Poštnina plačana v gotovini.
Leto XIV., štev. 204
Ljubljana, petek i. septembra 1953
Cena Z.— Din
Lpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126.
Inseratm oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455.
E^družnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
mmmm
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se n<j vračajo. — Oglasi po tarifu.
Francifa Išče močne
Dogodki s kongresa levičarskega sindikata francoskih učiteljev so močno razburili vso francosko javnost, predvsem seveda desnico, nacionaliste in razna" domoljubna udruženja. Sindikat _ je gotc-vo prekoračil dopustne mere kritike državnih institucij in zavzemanja za pa-cifizem, ko je izjavil, da bo francosko levičarsko učitelja.vo v vsaki bodoči vojni sabotiralo mobilizacijo. Zato je ogorčenje javnosti razumljivo in upravičeno. Govorniki na kongresu so celo pozivali svoje tovariše, naj odlože svoja častniška*' in podčastniška mesta v vojski, da lažje med preprostimi vojaki delujejo za vseobčo stavko, ki naj onemogoči vsako učinkovito narodno obrambo.
Te čudne izjave bi lahko koga zavedle v zmoto, da je francosko učiteljstvo v taboru defetizma, ako bi ne upošteval, c1 a izhajajo taki glasovi iz sindikata skrajno levičarsko usmerjenega učitelj-stva, ki seveda predstavlja le majhen del francoskih učiteljev. Vrhu tega si mora človek predočiti znano prizanesljivost francoske javnosti, s katero potrpežljivo prenaša najprevratnejše besedne izbruhe govorniškega patosa, vedoč, da je cd vročekrvne besede do resničnega čina dolga dolga pot in da tudi rebelanti nezadovoljnimi učitelji ne mislijo vit-i tako, kakor so iznesli z bravuroz-r;o l. ubeznijo do lepe visoko doneče fraze. Kdor bi takim bežnim izbruhom dajal prevelik pomen in bi iz njih izvajal besedam primerne sklepe, bi se močno motil v svojih računih. Značilno za francoske prilike je vsekakor dejstvo, da naučni minister proti nepatriotičnim govornikom ni izvajal prav nikakih repre-salij.
Mora pa se reči, da so levičarski učitelji s svojimi bombastičnimi izjavami nehote podprli zahtevo nacionalističnih skupin desnice m sredine po vladi močne roke. Zopet dežujejo očitki, da je radikalni socializem razbrzdal najnižje revolucionarne nagone nezadovoljnih množic ii spravil državno oblast skoro ob ves ugled. Fo obnovi močne vladne avtoritete je zelo previdno težil že bivši predsednik republike Doumergue, bivša predsednika vlade TarSieu in Boncour, pa tudi sedanji predsednik vlade Daladic-r in sedanji predsednik senata Jeannenev nista nenaklonjena tej misli.
Znano je, da si je Boncour stavil za prvo nalogo svoje vlade ojačenje državne avtoritete v odnosu do vedno rastoče sile sindikatov. Pripravljen je bil na sodelovanje, soodločitev in sovlado s sin-d kati in strokovnimi organizacijami, pa so ga sindikati vendar neusmiljeno zrušili. Njegov naslednik Daladier je skušal ubrati previdnejšo pot in je deloval na to, da dobi vlada obširnejša pooblastila, tedaj nekaj, kar v večini držav ni nič posebnega v današnjem burnem času vedno se meniajočega političnega položaja. Parlamentna komisija mu je odrekla že prvo zahtev?no pooblastilo glede carin, tako da predsedniku niti ni kazalo, da bi se zavzemal za slična pooblastila v drugih panogah. Nastal je položaj, da izvennarlimentarne organizacije nasprotujejo vsakemu delu vlade in se re zadovoljijo niti s sodelovanjem, od katerega bi bila vedno odvisna usoda vlade. Na dmgi strani zopet parlament noče niti slišati o tem, da bi se okrnile njegove pravice. Pri takem spanju je zelo razumljivo klicanje desničarjev po vladi močne roke, vendar je ravno zaradi +ega stanja težko naiti pot, ki bi državni vladi vrnila nje ugled in veljavo.
Na srečo se v Franciji naglasa potreba močne roke za provedbo državnega proračuna, ne ukazujejo pa tega pereče gospodarske ali politične zadeve, ki bi odražale temelje države. Drugod je postala močna roka potrebna, da obvaruje državo propada, v Franciji bi rešila samo vprašanje državnega proračuna, s čimer bi bila nje naloga skoro izčrpana. Nosilec tega novega rež*-na bi bil srednji stan in pristaši močne roke dokazujejo ra temelju zadnjih dogodkov v Nemčiji in Franciji, da je mednarodni marksizem doigral kot doktrina, ker odreče na celi črti, kadar pride do tega, da bi se lahko izkazal v praksi. Njegov edini uspeh je osiromašenje srednjega stanu, ki tvori hrbtenico francoske narodne sile. Srednji sloj Francije pa se ne da spraviti na beračko palico, kakor se je to zgodilo v nekaterih evropskih državah, marveč hoče rešiti državo pred marksizmom z diktaturo, ki se bo opirala nanj in dobivala svojo moč iz njega.
Tako argumentirajo pristaši močne vlade in treba je priznati, da vsaj za Francijo veljajo te trditve v polni meri. Ta nazor se tudi širi v množice in po parlamentarnih počitnicah je pričakovati hudih bojev v zbornici. Ako pa bo na jesen vlada ob novem proračunu zopet pokazala, da zaradi pritiska socialistov in nesloge v vrstah lastne večine ne more kreniti s pogubne poti zadnjih dveh let. utegne priti do nepričakovanih dogodkov. Na vsak način pa bo izbruhnila ostra borba za obnovo državne avtoritete in za zavrnitev nediscipliniranega
HITLERJEVSKI UMOR NA ČEŠKEM
V Marijanskih Lažnih so hitlerjevci zavratno umorili iz Nemčije pobeglega vseučiliškega profesorja - Razburjenje v češki javnosti
Praga, 31. avgusta, č. Vsa češkoslovaška javnost je do skrajnosti ogorče" na nad najnovejšim zločinom, ki so ga zakrivili hitlerjevci. V pretekli noči je bil namreč umorjen v Marijanskih Lažnih bivši univerzitetni profesor v Han-novru dr. Theodor Less.<ng, ki je živel že več mesecev v Mar^anskih Lažnih kot politični begunec. Vsi iisti vidiio v tem dokaz, da hočejo narodni socialisti pričeti tudi na Češkoslovaškem z enakimi metodami, kakor se jih poslužujejo v Avstriji. Listi izražajo bojazen, da bo temu umoru sledila še cela vrsta drugih zločinov, saj se je na Češkoslovaškem zbral cvet nemške inteligence, ki je moral pobegniti pred barbarstvom hitlerjevskega terorja.
0 atentatu na profesorja Lessinga se doznavajo naslednje podrobnosti:
Profesor Lessing je stanoval v visokem pritličju vile »Ldehveis« v Marijanskih Lažnih. Ko je snoči okrog 10. sedel v svoji delovni sobi, je skozi okno nenadoma počil strel in profesor Lessing se je zgrudil smrtno ranjen. Krogla ga je zadela v sence m mu prodrla možgane. Na strel je prihitela njegova soproga, ki je našla Lessinga nezavestnega v mlaki krvi. Ranjenca so hitro prepeljali v bolnico, kjer so ga nemudoma operirali. Kljub vsemu prizadevanju zdravnikov mu niso mogli rešiti življenja in Lessing je ob 1. po" noči izdihnil.
Takoj po umoru uvedena policijska preiskava je ugotovila, da je atentator pristavil k oknu lestvo in tako oddal skoro iz neposredne bližine na Lessinga smrtonosni strel. PoMcijski pes je našel sled pod oknom in ji je sledil do bližnje vasi Šance, do hiše, v kateri je stanoval prononsirani in zagrizeni narodni socialist Maks Eckert. Dognali so, da je Eckert sinoči še pred mrakom zapustil svoje stanovanje in se ni več vrnil. Ugotovili so nadalje, da se je ponoči odpeljal z avtomobilom proti nemški meji. Šoferja, ki ga je vozil, so aretirali. Nadaljnje podrobnosti preiskave čuvajo še v tajnosti. Za Eckertom je bila izdana tiralica.
Vest o drznem hitlerjevskem zločinu je izzvala v vsej javnosti največje ogorčenje. Pokojni profesor Lessing je bil znan kot hud nasprotnik Hitlerja
že takrat, ko Hitler še ni bil na oblasti. Imel je česte konflikte s hitlerjevskimi dijaki. Ko je Hitler prišel na krmilo, je moral takoj pobegniti v inozemstvo in le zadnje tri mesece živel v Marijanskih Lažnih V zadnjem času je mnogo sodeloval pri »Prager Tagblattu« ter so njegove ostre kritike Hitlerjevega režima zbujale splošno pozornost. To je tudi na.ibrže dalo povod, da so se ga hitlerjevci na ta način »znebili.
Oblasti so izdale takoj najstrožje ukrepe, da preprečijo nadaljn e zločine hitlerjevskih agentov. Vsa meja proti Nemči'ji je najstrožje zastražena. Na mejo so odposlali sedaj še posebne oddelke, opremljene z motornimi vozili, ki bodo neprestano patruljirali v obmejnem ozem].u in kontrolirali vsak prehod preko meje. Nemškim emigrantom bodo dodeljene posebne straže, ker se je bati, da bodo hitlerjevci poskušali na sličen način spraviti še druge na" sprotnike s sveta.
»Telegraf« naglasa, da je nemški radio že dve uri po izvršitvi atentata na dr. Lessinga v Pragi prenašal to novico. Prav tako je neka nemška časopisna agentura že imenovala ime dozdevnega morilca Eckerta. in sicer v času. ko to ni bilo znano niti češkoslovaškim oblastem.
Atentator
Praga, 31. avgusta, s. Ma.ks Eckert, za katerim je bila kot dozdevnim morilcem dr. Lessinga izdana tiralica, je bil do pred letom član nemške socialno-demo. kratske stranke v ČSR, nakar se je hotel organizirati pri nemških narodnih socialistih, ki pa ga niso hoteli sprejeti, ker je bi! že mnogokrat predkaznovan.
Policija smatra, da so umor dr. Lessinga izvedle najmanj tri osebe. V Pragi so danes krožile govorice, d,a bo zaradi umora dr. Lessinga razpuščena nemška narodna socialistična stransa na Češkoslovaškem. Vsekakor se bo v začetku prihodnjega tedna ministrski svet bavil s to zadevo in sprejel potrebne sklepe, ko bo znan izid policijske preiskave.
Hitlerjevske zarote tudi na Poljskem
Varšava, 31. avgusta AA. Poljska policija je odkrila v Miedzychocku na Poznanj-skem tajno hitlerjevsKo organizacijo, ki je hotela pritegniti v nacistično gibanje nemško manjšino v teh krajih. Mnogo oseb je bilo aretiranih.
Hitlerjevstvo — nova vera!
Komentarji
k numberškesnu taboru — Država stranka sta v Nemčiji eno
in
Berlin. 31. avgusta. r. Vps nemški tisk objavlja obširna poročila o zasedanju kongresa narodno - socialistična stranke v Narnbergj in poje slavospeve >Fuhr3rju«. Vodilni listi objavljajo tudi^razne idejne članke in razprave o hitlerjevs^m programu. Med drugimi objavlja »B^rliner Tage-blatt« dolg članek, v katerem uvidoma označuje kongrese bivših strank za mlatenje prazne slame, dočim niirnberški kongres ž? po sami udeležbi priča, da gre za vsenaro-den pokret. Med drugim pravi list:
Narodno - socialistična stranka ni samo političen pokret. ki se drži svojega programa. marveč ima mnogo globlji pomen. To ie nov verski pokret. ki mora prežeti slehernega Nemra Razlika med državno in strankarsko politiko je izbrisana. Stranka in država sta eno. Zato tudi na kongresu ne l»o govora o takih osnovnih problemih. Tudi ne gre za to. kdo naj vlada, mladi ali stari. Danes ne deminira *eč mnenje starih politikov in taktikov, nego samo avtoritativni voditelj. Narodni socializem hoče mnenin stranke dati državno avtoriteto. Oe voditelj, ki edini je odgovoren za vodstvo politike v državi, skliče strankin kongres, potem je to samo simbol moči. ne pa povod za brezplodne debate in razprave. Načrti, ki jih bo na kongresu razvil voditelj, morajo služiti za smernico bodočega dela. ne pa za parlamentarne razprave in ocenjevanja.
Na vprašanie. kaj nai inozemstvo na-ači na kongresu v Niirnberorii. je odgoviril tiskovni šef narodno - socialistična stranke dr. Dietrich. da bo ta kongres živa elika politične obnove Nemčije in zato velikega pomena za politične odnošaje med nari-li, kaiti s to stranko je N>mčra ooistala važen činitelj mednarodnega življenja.
Na opozorilo, da se bo inozemstvo pri pogledu na naoadalne oddelke in dru^e posebna oddelke v Niirnbergu prepričalo, da so ti oddelki prava vojska. je dr. Dietrich odgovoril, da temu ni tako. Ti oddelki so v reenici le nasprotniki boljševizma ;n ho-T-or^-iti srce Evrope pred to $»v?tovio nevarnostjo.
»Križarska vo«**a proti razama"
Newyork, 31. avgusta. AA. B;vši ame riški poslanik v Berlinu James Gerard se je vrnil v Newyork in izjavil zastopnikom
strankars va v pravilne meje. Znana politična spretnost Francozov in njih pametno nagnjenje do kompromisov bosta tudi tu obvarovala državo pr*d presenečenji.
listov: Najboljša definicija, ki jo lahko dam o hitlerizmu, je, da predstavlja križarsko vojno proti razumu. Po moji sodbi bodo dogodki, ki se odigravajo v Nemčiji, pripeljali bodisi k obnovi monarhije, bodisi do splošne ali pa do državljanske vojne<t.
Mussolinijeva zastopnika na hitlerjevskem kongresu
Berlin. 31- avgusta. AA. V Niirnberg sla prispela podpredsednik fašistične stranke prof. Marpicati in bivši ministar Botlai-Udeležila se bo^ta v Mussolinijevem imenu nacionalno - socialističnega kongresa.
Milijardni deSicit
Berlin, 31. avgusta, s. Po poročilih dr. žavnega finančnega ministrstva so znašali dohodKi v rednem proračunu meseca julija 480.3 miiljona mark, junija pa 419.2 milijona mark, izdatki pa 544.1 v juliju in 469.9 milijonov mark v juniju. V izre.l-nem proračunu je bilo za julij 4.3, za junij pa 1.1 milijona mark izdatkov. Celotni primanjkljaj s primanjkljajem iz prejšnjega leta je znašal ob koncu julija 1.619.8 milijonov mark (blizu 30 milijard dinarjev).
Včeraj stotnik, danes general Goring!
Berlin, 31. avgusta g. VVolffov urad poroča, da je Hindenburg povišal predsednika pruske vlade Goringa, ki je imel dosedaj čin stotnika, za pehotnega generala. Naslov bo le časten in ga je dobil za svoje »velike zasluge v vojni in miru«. Pehotni general Blomberg, sedanji vojni minister, je povišan za generalnega polkovnika.
Srednji vek
Pariz, 31. avgusta AA. V Kasslu je ime) neki Žid ljubav&o razmerje z nekim m!a dim. krščanskim dekletom Zato so ga hi tlerjevi miličniki vodili skupno z dekletom in njeno materjo po mestnih ulicah, da so jih ljudje zascamovali. »Hessische Volkswacht« pravi k temu, da so dekl^ zato izročili javnemu za smehu, ker je re kla, da ji vlada ne more braniti, da bi ljubila svojega fanta Mater so pa kazno. vali za to. ker nI svoji hčerki zabrani'a te ljubezni. >Oberhessische Zeitnns;* ?>a poroča, ga so iz istega vzroka vodili neko krščansko detde po marhurških ulicah V Wormsu so nekega *<ida internirali v Osthofnu, ker je obiskoval neko krščansko dekle.
Rim. 31. avgusta AA. Po vesteh iz dobrega vira so Hofer in njegovi tovariši
prekoračili preteklo noč mejo pri Bren-nerju, nato pa odšli v Bressanone. Nihče izmed njih se ni prijavil oblastem in tudi ni&o odšli v Boloan. Ker je njihov zločin političnega značaja, jih oblasti ne bodo aretitale. Hofra so sprejeli v Bressa-nonu v bolnico zaradi rane, ki jo je na ilegu debil od stre!a iz puške v koleno.
Kljukasti križi na cerkvah
Berlin, 31. avgusta, r. S posebnim zadovoljstvom beležijo nemški listi, da kažejo cerkveni krogi v Nemčiji vedno več razumevanja za cilje Hitlerjevega režima. Odpor gotovih svečeniških krogov je zlomljen in v cerKvi vedno bolj prevladuje duhovščina. ki z vnemo podpira stremljenja režima. Med drugimi dokazi te naklonjenosti beležijo listi, da so v Mainbern-heimu na Bavarskem o priliki popravihu cerkvenega stolpa namestili na stolpu hitlerjevski kljukasti križ na mesto dosedanjega Petrovega križa. Listi izražajo prepričanje, da bodo temu zgledu kmalu sledile tudi vse ostale cerkve v Nemčiji.
Inomoški napadalci pobsgnili v Italijo
Z voditeljem, ki so ga osvobodili iz inozemskih zaporov, so hitlerjevci prekoračili italijansko mejo — Avstrija zahteva njihovo izročitev
Duuaj. 31. avgusta, g. Orožniška postaja v Griesu na Brennerju je sporočila, da ;e našla sledovi narodnih socialistov, ki ^o od vedli svojega voditelja Hoferja, udeleženega pri atentatu na dr. Steidla, iz zaporov v Inomostu. Ti sledovi vodijo do Sandjoechla na italijanski maji.
Policija je zaradi te Z3deve aretirala vse narodno - socialistične voditelje na Tirolskem.
Kakor poročajo iz Italije, so Hofor in njegovi tritovariši priseli na italijanska tla snoči okoli 22., in sicer blizu Brennerja, kjer so jih zaslišali, naio pa takoj izpustili. Nato so nadaljevali pot v Bolcan- Baje potujejo v Monakovo. Vsi so zdravi, le Hoier je ranjen na kol mu.
Avstrijski pravosodni minister je Ž3 poslal italijanskim oblastem prošnjo za izročitev Hoferja in obeh njegovih tovarišev, Prošnja je bila po diplomatski poti izročena italijanski vladi. Avstrijska vlada poudarja, da v
tiin primeru ne gre za politične, tjmveč za navadne zločince, zaradi česar pričakaje, da bo Italija po pogodbah ugodila njeni zahtevi.
Starhembergova misija v Rimu
London, 31. avgusta g. Po rimski vesti »Timesa« biva knez Starhemberg v italijanski prestolnici zaradi tega, da bi proučil organizacijo fašističnih mladinskih organizacij. Po istem listu namerava baje Starhemberg poizkusiti, da bi analogne organizacije priključil avstrijski zvezni armadi. Tudi »Daily Telegraph« poroča, da hoče knez Starhemberg v Rimu razpravljati z italijansko vlado o možnosti, kako bi se Heimwehr uvrstila v zvezno armado. Knez Starhemberg se pri tem opira na na-ziranje, da bi se dala na ta način najbolj uspešno pobijati narodno socialistična propaganda v Avstriji.
Albanija je kapitulirala
Kralj Zogu js sprejel vse zahteve italijanskega ultimata — Italijanščina se uvede v vse šole ™* Albanija je le še fašistična kolonija
Tirana, 31. avgusta, r. Kakor je bilo že javlieno, je kalija pred dvema tednoma izročila albanski vladi oster ultimat in zahtevala izpolnitev cele vrste italijanskih zahtev tako glede povečanja italijanske kontrole v splošni državni upravi kakor tudi glede podreditve albanskega orožništva italijanskim oficirjem in uvedbe italijanskega jezika v vse albanske šole. Posebno točko je tvorila tudi zahteva, na-i proda Albanija vse vojaške objekte ob jugoslovenski meji Italiji. Če albanska vlada teh za" htev ne bi sprejela, je Italija zagrozila z represalijami. ki bi spravile Albanijo v gospodarski propad. Italija je že celo vrsto let dajala Albaniji večia posojila, ki so sicer več ali manj služila italr anskim vojaškim ciljem, za katere pa je vendar morala jamčiti albanska država. Sedai je Italija zagrozila, da bo zahtevala takojšnje povračilo teh
posojil, če Albanija ne sprejme postavljenih zahtev.
Po dolgem obotavlten;u je albanski kralj pristal na italijanske zahteve. Danes ta izšla dva kraljevska ukaza. Prvi odreja, da se uvede v vse albanske nižje in srednje šole italijanski jezik kot glavni učni jezik poleg albanskega, namestu tega pa se opusti pouk francoskega jezika. Drugi ukaz določa, da mora najman.e 80 odstotkov albanskih dijakov, ki študirajo v inozemstvu, po-sečati italijanske visoke šole. (Albanija sama nima univerze) Glede ostalih zahtev italijanskega ultimata doslej -službeni odloki še niso bili izdani, zdi pa se. da ie morala albanska vlacta na vfei črti kapitulirati. Stvarno pomeni to, da bo postal italijanski jezik uradni jezik v Albaniji, tako da ho postala Albanija popolna italijanska kolonija.
Rusko-italijanska pogodba
Pogodba vsebuje določbe o nenapadanju, o nevtralnosti, o izločitvi gospodarske vojne in o arbitraži — Komentarji fašističnega tiska
Rim, 31. avgusta, s. Nova italrjansko-sovjetska pogodba ie tik pred podpisom. Njeni te-me''ii so zgraje-ni na smernicah, ki jih ie moskovska vlada zasledovala i-n uveljavila v vseh sličnih pogodnah. Pogodba vsebuje nenapadalno klavzulo, obveznost nevtralnosti v sporih ene izmed obveznic, odpoved gospodarskemu bojkotu m poravnalno postopanje v spornih primerih. ki bi se ne dali urediti po običajni diplomatski poti. V.tej zadnji točki je glavna vsebina nove pogodbe.
Tisk sodi, da bo nova pogodba v gotovi meri iz.ropo'nila pogodbo štirih. Sodelovanje Sovjetske un:ie pravijo listi, ie za splošni sporazum v Evropi ne samo zeo pomembno, temveč neobhodno potrebno. Nova pogodba nima namena, da bi oospe-šiia rešitev tega ali ontga de-foiega prome-
tna, temveč določa politične smernice med Italijo in Sovjetsko Rusijo, po katerih naj bi se v medsebojnem sporazumu rešili problemi, ki se lahko pojavijo po današnjem stanju v Evropi in na svetu.
»Tribuna« piše: Ta pakt je temeljni dokaz, da ideološko in konstitucijsko nasprotje dveh režimov ne tvori nepremagljive ovire za piodonosno sodelovanje na gospodarskem in političnem polju za ohranitev miru.
»Lavoro Fascista« izjavlja, da pakt ne izpreminja že doslej izbornib odnošajev med obema državama, ki so se popravili takrat, ko je Italija priznala sovjetski re-, žim. Pakt ie po-siedica temeljnega načela italijanske politike in nov dokaz za duha miroljubnosti in volje do m edin a rodne ga sodelovanja, ki prevevata sovjetsko vlado.
Podaljšanje trgovinske pogodbe z Italijo
Rim. 31. avgusta, p. Italijanska vlada je predložila parlamentu v potrdilo zakon o podaljšanju trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo. Pogodba se podaljša do 1 oktobra s. tem. da se v najkrajšem času prično nova pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe, upoštevajoč pri tem izpremenjene gospodarske prilike Če do 1. oktobra ne bi prišlo do sklenitve nove pogodbe, se sedaj veljavna pogodba avtomatično podaljša za nadaljnja dva meseca.
Povratek predsednika JNS v Beograd
Beograd, 31. avgusta, p. Davi se je po daljšem odmoru vrnil v Beograd predsednik Jugoslovenske nacionalne stranke gospod Nikola Uzunovic. V prihodnjih dneh se pričakuje tudi povratek ministrov, ki se mude na oddihu, tako da bo znova oživelo politično življenje.
Bolgarski kralj v Parizu
Pari7. 31 avsusta AA Predsednik re publiKe Lebrun in n lesova sonmsa danes snreje'a bnlsarsVesra kralia in kra Ijieo. ki se mudita v Parizu, ter ju pridržala na zajtrku PnpnstrorVe so mnoet-fran"oske in b-nlenrske osebnosti, med njimi tudi nredsednik vlade Daladier in zunanji minister Paul Boncour.
Elektrifikacija zagrebške vzpenjače
Zagreb. 31. avgusta n Mestna občina se je odločila za elektrifikacijo zagrebške vzpenjače, ki vodi iz spodnjega v gornje mesto. Sedanja vzpenjata je bila otvorjena 1. 1888. in je na parni pogon. Ker so stroji že tako obrab1 jeni da bi jib morali zamenjati, so se rajši odločili za elektrifikacijo. Preureditev bo stala 200.000 Din.
Italijanska jahta nasedla
Split, 31. avgusta n V pretekli noči je nasedla v malem prelivu blizu šibenika italijanska jahta, last Giovannia Parovela. Poveljnik šibeniške luke ie skušal jahto rešiti, kar pa se mu dosedaj Se ni posrečila.
Slovaški separatizem
Hlinkovo slepomišenje — Razne skupine separatistov Madžarski plačanci — Nov proces
Bratislava, 29. avgusta.
V razveseljivi rasti in razcvitu Češkoslovaške republike moti kot odprta rana. slovaški separatizem. Ne sme se misliti, da siovaški narod kot celota odklanja narodno edinstvo, niti večina prebivalstva v resnici ni, ki bi mislila na popolno samostojnost, a so med Slovaki ambiciozni politiki, ki se zdi, da v republik} niso zadosti upoštevani in ki bi si v slovaški avtonomija radi rezervirali svojo osebno domeno, kjer bi se uveljavljal samo njihov politični recept in kamor ne bi smel segati noben vpliv iz narodne in državne centrale.
Nedavno je samolastni nastop glavnega voditelja avtonomistov Andreja Hli-n-ke ob priliki 1100 letnice blagoslovljena prve krščanske cerkve v Nitri povzročil mučno senzacijo v domači državi in dal povod za živahne komentarje v inozemstvu. Posebno madžarski tisk se je radoval nad nltranskim incidentom in koval iz njega kapital za svoje revizijske tendence. Madžari so skušali Hlinkov separatizem spraviti v zvezo z akcijo svojega eksponenta dr. Jehlicske, ki je malo tednov poprej vtihotapil v. tajništvo Društva narodov spomenico nekega namišljenega slovaškega »narodnega sveta«, zahtevajočo zopetno združitev Slovakov z Madžarsko. Po krivici, kajti ne more se trditi, da bi Hlinka sam imel kake zveze z i red emi s ličnimi emigranti Jehlicskove vrste in ludova stranka, katere voditelj je Hlinka. poudarja vedno svojo državno zvestobo. Vendar pa je nitranska afera dokaz, da separatizem ne jemlje ozirov na državne interese in na državni ugled, kadar se mu zdi prilika za propagando lastnih separatnih ciljev in ua je v tem stremljenju .pripravljen briskirati celo vsenarodno in cerkveno manifestacijo, ki je imela namen, pred svetom dokumentirati historično neloč-Ijivosi Cehov in Slovakov.
Kakor rečeno, Hlinka stoji oficiekio TVi stališču češkoslovaške državne tnote. vendar pa zahteva popolno avtonomijo Slovaške z lastno zakonodajo i:i lastno upravo, pa tudi z lastnimi financami s to utesnitvijo, da ima pač ostati slovaški davčni denar doma, država pa bi smela za vzdrževanje kulturnih. socialnih in gospodarskih • naprav zelo znatno prispevati iz svoje biagajne. So pa še druge avtonomistič-ne skupine na Slovaškem, katerih ra-d.kalizem gre mnogo dalje. Krilo poslanca Razusa ne zavzema napram državni skupnosti niti onega stališča, kakor Hlinkovi ludovci. »Slovaška narodna stranka« stremi za popolno osamosvojitvijo Slovaške, ki. naj bi bila državna tvorba zase. V Nitri je pri Hlinkovem nastopu sodeloval Razus na način, ki ne dopušča dvoma, da je bila akcija v naprej dogovorjena in pripravljena. Pa tudi sicer se avtonomisti strožje in lažje observance večkrat najdejo, kadar gre za juriš proti »centralizmu« ali ^hegemoniji« — v resnici •ra proti državni enotnosti.
Separatistične zahteve
Slovaški separatizem se — kakor opažamo pri separatističnih tendencah tudi drugod — pred vsem odlikuje v negaciji, v odklanjanju obstoječe državne ureditve. Se le lansko jesen so avtonomisti na svojen trenčinske mzboru napravili poskus formulirati pozitiven program. Zahteve, ki so se stavile na tem zboru, bi imele za efekt dejansko raztrganje državne skupnosti. Poleg lastne vlade in lastne zakonodaje se je zahtevalo celo menjanje predsednika republike po »narodnosti« in paritetno menjavanje njegove rezidence med Prago in Bratislavo, tako da bi državno edimstvo bilo desavuirano tudi na zunaj. Razume se. da tako programa-tično stališče izključuje vsak aktivi-zem avtonomistov v državni politiki. Zato tudi stoji danes separatistično krilo ob strani in prepušča skrb za državo koliciji, skrb. ki je prinesla Slovaški in Podkaroatski Rusiji ogromen kulturni jn gospodaiski napredek Miliiarde državnega denaria. ki so poprej od stare Madžarske zanemarjene in zaostale kraje dvignile na v;soko stopnjo, ki so pred vsem omogočile vzorno slovaško šolstvo od najnižjih do visokih šol, se predstavljajo po avtonomističnih voditeljih kot samo no sebi umeven tribut. ki jih ne ovira, da se še vedno ooirajo na svoio razlago medvojnega pittsbur-škega dogovora in skušajo zavrteti ko-o časa nazaj v dobo pred letom 1918.
Nobenega dvoma ni. da niti Hlinkova temperirana politika, ki priznava v načelu državno skupnost, ni ugodna za notramo državno konsolidacijo in tudi. v mpdnsTidni no'iHki rndi neornazne
posledice, ker daje madžarskim revizi-onlstom v roke dragoceno oro-žje in vzbuja v površno informirani internacionalni javnosti mnenje o nezadovoljnosti slovaškega naroda z ureditvijo mirovnih pogodb. Mnogo resnejša pa so ilegalna stremljenja radikalnih re-vizionistov, katerih stiki s političnimi krogi v tujini so dokazano dejstvo. Nimamo tu v mislih dr. Jehlicske, ki je navaden plačan madžarski eksponent, spominjamo pa na svoječasni senzacionalni proces proti bivšemu avtonomi-stičnemu poslancu dr. Tuki. ki je bil pred leti predmet živahnih komentarjev v mednarod. tisku. Tuka je dobil pred sodiščem zasluženo kazen, vendar se zdi. da z njegovo obsodbo ni bil storjen konec centrifugalnim prizadevanjem separatistov.
Razprava proti dr. Bazovskemu
Časopisje poroča te dni o odkritjih, •ki kompromitirajo voditelje skrajnega krila »Slovaške narodne stranke«. V Lučenci se je uvedla preiskava proti dr. Ludviku Bazovskemu, bivšemu ga-merskemu županu, zaradi protidržavne (propagande ob slovaško madžarski meji. Dr. Bazovsky je organiziral tajne •sestanke, ki so imeli sklepati o odcep-•Ijenru Slovaške od češkoslovaške republike. Našlo se je baje mnogo obtežil-nega materiala, zlasti pripravljenih iprotidržavnih tiskovin in korespondence, iz katere po poročilih čeških listov izhaja, da je bil v zvezi z dunajsko pisarno izdajalca Jehlicske. Dr. Bazov-sky je agilen vodilni član skrajnega krila »Slovaške narodne stranke«, katerega organ so »Narodnie Noviny«. Pred prevratom je veljal ta mož za dobrega Slovaka, pozneje pa je, baje iz uža-Ijenosti nad nezadostnim upoštevanjem, •zapadel madžarskemu vplivu. 2e v Tu-kovem procesu je prišlo na dan, da je sprejemal Bazovsky denarno subvencijo od finančnika madžarske opozicije v Lučenci, veleindustrijca Tarjana. Od one dobe se .ie umaknil bolj v ozadje, zadnje din i pa ie prišlo na dan njegovo in njegovih somišljenikov podzemeljsko delo. V zadevo je zapletenih še več vodilnih članov Razusove stranke. Policija ie zbrano gradivo predložila državnemu tožilstvu v Banski Bistrici v nadaljnie postopanje. Pričakovati ima: mo politično-kriminalno senzacijo, ki utegne učinkovati še bolj porazno, kot svoječasni Tukov proces.
Službeni razpis volitev v Delavsko zbornico
Glavni volilni odbor za volitev v l>?lav- j sko zbornico ie včeraj objavil službeni vo- j lilni razpis, ki pravi med drugim:
Pri volitvah imajo aktivno volilno pravico vsi zavarovanci in zavarovanke kraievmh organov Okrožnesa nrada za zavarovanj? delavcev v Ljubljani. Trgovskega bolnišk.-ga in porloorneea društva v Liubliani tfr bolniške blagajne »Merkur« v Zagrebu, razen onih, ki so zavarovani v prvem m vlitem razredu (vajenci, mladostni delavci) ter vsi zavarovanci bratovskih skladnic. ako bili dne 16. avgusta t. 1. na teritoriju Delavske zbornice v Ljubljani zaposleni.
Volilni imeniki
Vsak volilec se vodi v imeniku kraja, kjer je bil ta dan zaposlen. Volilni imeniki bodo sestavili po volilnih okrožiih in raz-položili od 5 do 14. septembra 1933 po občinskem uradu one občini, v kateri ima zdravnik zdravstvenega okrožja OUZD svoj sed^ž. Kolikor bi vol;lni imeniki ne mogli biti razgrnjeni na občinskem uradu, bo razglašeno na občinski deski, v katerem lokalu na sedežu občine so razgrnjeni.
Kdo lahko voli pismeno
V vsakem krajevnem volilnem okrožju je načeloma r.+dno volišče v kraju, kjer so bili volilni imeniki razgrnjeni- Samo v krajevnih volilnih okrožjih Vransko. Podčetrtek. Poljčane. Loče pri Konjicah, Vitanjj, Ljubno. Gornii grad. Sv. Ppter pod Sv. gorami. Kozje. Bizeljsko, Lukovica. Motnik. Dobrava. Ig. Pragarsko. Sv. Jurij ob Pesnici. Gor-nia Lendava. Beltinci. Križevci, Cankova. Farn pri Kočeviu. Sodcažica. Kranjska gora. Planina pri Rakeku. Kostanjevica in Središče ob Dravi bodo sicer volilni imeniki na občinah sadeža volilnega okrožja razgrnii-ni. ne bo Pa tam rednih volišč. Volilci teli okrožij volijo pismeno pri Glavnem volilnem odboru in morejo zahtevati v to svrtio naikasnej.* do 2. oktobra 1933 od Glavnega volilnega odbora, da i;m nošlie glasovnice na označeni naslov. Tudi voliM volilnih okrožij, kjer obstojajo redna volišča. nior?jo voliti pismeno, ako je njih obratovališč.e najmanj 5 km oddaljeno od niihove^a rednega volišča in fko zahtevaio najkasneje do 2. oktobra 1933 od pristojnega krajev nega volilnega odbora, da jim pošlje glasovnice na stnnovanie Ti nad 5 km oddaljeni
volilcf pa lahko volijo tjdf oeebno pri sto-
jeni rednem krajevnem vplišču.
Druge določbe
Volilci, ki glasujejo osebno, volijo na obratnih voliščih v soboto, dne 7. oktobra
v Pasu, ki ga določi krajevni volilni odbor, na rednih voliščih pa v nedeljo, dne 8. ok tobra v času med 8. in 17. uro.
Obratna volišča 6e postavijo za volilce zaposlene v obratih z nad 150 delavci, ako zahteva to najkasneje do 20. septembra pismeno pri Glavnam volilnem odboru starešina delavskih zaupnikov dotičnega obrata ali ena izmed pri Delavski zbornici iegi-striranih strokovnih organizacij.
Predsedniki r?dnih krajevnih volilnih odborov sprejemajo in oddajajo na pristoj no masto reklamacije za ves okoliš svojega volilnega področja. V volilnih okrožjih, kjer ni rednih volišč, se vlagajo reklamacije v občinskih uradih, kjer so imeniki razgrnjeni. Občinski uradi jih dostavljajo Glavnemu volilnemu odboru.
Glasovati se more samo za kandidate, ki jih predložijo stalno ali začasno koalirane delavske, odnosno nameščenske organizacije, registrirane pri Delavski zbornici v Ljubljani do 6. septembra 1933.
Rok za predložitev kandidatnih liet se prične 15 septembra in konča 25. septembra 1933.
Kandidatne liste je predložiti po predpisih volilnega reda v pisarni Glavnega volilnega odbora za volitvj v Delavsko zbornico v Lj.ibljani na Starem trgu št. 34/II. levo (Stiški dvorec).

Iz kranjskega občinskega odbora
Kranj. 31. avgusta. Danes se ie vršila seja mestnega občinskega odbora. Po pračitanju in odobrenju zapisnika zadnj? občinske seje je bil soglasno sprejet predlog, da se kranjskemu glasbenemu društvu izplača podpora v višini 2000 Din. Občinski odbor bo zastopal v društvu podžupan Holzhack^r.
V	imenu odseka za zgradbo kopališča ;e poročal direktor g. Košnik, da ie ods?k z izvedencem inž. Bloudkont pregledal vse tri v poštev prihajajoČ3 prostore ter sklenil, da pridi za zgradbo kopališča v poštev le travnik dr. Suhadolnika. Ostala dva prostora. Slavčev ter Fockov, za zgradbo kopališča nista primerna zaradi svoje lege. Na Slavčevem terana bi bilo potrebno zasuti veliko gramozno jamo, kar bi ogrožalo betonsko ploščo bazena in znatno zvišalo stroške. Fockov travnik ie pa preveč izpostavljen vetru. Poleg tsga ie v Kokri poleti premalo vode in zato bi bilo potrebno zgraditi tudi poseben rezervoar. Zaradi infici-rania vode po elektrarni pa bi bil tudi potreben filter.
V	reklamacijski odbor 6ta bila izvoliena občinska odbornika notar Tavzes in Flor-jančič.
Župan je nato prešel na zadnio točko dnevnega reda. na volitev upravnesra odbora Mestne hranilnica v Kraniu. Sreski načelnik g. dr. Ogrin je v imenu nadzorne oblasti zahteval, da se ta točka odstavi z dnevnega rada s pripombo, da ima nalog, preprečiti to volit?v na vsak način; če bi občinski svet eventualno kljub njegovi prepovedi kaj sklenil, bi bil primoran ta 6klep takoj anulirati. Prepoved sreskag? naČeln.-ka je vzbudila pravo konslernaciio med ob čiriSkimi odborniki.1
Zupan g. Pire je odgovoril g. sreskemu načMnika tako-le:
»Z velikim začudenjam čujem, da nadzorstvena oblast prepoveduja občinskemu odboru izvršitev točke dnevnega ryJa, k sem ga, pooblaščen po zakonu, avtonomno določil. Konstatiram. da ima državna kot nadzorna oblast po § 125. obč. zak. sicer možnost zadržati sklepe občinskega odbora, toda ona po zakonu nima pravice, da prepreči postavitev na dnevni red kateregakoli pradmeta. ki spada v redni delokrog občinske u.prave. Vaše sporočilo tore; nI osnovano na zakonu- Menim, di bi bil ob činski odbor v polnem pravu, ako bi ;>ieko tega prešel na dnevni red. Iz spoštovanja napram državni oblasti in ker nočem javnosti nuditi sliko, da se ie proti občinska mu odboru patriotičnega rn^ta Kranja uporabila sila. se pokoravam Vašemj nalogu.«
G. župan je prosil končno občinski odbor za odobritev, da c tej stvari takoj obvest> gg. predsednika vlade in notranjega ministra ter od njih zahteva remeduro in sati«*-fakcijo. Županov govor so občinski odborniki pozdravili z živahnim odobraivanjem in z dvetretjinsko veČino dali županu zaželj*-no pooblastilo Sejo je g. župan zaključil « pripombo, da bo čez nekaj dni sklicana anr va seja občinskega odbora.
Ogromno oboroževanje v Avstraliji
Utrdila bo vso severno mejo in zgradila moderno pomorsko trdnjavo - Napetost je vedno večja •
Amsterdam, 31. avgusta, r. Kljub pomirjevalnim izjavam Amerike in Japonske, da nameravano povečanje vojne mornarice nima nikakega ofenzivnega namena, so v tukajšnjih krogih nad razvojem dogodkov na Pacifiku v velikih skrbeh. Poleg Amerike in Japonske, med katerima nastaja vedno večja napetost, se je začela sedaj tudi Avstralija na vso moč oboro-ževati. Pri tem jo podpira Anglja, ki ji je dala na razpolago več vojnih ladij in ionudila tudi posojilo za gradnjo raznih utrdb. Z vso naglico utrjujejo sedaj avstralsko luko Port Darvrin, ki doslej sploh ni bila utrjena. Strategična važnost te Iu-ke je razvidna že iz tega, ker se nahajajo tukaj glavne zaloge nafte in olja za avstralsko vojno mornarico. Port Darvrin bo dobil močno posadko in najmodernejše utrdbe. Posebna komisija, v kateri je 30 vojaških in pomorskih strokovnjakov, je že izdelala podrobne načrte, ki jih bodo sedaj nemudoma izvršili. Ob vsej severno-avstralski obali in v okolici Port Darwina bodo zgrajene obrambne utrdbe, opremljene z dalekometnimi topovi najnovejšega tipa. Zgrajene bodo tudi ogromne betoni-
rane kaverne. Vhod v luko bo mogoče docela zapreti. Obenem bo Port Darvrin pf stal oporišče za podmornice.
Banf, 31. avgusta, r. Te dni je bila zaključena konferenca, ki je razpravljala o ureditvi odnošajev pa Pacifiku. Na zaključni seji je japonski delegat grof Mi-nimsa ponovno naglasil, da smatra Japonska povečanje ameriške vojne mornarice za resno ogražanje japonskih interesov ln svetovnega miru. Japonsko vznemirja že sama navzočnost ameriške vojne mornarice v Tihem oceanu. K pomirjenju bi mnogo pripomoglo, če bi Zedinjene države umaknile svojo mornarico iz teh vod. Za obnovo prijateljskih odnošajev z Japonsko bi bilo tudi neobhodno potrebno, da Amerika ukine prepoved priseljevanja Japoncev. Zelo pesimistično se je o vojni nevarnosti na Pacifiku izrazil tudi bivši zunanji minister Nove Zelandije Downie Stewart, naglašajoč, da bo med velesilami na Pacifiku neizogibno prišlo do vojneg.i konflikta, če se ne posreči za ta del sveta osnovati slično organizacijo, kakor je Društvo narodov.
Razkrivanje zagonetnega zločina
Glavar tihotapske družbe pojasnjuje umor starke Rakefove
državna razredna loteriia
Dne 29. avgusta so bili izžrebani naslednji večji dobitki: Din 5.000 srečke št.: 22.798. 73.385. •T J^Jrl^ sro?;kp št.: 197 4.406. 4.494, 5 975. 10.856. 10.R66, 22.718. 22.796. Z	4^.792, 45.200, M.P65.	58.370, 58.358. 58.396.
S.399. 62.278. 62.285. 73.345. 73.376. 88.223. 88.245.
Dne 31. avensta so bili izžrebani nas'ednii večji dobitki:
Premijo 1000.000 Din in premijo 500.000 Din 7 dobitkom 8.000 Din je zadel: *cki st. 48.780. IVer*!'«* * no 000 Din 7«d«»l« srečka St i 296
"o iOfl«o f>:n 5+ • 10 «oi 14.951,38.332,50.375 53 418 58 4S6 •t?. <U070, 74.547. 75.038 «6.317 97.505.
Rrpčkp v<\ tekoče kolo so vse r^^nrodfne'
družnr« hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c, 19
Dvoje važnih zborovanj v litiji
Litija, 31. avgusta
Danes dopoldne st-a se vršili v Litiji dve važni seji, ki sta bili prav dobro obiskani V narodni šoli so zborovali Člani kmetij, skega sreskega odbora ter sprejeli važne načrte za po vz d igo kmetijstva v litijskem Sirezu. Druga važna seja pa je bila sklicana po iniciativi županske zveze za Litijo in Višnjo goro ter načelstva sreskega odbora JNS Župani, občinski svetovalci in zastopniki krajevnih organizacij JNS s se zbrali v velikem številu, da podajo svo ie mnenje o kamasaciji občin Zborovalce med katerimi so bili tudi cvoslanec g Mravlje, sreski načelnik g Podboj in ba novinski svetnik g. Birolla. je pozdravil litnski žur>an g. Lajovic. Na seji so bili najprej prečitani vsi dosedanH načrt' združitve malih občin, potem pa so posa mezni občinSKi zastopniki podali svoja mnenja in stavili razne predlose. V deba to »o posegli zastopniki občin Zagorje Vače. Litija. Šmartno. Polšnik. Velika Štanga. Moravče i. t. d.
Ko je poslanec g Mravlje zborovalcerr pojasnil razne zadeve, je predsednik, litij ski župan g. Lajovic zaključil zborovanjt
Iz državne službe
Beograd, 31. avgusta p S kraljevim ukazom sc na predlog ministra pravde napredoval? v vičjo skupino sodniki sreskih sodišč Ferdinand Kvas v Logatcu. Andrej Levstek v Gornji Radgoni ln Josip černe v Mokronogu ter namestnik državnega tožilca v Lbibljani dr Hinko Lučovnik.
S kraljevim ukazom so na predlog kmt-rijsk»ea	oremoSčeni višji veteri
narski svetnik Peter Miklavčič iz Maribora v Prelo? višji veteHnarski svetnik Bogomil 7avad1ik i? R-Skpp-« v Maribor Jn višii veterinarski pristav Rafael Ipavec iz Ptuja v Kr«kn.
Kranj, 31. avgusta.
Pred dnevi je »Slovenski Narod« poročal, da je orožniška patrulja iz Kranja aretirala na kranjskem polju čedno družbo tihotapcev saharina. Tihotapci so tedaj priznali, da je njihov vodja pravočasno ušel, ker je zaslutil nevarnost. Komandir kranjskega orožniškega voda je bil s svojimi ljudmi neprestano na delu in davi okoli 2. ure se mu je posrečilo aretirati v Rotarjevi Jelši, malem gozdičku v bližini Šenčurja, iskanega voditelja tihotapcev Ivana Košnika, osumljenega tudi sokrivde pri umoru Ivane Rakefove. »Jutro« je 14. februarja letos poročalo iz Kamnika pod naslovom »Po desetih mcsecih odkrit zločin«:
Lani 29. aprila je nenadne smrti umrla posestnica in gostilničarka v Tunjiški Mlaki pri Kamniku Ivana Raket, po domače Jamovka. Splošno s<; je mislilo, da je umrla tako nenadoma zadeta od kapi, ljudski glas pa je kmalu obdolžil njenega nečaka Antona Vombergerja, kateremu je zapustila premoženje Ker se je bal, da bi premoženja ne dobil, so ga ljudje osumili, da ;e starko umoril. Kamniško orožništvo je tedaj na podlagi raznih govoric zaslišalo osumljenega Vombergerja in čevljarja Avgusta Hafnerja, ki ie tedaj izjavil, da ga je Vomberger večkrat nagovarjal, naj umori njegovo teto Ivano, ker se boji, da mu ne bo zapustila posestva. Kot nagrado mu je obljubil 10.000 Din. Zmenila sta se. da bi umor izvršila 28. aprila. Hafner je pregovoril nekega svojega prijatelja, da izvrši dejanje, za katerega bi bil prav dobro plačan. S prijateliem sta res prišla istega dne okrog 11. k Vombergerju, ki mu je izročil ob tem času 2000 Din s pripombo: »Le dobro napravita«. Ko se ie Vomberger odstranil, je Hafnerjev prijatelj odšel v sobo, v kateri je spala gostilničarka. Ko se je po 10 minutah vrnil, sta odšla nroti Pod-borštu, kjer je prejel onih 2COO Din za izvršeno dejanje. Pozneje je Hafnerju izročil Vomberger hranilno knjižico Mestne hranilnice za 11.000 Din. katere je polagoma dvigal. Aretirani Vomberger je tedaj izpovedal, da je sicer obljubil Hafnerju nagrado, vendar pa je b'l prepričan, da ne misli izvršiti dejanja. Ker mu je pozneje Hafner pretil, da bo napravil z njim enako, kakor s teto, ako mu ne da denarja, je b;l prepričan, da je teto umoril Hafner in da ni umrla naravne smrti kakor je mislil.
Toliko je spravila na dan preiskava, o kateri je »Jutro« noročalo. Od tistega dne naprej se je vršil lov za neznanim prijateljem. Danes na je aretirani Tv?n Košnik po daljšem zasliševanju izpovedal:
— S Hafnerjem sva se seznanila v zaporu. Ko sem ga nekoč obiskal doma, bilo je teden dni pred umorom, mi je dejal, naj pridem 27. aprila zvečer, da bova šla krast in da bova napravila dober »ruker«. Ko sem prišel omenjenega večera k njemu, je Hafner vzel s seboj tudi malo čevljarsko kladivo, med potjo pa mi je pojasnil in opisal razmere in lego hiše, kjer naj bi dobila masten plen. Rekel mi je tudi, da ne bo zahteval zase dosti in da dela to samo zaradi tega, ker hoče tisto žensko oškodovati, ker ga je nekoč ovadila. Dejal je tudi, da jc gospodarju Vombergerju vse znano in da bo odprl vsa vrata ter povedal, kje je denar skrit. Okoli 11. sva se približala hiši. Hafner je poklical svojega prijatelja. Nekaj časa sta sama govorila, ko pa sem pozneje pristopil, je Vomberger vprašal Hafnerja, kdo sem, in mi je z vžigalico posvetil v obraz. Dejal mi je samo še, naj molčim. Vomberger je nato odšel v hišo. Ko se je vrnil, je pozval s seboj v hišo še Hafnerja. Kaj sta tam delala, ne vem. Jaz sem stal zunaj na straži. Po približno 10 minutah se je Hafner vrnil in rekel, da ni ničesar dobil. Ker mu nisem verjel, sem ga preiskal, in sicer zaradi tega, ker mi je med potjo obljubil, da bom dobil najmanj 100.000 Din. Izročil mi je samo onih 2000 Din, ki mu jih je dal Vomberger. Vendar je bil zadovoljen, samo da je »z babo opravil«. Med potjo sva se domenila, da bo vso krivdo zvalil name, ako bi prišlo na dan. jaz pa da bom pobegnil, če bi me zasledo-ali, v Avstrijo, ker so mi kot tihotapcu znana vsa pota v kranjskem okraju. Hafner mi je obljubil 50.000 Din, če prevzamem vse nase. Kadar bi bil vsesa rešen, bi mi denar izročil, on pa bi prodal posestvo ter se izselil ▼ Ameriko, od koder bi pisal našim obla-stvom, da je morilec sam in bi s tem mene osvobodil. Obiskal sem ga še dvakrat na domu, vendar pa me je vedno tolažil, da se ne bo zvedelo ničesar, ker je mrtvaški oglednik ugotovil, da je starka umrla zaradi kapi in se torej ni treba ničesar bati. Obiskal sem tudi Vombergerja, ki mi je tudi zatrjeval, da je vse dobro. Omenil je tudi, da i c umorjenka zastrupila že štiri svoje može in da je hotela tudi njega. zaradi česar jo je spravil s sveta...
Preiskava o tem umoru se še nadaljuje in kakor vse kaže, bo prišlo na dan še mnogo lepih stvari. Kdo ie prav za prav pravi morilec, bodo dognale nadaljnje poizvedbe. Vsekakor ie treba izreči orožnikom iz Krania in okolice vse priznanie za veliki trud, ki so aa imeli pri razčiščenju te zagonetne zadeve.
Madžarske svečanosti v Varšavi
Varšava, 31. avgusta. AA. V Krakovu so se vršile velike proslave za Četrto stoletnico Stephana Batorvja, poljskega kralja in transilvanskega primasa. Pri tem je prišlo tudi do manifestacij za poljsko-madžarsko prijateljstvo. Slavnostno mašo je služil madžarski primas msgr. Seredv v pontifikalnem ornatu. ki ga je v 17. stoletju poklonil kralj Batory katedrali v Varšavi. Nato so šli predsednik poljske republike in madžarski delegati v grobnico poljskih kraljev in tam položili vence.
Bolezen lorda Greya
London, 31. avgusta. AA. Stanje lorda Greya se danes ni izpremenilo. Sinoči je bolnik prišel k zavesti in se je lahko nekaj malega razgovarjal s svojo sestro in z zdravnikom Lord Grev dobiva neprestano cele kupe pošte od prijateljev in znancev, ki povpr /jjejo po njegovem zdravju in mu žele okrevanja. Pisala sta mu tudi angleški kralj in kraljica iz Bal-morala.
Čsl. prometni minister v Zagrebu
Zagreb. 31. avgusta, n. Dopoldne je prispel semkaj na potu v Dalmacijo češkoslovaški prometni minister dr. Neuman v spremstvu narodnega poslanca dr. Aloisa Beneša. Popoldne sta z avtomobilom nadaljevala pot v Dalmacijo, kjer nameravata ostati dalje časa na oddihu.
Slovita slikarica umrla v veliki bedi
Pariz, 31. avgusta AA. Iz Niče poročajo, da je tamkaj umrla v največji bedi in od vseh zapuščena slikarica Cecilija VVentto-learnt, ki je nedavno dosegla 70 let. Po-kojnica je nekoč uživala velik sloves in Je izgotovila portrete angleške kraljice Aleksandre, predsednika Zedinjenih držav Teodorja Roosevelta in mnogih drugih slavnih ljudi. V parišk'h in londonskih galerijah vise mnoge dragocene slike te slikarice
Novinarski zakon v Nemčiji
Berlin, 31. avgusta r. Kakor poročajo listi, sestavlja vlada nov novinarski zakon, ki bo veljal za vso državo. S tem zakonom se bodo predpisale pravice in dolžnosti no-Hnarjev in bo. kakor zatrjujejo, predstavljal docela novo ureditev tega problema.
Foidemih «?nalne bole/ni v Ameriki
Pariz, 31 avgusta AA. Iz Detroita poročajo, da so se tamkaj pojavili primeri spalne bolezni. Tri osebe so že umrle.
Poldrugomilijonski dobitek v razredni loteriji
Beograd, 31. avgusta, p. Danes je bilo zaključeno žrebanje srečk državne razredne loterije. Prvič v zgodovini razredne loterije v Jugoslaviji se je dogodilo, da je ista srečka zadela dve glavni premiji. Glavna premija 1 mihjon in druga premija 500.000 Din je bila ižrebana za srečko štev. 48.780, ki je poleg tega zadela še dobitek v višini 80fX) Din. tako da bo dobil srečni lastnik te srečke izplačanih kar 1,508.000 Din. Kolikor je dosedaj ugotovljeno, je bila ta srečka prodana v Zagrebu v štirih četrtinkah. Nadaljnjo premijo v znesku 400.000 Din je zadela srečka številka 12%. ki je bila prodana v Beogradu v dveh polovicah. Eno je kupil neki državni upokojenec, drugo pa neki izseljenec iz Amerike, ki se je nedavno mudil doma na obisku pri svojcih.
Predsednik F1DAKA v Beograd«
Beograd, 31. avgusta A A. V soboto zjutraj prispe v Beograd predsednik svetovne organizacije bivšib bojevnikov (FIDAC), general Roman Gorecki. V Beogradu bo obiskal jugoslovenski odsek FIDACa, ki priredi generalu Goreckemu na postaji svečan sprejem General Gorecki ostane v Beogradu v soboto in nedeljo. Položil bo tudi venca na groba Neznanega junaka na Avali in blagopokojnega kralja Petra na Oplencu.
Vremoncka nannved
Dunajska vremenska napoved za petek:
Malo boli oblačno, nekoliko toplejše, posebno ponoči — brez bistvenega poslabšanja.
kraji in ljudje
Sokolski dom - ponos Laškega
Zgrajen je bil z zgledno požrtvovalnostjo Sokola in prijateljev
ustanovil tudi odsek Sv. Jedert. Konec
Laško, 31. avgusta.
Kakor nam zgodovina priča, je postalo Laško že leta 1912. trg. Gospodarili so mu rasni Eppensteinci, Sponheimci, Traun-gavci, Babenberžani, habsburški vojvodi, celjski grofje in slednjič habsburški cesarji, dediči njihovi. Slovenec je bil skozi vsa stoletja na rodni grudi tlačan nemških mogotcev. 2eljene svobode mu tudi
1929 je Henke odpovedal telovadnico. S tem je postalo vprašanje gradnje lastnega doma še bolj pereče. Iskali so se viri, prirejale gledališke predstave in tombole, da se fond ojači. Gradbe ni bilo mogoče vec odlašati, ker je bila odvzeta članstvu z odpovedjo telovadnice takorekoč vsaka možnost za vaje in telovadbo. Starosta br.
ustava ni prinesla, ker sta Siidmarka in Schulverein skrbela za umetno germaniza-cijo slovenskega Štajerja. Vse to je trajalo do prevrata 1918. Takrat se je dvignil izza grajskih razvalin pod Humom sinji Sokol in razprostrl svoja krila: »Nacionalisti, na plan!«'
Razbit je bil germanski val pritiska proti vzhodu in na razvalinah te nekdaj nemške postojanke se je začela graditi slovenska trdnjava. Že 7. oktobra 1919 so se sestali poborniki jugoslovenske ideje in položili v Laškem temelj Sokolskemu društvu. Na takratnem občnem zboru je bil izvoljen za starosto br. dr. Roš, podstaro-sta br. Geiselreiter, za odbornike pa br.: Žmitek, Pleskovič. Kislinger, Lončar, Zupan, Drobnič, Dergan, Kapun, Četina, Šprah. Ker ni imelo društvo primerne telovadnice, je sklenilo s hotelirjem Henkejem za dobo 8 let najemno pogodbo za dvorano. 2e 1922 pa so začeli razmišljati o lastnem domu. V ta namen je bil izvoljen gčlanski pripravljalni odbor, saj društvo še ni imelo nikakih sredstev v ta namen. Z raznimi prireditvami in drugimi dohodki je zbralo znesek za nakup stavbišča 1924. Ker pa stavbišče samo brez potrebnega gradbenega fonda še ne zadostuje za gradnjo doma, so ga 1926 spet prodali, da se fond ojači.
Leta 1927. je bilo slavnostno razvitje prapora. Cisti presežek prireditve so vložili v gradbeni sklad, ki je narasel s tem že na 48.001) Din. Isto leto se je po zaslugi br. Alilosta ustanovil v Rimskih toplicah odsek matičnega društva, ki je pa postal že 1929 samostojen. Isto leto se je
dr. Roš je sklical zatorej leta 1932. sesta nek vsega članstva, na katerem se je članstvo spontano izreklo za takojšnji priče-tek gradnje. V ta namen je imelo društvo takrat že 183.000 Din na razpolago. Ta vsota pa še daleko ni zadoščala za zgraditev doma po zamišljenem načrtu. Društvo se je obrnilo na občinsko upravo mesta Laškega za brezplačno prepustitev primernega stavbišča. Prošnji je župansvto ugodilo in društvu zagotovilo tudi večjo gmotno podporo. Poleg tega se je članstvo zavezalo, osobito nameščenci, da prispevajo v gradbeni fond 10 odst. svojih plač in da bodo poleg tega pomagali s prostovoljnim kulukom pri gradnji doma. S tem je ideja zgraditve lastnega doma dozorela: 22. avgusta 1932 je zapela lopata in 120 prostovoljnih kulukarjev od rudarja pa do uradnika in sploh vseh slojev je začelo kopati temelj domu, ki je danes dograjen in če-gar slavnostna otvoritev se bo vršila pod pokroviteljstvom ministra br. dr. Alberta Kramerja v nedeljo, 3. septembra.
Ako vpoštevamo, da reprezentira ta veličastna stavba milijonsko vrednost, ne moremo zadostno oceniti brezprimernih žrtev, ki so jih doprinesli bratje in sestre ter rodoljubi sirom naše domovine, še posebno pa Laščani sami, ki so vsi, prav vsi tekmovali v fizičnih in gmotnih žrtvah. — Številne prijave, ki jih dobiva mlado so-kolsko društvo, nam obenem jamčijo, da se bo otvoritev Sokolskega doma razvila v veliko nacionalno slavje in manifestacijo narodnega in državnega edinstva. Zato v nedeljo na svidenje v Laškem!
Naši delavci iz Francije pripovedujejo
Včeraj so se vrnili v Francijo rud arji, ki so bili v domovini na obisk«
Ljubljana, 31. avgusta.
Odkar je Amerika tako močno omejila priseljevanje, ima Francija največje število priseljencev iz slovanskih držav, med katerimi pa tudi Jugosloveni zavzemajo vedno večje mesto. Največ naših rojakov Je v severni Franciji, v Lensu pa je največ naših rudarjev. Prvi niši rudarji so prišli v Francijo že leta 1922. iz Nemčije, iz trboveljskih revirjev pa so se začeli izseljevati v jeseni prihodnjega leta. še več pa jih je odšlo v Francijo leta 1924. Vsi naši rudarji, ki so prišli sedaj domov na obisk, ki ga je aranžiral agilni Sokol v Lensu, č gar starosta je rudar Ivan Smodej, doma iz Ponikve ob južni železnici, soglašajo v tem, da je položaj rudarjev v Franciji veliko boljši, kakor pa pri nas.
Splošna gospodarska kriza se občuti tudi v francoskih rudniških revirjih. Zaslužek takozvanega gosposkega šihta pa znaša povprečno še vedno od 32 do 40 fran-kr>v. K zaslužku pa je treba prišteti še 10 odstotno draginjsko doklado. Te doklade so pred leti znašale celo 25 odstotkov. Poleg tega 'maj~> rudarji doklade za otr>Ke, k se priključujejo vsakemu delavnemu dnevu in sicer za prvega otrosa 1 frank, za drugega otroka 2.50 za vsakega nadaljnjega otroka pa po 2 franka. Praznu;e se tudi v francoskih rudnikih, naši rudarn pa Se vedno napravijo po 9 do 10 šihtov na 14 dni. Tehnično so rudniki dobro urejeni, j-ime so suhe in hladne, da lahko večina rudarjev dela v copatah. L^porabljajo se ameriški stroji za vrtanje in ker se pri
svedrih skozi odprtine na vse strani vsip-Ije prah, nosijo rudarji med delom maske.
Socialno zavarovanje Je v splošnem dobro urejeno. V bratovske skladnice plaiu-jejo rudarji po 4 odstotke od celotnega svojega zaslužka do gotove vsote. Nezg d-no zavarovanje pa plačujejo podjetniške družbe same in dobi rudar v primeru poškodbe polovico svojega dnevnega in sicer najboljšega šestedenskega zaslužka poleg draginjske doklade in doklad za otroke. Rente zaradi težkih poškodb priznavajo posebna sodišča. Pokojnina od bratovske skladnice je dosegljiva z dopolnjenim 55. letom starosti.
Podjetja nudijo rudarjem stanovanje v svojih hišah. V eni hiši so po tri stanovanja in sicer manjša s tremi, večja pa tudi s petimi sobami in kuhinjo. Rudarske hiše imajo velika dvorišča in vsaka družina ima tudi lep kos vrta. Naši rojaki pripovedujejo, da so ta stanovanja zelo ugodna in da lahko doma redijo tudi kokoši, zajce in koze, samo svinj ne smejo imeti. Za stanovanje se plačuje 14dnevno in stane stanovanje manjše rodbire za 14 dni po 6 do 6.50 frankov. Naši rudarji nimajo svojih strokovnih društev, v francoskih sindikatih pa so včlanjeni najbrže vsi in tvorijo v nekaterih podružnicah znatno število. Sami vzdržujejo razna kulturna društva, namenjena izobrazbi in razvedrilu. Kjer ni javnih šol, skrbijo podjetja za šolanje otrok in tudi za cerkve. Poleg Sol so tudi otroški vrtci.
Z drugimi rojaki, ki delajo po tovarnah
EGLED
Literarna slika Viljemove Nemčije
Nedavno smo na kratko opisali štiri poučne knjige o Nemčiji, ki so izšle v beograjski književni založbi N o 1 i t. Sedaj pa ee je tem knjigam pridružila še peta, in sicer delo Heinricha Man na: Podanik, roman Viljemove Nemčije- v tem svojem delu je Heinrich Mann očrtal prvo razdobje vladanja cesarja Viljema II. tako nazorno, da je čitateliu popolnoma razumljivo nasledstvo te dobe v letih 1914. do 1918. in naposled tudi ves Hitlerjev uspeh in današnji položaj v Nemčiji. Viljemova doba ni poznala državljanov, marveč je vzgajala samo podložnike. ki iz lažnega nacionalizma in patriotizma prevzemajo nase jarem oholih iunkerjev in oficirjev ter pod tem jarmom zaničujejo vso demokracijo, za katero so se borili še njihovi očetje. Ustvarjanje suženjskih rluš. ki blagoslavljajo in tudi vdano prenašajo vsako nasilje od zgoraj, da ga notem s sadističnim uživanjem, če mogoče še v verji meri, izvajajo nad vsemi, ki so iim socialno in družabno kolikor toliko podrejeni. je v tem romanu orisano ne samo realistično, temveč tudi psihološko dovršeno. Podložniki. kakršne predstavlja glavna oseba Mannovega dela, so omogočili tudi Hitlerjevo grmado, na kateri so zgorela med drugimi tudi dela Heinricha Maima.
in tudi na posestvih kot začasni delavci, pridejo naši rudarji le malo kedaj v stike. Mezdni pogoji v tovarnah so zelo različni, socialno zavarovanje pa je enotno in so nekaterih njegovih panog deležni tudi priseljenci, ki prihajajo v Francijo kot sezonski delavci.
Izlet na severno mejo
Maribor, 31. avgusta.
Kakor smo kratko že objavili, priredita mariborska moška in ženska podružnica GMiD to nedeljo izlet k Sv. Duhu na Ostrem vrhu, odnospo na Gradišče. Javnosti najbrž še ni znano, da namerava GMiD zgraditi na Gradišču novo, dvoraz-redno šolo. Gradišče ni sklenjena vas, ampak zaselek, kakor jih najdemo običajno v hribovitih krajih. Leži med Sv. Duhom in Kaplo, oddaljeno približno poldrugo uro od vsakega kraja. Iz teh krajev so zahajali otroci do prevrata v šolo v Lučane, ki so ostale žal onkraj meje, kasneje (1. 1922.) pa se je zanje osnovala posebna eksku-rendna šola v Gradišču, ki je samo eno-razredna ter je podružnica šole pri Sv. Duhu. Ta razred se nahaja v najetih prostorih kmečke hiše, ki razumljivo ne ustrezajo zahtevam sodobne šolske vzgoje. Če se k temu še upošteva, da je v tem okolišu okoli 60 šoloobveznih otrok, se vidi, da je potreba po novi šoli nujna. Lahko povemo, da so formalnosti urejene že tako daleč, da je treba kupno pogodbo glede zemljišča samo še podpisati.
S pričujočim izletom želi CMD pokazati obmejnemu ljudstvu, da je naše zanimanje za severno mejo ne samo hipno, temveč stalno in mu hoče dati s tem potrebno moralno podporo in vzpodbudo v njegovi narodni zavesti. K izletu so vabljeni ne samo Cirilmetodarji, temveč tudi vsi prijatelji društva in sploh vsi zavedni narodnjaki. Turistom vrhu vsega ne bo žal časa, ker je Kozjak osobito jeseni vabljiv in lep. Odhod v nedeljo z jutranjim vlakom z mariborskega glavnega kolodvora ob 5.35. Vozne listke je vzeti do Fale; po-vratek bo z Gradišča na Sv. Ožbalt.
Novi dom na Smrekovcu
Šoštanj, 31. avgusta.
V nedeljo bo zaživel Smrekovec novo življenje. Zbral bo k otvoritvi svojega novega planinskega doma trumo prijateljev iz šaleške doline in gotovo tudi še iz drugih krajev. Saj vemo že dolgo, da je Smrekovec ena najlepših naših planin, vabljiva ne samo v poletni sezoni zaradi prekrasnega razgleda po šaleški in Savinjski dolini, marveč tudi pozimi, zaradi ugodnih
Že v prvih letih svojega vladanja je Viljem razdelil državo in državljane na dva tabora, ko je dejal: Kdor ni z memj, je proti meni! In podložniki, ki so bili z. niim, so ga poveličevali kot pijani uniformirani študentje, v vojaški službi so se spretno otresali neprijetnih dolžnosti, da so ohranili svoje moči za teptanje onih, ki nieo prosvitljeni v njegovem delu, v javnem življenju pa so tudi kradli in ubijali v njegovem imenu. Podaniške čedmosti so zad i-šile vse utripe vesti. V Mannovem r>mami nastopajo taki podložniki kot občinski odborniki. podjetniki, pa^orji. sodniki, oficirji in eoloh v tako pestri izbiri, da ne manjka niti — kurtizane, ki si je znala pridobiti dobro varstvo pred moralnimi predsodki. Pod to kasto so pa podložniki druge vrste kot objekt brezmejnega izkoriščanja.
Mannovo delo nam razlaga vzroke osamljenosti Nemčije v duhovnem in političnem svetu itn je zlasti v današnjih dneh posebno aktualno	—g—
Med domačimi in drugimi gledališči. Sezona v obeh zagrebških gledališčih se otvo-ri v soboto 2. t. m. Gledališče na Trgu kralja Aleksandra uprizori kot prvo delo Zaj-revo opero »Nikola Zrinski« v popolnoma novi inscenaciji. gledališče v Frankopanski ulici pa Nušičevo komedijo »Protekcijac
snežišč. Ali sameval je, dokler mu ni dvignila slovesa šaleška podružnica SPD, ki je slednjič izvršila tudi svoj najlepši načrt: zgradbo lične planinske koče.
Svečanost na Smrekovcu bo v nedaiio dopoldne ob 10. otvorjena s sv. mašo na prostem, nato bo koča blagoslovljena, po pozdravnih nagovorih pa se bo razvilo planinsko rajanje. Izhodišče na Smrekovec je iz Šoštanja. Zveze z vlaki so ugodne. Ali zunanji udeleženci naj prispejo v Šoštanj že v soboto, kjer prenočijo. V nedeljo zjutraj ob 4. bo skupni pohod iz Šoštanja na Smrekovec. Da bo vsa prireditev vesela in zelo lepa, bo vnaprej pritrdil vsakdo, ki pozna Smrekovec in šaleščane.
Na južnih mejah domovine
Na severu smo se učili o turških vojnah, čuli »Jeke od Balkana«, v pesmih či-tali o raji in haraču, v duhu gledali age in bege — ali kakšno je prav za prav bilo resnično in vsakdanje življenje naših ljudi v otomanski carevini, kdo nam je to podrobno in iz lastnih izkušenj pripovedoval in mogel pripovedovati?... Na vsa ta vprašanja sem želel dobiti odgovor in sem ga vsaj deloma dobil,« tako piše univ. prof. Fr. Ilešič v svojem članku »Na južnih mejah domovine«, ki ga priobčuje pravkar iz-išla številka tedenskega obzornika »Življenje in svet«. Dr. Ilešičev članek bi moral prebrati vsak izobražen Slovenec, ki hoče »poznati življenje naših bratov na daljnem jugu naše prostrane domovin«
Med novitetami, ki jih gledališči uprizorita v bližnjih dneh. je omeniti nainovejšo Lenor-mandovo dramo »Azija«, v kateri razvija ta originalni moderni francoski dramatik misel o nemožnosti zakona med pripadniki raznih plemen, dalje komedijo »Nevesto iz T.irocka«, ki' io je napisal madžarski književnik Oton Indigo, opereta, ki bo odslej povsem samostojna, pa uprizori kot prvo delo Mackebenovo »Dubarry«. — Sarajevsko Narodno gledališče otvori svojo novo sezono prihodnjo soboto z »Beneškim trgovcem«, kot draga predstava pride na vrsto Nušičeva komedija »Beograd nekdaj in danes«, ki ji bo ob premieri prisostvoval avtor sam s prigodnim predavanjem o svojem delu. _ Narodni divadlo v Pragi obeta
za novo sezono poleg številnih slovanskih del premiere najnovejših del češkoslovaških avtorjev Hiberta. Konrada. Wernerja, Syneka, Kliepera, Kvapila in Samberka. Med neslovanskimi avtorji dominirajo francoski komediografi. Nemci eo zastopani samo s Schillerjevim »VVallmsteinom«. — Veliko Narodno gledališče v Varšavi slavi le tos svojo stoletnico. Prva predstava v njegovi zgradbi se je vršila ob koncu februarja 183«, in 9icer so izvajali Rossinijeve-ga »Seviljskega brivca«, ki eo ga letos ponovili v svečani jubilarni predstavi.
Nova razprava docenta dr. Matka. V >Wie-•ner klinische VVochensohrift« št. 26 je izšla razprava našega znanega internista docenta dr. Ivana M d t k a »Die Pulsation der Milz« (O utripanju vranice). Pisec tu podrobno razpravlja o nekem znaku vranice, ki ga j«
Danes otvoritev sezone
s premfero razkošne opereto
CARIČINA PODVEZA
▼ glavnih vlogah
LILIAN HARWEY CONRAD VEIDT
Predstave ob 4., %8. In %10. zvečer Danes nov Paramountov zvočni tednik.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
Letalska zveza Ljubljane z morjem
Danes poleti »Potez« prvič na Sušak. — Izboljšana zveza z Beogradom
Danes, 1. septembra, se dvigne na ljubljanskem aerodromu prvo letalo, ki ponese potnike iz Ljubljane k sinjemu Jadranskemu morju. Pristalo bo na prostranem Grob-ničkem polju, ki je sušaški aerodrom. Tako torej dobimo z današnjim dnem tudi najbližjo in najlepšo zvezo Ljubljane z morjem, ki bo nedvomno ustrezala mnogim prav tako koristno, kakor dosedanja zveza z Zagrebom in Beogradom.
Potnike bo odpeljal vsako jutro ob 6.30 avto izpred nebotičnika. Z aerodroma pa se bo udobno in varno letalo »Potez« dvignilo ob 7.15. S Sušak?. oa bo avto vozil potnike izpred hotela »Continental« točno ob 16. a letalo se bo dvignilo na sušaškem aerodromu ob 16.45 in priletelo na ljubljansko letališče že ob 17.20, tako da bodo potniki ob 17.50 že v Ljubljani. Cena za
polet iz Ljubljane na Sušak je prav teta kakor v Zagreb, namreč le 180 Din. V to pa je všteta vožnja z avtom do letališča kakor tudi zavarovalnina 400.000 Din, za kolikor je zavarovan vsak potnik.
Od danes dalje je tudi izboljšana zveza na progi Ljubljana-Zagreb-Beograd. Avto odpelje izpred nebotičnika ob 6.20, letalo odleti točno ob 7 in pristane v Zagrebu ob 7.50. Iz Zagreba odleti ob 8.05 ie pmpe na beograjsko letališče ob 10.35. Odtod se dvigne k povratku ob 13.55 in prileti v Zagreb ob 16.25, odtod pa se nadaljuje polet ob 16.40, da so potniki že ob 17.30 v Ljubljani. V veliki meri je torej zveza izboljšana v tem. da v Zagrebu ni treba več postajati kar poldrugo uro. Cene poletu od Ljubljane do Zagreba in Beograda ostanejo seveda naizpremenien*.
Blagajno OUZD so navrtali Tržačani
Izdaja fih »svinjska noga« — Majhno razočaranje
Ljubljana, 31. avgusta.
Vlomilska sodrga postaja zadnje čase v Ljubljani kakor na deželi spet močno predrzna. Tu ne mislimo samo malih vlomov v zasebna stanovanja, v podstrešja in na priložnostne vlome v ta ali oni prostor, marveč gre za strokovnjaške vlome v železne blagajne. Nekaj takih vlomov je bilo izvršenih v zadnjem času v mestu, nekai pa tudi na deželi. Vlomilci so si zunaj ogledali blagajne v občinskih uradih, v podeželskih denarnih zavodih, a tudi v stanovanjih nekaterih bolje situiranih zasebnikov.
Jesensko sezono so otvorili svedrovci z vlomom v blagajno Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti. Ko so prišle davi snažilke v L nadstropje, da pospravijo pisarniške prostore, so ltaj kmalu opazile, da marsikaj ni v redu. Vrata do blagajne in likvidature so bila odprta, spodaj na hodniku pa so ženske opazile nekaj tresk. Izginila je tudi ključavnica znamke VVertheim, ki so jo pozneje našli nekje na hodniku. Ena izmed žensk je takoj odprla vrata na stežaj in stopila iz predsobe za stekleno predelno steno in na svoje nemalo zaprepaščenje zagledala železno blagajno v kotu odprto. Neznani svedrovci so jo načeli na desni strani, napravili na zunanji strani takozvano »svinjsko nogo« nato pa navrtali v notranji steni še dve luknji in izpraznili vsebino blagajne.
Svedrovci pa so se v svojem drznem podvigu hudo prevarili. Gotovo so se lotili težavnega dela trdno prepričani, da bodo našli v blagajni velik znesek, namreč mesečne plače za uradništvo. Namesto več stotisoč dinarjev pa so našli v blagajni samo skromen znesek nekaj čez 4600 Din, ki so ga pobasali v žepe in se nato spustili po napeljani vrvi iz prostorov blagajne v Čopovo ulico ter izginili v noč.
Brez dvoma so bili na delu tržaški vlomilci, ki stalno obiskujejo naše kraje, kjer imajo očividno svoje zaupnike, ki opreza-jo za prilikami in pretehtajo okoliščine,
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Franz Jose-fova« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
sam opazoval in ki sodi med izredno redke primere. Doslej je bilo objavljenih v vsej svetovni literaturi le 14 primerov, 15. in 16. primer je objavil sedaj dr. Matko na podlagi osebnega projeevanja in ju 6kiiša razložiti z novimi pogledi na ta zanimivi problem interne medicine. — Isti avtor pravkar do-vršuje knjigo »Vodnik za higiensko m telesno kulturo šolska mladinec. Snov ie prav aktualna in nimamo o nji še ničesar zbranega in samoniklo obdelanega
»Gruda«, revija za kmetsko prosveto, glasilo »Zveze kmetekih fantov in dekM«. urejuje France Gerželj, naroča se v Ljubljani, Pražakova 8/1. Iz vsebine 6.-7. št.: Ivan Albreht: Pesem kmetske mladine; isti: Zemlja kliče (nadaljevanje); Zwitter: Naš kmet v tlačanski dobi; Marinč: O slovenski gospodarski politiki: Bitenc: Osem blagrov Antonije Brezarieve; Lavrič: Spomini iz ujetništva: Podjavoršek: Ob Sotli; številne druga črtice, pesmi, razprave, vesti iz organizacija. kotiček za dekleta, uganke itd. »Gruda« velja letno 30 Din. za dijake 20 Din.
Zanimiva literarna a!era ? Sarajeva. Pred sarajevskim okrožnim sodiščem se ji pričela razprava proti dramaturgu sarajevskega Narodnega gledališča Borivoju Jeftiču, ki ga toži zaradi klevete Eli Finzi. Ta je v beograjskem »Vremenu« in bivšem sarajevskem dnevniku »Večernja pošta« napisal neke gledališke kritike, o katerih je Jeftič Javno trdil, da nosijo samo Finzijev podpis, pravi avtor pa jim ie Jovan Palavestra. Tihomir Jakšič je kot priča na razpravi izpovedal da mu je Palavestra ob neki priliki res de-
dočim pridejo mojstri sami le na delo, ki ga tudi temeljito izvrše.
V	palači OUZD stanujejo v II. nadstropju nad pisarnami stranke, ki so sinoči res tudi čule pod seboj na hodniku ropot. Služkinja ge. Bukovčeve je okrog 22.15 pogledala, opozorjena zaradi ropota na Čopovo ulico in opazila postajati tam neznanega moškega. Seveda pa ni niti malo slutila, kaj se godi spodaj in se je takoj nato vlegla spet k počitku. Vlomilci — najbržo so bili skupno trije, dva na delu v pisarn! pri blagajni, eden pa kot stražar na ulici — so tako precej nemoteno opravili svoj posel in izginili s .plenom.
Pri delu so se najbrže posluževali rokavic, kajti policijski »radnik g. Podobnik nI našel ne na blagajni ip tudi ne drugod nikakih prstnih odtisov. Tudi so se sre-drovci poslužili črnih delavskih plaščev, ki jih nosijo v uradu uradnice. Dva taka plašča sta našli zjutraj snažilki, ki sta prvi opazili vlom, na stolih poleg vlomljene blagajne.
Vlomilci v Savinjski dolini
Žalec, 31. avgusta.
V	pretekli noči je neznan vlomilec vlomil v občinsko pisarno in navrtal blagajno, iz katere je pobral približno 1000 Din, ker k sreči ni bilo v njej večje vsote. V pisarno je prišel skozi vrata, ki jih je odprl z vitrihom. Orožniki so že našli sled za svedrovcem. Tudi v Št. Petru so hoteli v pretekli noči vlomiti pri g. Šribarju p*, so bili pravočasno pregnani. Zadnji čas se vobče potika po Savinjski dolini več pre-žunov, ki se nadejajo plena med trdo zasluženim hmeljarskim denarjem. Hmeljarji! Vlagajte prihranke in zaupajte svoj denar Savinjski posojilnici.
Nenavadna nesreča s puško
Moravče, 31. avgusta.
V	hiši posestnika Franca Koželja v Ceš-njicah pri Moravčah se je primerila nenavadna nesreča. Okrog 7. zjutraj se je vrnil g. Koželj z lova domov in obesil puško na steno. Ko se je nato odpravil v hlev, se je priplazil k puški njegov hlap-ček Gvido Nanut, učenec Ifl. razreda mo-ravske šole. Ko je ogledoval puško, je gospodar zopet stopil v hišo. Fantek se je gospodarja tako ustrašil, da je spustil puško iz rok. Ob padcu na tla se je pa puška sprožila. Naboj je zadel fanta v spodnji del života. Šibre so povzročile hude rane. Nesrečnega fantka je dal g. dekan Cegnar v sveto olje, nakar so ga odpeljali v ljubljansko splošno bolnico.
jal, da je Eli Finzi njegov psevdonim. Sodišče še ni moglo pojasniti te zamotane zadeve in je razpravo preložilo, da zasliši nove priče.
Velik kulturni pomen srbske srednje re«
ške umetnosti. V zbirki prof. Okunjeva »M j-numenta ariis serbicae-r eo izšle reprodukcije krasnih fresk iz majhne cerkve sv. Ni-kole pri Skoolju. Te slike kažejo tipični videz renesančne umetnosti, v resnici pa potekajo iz dobe srbs&o - bizantske umetnosti. Skoraj 200 let pred renesanco je na tleh srednjeveške Srbije nastala umetnost, ki nas po svežosti barv. mojstrstvu risbe iti kompoziciji spominja renesančne umetnosti.
V srbsko - bizantski umetnosti se torej opažajo prvi začetki renesančnega sloga, a tudi zarodki drugih stilov, ki so se pozneje razvili na tleh Italije. Prav zaradi tega ima umetnostno - zgodovinsko raziskavanje stare srbske umetnosti v Južni Srbiji tako izreden kulturni pomen.
Nov slcar ruskega jezika. Rudba akademija znanosti prioravlja izdajo novega slovarja, ki bo na 1400 tiskanih polah obsegat vse književne besede ruskega jezika od 18. veka do naših dni, besede, ki se uporabljajr v vsakdani! govorici različnih socialnih skupin v različnih krajih sovjetska unije, kakor tudi znanstveni in tehnični besedni zaklad iz vseh področij. Za tisk so pripravljene že prve štiri črke abeceda. Glavn! urednik tega ogromnega dela je akademik Deržavin. a izdaffje naj bi v celoti izšlo v petih letih.
Domače vesli
♦	Današnji Številki so priložene položnice za one poštne naročnike, ki jim je potekla naročnina. Prosimo jih, da jo zaradi reda in olajšanja dela nakažejo takoj prve dni septembra. Oni, ki imajo še kak zaostanek, naj blagovolijo poravnati tudi tega, da ne izgube pravice do »Jotrovega« nezgodnega zavarovanja, ker zavarovalnica »Triglav« ni po pogodbi dolžna izplačati zavarovane vsote 30.000 Din, a ko naročnina ni poravnana za vse pretekle mesece in najkasneje do 14. dne v mesecu tudi za dotični mesec, v katerem se je nezgoda pripetila. Pri spremembi naslova naj naročniki ne pozabijo navesti stari in novi naslov. Premem be naslovov, ki jih uprava lista prejme po pošti, telefonično ali v pisarni upravništva do 17. ure, se izvrše takoj naslednje jutro, po 17. uri pa šele po preteku 24. ur. Uprava »Jutra«.
♦	Jubilej zaslužnega gasilca. Danec iprai nuje v Kamniku 70 letnico krojaški mojster in posestnik na Grabnu g. Egidij Lam-!>ič. Rodil se je v št Vidu nad Ljubljano
in se je kot podjeten krojaški mojster pred 45 leti naselil v Kamniku, kjer si je izbral tudi družico iz znane Brojanove rodbine. Vzorno je vzgojil sedem otrok, od katerih pa so trije že umrli, že takoj po prihodu -v Kamnik je vstopil v novo gasilno draštvo. v katerem deluje zdaj že 44 let. Bil je dalj časa tudi odbornik in je .bil odlikovan za 25 in 40 letno delovanje s srebrno in zlato kolajno. Telesno krepkega ta čilega jubilanta boš videl še pri vsaki gasilski vaji in kadar pokliče tromba na pomoč, ba g. Lampič med prvimi na mestu. Vzornemu gasilskemu delavcu, simpatičnemu in vedremu jubilantu želimo še mnogo srečnih let.
Fototefallika Prešernova ulica 9
ima sveže filme, 8 posnetkov, 23°, 18 do 20 Din. — Razvijanje 4 Din — Kopija 1 Din Strokovno delo! — Po pošti obratno! 8888
+ Osemdesetletnica prve hrvatske srednje «ole v Dalmaciji. Leta 1853. je bila v
Sinju ustanovljena poleg samostana sinj-skih fratrov gimnazija, ki je bila prva hrvatska srednja šola. Nedavno je bila v Sinju ustanovljena državna gimnazija, stara frančiškanska gimnazija pa je sedaj na_ menjena samo frančiškanskim gojencem.
♦	Velike pomorske svečanosti v Splitu. Priprave za velike svečanosti Jadranske straže, ki se bodo vršile od 5. do 8. septembra, so končane. Prijavljenih je nepričakovano veliko število delegatov iz vse Jugoslavije. Vsi oblastni odbori pa tudi mnogi krajevni odbori pošljejo svoje zastopnike, oglašajo pa se tudi številni člani pomlad-ka. Iz Zagreba pride na svečanost poseben vlak. Vsi odbori, ki imajo svoje zastave, jih nosijo na to svečanost. Na železnicah je dovoljena četrtinska vozna cena, ki velja od 4. do 14. septembra. Popust vozne cene se dobiva na podlagi objav, ki jih izdajajo odbori Jadranske straže v vseh krajih. S temi objavami dobe izletniki tudi polovično vožnjo na parobrodih Jadranske in Dubrovniške plovidbe. Državni uradniki dobe v svrho udeležbe štiridnevni dopust. Vseh svečanosti se udeleži tudi celotna eskadra naše vojne mornarice.
♦	Novi učni načrt za osnovne šole je izšel v slovenskem prevodu v Učiteljski tiskarni. Naročila sprejema Učiteljska knjigarna v Ljubljani in poslovalnica v Mariboru. Stane 4 Din. Načrt je izdal g. minister prosvete v zmislu §§ 42 in 44 zakona o narodnih šolah. Po njem se bo (pričelo poslovati s 1. septembrom 1934 in je treba, da ga do tačas prouči vsak učitelj in učiteljica osnovnih šol.
♦	Za vpis dijakinj na učlteijišča je bilo v Zagrebu v zadnjih dneli že več roditeli-skih sestankov, ki soglašajo v tem, da je odklonitev sprejema dijakinj v učiteljske šole velik udarec za roditelje, ki so nameravali svoje hčerke r»3slati na učiteljišča in so šele sedaj zvedeli, da to letos ne bo mogoče. Na sestankih se je zlasti naglaša-lo, da se starši v polni meri zavedajo, da je treba zajeziti hiperprodukcijo učiteljskega naraščaja, a da s tem, če pošiljajo svoje otroke na učiteljišča, še ni rečeno, da so vse dijakinje tudi namenjene učiteljskemu poklicu. Učiteljišča smatralo starši za boljša vzgajališča svoje mladine kakor pa gimnazije in prosijo, da se gojenke tudi v bodoče sprejemajo na učiteljišča, dokler so ta v dosedanjem številu in obsegu, ker se z nesprejemanjem dijakinj pri šolskih zavodih ničesar ne prištedi in ker bi se samo zvišalo število dijakinj v drugih srednjih šolah. Izbrana je bila tudi delegacija, ki bo želje zborovalcev predložila banski upravi in najvišji prosvetni oblasti.
♦	Zemljepisna in zgodovinska učna snov za III. in IV. razred osnovnih šol je
zbrana v Polakovi knjižici ter priporočamo staršem, učiteljstvu in šolam, da jo nabavijo za otroke KI. in IV. šolskega leta. Naroča se v Učiteljski knjigarni in v poslovalnici v Mariboru.
♦	Uvedite Lavtarjevo »Računico« v osnovne šole. Lavtarjeva >Računica« za osnovne šole za III. :in IV. šolsko leto, po kateri je bilo v zadnjem času toliko povpraševanja, je zopet izšla v novi izdaji. Sestavljena je po modernih principih de-kivne šole. Odobrena je od ministrstva prosvete. Sedaj imamo moderno urejeno Lavtarjevo »Računico« za I., III. in »IV. šolsko leto osnovnih šol. One šole, ki so že poučevale po Lav t ar ju, so dobile s tem zopet novo izdajo knjige, drugim šolam pa priporočamo, da jo uvedejo in preizkusijo.
♦ Otvoritev brezplačne knjižne loterije!
Da med svojimi odjemalci pridobimo kar največji krog čitateljev Kari Mayevih romanov, razpisujemo brezplačno knjižno loterijo, za katero delimo v mesecih september, oktober, november 1933 srečke brezplačno, na vsakih 50 Din nakupa po eno srečko. Vsem, onim, ki se bodo v teh mesecih priglasili kot naročniki Kari Maye-vih romanov za leto 1934, damo po 5 srečk. Dobitki so knjige in sicer 25 glavnih dobitkov in 500 drugih. Glavni dobitek je vseh 12 romanov Kari Maya vezanih v platno z naslovno sliko, nato Winnetou I, II, III, knjiga vezano, Satan in Iškariot •!., II., III. vezano. Letnik 1934., Sužnji I., II., III., Knjiga vezana, isto broširano, nato 10 raznih vezanih knjig in 10 raznih broširanih knjig Karla Maya. Ostali dobitki so razne knjige iz Ciiilove knjižpice, Točen seznam
je v načrtu, ki ga vsakemu na zahtevo pošljemo. žrebanje se bo vršilo dne 2. decembra 1933. pod nad^zorstvom notarja. Zahtevajte načrt brezplačne loterije od Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
♦	Iznajditelji razstavljajo. Kakor smo že poročali, se je v Zagrebu ustanovilo društvo jugoslovenskih iznajditeljev, ki hoče skrbeti za popularizacijo iznajdb in izu. mov svojih članov, že pri ustanovitvi je bilo govora o prireditvi razstave raznovrst ni h. izumov in se je sedaj taka prilika nu dila z jesenskim zagrebškim velesejmom. Razstava izumov bo na velesejmišču od 3. do 10. t m. izumitelji pa bodo morali plačati za denoriranje in ostale stroške po 200 Din za razstavo svojih prispevkov. Pri spevki za razstavo se bodo sprejemali samo od članov organizacije. Do otvoritve razstave se lahko še vsak vpiše v organi, zacijo, če pošlje za vpisnino 50 Din ter plača članarino za tri mesece po 10 Din. Predsednik organizacije fzumiteljev je g. Josip Lončar, Zagreb, Palmotičeva ulica 53., ki daje reflektantom tudi vse informacije o izumiteljski razstavi.
+ izlet na Plitvička jezera. V nedeljo priredi Hrvatsko planinsko društvo v Zagrebu izlet na Plitvička jezera pod ugodnimi pogoji. Za izletnike bo pripravljen poseben vlak ob znižanih cenah. »Izletnikom se lahko pridružijo ne samo člani planinskih društev, marveč tudi ostalo občinstvo. Izletniki se odpeljejo iz Zagreba v soboto opolnoči.
+ Kolavdacija bistriške ceste. Posebna komisija je kolavdirala doslej zgrajeni del ceste v Kamniško Bistrico. V komisiji so zastopali bansko upravo tehn. nadsvetnik g. inž. Pire m tehn. inšpektor g. inž. Orel, kamniški sreskj cestni odbor pa načelnik župan g. Kratnar. Komisija je odobrila vsa dosedanja dela na bistriški cesti od Stahovice do Mecesnovca in si ogledala tudi traso za nadaljevanje te ceste. Od Mecesnovca pa do Kopiš morajo zgraditi še okrog 1.8 km ceste, ki bo šla večinoma po dosedanji turistovski pešpoti. Komisija je odobrila tudi to traso, ki je zelo posrečeno izpeljana in že prihodnji dan je pričelo 70 delavcev z delom, da bo cesta še pred zimo gotova. Vožnja po bistriški cesti bo dovo. ljena samo do Kopiš, kjer bodo garaže za avtomobile. Od Kopiš do izvira Bistrice pa je samo 20 minut hoda.
♦	Gradba novega mostu cez Kolpo pri Metliki prav lepo napreduje, dela so v polnem teku. Stari leseni most je bil že tako zapuščen, da je potreba novega mostu res najnujnejša. Gradbo vrši podjetje Slave iz Kranja, da pa ibi gela bila hitreje dOKonča-na, rabijo električni tok visoke napetosti, ki so ga s pomočjo malega transformatorja napeljali od ozaljskega toka. Doslej je prevoz z vozmi in motornimi vozili čez most še bil dovoljen, dočim bo prihodnji teden omejen le na nekatere ure dnevno, da bodo dela lahko nemoteno izvršena. Na to opozarjamo kmete in druge, da ne bo prišlo do nesporazumov. Ko bo novi most končan, bosta v vsem toku Kolpe le dva dobra a tudi edina mostova. Novi most grade na istem mestu, kjer je bil stari, tik pod metliškim novim kopališčem
+ Truplo neznanca v Dravi. Prebivalci vasi Trnovca pri Varaždinu so izvlekli iz Drave truplo neznanega moškega. Po sodbi ■zdravnika je bilo v vodi že kakih pet ali šest dni. Neznani mrtvec je visok 176 cm, dobro razvit, oblečen v temne kopalne hlačke. Lasje so kostanjevi, trk in brade nima. Star je do 35 let. Poškodovan ni bil prav nič. Pokopali so ga v Bartolovcu.
♦	Razgnana tolpa divjih lovcev. Iz Dravograda nam poročajo: Te dni je naša orožni&ka patrulja, ki jo je vodil orožni-ški kaplar g. špeh Ivan, ujela v lovskem revirju, ki ga imata v najemu ravnatelj g. Grubar in poštar g. Kert, dva divja lovca. Bilo jih je seveda več, a gotovo ne bodo ušli zasluženi kazni. Lastnika sta že dalje časa opazovala, da se v revirju vrši živahen lov, ne glede na lovopust. Na dan aretacije je padlo samo v tem revirju do 5. zjutraj že devet strelov. Zadnji ča.° je bil, da so naši vrli orožniki to gnezdo divjih lovcev dvignili.
♦	Po polomu paračinske Oblastne banke, ki je šla v konkurz s pasivo od 7 milijo, nov, je bil v sredo prvi narok upnikov pred paračinskim sodiščem. Javili so se v glavnem siromašni ljudje, ki so pri tej banki izgubili vse svoje prihranke. Ko so odkrili raznovrstne sleparije v tej banki, je njen predsednik baš umrl, član upravnega odbora in obenem blagajnik banke se je obesil, podpredsednik in knjigovodja pa sta z nekaterimi upravnimi svetniki vred zaprta. Ugotovljeno je, da so propadle vse vloge zaradi posojil, ki so jih upravni svetniki in niihovi prijatelji brez vsakih garancij jemali iz banke.
♦	Oblaki vešč, ki so se pojavili, kakor smo že poročali,.najprej v Banjaluki, so se razvlekli tudi na nekatere druge kraje Bosanske krajine. V tako velikih ln gostih trumah tega mrčesa sicer ni bilo nikjer, ponekod so ga pa vendarle morali z lopatami odstranjevati s cest.
♦	S kamnom ubila pijanega moža. V Osijeku se je vršila sodna obravnava proti Jelki Glišičevi iz Slavonske Orahovice, ki je 10. julija ubila svojega moža, ki je pijan prišel domov in zahteval od žene, naj mu da denarja, da bo še lahko nadalje pijančeval. Prišlo je do srditega prepira, pri čemer je žena pograbila kamen ter ž njim moža tako silno udarila po glavi, da se je zgrudil mrtev> Zaradi prekoračenja nujne obrambe je sodišče obsodilo Jelko na dva meseca ječe, pogojno na leto dni.
♦	Krvavi izgredi na planini Maljeni. Planino Maljeno v drinski banovini, ko-lubarski srez razmejuje olJasti že sedem let, da bi pašnike in neke gozdove .razdelile na tri občine. Ko je letos o. julija komisija merila in delila neke planinske pašnike, je prišla iz občine Krčmar depu. tacija, ki je komisiji kazala neke stare listine, po katerih naj bi pašniki na pobočju Maljene, ki pade na občinsko področje, že od nekdaj bili last krčmarskih občanov. Razburjeni vaščani so zemljemercem i» drugim oblastnim organom že takrat grozili z motikami in sekirami, razburljivi protesti pa niso imeli nobenih posledic iu so oblasti razmejevanje odložile, da bi se še enkrat pregledale in ugotovile morebitne stare lastninske pravice do posameznih delov velike planine. Ker vsi ti naknadni pregledi niso dali pozitivnih zaključkov, je razmejitvena komisija te dni zopet prišla na delo in sicer ob asistenci orožnikov. Komisijo pa Je naskočilo okrog 150 z gor-jačami, sekirami in tudi z revolverji dbo-roženih kmetov iz kčmarske občine !,n bo morali orožniki rabiti orožje. Po kratkem
Lukič otvarja
jesensko sezijo ?
Dame, kakor vedno, je tudi za to sezijo založila jesenske obleke in plašče od preprostih do najele-gantnejših pariških modelov. Najnižje cene.
spopadu je bil 1 kmet ubit, 6 pa ranjenih. Preiskava je ugotovila, da sta vaščane na-hujskala župan in neki občinski odbornik. Z njima vred so zaprli še 22 občanov.
♦	Senzacionalen uspeh pri današnjem zaključnem žrebanju srečk državne razredne loterije. Od merodajne strani smo zvedeli, da je pri današnjem poslednjem žrebanju V. razreda 26. kola državne razredne loterije prvič od obstoja loterije dosežen redek uspeh, namreč, da sta obe glavni premiji od 1,000.000 Din in 500.000 Din, torej skupaj 1,500.000 Din odpadli na eno in isto številko srečke. Zvedeli smo, da je ta srečka vseh srečk, to je vse štiri njene četrtinke, bila prodana preko znane tvrdke Bančno komanditno društvo A. Rein in drug v Zagrebu, in sicer dve četr-tinki v samem Zagrebu, ostali dve četrtin-ki pa igralcem v pokrajini, številka ta redke srečne srečke je 48.780.
♦	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz Ljubljane
u_ članstvu krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani! Spomladi smo razposlali našemu članstvu položnice za vplačilo članarine za leto 1933. Večina članstva se je odzvala našemu povabilu; vendar je pa še nekaj članov, ki so pozabili poslati članarino. Te člane vljudno prosimo, da to store čim prej. Naš krajevni odbor bo stal prihodnjo zimo pred velikimi nalogami. Da bo pa mogel izvrševati svoje človekoljubno delo, je potrebno, da ga ljubljansko prebivalstvo vsestransko podpira. Pristopajte y krog čk>_ vekoljubnih delavcev! Letna članarina znaša za redne člane 20 Din, za pomožne pa 6. Pisarna je v Wolfovi ulici, Oražnov dom, dvorišče, številka položnice 11104. — Telefon 3218.
u_ Uradne ure Zveze kulturnih društev so od 9. do 12. in od 15. do 18. V sobotah pa od 8. do 13. ure.
DOPISNA TRGOVSKA ŠOLA
v Ljubljani, Pražakova ulica 8/TL
Začetek novih knjigovodskih, steno-grafskih, trgovskih in jezikovnih tečajev. — Pišite takoj po pojasnila.
8865
u— šentjakobsko pevsko društvo ima
v soboto 16. t. im. v gostilni g. Marenčeta na Dolenjski cesti ob 8. zvečer izredni občni zbor z volitvami predsednika in odbora in s slučajnostmi. Novi člani in prijatelji petja se ob tej priliki vljudno vabijo. Društvo je imelo mesec dni počitnic ln javlja svojim članom, da začenja redne pevske vaje v torek 12. t. m. Vabijo se novi člani.
u— Danes začne vpisovanje na drž. kon-servatorlju in Soli Glasbene Matice ljubljanske. Vpisovanje bo od 9. do 12. dop. za konservatorij, za Glasbeno Matico pa tudi od 15. do 17. ure. Vpisovanje za konservatorij se bo vršilo od 1. do 7. septembra, za Glasbeno Matico pa samo v petek, soboto in ponedeljek. V torek, 5. septembra je na šoli Glasbene Matice že razdelitev ur pouka.
u_ Umrla Je na Tyrševl cesti &6. ugledna gospa Mihaela šinkovčeva. Pogreb bo jutri ob 16. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
u— Sokol II. priredi v nedeljo 3. t. m. društveni pešizlet v pogorje Rašice pri Črnučah. Zbirališče ob pol 6. na dvorišču realke, Vegova ulica, od koder odkorakamo točno ob 6. uri. Na cilju priredimo zabavo na zeleni trati. Prehrano za ves dan je treba vzeti s seboj. Povratek zvečer peš ali z avtobusom iz Ježice. Izlet je na manjen vsem telovadečim, predvsem pa našemu starejšemu članstvu z družinami in onim, ki pridejo premalo v stik z društvenim življenjem. Sestre in bratje, udeležite se izleta v čim večjem številu.
u_ Po svetu potuje že peto leto večinoma peš gdč. Kathe Beschmann iz Neun-kirchena v Posaarju, ki se je včeraj zgla-sila tudi v našem uredništvu. Doslej je prepotovala Luksemburg, Francijo, Belgijo, Holandsko, Švico, Nemčijo, češkoslovaško, s KaTpatsko Rusijo in Avstrijo, sedaj pa je namenjena prepotovati še balkanske države. Potovati namerava še približno eno leto, nato pa bo spisala večjo knjigo o doživljajih in vtisih s Kletnega potovanja po raznih evropskih državah. Vsekakor bo njena knjiga zelo zanimiva, saj je poslala muzeju v Neunkirchen, s katerim ima sklenjeno 61etno potovalno pogodbo, že pet debelih albumov slik, fotografij in zgodovinskih dokumentov. Mladi popotnici, ki se udejstvuje v novinarskem poklicu, želimo vso srečo.
u_ Razsvetljeni čolni na Ljubljanici. Ljubljanski športni klub slavi letos 25 letnico svojega obstoia. V proslavo teza dne priredi v soboto. 2. septembra zvečer po-vorko svojevrstno razsvetljenih čolnov po Liubljanici do trimostja. Povorka krene Iz klubove čolnarne ob izlivu Maleza grabna ob 20. in bo pri trimostju približno ob po) 21. nakar se vrne zopet po strug: navzgor. Med prireditvijo bodo luči na bregovih in mostovih ugasnile. Ta prireditev bo p«
dolgem času _ menda izza kongresa —
prva te vrste in nam bo pokazala možnosti sličnih prireditev na regulirani Ldublia-niči.
ŠEFZDRAVNIK
DR. DEBEVEC
zopet redno ordinira. 8872
DR. JOŽE RANT
zopet redno ordinira
ZA ZOBNO ZDRAVNISTVO, ČELJUSTNO KIRURGIJO IN ORTODONTIJO
NEBOTIČNIK
TELEFON 33-93
u— Izlet Avtomobilskega kluba k Cerkniškemu Jezeru. Za prejšnjo nedeljo na. javijen izlet ljubljanskega Avtokluba se bo vršil to nedeljo 3. t. m. Ljubljanski izletniki se zberejo med pol 9. in 9. uro pred sedežem kluba na Kongresnem trgu 1-1. Kakor že sporočeno, se bo vršil v Obrhu blizu Pudoba po dohodu ob pol 12- do 12. ure piknik na prostem. Pripravljeni bodo raki in postrvi. Izletaa proga gre čez Turjak, Velike Lašče Bloško polico ter čez Lož in Stari trg k Obrhu, povratek popoldne čez Cerknico, Planino, Vrhniko v Ljubljano. Ob povratku se izletniki še enkrat ustavijo na Vrhniki. Izlet se bo vrSil samo v primeru lepega vremena; če bo vreme dvomljivo, je treba povprašati o izletu tajništvo kluba v nedeljo do 9. ure dopoldne.
u_ Nova modema slaščičarna. K lepemu napredku Ljubljane moramo vsekakor prišteti tudi ureditev nove moderne, elegant. ne, res izredno okusne slaščičarne, ki je bila včeraj dopoldne otvorjena v Wolfovi ulici. Stara renomirana tvrdka Pelicon je znatno povečala svoj obrat, poleg prejšnjih prostorov si je pridobila nov lokal, ki ga je temeljito adaptiralo stavbno podjetie inž. Dedek, ki je obenem napravilo načrte za interijčr. Slikarska dela po načrtih GojmLra Kosa je napravila tvrdka Martine in černe, krasno mizarsko opremo pa naš znani mojster Rok Berlič iz Zapuž, zasto-re pa tvrdka >štorac. če še omenimo, da je notranjost priključne, tudi »anovo zgrajene delavnice s keramičnimi ploščami obložilo podjetje Vidic in Kovačič ter da je peči za delavnico dobavila tvrdka Martin-čič, potem smo pač našteli vse tvrdke in umetnike, ki so sodelovali pri ureditvi slaščičarne tako, da je mestu samo v ponos. Tvrdki Pelicon želimo mnogo uspeha.
u_ Dar slepim. Dr. Oton Papež, odvetnik v Ljubljani in soproga darujeta namesto cvetja na grob blagopokojne gospe Mete Bežekove 200 Din za Društvo slepih.
u_ Prve letošnje klobase na žegnanju. Toliko je pripravljenih, da jih bodo imeli vsi Ljubljančani dovolj, poleg drugih izvrstnih jedil, seveda če pridejo ponje v nedeljo 3. t. m. in ponedeljek 4. t. m. v Zg. Kašelj, v znano gostilno pri Gradu Nad plesom in zabavo z različnim sporedom bo vsakdo presenečen. Pomnite! Krofi pa debeli kot polhi! Avtobus izpred Mestnega doma vsako uro v teh dnevih vsakomur na razpolgo in seveda znatno cenejši.
u_ Košnja v Mestnem logu. Kakor v juniju, je zapela kosa tudi sedaj s koncem avgusta, v Mestnem logu. Od vsepovsod prihajajo kmetovalci z vozmi in odvažajo sproti otavo. Navzlic poletni vročini, ki jo je skušala zamoriti, otava niti ni preslaba Popravilo jo je zadnje deževje, da je pognala na posameznih >partiht prav sočna in gosta.
u— Dva ponesrečenca. Progovni delavec Jože PetriC iz Notranjih goric je bil včeraj popoldne z drugimi tovariši vred zaposlen pri prevažanju železniških pragov na glav-nem kolodvoru. Pri prevozu pragov pa mu je padel eden na desno nogo in mu jo zlo mil. Prav tako smolo je imel tudi brezposelni krojač 26 letni Štefan Tominc, stanu, joč na Jurčičevem trgu. Sprehajal se je v šišenskem gozdu za hotelom Bellcvuem, Spodrsnilo mu je ob kraju poti in je padel po bregu navzdol. Zlomil si je desno nogo in so ga morali prepeljati v splošno bolnico.
u_ Tonetova senzacija na ulici. Na Marijin trg se je včeraj okrog 17.30 prhnajal precej razgret 42 letni Tone P. bivši sobo-slikar, doma sicer z Viča, drugače pa brez stanovanja. Posedal je poprej v dalmatinskem lokalu in prijatelj mu je dal za pija_ čo. Malo pred imenovano uro pa ga je zapustil tudi prijatelj in je ostal Tone sam. Vince pa ga je neznansko grelo in ker ni našel posameznika, s katerim bi imel pogovor, je pričel na Marijinem trgu govoriti prav na glas nasproti vsem, ki so prihajali mimo. Stražnik pa ga ni maral poslušati, zaradi česar ga je pozval s seboj. Tedaj pa je pričel Tone protestirati na ves glas in je prav tako počel vso pot proti policijski upravi. Postal je nenadno senzacija ulice. Za njim in stražnikom se je vlila procesija ljudi, pešcev, na kolesih in celo na avtomobilih. Na policiji Tonetu niso napravili nič drugega, kakor da so ga preiskali in ga položili na deske, da je prespal in prepodil vinske duhove, nakar je mogel zjutraj oditi >neko Kuinjo pucat«, kakor se je priporočal.
u_ Drzen vlom v stanovanje. V stanovanje Miline K v Rožni dolini, ki stanuje tamkaj sama s staro materjo je bil izvršen predsinočnjim drzen vlom. Obe sta bili tekom večera na kratkem sprehodu. Priliko pa je izkoristil tat, ki je bil najbrž že dalje časa na preži. Takoj po njunem odhodu se je splazil v prvo nadstropje vile, kjer je zlahka odprl vrata stanovanja in odnesel nekaj dragocenosti, ni pa se pozabil založiti tudi z jestvinami. Napravil je ženskama za okrog 900 Din škode.
Iz Celfa
e_ Nove uradne ure pri sodiščih. Od
danes naprej so uradne ure ob delavnikih pri okrožnem in okrajnem sodišču ter na državnem tožilstvu v Celju od 8. do 14. Ob nedeljah in državnih praznikih bo državna služba od 9. do 11. dopoldne.
e_ Pomorskih svečanosti v Splitu, ki bodo trajale od 5. do 8. t. m., se bo iz Celja udeležilo nad 60 članov Jadranske straže. Objave za četrtinsko vožnjo se Se dobijo pri tajniku JS v Celju, Razlagova ul. 11.
e_ Onesnaženje Voglajne brez konca In kraja. Tudi letos smo že večkrat poročali, da je Voglajna često onesnažena, ker se po njej preliva neka temna, kalna, neprijetno dišeča tekočina. Kljub številnim kritikam In pritožbam je ostalo doslej vse pri starem. Ljudje so povečini mnenja, d* onesnažujejo Voglajno odpadne vode te Westnove tovarne. Sedaj pa izgleda, da to naziranje ni bilo povsem utemeljeno. Včeraj se je n. pr. po Voglajni zopet pretakala temna tekočina. Zanimivo pa Je. da je bila Voglajna od Westnove tovarne do cinkarne čista, šele od cinkarne dalje je postala svetlorjava, od izliva Koprivnice v Voglajno, kjer se izteka tudi kana i iz cinkarne, pa je bila temnorjava. Zadeva Izgleda torej neKoliko drugače nego prej In jI bo treba s te strani posvetit' vso pozornost S primerno energijo bo gotovo mogoče za vedno preprečiti »vo glajnski škandale, si že dolgo časa vznemirja prebivalstvo.
e_ Na lestvah iz Celja v Beograd. Ne davno sta 35-letni Franc Vergles in 25 letni Prane Puhlin, slikarska pomočnika pri g. Gradniku v Celju, sklenila, d« boeta potolkla svetovni rekord v hoji z lestva ml. ki ga je dosegel neki Grad&an na bil zu 500 km dolgi progi Gradec • Budimpe-
Čatežke Toplice
najbolj vroče radiotermalno kopališče v dravski banovini (54.5) stopinj Celzija)
za revmo, išias, otrpelost, želodčne in ženske bolezni!
Od 1. septembra do 31. oktobra 20-dnevno pavšalno zdravljenje za ceno 1200 Din (stanovanje, štirikrat dnevno dobra hrana s kruhom, 20 kopeli, zdravnik, dovoz in odvoz od železniške postaje Brežice ali Dobova, takse in davek). Prospekti na zahtevo. 8742
šta. Slikarska pomočnika hočeta na zlol-Jjivih slikarskih lestvah prehodili €42 km dolgo progo Celje - Beograd. Računata, da bosta dosegla svoj cilj nekaKo v 2 in pol mesecih. Dolgo in narx>rno potovanje bosta pričela v nedeljo 3. t. m. ot> 11. dopoldne na kapucinskem mostu v Celju.
e_ Kino Union. Danes ob 20.30 zvočni velefilm jDete greha« in dve zvočni "pred. igrL
Iz Maribora
a— Izletnikom Jadranske straže v Split.
Ker ie v interesu stvari, da nas pride na proslavo čim več. in to skupno iz vse dravske banovine, sta sklenila oblastna odbora Ljubljana in iMaribor, da se izletniki združilo na Zidanem mostu. Udeleženci i z Maribora se odpeljejo 4. septembra ob 17.47 z osebnim vlakom ter se prl'kliuč;io na Zidanem mostu SjubManskemu brzo-vlaku. Prosimo vse i-zletnike, naj javijo do 1. septembra v naši pisarni svoj pristanek, da moremo oskrbeli, ev. pose-bnš voz.
a— Celodnevna tura na »Mariborskem otoku«. Ker se bliža kopalna sezona svoje«, mu koncu, se uvaja z današnjim dnem v kopališču na »Mariborskem otoku« celodnevna kopalna tura in veljajo zjutraj kupljene vstopnice ves dan. Od danes naprej bo vozil zadnji avtobus iz Kamilice ob delavnikih ob 19.15 uri, ob sobotah, nedeljah ta praznikih pa ob 19.45 uri.
V knjigarni
Tiskovne zadruge, Maribor
Aleksandrova c. 13. 8874-11 dobiš vse
šolske knjige
in vse, kar v soli potrebuješ
a— Vsedržavna strelska tekma > Beogradu preložena. Uprava mariborskega strelskega okrožja obvešča vse svoje včlanjene strelske zvezne družine, da je 22. vsedržavna strelska tekma v Beogradu, ki je bila določena na 3. t m. preložena na čas od 17. do 23. t m. z istim sporedom. Vse družine naj sporoče upravi mariborskega strelskega okrožja število članov, ki se nameravajo udeležiti tekmovanj v Beogradu, da iim bo zamogla pravočasno preskrbeti vozne olajšave.
a —Mali harmonikarji ISSK Maribora
gredo 1., 2. in. 3. t. m. na tamkajšnje vabilo
v	Zagreb, kjer bodo priredili koncerte v Evropa Pala.ce kinu. To bo prvi nastop naših malih umetnikov izven Slovenije. Zagrebški listj pišejo obširno o tem obisku.
a— Važno skupno pevsko vajo bo ime! pevski zbor (ilasbene Matice d revi ob 20.
a— Pregled avtobusov in avtotaksijev bo v ponedeljek 4. t m. ob 15. v mestni plinarni. Lastniki vozil naj se tedaj javijo, a— Prodaja alkohola po trgovinah je strogo zabranjena. Združenje trgovcev v Mariboru je imelo že večkrat pritožbe, da v Mariboru mnogo trgovcev toči alkoholne pijače brez obrtnega dovoljenja in so bili nekateri trgovci naznanjeni obrtni oblafcti. Zato se trgovci opozarjajo, da smejo prodajati alkohol samo v originalnih zaprtih steklenicah.
a— Mestno tržno nadzorstvo apelira na vse občinstvo, da mu pomaga pri kontroli nad cenami pri teži kruha, ker se dogaja, da teža kruha zlasti drobnega peciva predvsem žemelj in rogljičkov ne odgovarja predpisani ceni. Navadne žemlje morajo tehtati 7 dkg, rogJjički in oterogle žemljičke pa 5 dkg.
a— Ponesrečeni Maher živi. Včeraj smo na podJagi zmotnih informacij poročali, da je 16-letni ključavničarski vajenec Franc Maher iz Bresternice padel s kolesa in takoj po prevozu v bolnišnico umrl. Naknadno pa smo izvedeli, da se je Maher sicer zelo nevarno poškodoval na glavi in da mu je delno počila lobanja, vendar pa njegovo stanje ni smrtno nevarno in bo Maher prav verjetno okrevaL
a— Drzen vlom. Preteklo noč so neznani vlomilci vdrla v Ledinekovo trgovino na Glavnem trgu in odnesli raznega blaga nad 20.000 Din. Trgovec Ledinek je odprl svojo manufakturno trgovino šeile pred nekaj dnevi Za vlomilci ni nobenega sledu.
a— Podstrešne podgane na varnem. Policiji se je posrečilo spraviti na varno dva opasna vlomilca, specialista za vlome na podstrešja. Kakor smo že poročali pretekle dni, je bito izvršenih več takih vlomov in je vlomilecema povsod oriše? v roke bogat plen. Podnadzornik policijskih agentov Josip Pavk ti č in policijski agent Cede sta zdaj izsledila v baraki v Danko-
vi	ulici večjo zalogo raznega ukradenega blaga in sicer razno posteljnino, več moških oblek, odej, preprog in knjig, razno slikarsko in čevljarsko orodje, dragoceno porcelansko posodo, vse skupaj v vrednosti nad 20.000 Din. Policiji je bilo takoj lasno, da se mora tat pojaviti v baraki, toda ta jo je še pravočasno pobrisal. Kljub temu so ga izslediili na Aleksandrovi cesti v osebi 29 letnega brezposelnega čistil ca parke,tov Rajinunda Fritza. ki je avstrijski državljan. Fritz je vse vlome in tatvine odfkrito priznal. Povedal je tudi, da mu ji. pri vlomu pomagal neki 15 letni deček, s katerim sta odnašala ukradeno blago v nahrbtnikih kar pri belem dmevu.
»— Dr. Fran Marinič, Trubarjeva ulica št, II, ordinira od 9. do 11. in od 14. do 16. ure.
Gospodarstvo
Uveljavljenje dodatnega trgovinskega sporazuma z Avstrijo
Kakor smo že poročali je včeraj stopil v veljavo novi dodatni sporazum k trgovinski pogodbi z Avstrijo, ki je bil sklenjen pred tedni na Dunaju. Besedilo pogodbe nam še ni na razpolago, vendar se v poučenih krogih sodi, da je ta dodatni sporazum še precej ugoden za nas, saj so mnogi v začetku pričakovali mnogo slabši rezultat glede na odločno stališče Av. strije, da se mora zaradi znatne pasivnosti njene trgovinske bilance z našo državo, doseči izravnava z zmanjšanjem uvoza' jugoslovenskega blaga, kar bi seveda pomenilo prav občutno omejitev naših izvoznih možnosti.
Naši delegaciji je vsekakor uspelo, da ie ostal kontingent za mastne svinje (10-1 tisoč komadov) in mesne svinie (21 tisoč komadov) nespremenjen, prav tako kontingent za pšenico (500.000 met. stotov) s preferenco od 3.20 zl. kron na 100 kg nasproti avtonomni carini. Znižana pa sta bila kontingenta na govedo (od 10.000 do f>.S00 kom.) in svinjsko meso (od 30.000 na 21.000 met, stotov). Na novo ie bil uveden kontingent na naš izvoz jaic, in t-icer v višini 8000 met. stotov, kar pomeni precejšno omejitev, če upoštevamo, da
smo lani izvozili v Avstrijo 26.000 stotov jajc. Nov je tudi kontingent na perutnino (v višini 18.000 stotov) dočim je znašal lanski izvoz 5/.000 stotov.
h dosedanje tarifne priloge B k avstrijski carinski tarifi se l novo pogodbo črtajo postavke za mineralne vode salama gotove organske kemične spojine, spremenjene pa so postavke za jabolka in hruške, češplje, čebulo, govedo, svinje, konje, perutnino, svinjsko mast. iedilna olja in vino
Z naše strani je dobtfa Avstrija ugodnosti glede carin na rokavice, na rute, perilo, damsko konfekcijo, kravate, steznike, čepice, kopalne obleke, torbarske izdelke, čevlje iz gume, predmete iz slono-vinc, lesena držala za orodje, kuhinjsko predmete, profilno železo, tiskano in lakirano pločevino, nekatere izdelke iz kovanega železa, igrače In vodne turbine. Znižana je tudi carina na rotacijski papir, na tiskarski papir in pisalni papir, zvišana pa na gumbe in žepne nože. Nove so pogodbene carine na kakao, gotove čipke, predivo od jute, pergamentni papir, gotove izdelke iz srebra, vzmeti za avtomobile in za nekatere čevljarske stroje.
češkoslovaška ima le še tretjino kmetijskega prebivalstva
Kakor smo že včeraj kratko poročali ie češkoslovaški državni statistični urad objavil rezultate ljudskega štetja iz 1. 1930 <?lede na poklicno razvrstitev prebivalstva. Ta statistika je zelo poučna, ker nam kaže, kako naglo se je mlada češkoslovaška republika razvila v industrijsko državo. Najznačilnejša je pač ugotovitev novega ljudskega štetja, da je leta 1930. število prebivalstva, ki pripada poklicno industriji in obrti, že prekoračilo število kmetijskega prebivalstva kajti po zadnjem ljudskem štetju je bilo kmetijskega prebivalstva v vsej republiki le še 4,859.000 ali 34 odst., dočim je pripadalo industriji in obrti že 5,147.1(00 ljudi ali 34.9 odst. Ce pa pribijemo kmetijskemu prebivalstvu še ono prebivalstvo, ki se preživlja od gozdarstva in ribarstva, se število dvigne tudi le na 5,101.000 ljudi (34.6 odst vsega prebivalstva). Ce pa prištejemo k prebivalstvu, ki se preživlja od industrije in obrti, še ono prebivalstvo, ki pripada poklicno trgovini, denarništvu in prometu, tedaj vidimo, da je v gospodarskih poklicih (razen kmetijstva, gozdarstva in šuvnarstva) skoro polovica vsega prebivalstva, namreč 7.055.000 ljudi aii 47.8 odst.
Spremembe v poklicni razvrstitvi prebivalstva v češkoslovaški republiki v 9 letih od zadnjega ljudskega štetja nam nazorno kaže naslednja primerjava: 1921 1931 kmetijstvo 5,164.000 4,859.000 —305.000 gozdar., rib. 220.000 242.000 -j- 22.000 ind., obrt 4,552.000 5,147.000 +595.000 tr■»., denarn. 787.000 1,094.000 -[-307.000 promet	659.000 814.000 +155.000
j a v. si, voj. 764.000 809.000 -f- 45.000 ostali	1,465.000 1,663,000 +198.000
13,612.000 14.729.000 +1.117.000 Kakor vidimo iz gornjih številk, zaznamuje nazadovanje le kmetijsko prebival-
skupaj
stvo. Kmetijsko prebivalstvo pa se ni zmanjšalo na korist ostalih poklicev samo za 305.000 ljudi; upoštevati je treba tudi, da je odšel v druge poklice ves prirastek kmetijskega prebivalstva v zadnjih 9 letih, ki se lahko ceni na 500.000 ljudi_(od skupnega prirastka prebivalstva 1,117.000 ljudi). Vseh teh 800.000 ljudi so torej morali absorbirati ostali poklici, poleg lastnega prirastka od približno 620.000 ljudi.
Večina kmetijskega viška sta prevzeli industrija in obrt, zakaj prebivalstvo, ki pripada poklicno industriji in obrti, je naraslo za skoro 600.000; prebivalstvo, pripadajoče industriji, obrti, trgovini, denarništvu in prometu pa je naraslo skupaj za 1,057.000 ljudi.
V zadnjih 9 letih je padlo prebivalstvo pripadajoče kmetijstvu, gozdarstvu in ri-barstvu v deželi Ceški od 29.7 na 24.1 odst. vsega prebivalstva te dežele, v Moravsko-Šleski od 35.3 na 28.6 odst., na Slovaškem od 60.6 na 56.8 odst. in celo v Podkarpat-ski Rusiji od 67.6 na 66.3 odst.
Seveda to naglo nazadovanje kmetijskega prebivalstva ne pomeni, da na Češkoslovaškem propada kmetijstvo; nasprotno kmetijska produkcija se je v zadnjem desetletju pod zaščito carin in širokopotezne pospeševalne akcije prav znatno dvignila, kar nam potrjuje tudi stalno in vsakoletno nazadovanje potrebe po uvozu agrarnih proizvodov. Nazadovanje kmetijskega prebivalstva nam le dokazu ie, da lahko danes manjše število kmetijskega prebivalstva zaradi uvedbe racionalnejših in intenzivnejših produkcijskih metod celo več proizvaja nego prej. Nazadovanje kmetijskega prebivalstva pa se je pričelo že v prejšnjem stoletju. Leta 1890. je bilo n. pr. v deželi Ceški še 40 odst. kmeti iskega prebivalstva. 1. 1900 še 35 odst., 1. 1910. 32 odst., 1. 1921. 28 odst. in 1. 1930. samo še 23 odst.
Hmelj
— Žalec. Sf. avgusta. Cene hmelju eo nespremenjeno čvrst?. Tudi danes eo plačevali rlobro blago po 90, boljše pa po 91, 92 in izjemoma do 95 Din za kg. Srednja kakovost se plačuje od 83 Din navzgor. Priznati i" treba, da se pravi savinjski hmeljarji držijo zelo trdno, medtem ko ee iz obrobnih krajev okoliša sem in tja pojavljajo tako-zvani »punklerjk«, ki deloma ovirajo nadaljnjo okrepitev cen, ki ie prav verjetna, ker ie sedaj na tujih tržiščih splošno zelo i-vrsta tendenca in se povsod cene krepko dvigajo- Nedvomno je. da letošnji pridelek ne bo kril potreb evropskih pivovarn, kaj šele ameriških, a za ameriški račun se pri nas in v drugih evropskih okoliših, _ kjer imajo že kaj novega blaga, nakupujejo velike količine. Kakor doznavarr.o, ji več trgovcev prejelo ponovna naročila za večje nakupe. Sodi se. da ie v Savinjski dolini prodanih doslej okrog 3000 metrskih stotov. ]'n neki vasti iz Niirnberga je bila v Volk-rvhwandu v hallertausketn okolišu prodana večja partija novega hmelja po 310 mark za 50 kg (110 Din za kg).
= Začetek kupčije z novim hmeljem v \'emčiji. Čeprav se je obiranje hmelja komaj pričelo beležijo v hallertauskem okolišu že prve kupčije fz Niirnberga poročajo, da je prišlo v torek do prvega večjega zaključka. Neka pivovarna je kupila 4!) starih stotov novega hmelja, za dobavo takoj po obiranju, po ceni 300 mark ea 50 kg (106 Din za kg).
= Nadaljnje dviganje hmeljskih cen v češkoslovaški. Kakor poroča »Venkov* 31. avgusta je živahno povpraševanje po hmelju povzročilo nadaljnji dvig cene. V sredo so plačevali za prvovrstni žateški hmelj že 2600 Kč za 50 kg (114 Din za kg) in se je cena gibala v okviru 2400 — 2600 Kč (106 — 114 Din).
= Amerika kupuje hmelj tudi v Angliji. Kakor poročajo iz Londona, so letos nastopili kot kupci angleškega hmelja tudi Američani. Angleški hmeljarji pričakujejo, da bodo za najboljši hmelj dobili 15 funtov za stot. Obenem računajo, da bo tudi povpraševanje za domači konsum večje v zvezi z znižanjem angleškega davka na pivo za 25 odstotkov.
Gospodarske vesti
— Razstava pohištva. Ena izmed mnogih zanimivosti na letošnjem jesenskem velesejmu bo brez dvoma tudi tradicionalna razstava mizarskih del. Pohvalno bodi omenjeno, da so se odločili kompaktno razstaviti svoje izdelke tako mizarski mojstri iz št. Vida kako- tudi Ljubljane in okolice. Poleg njih razstavi tudi še več drugih pohištvenih tvrdk samostojno. Izdelki naših mojstrov so priznani po svoji kakovosti in solidnosti ter po skrajno zmernih cenah. Razstavljene bodo kuhinjske, spalne, jedilne oprave, pisarne in druge od najpreprostejše do najfinejše in najbogatejše iz-
delave. Vsak razstavljalec nudi vsakomur brezplačen proračun, brezplačne načrte in vse informacije in pojasnila. Zlasti tujci naj se prepričajo, da pri nas mizarski izdelki nič ne zaostajajo za onimi tujih tvrdk v kakovosti, cene naših izdelkov pa so v vsakem pogledu več ko konkurenčne.
— železniške postajne blagajne legitimacij za obisk letošnjega jesenskega vele-sejma v Ljubljani ne bodo imele interesentom na razpolago, kakor je to bilo doslej običajno, ker generalna direkcija državnih železnic letos tega ni dovolila. Zato naj si legitimacijo za polovično voznino preskrbi vsakdo pravočasno še pred prihodom na postajo. Legitimacije prodajajo biljetarne »Putnika«, vsi večji denarni zavodi, občinski m župni uradi in podružnice Kmetijske družbe. Pri nabavi legitimacije se plača 3 Din, ostanek 27 Din pa pri sejmski blagajni ob vhodu na velesejem. Kjer legitimacij ni na razpolago, jih zahtevajte od urada velesejma v Ljubljani.
Borze
31. avgusta.
Na ljubljaneiki borzi ee je danes deviza Newyork znova za malenkost dvignila, dočim je London ostal skoro nespremenjen. Avstrijski šilingi so v privatnem kliringu notirali 8.75 — 8.85 (v Beogradu 8.525 do 8-60). Grški boni eo bili v Beogradu zaključeni po 38.
Na zagrebškem efektnem tržišču je v ■ državnih papirjih nastopilo zopet čvrst^jše razpoloženje. Vojna škoda se je okrepila za več točk in ee je trgovala po 238 (v Beogradu po 239 in 236), za decembr pa prav tako po 238 (v Beogradu po 243). Tudi za dolarska posojila }3 nekoliko veg zanimanja. Promet je bil samo še v 6°/o begluških obveznicah po- 35.50.
D^vizo
Ljubljana. Amsterdam 2311.51 - 2322.86, Berlin 1366 80 1377 60 Bruselj 80135 805.29. Curih 1108 35 - 1113 85. London 182.75 _ 184 35. Newyork 4008 27 -4136.53, Pariz 224 93 226 05. Praea 169 90 _ 170 76, Trst 302 01 - 304 41 fnremfjs 28 5 rwist.) Avstrijski šiling v privatnem kHrinsni 8.75 _ 8 85
Zagreb. Amsterdam 2311.51 - 2322-86, Berlin 1366.80 — 1377.60. Bruselj 801.35 do 805.29, London 182.75—184.35, Milan 302.01 do 304.41. Nevvvork ček 4030-27 — 4008.27. Pariz 224.93 _ 226.05. Praga 169.90—170.76.
Curih. Pariz 20.29. London 16.54, New-rork 364 50. Bruselj 72.30. MMan 27.26, Madrid 43.30, Amsterdam 208-45, Berlin 123:50. Duna? 57.60. Stockholm 85-30. Oslo 83.20, Kobenhavn 73.80 Praga 15.34, Varšava 57.85. Bukarešta 3.08.
Dunaj. (Tečaii v pri v. kliringu) Beograd 11.55. London 29.02, Milan 47.73, Newvork 633.64. Pariz 35 57. Praga 25.32. Curih 175.21 100 S v zlatu 128 ? pap.
Efekti
Ljubljana. Vojna škoda 232 zakli.. 7"/» investicijsko 49 — 51. 7"/c Blair 33.75 den-.
Muholovec
AEROXOM
polovi vse muhe!
Če mnogo posname//, . Tbref
zahtevajte izrecno
„ Aeroxon *
8°/« Blair 35.50 d?n-, TI* Dri hipotekama banka 48 den., 4®'o agrarne 27 den.
Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda 237 — 239, za december 236 — 239, 7% investicijsko 49 — 53, 4% astrarne 26 — 29, 70/0 Blair 33.75 — 34.50, 6V® begl-iški 35.50 do 37; bančne vrednote: Pri v. agrarna banka 225 — 230; industrijske vrednote: š"-čerana Osijek 170 bi., Trboveljska 125 bi.
Beograd. Vojna škoda 238, 236 zatclj-, za oktober 240 zakli-, za djcember 243 *aklj., 7°/e investicijsko 51-50 z:, ki j., 6*/» bejjluške 37.25, 36.75 zaklj.. 8V0 Blair 36 - 37, 7Vt Blair 34.50 zaklj., 7«/« Drž. hipotekama banka 5o den., Narodna banka 3600 dsn., Priv. agrarna banka 230 zaklj.
Dunaj. Državne žjleznice 15.95, Alpine-Montan. 11.55. _'
Blagovna tržišča
LES.
+ Ljubljanska borra (31. avg.) Tendenca za les bolj živahna. Zaključeni eo bili 4 vagoni, in sicer 3 vagoni jalovih desk in 1 vagon rezane mecesnovine.
2ITO
+ Chicago, 31. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za september 84.25, za december 90, za maj 9425; koruza: za december 54.50, za maj 60.75; rž: za septjmber 73.25, za maj 86.
+ Winnipeg. 31. avgusta. Začetni t>čaji: Pšenica: za oktober 71.50, za december 73 50. za marc 78.50.
+ Ljubljanska borza (31. avg.) Tendenca za žito mirna- — Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mleveki tarifi): nova baška. 79/80 kg 167.50 — 170; nova »r?mska, 78/79 kg 155 — 157.50; koruia (po mlevski tarifi): baška promptna 105 — 107.50, za sept. 112-50 — 115; moka: baška, »0« i* nove pšenica 320 — 325. banatska 330 d« 335.
+ Kovosadska blagovna bori« (31. avg.) Tendenca nespremenjena. Promat 64 vagonov. Pšenica (78 kg): baška, okolica Novi Sad, srednjebaška, gornjibanataka, baška ladja Dunav 105 — 107-50: baška, okolica Sonibor 102.50 _ 105; gornjebaška, baška potiska in baška ladja Tisa 107.50 - 110; sramska In slavonska 100 — 102.50; juino-banatska 97.50 — 100. Konua; baška 62 do 64; sremska, baška, okolica Sonibor, banatska 63 — 60; slavonska, baška ladja Sava ali Bagej 65 — 67; baška, ladja Tisa ali Dunav 66 — 68- Oves: baški, sremski, slavonski 55 — 57.50- — Jefmen; baški, srenv ski, poml 66/67 kg 62.50—65. Moka: baška, banatska »0a« in >Ogg» 207.50—227.50«, >2« 187.50 — 207-50; »5« 167.50 — 187.50; »6« 137.50 _ 157.50: »7« 95 - 105; >8« 50 do 52.50; banatska, sremeka »Og« in »Ogu« 197.50 — 212-50; >2« 177.50 _ 192.50; »5« 157.50 — 177.50; »6« 127.50 — 142.50; »7« 90 _ 100; *8< 50 - 52.50. Otrobi; baški. sreniski 42.50 — 45; banateki 40 — 42.50 Fižol: baški. sreinski 92.50 — 97-50.
+ Budimpeštanska terminsk« bori« (31. avgusta). Tendenca stalna, promet srednji. Pšenica: za oktober 8.38 — 8-89, za marc 9.38 _ 9.40; rt: za oktober 5.08 — 5-10; koruza: za maj 7.54 — 7.56.
SOKOL
Sokolska četa v Kozarjah priredi v nedeljo ob 15. svoj prvi telovadni nastop na vrtu br. KuSarja, »Pri dolgem mostu«. Četa je bila 5e le pred meseci ustanovljena in že stopa pred javnost s svojim delom. Poleg dela seveda ne bo izostala tudi zabava. Ob zvokih »šramel-tria« se bo zavrtelo staro in mlado, krasni dobitki pa bodo pri »ribjem lovu v kalnem« razvedrili tudi ona srca, ki ne najdsjo zadoščenja v plesu. Nihče ne bo te prireditve več pozabil, vsakdo se bo z veseljem spominjal Sokolov v Ko-zarjah, pri katerih se za mal denar pošteno razvedri v teh težkih časih. Veliko energije imamo, pa saj ni čudno, ker imamo tako veliko srce (iz lecta). Srečen tisti, ki ga bo odnesel!
Vremensko poročilo
številke za označbo kraja pomenijo: l čas opazovanja. 2 stanje barometra, 3 temperatura, 4 relativna vlaga v •/•- 6 »mer In brzina vetra 6 oblačnost t—1Q
7 padavine v mm, S vrsta pa4avtn. Temperatura: prve številke pomenijo os' ▼išjo, druge najnižjo temperaturo, 31. avgusta Ljubljana 7. 766.5, 8.6, 90, mirno, megla, Ljubljana 13. 764.3, 21., 63. SI, —; Maribor 7. 764.1, 12.0, 80, NNW8, 1. Zagreb -7, 764.4, 16.0. 70, NWi2, 4, Beograd 7, 762.6. 13.0. 90, W3, 10. 1.0. dei; Sarajevo 7. 765.0, 11.0, 90, Wl, 10, 1.0, dež; Skoplje 7, 762.7, 15.0, 80, mirno, 10, 4.0. dež Split 7. 763.3. 19.0, 60, NE1, 3,	Kum
bor 7, 762.9, 18.0, 70, mirno, 9. —, Rab 7, 764.7, 18.0, 50, B5NB2, 0, —; Vis 7. 763.7, 18.0, 50, N3. 4,
Temperatura: Ljubljana 8.0; 23.0, —; Maribor 18.6, 10 0; Zagreb 210. 12.0: Beo grad 19.0, 12.0; Sarajevo 15.0. 10.0: Skop ije 20.0. 12.0; Split 27 0 16.0: Kumbor -16.0; Rab -. 130; Vis -. 16 0
Solnce vzhaja ob 5.19 zahaja ob 18.41.
Luna vzhaja ob 17.4, zahaja ob 0.5.
Šport
Ilirija se poslavlja od
igrišča
Letos poteka, petnajsto leto, odkar j«
Ilirija otvorila svoje igrišče ob Celovški cesti. Športno občinstvo se ga je zelo privadilo. Cesto je zapuščalo igrišče navdušeno zaradi lepe igre, ki so jo nudUt beloae-leni, bili so pa tudi časi, ko nI šlo vse tako, kakor bi tfedalci	videli. V teh pet-
najstih letih ae je igralo na Iliriji mnogo tekem, prijateljskih, prvenstvenih in mednarodnih. Videli smo najrazličnejša moštva. Ljubljanskemu občinstvu so se po vrsti predstavili najboljši jugoslovenski klubi, svoje znanje pa so tudi pokazali najboljši profesijonalni klubi srednje Evrope. Videli smo renomirana moštva če-škoslovaške, Avstrije, Madžarske, Nemčije, Italije in Rumunije. Zlasti dobro obiskane so bile tekme s Gradjanskim, ki polnih 6 let nI mogel doseči niti ene image v Ljubljani, Nešteto »derbjrjev« med Ilirijo in Primorjem je doživelo igrišče. Razen nogometa, je bilo igrišče deležno tudi lepih lahkoatletskih, hazenskih in drugih prireditev, celo boksarska prireditev se je vršila na njem. V zadnjem času je bilo tudi več nočnih tekem. Zdaj pa je prišel čas, ko mora Ilirija igrišče zapustiti, že lani so začeli postavljati na malem igrišču za treninge veliko poslopje, zdaj pa je par-celiran še ostali prostor in ne bo več dolgo, ko bo na igrišču potihnil hrup gledalcev, ko ne bo več slišati piščalke sodnika. Ilirija se bo še letos preselila na svoje novo igrišče.
Prvo tekmo na sedanjem igrišču je igrala Ilirija z zagrebško Sparto, ki takrat ni prav nič zaostajala za renomirano trojico Gradjansk, Hašk in Concordia. V nedeljo bodo belozeleni igrali poslovilno tekmo. V gostih bodo imeli koroškega prvaka celovško Austrio, ki je v zadnjem času dosegla pomembne uspehe. Z veliko sigurnostjo si je osvojila prvenstvo in je premagala po vrsti vse svoje nasprotnike; Villacher SV s 5:0, KAC s 3:0, Rapid z 8:1. Med drugimi je premagala tudi renomirani GAK s 5:2, tirolskega prvaka Innsbrucker AC s 6:0, Udine s 4:1 in Varaždinski SK v Va-raždinu s 5:1. Celovčani so torej jako močna enajstorica, ki bo Iliriji trd oreh. Prejšnja leta smo imeli Celovčane redno v gostih, vendar so jim bili naši vedno kos, v zadnjem času pa so Korošci znatno napredovali in so torej nasprotnik, ki ga Tii-kakor ne smemo podcenjevati. Tekma se bo pričela ob 17.
VII. športni dan na Rakeku
Kakor vsako leto priredi SK Javornik na Rakeku tudi letos v nedeljo svoj športni dan. Program te manifestacije notranjskega športa je prikrojen tako, da bodo imeli priliko izkazati se vsi športniki Notranjske.
Dopoldne bo tekmovanje v tekih na 2000 metrov po Rakeku, na 100 m in v švedski štafeti (400 krat 300 krat 200 krat 100 m), zadnji ttve točki na cesti Unec—Rakek, za ponosni naslov »Prvaka Notranjske 1933«. Prvenstvo na 100 m brani SK Menešija iz Begunj nad Cerknico, prvenstvo na 2000 metrov in v švedski štafeti pa SK Javornik. — Dosedaj je prijavljenih 8 štafet iz Cerknice, Begunj, Unca. Logatca. Vrhnike, Planine in Rakeka ter 9 posdincev za tek na 100 m in 5 za tek na 2000 m. — Vodstvo tekmovanja je v izkušenih rokah ter bo dopoldanski program, ki se prične ob 10. do 12., gotovo končan.
Popoldne se spoprimejo najprvo stara garda proti najmlajšim Ta tekma se prične ob 15.15 in bo najzanimivejži del vsega programa. Med starimi kanoni so nekatere resnične zvezde. V odmoru do pričet-ka glavne tekme se bodo vršili propagandni meti diska in krogle. Tudi tu bo boj za najboljšega na Notranjskem!
Ob 16.45 se prične glavna točka: Prijateljsko srečanje med ASK Primorjem iz Ljubljane in domačim SK Javornikom. Domačini bodo svoje vrste izpopolnili s Aličem in Sušteršičem T., ki se te dni vrne od vojakov. V vidu naj imajo, da so si izbrali najtežjega nasprotnika, ki je preteklo nedeljo zmagal v Litiji s »balincarskim« rezultatom 21 : 0. — Pazijo naj domačini, da tudi oni ne bodo žrtev tako strašne višje sile.
Zvečer bo program zaključen z veselico v Sokolskem domu. — Veselični odbor se že ves teden trudi, da bo postrežba najboljša, zabava najprijetnejša. Ni se ustrašil stroškov ter uredil v glavni dvorani močno električno razsvetljavo Pozivamo Rakek in okolico, da ta dan žrtvuje SK .la-vorniku in mu tako pripomore do najlepšega uspeha!
Službene objave LNP
(Seja p. o. 30. avgusta.)
Naivoči gg.: Kuret. Šetina, Novak, Skuhala, Oman, Kosirnik, Zupane, Brumen, Anko, Vrhovnik, upravičeno odsoten Starec.
Preložitve za klubske proslave rezerviranih terminov (športni dnevi) se bodo sicer jemale na znanje, toda drugi termini se klubom ne bodo rezervirali.
Pozivajo se MO. da takoj izžrebajo pare in določijo termine za jesensko prvenstveno sezono. Začetek jesenske prvenstve-ne sezone LNP za vsa okrožja in razrede se določi na 1. oktobra 1933. lahko pa se klubi sporazumejo za odigranje tekem pred 1. oktobrom.
Izžrebani pari podsaveznega liga-razreda: savskega okroiia so:
1. oktobra: Sloga : Sava v Sevnici, Krški SK : Elan v Krškem: 8. oktobra: Krški SK : Sloga v Krškem. Elan : Sava v Norem mestu: 15. oktobra: Krški SK : Sava v Krškem. Elan : Slog« v Novem mestu.
Pozivajo se klubi: SK Krški, Sloga—Rad-na pri Boštajnu in Sava v Sevnici, da ta-koi prijavijo svoja igrišča v verifikacijo
Izžrebani pari podusvezne liga-razreda: k Maribor : Rapid v Mriboru. 2. čakoveč-Icl SK : Rapid v čakovcu, 3- Človečki SK : HeriTie« v f-akovcu. 4. železničar : •^akovečki SK v Mariboru. 5 Železničar : «?ap!d v Mariboru. 6. SSK Celie 'ali Elan): Vlaribor v Celiu (Novem mestu). 7. Celje 'Elan^ : Hermes v Celiu (Novem mestu). S Celie CEW t Železničar v Celiu (Novem mettuV 9 Hcmes : Rapif< v Lluhllani. 10 <":akovečki SK • rvii*	v Ča kovcu. 11 Ž«»le*tvp*r Maribor v Maribo ni. 12 Ze'-»ničar • H«rme« v Mariboru 13 Celie : Ran«d v Celiu (Nov#iw mestu). 14. Maribot : £akovečki SK v Ma-
Zagreb, Gajev« ulica št. 31. Telefon 73-35.
iaja»«ii>o	p® Ž5 do 35 Din. Prr»»f»w»
dom*i* kult tuja. Ubr»n» n«mvn» fina. Velik » blaten »rt. fri bivanju preko Ž4 a» 15% popueto. — Pri****« se lastnik DJUKO PAJ1C.	-61'»
NEKAJ PRAV POSEBNEGA
je preizkušena LUijaJJova mlečna krema Pa-raceleua, S svojim nedosegljivim blagodejnim vplivom na koio predstavlja ta krema idealno sredstvo za nego lepote. Zahtevajte izrecno Paracelsus Lilijanovo mlečno kremo in odločno odklonite, če Vam ponudijo kako podobno kremo. Paracelsus k. d., Zagreb 3.
riboru, 15, Hermes : Maribor v Ljubljani. Termini se bodo določili na prihodnji seji.
Nadalje je u. o razdelil ljubljanski drugi razred v dva razreda po Jest klubov in so se izžrebali pari:
Drugi A. razred: 1. Grafika : Jadran, 2. Ilirija : Korotan, 3. Slovan : korotan, 4. Ilirija ; Reka,'5. Ilirija ; Grafika, o. Korotan : Jadran, 7. Slovan : Grafika, 8. Slovan : Jadran, Slovan : Reka, 10. Ilirija : Jadran, 11. Korotan : Reka, 12. Korotan : Grafika, 13, Ilirija : Slovan, 14. Grafika : Reka, 15. Jadran : Reka.
Drugi B. razred: 1. Disk : Mars, 2. Disk : Zalog, 3. Disk : Domžale, 4. Mar- : Zalog. 5, Domžale : Svoboda — Vič, b. Mars : Svoboda — Vič. 7. Zalog : Sloga, 8. Mars : Sloga, 9. Disk : Sloga, 10. Zalog : Svoboda — Vič, 11. Svoboda — Vič : Sloga, 12. Domžale : Zalog, 13. Domžale : Mars, 14. Disk : Svoboda — Vič 15. Domžale : Sloga. Termini se bodo določili na prihodnji seji. Izžrebani pari in termini gorenjsko-notranjskega okrožja se bodo objavili, čim bo dosežen sporazum med prizadetimi klubi, (Dalje.)
(Seja u. o. 30. avgusta.)
Prisotni gg.: Kybar, Kuret. Novak, Logar. ravn, šetina, Jugovec, Kralj, inž. Debelak, Melicer, Pevalek, Dorčec, Buljevič, Malovrh, Petrie, Skalar, kačar. Drufovka. Odsotni gg.: dr. Kosti in Vospernik (opr.).
Vzame se na znanje pismena prijava sodn. kand. g. Arhar F. O tem se obvesti OZDS pri LNP in MO Trbovlje ter SZNS. Vzame se na znanje dopis SK Bratstva št. 208 od 18. avgusta, na dopis št. 201) od 18. avgusta se bo pismeno odgovorilo. Dopis ZNP št. 1241 od 26. avgusta 1953 se dostavi na znanje ISSK Mariboru. Na dopis SK Amater št. 74 od 24. avgusta se bo pismeno odgovorilo, prav tako na dopis SK Svoboda, Maribor.
Kaznuje se SSK Celje na osnovi čl. 1 Spi. Pr. JNS z uporabo čl. 7 k. I'. -INS. ker je 13. avgusta nastopil z ne verificiran ;m igralcem proti SK Jugoslaviji, Zagreb, z 14 (štirinajst) dnevno zabrano igranja, to je od dneva izrečenega suspenza (od IS. avgusta do 31, avgusta 1933.) s pravom nastopa 1. septembra 1933. S tem v zvezi sc vzame na znanje dopis gornjega kluba od 21. avgusta in zapisnik MO Celje od 21. avgusta 1933.
V nekaj vrstah. Prihodnja prvenstvena nedelja bo prinesla pet srečanj, kar pomeni, da je prost samo en klub, in sicer ljubljansko Primorje. Tekme bodo v Beogradu Jugoslavija — Bask (sodnik Fabris), v Novem Sadu Vojvodina BSK (Knifer), v Zagrebu Gradjanski—Hajduk (Mika Po-povid), v Osijeku Slavija — Concordia (Focht) in v Sarajevu Slavija—Hašk (Ru-žič). — V soboto 9. t. m. bo v Gradcu medmestni plavalni miting z Ljubljano, na katerem bosta obe reprezentanci startali na 50 m, 100 m, 4 krat 50 m, 4 krat 200 m, 100 m hrbtno, 100 m prsno in 3 krat 100 m mešano ter odigrali vaterpolo tekmo.
Službeno iz OZDS pri LNP. Delegirajo se dne 3. septembra: v Ljubljani Ilirija: Avstrija (Celovec) g. Pevalek, igrišče Ilirije ob 17.; istotam ob 15.30 predtekmo g. G rožnik; v Sevnici: Sava—Zet (Zagreb) g. Janežič (rez. Svetek). Sava naj takoj javi MO Celje pričetek tekme.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Panes od 17. naprej strogo obvezen trening za ligino skupino.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). 1 rc-ningi v septembru se bodo vršili vsak dan razen četrtka ob 17. pod vodstvom trenerja g. Ulage. Ker smo pred drž. prvenstvom, naj se vsi atleti treningov udeležijo redno in polnoštevilno!
NSK Sparta. Drevi ob 20. strogo obvezen članski sestanek v gostilni »Koroški dom«, Pridejo naj sigurno: Ivko, Dolinar, Pogačar, Serše, Humar I. in II., krasovec, Jenko, Vrhovec, Zupane, Jereb, Otič. Zad-nik, Zavrl in drugi; prav tako vsi gg. odborniki.	_	, „ „ .
SK Svoboda (Vič). Drevi ob 20.j0 izredno važna seia odboja, na katero se vabijo sigurno gg,: Kralj, Jordan, Simome.
Tragična smrt vzorne matere in gospodinje
Kamnik, 31. avgusta.
\r nedeljo popoldne je doletela huda ne-greča gospo Frančiško Iskro, ženo uglednega posestnika in zidarskega mojstra gospoda Matevža Iskre v Kamniku. Po nekem opravku na Homcu si je hotela skupno s hčerkama ogledati, kako kažejo jesenski pridelki po poljih. Šli so ob železniški progi proti novi postajici na Duplici. V živahnem razgovoru so šele pozno opazili, da prihaja za njimi kamniški vlak. Gospa iskra »e je hotela umakniti, v naglici pa je namesto vstran stopila na progo. Po usodni zmoti se ni mo^la več pravočasno umakniti lokomotivi, ki jo je zadela ob stran in pahnila s proge.
Prvotno so sodili, da poškodbe ne bodo tako hude. vendar pa jim je v sredo zjutraj podlegla. Gosna Frančiška Iskra je štela 65 let in je bila vzor skrbne matere in gospodinje. Sama je vedno vodila veliko gospodinjstvo in s skrbjo in ljubeznijo vzgojila 16 otrok. o<) katerih jih zdai živi še osem. Kljub lepi starosti je bila še krepka, čila in delavna. Njena tragičn:« usoda je vse globoko presenetila. Pogreb bo v petek ob 16. iz Grabna na Žalr
POPOLNA POGODB/
v smislu zavarovalnega zakona to oe kb Im prostovoljna podpor« sil dajatev Je t«
vsakega naročnika „Jutra
nezgodno zavarovanje pri Zavarovalni« ^THelSV«	VI Se niste nnr«v*-
(t
Iz življenja in sveta
Povratek francoske odprave z Groenlanda
Kakor smo že poročali, se je vrnila z Groenlanda francoska znanstvena ekspedicija, ki je prebila leto dni v Scoresbyjevem zalivu. Vodil jo je poročnik bojnega broda Habert, sin francoskega admirala, ekspedicijski ladji, minonoscu »Polluxu«, pa je
poveljeval korvetni kapitan MaiIoux.
Ekspedicija je imela velike znanstvene uspehe, njeni člani so se pa vrnili vsi živi In zdravi. Kakor pravi poročnik Habert, se morajo za to zahvaliti tudi izredni milini zadnje groenlandske zime, ko je toplomer dosegel »kvečjemu« 38 stopinj pod ničlo, dočim pade običajno tudi na 50 stopinj. Na sliki vidimo »Polluxa« v groenlandskem ledovju. v krogu pa vodjo ekspedicije Haberta.
Vojaška metropola pod zemljo
Francija se je zasigurala pred ponovnim nemškim
vpadom
O priliki Daladierjevega obiska na francosko nemški meji poročajo pariški listi zanimive podrobnosti o francoskem utrdbenem pasu vzdolž meje.
»Petit Parisien« pravi, da se od trdnjav-skega pasu, ki se vleče na stotine kilometrov v daljavo ter je oddaljen od meje kakšnih 12 do 18 km, na prvi pogled nič ne opazi. Pod zemljo pa, v globinah, ki jih pozna samo rudar, je Francija zgradila cele kolonije,
ki se jim ni prav nič treba sramovati imena mesta, v tem svetu prebivajo vojske lahko mesece in mesece.
Globlje kakor sto metrov pod zemljo, piše list, smo odkrili neznano mesto, pravcato
vojno taborišč«.
Tam so ceste s tračnicami in vlaki in vse je razsvetljeno, da človek pozabi na to, aa je v podzemlju. Skoraj v tempu brzih vlakov drdrajo po tračnicah udobni vozovi. Ceste so
iz jekla in betona. Na površini zemlje se od vsega tega ne vi-
di nič razen majhnih kupol, katerih najmanjša tehta 36.000 kg ter ima edini namen skrivati topove vsakršnega kalibra
V nadaljnjem opisuje »Petit Parisien« mogočne elektrarne in skladišča pod zemljo, dalje
jezove
v Lotaringiji, ki lahko v nekaj urah pretvorijo ogromne komplekse zemljišč in cest z vodo ter jih naplavijo nepristopne sovražniku. Vse utrdbene naprave so poleg tega zavarovane z jarki, ki se lahko tako
nenadoma odpro,
da zdrevijo vanje proti sovražniku poganjajoči se tanki. Ves utrdbeni pas je tako tehnično izpopolnjen, da je v njem popolnoma izključena kakršnakoli oblika plinske vojne.
Zanimivosti iz sodobne Nemčije
Univerza izgnancev v New y orku
Dr. Alvin Johnson, ravnatelj novega uči-lišča za socialno vedo v New Vorku naznanja, da se bo 1. oktobra otvorila univerza izgnancev. Fakulteta sestoji iz 14 profesorjev, ki so morali dati slovo Nemčiji. Johnson jih je pozval v Ameriko ter napravil z njimi pogodbo za predavanja o socialni politiki in politiki kot vedi. John-sonov načrt ima značaj protesta proti današnjemu nemškemu režimu, vendar bo zavod strogo znanstven ter se bo ogibal sleherne propagande.
Gdring namestu Gbberta
Policijski ravnatej v Berlinu je na predlog berlinskega mestnega sveta odobril, da se prekrsti dosedanja Cesta Friedricha Eberta v Cesto Hermanna Goringa.
Kljukasti križ vsepovsod
Francoski trgovci se v zadnjem času pritožujejo, da prejemajo iz Nemčije poslovna pisma z vžigosanimi propagandnimi napisi.
Eden izmed teh napisov, označen s kljukastim križem, pravi n. pr.. kakor nam kaže slika: Nemško blago in nemški duh delata nemškemu trgovcu čast
PRAVKAR JE IZŠLA
NOVA ŠTEVILKA
Ilustrirane tedenske revije
»ŽIVLJENJE SVET44
z naslednjo vsebino:
IN 1
Naslovna slika: Peter 2 m i-
tek: »LIPOGLAVCI« Slika na ovitku: filmska umetnica JEANETTE MAC DONALD PODEDOVANO ZDRAVJE IN DOLGO ŽIVLJENJE (s slikami) »2LAHTNA JEKLA«
NOVA ODKRITJA V OSREDNJI AZIJI (Pregled uspehov odprave Svena Hedina — s sliko) 270 LET UPORABE SVINČNIKA Univ. prof. dr. Fr. Ilešič: NA JUŽNIH MEJAH DOMOVINE (s sliko)
KINETIČNA TEORIJA PLINOV V FILMU (s slikami)
Prof. Jo s. Wester:
SPOMINU JANEZA TRDINE (s sliko)
IZVOR SLOVENSKEGA IMENA (A. D.)
I
MICHEL MONTAIGNE (s sliko — A. D.)
SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA Karlo Kocjančič:
ZAPISKI BORISA MOLANA Dr. Vlad. Travner: TURKI PRED DUNAJEM LETA 1683. (s sliko) FrankBuck:
DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI Cvetko Kristan:
STO LET SOCIALNE POLITIKE ZA MISLECE GLAVE IZ KULTURNE ZGODOVINE ANEKDOTE ŠAH
HERAKLITOVI AFORIZMI ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO IZ ČASNIKA ZA ŽUŽELKE HUMOR (Adamson)
Zvezek vsebuje poleg tega Se dosti zanimivega drobiža in lepih siik.
I
Kakor poročajo, niso nemški trgovci sami, ki delijo na takšen neslan način po tujini reklamo za hitlerjevsko ideologijo, temveč opravlja to delo uprava nemške državne pošte sama ...
Ali moramo spati?
Filozof Schopenhauer je trdil, da potrebuje človek, čim bistrejše glave je, tem več spanja. Aleksander v. Humboldt. ki je učakal 90 let, pa je spal povprečno 3 ure na dan Filozofa Leibnitz in Mendels-sohn ter prirodoslovec Linne, so slabi spa-vači. Wirchow in Mommsen sta spala kvečjemu po štiri ure dnevno. So pa drugi, ki jim ni bilo spanja nikoli dovolj. K tem spadajo posebno Schopenhauer, Montaignc, Descartes in Kant.
Preprost vojak — vitez častne legije
17 letna hči zastrupila očeta in mater
Iz pohlepa po denarju - Zločinka v rokah pravice
Mladega vojaka, letalskega radiotelegrafi-sta Thomasseta, »o odlikovali z viteškim križcem francoske častne legije. Thomasset je že pred vstopom v vojaško službo opravil kot radiotelegrafist več nego 3000 ur z letalom in se je udeležil že različnih velikih poletov preko celin in oceanov.
Pariška policija se z največjo marljivostjo trudi, da bi razkrila do zadnje podrobnosti skrivnostno ozadje tragedije, ki je spravilo pokonci vso francosko prestolnico. 17 letna Violetta Nozieres je namreč pred nekaj dnevi
zavdala očetu in materi z namenom, da ju umori, potem pa oropa. Oče je podlegel strupu, mati pa se bori s smrtnimi bolečinami in leži v bolnišnici.
Umor je bil tako pretkano zasnovan in izveden, da izprva ni padla niti senca suma na izprijeno mladoletnico. V svoji pokvarjenosti je namreč 17 letna Violetta sama alarmirala sosede, da umirata oče in mati. Ko je obvestila še policijo, pa je izginila
kakor bi jo požrla zemlja. Tako je nastal sum, da je ona zločinka, kar se je v teku nadaljnje preiskave potrdilo v celoti.
Pariška kriminalna policija je poslala za mlado morilko
4000 detektivov, ki so se razkropili na vse strani, a tudi 6000 slik zločinke ni pripomoglo, da bi jo izsledili. Iskali so jo dneve in dneve zaman. Šele neki dijak, ki se mu je mlada ženska zdela sumljiva zaradi obnašanja in zlaganega imena ter naslova, je pripeljal kriminaliste
na pravo sled.
Fant, lri mu je Violetta ponudila svojo ljubezen, se je dogovoril z njo zaradi se-
stanka v neki kavarni blizu Eiffelovega stolpa. Violetta je kljub temu, da so njene slike i»šle v vseh pariških listih, imela dovolj predrznosti, da je stopila brez strahu v kavarno. Tam pa so jo namestu njenega študenta prijeli trije
tajni policisti.
Aretacija je učinkovala tembolj senzacionalno, ker je bila policija kmalu po atentatu na življenje očeta in matere No-
Japonska izjavlja, da ne misli na vojno.. •
... vendar se prav vneto pripravlja nanjo. Na ozemlju Tokia je priredila te dni n. pr. velike manevre proti zračnim napadom. Slika kaže, kako razširjajo japonski vojaki umetno meglo na vse strani, da bi zakrila cele mestne dele pogledom sovražnih letalcev
Violetta Nozičres
zieres obveščena, da je neka mlada ženska, dozdevno Violetta Nozieres, izvršila samomor. Pariški
kolporter
Germain Beaudenoix je namreč izpovedal, da je videl ponoči mladostno žensko postavo, ki je obstala na mostu Arcole, trenutek pomišlievala, potem pa se zavihtela čez ograjo v Seino. Pred skokom v vodo je odložila klobuk, ki pa ga je veter za njo odnesel v reko. Zaradi te izpovedi so bili vsi prepričani, da se je zločinka obsodila sama.
V resnici
pa se je ves ta čas skrivala. Imenovani kolporter je pač videl mlado žensko, a jo je zamenjal zaradi varljivih okoliščin r. morilko.
Pri zasliševanju na policiji pa so prišli še do neke druge presenetljive ugotovitve. Pokazalo se je, d* poskus, ki ga je napravila 17 letna morilk*, ni bil prvi njen poskus, da bi spravila starše s tega sveta. Pred kakšn:mi štirimi meseci je začelo v stanovanju Nozieresovh
goreti.
Violetta je tudi takrat bila. ki je obvestila gasilce o požaru, ki so ga k sreči pogn-sili. Pri tistem o"pju se je Violettina mati nrecej hudo onekla. Že takrat je postala hči sumljiva, da ie
podtaknila ogenj.
Danes, no odkriti™ strahotnega zlnnpn 17-letne mladenke, p* ni nikogar več. k' bi veriel v njeno nedolžnost pri rvo?<mi. Pn-Priia je nrenri"ana. Ha /e takrat streg'n očetu in materi po življenju.
»ŽIVLJENJE IN SVET« Izhaja tedensko ter stane trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.-. Posamezne številke Din 2.-. Naroča se prt upravi: Ljubljana, Knafljeva al. 5.
Higiena v septembru
V začetku Jeseni se je treba pripraviti na zimo Otroci, njih hrana in šola
V septembru je velika vročina praviloma že za nami. Nevarnosti, ki jih prinaša poletje, so premagane. Kljub temu pa moramo biti tudi v septembru previdni. Jesen se bliža. Ce gremo z doma, ne pozabimo nikoli na ogrinjalo, ki nam koristi posebno v jutranjih in večernih urah.
Predvsem pa pazimo, da izrabimo september kolikor mogoče za sprehode in izlete! V jeseni se moramo pripraviti na zimo. Najboljše utrjevalno sredstvo je sprehajanje, ker nas ubrani pred mehkužnostjo ter nas stori odporne proti hladu.
A tudi tedaj, ko že nastopajo hladni dnevi, ne smemo pozabiti na osnovno pravilo higiene, na temeljito zračenje sob, posebno tistih, v katerih spimo. Kdor je dovolj utrjen, naj spi, kakor poleti in spomladi, pri odprtih oknih, kdor pa tega ne prenese, naj temeljito zrači spalnico podnevi, da bo imel ponoči dovolj čistega in svežega zraka.
September pa je v naših krajih važen še zaradi neke druge okolnosti. Otroci začenjajo tačas hoditi v šolo. Tisti, ki stopijo prvič na to pot, stojijo pred jako važnimi vtisi, važnimi duševno in telesno. Zato posvečajmo potrebno pozornost šoloobvezni deci! Skrbimo pred vsem za to, da bo otrok čist. Dalje je treba paziti, da otrok dovolj je in da ima dovolj časa, da mirno povžije, kolikor potrebuje za teles-
Bakterije — zdravijo bolezni
Na univerzitetni kliniki v Miinstru so preizkusili z najlepšim uspehom nenavadno zdravilno metodo.
Na primernih redivih so vzgojili v velikih množinah tako zvane toplotne (ter-mofilne) bakterije, ki proizvajajo s svojimi življenjskimi procesi stalno, enakomerno toploto 65 do 68 stopinj.
Ta toplota je za marsikatero medicinsko svrho sijajno uporabljiva in ni treba drugega, kakor da položijo na pacienta s temi bakterijami napolnjene obkladke.
Takšne obkladke so uporabili na omenjeni kliniki zlasti proti vsakovrstnim obolenjem v sklepih in v primerih srčnih motenj. Tudi pri želodčnih oteklinah je pokazala nova metoda že s prvim obkladkom presenetljive uspehe, bolečine so na mah nehale.
Pacient prenaša te obkladke brez težave še po 12 urah, kar se ne dogaja pri drugih ogrevalnih načinih.
Trinajstletni profesor
13 letni Edvard Arquedas je bil nedavno imenovan za rednega profesorja klavirske in violinske glasbe na madridskem konser-vatoriju.
Arquedas je čudežno dete. Njegov oče je navaden delavec v Verdeju, provinca Saragosa. Marki Linares je že zgodaj spo-znil dečkovo nadarjenost za glasbo in ga je dal na lastne stroške izšolati. Pokazalo se je, da ni tratil zaman denarja, kajti Arquedas se je obnesel, napravil je vse skušnje in zna danes toliko kakor kakšen pianist in violinist svetovnega slovesa, poleg tega pa je še izvrsten pedagog.
Mladi profesor je doslej napisal osem velikih kompozicij in ni samo klavirist in goslač, ampak igra izborno tudi orgle.
DOBRO JE, ČE VEŠ..
da so lani v Pragi dovršili prvo »električno hišo«, ki je tako všeč stanovalcem, da bodo zgradili letos še deset takšnih hiš;
da je v Parizu umrl v visoki starosti 92 let sloviti zdravnik dr. Hayem, član Zdravniške akademije in bivSi profesor na medicinski fakulteti. Svetovni sloves si je pridobil kot specialist za želodčne bolezni in za krvna obolenja;
da so našteli v Ameriki nad 400.000 zločincev, ki žive izključno od kaznivega rokodelstva;
da bodo preuredili avstralsko pristanišče Port Darling v vojno luko, kar silno vznemirja holandsko javnost;
da je otok Pontikonisi, ki je Bocklinu navdihnil misel znane slike »Otoka mrtvih«, v nevarnosti, da ga popolnoma zalije morje;
da je ameriška policija prijela Evelino Leightonovo. ki je pred nekaj leti podedovala po svojem stricu milijonsko ded-ščino in jo zapravila do zadnjega centa, zaradi pustolovstva in tatvine;	*
da i? v Karpatih te dni zapadel sneg, ki ie pokril zemljo s 30 cm debelo odejo,
no okrepčilo. Ne pozabljajmo na veliko vlogo, ki jo igra v otroškem življenju m prehrani sadje s kruhom.
Nekateri starši menijo, da so opravili, če pazijo na otrokovo hrano. Toda prav teko važen kakor prehrana je počitek. Otrok mora dovolj spati, da si okrepi živce in da se ga ne loti nervoznost, v naši dobi žal, zelo čest pojav. Le dobro naspan otrek uspeva duševno in telesno.
Velike važnosti je tudi, da otrok n rr.a tako zvane šolske vročice. Tej se izognemo na ta način, da uredimo otrokovo življenje čim normalnej-ie. Zvečer naj gredo otroci zgodaj spat. Ni treba, da bi po večerji čakali celi dve uri, lahko ležejo k počitku že prej, seveda pa treba paziti, da večerjajo kaj lahkega, da jim težki želodec ne krati in prekinja spanca z mučnimi sanjami. Po šoli pa naj se otrok vsak dan dobro sprehodi, da dobe njegova pljuča nadomestilo za slab zrak, ki ga vdihava v učilnici.
Najdaljši brki
Sav Arjan Dangac, ki kaže svoje brke na svetovni razstavi v Chicagu
ANEKDOTA
Zadnjih italijanskih vojaških manevrov v Alpah se je udeležil Mussolini v uniformi navadnega prostaka. Pridružil se je nekemu pešpolku med maršem ter je korakal na čelu oddelka več ur. Medpotoma ie navduševal vojake s podžigajočimi besedami. Njegova četa je kmalu prišla mimo topničarjev, ki so vlekli top na skalo. Vojaki so se zelo mučili. Kar stopi Mussolini iz vrste, prime za vrv in pomaga vleči. Tako je bilo delo kmalu opravljeno.
Pozneje je dohitel četo častnik na konju in jo pohvalil za njen trud. Ker je bil Mussolini v navadni vojaški obleki, niti ni opazil, koga ima med svojim moštvom. Tedajci pa je stopil Mussolini sam iz vrste, nagovoril poveljnika in vojake ter se poslovil od vseh. Prepaden je gledal častnik za njim. šele zdaj mu je postalo jasno, kdo je vodil njegov vod za njegove odsotnosti.
VSAK DAN ENA
O C l
»Kaj igrate v prihodnjem tednu?« Gledališki ravnatelj: »Hamleta.« »No potem ste pa zelo zaostali! Hamleta sem videl že pred šestimi leti!«
(»Sondagsniese ).
J. H.:
11
Jezero ljubezni
Roman
»Nu, stvar je preprosta. Takega fanta si najprej ogledaš in poizveš o njem, kako in kaj. Če ga je res dosti prida, mu sežeš nekoliko pod pazduho, da more dalje. A najprej je treba zanesljivo vedeti, koliko je ura, ljuba Ellen.«
»Torej boš to storil, stric Milan?« je z žarečim obrazom vzkliknila Ellen. »Da? Kmalu?«
Milan Črne je bistro pogledal nečakinjo. »Pa si me spet ujela! Jaz sem imel ves ta pomenek bolj za teoretski razgovor. Nu, naj bo, če ti je toliko do tega — poizvedel bom. Samo s pogojem: pomoč, ki jo nakloniva temu mlademu človeku, ako jo res zasluži, je menda vse? S tem je zadeva opravljena, jeli?«
Zamišljena guba se je zarisala Elleni med lepe obrvi. Njeno obličje je dobilo spet tisti čudno odločni izraz, ki je Milana Crneta tolikanj spominjal njene matere.
»Ne vem.« Mahoma je vzdignila glavo, namestu da bi se ognila njegovega vprašujočega pogleda. »Vendar — saj veš, da sem zmerom porok zase.«
Milan Črne je pokimal. Da, njegova mala Ellen je bila porok zase. Cel človek je bila.
6. POGLAVJE
Podstrešna soba v depandansi je bila tako nizka, da je Krištof z glavo butnil ob strop, kadar se je vzravnal. Prosto stati je mogel samo sredi sobice, to je že zdavnaj vedel. Kadar je imel opravka pri
malem umivalniku in rjavo popleskani mizici iz mehkega lesa, je moral že upogniti kolena. In tako je Krištof sključen urejal svoj borni imetek. Obtolčeni kovčeg iz sive jadrovine je bil šele do polovice poln. Tega, kar je moral še vložiti, ni bilo dosti: nekaj perila in nekaj knjig. Ob prostih večerih je tudi tukaj delal. Tu je bila na primer statistika, ki io je sestavljal za svojega profesorja. Tudi ta je pomenila nekaj dinarjev zaslužka. Do prihodnjega meseca je morala biti končana. Ali dotlej — do tistih nekaj dinarjev — Krištof je vzdihnil. Sam Bog si ga vedi, kako se bo pretolkel v tem času! Današnja odpoved mu je bila porušila vse načrte. Do začetka predavanj je bila vsaka para določena, kam pojde, in zdaj mu ni ostalo dosti več kakor za pot v Ljubljano. Stradati je znal, kajenja se je mogel odvaditi, a treba je bilo plačati vsaj stanovanje!
Togotno je Krištof zaloputnil kovčeg in porinil gorske čevlje v nahrbtnik. Da bi ga strela, podleža, ki mu it bil skuhal vso to reč! Ce bi ga mogel dobiti v štiri oči, ali bi mu povedal, kaj misli o njem! Pa kaj bi mu koristilo? Kako je bil rekel poslovodja? »V
sezoni imajo samo gostje prav.«
Takšno je bilo življenje. Nemara je bilo tudi prav, da je moral Odtod, preden ga ta brezupna T.ubezen pregloboko zaplete v svoje mreže. Strast do Ellene Blackove ga je bila pograbila kakor vročica. Nobeno besnenje proti samemu sebi ni zaleglo, nobeno norčevanje iz samega sebe ni pomagalo. Da, kako lahko je bilo prejšnje čase zbijati s tovariši šale na rovaš ljubezni. Krištof je takrat govoril o
njej kakor slepec o barvah.	„
Spustil se ie na ozko železno posteljo. Občutek čudne nemoči mu ie hromil kolena; v glavi se mu je vrtilo, kadar je pomislil na Ellen Blackovo. Odkar je bil začel streči v njenih dveh sobah, je bilo v puščobi njegove natakarske robote nekaj novega. Zdaj se mu
je zdelo, da bi dal mnogo let življenja, samo da bi smel še enkrat potegniti vase nežni vonj, ki je obdajal Elleno, polnil njeno sobo in puhtel iz njenih reči. Kolikokrat je bfl stal in z zaprtimi očmi srkal vase ta vonj, ki se je držal vsega, kar je bilo njena last. Njena mala cigaretnica z jantarastim pokrovom je tako dišala, njen tenčični šal in njen papir za pisma...
Vendarle je bilo dobro, da je moral odtod. Človek se ne sme oprijemati tega, česar ne more doseči. Ne gre, da bi se tisti, ki se bori ob slehernem koraku v življenju, podil za fantomom. A naj si je Krištof Vilhar zadnje tedne še tako zabičeval to resnico, -njegovo čuvstvo se ni menilo za to, kar je govoril razum.
Z zaprtimi očmi je sedel na trdi postelji. Zamaknjena, bolestna črta se mu je dolbla v obraz.
Trkanje na vrata ga je zdramilo. »Ce naj vzamem vaše reči s
seboj, mi 'jih dajte,« je zagodrnjal s hodnika glas prtljažnega sluge.
★
Ellen Blackova ie pričakujoče pogledala stricu naproti.
»Ničesar ni moči storiti, Ellen. To pot si se ukanila s svojim človekoljubjem. Mladega človeka so — kakor sem pravkar zvedel od poslovodje — nenadoma odslovili; ta trenutek ga ni več v hotelu.«
Elleni je nehote zastalo srce. »Nenadoma odslovili? To pomeni, da je nekaj napravil?«
Milan Cme je skomignil z rameni. »Očividno so bili z njim nezadovoljni.«
»Za Boga. kaj naj stori zdaj. sredi sezone? Fant vendar potrebuje denarja. Drugače ne bi bil postal natakar. — Tak reci že kaj, stric Milan!«
Milan Črne je položil nečakinji roko okoli ozkih ramen.
Naskok gasilcev na Hum
Središče, 29. avgusta.
Hum, majhen hribček s 302 m nadmorske višine, nima v hudih sušsih letih vode. Ne nedostaja na idiličnem hribčku rujne-ga vinea, posebno ne zdaj v dobi vinske krize, toda to služi v drugačne gasilske svr-he. Baš zaradi pomanjkanja vode je tehnično vodstvo gasilske župe v Ormožu izbralo Hum za veliko gasilsko vajo. ki je niela nalogo koncentrirano od vseh strani braniti cerkev in vzhodno ležeča poslopia pred nevarnim elementom.
V nedeljo popoldne po večernicah je začelo v stolpu humske cerkve biti plat zvona. Kmalu nato so se oglasile gasilske trom-be. Od štirih strani so vrli gasilci z veliko spretnostjo in vzorno disciplino, skoro brez besed zapeljali brizgalne na svoja mesta ter razvili cevi. Po petih minutah se je že pokazal prvi curek vode, ki ga je dovajala motorka društva Loperšice skozi 200 m cevi. Minuto kasneje je brizgnil drugi curek, ki sta ga v verižni zvezi dovajali društvi Vitan ^in Sv. Miklavž od severne strani z 80 m cevi. Tretji curek se je pojavil po 9 minutah. Dovajala su ga društva: Središče, Obrež in Loperšice v verižni zvezi s 110 in cevi. Po 13 minutah se je pojavil četrti curek najtežje in najdaljše verige društev: Velika Nedelja, Ivanjkovci, Tr-govišče. Cvetkovci, Ormož in Hardek v zvezi z eno motorko društva Ormož. Ta skupina je razvila skupno 740 m cevi.
I>a je imela vaja tako lep uspeh na izredno težkem terenu je predvsem zasluga vzorne discipline članstva ter spretnega vodstva g. A. Kolariča. Vaje so se udeležila vsa društva ormoške gasilske župe razen Žerpvincev, ki še nimajo gasilnega orodja. Sodelovalo je 271 gasilcev, doma je ostalo samo 79. V akcijo je stopilo 11 ročnih in dve motorni brizgalni.
Po vaji, ki je trajala 15 minut, se je vršil zbor gasilcev na travniku v Loperšicah. V vzornem redu so prihajali gasilci s svojim orodjem na zborno mesto ter se postavili v red. Kmalu nato so prikorakali ob zvokih fanfare društveni načelniki pod vodstvom župnega načelnika g. Hanželiča, ki je po kratkem raportu tehničnega vodje g. Kolariča izvršil smotro. Nato se je v lepem nagovoru zahvalil tovarišem gasilcem za njihov trud in vzorno disciplino. Posebno pohvalo pa je izrekel tovarišu Ko-lariču, vodji župne vaje, ki si je stekel s svojo sposobnostjo največ zaslug, da je vaja tako lepo uspela in dosegla svoj namen. Spomnil se je tudi dobe pred dvajsetimi leti, ko se je na istem prostoru, kjer je bil tokrat zbor vršila gasilska veselica neenotne »požarne brambe«. Danes p.i je ustvarjena zediniena. lepo organizirana župa, ki je gasilcem v čast, narodu v korist. Nato je še g. Koiarič, v knatkih. jedrnatih besedah obrazložil potek vaje, se
hvalil gasilcem za požrtvovalnost ter zakoličil s krepkim »Na pomoč«. Z majhno zakusko, ki jo je priredila gasilcem župa, se je ob prijetnem tovariškem kramljanju končala lepo uspela župna gasilska vaja.
S. V.
Iz Zagorja
z— Kulturno delovanje naših dijakov. Ne
ssmo v športu, temveč tudi kulturno se udejstvujejo naši dijaki na počitnicah. Na čemšeniški planini so zgradili zavetišče, ki oo nudilo marsikateremu planincu udoben počitek, pred tedni pa so v Sokolskem domu priredili za brezposelne reveže koncert, ki je prav dobro uspel. Za soboto 2. ,t. m. pa priprav^ajo pevsko akademijo in upamo, da bo tudi tokrat občinstvo napolnilo sokolsko dvorano.
r.— Zaradi pomanjkanja je umrl 22-letni Edi šmit. Nekdaj je brusil steklo v zagorski steklarni, ko so steklarno zaprli, pa je odšel za zaslužkom v Paračin. Tam t>a je bil zaslužek tako pičel, da je revež "hiral in ko je prišel domov, je bil od blizu 90 kg že shujšan na 50 kg Doma pa se je revščina nadaljevala in se pomanjkanj? ni mogel rešiti s skromnim zaslužkom pri regulaciji Kotrodešce. V mladih letih je omagal in postal žrtev jetike. Pokopali so ga v četrtek na zagorskem pokopališču.
Iz Novega mesta
n— Kino »Dom« v Sokolskem domu
predvaja danes v petek in jutri v soboto, obakrat ob 20.15 ter v nedeljo ob 15., is! in 20.15 uri zvočni velefilm »Susan Lenox« (Njen dvig in padec). Predigra zvočna.
Iz ^ivlieuia na dežel?
JEŽICA. 23. aprila se je vršil pri nas ustanovni občni zbor strelske družine, ki so se ga udeležili tudi nekateri črnučani. Delo družine je čez poletje počivalo, ker smo morali čakati na potrditev pravil iz Beograda. Sedaj so pravila dospela potrjena in upamo, da bomo v najkrajšem času dobili tudi orožje ter »tvorili svoje strelišče in tako pričeli z rednimi strelskimi vajami in drugim programom. Obenem po-
zivamo vse one, ki imajo veselje do tega plemenitega športa, da pristopijo k naši družini. Pristop je dovoljen vsakomur — v okviru pravil — in tudi dame so zaželje-ne in jih zato najvljudneje vabimo. Prijaviti se je možno osebno pri odbornikih ali pa pismeno na naslov: Strelska družina Ježica.
Repertoarji
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Zaprto.
DRAMA.
OPERA.
Zao?tek ob 20.
Nedelja. 3. eeptembra: Pri belem konjički.
Opareta. Znižane cene.
★
Gledališki abonma za sezono 1933./34. je razpisan. Abonma si? plačuje v desetih zaporednih mesečnih obrokih. Razpisana sta dva stalna abonmaja, Sreda in Četrtek, pol^ tega pa še abonma A in B. Priglasi se sprejemajo od ponedeljka dali« v veži dramskega gledališča.
Ljubljanska drama otvori novo gledališko sezono četrtek 14. t. m. s Shakeepeareje-vo »Komedijo zmešnjave. Slede premiere Krleža: Agonija. Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorianski, Shaw: Sveta Ivana, Strindbprg: Sonata strahov. F^ldniann: Zajec in Werner: Pravo na greh.
Ljubljanska opera bo dala za časa jesenske velesejmske razstava par predstav iz lanskega rep;rtoarja. Prva bo v nedeljo 3. septembra zvečer. Uprizorila ee bo po znižanih cenah najpriljubljenejša opereta lanske s^one »Pri belem konjičku«. Prodaja vstopnic bo od sobota dalje pri dnevni blagajni v operi- Blagajna je odprta od In. do pol 13. in od. 15. do 17. * •
Radio
Petek, 1. septembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče- - 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cae, plošče, borza. — 19: Radio - orkeetir. - 20: O klanju živali na domu. — 20.30: Prenos iz Beograda. — Vmes napoved časa in poročila. — 22-30:
Plošča.	, .
Sobota, 2. septembra.
LJUBT JANA 10: Prenos otvoritve jesenskega velesejma- — 12: Plošče. — 12-4o: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče. — 19: Radio - ork^st^r. — 20: Pregled zunanje-poli-tičnih dogodkov. - 20.30: Koncert tambu-raškega seksteta. — 21.30: Čas, poročila — 21.45: Kuplete poje g. Bučar. — 22.15: Trio havajskih kitar z velesejma-
BEOGRAD 17: Plesna glasba. — 19: Ciganska godba. — 20: Orkestralen koncert.
—	21: Dve enodejanki. — 21.30: Narodne pesmi in plošče. - ZAGREB 12.30: Plošče.
—	17: Godalni trio. — 20.30: Orkestralen koncert. — 22 40: Lahka glasba. — PRAGA 19.10: Prenos iz Brna- — 20: Mešan program — 22.15: Lahka glasba iz Moravska Ostrave. — BRNO 19.10: Pesmi. - 20: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 17.15: Koncert solistov. — 20: Turška glasba. —
21-30:	Chopinove klavirske 6kladba. — 22.15: Lahka in pleena glasba. — DUNAJ 12: Orkester. — 15.30: Zborovsko petje. — 17.10: Popoldanski koncert. — 19: Komorna glasba. — 20.10: Veseloigra. — 21-50: Godba za ples. — BERLIN 20.CS: Mešan program. — KoNIGSBERG 20-10: Veseli ka-leidoskop. — 21.30: Pesmi in plesi- — Pl> sna glasba iz Berlina. - MOHLACKER 20: Valčkova suita. — 21.15: Plesna glasba. —
22-45:	Mešan program iz Berlina. — BUDIMPEŠTA 17.30: Lahka glasba. — 20: Koncert vojaška godbe.
»cTLdler«
pisalni /////// stroji
8749
potni in pisarniški — najnovejši modeli
Glavno zastopstvo za Dravsko banovino: Marta Krell, Zagreb, Nikoličeva 12.
Zahtevajte ponudbe>
Iščemo krajevne zastopnike
Zahvala
V svoji nepopisni žalosti ne najdemo besed, s katerimi bi izrazili zahvalo za toplo sočuvstvovanje vsem, ki so nam stali ob strani ob strašnem udarcu prenagle smrti naše miljenke
SILVICE
Iskreno se zahvaljujemo zdravnikom gg. dr. Dragašu, dr. Guzelju in dr. Peršiču, ki so ljubeznjivo nastavili vse svoje zmožnosti, da bi rešili našega otroka, kakor tudi častiti sestri Editi za njen trud, dalje vsem darovalcem vencev in cvetja, pevcem železničarskega pevskega društva »Sloge« za pretresljive žalostinke, stanovskim tovarišem za sočuvstvovanje in udeležbo na zadnji poti, vodstvu št. Jakobske dekliške šole, posebej učiteljici naše edinke gdč. Randlovi in sošolkam za cvetje, ki so ga nasule v grob njej, ki je tako ljubila rože.
Končno vsem, ki so z nami kakorkoli ustmeno ali pismeno ali z udeležbo pri pogrebu sočuvstvovali.
Maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 2. septembra, v št. Jakobski cerkvi ob 7. zjutraj.
Ljubljana, dne 31. avgusta 1933.
8887
ADOLF in HEDVIKA HILLMAYR in ostalo sorodstvo.
Brej poslanega obvesti;«
Umrla nam je naša preljuba žena, mama, stara mama,
tašča in teta, gospa
Mihaela Šinkovec
roj« Klander
v četrtek ob 17. uri.
Pogreb bo v soboto ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Tyrševa cesta št. 66, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 31. avgusta 1933.
Žalujoči rodbini Šinkovec — Weissbacher.
8891
MALI OGLASI
POZOR, GOSTILNIČARJI
W RESTAVRATERJI!
Obiščite paviljon „H" na velesejma.
Tvrdka B. MARINKOV iz F ruške gore, Sremski Karlove!, je razstavila svoj lastni proizvod:
Bermet vino črnino iz Fruške gore.
Vino je odlikovano s prvimi nagradami in zlatimi medaljami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle. Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 50 litrov naprej. Cene bagatelne, sodi na posodo. Pridite in poskusite Bermet vino iz Fruške gore. Zahtevajte ponudbe od B. MARINKOV, Sremski Karlovci, Fruška gora.
224
Pouk
Bobtfd. 1 Din; u dajanj« naslova «4i m
»ifro 5 Din. Dijaki, ki if&ejo te s trak cA}«, pla-tajo vsako besedo 50 par; u ž i Ixo ali u dajanje naslova S Din. (4)
Šoferska šola
I. Gaberščik
bivti komisar za Sofere&e izpite. Slomškova alica 6. garaža Stupica. 25686-4
Pouk v klavirju
prvovrsten, dajem po 7,memi ceni. Grem tudi na dom. Pčeljnikova, Gosposka ulioa »t. 4. 25787-4
Gosli poučuje
bivši učitelj konserratori ja. Št ud en to veka u!. 9/1.
25777-4
Službo dobi
Vinka besed« SO par; ca dajanj« sadova ali
ta Šifro pa S Din. (1)
Izurjeno pletiljo
sprejmem. Kaslov v oddelku »Jutra«. 25i (9-1
Mlado služkinjo
prijazno In vajeno kuh« z« hišna dela i&fe Vato-vsc. Ambrožem trg M. 3, dvorišče.	25748-1
Kontoristinjo
zmor.no predvsem nemške korespondence, sprejmem. Ponudbe n« ogl. oddelek »Jutra« pod »Žmoina«.
25824-1 » ~
Praktikantko
za pisarno. Inteligentno, npreimem v staIno službo. Ponudbe po možnosti i sliko na ogiani oddelek »Jutra« pod iifro »Lahko delo«.	25822-1
Postrežnico
sprejmem za če« od 7. zjutraj do 3. popoldne. — Naslov v oglasaem odde'tu »Jutra«.	25S47-1
Postrežnico
pošteno in spretno, vajeno finih sob. kuhe im 'i-kanja. sprejmem k dvema osebama v centru mesta, za čez dan. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
25R53-1
2 šivilj, pomočnici
prvovrstni — kakor tudi
učenko
»prejme modni saloo Jo žira KumHo. Gledališka ulica 7. pritličje, des-no.
25S49-1
Trg. poslovodjo
vestnega, zanesljivega in izurjenega v špecerijl_ 'n manufaktiiri, samostojnega in kavcije zmožnega sprejmem. Ponudbe na [>o družnico »Jutra« v Celju pod značko »Samostojna !U"č«.	25859-1
Trg. pomočnika
špecerista, poštenega, 'n-teligentnega in zmožnega, i prvovrstnimi spričevali sprejmem. — Ponudbe n« podružnico »Jutra« v Ce ijn pod značko »Vljudno« 258581
Prvovrstno
vzgojiteljico
T daljno prakso in brezpogojnim znanjem francoskega aH angleMtcga jezika. sprejmem V 8 io 6 let starima dečkoma— Samo prvovrstne naj se javijo pismeno s prepisi spričeval na n«s'ov: Ervia Lovrič, direktor Našitke tvornics, Beojrad, Ob;liti;v Venac 15.	25363-1
Učenca
modnega in zdravega, poštenih starcev, sprejmem v trgovino mftšan. blaga Vsa oskrba v hili. Pred nost Imajo rinovi želez ničarjev. J. Razboršek. Trbovlje L	Ž5572-44
Brivskega vajenca
sprejme takoj brivec v Stepanji vasi štev. «4.
25304-44
Ključavničarskega vajenca
takoj sprejmem. Ponudbe Da oglasni oddelek Jutra pod šifro »Ključavničar« 25860 44
Učenko
staro 15—18 let._ sprejmem v trgovino sadja in g« 'anterije. z vso oskrbo. — Cen j. ponudbe s si'ko na naslor: Nikolaj Šutalo, trgovec, Tivat. Boks Ko to r sta.	?"90) -44
G Th. Rotman:
Nove prigode pospoda Kozamurnika
Zvečer, ko Je postorila vsakdanje delo. je takoj stopila pred kuhinjsko zrcalo, da bi si še eakrat kar najlepše uredila lase Oh, zakaj ni pazila na gorečo petrolejko, ki je stala pod zrcalom!
Službe išče
Vsaka beseda 90 par: za da jen je naslova ali za Sifr« pa 3 Dan. (Ti
Preglednik
(p od uradnik) fta. kotitro le » pokoju, z »nanjem slov., hrv. in nemškega jezika, vesten io trezen. i»če službo inkasant« ali kaj sližnega. — Prevzame tudi službo kakeg« nadzira tel ja aii kaj primernega >Casi»>v pove ogl. odile-ie-k »Jutra«.	. 25516-2
Prodajalka
z nekaj gotovine — išče službo v ml-ekarni ali (lekarni. Zna tudi dobro kuhati in dru-ga gospodinjska dela opravljati. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Za vse« 24953-2
Dekle
staro 26 let, vajeno pospravljanja, pranja, likanja in tudi malo kuhe. išče s 1. aii 15. septembrom službo samo v Ljubljani pri majhn'i družini, najraje brez otrok. — Gre tudi za majhno plačo. — Naslov v ogasnem oddelfcu »Jutra«.	249'.6-2
V zavodu sv. Marte,
Streliška ulica štev. 2
se dobe dobre kuharice, sobarice. natakarice :n služkinje.	»58!1-2
Gospodična
dobro veriirana, iiče mesto blagajničarke v kavarni ali ■ resiavraeiji. Sw*j-a»e tudi mesto plačilne. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 258.5-2
Prodam
Oqia*i crf. zna£a;a pe 1 Din beaeda; ia da janje naslov« ali ta lifr. 5 Din. — Oglasi socialnega zna&aja vsa ka besed« 50 par; m dajanj« oaskrr« ali aa šifno p« S Din. (61
Kredenco in mizo
trd les, rad! selitve zelo usodno naprodaj n« Starešin trgu 22/11. 259-6
Posteljnjak
in v ložek
poceni naprodaj v Gledališki ulici 12,111. 25Š14-6
Postelj z mrežo
omaro, umivaliril; z zrea lom, leseno sedeino banjo itd. prodam n« Aleksandrovi četrti 4/III, vrata 17
25852-6
Otroški voziček
moderen, skoro nov. [točeni proda B;i'.iga. Gajeva ulica štev. 3/1V — desno.
25866 6
Majhno šupo
in voz desk
po nizki ceni prodam. — Gosposka ulica štev. 10.
25864 6
Gojzerje št. 39
zelo poceni prodam. Na s'-ov pi>ve og'esni vddi-vk »Jutra«.	258716
Kapital
Vsaka bes ml« | Dni; ta dajanj« naslova ali
za Tfro p« 5 Din. C16)
3000 Din
ilfie takoj zasebnica, z lepim in neobremenjen'm posestvom, proti vknjižbi. P mudbe oa og'as. odde lek »Jirra« pod šifro »Po-eestnica«.	25754-16
Zamenjamo
hranilne knjižice Mestne hranilnice za branil. kn:,-f.ice Kmetf.e posojilo ;<e. •J5.000 Din. Večje ali manj-ie vioge izravnamo v go-ViTiini. Po-nudbe ua oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Izravnava'.
25722-16
Hranilne knjižice
kupuje in prodaja
M. Jankole
komand- drutiba. Ljubljana
Aleksandrova c. 4/II
'palača »Viktorija«). Tele-fon 3052.	55611-16
Družabnico
z majhnim kapkalom sprejme trgovka na deželi — z ali brez sodelovanja. Ponudbe pod Jlfro »Štedlji-va 2000« na podružn-lco »Jutra« v Mariboru.
25732-16
Hranilne knjižice
kupite, prodoste, lombar-dirate posojila najkulan:-neje pri: Posloval zavod d. d.. Zagre.b. Praška u . št. 6/II. Za odgovor priložiti znamko za 3 D!<n.
'S?
Kolesa
i* besedo. Oglasi ao-etjalnega značaja po 50 par beseda. Za da janje oa&lora ala Ta iifr« S Dio, oeirema 5 Din.	{U)
Kolo
popolno-nia novo telo poceni naprodaj v Dvofekovi ulici št. 3,1. 25780-11
Kupim
Oglasi trg. značaja po
1- Dio be?-ed»; za dajanj« aas^ova a. i m
iifr« 5 l>i«. — Oglasi ■•ocialitega znučaja rt* ka beseda SO par; za dajanje naslova aii za Šifro 3 Din. (T)
Avtotaksi
koncesijo
kupim. P:smone po-nudbf pod »Koncesija« na oe a«. odde'ek »Jutra«. 25751-7
Spalni fotelj
kup:m. Ponudbe z op:sr»ra in cen-o na oglasni oddelek »Jutra« pod »Čisto«.
25S37 7
2 stari tehtnici
dobro ohranjeni, eno za 200 kg in eno majhno za 15 kg. ter nteže kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	25S45-7
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova aH za šifro ua 5 Din. (30)
Parcele za knjižice
L;udske ali Kmetske. Bat-'.elino Angelo. Ljubljana VII. Aljaževa.' 227 20
Lep objekt
v centru mesta, blizu kolodvora, obsi-oječ z veilke dvorane, vrta. raznih sk a-4156 in veliikib kleti, primeren m. razna podjetja,
in 2 stavbni parceli
mod-n-o aap'oda.. Veljak, Maribor — kino »Union«.
25733-20
Hišico-vilo
enodružinsko, z vrtičkom proda LavriŽ. Mengeš 135.
25626 it
Lokali
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova aii ta šifro p« 5 Dio. (19)
Lep trg. lokal
» postranskimi prostor: f-a koj oddam Vprašati v p: sami dr. Luckmann« — Ljubljana. Gradišče ši 4.
2560S 13
Vinotoč
staro vpeljan, na dobrem prostoru takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	25803-19
Vrsta 4432-00
Evo za Vašo deco lahkih čevljev, ki jih n^ nogah niti ne čutijo. Narejeni so iz najboljšega platna. V njih se nosi lufov vložek Din 4.—.
Vrsta 4462-29
Najbolj praktični in najcenejši čevelj za vsako igro in za vsak šport. Za malo denarja bo Vaša deca obvarovana raznih poškodb na nogah.
Vrsta 242
šolski mladini pri telovadbi je neobhodno potreben ta lahki in elastični telovadni čevelj s podplatom iz krom usnja.
Vrsta 3461-C0
Visoki čeveljčki za Vašo najmlajšo deco s kruponovimi podplati. Ti čeveljčki bodo najbolje služili za normalno razvijanje nog Vaših otročičkov.
o v solo
v n
Starši, želimo vam pomagati pri izbiri dobre in cenene obutve za Vaše miljence — Pridite v vsako našo prodajalno, da si ogledate veliko izbiro — Postregli Vam bomo strokovnjaško in vestno v Vaše in tudi Vaših otrok
popolno zadovoljstvo
Vel. 19-26
Vrsta 3222-02
Za živahne dečke trpežen čevelj za vsak štrapac. Podplat in peta sta iz gumija ter trikrat trpežnejša od usnjenih. Vel. S5—38 Din 69.—.
Vrsta 5651-38
Za Vaše najmlajše udobni čeveljčki široke oblike s sponko, ki so izdelani iz dobrega telečjega boksa.
Vrsta 6622-22
Zelo okusni polčevlji iz rjavega boksa za šolarje. Taki čevlji so jim na vsak način potrebni za šolo, kakor tudi za praznike.
Vrsta 5842-38
Zelo okusni čevlji iz laka za slovesne priložnosti. Enaki iz rjavega boksa za vsakdanjo porabo.
Vel. 19-26	Vrsta 5621-00
Za nežno Vašo deco krasni čeveljčki iz rjavega usnja. Ti čeveljčki bodo Vam in Vaši deci v veselje. Velikost 27—34 Din 69.—.
Vrsta 4644-81
Zelo elegantni čeveljčki za deklice iz boksa z usnjenim podplatom in peto. Izdelani so iz prvovrstnega materijala.
VELIKA IZBIRA V
VSEH MODERNIH BARVAH IN DESE-NIII. OTROŠKE NOGAVICE:
dolge iz bombaževine
Din 8.—, 10.—, 12.— kratke iz sukanca
Din 7.—, 9.— za šport Din 10.—, 12.—


ŽENSKE NOGAVICE:
svilene Bemberg
Din 29,— svilene viskoza Din 25.— svilene	Din 19.—
flor Ia	Din 19.—
ameriška bombaževina
Din 15.— bombažne normalne
Din 9.— športne iz sukanca
Din 10.—
MOŠKE NOGAVICE:
iz sukanca in iz polsvile Din 15.— iz egiptske bombaževine desinirane Din 10.— polsvilene	Din 7."
močne bombažne
Din 5.—

/v
••v	,
Vrsta 31Č2-U0
Za dečke, ki nikdar ne mirujejo, dobri, visoki čevlji, iz močnega mastnega usnja s trpežnim gumijastim podplatom. Vel. 25 do 38 Din 59.—.
Vrsta 55,52-00 Udobni fleksibel dečji visoki čevlji iz boksa z usnjenim podplatom in peto.
t/^r/jTi
Vel. 24-26	Vrsta 9891-50
Sedaj v jeseni, ko Vaši otroci hodijo v šolo, so jim za dež neobhodno potrebni taki visoki gumijasti škornji. Velikost 27—34. Din 79.
Brivsko in frizer, delavnico
tii'k gavnega k o-lod vora, z« S žen-klb in i moških ir."*!. dobro idočo. juoricim 'aii: prevzema dni^fga po-#la. za .">0.niM) Din. Potrebno 30.000 Din. obralo p.: dogovoru. Kaiiitaman. Zagreb. T^mielavov v; ;S 25709-19
K.dor a u '1 i pretiram) plača .1 vsako besedo 1 Din; kdor kSfte prebran'* pa za besedo 50 pa*; za dajanje ua ilovn »|j šifru 8 Din. oz »rotira 5 D;n. (14) Trgovski og-iasi 1 Din
Na hrsno
!xbon>o dumafu —. tudi d''et:i'vi>. c-pr^. nie vi č c-eb R«vn:kar, Gledališka nt. 7 p :-ličje.	25354-14
beseiia j l>u,; |
.lajanje na>lnva ali za šifrn na 5 Din. (33)
Cvetlični med
frrVten.	ponudite z vzorcem in	n » j n : i j o cene t-vniikf	Peter Se;i:..a. Ra deče.	25763-33
Mleto papriko
p'nmbirano z -J: ž. plombo, d ibirp najceneje izkijuč no ie pr: prolzvajal-ou in predelov a:cu Bidau-pv Fi-v M«rtoM>šu. Zahtevajte ponudbe z vzorcem.
2574ii-3-j
Vsaica tH*eda 50 pa-r; m dajanje naslova aH
ia šifro 3 Din f22)
V Celiti
Ptre:mem 2 dijaka v vso «#krbo. v bližin,: g-mnazi ;». Sk-bn-o nadzorstvo. Po m'>5 pri učenju in klavir. N'if!oT pri podpuž. >J'itra« r Celju.	25727-22
Za dijaka
'.Vem stanovanje z v* o oskrbo :<n nadzorstvom, v dobri družini — najraje v p-nfesoTski — v bližini »rednje rehn. §olp v Ljub Ija-ii. Ponudbe na naslov: Lekarnar Andeiisch. ilu.r fka Sobota.	25713-2?
Dva dijaka
poceni sprejmem v n^krhn v centra mesta. Separir« na mirna so'nP5na fmba N»m.^ka konverzacija in brezplačna pom pri ufe n i ti. N'a»lov pove o£'«sn' oddelek »Jutra«. 25Gb.9-i2
Dva dijaka
»tp-einiem na hrano :n »ta novanje. Poave se v »g. oddelku »Jutrac ?5&$4 22
4 dijake ali dijakinje
fprejme uradn ška družina v m oekrbo. v 2 lepo opremljeni sobi z elektriko. Naslov pove og!a#ni oddelek »Jutra«. 25^46-22
4 dijake
Mirejmem z vso oskrbo v veliko in e-olrčn« »obo s posebn-m vhodom — ter
mlajšo dijakinjo
KoK sostanovalko. Soupo--oba klavirja. NTapo'eonov trtr 4. nri'tličje, desno 35036 22
Dijake
sprejmem v lepo eolnčno sobo z dobro hrano in oskrbo, v bližini I. drža-v ne real. gimnazije in obrtne šole. po zmerni ceni Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	25633-Ž2
Dijaka (inio)
nižješolca ©prejfmem v dobro oskrbo. — Pomoč pri n-rf-rt'-u. Xasl o v v oglasnem cddflkn »Jutra«. 25799-22
Dva dijaka
sprejmem v krasno in le po opremljeno sobo z zaj-r-k^m po 250 Din. Privoz št. i/11.	S5775-25
3 dijake (inje)
Ptvrejiinem v v« o oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	25647-22
Krasno sobo
šolnino, s prvo^rsitno hrano oddam 2 dijakinjama v sred'n! mrs-ta po n'zki ceni. Klavir. Xaslnv pove oglasni oddelek »Jutra«. , 25771 -22
Mlajšo dijakrnjo
sprejmem na h-ano in sta-no-van;e. Klavir -i« r3zpo-sgo. Naslov pove og'as. oddelek .Jutra«. 25793 22
Profesor, družina
sprejme 2 dijakinji v najboljše oskrbo. Naslov pove ogias.M oddelek »Jutra«.
23'. 59-22
Dijake
sprejmem po zmerni c-eni s hrano, v lepo in zračno sobo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 25455-22
Dijaka
nižjega razreda eprejm^m v vso oskrbo. Hrana zel.o dobra. Cena 450 D:n. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	23793-22
V zračno sobo
v centru mosta, z vs.o osk'bo. po zmerni coni «nrejimem 3 dijakinje, ev. dijake Cnižješolce). 5. Š.. Križevniaka uli«a M. 4/1.
25793-22
Dijakinji (ka)
ugodno sp^ejm^m pol-e« Evrope«. Naslov v og'as. oddelku »Jutra«. 25774-22
Dijaka
spre;mem v vso oskrbo v
s.redin; mesta. Naslov v eglos^nem oddeHui ».Tutra« 25772-22
Dijaka ali gospoda
sprejmem na stanovanje z v«o oskrbo a 'i brez. t>o zmprn; coni. Novi Vodmat — Vodmatska u.lo>a !©.
25S16-22
Dnaka (inio)
n;žješo'«i sprejme bo-ljia druižine na stanovanje v centru Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 25834-22
Dijakinjo v Ce!|a
vzame-m v	osk-bo. —
Klavir n« razpolagi. Si./v pri podruž. »Juitra« v Celiu	2.5857
Prosto stanovanje
dobi gospodična višje frim nazije. za iinstrukeiio d-e-klice II. razreda humanistične gimnazije. »Tizian« Sv. Pet.ra ce«ta šte-v. 4.
25800-22
Dva dijaka (inji)
sprejmem na stanovanje v S.epo in zraivno sobo i vso oskrbo. Klavir in kopaJ™-ca na razpolago. Lušin. Bleiweisova cesta št. 3/1.
25781-22
2—3 dijake
sprejmem v veliko, zračno sobo, blizu pošte. Vestna cela oskrba. Zmerna cena. Naslov: A. ETut.ter, Ga jeva ulica S/II, tik nebot-lčmiike 25773-22
Dijaka (injo)
nižješolca s.prejnie boljša družina na vi=o oskrbo. — Stanovanje komfortno s kopalnico rn vrt. . Bližina ženske realne gimnazij«. Nas-iov t oglasnem oddelku »Jutra«.	25786-21'
Solnčno sobo
komfortno, odda majhne družina. Na željo klavir in hrana. Pripra-vmo tudi za dijakinje. Mirje. Ver-stovškova 26. 25778-22
2 dijakinji
fci obis.kujeta nižjo realmo gimnazijo, siprejimem na stanovanje, radi skupnega učenja, v srediirvi mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	25701-22
Dijaka
fiiij. sre^iiježolca efirejme boljSa rodbina v vso os.kr-bo v sredini meeta. Abi-t uri jen t za instrukeiijio, klavir in ko^mlnira na raz-po.ias?o. Naslov po<ve ogl. oddelek »Jutra«. 258a3-22
Majhno sobico
oddam dijakinji z vso oskrbo. Palača nebot.ičniika — M. Sar«. Gaje<va n-' ITI 25596-22
4 dijake
sorejmem v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	25812 22
Diiakinje
boljših rodbin, sprejmemo v že znano prvovrstno vsestransko oskrbo, v centru mesta. Nemško obče-va.nie. Naslov pove oar'«'. oddelek »Jutra«. _2S8!3-22
Dva dijaka
sprejmem v vso oskrbo blizu univerze. Naslov v oglasnem oddelku »Ju*ra« 25840-22
Dijakom
nudim zelo dobro oskrbo v sredini mes.t«. Nas'ov v osr'as-nem oddelku »Jutra« 25836-22
1—2
dijaka ^f?)
sprejmem v vso oslcbo po ze'o n:zki ceni. Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra« 2599-22
Tri dijakip-V
spreimem v vso oskrbo v ST-dini m»«4a. Nas' ot v o-glasnem odde"ku »Jutra« 25328-22
UčHeHska družin?«
sprejo d'jake v vso os-krbo Strojo nad®o«:tvo. center, na'modernejJS kom-fort In zmerna ceina. Na-»'■ov nove oglasni oddelek »Jutra«.	25825-22
2 di'Rkin?i ali dijaka
nižješolca. s,prejime ma.ni?a družina v Kočevju, v dobro oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Ju*ra«.
25835 22
Dijaka
nižješolca sprejme v dobro oskrbo in zanesljivo nadzorstvo b'izu realke uradniška družina. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 25820 22
Dve dijakinji
sprejmem po zmerni ceni v dobro oskrbo v sredini mesta. Pomoč pri učeniu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	25823-22
Dijake
siprejme uradniška družina k sinu iotrtošolcu za Di.n 450. Vestno nadzorstvo in pomoč pri učenju, event. nemška konverzacija. Naslov pove oglasni odde-ek »Jutri«	25851-22
Dijakinjo
sprejmem na hrano in »ta-trovanje. Naslov pove ^gl. uddslek »Jutra«. 25867-22
Dijaka
»p--ejmem k akademiku, t vso oskrbo za 550 Din. Pomoč pri učenju. Bolgarska ulica štev. 21.
25S75- 22
2 nižješolca (ki)
sprejme učiteljska družina v dobro oskrbo, v lepo in solnčno sobo, poleg po ijanske gimnazije. Kopalnica. Naslov pove •>?'.1rn oddekk »Jutra«. 25872-2»
V Mi k* beseda { Din: » dajanj« naslova ali u Šifro pa 6 Din. (žl)
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo, oddam na Sta rem trgu 24. 25650 21
Štirisob. stanovanie
v-isokopriiUiČJio. s koi[«l-n.ion. plinom in vsem; pri tikliiiami oddam s 1. novembrom. Pojasnila v Šu-bičevi uiici štev. 3T.
25660-21
Trifob. stanovanje
addam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 25S01-21
Dvosob. stanovanje
lepo, s parketom in e'ek-triko, na Starem trgu oddam e 1. novembrom. Na slov pove oglasni oddelek »Juitra«.	25806-21
Dvosob. stanovanj
lepo, z vsetni rwitiklirami oddam takoj ali z oktobrom. »S*an in dom«. Po stiojnska 20.	25817-21
Frosf>h stanovanje
s kuhinjo takoj oddam 1 ali 2 osebama, ki razume tudi kuhati za abonente. (le&ta v Rožno dolino 36.
Ž5850-31
Stanovanja
1 Vsa.ka beseda 50 par. dajanje naslova ali « Šifro S Din. (Žl-ai
2 sob! s kuhinjo
sredi mesta, z« modn sa Ion, ali sobo. kuhinjo in kabin-et iSčeta mada za konca brez otrok. — P" nudbe na ogl«s>n: oddelek »Jutra« pod »Sv»tlo 99«.
2566! 21'a
Vsaka beseda ) Din; za dajanj« naslova aH iifro pa 5 Din. fl8)
Za nedeljske izlete
priporoča odprte a-vtobuse Kaučii. Vič. telefon 32-24 25S4S-1S
Elegantno sobo
popolnoma separirano. od dam po zmerni ceni, event. z vso oskrbo na Mlrju — Marmontova ulica št. 27 25CS0-23
Mirno sobo
lepo opremljeno, takoj od dam po znižam ceni. Na sinv pove oglasni oddelek »Jut™-«.	25603 23
Lepo sobo
a posebnim vhodo<m. souporabo kopalnice in klavirja. v centru mesta ta koj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
25795-23
Veliko prazno sobo
oddam v Idri:ski u,:c; 3.
25797-23
Opremljeno sobico
takoj oddam v novi h;š: v Maistrovi ulici št. 14.
25790-23
Za 3 dijake (inje)
oddim krasno	sobo v Gledalski uli«	12/111. Klavir. kopalnica	in nadzorstvo.	25789-23
Sobo
s posebn:m vhodom, blizu obrtne šole oddam gospodu. Naslov pov« ogasni oddelek »Ju-tra«. 25785 23
Opremlieno sobo
veliko im čisto, z dvema posteljama, event. e kn hinjo oddam v Zibertcvi ulici 33 — pri gorcn:=kem kolodvoru.	257S3-23
Lepo sobo
oddam za čas velesejma 2—3 osebam v Gajevi ul. št. 3/V — nad Putnikom (Dvigalo).	25807-23
Opremljeno sobo
s po«»bn:m vhodom, oddam bo'iši oseb*. Naslov v oglasnem oddelku .Tutra 25776-23
OorempTO so*"«
v bližini »Evro^ie« takoj oddam. Naslon- v o.cr'as. oddelku »Jutra«. 25809-23
Kot sostanovalko
sprejmem gospodično — event. z vso oskrbo, na Rimski cesti 23 — levo.
25810-23
Lepo sobo
tik univerze oddam. Sa-.'0.7 pove og'asni oddelek
»Jutra«.
25S14-23
Sobo za dve osebi
oddam Naslov v frtr'«s. oddelku »Jutra«. 25830-23
Lepo sobo
o-premJjeno. za 250 Din, na željo z vso oskrbo 08 lam takoj v Grsdašk* u!. ši. 8.	25843 23
Sobo
čisto in z'ačno. takoj oddam na Miklošičevi cest-i št. 15/1 V, levo. 2oSJ:l-23
Solnčno sobo
v vili tik Vrtače (drugo si i č no na Mirju) za 2 aH 1 osebo poceni oddam. — Poseben vhod. kopalnica vrt. Vprašati: Cesta v Rožno dolino štev. 14.
25S31-23
Lepo sobo
popolnoma separirano oddam solidni osebi v Stre-liški ulici 22. 25S38-23
Oprem!j°no sobo
s parketom, elektriko ;n posebnim vliodmm, takij oddam 1 ali 2 osebama. Poizve se v VVolfovi al. it. l/II, desno. 25S7U-23
Sobo
s posebnim vhodom. e'ek-triko in perilom, v nov! hiši oddam za 150 D o v M ustali — Poljske pot 39.
25869-23
riljjf^
Vsaka besed* 50 paj;
dajanj« naslov« ali za Šifro 3 Din. (23-a)
Sobo
prazno ali opremljeno, v centru, s separiranim vhodom. elektriko in event. souporaba kopalnice in telefona, iščem za septem ber. Ponudbe z navedbo cene na '»glasni oddelek »Jutra« pod »Skalen«.
i57t>2-23/a
'/Jf/
Vsaka za dajanj« šifre pa
beseda 2 Din: naslova ali
5 Din. (H)
V oglasnem oddelku »Jutra«
jc dvigniti sledeča cisma-
Avto, A. J.. Aluminiuin. Cisto. C'na, Dobra kuha-ri4-a. Diskretnost. Dnižab-n ca. Dezdi-mon, Do-bro plači o, Delavska. Debie obresti. Dobri pogoji. Dobra moč. Denar. Dober delavec. Do 350.000. E! frida. F... Eksped'-tivnos<t. Fina šivilja. Gostilna 28. Gotovina Kranj. Gospodi n a 200. Ila nionija. J. Z.. Il-ačka. Izkušena moč. Je-senska ljubezen. Jeseni ee. Kuharica 27 boljše de kle 22. Kolodvor. Konec avgusta. K.. Ko<Ke?lja. Lepa soba. L!nbim otroke L. B. 31. Mesar. Mir. Mladi pa r. Mada in siin.ua t;čnn. Nezgoda. Nesrečen v zakonu. Navedb« eene. Na svidenje. Najnižja cena. Sovo. OboTestranska disikretnost. Oktober 33. Osamljena. O., L. 2294. Po-slovod;a. P-ištena n zd^a va. Prijetna in uporabna. Primerna cena. Paviljon. Prevzem Din 80.000. Pihalni sfoj. Poštenost 50. P-ijeten dom. Prikup'vva. Perutn:nar. Resnos.-. Roda delam. Reven. Re^na :n snažna. September. Sode ovan;e. S'a'ooist. St«'n«. S'a.šč''"a'na S-.Vno pa po •eni. Sreča v 'eseni. Str--j S:m.patija Stanovanje p" 'ej Sisnruost. Skrbna i o. ,!.podin"a. To^en r»'<ie i:k. T:ho družabnico f'g'vv;na Trezen. Vliuden 'n »anes Ijiv Vložne kn;:ž'Ce 10 Velike sobe V obojestran •^ko k-or:sit. Vesten Marljiv Vesten S000 7»!" snn5r,a Zanesljiv. Zastopnik, teni
tev, Ze'ezostruffar, Žel<m si svoj dom. 485-000, 255, 30.000, 150—200. 123. 44. 109, 104, 1901, 66, 1295.
Vsaka tv^seOa 1 Di.n; 'A dajanj« naslova ali «a Šifro pa 5 Din. (3!)
Fotokamera
9 X 12, št. 10.643. NaeH Anastigmat 4.5, stari ko-m pur, več kaset, d os'a v na leča, v črni, leseni škatli, mi je b:'ia ukradena. Kdo* jo izsledi, naj javi prot' dobri nagradi na naslov K. Kocjaučič, Večna pot 7 25559-30
Hirolog-grafolog
V. Timofejev — sprejema obiske med 9. in 12. ter 4. in 6. uro v hote'u »S^-ča« na Sv. Petra cesti 5. Ljubljana.	25S03-3!
Čisto sobo
zračno In solnčno. oddam sospodu ali gospodični. — Nasov v oglasnem o.id' ku »Jutra«.	25842-23
Glasbila
I Vsaka beseda 1 Din; j ta 4a'anj« naslova ali
j z, iifro i»» 5 Din. (261
Gramofon
v dobrem stanju, s 6 novimi ploščami po ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
25S1S-26
Vsaka bt»e ta I Dui; za dajanje naslova al' (a šifro n» 1 Di.n. (29)
Prodamo
ze'o dobro ohranjeno: «ta blJni parni stroj 75 Ks.; dinarno stroj 2 X 115 V. 68 Kff; dinarno stroj 2 X liO V. 47 KW. s Slika' no napravo in 2 dvovprež na fijakerska voza z nov« usn'eno st-eho. Zdravilišče Rogaška Slatina. 25620 29
Vsaka beseda 1 Dui. za dajanj« naslova ali za Sfro pa 5 Din. (371
NIHČE NIMA
VSEGA -
kar potrebuje, zato naj vsakdo prpgie<!a »Jutrov« mali oglasnik kjer bo nažeJ kar išče.
□□□□□□□□□□□□□□□□C □
u
s
tj je in to ve že tudi vsak razsoden človek v Sloveniji, da ima □ □ s>Jutro« največji čitateljski krog-. Njagovi oglasi imajo zato □
tudi največje uspehe.
n
□
n

.52 §i
IL
šola »Privatna Nastava«, Njegoševa 23, Beograd, Telefon 21-601 pripravlja za sprejemanje dijakov na gimnazijo.
Učenci, ki ponavljajo razred ali oni, ki so izgubili pravico na redno šolanje, morejo dovršiti dva razreda v enem letu in tako nadoknaditi izgubljena leta.
Učenci, ki so padli pri sprejemnem izpitu, ali ga niso polagali, morejo zanesljivo dovršiti sprejemni izpit in I. razred ter se do leta vpišejo redno v II. razred.
Pripravljanje priznano kot najbolje. Poučujejo strokovnjaki in najboljši profesorji ter je tako vsakemu pridnemu učencu zagotovljen uspeh.
V šoli se nahaja odličen pansionat. V pansionat-internat se sprejemajo tudi učenci, ki se želijo šolati v Beogradu.
Pouk se prične z 11. septembrom	8610
Lepota — naravna cvetoča
je v ženi božanska iskra, katero mora ohranjevati in jo nikoli ne zanemarjati. Zahvaljujoč spretnosti in proučevanju modernih kosmetičar-jev, našla so se sredstva, da ta božanski ogenj ohranijo. URAN KREMA — prava hrana za vašo kožo, sestavljena po receptu najpriznanej-ših kosmetičarjev sveta, ima resno nalogo, da ohrani lepoto žene, to najpopolnejšo, najskladnejšo cvetko. URAN KREMA č<sti vegetalni proizvod se debi povsod. Na debelo pri:
veledrogorijah »Isis«, »Salus« v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu.
Velika škatla Din 12.—, mala škatla Din 5.—. 8892
«3 ■s«
n
smurem m
LJUBLJANSKA
v Ljubljani, Prešernova tsiica štev. 3
je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji.
Vlog ima nad	Dir
rezervnih zakladov pa nad 11 milijonov dinarjev.
Za pupilarne naložbe ima sodno depozitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti so strankam na razpolago položnice. Za vse vloge jamči ^mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo.
Telefon št. 2016 in 2616. Poštno čekovni račun št. 10.533 Uradne ure za stranke so od 8. do 12. '/2 ure.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Naroano tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.