hh*J* rnak oedtlj tar jtsoed daily <1*7» aad VETA YKAB GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UradnUki ln uprav*« prostori: 8. Lawadate Ave. Offloo of PukttaaUaai M97 South Ltwndalt Am Tslsphons, RoehwoU 4904 8H bojnega polja v Ameriki V *ew Orleansu »e «¡¿i ™ A|| borfo OOVljaTSU liku Število mladeniče v za' ' hrano in stanovanje. V Ke-ooghi se bo vrftila konvencija wisconsinske državne delavske federacije. Pleskarji v St. Louisu doeegU skrajšani delavni čas in drugo. New Orleans. La. — Poizvedbe v Warringtonovi hiši so razkrile, da je v New Orleansu od 700 do 800 dečkov, ki ne zaslutijo za hrano in stanovanje. Veliko dečkov prebije noč v bi-ljardnicah ob obrežju reke. Kenosha, Wle. — Državna delavska federacija prične s svojo konvencijo dne 17. julija v tem mestu. Philadelphia, Pa. — Trgovska tvrdka Lit Bros, velika depart-mentna trgovina, je dala nalepiti ukaz, v katerem prepoved'] je trgovskim delavcem in delavkam se v sesti, kadar čas to dovoli ob času, ko je trgovina odprta. 2enska obrtna in strokovna liga je ta ukaz ponatisnila svojem buletinu. Tvrdka je takoj preklicala ukaz. 8t. Louis, Mo. — Pleskarji in sobni slikarji so tudi izvojevali pet dni dela v tednu. Zdaj je 18,500 delavcev deležnih pet dni dela v tednu. Podjetniki se jeze in pobijajo zahtevo pet dni dela v tednu. Delavci ne rečejo nič, ampak ob sobotah ne pridejo na delo. Vancouver, & C, — Čudna je razredna zavednost tukajšnjih organiziranih tesarskih delavcev,. ker stranka ne pripozna nobenih razlik glede polti in plamena, so tukajšnji tesarski delavci izstopili iz delavske stranke. Zdi se, da so možgani teh belopolt-nih delavcev bolj okajeni, kot je temna polt zamorskih delavcev. New Orleane, La. — Ti^kajš-nji ognjegasci zahtevajo, da se jim mezda poviša za dvajset dolarjev na mesec. Ognjegasci delajo v dveh stražah po dvanajst "r. Njih mesečna mezda je $25. Zaposljenih je 585 ognjegascev in večina njih je oženjena in so družinski očetje. Koaton, Mass. — 1000 brivskih pomočnikov, ki so organizi-ran' v samostojni uniji, so za-«tavkali, ker jim mojstri hočejo znižati mezdo za štiri dolarje na teden in podaljšati tedenske ure «i 56 na 59. Tedenska mezda bi ]>a znesla le $21. Nekateri naivni ljudje pa še vprašujejo, za-kai ko brivski pomočniki zastav-kali. ^a*hington, D. C. — Judson ravnatelj Narodne lige za ljudsko vlado, je izdal buletin, v katerem našteva dogodke zadnjih deset let, kako so se privatni interesi trudili, da obdrže prodajanje in distribucijo električ-n' "¡le pod svojo kontrolo. Nameni ho politični škandali in razgaljena je lažnjiva propaganda S korupcijo vred. Milwaukee, Wis. — Sociali-Ht'vodeaj, je velika. ^baroRi držali basado? Čevljarski delavci so privolili v mezdno znižanje. Haverhill, Mass. — Čevljarski delavci, organizirani v organizaciji Shoe Workers Protective U-nion, so dovolili dvema kompa-nijama znižati mezdo za deset odstotkov, ako kompaniji držita besedo in bodeta res producirali toliko parov čevljev v prihodnjem letu, kot sta obljubili. Tvrdki sta zagrozili, da se izselita iz Haverhilla. Koliko je na tej grožnji resnice, je težko dognati. Mogoče je bila samo poteza, da ostrasi delavce. Selitev tovarne ne gre brez velikih stroškov. Ustaviti je treba produkcijo za čas selitve. In če kompanija nič ne producirá, tudi ni za tisti čas nobenega dobička. Selitev stane veliko denarja. V novi tovarni je treba montirati stroje, ki so bili preje v stari tovarni vzeti narazen, da jih je bilo mogoče seliti. Od novih delavcev kompanija ne more pričakovati veliko dobička, ker se morajo šele učiti. Ako pa kompanija vzame stare' delavce s seboj, pa ni nič na boljšem, kajti stari delavci bodo zahtevali tako mezdo, kakor so jo imeli v stari tovarni. Stvar izgleda, da je kompanija samo grozila, da ostraši delavce in napravi nanje pritisk, da se izrečejo, za znižanje mezde. kennimrrtjs -r-prtho**1 njem letu res producirala določeno število parov čevljev, je zopet drugo vprašanje, kajti kompanija se bo lahko izgovorila, da nima naročil, ali da ni trga za njene izdelke. Nihče pa ne more prisiliti kompanije, da producirá, ako nima trga za svoje produkte. KapHalstitaa prospo-1 ritota ostaia za rovoio Siromaki pa iščejo živež med odpadki na mestnem smetišču. Des Moines, fk. — Prošnja, ki je bila predložena mestnemu komisarju za varstvo, žarko osvetljuje gospodarske razmere v mestu. Po mestu se je raznesla vest, da bo mesto prodajalo odpadke, ki jih vozijo na mestno smeti šče prašičerejcem, da krmijo, prašiče z njimi. Takoj nato je sto oseb podpisalo prošnjo, da je smetišče njih edino sredstvo za prehranitev, ravno tako tudi za kokoši in prašiče, ki jih bodo mogoče kdaj imeli. Ako se jim ta pravica odvzame, tedaj se morajo obrniti na okraj za pomoč, kajti veliko izmed prosilcev je starih ali pohabljenih in ne morejo dobiti dela. Urednik, kateremu je podrejeno smetišče, da pazi nanj, je zjavil, da že veliko drugih ljudi, ki niso podpisali peticije, se prehranjuje z odpadki, ki jih po-)irajo na smetišču in če se jim Odvzame ta pravica, bo morala javnost skrbeti zanje. Komisar zjavlja, da se bodo odpadki še nadalje odkladali na mestnem smetišču in tako prehranjevali človeška bitja, mesto prašičev. Zupan se strinja s tem. Rekel e, ko je nedavno obiskal smetišče, da mu je položaj teh revežev skoraj privabil solze v oči. Novi boji v Nikaragvi Jugoslovanski emissr obiskal generala Sandina in prinesel vest o ameriških ujetnikih. Managua, 18. jun. — Uradno poročajo, da so ameriSki morna-rični keroplani včeraj metali bombe na grupo rebelev v seve-rozapadni Nikaragvi. Letalci so opazili vstaše na bregu reke in se spustili nižje. Vstaši so oddali več strelov na letalce in potem pobegnili v goščavo, ko so začele padati bombe. Razultat ni znan. Tegucigalpa, Nikaragva, 18. jun. — Esteban Pavlovich, Jugoslovan iz Peruja, ki zastopa radikalne organizacije v Mehiki, je včeraj prišel sem in povedal, da je bil pri generalu San-dinu, poveljniku vstešev, v njegovem glavnem stanu. Pavlovich je rekel, da ima Sandino pri sebi 21 ameriških ujetnikov, meti katerimi je tudi George E. Mar-shall iz New Yorka, poslovodja zlatega rudnika U Luiz. OsUli ujetniki so 18 pomorščakov in dva rudarja. Vsi so zdravi in Sandino dobro postopa z njimi. Sandino mu je povedal, da p" 14. juniju ne bo več spoštoval tujezemske lastnine v Nikaragvi. Nadalje je Pavlovich dejal, da ima Sandino 2000 dobro oboroženih mož in da je U. junija natepel Američane blizu Za pote, kjer je obležalo več pomorščakov mrtvih. Trapead lea teki letalci Bremen, 18. jun. — Nemška letalce baron Huenefeld in Koeln ter irski pilot Fltzmsu rice, ki so prvi preleteli Atlantik t evropske strsni. ao dsnes pri-IH a pa m i kom iz Amerike. Spr«»-tela jih je ailna množka ljud «tva z velikimi manifesUcijsmi Krojaški dolavai prod-ložili svoja zahtevo Predložene ao tri sakteve. Vse tri pokasujejo, da ima erga-imtfdjirtfobro vodstvo, ki razume socialne proMeme. New York, N. Y. — Krojaška organizacija Amalgamated Clothing Workers je newyorškim krojaškim tovarnarjem predložila tri nove zahteve glede nove pogodbe, ki se sklene med krojaškimi delavci in podjetniki. Te zahteve so: 1., Izvoli naj se skupna komisijah ki sestoji iz podjetnikov in delavcev, da študira vse možnosti za u vedenje 49 ur dela v tednu v newyorškem trgu moške obleke. Drugič, da gredo trije odstotki od vsote za izplačilo mezde v sklad za brezposelne. Organizacija izjavlja, da je prišel čas, ko mora induatrija prevzeti del strašne butare brezposelnosti, katero dozdaj noai samo delavstvo. Zavarovanje proti brezposelnosti v tej industriji je že u-vedeno v Chicagu in Rochestru. 3. Uvede naj se sistem denarne globe proti podjetnikom, da se na ta način zagotovi vestno izpolnjevanje pogodbe. Amoričaaka dospola po zraka v Evropo M las Earhart je preletele Atlan-tik s dvems tovarišema v dvajsetih urah. London, 18. jun. — letalo "FViendahip", ki je opremljeno a pontunl, je pristalo danes zjutraj na vodi pri Burryportu ob obrežju Walesa brez vaake nezgode. Ix*talo, ki sta gs pilotirala miss Amelia Earhart in Wilmer Stultz, z njima je bil pa meha-nik I/)uis Gordon. je prišlo Iz Amerike v dvajsetih urah In 49 minutah. J (Miss Earhart. bivša Cika-žsnks, je torej prva letalka, kJ je preletela Atlantaki ocean. Miaa Ruth KMer. ki je šla zadnjo jeaen čez morje, je oliatala upad. od Azorakih otokov, kjer se je morala opustiti v vodo. ko je prišel mimo prvi psrnlk. Miaa Esrhsrt je dobrs pilotka. Zanimivo je to, da je zelo podobna Lindberghu: dolga, tenka in po obraznem profilu, Uko ds ao jI dali ime "Miaa Lindy". MLAK TEHNIK NEUKI SO POCENI 19. junija (June 19), 1928. af OoS. I» IHT, Kavka aa trika* oa razvija v rovoHo Organizirani ale* pa jih še bolj prltlakfcjo. New York. N. V. — Po velikih pisarnah in trgovinah se Že dre-njajo mladeniči« ki so dovršili srednje šole in ponujajo svojo delavno moč na prodaj. VČasi jih stoji cela vrsta in Čakajo, kdaj pride "mister boss," da si izbere po najnižji ¿eni moči, ki jih potrebuje. Dvanajst dolarjev jo preveč na teden, tu je čeden mlad dečko za devet dolarjev na teden. Kdo je na vrsti ? Naprej ! Tako nekako ae odigravajo dogodki na newy0rškem moder* nem suženjskem i NuWf sa ra* kar lata sdk s Halami "PBOSVBTA* 00ST40 la trials Aimm, Ckfcago, «osla. -THE B^ Organ d tlM0 LIGHTENME NT lorcoo National Bnsflt SesAsCr. Omdkf tw3 doroM National Benefit Sorifif. Advcrtii dag rata, oa sffroomont Subscription: Unitod Stala« («xeopt Chicago) aad Ga jeers Chicar» 07 JO, and fönten countries 00JO per year. nada fOJO per v MKMBEB OF TBS FEDERATED PEES« . Data« v oklepaja a. pr. (Map I1-10Z8) polrg vašega lai ftmmi. da raai |e a loai dooroai potokla nnhki. PeoovMa tfa as vsoi no «atari Sat Je prarlisca», PODUK, PA NE ZLOBNA KRITIKA. zgodovine, ampak da v človeški družbi učinkujejo materi jahalni vzroki in ustvarjajo zgodovinske dogodke. Komunistični voditelji se ne bodo ozirali na pametne l>esede socialistov, pa naj jih izpregovori kdorkoli, zato ker giedajo na zgodovinske dogodke z vidika zapopadenja zgodovine buržoaznih zgodovinarjev in smatrajo sebe za osebe, ki delajo zgodovino človeštva in ne razumejo v svoji slavohlepnosti in vladoželjnosti, da so v zgodovini le orodje materialističnih vzrokov in faktorjev. Zato bodo komunistični voditelji vztrajali v svojih zmotah. Komunistični voditelji se niso nič učili in se tudi učiti nočejo, zato pa tudi nič ne znajo. Članek "Gospodarska politika v Rusiji se obrača/' ki ga je prinesel socialistični tednik "Volkstimme" v Mariboru v Jugoslaviji, ni zlobna kritika, ampak zagovor ruske revolucije in obenem poduk, v kakšne gospodarske neprilike zaide diktatura s svojo "nezmotljivostjo," ki postaja zanjo tako velika, da je nevarnost tu, da kontrarevolucija uniči čez noč vse pridobitve, ali da" mora diktatura sama izbrati pot, ki ovira razvoj kapitalističnega gospodarskega sistema v socialističnega, da jo ne uničijo sile, ki jih je ustvarila sama. Komuniatični voditelji tega seveda ne bódo priznali, ampak bodo zakričali, da ta članek dokazuje, da se "so-cialpatriotje" družijo z buržoazijo za strmoglavi jen je so-vjetov. Komunistični voditelji imajo navadd, da zmerjajo resne borce in delavce za prihod socializóla s "social-patrijoti," sebe pa imenujejo edino sposobné Roditelje delavstva za strmoglavljenje kapitalizma, svoje bedasto "manevrisanje" v škodo proletarijatu in za oviranje razvoja ia kapitalizma v socializem, pa edino prifvilno in nezmotljivo taktiko za uničenje kapitalizma, zftto ni danes med razumnimi ljudmi po vsem svetu beseda "socialpa-triot" več psovka, ampak pomeni človeka, ki zna sam in samoetojno misliti in se ne da voditi od ljudi, za katere bi bflo bolje, da imajo v interesu napredká v človeški družbi, stalno brezplačno stanovanje in hrano v kakšni blaz-nici, mesto da hodijo svobodno okoli in s svojimi zmeša-nimi idejami tvorijo coklo razvoju kapitaHatičnega gospodarskega sistema v socialističnega. Ti vodtyelji se sklicujejo na socialističnega misleca Karla Mark*a, ki je med dragimi svojimi apisi zapustil tudi svoje epohalno delo "Kapital." Skoraj zanesljivo se lahko reče, da niti eden izmed komunističnih voditeljev ni prcčltal In preštudiral Marluovega dela "Kapital," kajti pri svojih blodnjah se ne sklicujejo na Marksov "Kapital", ampak na komuni-rtični manifest, katerega je Marks sam kasneje obsodil kot zmoto. Markaovo delo "Kapital" se ne prečita in preštudira v enem dnevu, enem mesecu, enem letu, ampak za študiranje in pravilno zapopadenje "Kapitala" je treba več let To ni agitatorična knjižica, ki se je lahko komunistični agitator nauči na pamet, da jo potem ponavlja pred delavci, od katerih zahteva, da vsako njegovo besedo, ki jo ponovi iz agitatorične brošurice, sprejmejo kot čisto resnico, proti kateri se ne sme izreči nobena kritika. Marksov "Kapital" je obsežno znanstveno delo in študirati ga je treba z globokim premišljevanjem in preudarkom, da se zapopade in vjnisli pravilno taktiko za pospeševanje razvoja v človeški družbi iz kapitalističnega Rospodarske-ga sistema v socialističnega. Ako bi se komunistični voditelji poglobili v študije Marksovega dela, tedaj bi najprvo spoznali resnico, da se v popolnoma kapitalističnem svetu, v katerem je še nekaj fevdalnega gospodarstva v nekaterih deželah, v drugih pa ljudstva žive še v očakarskih razmerah, ne da socializem uvesti samp v eni državi in v nekaj letih, pa naj se ta država imenuje Rusija, Francija, Jugoslaviji, ali pa go-spodarsko najbolj razvite Združene države ameriške. Drugič bi zapopadli, ako hočejo razviti Industrijo v svoji deželi, da to lahko store le na račun poljedelstva. In če ae kaj takega vrši, da bo nastala nezadovoljnost ped kmeti, ki vsled uvedene dikUture ne morejo dati duška svoji nezadovoljnosti v protestnih resolucijah, s shodi in s tiskom, !n so zato prisiljeni misliti samo na fizičen qdpor, ki se zrcali v sabotaži ali pa nasilni revoluciji. A*o se skuša rabiti industrija a stradanjem industrijskih delavcev, tedaj postanejo nezadovoljni zopet industrijski delavci. Dlk-tatura, pa naj se nazivlje, kakor Je^že diktatorjem všeč, ne more izzvati drugega kot odpor od strani tistih ljud-skih plaati, ki so jih diktatorji pozvali, da so jih posadili na tron, ako ne izvedejo gospodarskih obljub, ki so jih dali tem ljudskim plastem. Ako bi komunistični voditelji študirali Marksovo delo "Kapital," hi se učili iz zgodovinskih dogodkov in na te zgodovinske dogodke bi gledali z materialističnega *a-lKipadenja zgodovine. Razumeli bi, da osebe ne delajo YESTI IZ NASELBIN Dopis s potovanje. Wittsrd, Wis. — Spet sem se odločil, da poročam v javnosti z mojega potovanja, ker mi je že več rojakov piaalo, naj oe oglasim v Proeveti. • Dne 21. maja sem se podal na pot z doma v Kast St. Louisu, I1L Najprej sem mialil le malo časa odmeriti pa ial, sem ae opustil malo predaleč. Na potu proti Virde-nu, 111., oem imel posebno srečo. Zahvaliti ee moram rojaku Štruklju za njegovo gostoljubnost. Nato sem ae obrnil proti Au-burnu, 111., kjer sem našel nafte rojake zelo postrežljive. Hvala rojaku Ogrlncu sa njegov veliki trud. — Delavske razmere so 10 na Virdenu in Auburnu, kjer vso počiva; tovoren tam ni. Ns Virdenu so nafti rojaki precej alofni na drufttvenem polju in tako tudi v Auburnu, odkjer sem odpotoval v Springfield, IU., in našel nafte rojake poetreiljive. Zahvaliti se moram rojakoma Bizjaku in Brinarju za njaju pomoč in trud ter postrežbo. V Springfieldu je veliko Slovencev, ki ae razumejo med seboj. Tem je tudi nekaj tovarn, v katerih ps je največ zaposlenih žensk. Premogorovi so pa povečini zaprti. Drugo mesto, v katerem sem m ustavil, je bilo Peoria, 111. Tam je tudi veliko rovov in tovarn, toda rovi alabo obratujejo in plača je nizka. Tu je precej naprednih rojakov, četudi h fte takšnih med njimi, ki verjamejo v svete obljube, V Springfieldu je veliko takftnih, ki komaj čakajo, da pride duftni pastir, da jim odvzame težke grehe. Tam sta tudi dva takftna rojaka, ki že 35 let čakata, pa Je le čudno, da nista Magdaleni in Mariji ie kolena oglodala do kosti. Eden teh rojak se je ■ilno razjezil, ko sem ga vpra-Aal za naslove naprednih naših rojakov. Dejal je, da so to hudiči. ker so socialisti in komuni-sti, ki nikdar ne gredo v cerkev. Rojaku sem dejal, da niaoi s tem ničesar izgubili, pa se je razsrdil name in mi rekel, da me bo hudič vzel. Odpeljal sem ae na Willard, Wis., kjer sem obiskal veliko rpjakov. Med njimi sem naAel tudi cerkvenjake, ki imajo dobrega duftnega pastirja, ki jih sna za denar fte precej dobro voditi, posebno pa nežni spol mu rad verjame. Imajo dr. sv. Frančiška ln sv. Matere Božje, le drufttva sv. hudičev nimajo. So |>a na Wlllardu tudi napred ni ljudje, nafti farmarji, ki prid no obdelujejo svoje farme. Na ssveru ao lepe farme. Večina farmarjev v tej okolici se bavi j živinorejo. Tovaren ni, pillar stvo pa je razvito povsod v teh krajih; sadje in trta ne obrodi. Obiskal sem fte naselbino Marshfield. Wis., katero bom opisal prihodnjič, da ae mi do-pis sedaj preveč ne zavleče. Po zdrav rojakom na Willardu: Bizjaku, Jerasu, Hroaovcu. Slar šiču in drugim. Naročnikom pri|M»ročam. naj čltajo redno list Proaveto, is katerega mnog» nauče. iegnane liste pa naj puste v čtivo cerkven Jakom, da se ne pogube. Steve Fabjan Tudi druge kompanije delajo precej dobro in se zdruiujejo. Chrysler jeva kompanija ae je zdruiila z Dodgevo in sedaj se slifti, da se združijo tudi Hacon Nash in Packard. Meni se tako zdi, da se hočejo pripraviti združeni napram nam delavcem, prej ko se bomo združili ali organizirali. Pozorno čitam dopise v Pso-sveti iz premogovnih naselbin, to ps zato, ker sem bil premo-gar dolgo vrsto let Posebno me zanimajo dopisi rojaka A. Go-renca iz Springftejda, III. Bila sva nekdajftnja soseda in velika prijatelja; on je le tam, a jaz sc pa selim iz kraja v kraj. Iščem, kje bi bilo ¿boljše Življenje. Dve leti sem že v Detroitu in težko se je bilo privaditi v tovarni, a vztrajal sem in si mislil na priporočilo pred dvema leti v Proeveti, namreč da brezdelni pre-mogsrji naj bi se selili v veliko-meatne tovarne, to sem jaz storil. Ne rečem, da ne bom nikdar več črnego diamanta kopsl, tods ne poprej« da aejazmere zbolj-ftajo. Vreme imamo tukaj hladno, bilo Je celi tedeq deievno, sedaj je lepo, ali hladno. — Chaa. Kaitner, 838 Ford ave., Detroit, Mich. Smrtna koea. Chicago, III — Prijateljem ter znancem naznanjam žalostno vest, da je dne 10. junija preminul v Chicago State bolnišnici rojak Frank Mrak, doma iz Kokrice pri Kranju, podoma-če Sivčevf) Pogreb se je vršil dne 18. junija na $t. Joseph pokopališču. , Pokojni ni imel tu nobenih sorodnikov, v starem kraju pa zapušča mater, dva brata in dve sestri. Blag mu spomin I Frank Zavri. MESTNI "SKSPERTT PREJELI ČETRT MILIJONA DOLAR-JEV. O delavskih numerah. DHrolt, Mick. — V Detroitu letoftnjo spomlad še ni prešla bo. Dela Je dovolj. Fordovi dve tovarni delata s polno poro t o-krog 110.000 delavci. Dela se ft dni x tednu. 8 ur na dan. Prudukeija Je aedaj okrog •»000 avtov na dan. Delavcev pride nem ta delom na tiaoče. Kakor ae pa meni vidi. največ pridejo is Kenturkjrja in Ten-IJa. Nekateri izmed njih oo prejemali $100 dnevno, da oo agi-tirali za Crowe - Thompaoao-ve kandidate prid primarnimi volitvami. Chicago.—Okrog četrt milijona dolarjev je bilo izplačanih iz mestne blagajne raznim "eks pertom", katerih glavno delo je bilo, da so agitirali za izvolitev kandidatov, katere je postavila Crowe - Thompsonova politična maftina pri primarilih volitvah v aprilu. Nekateri ao prejemali $100 dnevno, kot je razvidno iz plačilne liste, katero je podal Javnosti . mestni komptroler Charles C. Fitzhnorria. Joseph P. Savage, bivfti pomožni državni pravdnik, je prejel za ftest dni "dela" $800. On in par drugih znanih politika-Aev je obdržavalo govore za izvolitev Thompsonovih privržencev pred primarnimi volitvami. Savage je aedaj odvetnik za večje fttevilo vasi in mestec v o-kraju Cook. Fitzmorrle je dejal, da bo objavil fte več imen "ekspertov", ki so prejemali plače za dela, ka tera niao nikdar vrftill. Vaj s lux wvkaJalk VvrSTva VZROiMn Vos poulične železnice ubil de-klice. Gary. Ind. — Štiriletna Clarn Dout je bila v nedeljo ubita od vosa poulične železnice. Otrok se je v družbi avojih staršev vračal na svoj dom in je priftel. ko je stopil z voza poulične železnice, pod koleaa drugega voza, ki Je votil v »sprotno smer. Premogovna dražba pogodbo s radarji. Pana. III. — Pane Coal kompanija Je 17. t. m. podpisala po-godbo a lokalno rudarsko unijo. Premogorov št. 1 Jo pričel obratovati v pondeljek. Na delo se Je vrnilo okrog ato rudarjev. Vede ao ae kot kult indijske pradavnine umikale in umaknile brahminatvu, ki jo zveza naukov Ved in pa v Indiji že od nekdaj domorodnega verstva. Središče tega verstva, ki gs vsebujejo svete knjige UpaniAsde, je vse-boštvo — brahman, Id edino resnično obstoji in ki je vsediiša. Ob njem so vse posameznosti neresnične, tudi človeka ni kot o-sebe, zakaj njegovo bistvo izginja v oblasti vaeboltva, ki edino obatoji. y V 5. atoletju pr. Kr. Je prešlo brshminstvo v buddhlzem, ki je trajal v Indiji do 1. 1000 po Kr. ter ae je umaknil novemu verovanju hinduizma, ki prevladuje v današnji Indiji. Njegovo ob-čeatvo Šteje nad 220 milijonov duš. Podlaga te dane8 najbolj razširjene vere v Indiji je brah-minstvo, ali jedro mu tvori ljud-ako verovanje, ki izhaja iz najnižjih aocijglnlb razredov. Zsto ni v nji visokega umovanja, pač pa vse polno stsroindijskih verskih nsvsd in razvad, predstav ln kultov. V ospredje indijskih nebes stopa sedaj vrsta ljudako-nazornih bogov: Višna, bog mladenič temriomodre barve štirimi rokami, čuvaj Ijudatva pred zlim; GaneŠa, bog-debelu bar z veliko alonovo glavo; Kri-šna, znani bog-ženskar; Siva grozotni bog, ki muči ljudi in živali, upodobljen kot polnag divjak s tremi očmi, prsvi bog avete groze in plodovitosti. Svetost ae prenaša tudi na živali na alona, opico, da Celo krava je sveta in se zelo pregreši oni» k jp ubije, ali kdor uživa goveje meso. Med vojno ao izbruhnil veliki upori proti Angležem mo zaradi ubijanja in uživanja avetih" krav. Troje verovanj daje hinduiz-mu poseben značaj: joga, prehajanje duš in karma. V Indiji ni ma ljudstvo duhpvništva v posebnih čssteh, pač pa apoštuje ankete, torej podobno kot na Ru akem, kjer je narod pope preži ral, čaatil pa je stsrce-puščav-nike. In teh asketov-beračev ki se pečajo s svetim razmišljanjem in mučenjem je v Indij uprav ogromno — nad 300 tisoč. Jogs, ki jo gojijo, je prsvilnc izvsjsns sskezs, ki ima čuden smoter: zastaviti vsako mišljenje. Veraki smoter tega aamo-mučenja je, da ae ubija telo in osvoboja duh, metode pa ao prav grozotne; prebijanje udov z železom, ležanje na oatrih žebljih neprestano gledanje v aolnce itd Nič manj nI znana v Evrop vera v prehajanje duš. V Indi ji se smatra vsako bitje za več no; človek z rojstvom ne prič ne življenja in ga a amrtjo ne konča, zakaj duša prehaja vedno v novih in novih 8premembah akozi življenje. Takoj ko umre se porodi iz njega novo bitje Življenje se pri tem spreminjanju atopnjuje, aeveda le, če je duša vredna in vrednejša. Ce pa zablodi v greh, pada na nižjo stopnjo. Tako prehaja duša razne oblike — obliko črva. kače, psa, nato se dvigne v obliko slona, krave, igravca, bokserja, du hovnika, kralja, asketa, brahmi-na, nižjih bogov in preide naposled v brahmo — v blaženost. Zelo značilno je za Vzhod indijsko Vfcrovanje v karmo, nauk o nespremenljivi usodi, po kateri ima vse na svetu vzrok v bodočnosti, po smrti pa svoje posledice. Karma je nekaka ori-jentalska vzročnost; po nji se utrjuje in odobrava vsa trenot-na resničnost, zakaj spremembe morejo naatopiti šele v daljni bodočnosti. Indijski parija (najrevnejši človek) zaman pričakuje izboljšanja svojega živ I jen j a z dobrimi deli, zakaj posledic teh dobrih del ne bo doživel v tem življenju, marveč ftele kasneje po smrti, v svoji drugi obliki. Karma je simbolična za vzhodno mišljenje, ki ae odteguje vsaki aktivnoati, borbenosti in podjetnost v življenju. Številno najmočnejša vera ne samo na Vzhodu, ampak sploh na svetu je buddhizem. ki je obenem najpopolnejše versko na-ziranje Vzhoda. Ta ogromna cerkev ne šteje nič manj ko 800 milijonov vernikov, ter je raz-ftirjena po obsežnih deželah: v Vzhodni Indiji, Tibetu. Kitajski, Mongolski. Koreji, Ceylonu, naj- manj pa v deželi, odkoder je iz-ftel njen utemeljitelj Gotama, v severni Indiji. Tu je živel v VI. stoletju pred Kr. plemič Gotama, doraščal v dobrih raz morah in okolici, ki je bila po veri braitminaka. Kot 29-letnega moža se ga je polastila verska za-mišljenost. Zapuotil je dom, starše, ženo in otroka ter je šel v samoto, da se ydia jogi. S trdim postom je upal doseči, da ae bo nehal zanimati za varljivi avet in da ae utegne razbliniti v veaoijatvo. Vendar ga ta način ni zadovoljil» zato je začel spet jesti in je tekal drug način aske-ze. Sedeč prekrižanih nog pod smokvinim drevesom si je vedno bolj ugonabljal misel na ta avet, poglabljal ae čedalje bolj v aamega aebe ter ae je alednjič apojil z "duhom vaemirja" in dotaknil nirvane, t. j. onega ata-nja misli in ar£a, v katerem o-nemi vae hrepenenje po življenju in smrti, ko zamrejo vae atrasti in skrbi, sploh vssko stremljenje, in vlada v notranjosti samo mir. To hipnotično ata-nje si je .Gotama, ki je sedaj dobil priimek Raksvetljeni-Budd-hs, želel zs vae življenje, od roj-atvs do smrti. Zsto je pred-vsem važno, da uduši človek v sebi vsako gibanje, stremljenje, mišljenje, ker je vae to le niče-murnoat, mamilo Čutov. Od tod je prešel Buddha v popolno za-nikavanje spoznanja. Svet nima reanice, marveč samo "videz," zato naj mu človek ubeži, ker je vse na njem le zmota in varal-ka. V tem njegovem osrednjem nauku je ostro izraženo nasprotje Vzhoda naaproti Zapadu. Tate proslavljanje nirvsne, ne-gibnoati, miru, H proslavljanje čina, delavnosti, podjetnosti; tsm beg iz sveta v aaketično duhovnost, tu vedro osvajanje ave-ta z "zemeljskim" duhom. Ob tem naaprotju ae osvetljuje vaa problematika vzhoda in zapada, oavetljuie pa ae tudi samotarska postava grofa Leva Tolste ga, čigar srce je bilo vse usmerjeno na Vzhod. Vshodno verstvo in spolnost. Ns vzhodu je apolnoat najna-vadnejši aimbol vdanosti božje in vere v boljšo tvorno allo. Tako kot na zapadu križ, je razširjen na vzhodu kot versk simbol "falus", ki gs najdemo vse povsod na oltarjih cerkva in kapelic, na hišnih oltarjih, na ulicah, potih in razpotjih. Njemu 8e molijo žene za plodnoat V cerkvah alužijo mlada dekleta, ki se pri obredih apolno vdajajo bogu, t. j. njegovim nameat-nikom-avečenikom. Sploh je pro-stitucija na Vzhodu veliko bol, udomačena ter ne vzbuja mec domačini nikakega posebnega pohujšanja. Dekleta te vrste o-znanjajo svoja imena pri vhodu hiše na tablicah kot pri nas zdravniki, sli ps ae inserirajo v časopisih a fotografijo in po-drobno reklamo. Se hujše ao razmere na Japonskem, kjer se prostitucija zavija v plašč estetike, do neke višje nravnosti in kjer se taka dekleta vzgajajo v posebnih institutih. Evropca, ki obsoja več ali manj pod vplivom krščanstva za greh in nečistost, osuplja ta Čudovita zveza nebrzdane spolnosti in verske pobožnosti, saj temelji vsa krščanska askeza prav v zatiranju čutnosti, od katere se mora očistiti, preden stopi na zanealjivo pot k Bogu. Biatveno drugače je na Vzhodu, kjer mistika poveličuje spolni razvrat. Nekako na sredi med tema nazoroma, čeprav se bolj nagibajoče vzhodnemu, je mišljenje preprostega ruskega kmeta, ki tudi ne odklanja na svoji poti k Bogu popolnoma apolnoat, marveč jo amatra za očiščujoče sredstvo, ki šele vodi v svetost Kako bi si sicer rasložili temnega junaka bivše Ruoije, arednjako božjega Raaputina, ki se Je čutil kljub in sredi spolnih orgij vedno najbližjega prestolu božjemu! ("2. in S." (Konte) TOREK, 19. JUNU J Bela Kun t* Dunaj, 18. jun. — Bela Kun. bivši predsednik ogrske aoviet-ake vlade, ki ae jphaja že test *dnov v zaporu na Dunaju, ko Je prišel sem pod tujim imenom n a ponarejenim potnim listom, bo najbrž obeojen na kratko. *»' porno kasen radi omenjenega prestopka in potem bo poelan v Rusijo. OPAZOVANJA Vratokmsatvo demokrati Božanstvena ameriška dei kracija se izgovarja, da je mlada punčara, zato ji j* tr spregledati razne oakapade. dar pride v leta, v katerih je na majka vna Angleškem, manj norela. . . Izgovor Je piškav. Starka Angliji prav tako nori kot na pastorka v Ameriki. Obe še in že otročji za .pametno d Angleški parlament — m vseh parlamentov — je še zateleban, da zapravi tri dn vprašanjem, kako naj ljudjel lijo, da jih bo Bog prav razun To je res demokratično! Am ška demokracija je za kaj ta ga že prestara — razen na sol nem jugu, kjer je vse mo« tudi dvakrat dve pet. Zares: demokraciji na straneh luže se ne moreta do skrivati,druga pred drugo, čim angleška lahko mrcvari litvenik, dovoljuje poroko lo a hčerjo kanibalakega poglava na Fižijakem otočju in drug skače po eni nogi ali se post lja na glavo, jo ameriška po ka z velikim številom obraz Toliko napudranih lic pa res ma nobena druga demokrac na avetu. In pomialiti je tre da je na avetu mnogo demok cij. Na primer ena je v Jugoi viji, druga je na Poljskem, tre ja na Kitajakem itd. Mias Demokracija v Ameri si upa kratkomalo vse. Kroi njenih eskapad pa je samonc čevanje. Kako zna norce br iz aebe, je že umetnost. Enkrat sklene, da bo Prohit cija njena sestrica, potem pa s di na Prohibiciji. . . Njeni sin vi ae nalokajo burbona in bri jevca, da amrde eno miljo, tem pa avečano zaključijo, zanaprej bo res dežela suha! li ni ta lepa? Drugič sklene, da se delavi lahko svobodno poganjajo svoj kruh. Ko pa pride čas gajanj, ni nič pogajanj! Njei sinovi, ki imajo ključ od kruhi enostavno zaključijo» da se majo za kaj pogajati. In če ji delavci še kaj nadlegujejo, jii stopijo s škornjem na vrat, bo mir. Demokraciji pa i?lw vse to in se smeje. Tretjič sklene, da mora far marjem ostati nekaj žita za mr zle dni. Ko pa pridejo mn dnevi, ni nič žita niti masla i\ farmarje. Pobrali so ga sinov bankirji, ki poaojujejo denar o trokom zemlje. In demokraciji gleda pa ae smeje. Četrtič sklene, da bratje in se stre te božje dežele ne smejo iz-tezatl prstov po tujih deželah, bodisi božjih ali vražjih. Vsakdi naj bo gospodar avojih tal, ki jih tlači! Njeni sinovi pa zade-nejo ^jjuške na rame in od m ari i' rajo včaai v Mehiko, včasi v Ni< karagvo, včaai na Haiti, včasi na Kitajsko kakor jim kaže. Demokracija vse to vidi in se zadovoljno hahlja, češ saj so 4K po zajce in jerebice. . . Petič — in tako dalje. Božanstvena ameriška demokracija je čuden, prečuden stvor. Na sebi ima eno samo nrajčico dokolenko in opira se na trdo, okovano palico. LISTNICA UREDNIŠTVA. I VVillard, Wla. — Steve Fsb-j Jan. — V bodoče pišite dopi* na eno stran papirja in pa imen« mest ter priimke oseb bolj razločno. Pozdrav I Coaemaogh, Pa. — "Demon". — Omenjena kolona je zada**» prenehala. Posdrsv! Gorkij počaščen v Rusiji. Moskva, 18. Jun. -Mskslm Gorkij, ki ae je vrnil » Rusijo pred dvema tednoma. < dobil od sovjetske vlade Ds^ vo palačo na Krimu, eno najnr ših letovišč bivših plemičev P* lača mu Je bila poklonj.n« znak priznanja njegovih litrrar; nlh del. Pred kratkim J« GorUJ govoril na shodu železničar^ Moskvi o avojih vtisih, ko J* «j del Leninov grob. Rekel jes»^ drugim: "Pogled ns Leni*^ kratomejenspolnilzmrfnr^ bedaste nature. ki prisili vsr £ ike ljudi, da morajo um'*; Ampak Leninov duh še Rusiji la te mo tolali. TOREK, 19. JUNIJA. Vesti iz Jugoslavije mezdno gibanje v kamniku. Delavci tovarne "Titan" aa bore za boljše delovne pogoje. (Izvirno.) Kamnik, začetkom junija. Že zadnjič aem poročal v "Prosveto" o mezdnem gibanju delavstva v tovarni Titan v Kamniku, kjer je zaposlen do-berSen kader naših kovinarjev. Kovinarji v Kamniku so tako glabo plačani, da je njihova eksistenca ogrožena, kajti redni tedenski dohodki so tako minimalni,. da zadostujejo komaj u enega človeka, kaj še, da bi zadostovali za družino, za tri in več otrok. — Pa vendar je tako, da morajo slabo plačani delavci iiveti svoje družine... Kakšno pa je tako življenje, si vsakdo lahko misli, ki je že kdaj bil predmet najhujšega Izkoriščanja. Te dni sem bil sam prisoten v tem kraju in sem Šel s strokovnim t tajnikom kovinarske socijalistične organizacije, sodr. Vinko Urankarjem, in na žalost sem dognal, da so vsa ppročila o bednem stanju kamniškegA proletariata istinita in resnična. Dognal sem med drugim, da to življenje, ki ga žive tamošnji delavci, ni življenje, nego samo iivotarjenje, ki ni vredno človeka. Se psi se imajo boljše, kakor pa ljudje, kakor delavčeva družina, delavčeva deca, katere oče je zaposlen v kovinarski tovarni "Titan"... Tovarna sama ima zaposlenih nekaj nad 300 delavcev, večinoma kvalificiranih ključavničarjev, mehanikov, strugarjev, livarjev i. dr. Plače teh delavcev so naslednje: Najslabše plačani kvalificirani delavci imajo po 3 dinarje na uro, najboljše pa po 10 dinarjev. Ako torej delajo po 8 ur na dan in ako odštejemo vsakovrstne davke, ki so predpisani, tedaj dobi delavec za svoje delo enega dne približno 22 dinarjev do najboljše plačanega delovodjo 74 in pol dinarja. Kako pa je mogoče živeti s tem denarjem, pa se prav dobro vidi iz tega, če na kratko napišem, kakšne so cene življenskim potrebščinam. Stanovanje: soba — za samca stane mesečno 200 do 300 dinarjev. Moka stane 5 do 6 dinarjev, mleko 2 do 3 dinarjev, krompir do 2 dinarja za kg, sladkor 15 do 17 dinarjev na kg moka 24 do 25 dinarjev za kg. itd. Obleka 900 do 1220 dinarjev slabše kakovosti za moškega, čevlji 220 do 300 dinarjev za moškega, prilično isto ceno imajo tudi potrebščine za žensko. In ako znašajo redni mesečni prejemki delavca približno 800 do tisoč dinarjev, in ako ima družino ženo in dva o-troka, tedaj si je mogoče pred-sta\ljati, kako živi to ljudstvo ob taki draginji in s Uko majhnimi plučami. Ni čuda torej, da so se kovi-n;»»ji vsemu temu prehudemu izkoriščanju uprli. Poslali so spomenico gospodu inženerju Winklerju, ki vodi podjetje Titan, v kateri so zahtevali 10 % (renizkih, delovnih mezd. 'n zgodilo se je, kar se v kapitalističnem svetu marsikdaj In f,r«'|M>Kosto zgodi. Ravnateljstvo tovarne je upravičene zahteve '«iklonilo in izjavilo, da so za te i"azm«»re delovne plače kovinarjev dosti velike. Tovarna "ne zmore" novih izdatkov, ki bi na *t«li z desetodstotnhn zvišanjem plač!! 1 itan je financiran od inozem-*«*ga kapitala ali kljub temu '•'ktira inozemski kapital višino lovnih metd. Domači delavci n,rr,ajo nobene moči. ker ino-7' fn*ki kapital ščiti tudi meščanka vlada. Prej je to bila demo-*r «tHka žerjavova in Pucljeva vl*da, danes je sveta klerikalna KoroAčeva vlada. Vsi *o "naki in vat delajo proti intere-"m ck lavcev, ki so te itak pre-^ l*»nižni in samo čakajo na *»l'*t vladajočih gospodov. Zanimivo in značilno pa je. da J* celokupno kamniško delav-"Uo «n tudi kmetsko prebival-»tvo na strani razredno se bore ,th »"vinarjev v tovarni Titan. To je znak, da meščanstvo izgublja zaupanje pri delovnih masah slovenskega naroda. Kmet v tem boju — prihaja zatiranemu delavcu na pomoč! Mezdno gibanje v Kamniku bo brezdvoma imelo večje posledice. Razredna borba proletariata, ki se bo pri tem vzbudila, pa bo imela za celokupno delavstvo in kmetsko prebivalstvo dobro šolo, kajti brez vsakega dvoma je, da bodo proletarci spoznali, da je v organizaciji noč, da je v borbi proti kapitalizmu in meščanstvu rešitev človeštva._ Za upravičenimi zahtevami kamniškega delavstva stoji vse delavstvo in tudi mi. F. Zopet redukcije rudarjev. Trbovlje, začetkom junija. Prav na obletnico krvavih dogodkov v Trbovljah, ko je fašistična Orjuna streljala na slovenske delavce-rudarje, se je raznesla po vseh rudarskih revirjih vest, da bo zopet večje število rudarjev — odpuščenih. Vest se je od strani gospodarjev Trboveljske premogokopne družbe — na žalost potrdila in takoj so sledile redukcije delavstva. Da bodo še letos izvedli nekaj redukcij, to je bilo samoobsebi umevno in razumljivo, kajti TPD prakticira to vsako leto, če že ne v večji pa v manjši meri. Vendar pa teh redukcij tako kmalu in v tako velikem številu ni nihče pričakoval. Da pa je prišlo že sedaj do redukcij rudarjev, je predvsem na vesti državne uprave, ki je vsa svoja naročila pri Trboveljski premogokopni družbi odpovedala. Nastal je spor med lastniki TPD in državo radi cen premogu in radi tega naj sedaj trpe delavci-rudarji in njihove že itak lačne družine. Prizadeti pa so vsi kraji. Predvsem Trbovlje, Zagorja, Hrastnik in Kočevje. V teh krajih je delo povsem ustavljeno, ker družba ne sprejema nikakih naročil. V Trbovljah so napri-mer pri takozvanem Dukičevem podjetju na dnevnem kopu odpustili 2500 rudarjev, kar je za slovenske razmere veliko število. Z ¿Opustitvijo 2 in pol tisoča rudarjev pa je prizadetih najmanj 7 do 8 tisoč ljudi. Prav nobeno čudo ni, če so rudarji in njihove družine v teh krajih silno razburjeni. Tudi jaz sam, z večjo družino, sem bil reduciran in zato ne vem, kako bo šlo naprej, če bomo vedno "praznovali", kakor pravimo če radi redukcij ne delamo. Ce bi bili naši rudarji vsaj malo kmetje in bi imeli kak majhen vrtič ali hjivico, bi morda še nekako šlo — če drugega ne, bi imeli deti v usta salato, — ali tako, brez denarja, brez hrane, brez zaslužka, z družino, nebogljeno deco, tako so pač križi in težave. Kapitalisti od TPD, ti so že preskrbljeni, tem smo že mi toliko naredili, da imajo več ko dovolj, da imajo njihov* družine, kar hočejo, da si lahko izmislijo, kar jim poželi srce. Ali mi trudni ia lačni življenja, mi reduciranci... Ka bo z nami? Delavska zbornica za Slovenija je sicer intervenirala pri lastnikih TPD, toda kot vedno zaman. TPD pravi, da ne more znižati cen premogu in v slučaju, da bi jih, bi morala to znižanje prevaliti na — delavca-ru-darja. Ker pa noče znižati cen svojemu premogu, zato, ga noče več država kupovati od Trboveljske premogokopne družbe, ker ga dobi drugod ceneje. — AH .pri vsem tem, plača največ le delavec, le on je deležen vsega gorje, on, ki je izkopal ta premog... Čudno pri vsem tem Je tudi to, da drtava in njeni funkclo-narji nimajo dobre pameti, ali hote ali pa nehote nočejo razvi deti, da je stvar v kolikor se ti če TPD tudi drugače rešljiva. Zakaj nočejo gospodje pri državni upravi naročiti premog kljub temu da je drag in morda najdražji. Ali ni drtava dovolj močna, da bi potem TPJ naloži la zato toliko večje davke, recimo davek na poalovni promet, sa kolikor Je drtava morala dražje plačati premog pri TPD, kakor ev. pri drugi družbi. Kar bi morala država dražje plačati za premog pri TPD, to bi si prav lahko zakonitim potom vzela na davkih pri TPD. Toda vlada je meščanska, dela za meščanske interese in proti interesom delavskega razreda. Sedanja krivična družabna uredba je kriva teh redukcij, a ne samo redukcij v Trbovljah. Zagorju, Hrastniku, nego za redukcije delavstva po vsem svetu. Kapitalist ne dela za potrebe Človeštva, on dela le za svoj dobiček, za svoj profit. In ako hočemo redukcije delavstva, redukcije tega ali onega odpraviti in preprečiti, tedaj se moramo lotiti bistva stvari same: tedaj moramo organizirati sebe v delavske socijalistične organizacije, ki se bo bore za socijali-stično uredbo nove človeške družbe. Takrat, ko ne bomo delali za profite, ampak za potrebe, tedaj bodo redukcije zato, da se spočijemo in okrepimo za nove napore pri telesnem in duševnem delu. M. V., rudar. b Mjtkt Umi* m dtv. 10. aprila, 1928. — Ta« izraz eo-vraitva proti Slovanom pod Italija. Kadar h je kaj tudi v predvojni dobi «rodilo, kar je bilo poiebno surovo, je italijanski tisk, posebno "Piccolo" očital Slovanom, tudi ako je bilo mano, da je bil zločinec Iulijan, morda celo is Italije. Glavno je bilo, da *o obdolžili Slovane in da je ostal dasi popolnoma po krivici na njih made«. To podlost seveda tudi sedaj italijanski tisk ni opustil. Komu ni Ae v spominu naravnost bestialno pisanja. italijanskih listov o priliki tkzv. Bonove afere, ko je isti s svojim pisanjem naravnost ttuval italijanske pronapetete in oblasti proti Jugoslovanskemu iivlju in vendarle je bil aretiran akrunitelj grobov Bon pristen Italijan,in se je kot tak tudi priznal. In kdo je ie pozabil divjanje ital. listov o poškodbi spomenika na Krnu? , Toda ne samo alučaji, ld imajo morda lahko na aebi političen značaj, temveč vsaka prilika jim je dobrodošla, da oblatijo Slovane. Ce se je kje tsvršil kak zločin, je krivec ved-no govoril slab dialekt, ki je dišal po Slovanu. Šesto.. Kakor znano je pred časom prejela triaika "Edinost" ukaz. da mora datumu pripisati tudi letft fa listovske ere, torej za tekoče leto VI. Pretekli petek pa ee Je oglasil fa iistevski humorističai tednik "Ms rame©," ki se ie od nekdaj odlikuje po svoji neumnosti in sovraštvu proti Slovanom in se je hotel briti norca is "Edinosti," če«, da se hole tudi ona prilafoditl fašizmu in prezre po polnoma dejstvo, da so ravno fašisti sami izdali tak ukaz na liste, ki is hajajo v Trstu. Nato se spravlja seveda drugače na pisanje lista. Predvsem mu ne ugaja, da rabi le vedno slovanske označbe za krajevna imena ter ae je spravil ■ posebno strastjo na trgovsko podjetje, ki je objavilo oglas, da ima svoja skladllču v Trstu, Miljah (?), Triiču in Kopru. "Popolo di Triete" pa ai je zopet privotčil zavarovalno druibo "La Kondiara," ki ima svojega zastopnika sa slovenski del Jul. Krajine v Barkovljah pri Trstu. že večkrat so napadali zastopaika, čel da poillja slovaasko pjiane ^kretnice in pisma po deieli. Sedaj pa ~}lm ni bilo všeft, da Je nosilo plsme, naslovljeno na gaailnn druitvo v gtudenem. na glavi pod imenom druftbe naziv "Bar-kovlje." _ VOJN K NtlPRAVR ITAI.IJR OH JUGOSLOVANSKI MEJI. pkosveta travnikov bo izginilo, in mesto njih m bodo razprostirali painikl. do katerih pa ne bodo Imeli lastniki nika-ke pravice uporabe. Gorlika prafek-tura Je s posebnim odlokom dala zemljiški upravi meč, da zapleni in zasede zemljišče. Za to bodo dobili majhno odlkodnino. Posejane njive bodo izravnane in posejane a travo ia veliko vasi bo na ta način popolnoma ob vso zemljo — bodo torej brez vsakega polja, kjer bi pridelovali šiveš. Že poprej so se teško preiiveli, toda sedaj pa so sapleani gladoven ju in še večji revSčini. Vsled stalnih voj-nih pripravljanj šivi ljudstvo pod vplivom, da bo prav kmalu izbruhnila vojna, ljudstvo pa komaj čaka ia-premembe današnjega stanja. Organiauite psdruinice "Jugoslovanske Matice" aa Ameriko, da damo nesrečnikom vsaj moralno pomoč. Pristopite k še obstoječi podrušnici "Jugoslovanske Matice" v Clevelandu, kajti edino potom skupnega dela b?-mo v stanu nuditi našim nesrečnim bratom moralično pomoč. Poitaltjančevtonje priimkov na Goriškem. • Goriški provlncljal-ni sindikatski urad javlja, da so bile tekom prošlega tedna vložene pri njem naslednje prošnjo za izpremembo priimka: Mikla-vec Marij v Milani. Weiss Karel v Del Blanco, Janšček Karel v De Giovanni, Rosmann Rajmund v Rosmint, Planinšek Ivan v Planissi, Trevisan Germano v Treviaani, Tam Josip v Tami in dr. Simčič Ivan v Simonetti. Tajništvo sindikatskega urada poziva vse tajnike vaeh sindikatov da mu Še tekom tega meseca pošljejo poročilo o svojem delovanju med članstvom sindikatov v svrho poitalljančevanja pri imkov. V (Poročilo presbiroja "Jugoslovanske Matice.) (M. P.) Vedno Uije postaja breme, katerega nosi naš iivelj v Julijski Benečiji in to tem bolj, ker Je na meji in v ozemlju, kjer laška via da pripravlja ondotnl okoliš v vojne s vrhe. ki naj shišijo proti Jugoslaviji. Vojaške oblasti grade številne veja-Ike cest« na Cerkljanskem, Nanosu in v gornji dolini Soče, ali pa širi še obstoječe testo, katere se bo rabilo v vojaške (vojne) svrhe. Kmetje, katerim se odvsema zemlja, ne dobi Je ni kake odškodnine, temveč vlada enostavno zapleni del zemje, katere potrebuje, da Izvrši svoj načrt. Na obmejnem ozemlju se vrle čestl veliki vojaški manevri; ob čaau teh manev-rov so vsa polja opustošena ia enl-čena. ObetoJI steer klavzula za od škodnioo. toda U odškodnina Je Uko majhna, da sploh nI vradna imena V Bovcu so na primer ob takih man*-rrih uničili vojaki dvakrat seUvj se to so dobili kmetje 10 de 100 Sr ed Ikodnine. dočlm znaša reeni*»a škoda ve* tisoč Mr. Vsled n^toelpllni rano laške vojake trpi ljudstvo zelo. kalli vsa polja so tudi izropaaa. Nejvečje šrtve nosi naš kmet. P* tudi obrtniki trpe. ker ne »oreje dobiti nikakega dela. ako ne pedkapi)« uradnika ali le al feUet. Ne Oort-ftkem pe Je «trpel naš šlvelj zadnji fe. »ilne izgube, Vojaška eereaev-ttlna Oblam je zaplenile velika le obširna polja okrog Vipeve. Ajdov Uir». Oaeijeaa ia Peres. na kaiehh Na HÜ v Äääsäs Oily)« Na repubUkaaakl konvenciji Je bilo idsjahso mokro slavlje: suho "plantar ao steaaH v Jezera žganja. Kansas City, Mo. — Zdaj, ko so delegatje republikanske konvencije že davno odromali domov — in ko so potegnjeni far-marski voditelji odromali v Texas — se lahko pove na ves glas javna tajnost: Za časa konvencije je bila prohibldja v Kansas Cltyju svečano suspendirana —• in še danes vozijo is hotelov prazne steklenice. VeČina delegacije je zaključila, da je bilo Kansas City naj idej al ne j še mesto za konvencijo. Reporter, kj si je nadel posebno nalogo, da opazuje, kako teče mokra roba, je dognal, da je e-den največjih hotelov porabil dnevno petnajst sodov kvartnlh in pajnthih steklenic. Imeli so vse, kar Je slovečega imena — kar se "bid tlmerji" lahko spo-miljajo — kot na primer: "Black and White," "Halg & Haig," "Old Smuggler," "Highland Queen," "Gordon Gin," "Thres Star Henessey" itd. Največ «ganja se Je popilo hotelu, kjer so gospodje tesal! "suho planko" za rspublikansko platformo: točko, ki veleva, da se mora prohibicija izvesti do skrajnosti t — Zares: žlvels prohibicija — na znotraj votla in na zunaj vakuum I Sin ubil očeta. Chicago. — 8. Piekut je prišel v nedeljo večer pijan domov. 19<1 Evergreen st., in pričel preklinjati svojo leno. Materi na pomoč Je prišel njen 20 letni sin Stanley, ki je, ko Je oče vrgel proti nJemu škarje, potegnil revolver in ustrelil očeta. Sin je bil aretiran in je povedal policajem, da Je njegov oče bil večkrat pijan in da Je v takem stanju vselej zmerjal in pretepal svojo ženo. Fsnt Je dejal. da Je očeta svaril, da se bo zgodila nesreča, ako bo Uko surovo poetopel z materjo. Čebela na delu. V laboratoriju za čebelarstvo v zveznem poljedelskem tajništvu je napravil Leroy Miller zelo intereeantne poskuse, da ugotovi, koliko zmore čebela s svojim delom. Uporabil je posebne oznake za posamezne Čebele delavke pa električen aparat, ki je registriral prihod vsake čebele v panj. Miller je dognal na ta način, da se od 2,434,666 čebel, ki so zletele iz panja, nekaj več nego 3 odstotke niso več vrnili. To so Žrtve hipnih viharjev, prevelike utrujenosti, ptic I. dr. V svojem življenju izlelti čebela delavka približno 3165 krat in nektarja nabere okroglo 8000 miligramov. Treba je torej 567 čebel, da n*-bero funt nektarja ali več nego 1000, da spravijo funt medu v panj, kajti dva funta nektarja izdata za funt medu. Uspehi posamezne čebele torej na\alic vsej pridnosti niso bogve kako veliki, ali skupno delo dela čudaše. Valovna nrav elektrike dogna-na. Fizikoma Davisonu In Ger-nerju se je slednjič posrečilo, da sta s pomočjo kovinskega kristala razklonila električni tok hi dokazala, da je elektrika v bistvu neko valovanje. To dognanje bo morda postavilo na glavo vse naše dosedanje pojmovanje o tej stvari. Dokazalo ae bo morda, kaj je elektrika. O slednji se je sedaj domnevalo, da sestoji hi neakončno majhnih sestavnih delcev, ki jim pravimo elektroni. TI teko po žicah in tvorijo na ta na^in električni tok. To pojmovanja elektrike Je sedaj utrpelo hud poraz. Z genljalnim poizkusom sta Imenovana fizika dokasala, da je elektrika sorodni pojav kakor svatloba. Že Frauenhofer je opazil, da se svetlobni larki, ki pronikajo skozi prav tanke Špranje, uklonijo in da se na zaslonki mesto ene same črta pokaže več svetlih Črt. To je opazil čisto slučajno. Gledal je nekoč skoti kurje psro proti luči in Je videl plamen v mavričnih barvah. Bela svetloba plamena se je v finih pre-slsdkih med dlačicami peresa razklonila v vss mavrična barve katere tvorijo kakor znano belo svetlobo. Pojavi verske blaznoeti v HI mu. V rimskih cerkvah se je zadnje Čass pojavljalo na kle čalnikih prsd kipom Sv. Antons devet oseb, ki so samo ob dogovorjenih urah menjavals me sto in so torej skozi vas dan o previjale molitvs prsd svetni kom. Izprva ni pripisoval temu pojavu nlhčs posebne važnosti Sele ko se je stvar ponavljsls skozi nekaj tednov ln ao moral cerkovniki devetih cerkva vsak vsčer s silo Uganjati molilce 1 r cerkve» so prišli na to, da gre očividno za druibo ljudi, ki je posula versko blazna ter se je v svoji blaznosti nskako orgsnl /in»I». Cerkovniki so naznanil stvar svojim predstojnikom, do hovnlki pa so postali raporte ns višjo inštanco in slednji! Je pri šla zadeva pred samega papeže Ta Je odredil, da je treba na i*> božnjake, ki molijo k Bv. Anto nu, strogo paziti In vsaksgs prevnetega molilca odstraniti Iz cerkve. Navodila so Izšla v obliki okrožnice In so bila dosUvljs-ns veemAupnlm uradom v Rimu Voltafra: , . KS M KéU Chicago. — Bugene HeKenn na. sUr 15 let, Je v nedeljo uto-nil v vodl bttzu LemenU, III Fent Je Skoéil v vodo h priletel na dno ter se uderil na glavo, da Je posUl neta vea ten ter uto-nil. ('hicago.—£en ska, obon«ena z revolverjem, Je v nedeljo vstopite v eWK*arno na M2Mfk, kjer Je uatrahovala Magejnllar ko Mary »tude ter pobrala več Jo vsoto denarja Ur pobegnila. Žid oetaae vedno ¿ida Izaka so napadli v gosdu razbojniki In njihov poglsvsr mu Js zagrozil: "Daj, kolikor 1-maš. sicer U ubijemo." "Sto dolarjev Imam In nič več," Je rekel Izak In odšUl poglavarju denar. "PrljaUlJ," se Je rszjeBf! p* glavar, ko Je preštel denar, "saj manjka šest dolarjev." "Oha, če UkoJ plačam, dobim povsod šest odetotkov popusU." U "Ree ne rszumem. kako more publika nepresUno ploeksti Marici, ki nima prav nlkakegs talenta za gledališke Igralko." "A ima nedvomno talent za pHvzdlgovanje krila." V belortnsh je razlika. Otoftnik Je svojegs porednega sinka pošteno nasekal. Ko Je sinko etrašno jokal, ga je oče o govarjal: "Tudi mene strašno boli, ko U moram kaznovati." Sinko: "A tebe ne boll aa U u." Nekoč se je Zadig šeUI ob (gozdiču. Kar pridlrja k njemu predstojnik kraljičinih suinjev, za njim pa nekaj dostojanstvenikov, ki so bili očitno na moč razburjeni. Bagall so sem ter tja liki zmedeni ljudje. Iščoči naj-draijo stvar, ki so jo izgubili. "Mladenič," ga nagovori načelnik suinjev, "sU morda videli kraljičinega psa?" Zadig odvrns skromno: "To je majčken viiel ali slednik, šepa na levo prednjo šapo ter Ima prav dolge uhlje." — "Torej ste ga videli T jekne načelnik suinjsv zaaopel. "Nisem," odgovori Zadig, "nikdar ga nisem videl ln nikoli vedel, da ima kraljica psa." Po čudnem naključju Je natanko Ukrut ušel najlepši konj kraljevega hleva Iz rok hlapcu v Babilonske planjave. Veliki lovec in vsi drugi dostojanstveniki so se podili m nJim v Uklh skrbeh ko načelnik suinjev za kulkom. Veliki lovec se obrne tdo Zadiga ter ga vpraša, aH ni videl kraljevega konja. "To je konj, uren da nikoli tega," veli Zadig. "Pet čevljev je viaok, kopito mu je majčkeno, rep pa tri čevlje In pol dolg} bunUeee na njegovih Ivalah so ia 23 karat nega slaU, podkove pa domala Iz čistega srebra." "Katero pot je ubral T Kje JeT" poizveduje lovec. "Nič ga nisem videl," se odreže Zadig, "In nikdar nisem slišal o njem." Veliki lovec in načelnik sut njev nlsU dvomila, da js Zadig ukral kraljevskega konja in kraljičinega kuika, dala sU ga pozvati prsd skupščino velikega desUrhama, kaUrl ga Ja obsodil na kruto In dosmrtno pregnanstvo v Sibiriji, Toliko, da J« bila sodba Izrečena, se J« našel konj In pas. Sodniki so bili v ne prijetni nujnosti, da lzpremene svoj Izrek. Al| Zadiga so oglobll na 400 uhČ slaU, ksr Je rekel, da ni vida), kar je bil v resnic videl; najprtj Ja bilo plačat globo; še|p potem so dovolili Za digu, da zagovarja svojo sadavo pred sosvetom velikega dsstsr hsma. Govoril je Ukole: "Zvezde pravičnosti, bresdna znanosti, zrcala resnice, ki ima te težo svinca, trdoto ielesa, blesk demanU in mnogo sorodnosti z zlatom t Ksr ml Je dano govoriti prsd tem vzvišenim In modrim zborom, prlssism vam na Orotmada, da ml nI nikdar prišel pred oči pes spoštovano kraljice,1 niti sveti konj kralja vseh kraljev. Evo, kaj se ml Je pripetilo: ŠeUI ssm ss proti gaju, kjsr sem srsčal častlUga na čelni ka suinjsv In slavnega velikega lovca. Na pesku ssm videl sledove živeli in islahka skle psi, da so psičkovl. Sledovi, k so ves čas držali po pesku vzdolž stopinj prednjih šap, so ml raz odeli, da Je Imel Jako dolge uh Ije. In ker sem opazil, da Je bila sipa vsakokrat malo manj vdr U pri eni nogi nego pri treh drugih, sem spotnal, da Js pslčsk naše vivišene kraljice malce še-past, ako smem Uko reči. In konj kralja vseh kraljev T Ko sem se sprehsja! po stezicah tega loga, sem usrl odtlske konjskih podkev; bile so vse v enakih razdaljah. Tale konj, sem si dejal, pa zna Imenitno dirkati. Ob ozki poti, le sedem čevljev široki, Je bil na levi ln desni s drevja prah nekoliko odplhnjen, in sicer tri čevlje ln pol od sredine pote. Konj ima, sem si rekel, tri čevlje In pol dolg rep, ki Je z nlhsnjem ns desno ln levo pomete! U prah. Pod drevjem, ki Je tvorilo pet čevljev visok ob-lok, sem videl prsvkar odpadlo listje. Razbral sem. da se je bil konj doUknll mladik, torej Je moral biti pet čevljev visok. — Kar sa tiče njegove uzde, mora biti Is 2Skarstnegs zlata, kajti i bunčlcaml sa je obdrgnil ob skalo, ki sem Jo aposnsi sa po-Izkusnl kamen In ss prepričal e tem. In po praskah, ki so Jih njegove podkove pestile na nekem drugem kamnu, sem naposled sodil, da so mu podkovice domala Is suhegs srebra." Vsi sodniki so se dlvili globokemu In bistremu razumu Zadi* govemu; vest o tem je prišle do kralja In kraljice. V čakalnici, eprsjemalnicl In komnati se niso menili o drugem kot o Zadlgu. In najsi so bili ŠUvIlnl modri j »ril mnenja, da ga kale Migati kot čarodeja. Je kplj velel, **J mu povrnejo gtefo.' kl jo je moral plačati. Pisar, ttlrfci. pravd-niki so mu v pHttničnoi prinesli njegovih štiristo naaaj; utrgali ao ma jih samo tri sto devetdeset osem za kodna atroške. Ia p« njih sluge «o zahtevali nagradi. Zadig Ja it-previdel, da ja včaeih opazna biti preveč učen, in sklenil, da o prvi priliki zamolči, kar Je videl. In takšna prilika ae H ekoraj našla. Državni jetnik •• Je Iz* musnil; beial Je pod okni njegove hiše. Zadiga so saaHšali: niti črhnil ni; toda dokMali so mu, de Je gledal skozi akno. Za U «ločin ao mu naprtili pat §to zlatih lotov globe in p» babilonski lavi se Ja moral I* zahvaliti Hodnikom sa njih milost. "Za Boga milega I" al je dajal sam pri sebi, "gorja človeku, če aa h prehaja po šumi, kader eto hodila kralJMIno ščene la kraljev selenkol Kako Je nevarno kuka-ti ekael okno! h» kako toftcvho e blagovatl na tam svetu t" abflMtt» Jate; "VldlA temle Ribičev« gs Jankota. Toda meni ee zdi, da oa etonuje v Jako majhnem sUno vanju." Jaka: "Alf ne vid», d» njegov pes maha « repom gor ln dol, ne pa sem In tja." NI snal povedali taftjpkj. čebulovee la Ceenovee Ma-vratlU trdi kakor kenone jjf-domov. Pa rsie Mu)o-vee: "Salameneko dolga m fi tehtala, saj še solno« vi)*Ji-'f ; "Kaj besedišli! To je viMbr meeee," j , čebulovee: "Stavim, di Je solnoe." Medtem «rešaU lUUJiia, 0-stavita ga in ga proaHa ta pojasnilo, ali Je na nebu eolpei gli meeee. "O. salamenskl, to vajn Italijan ln neka) časa Nato zmaje a glavo ia rates " špodavVam ga ne morem dat po kranjaki, ker šem TrleeU doma..." Janez (vpraša itda AbrilU-ma) i "Zakaj iidje vodne dogovarjajo z vprašanjem?" . Abraham: "Zakaj ae bi di- govarjal! a vprašanjem T" e Oaveta. Sodnik: "Obeojinl sU zsradl sleparstvs aa mesec dni Jeii... Pa zdi s« mi, da sem vas v i¥6- Jem življenju le nekje videl. . /' Obsojenec i "Gotova, goapkl sodnik, učil sem vašo hčerk* ita klavir." . Sodnik: "Tako? No, pa še en post s trdim ležiščem." e Sodnik: "Priša Motovlfct, kakšne sd rasmere v Hudobni* kovi družini r . Priča: "Prav lepo In «rešilo llve." Sodnik: "Kako Je pa pototn mogoče, da ee sin In oče vedno prepIrsUT" Priča: "Pa to nI nič poeib-nega." Sodnik: "Ali ee domača st-nova n« pretepato vedno T Priča: 'Tadi rei, vendar..." Sodnik: "Ali nI lani eden il-nov mater udaril s kolom po glavi 7" Priča: "Vse prav. ampak drugače šive pri Mudobnlkovih prav lepo ln srečna." Pi Profesor Žalostnih etopa po ulici v svoji reztreeenastl t eno nogo po tlaku, z drugi po hodniku. tlako m vidi. kaker M topni. "čudno Je to." iludiré ža-leetnik. "pred četrt ure ss* ha-di! še normalno, sedaj pa 14 Še-pMB... e Kratka, a Jedrnato. Sorodniki brzojavue miaje Žida Izaka, kako naj fteKgljeJs njegovo umrlo taščo, ali naj Jo eeigsjo, ali belzamlraja, aH n pokopljejo. Izak (hrzojavi)j "Najbolje M*...» troje, da bo bolj I' MaiH^ * A. Frunct. Mnogo ljudi hodi mimo črno raikopaae grude, ki je plug v njej zarezal dolge, okorele brazde, de se zde kakor negibne vrsta rjavih velovnih grebenov. Ta in oni mimoidočih motri zemljo z veščim očesom. In porajajo se mu v dsljo blodeče misli, ki slednjič obttte na lastni grudi: gotovo je več ali manj boljša od te. Potem je mogoče kdo, ki ee mu gola zemlja vidi otožna, in si pravi, da bi v njej snival zgolj plevel, če bi se je marljiva človeška roka vedno In vedno ne u-smiljala. Največ ljudi vobče ne razmišlja o tem. Zemlja pod njihovimi nogami pa o vsem ničeear ne ve. Zemlja pa slavi v zimi že davno ono pomlad, ki morajo ljudje nanjo čakati še dolge tedne. Zakaj ona živi svoje lastno življenje, ki je pestro in mnogotero in malone veličastno v svoji molčeči lepoti. Najprepro-stejša bitjica so to, ki se izživljajo v nepretrganem krogotoku. Za našo oko seveda bi bilo njihovo bivališče slepe noč brez zvezd, obupno v mrzli, višini sa-motnostl Ona pa slutijo solnee, zakaj celo malone tretjino metra pod rušo so med temi bitja, ki se vesele nedoeežnib čuda rastlin, llstnegs zelenila in žive ob njem zgolj od vode in zraka. Mnoga med njimi so pe razbojniške čudi. in še kanibalske po vrhu. Vse požre, kar se jim u-pre. Pri vsej svoji majcenosti se gibljejo nečuveno spretno. Ne-števllne, prečudno fine vodne žilice med drobci prsti so jih polne, prepolne. Večnost slutiš v njih, ki je že za njihovo sedanjostjo, zakaj njih pojava je samo odaev njihovega bivališča. Tako so se mnoge vrste kremenčevih alg preobrazile v kristalne ladjice in drče neizrečeno hitro po tesnih prekopčkih, se izogibajo, hite druga mimo druge in ae umno osvobojajo robatih objemov žilavih koemlčev zemlje. Druge nalikujejo samovoljno navitemu vijaku z motorjem ši-bajočega biča za pogon in hkrati kot vohalni organ. Neskončno male so vse, daleč od zaznavnosti našega očesa, tako male, da premore kubični milimeter zemlje veeoljstvo stotlsočev teh bitij. Ena sama celica je vse njih telesce in na njem ni zaznavne razlike med živaljo in rastlino. Zakaj one, ki jih znanost naziva živali, tudi nizo nič drugega kakor prozorna kapljica sluzi, navidez brezoblične, toda neneho-me oblikujejo iz zebe nova stvor-jenja. On* so glava in noge obenem, roka In trup. Vijcjo se, plazijo, tipajo, vale ee. plavajo, drse. Ene pretvarjajo svoje po dveh proječe individualno življenje kot gol neetvor z nenehoma se obnovljajočo delitvijo v dvoje, druge, v neprestanem stra- hu, da jih suhe grude ne bi Izsušile in zdrozgale, so se naučile graditi majhne hišice iz zleplji-vih peščenih zrnc, in apnenčevih in kremenčevih ploščic — kakor si znajo polži iz svoje kože u-«t variti domovanje. Imenujejo se korenonožci, ker se plazijo naprej tako, da iztezajo del avoje-ku telesca v podobi vejlčastih niti. A ž njimi krog podzemskih bitij še nI sklenjen. Prozorni črvi s Ačetinastiml glavicami se hitro motajo In vijejo naprej. Nallk svilenobelim ali rjavočrnim prejem se zemeljske glive bohotno razvijajo v zamotano fino pre-devlno. Tam, kjer se vodne žile širijo in kjer se steka brzo pre-sihajoče jezero, se pode kolobar-ci, jasne, brezbarvne ali rožnate nakaze, čezto sršeče od ostrih bodakov, ki z negibnimi rubina-stlmi očmi pregledajo svetlobo in temo svojega sveta. Roparji so, ki ee jih vse boji, ki pogoltnejo vse, kar jim neprestano vr-tlnčeče se kolesje tira v golt. Vse to že elavi pomlad, ko mrak) januarsko solnee žele jed-va saznatno narašča od večera do večera. Ko se ps premrla zemlja jame ogrevati, se Um spodaj začenja buditi skrivnostno tisočera življenje. Sleherni topli dsn se mrgolenje pod rušo razmnožuje za milijone. Neprenehoma se dela eni, neprenehoma lezejo iz joJčk drugi. In prav tako nenehoma prinaša pomladni vetrič bitja, ki imajo na videz mrtva l A. P.: LASTOVKA Obetrmei je na oknu obraz moža, ki je preplaieno gledal prlšleca na ulici. Nato je zamahnil z roko, rekel nekaj nazaj v sobo In Izginil. Okna so satemnela, čres neksj trenot-kov je že saropoUlo v veži, bližali so se drsa-joči koraki. Zaiklopotalo je v ključavnici in vraU so se hreščaje odprla. "Moj Bog, ti Vladko?" "Da, papa, moj ljubi." Cul se ja poljub. "Nismo U le pričakovali." Zaloputnil vrata, mrmranje je utihnilo globoko v veži. Zunaj pa so poaikavall vetrovi, Ujal je pee hrlpavo. Poulične svstiljke so pomežikavaie, ker jim je veUr gnal prah v oči. 2uborenje vodnjaka je donelo enoglasno. Zima je bila zopet sakraljevala tam zunaj v gozdu. Globoko v kotlu pa sU se pomešavala ž njegovim tajfiietvenlm lumoUnjem blebot potoka In klo-kot vrtinca. 2. Vstajalo Je Jutro, sivo in trudno, velega, čmerikavega obraza, podobno detetu, ki pride bolno na svet in ki prinese ns obrazu vse znake gorja s seboj že is predživljenjs. Ljudje, ki so bil že pred njim na nogah, so hiteli sa vsakdanjimi posli po meglenih ulicah, vozovi so drdrali po pustih cesUh. Mrsk In mras sU ležala nad mestecem, ki se je zdsj nahajalo zopet Izven mej ubežne pomladi, za-vojevano od vsviiens zime. Suha burja js privršala od severa, obliko-viti oblaki so se podili nizko nsd hišami in hišicami, ki so se složno potuhnile, da so se zdele še manjše, stisnjene skupaj vsled mraza. Okrog oglov so se hlhlUje lovile sape in njih otroci, ostri vetriči. Pri vodnjeku se je gnetle ženščsd s škafi. Mraza niso čutile. Uko so al hitele pripovedovati novico, da Je prišel danes ponoči županov sin domov. "Povrnil se domov?" "Zaradi sodnikove Milice." "Pusti šale!" "Samo zaradi nje?" "De. aamo zaradi nje." "Je-it to mogoče r "Resnica je." "CujU! — Ali go»pul Hodnik to ved«»T" "Seveda; z županom nt« vendar vsak dan skupaj, prijatelja kakorAna si sta." "Kaj misliš, da mu Je vse to všeč?" "Oh veš. da mu nI v zabavo." "In pisali da ao ponj?" "Na njeno željo!" Toda premlallte: on je vendar oženjen!" "Ljubezen pa je ljubezen." "Oh. oh, ženo ima tam doli!" "Saj to je! Amimk gon|)oditna je težko bolna." Ta. ki je to izgovorila, je stisnila raztegnjena usta. zaokrožila brado in s povzdlgnjeno glavo pogledovala vat no vse navzoče. "I. kako je bolna, naj je bila vedno taka!" "In če bi tudi liila. ne upodobi —T "Ti veruješ, da je bolna V "Pojdi, pojdi! V tint« l«*ta je peč prišla t »sme kljubovalnont. drugega nič," "Oh, oh, že zdaj nima več Boga In njeg.» vih zapovedi v mialih!" "Pregrešnoat mlada!" "Jej, jej. u t M»gl gonpod aodnlk tega pač ni zaslužil, nak!" "Kaj je že moral vse presUti zaradi one ženitve!" "Slišite, zaradi ene ženske!" "VldiU, to je pokora r' "L saj je bilo raa malo čudno Ukrat." "In veruj U mi, da bi bila hči že davno U-ka, kakoržna je bila rajna, Bog ji daj nebesa, da ni bil gospod vedno tako strog." "Strog Je bil raa, toda vse premalo." "Lepo U prosim, kakšen strog; saj vidiš zdaj, kako da je strog." "Da, da; kjer je denar in čast, pa druge reči ni." Prišle so na novo trj druge. "Kaj je?" "Kaj še nič ne vesU?" . "Prav nič." - "I, glejU jih no!" Tako je šlo dalje: i« ulesa na jezik, z jezika na uho. 6d praga do ogla, od štacune do krčme, od cerkve do ognjllča. Veter je butnil ob curek in oplazil z vodo ono, ki Js najbolj hiUla. - "Uh, kakšno je to vreme naenkrat!" OUpala je otkropljeno. krilo. , Pri branjevki za cerkvenim oglom jih je tudi nekaj eUlo, ki zato nizo čutile mraza, ker jih je grela strast jezikavoetl. Pred cerkvenimi vrati sU stali Kočanova Spela in Lužarjeva Jera in tiščali gUve skupaj. Berač s bergljaml je slonel ob zidu, molil na ustnicah In premišljeval v glavi. Pogledaval je večkrat na hromo uro občinske hiše, pod katero so grulill golobi, našopirjenl vsled mraza. Najbrž je raz-mlšljeval njeno zgodovino. Ta ura je žla namreč ravno do smrti prejšnjega župana, in ko so jo hoteli zopet naviti, so opazili, da je ¿okvarjena. Spremljati je pač hotela svojega predstojnika do konca dni, dalje pa nI mogla. Sedanji župan je ni dal popraviti, ker ae nI hotel ukvarjati s zastarelimi napravami svojega prednike, ali pa je bil podvržen slabosti vraž. Če bi se namreč ura že enkrat pokvarUa, prezgodaj —I Silen alv dim na nebu se je trgal In kopičil redčil in zgolčeval. Na trg je prlčivkala JaU zbeganih vrabcev Ur pofrčavala krlčaje na vse strani. V tem času se Je privalllo po ulici dvoje veličastnih posUv. Bils sU župan ln profeeor Slama, ki sU milostno odadravljala na deeno in levo. Zibala sU se mogočno, ker sU bila velikih in težkih Ules. Zupan ae je danes zdel aamemu sebi 'silno imeniten, ker Je imel sina doma. Sina, pomorskega častnika 1 Profesor Je okrenll svoj pogled na spremljevalca in izpregovoril: "Glej, prijatelj, kako U danes vse poglc-dava!" Zganila ae je velike ščetlnasU glava na debelem županom vratu. "Sem ž« sam opazil nekaj Ukega." Glas je bil tolat. kot je bil totat vrat. Iz katerega je prihajal. "Tvojemu goapodu ainu mora biti pač čudno ln neprijetno. Toda, kaj se ne stori za prijatelja !** "Morda; mislim pa, da pomorščaki navadno prezro, kar ematramo mi malomeščani za važno." Pomorščak je bil zanj nekaj poeebno Izrednega. odkar ee je bil sin posvetil temu sta-nu. "Poklic, seveda! Čistost razmerja do okolice ne igra bogve kake vloge pri Ukih posvet-n Jak i h." Pogladll si Je t dvema prstoma nos. ki «o mu gs bila zajahala o* sla že ki* mlademu kme-tu. ko je bil počel pohajati latinake šole — te daj še niao bUa sla t s Medtem ko se Je županu bralo na obraru, da nI nikdar zlorabljal evnjega »Ida v osvettjenje notranjosti a vole PROSVET« 19. JUNIJA mesece ln leU potovati na krilih vetrov, dokler se naposled zopet ne usUlijo na rodovitnih tleh. potem se brzo izmotajo iz za-bub in ožive vnovič, kakor da ni njihovo žltje nikdar prenehalo. Toda naj izvirajo kjerkoli, med seboj žive v neskočno zapletenem, prečudnem razmerju. Ne samo, da veliki žro mlade, moč-nejži in urnejši slabotne in ne-okretnejže — njih vpliv se jav-ja daleko nad temi eurovo izraženimi odnošajl. Toda v vsem drugem si ustvarjajo življenske pogoje, eden za vse, vsi za ene-ta! Od njih izvirajo kemične zpremembe v zemlji, ki jim de-oma celo lele omogočajo življenje. Prerijejo vse, ognoje sleherno grudico in ustvarjajo vedno znova zraka in proetora za one, ki pridejo za njimi. In šele vzi skupaj dado zemlji ono rodovitnost, ki je človeka naredila iz gospodarja njenega sužnja. In tod je tisU točka, kjer na videz v sebi docela sklenjeni krogotok podzemskega zelo mogočno sega v mnogo večjega, v krog vseh rastlin in živali in naposled tudi ljudi. Brez U zmožnosti, ki je lastna samo njim: pretvarjati in zajemati dulik iz zraka in iz gnijoče trupel — brez te zmožiloeti bi večje rastline, ki tega ne umejo, vobče ne mogle živeti. Če bi ne bilo v tleh živečih bitij. (Uko je njih iznajditelj krstil te milcro-kosmos) —, bi se žitna stebla ne šlblla pod težo klasov, bi nam drevesa ne poklanjala zorečega sadja ln živina bi na paši zaman stikala za anopki trave. Zakaj U najmanjša bitja so v vsej svoji neznatnoeti ln čeprav jih ljudje šele malo Časa poznajo, pravi predhodniki življenja na našem planetu ln na njih delovanju je predvsem zgrajeno vse, kar I-menujemo naravo. A ona o tem ne vedo ničesar. V molčeči tmihi grude se odvija brezkončna veriga njih generacij, prasUrih, a ver.:'.ar večno novih in večno plodnih. V hrumu ln giban.u se izživlja žltje živali in ljudi, v vonjavi in nemem priposestvovanju rast zelenja. Za obema pa stopa kakor neviden bog v neskončnosti v nerazrušenem ritmu življenje o-nih majcenih, iz katerih vse na-sUja in bo vedno znova nasta-jalo. ae so sUla kakor sUbri, ki so nosili modri nebesni obod. Zlato sobice je viselo globoko navzdol proti zemlji kot ogromen svečnik in prižgalo je bilo milijone lučk. Širok travnik je bU tu razprostrt kakor zelena preproga, in sedli so ob njej in jedli in se šalili. Mladi ljudje pa so pleeali na gozdnem travniku najlepši ples. In ure so minule, kot da bi same stopicale v valčkovem taktu. Oče je žarel. Laskavo so se izražali o Brigiti, ki je danee prvič prilla v svet. Napol otrok le, napol že dekle, pomlad je duhte-la okrog nje. In on se je ozlraT za zvojim dekletom in dobro se mu je zdelo. Čakala jih je tudi še lepa bovla. Stare dame pa so medtem nabirale poljske cvetke ln se zabavale kot srebrni murn-čld. Mož je prosil Brigito za cvet španskega bezga. Občutila je sladko, kako ji je srce zardelo pri tem in dala mu je cvet. &kr-janček je napravil kozolec od veeelja, ln metuljček je spUval lahkomiselno daleč ven v modri zrak. Tako zgodaj že zi je danes o-grnllo solnee svoj rdeči večerni plašč okrog ramen. In vitki mož je proeil njenega očeta, da bi še nekoliko oetala. A šopki cvetk so povešali že svoje glave ln oče je dejal le: "BrigiU pojde z mano domovi" On si je dovolil le enkrat prisrčno prositi, da bi vsaj Brigi-U smela, in jutri da je U in ta slavnost. Prav malo bolj poudarjeno je dejal oče le enkrat; BrigiU pojde z mano domov." Veselo so si dali -roke v slovo. Doma je dala BrigiU zadnji Ipanzki bezeg v visoko vazo in previdno ga je nezla na stol poleg svoje postelje. Drugega je bila razdala dands... Zunaj je pel veter čudno tiho pesem. BrigiU jo je slitala prvič v svojem življenju. In v njeni sobi je živela vso noč U daljna melodija... Sef: "Imam le eno Ujnico, na katere molčečnost se lahko absolutno zanesem: ona prvič ne razume, kaj ji diktiram; drugič pa pozabi, kar je napisala." I * v. ,V * "Eno je, kar me zanima," je dejal planinski orel, ko je videl nad aeboj aeroplan, "kje U veliki ptič gnezdi?" POZOR! SLOVENCI FARM, JI V DRŽAVI OHIO. Ako ima kdo kakšno farm< jo želi zamenjati ali pa Ve drugega, ki bi rad zamenjal, j imam šest sobno hilo in dve j dajalni, ki bi jih rad zamei za farme. Več ze izve, ako i šete na naslov: Frank Vrd 16400 Maple Heights BroadW Bedford, Ohio.—(Adv.) IZVISTMPIIUM Člani in članice S. N. P. J. Sedaj lahke dobite Hat ProsveU vsak dan za eno leU ia knjigo AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $1.11 ako nam poAIjete brez odbitka evoto $7.80. A* pa tri knjige: SLOV^ANGLSdKA SLOVNICA, vredna $2.00, ZAKON BIOGENEZUE, vredna $1.50, fca PATER MALAVEN-TURA V KABARETU, vredna $1.50, aknpaj vrodtoeet $5.00 ta dnevnik ProaveU za aaa lažo za evoto $7.80. Ta velja aa člane 8. N. P. J. aa vae rtart^tanoro naročnike. Na Sani pša- 9 Lahko deblU pel leU dnevnik ProaveU ta _ vredoastl za $20(0 knjig, n. pr. JIMMT HIGGINS, ŽA-1 KON BIOGENEZUE, aH pa ZAJEDALO ta___ TENICO ta INFORMATOR ako anm pefljato evoU $4.00. Ne člani pofijeja $4.60. AR po aa $M0 pefleU Hal ProoveU ta knjigo JIMMT HIGGINS. To vas velja sa stare In poalažl celo avoto brez odbitka. paOjMa na npravnlitve na naslov Prsaveta, 2657 So. Lawndale Ave* Chicago, IB. H. ZerkauNp: glavf. (Dalj« phk«Uj*.) Jutranje solnee je božalo gore. Dreveaa so stopila na prste in molela zelene veje proti nebu. BrigiU je odprU okno svoje bele dekliške sobe. Tedaj je položilo jutranje solnee obe roki okrog njenega vratu. BrigiU se je smehljala. Oče je že prišel ls vrts In imel v roki nekaj cvetov Španskega bezga — polne cveU, ki so duh-UU po medu. Takoj po zajtrku zU se odpeljala. BrigiU v be-lomodrl obleki, v roki cvetove španskega bezga. Solnee je šlo njo ln si jo ogledovalo vedno znova od strani. Oče je žarel. I Brigito so predsUvili neštetim gospem In gospodom, kojih imen še nikdar ni slišala. In vsi so bili prijazni z njo. Nekdo ji je takoj odvzel plašč ln ročno torbko. In nato so šli vsi skozi visok zelen gosd, ki je bil senčnat in hladen kakor cerkev. Solnee je slikalo skozi llsU pestre lice. Zrak je bil poln pesmi in srce je bilo široko in slast Je bila velika ob Um lepem dnevu. ki se je začel, kot da ni ho-U1 iti h kraju. ' Pred Brigito je šel mož. Videla je njegove laee, njegovo poeUvo, slišala je, kako je govoril a svojo spremljevalko, a nI razumeU njegovih besed. In ne da bi se tega zavedla, je občutila željo, da bi šla meato te žene ob strani moža. Da bi sme-U pogledati mu v oči in si pu-stUa od njega reči karkoli bi mu prišlo na misel. Pri tem se je dotaknila s usti cvetov bezga ln poljubila je polne cvete, ki so duhteli po medu. Nsto aU šla v resnici skupej, moi in Brigtta. Ko je govoril, mialila le na to, kako se je vse to moglo dogoditi. Pri tem sU se pogledala in drog drugemu nasmehnils v oči. Gosd je aedaj bil postal velika slavnoatna dvorana. Dreve- Imel je hrbtobol lit nerodnosti ledvic, "Nuia-Ton* J« ojatel m»} Krit in Mri«»,' pUk Mr John a ffalnhJM. AltanUma. P». "Ia 1m m poiuUM m «l«Mt I* lUJi^m. k*t m M pr«4ao m uM utira* Nufa-Toa«. Mal. BaSai mi J* oatavri ia MHm m i r*4m Ur lahko delam, ia aa aa utn4i« tako kMra." ali trpo aa a«ra4aooUk toMoa. Mrk ia «a» kurja; imajo «lak apoUt. rrnMUta« koMi. aa. krkotal. »Uao t to)oVNlCA_sslo poofos hi lahko rssumljivs knjlgs as stenje angleMine, s dedstkom rasnih ko- riptsik informsdj, stsas asmo..........................$M9 ZAKON BIOGENEZUE—tolmači nsrsvss sskoae te splošni ves-voj, knjiga Is katar« samorst« trpati mnogo seskov as Ulocno in dutevno dobro ......••.......*......•...........A...7SC PATEB HALATENTURA—V KABARETU—aanlmiva pov«ct ii življenja amarišklh frančiškanov, Is doživljaji rojaka, isvrstno «popolnJ«na a slikami....................................7Sc ZAJEDALCI—r«snična pov«st Is prava ilustracija dostej skritotr« dela šivijanja slovanskih d«lsve«v v Am«rfld..............76c JIMMIE HIGGINS—krasna por««t, ki Jo j« «piasl sloviti sme-rišld pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivss Kolek .¡..Me ZAPISNIK S. REDNE KONVENCIJE S. N. P. U tSl strani meh-ko vssass, stan« «smo,..................................lic "HRBTENICA"—drama v tr*h dajssjfli a prologem Ia epilogom —mshko r—sns, stena samo...........•••...............10e ''INFORMATOR"—knjižica s vsasrt potrebnimi podatki o 8. N. P. J.—»slo priporočljiva sa Osas—«tan« asao.............10c Tse knjifp skupaj vam |iB)n as $7JS. KNJIŽEVNA MATICA & N. P. J. SSS7 Sa. Lawsials Avs^ Ckkags. DL Tiskarna S. N. P. J. SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila a veselice m shode, vratmee, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jezika in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmerne, unijako delo prve vrste. Vm pojamila d«je voditvo tiskarne S. N. P. J. PRINTERY 2«874» So. UwmštU Amas CH1CAGO, KLL. TAM SE DOBE NA 2BL»0 TUDI VSA USTMENA POJASNILA