1900 L. S. Nitsch l. r Premk l. r Kupna pogodba ktero sta sklenila Lovrenc Kerže, posestnik iz Vrhnike h. št. 104, in sedej opekarski magaciner v Ljubljani, Trnovski pristan h. št. 12 kot prodajalec in gospod Lovrenc Rogelj, izdelovatelj soda vode na Vrhniki kot kupec 1. Lovrenc Kerže proda gospodu Lovrencu Rogelj-nu svoje posestvo vložna številka 447 in 467 ka- tastralne občine Nova Vrhnika z vsemi pod streho nahajajočimi se starimi stropi za kupnino v znesku 4360 kr s črkami štiri tisoč tri sto šestdeset kron, in ta kupi to posestvo z vsemi pod streho nahajajočimi se starimi stropi za navedeno kupno ceno 2. Prodajalec potrjuje, da mu je kupec kupnino že plačal 3. Kupec stopi v dejansko posest kupljenega posestva takoj, ko to pogodbo podpiše 4. Prodajalec dovoljuje, da se sme pri prodanem posestvu lastninska pravica za kupca vknjižiti 5. Obe stranki se odrečeti pravnemu pomočku to pogodbo zarad prikratbe čez polovico prave vredno- sti prodanega oziroma kupljenega posestva razdreti Na Vrhniki, dne 3. maja 1900 Lorenc Krže l. r Lovro Rogelj l. r Posl. št. 12 293 Lovrenc Kerže, posestnik iz Vrhnike, h. št. 104, in sedej opekarski magaciner; Trnovski pristan h. št. 12, meni osebno znan, je to kupno pogodbo pred mano podpisal Na Vrhniki, dne tretjega maja tisoč devet sto Pristojbina 1 kr, 20 h L. S. Komotar, c. kr notar l. r. 182 Vrhniški razgledi Za svojo dejavnost so Rogljevi odkupovali maline ter jih dalje predelovali v malinovec. Jeklenke s CO2 so naročali na Reki. Poleti so zaposlovali do 6 delavcev, pozimi manj. Viktor Poljanšek (p. d. Sifonarjev Viktor) ni bil sorodnik družine, pač pa delavec, ki je Rogljeve pijače s konjsko vprego razvažal po gostilnah v širši okolici Vrhnike, pa tudi dlje, na Brezje, v Lesce … Steklenica za pokalico (krahl, krahrle …)3 je vi- soka 20 cm, premera 7,8 cm, volumna 0,35 l, 0,45 kg težka. V steklo vtisnjen napis: LOVRO ROGELJ VRHNIKA. Polnjenje v nenavadno oblikovano steklenico z zamaškom – stekleno kroglico v notranjosti, je potekalo po posebnem postopku. Foto: Janez Žitko, last: MDV. Sifon steklenica mala (na sredini) je visoka z ventilom vred 27 cm, premera 8,5 cm, volumna 0,5 l in težka 1,13 kg. Reliefni napis na steklenici LOVRO ROGELJ VRHNIKA, isti napis vgraviran na kovinskem ventilu. Last in foto: Janez Žitko. Sifon steklenica velika je brez ventila visoka 30 cm, premera 12,8 cm, volumna 2 l in težka 2,15 kg. Napis na steklenici je jedkan: ROGELJ VRH- NIKA. Foto: Janez Žitko, last: MDV. 3 Predhodnice današnjih gaziranih brezalkohol- nih pijač s sadnim okusom segajo v 19. stoletje. Značilno obliko steklenice za kraherle ali poka- lico so izumili leta 1865. Ima preščipnjen trup na prehodu v vrat steklenice, stekleno kroglico in gumijasto tesnilo na vrhu steklenice. Ob pol- njenju je ogljikov dioksid potisnil kroglico do tesnila. Svoje ime je steklenica tako v nemškem (Kracherl) kot slovenskem jeziku dobila ravno po značilnem zvoku – poku, ki je nastal, ko si to kroglico s prstom potisnil navzdol. Vir: I. K.: Moretova steklenica za pokalico ali kraherle, Dolenjski list, 25. 7. 2019. 183 Steklenica za malinovec (šabesa) z vzvodnim mehanizmom za zapiranje porcelanastega za- maška je visoka 23,5 cm, premera 6,2 cm, volu- mna 0,3 l, težka je 0,4 kg. Na dnu steklenice je odtis 180/4, na obodu pa reliefni trakast napis: L. ROGELJ. VRHNIKA, na porcelanastem po- krovčku pa isti napis vtisnjen krožno, v rdeči barvi. Last in foto: Janez Žitko. Oglas iz Podkuranskega vestnika (II. zvezek, str. 21, 1924) obljublja v Gostilni v Rokodelskem domu tudi Rogljevo pokalico. Last: Janez Žitko. Prva kranjska tvornica pokalic in sodavice. Za- loga jamstveno pristnega malinovca. L. Rogelj, Vrhnika. Reklamni plakat Rogelj, 19,5/35,5 cm. Last: Gostilna Turšič. PRVA KRANJSKA TVORNICA POKALIC IN SODAVICE 184 Vrhniški razgledi Slika sodavičarske delavnice z opremo na ročni pogon, 1914. V sredini slike je Ljudmila Rogelj. Last: Božo Verbič. Pogled na potok Belo pred drugo svetovno vojno, na desni Rogljeva hiša. Last: družina Kobler. 185 »Pri Tičku« je imel Rogelj skladišče, od stare stavbe, v kateri je živela zadnjič skupaj druži- na Ivana Cankarja, pa je ostal le del zidu na jugovzhodni strani. Vir: France Dobrovoljc: Cankarjev album, 1972. Rogljeva hiša z zahodne strani nekoč … Last: Marija Habič. Pogled na Rogljevo hišo z garažo danes. Foto: Janez Žitko. 4 F. Dobrovoljc: Cankarjev a., 1972, str. 61 in 258. 5 Informatorja: Božo Verbič – sin Pavle Rogelj in Polona Verbič. V sodavičarski delavnici je bila prva opre- ma na ročni pogon. Med prvo svetovno vojno so bile v njej zaposlene le ženske. Pozneje, po letu 1924, so prešli na električ- ni pogon, sifon in malinovec pa so pričeli razvažati s kamioni. Za tovarno sodavice je bila hiša »Pri Tičku«, Ob potoku št. 5. Tu so konec leta 1896 našli zadnji skupni dom Cankarjevi in prav v tej hiši sta v dveh zaporednih dneh umrli Ivanova stara mati Marija (22. septembra 1897) in mati Neža (23. septembra 1897). Hišo so med prvo svetovno vojno porušili, zgradili enonad- stropno skladišče, danes pa so tu garaže.4 Lovro Rogelj je umrl 16. septembra 1937 na Vrhniki. Po njegovi smrti je do leta 1951 skrbela za proizvodnjo pijač njegova žena Ljudmila, ki je umrla 22. maja 1952 v Rade- čah pri hčerki Dragici. Pavla Rogelj je leta 1958 hišo in gospodarsko poslopje prodala Mariji Brilej z otroki.5 PRVA KRANJSKA TVORNICA POKALIC IN SODAVICE Osmrtnica Lovrenca Roglja. Vir: Polona Verbič.