Napredek v tovarni žice v Alipašinem mostu Nov položaj To je mlada tovarna. Nima niti nice. Kmalu 90 se moderniziraU, 800 delavcev. Pa vendar znaša dobili so nove stroje. Proizvod-bruto proizvod 2 mili.ja.rdi. Zeb- nja, ki je leta 1951 dosegala ko- znašala nad 5 dinarjev. Res je, tem zaslužlla 65 mMijoaov di- da bodo zaslužili zaradi zmanj- narjev al/i 130 dlnarjev na vsaik šanja davka na žeblje 10 di.n pri kilogram. No, to pa je sarno za- kilogramu, toda tovarna izdela 535^ jznod. trikrat več žice kakor pa žeb- ' ivica Bodnaruk ljev in zato ne bodo mogli kriti skupne tzgube. (Pripomba uredništva: Prav Več predlogov Je. kako naj bl ^^ pristojni zvezni crgani pro- ta polozaj ublazUi -ako predla- .^ možnost, kako bi reSU gajo, naj bi bila tovarna opro- . J. , _ ' ... Podražitev surovin k, pomož- ščena plačevanja davka na žico, 'a P^blem Preprosta oprost.tev lje ln vlečeno žico so začeli iz- maj 4000, znaša seda) bluzu 10.000 nega materiaJa 50 lahko vse do ald pa naj bi ji dovoHU, da cene davka na žico bi rodila nekatere delovati leta 1950 im 1951 s stroji, ton končnih izdelkov. ki st jih dobili na posodo iz Ze- Produktivnost so podvojili nedavna premagovali z napori, minimalno zviša. Izhod bi bil druge P™b!eme- Tako t" se na da bi obdržaU ceno žice ta žeb- tudi, da bi ji zagatovili stalno Pn-mer zaradi utanitve davka ljev. Ko pa je bila tovarna pri- količino surovin po prejšnjih ce- °*>rostila tudi nekatera druga saljena, da kupuje žico samo iz nah. podijetja, ka ga placajo v mnogo Svetozareva, kar se je zgodilo v Se ena rešltev Je, ki ]e teta višjih zneskih, ni pa nikafcega četrtem tromesečju 1955, s« Je 1955 kolektivu nadomestila deJ razloga, da bi jih oprostito tegal Ta tovarna inva svoje posebne nimi sredstvi. »Naša skupnost« kolektiv znašel pred nerešljivo izgube. V četrtem tromesečju je davka. Mei.i,jo, da so vendarftf inačtlnostl. Nikdar nl imela te- je že omeriila izjavo direktorja nalogo. Cena je sedaj s prevo- tovarna dobUa dovaljenje, da iz- možnosti, da se te stvar v krat- žav s prodajo blaga. Res je, da te tova-rne, da je kolektiv ab raz- ™™ Porastla od 76,8 na 103 dln vazi 580 ton žebljev. Posrečilo se kem res; tako al. drugač«^C» je za žico to žeblje neprestano deliivi dobička naletel pri biv- ™ ** izSul>a P" vsakem kilogra- ji je izvoziti 500 ton in po zaslugi bo prislo do rešitve, jo bo ure*» veliko povpraševanje, toda tudi šem Ljudskem odboru mesta Sa- m" žiee ^ljub vsem na.po.rom raznih pred,pisov o lzvozu, je pn ništvo objavUo.) kakovost je imela svoj vpliv. rajeva na po.po.lno "razumevanje Proizvodnja je nepresta.no rastla. Sredstva, ki so jiih tako dobili, Njena Hnija se v vseh petih le- so koristno uporabili. Iz sklada, tih nl nehala vzpenjatd. Ne zato ki jiim je astal za samostojno alt ne samo zato, ker je rastlo razpolaganje, so izdali za lastne število deiavcev, temvež v prvi investicioe 75"/^, 2O°/o so porabili vrsti zato, ker se je večala de- za ofajekte družbenega stamdair- lovna produktivnost. V začetku da, S^/o pa za higiensko t&hnično ni mogel iedelati posamezni de- zaščHo. K&lektiv ;e dobU največ- lavec niti 20 ton blaga. Predlan.1 je prdznanje za sainitetne napra- je Izdelal 44, leta 1955 pa blizu ve in higiensko-tehnične pogoje 48 ton. Ce produktivnost posa- dela. Relativno vis-ok odstotek meznika v letu 1951 označimo z dobička, ki so ga patrošili v te indeksom 100, tedaj znaša leta namene, se jim je bogaito popla- 1952 — 122, leta 1953 — 182, leta 6al, ter so nesreče prd delu in 1954 — 195, leta 1955 pa znaša bolezni manjše kakor v kate- ind&ks že 214. rem koll drugein podjetju na Modernizacijjo so tevr&ll z last- področju Sairageva. Stalne cene Dobiček Je neprestamo- rastel, cene pa se niso že dve leti dvig-niile ni« za 1°/». Kolektiv se drH dogovorjenih cen žice, sam si pa prizadeva, da cen žebljev ne po-večuje. To ni lahko delo. Od 31. decembra 1953 do danes so cen« surovin in pomožnega materiala neprestano rastle. Zica, ki jo to-varna dobiva kot osnovno suro-vino z Jese-nic in Iz izvoza, je v začetku stala 76,8 din za kilo-gram, potem pa je fitalno rastla. Ambalaia je porastla od 13 na 30. pa tudi na 35.000 diin za ku-bik, prevoz se je pa toliko po-dražil, da je samo razLika 1.3-kra^ vetja kakor skupni plačnl sklad, ki obremenjuje enoto pro-ievoda. Davek je v začetku zna-šal 7°/», pozneje 12"/», sedaj pa znaša za žico 20°/», tnedtem ko se Je za žeblje zaižal od 30 na 20 odstotkov. Tak položao, to se praivi nepre-srtane spremembe cen, je zahte-val od kolektiva in od organov delavskega samoaipravljanja ne-pre&tane napore la iskanje novih skritih rezerv, da ne bi bila ogrožena prodajna cena Lzdelkov. Tovairna je bila zavezana, da dr-ži ceno JLice, ki jo je dosegla 31. decembra 1953. leta, toda podjet-je si je prizad&valo, da obdržl tudi ceno žebljev, ker je imelo pred očmi perspektivo stabiliza-cije ta bo*lj dolgoročno politiko prodaje. Izhcw3 so videli v pove-čanju delovne produktivnosti in zmanjšanju proizvodnih stroš-kov. Zato je do^bifek nepresteno rastel, čeprav se je dobiček na enoto prodzvoda nepre®tano ni-žal. V milijardah dinarjev ao - » - HRANILNE VLOGE 10 -9 - 8 -7 - 6 - 9 - V milijardah dinarjev -20 -1» 1955 1954 J___L J___!___L__L -10 -9 -8 -7 -# -5 V novembru leta 1955 so račele hranilne vloge ponovno rasti v vsch Ijudskih republikah, potein ko so se v razdobju avgust—ok-tober nekoliko znižale ali pa so kolebale (glej o tem poročila v »Naši skupnosti« štev. 5 In Stev. 7 iz leta 1955 na strani 5). Hranilne vloge so se v novem-bru leta 1955 dvignile za 323 mi-lijonov din ali za 2,5°/» v prime-ri s stanjem dne 31. oktobra iste-ga leta. Tako so dosegle vsoto 13.079 milijonoT, to Je svoj naj-višji znesek od osvoboditve do danes. V primerjavi s slanjem 1 dne 31. novembra leta 1954 so se hranilne vloge dvignile za 4541 mili.jonov din ali za 53.2V«. Res pa je, da je dvig hranilnih vlog v novembra še znatno nižji od povprečnega mesečnega dviga v prvem polletju leta 1955. Tabcla kaže, da je dvig hranil-nih vlog v novembrn leta 1955 za vso Jugoslavijo za 40,9'/« manjši od povprefnega meseSne-ga dviga v prvem polletju istegs leta. Dvig hranilnih vlog v no-vembru 1955 ni v nobeni republi-ki dosegel povprečja ix prvega polletja. Najbolj pod povprečjem sta LR Srbija (58,2%) in LR Hr-vatska (38.3»/,). V drugih repu-blikah je dvig branilnih vlog r novcmbru bližji povprečju iz pr-vega polletja leta 1955 in tnaia dve tretjini tega povprečja. Lmariivdah POTROŠNIŠKA POSOJILAVmIiardal* 40- 30- 20- 10-1-1 1955 dinarjev -40 - < -30 -20 1954 J_l_ 10 Ob koncu novembra leta 1955iz meseca v mesec. Le v januar- za posledico, da se je kljub te- je znasala skupna vsota (stanje) ju in novemhru smo zaznamovali mu, da je bilo v tem lelu odo- potrošniških kreditov (v bankah majhno zmanjšanje. brenih novih potrošniških kre- in trgovski mreži) približno 30,2 ditov več kakor v istem razdobjn milijarde din, kar je za okoli 0,5 V Prvih ». mes« h Ieta »^5 prejšnjega leta, tpnl znesek milijarde din manj kakor ob s» « Potrosn.k. ob.lno posluze- (stanje) S potrošniškihP kredUor koncu prejšnjega meseca. To va" Potrošniških kreditov 111 je manj povečal kakor v letu 195^ zmanjšanje je nastalo zato, ker ^nesek na novo odobrenih kredi- v prvih jj raesecih leta 1954 so je bilo v tem mcsecu odobrenih tov v primerjavi z istim razdob- je namrc6 skupnl znesck potroS- na račun prej odobrenih kredi- jem prejšnjega leta za 5.222 ml- niških kreditov poveča! za 8591 tov, kakor je bilo v tem mesecu lijonov din ali za 18«/. višji. V milijonov din ali za 54"/., v istcm odobrenih novih potrošniških istem razdobju leta 1955 pa so v fasu leta 1955 pa za 4877 milijo- kreditov. Stanje potrošniških še večji meri porasla odplarila nov din ali za 19a/o. Tako je po- kreditov na dan 30. novembra potrošniških kreditov v primer- rast skupnega zneska potrošni- ™Ji\ ttIa 5'8 milijarae ali za 24 Javi s prejšnjim Ictom, in to za ških kreditov (stanje) v prvih 11 Odstotkov višje kakor v isttm 8936 milijonov din ali za 43"/»- mcsecih leta 1955 mnajši za 371* mesecn leta 1954. Tako raimerje med odpiačili in milijonov din ali za 43«/t v pri- V razdobju februar—oktober nanovo odobrenimi krediti v pr- merjavi z istim razdobjem prejS- 1<|r>5 so potrošuiški krediti rasli vita 11 mesecih leta 195S je imelonjega leta.