Št. 42. Gorici, dne 26, Izhaja dvakrat na teden t Stlrlh tedanjih* in siser: vsaktoreft in peteL, jutranje izdanje opoldne, večerno izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z „Gospodftrskim Listom" ia s kako drugo uredniška izredno prilogo vred po pošti prejemana ali v Oovici mi dom pošiljana: Vse leto ....... gld. 6-— — : pol lota.. . /¦.*:*'.-t-j . f*Ž--. četrt leta.......». 1-50 Posamične številke stanejo B kr. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štvJ 9 i" Corici v »Goriški Tiskarni« 'A. GabrSgek vsak dan od 8. ure zjutraj do (5. /.voCerv ob nedeljah pa od '.i. do 12. ure. Na naročila bn»z doposlane naročnine ne «e oziramo. »PRIMOREC" iiliafa"nč6dviB»o~od «Soee» trikrat mesečno in stan« vse leto gld. I *'20. «So5a» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Seli w ar z v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v-Trstu v tobakarni La-vrončič na trgu deiia Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. V Gorici, dne 2&§La 1899. SOČA Tečaj XXIX. (Večerno izdanje). Uredništvo in odpravnlštro > se nahaja v Gosposki uiioi 5i 9 y Gorici v H. nadstr. zadej. — Urednik sprejemlje 'atranke/vsak. dan od 11. do 12. lire predpoldne. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge rooV katere ne . ajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne "uredništvo ne upravnigrvo. ____ Oglasi in poslanic* se računijo po petit-vrstah, če tiskano i-krat 8 kr., 2-fcrat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta; Ve5kra<\po pogodbiv — Tceje orke po prostoru. Saro5»?iio in oglase je plakati loco Gorica. „tiorigkn Tiskarna« A. Gubršfok tiska in zalaga razen «Soče» in «Primoroa» se -Slovttusko kuj iSnioo**, katera izhaja mesečno v snopi&h obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Sloy. knjižaici» se racunijo po 20 kr. petit-srsuea. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog* in narod! «Gor. Tiskarna* A. GabrŠSck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in sal. Vedno lepše. Nemški rogovileži v Avstriji so si belili glave tedne in tedne,, da. bi povedali v posebnem programu, kaj prav za prav hočejo od Avstrije. Končno jih je Binkostne praznike razsvetlil sv. Duh tako, da so izdali svoj program. V tem ni obseženo nič posebno novega, temveč vedno ista stara pesem, da njim pritiče prvo mesto v državi vedno in povsodi ter da o kaki ravnopravnosti ne sine biti govora, kar se tiče Slovanov. Torej po starem naj bi Slo naprej, in Slovane, zlasti na jugu, naj bi pestili,"Se dalje Nemci in Italijani. Tak program v današnjih razburjenih časih, je naravnost skrajna nesramnost, katera kaže, da s takimi življi, kakor so oni, ki stoje na tem programu, ni mogoče spregovorit« več pametne besede. Slovanom Nemci ne privoščijo ničesa, temveč jih hoCejo videti samo potisnene v kot, —• pa saj sanjajo že o »Veliki Gerrnaniji", katera bo segala do jadranskih obalij! V programu stoji namreč tudi točka, da zveza z Nemčijo se ima uzakoniti, da torej bi bila Avstrija le nekaka poddrzava pod mogočno Nemčijo. Nemški irredenti raste groben, in U veliki Nemci se prav nič ne boje govorili tako, kakor bi ne smeli, dokler žive še v Avstriji. Vedno bolj in bolj škilijo čez mejo, in če bi se izvedel njihov program tako, kakor hočejo, v najkrajšem času, bi Avstrija morala pripasti Nemčiji. Vse to in jednako pa smejo stavljati v programe ter razpravljati javno po časopisih, in nikomur se nič ne zgodi. Če pa bi se lotil kak Slovan kaj takega pisati, govoriti o Rusiji, katera naj bi pograbila razkosano Avstrijo, o tedaj bi bile vse c. kr. stolice v vednern pregibanju in modri avstrijski diplomatje in sodniki bi ugibali, kako najstrožje naj kaznujejo take upornike. Ali Nemcem je vse dovoljeno!...... Pa ne samo Nemcem, tudi našim Italijanom 1 Saj so ^solidarni* z Nemci in delajo prav tako kakor oni. Nemci so odklonili v svojem programu vse, kar tiče Slovanom po zakonih ravnopravnosti, in istotako odklanjajo Jugoslovanom Italijani vse, kar le količkaj diši po ravnopravnosti. — V tem so si jed-naki z Nemci, pa še tudi v nečem drugem! Nemci se norčujejo javno z avstrijsko vlado, bodisi po časnikih ali po državnem MARCOJV1SCONTI Zgodovinski roman -»- Jtatijanski napisal Commaso 6rossi. (Dalje) Sodrga, ugledavši vojake, se je takoj mirno razkropila m poizgubila na vse strani. Lupo, ki je prišel s svojim gospodom, je zagledal brata, ki je ravno vstajal s tal, stresal oblateno obleko in pobiral železno pokrivalo. «Ne znaš držati jezika za zobmi*, mu je rekel, «tak6, prav ti je!» «0e bi bil došel prej», mu je odgovoril Bernard, «bi mi bil lehko kaj pomagal z orožjem». «Pač si bolj potreben, nesrečnež, da bi ti pomagal kaj s pametnim svetom!» Mej tem jo bil Ottorino s svojim spremstvom na konjih vstopil v cerkev. Jezdil je gori in doli po ladjah, stopal v kapelice in zopet iz njih, šel je tudi v zakristijo in na kor tet* je z mečem in s suličnim toporiŠČem izganjal ven zboru ali pa po deželnih zborih, kakor biš nanese prilika, In birvostni program? Ali ni največja porogljjvost na razna umestna in neumestna vtikanja vlade med nemške irre-dentovce ? Toliko truda si je prizadela vlada v tem pogledu, in kaj ima od tega V Javno se jej rogajo ter jej bijejo po obrazu s protiavstrijskim programom. SUčno delajo Italijani. V Trstu sesme-jajo odredbam numestništva v deželnem zboru v navzočnosti vladnega zastopnika, v Kopru kriče javno v deželnem zboru, da »Istra pripada Udi i j i, kar je povsem naravno", pri nas so bili pričeli tako gonjo proti znanemu predlogu vlade, da je le ta kapitulovala pred njimi ter v strahu izbrala za svojega moža tistega, ki je vodil vso gonjo proti njej l — Italijani se smejejo, in prav imajo, da se smejejo, ker vlado tako lahko uganjajo v kozji rog. Godi se jim dobro ; vse imajo, — tudi priznavajo to javno — zato jim preostaja časa, da se tu pa tam pošalijo z vlado, kakor otrok«ljubljenček s svojo skrbno mamico! Vladi pa se to dobro zdi, in kadar zahtevajo, noj udari slovensko-hrvatski narod, — teduj pa zapoje bič po njegovem hrbtu in tepeža ni prej konec, da se pokaže kri ter naredi rana....... Kam plovemo? Nemški krede*-, to vel pripravljajo Avstrijo za to, da postane p r u-s k a poddržava, Italijani pa delajo z vso silo na to, da bi čim prej priklopih južne pokrajine k Italiji. Vse to se dela javno in vlada ne zgane niti mazinca, da bi malce potipala te uporne življe, ki se predrznejo nastopati tako protiavstrijsko; — no Um rajše peha,udane jej Slovane. Z nagodbo ne pridemo nikamor naprej; še sedaj ni obnovljena, in kakor se kaže, tudi še ne bo. S s e 11 ne odjenjs, vsled česar utegne pasti Thunovo minisk','vo. Toda kaj potem? Eventuelno novo minist rstvo tudi ne bo moglo delati čudežev, d * bi storilo nagloma to, česar drugi niso m gli skozi toliko časa! — Pridenimo k temu še nevoljo, katera raste od dne do dne med slovanskimi narodi, ki so tako srečni, da žive v Avstriji, pa vidimo, kako vre po celi državi na vse strani, kako se nekaj pripravlja, kar mora sčasoma izbruhniti na dan ter ugladiti tak6 ali takč nejasne razmere, v katerih živimo. vso tisto roparsko sodrgo, ki se je bila ondi utaborila, Naše ženske, ki so bile v cerkvi, kadar je bilo ljudstvo navalilo noter, so se bile zatekle v neko kapelico. So-kolar je bil urno zaprl ograje, da so bile zavarovane, kadar je druhal vse prevračala- in razmetala. Marsikateri lopov je pač prišel tudi tja in se re-penčil, da morajo odpreti. Toda Ambrož je svojim mečem bil po rokah vse tiste, katerih ni mogel z lepa odpraviti proč. Ukazal je pa hčeri, naj prevrne svečnike, križ in. kar je bilo na žrtveniku, kajti potepuhi so zahtevali, naj se jim odpre, da bi to opravili. Lauretta je ubogala takoj, dasi se je njena mati zelo hudovala, češ, da bi ona ne smela biti deležna tega bogoskrunstva in da bi bilo treba raje mučeništvo prestati. Tak6 torej so naše ženske bile zaprte tam dolgo časa, dokler jih niso zagledali nekateri iz grofovega spremstva, ki so bili prišli v cerkev. Ti so se razvrstili pred ograjo z golimi meči. Ko so to videli razgrajalci po .cerkvi« jim je prešlo vsako veselje, da bi se zaletali tjekaj. Težko nam je, da smo morali bralcu dolgo pripovedovati taka bedasta skrn- ZmeSnjavii nad zmešnjavo je v Avstriji na dnevnem redu, tavamo naprej, kam pa ne vedo niti narodi niti visoki avstrijski diplomatje ; vedč samo to in tega se tudi trdno drže, da Slovanom ne dadč še ravnopravnosti in onega, kar jim na -rioh pritiče v konsti-tucijonalni državi, — dokler ne bodo v to prisiljeni. Ite*>, naše avstrijske razmere postajajo vedno lepše!.... Namesto, da bi si avstrijska vlada pridobila Slovane za-se s tem, da jih postavi Nemcem in Italijanom ravnopravne, gleda, kako uporni življi nemški in italijanski skušajo razdreti Avstrijo ter podjarmiti do cela Slovane. — Vedno lepše!.,. Ali res čakajo avstrijski diploma tj e, d a s e splošna avstrijska* kriza reši na ulici — z velikim prevratom?! Ali ni druge poti za poni irjenje Avstrije?!...... DOPISI. Ia Kobarida. (V odgovor g, županu. Konec.) G. Urbančic in drugi dobro vedo, kaj so podpisali v seji dne 11. prosinca 1897. Vsi ostanejo še danes pri istem podpi*** in se istemu nikakor ne protivijo, ako hoče res vlada zidati sodnijske prostore na svoje stroške v Pagliaruzzijevi hiši. Takrat, ko so podpiso-vali te sklepe, so bili vsi starešine in občinarji pripravljeni še za veče denarne žrtve, samo da bi hitro dobili okrajno sodišče, ali da b< isto prej moglo poslovati. Starešinstvo t. j. občina je darovala vladi 7500 g!, in bila še celo pripravljena zidati na svoje stroške sodnijsko poslopje. Ali g. župan, danes so vse druge razmere ' Poslopje je pripravljeno, treba ni drugega kakor da prične sodišče koj poslovati. Pripravilo se je vse brez, nadaljnih občinskih stroškov in to vsled požrtvovalnosti in podjetnosti g. Urbančiča, kateri kljubu svojim zazidanim tisočakom še ni vsaj javno nastopil proti temu, da bi visoka vlada zidala sama svoje prostore v Pagliaruzzijevi hiši. Pojavila se je v Kobaridu nova močna stranka, katera bode prosila in zahtevala od visoke vlade, da se ji povrne staro Paglia-ruszijevo hišo in sploh vse, kar se ji je darovalo. Ako se to tej stranki posreči, imela bode občina in ves okraj svoje okrajno so- njenja svetih prostorov. Žal bi nam bilo, ako bi nas kdo dolžil, da nismo tega opisali s primerno resnostjo. Podavaje sliko izgredov, in sicer še ne najhujših, kakoršni so se cesto dogajali v tistih časih, smo skušali to tako storiti, da bi imel bralec kolikor mogoče istinito podobo pred očmi. Hoteli smo navlašč obuditi odureii in zopern utis, kakoršen veje iz zgodovinskih bilježk tačasnih pisateljev. In da bi bil ta utis pristen, se ga ni smelo poblažiti z nobenim vskli-ko:u spoštovanja do svetih prostorov in sptoh z nikakoršnim upletanjem dobrih naukov. Kdor hoče tam iskati dober nauk, ga lehko sam zasledi. i Grofova družina je s svojim sprem-stvem nadaljevala pot v Milan. Ottorino, kateri ni imel več nikakega opravka v Monzi, seje seveda ponudil, da jih tudi on »ospremi na tem potovanju. «Zagotavljan> vas, da vam nisem pisaj nikakega pisma po tistem, katero sto prejeli po mojem služabniku v Li-monji«, jo dejal mladi vitez Bicinemu očeti jezdeč zraven njega. j«In vendar«, je odgovoril grof, »sta tista: dva ribiča iz Vassene trdila* da sta i&iela neko vaše pismo -in sta rekla, dišče, Ce tudi v Urbančičevjh prostorih, a ko-baridska občina ne bode pri tem imela niti pol novčiča stroškov. Ta stranka hoče pridobiti občini darovanih ali že zapravljenih 7500-8000 gl. Ta svota ni tako malenkostna; 8000 g!..niso mačkine solze I Ta stranka ima zdrave nazore. — Ta razume občinsko gospodarstvo, in prav veseli nas dejstvo, da je ravno ta stranka zmagala pri občinskih volitvah, Z razsodnostjo te stranko bode gotovo zadovoljen vsak pameten in za blagor občine vnet občinar, Geslo te stranke jej »Sodišče mora prej pričeti s poslovanjem v prirejenih UrbanCič-evih prostorih, potem pa stopimo s prošnjo pred visoko vlado, da naj nam vrne to, kar ji je občina darovala". Prepričani smo, da visoka vlada ugodi tej prošnji, in to tem oolj, ker se ji j« vse darovalo le pod pogojem, ako bode sama zidala codnijske prostore. G. župan, le tako postopajo oni, katerim je blagor občine res pri srcu I S ton starim Pagliuruzzijevim poslopjem in z vsem prostorom napravi občina v slučaju njegovo pridobitve, kar ji bode drago. Tudi ga lahko podere in si na tu način priredi lep, krasen, prostoren glavni trg, kateri bod* v korist in ponos našega ljubljenega Kobarida, Kar je pa starega pohištva, paralelnega z župnišCem, predela v svoj občinski dom, kjer bode občinska pi-sarnicu, občinska ječa, shramba brugalnice za ogenj in drugega sličnega občinskega blaga; priredo se lahko prostori za okrajno posojilnico in v prvem nadstropju pa stanovanja, katera se prav lahko oddajo v najem raznim zasebnikom. Po takih naredbah hrepeni ta nova stranka. Take naprave bodo tudi ne le v olepšavo našega trga, temveč bodo don&šale tudi občini gmotne dohodke in dobičke. Mnogo lepega dobička bode imela ali bi imela občinska blagajnica tudi ob tržnih dnevih, ker bi oddajala raznim trgovcem svoj prostor v enodnevni najem s tako imenovanimi »Stanti*. Vsega tega bi pa ne bilo, ako bi bilo na teti: prostoru c kr. okrajno sodišče. Ali se, cenjeni čitatelj, Še čudiš, če so tudi g. Urbančic in tovariši verni pristaši te stranke? Saj so jih neovrgljiva dejstva odvrnila od istega stališča, za katero so se pri drugih razmerah podpisali v seji dne 11. da jima ga je izročil Lupo tu na mon-Škem trgu*. Bil je koj pozvan Lupo, kateri je povedal, da je bil on poslal pismo svojemu očetu, in ga v njem opominjal, naj beži od doma. Napisal da mu ga je bil v Monzi neki duhovnik, njegov znanec. To pismo je bil torej on dal ribičema. «A, sedaj umejera», je dejal grof. Ta potem obrnivši se proti mlademu vi-tenu, ga je prašal poglasno: »Povejte mi, kako" je tista reč, o kateri ste mi pisali, da opat sv. Ambroža..,* «Je tako razljučen, da bi kar iz kože skočil. — Sedaj pa sem tu v Monzi slišal, da se nocoj vkrca v Leku šestdeset vojakov; katere je odposlal, da pokončajo uboge Limontine«. «Bog se usmili! A kaj pa ima opat z menčj ? Saj od mene pač ni odviselo, da se tisti trmasti gorjani niso hoteli udati vsem zahtevam svojega gospoda*. »Jaz vam ne vem drugega povedati nego to, da je kardinal razsrjea tudi proti vam*. «O ubogi jaz! Toda ponavljani vam, da jaz nisem imel nič pri tem. —Pravi, da jaz *aščiščam tiste ljudi. Pomislite I. vi, kako" je to mogoče, ko vendar nisem prosinca 1897* V zapisniku št. 41. Morda je j tudi res, da je g. Urbančič pristopil k tej stranki že radi lastnega interesa. Kdo naj mu pri teh razmerah zameri? Sicer smo pa [ prepričani, da je za korist iti čast našega trga bolj uneta nova stranka, nego druga gospoda. Preidimo k volitvam, da vam še pri teh dokažemo, kdo se prizadeva in dela za ¦ blagor občine in kdo za svoj žep ali pa za svoj »debeli trebuh*. Delate li Vi, g. župan, za blagor občine, ako so bile prve volitve v občinsko starešinstvo v januvarja t. 1. uničene vsied Vašega postopanja in to radi ntoka Vaše zmagovalne stranke, katera se je opirala ravno na Vaš morda dobro premišljen korak? NoCe nas zapustiti dvom, da I ste Vi prav dobro poznali 18. § občinskega volilnega reda. Dovolite, da se potrudimo dokazati Vam Vaše politično postopanje. Na dan sv. Štefana dne 26. decembra 1398. ste dali javno oklicati, da bodo občinske volitve že 29. decembra, da-si pravi že omenjeni 18. §: »Najmanj osem d ni j poprej, kakor se volitev začne, mora župan to z naznanilom očitno pribitim na znanje dati in povedati, v katerih krajih, katere dni in o katerih urah naj se posamezne volilne skupščine snidejo in koliko občinskih zastopnikov naj vsaka izmed njih izvoli". — Umljivo, da so se mnogi Čudili že temu Vašemu razglasil. Naslednji dan Vas je menda nekdo opomnil po obe. ohhnrlniku, da niste postopali pravilno. Koj drugi dan po tem je obč. obhodnik bobnal po občini in razglašal, da bodo volitve v četrtek po novem letu t. j. 5. januvarja | 1899. in ne 29. decembra 1898. v prostorih I ljudske šole. Po novem lotu pa ste zopet razglasili z »uradnim bobnanjem\ da ne bodo volitve v šolskih prostorih, ampak v nekem drugem zasebnem menda tuko imenovanem ZajCevem poslopju. Torej je bilo to zopet proti 18. §, ki pravi, da mora bili tudi volilni kraj ali prostor vsaj 8 dnij pred volitvami določen. Ko je pri, volitvah Vaša stranka imenitno padla in se ista Vaša stranka opirala na imenovani 18. §, so bile volitve največ le radi omenjenega § uničene. In tu ni Človek lahko misli, kar si hoče. Oprostite, g. župan, to že precej priča, kako ste Vi in VaSa stranka vneti za blagor občine in vo-lilcev, dotmufr in ptujih, kateri slednjič po VaSi neut;r '.«ii sodbi niso zastonj izgubili i eden dan zlslega Časa. Vas li ne oblije ru-deCica, ko ;.* zniislite, kako ste skrpali sklep svojega dopisa, kjer poročate o svojih velikanskih zmagah pri volitvah, katere so se drugič vsied Vaše zasluge vršile v aprilu t. t. Te Vaše zmage so: vi. razredu ni bil izvoljen noben starašina Vaše stranke, v II. eden cel in v III. razredu pa trije in to vsied malenkostnega nespcrazumljenja naših i volilcev. Vsi Vaši verni pisarji Vam niso I mogli pomagati. Tudi proti tem volitvam je I uložila Vaša stranka utok, a upamo da brez-vspešno. Smešno je torej Vaše oblastno pi-sarenje! Dalje trdite v sklepu svojega dopisa, da je nesramna laž, da ste Vi in Vaša stranka proti hitri otvoritvi novega sodišča! Tu ste se zopet ugriznili v jezik! Kdo je pisal, oziroma sestavljal pritožbe in to celo ano- nikomur še črhnil o vašem pismu, niti o tem, kar mi je ustmeno sporočil vaš poslanec«. «/Tedaj v Limonti še ničesar ne slutijo?* «Ničesar». «Če Je tak<5, je pa treba brž koga poslati, 4a jim naznani*, je dejal mladenič, «Ne, ne, za božjo voljo! kajti če jih vojaki najdejo pripravljene, nikdo ne izbije kardinalu iz glave, da sem bil jaz pri tem vmes, zlasti ker me že tak6 ima v želodcu*. Ne da bi ga nadalje poslušal, je Ottorino dejal svojemu oprodi: «Hitro moraš steči v Limonto, da poveš svojim vaščanom, kaka nevihta se pripravlja nad njimi. Vrni se nazaj, vzemi v Monzi čilega konja in idi!» cNe; ne, je odvračal grof, «vi me hočete pogubiti. Opat vč, da je Lupo sin mojega služabnika...* «Ori je moj oproda, vso odgovornost jemljem na-se». «Toda pomislite«, je zopet odgovarjal grof, t da morajo sedaj tam že itak vse vedeti«. «Saj ste mi rekli, da ne slutijo ničesar !* nimne na vse merodajne Cinitelje o razpo-l kanih zidovih, o telegrafskih drogovih in drugih izmišljenih nesramnostih v Urbanči-čevem sodnijskera poslopju, kakor jeden glavnih Vaših strankarjev, kateri se je s temi »Čini* še javno hvalil proti nekaterim tolminskim posestnikom. Na vse pritožbe je prišla komisija pregledovat poslopje in se prepričala, da so tudi v Kobaridu hudobni obrekovalci. Umljivo, da se je g. UrbanCič poučil o neresničnih pritožbah. Saj je že vrabcem na strehi znano, kdo vedno blati nove prirejene sodnijske prostore z namenom, da bi mogel škodovati njih lastnika. Stranka, katera je sedaj na krmilu, naj le nadaljuje pričeto akcijo, da zopet pridobi občini Pagliaruzzijevo hišo, in naj si prizadeva, da visoka vlada takoj ko mogoče otvori sodišče v Urbančičevih prostorih, kateri ne stanejo občine niti pol vinarja j Želeli bi, da se ta dopis primerno uva-žuje, ker g. župan, zapomnite si, daje veliko, veliko boljše, da ima občina Kobarid J svoje sodišče in da si pridobi že tako rekoč skoro zapravljenih 8000 gld. Kakšen dobiček bi bil za občino, ako bi žrtvovala 8000 gtd. le v ta namen, da oškoduje za jednako in morda še veCo svoto g. Urbančiča? Torej geslo vseh Kobaridcev bodi: „Mi hočemo sodišče in poleg tega še 8000 gld.!* Prav bi bilo torej, da se še onih 10% naših posestnikov ali posestnic pridružijo k stranki, j katera je že prepričana, da osreči občino z darovano Pagliaruzzijevo hišo, ki bode dajala naši občinski blagajnici mnogo dobička. Kobaridci, ne pozabimo, da je v slogi moč 1 Zdaj smo na jasnem. ' I UarMsti nlttsi in iutyiim\i\. Domače in razne novice. Osebne vesti. — Naučno ministerstvo je potrdilo g. prof. Sim. Rutarja v Ljubljani novic za dobo 5 let c. kr. konserva-torjem. Preč. g. I. K o r š i č, kapelan pri Sv. Ignaciju na Travniku v Gorici je imenovan c. in kr. kapelanorn pri c. in kr. mornarici. 6. Frančišek G r i n d I, svetnik pri tukajšnjem gozdarskem uradu, je dobil povodom svojega umirovljenja naslov višjega svetnika. Občni zbor »Sloge«. — Včeraj torej je bil tisti občni zbor »Sloge", od katerega se je toliko pričakovalo. Ob 11 % je otvoril predsednik društva preč. g. dr. Gregorčič >orovanje ter predstavil vladnega zastopnika . risarja P o 11 e y a. G. predsednik je rekel, da letos je izdal za občni zbor vabila na osebo, da bi ne utegnila nastati kaka pomota, in se torej ni naznanil občni zbor samo po listih, kakor navadno. Tekom leta je moral odbor naznaniti okrajnemu glavarstvu na zahtevanje imena društvenikov. — G. predsednik se je dalje dotikal šolstva v Gorici, za katero se je društvo že zdavnaj potegovalo. V teku let se je spreobrnilo v tem pogledu marsikaj na bolje, da imamo »Šolski Dom" z ljudsko šolo poleg mestne štiriraz-rednice ter obrtno nadaljevalno šolo z 2 oddelkoma. Ker bi utegnilo politiško in šolsko društvo priti navkriž v slučajih;, sla se ločili tako. da »Sloga" je današnji dan strogo politiško društvo, za šole pa se je ustanovil »Šolski Dom". Povdarjal je, da delovanje »Sloge" se ni posrečilo v zadnjem letu tako, kakor bi bilo potreba, čemur je veC vzrokov. Treba bo, da r>»štvo dobi svojega stalnega tajnika, kateri bo vodil vse posle društva, do katerega se bodo obračali člani ter poverjeniki v vseh zadevah. V tem smislu bo potreba reorganizovati društvo. — Društveni blagajuičar Kancler je umrl, bivši tajnik pa je imel v družini znane žalostne dogodke, da se ni mogel posvetiti delovanju za JSIogo" tako, kakor bi bilo potrebno, in predsednik je moral delovati bolj sami — Ustanovila sta se socijalni itt časnikarski odsek, ki pa nista delovala kdo ve kako. — Da se opomore društvu feV da se bo vedno gibalo, naj si preskrbi tofej društvo svojega stalnega tajnika. Stroški za to se dobe ali da se letnina zviša tako, da bi imel: iste dve vrsti, manjšo in veCjo, ali pa da se razširi društvo po številu, za kar je treba agitacije. Čila zapisnik odborovih sej. Zanimiva so bila pisme dr. Turne, v katerih je vsied raznih vzrokov podal svoj deželnozborski mandat v roke Sloginega odbora ter prosil, naj ukrene, kar potrebno. Dopisovala sfa si odbor »Sloge" in pa dr. Turna radi tega v par pismih; no konec giede na položaj naših poslancev ter na sploh v deželi je bil ta, da dr. Turna je bil preklical odpoved. Dalje' je preCital odpoved tajnika G a b r š C e k i; ki je odstopil \i vzrokov, kakor so bili ruve-[ deni že v »Soči". Oglasil se je na to usitel} i Bajt, zahtevajoč, da se dado tiskati društvena pravila ter da razdele med društvenike. Za njim je nastopil učitelj Medvešfcek, ki je teatralično s kričečim glasom zahteval pojasnil, v kakem razmerju stoji »Sofci" s »Slogo«, zahteval, naj se pove, kdo soizda-I jalc:, naj se imenuje tiste izmed njih! — Odgovor predsednika na vprašanje o znanem pismu ga ni zadovoljil, ker še le sedaj je zvedel, da je tajnik pisal on* znana pisma uredništvom sle venskih listov, radi katerih je bilo toliko hrupa, v imenu odbora, u» odbor d tem ni sklepal. Pismo pa se je vzelo v odboru na znanje. (Tisto pismo je pisal — kakor se je pojasnila vsa roč na občnem zboru — bivši tajnik v sporazumljenju z predsednikom. Učitelji so ropotali dan za dnevom po listih radi istega pisma ter ga tolmačili krivo, čeprav je bila podana v tem pogledu svoj čas posebna izjava v »Soči* in v »Prini. Listu", kakor se je tudi na občnem zboru prečitdo pismo: da se prosijo uredništva, naj bodo previdna nasproti dopisom z Goriškega, ki bi utegnili hujskatt proti poslancem, itd. Učitelji pa so to reč tolmačili tako, da »Sloga" je prosila uredništva, naj zaprd svoje liste nasproti dopisom iz učiteljskih krogov!) Izrekel je odboru obžalovanje. Grajal je postopanje »Soče" v učiteljskem vprašanju ter pripovedoval, kako pitajo učitelje z dež. šol. zalogom že od I. 1870. Slov. dež. po- J sianci tačas so zakrivili, da ni dež. šol. za- ! loga* ker so-bilizarokr.-šoh zaloga; jih ob-žaljuie. Kriči, kdaj da pomorejo učiteljstvu, ki žrtvuje dušo in telo za šolo! — Učit. V r t o v e c je govoril potem o učiteljskem vprašanju na sploh, o plačah učiteljev, o obupnem stanju učitelfstva pa tudi ljudstva ter kdaj in kako naj se temu opomore. i Na to je vstal dr. T u m a, ki je v daljšem govoru pripovedoval, kako je stopil j na povabilo »Sloge* v politično življenje na Goriškem, užival prvo leto zaupanje, ko je pa začel marljivo delovati ter ko je izvedel i I. 1897. eksodus, so začeli prihajati v »SI. listu" dopisi na dan, da se hoče polastiti narodnega vodstva itd. Na shodih in drugod i se mu je očitalo, da spodkopuje dr. Gregor- | čiča in tudi ta je govoril tako proti drugim. On da je navajen le pozitivnega dela, in ne j same teorije, razodeval je svoje prizadevanje ] o Vipavski železnici, govoril o abstinenci, kak pomen ima, kako jo treba izvajati. Edini i on je bil, ki je zahteval svoj čas povišati I plače učiteljem v poslanskem klubu. Učitelji so prezgodaj nastopili, zato je prosil svojega nekdanjega tovariša Dimnika, naj posreduje, da se reči obrnejo na bolje. Omenja svoje delovanje za posojilnico in zadrugo, katera sta vzrasli vsied tega, ker je porabil svoje-Časno navdušenje med narodom v to svrho. Omenja nastop L poslancev proti njemu na občnem zboru »Gor. Ij. pos.% kandiduje v odbor. — Učit. Medvešček vpraša, Ceje res rekel dr. T u m a na znano pisavo »Soče" proti učiteljem: »še premalo!" Čudi se, da poslanci niso imeli časa baviti se z učiteljskim vprašanjem, le dr. Turna je zahteval zalog, ker • je vedel, da Italijani ga ne sprejmejo. Govori proti abstinenci. Dr. T u m a je na kratko reagoval ter naglašal, da naloga »Sloge« je ta, da se razmere spremene. Naj se zavrže vse tiste, ki so dozdevno krivi na razmerah, ponovi svojo kandidaturo v odbor. — Na to je prečita! predsednik izkaz o denarnem stanju glede troškov in dohodkov v preteklem letu ter povdarjal, naj se tudi za prihodnje objavljajo vse formalne reči v »Soči" in v »P. Listu". Učitelj Bajt pa je zahteval, da »Sloga" mora imeti svoje glasilo, katerega ton mora pa biti ves drug kakor »Soče«. Prinašati mora list vse druge reCi" in poročila o vseh svetovnih dogodkih, j V njem naj se uvažujejo interesi vsakega stanu. Vsi so mislili, da wSoCa" po nalogu »Sloge« napada učitelje, itd. Očita nemarnost odboru pri otvoritvi šole (globa magistratu) ter govori tako, kakor bi bila na tem kriva J »Soča* in pa »šjor Brajdotl!" Dr. Gregorčič je stvar pojasnil. Na to je nastopil bivši tajnik G a b r š c e k, ki je pripovedoval, kako so letele nanj pušice od vseh strani], pojasnil razmerje med »Sočo* iti »Slogo", omenil svoje delovanje itd., kar je po veČini povedano že v zadnji številki »Soče" ier je izjavil, da kandiduje v odbor. Neki mladič — učitelj je na to rekel, da se mu Čudno zdi, da.le dr. Turna in Gabršček sta delala, drugi poslanci pa nič. . . Učit. V r t o v e c je povdarjal, da Gabršček je trdil, da politiško delovanje njegovo je bilo v sporazumljenju z odborom, naj torej gosp. predsednik | malce spregovori o stvari. Predsednik je stvar na kratko pojasnil, kako v političnem smislu je bila »Soča" v zvezi s »Slogo". — F o r č i č iz Preserja je govoril o kmetijstvu. Oglasilo se je še nekaj drugih govornikov, med njimi je tudi Gašper Likar nekaj klobasa!, predlog B a j t o v, naj >e uranovi za »Slogo" posebno glasilo, je bil odklonjen, sprejet pa je bil predlog, da bodoči odbor naj si preskrbi list po Jidinjenju sedanjih | listov. Učit. Vrt o ve c je ;,«dlag;.*,: Poslanci \ se poživljajo, da preskrbe v aajkrajšem času, i da se učiteljem zboljšajc pleče enako c. kr. | uradnikom zadnjih 3 plačilnih činovnih I razredov! Prišla jo na red najglavntša točka včerajšnje bitke: volitev novega odbora. Tu se je najprej oglasil g. dr. T u m a in predlagal, naj se izvoli z vsklikom veleč. g. dr. Anton Gregorčič, ker je on danes edino mogoč predsednik. Predlaga pa to. je dejal, nalašč prav on, da dokaže, da ni resnično, kar se mu je očitalo. — Ta predlog je bil soglasno sprejet, na kar se je g. dr. GregorCiC kratko . zahvalil za ponovno izkazano zaupanje. Za odbornike in namestnike pa je pričela volitev po listkih. Od strani odbora so bili razdani listki z imeni: grof Alfred Go-ronini, dr. Aleksij Rojic, dr. Alojzij Franko, župnik Blazij Grča, vikanj Josip Mašera, kaplan Ivan Dermastia in župan Anton Klančič. — Dvoje imen bi bilo še popolniti To je mnogo motilo, ker vsi niso vedeli, da lista ni popolna. Pričela je volitev. Gg. učitelji so imeli vsak po dvoje pooblastil, Njihov glavni načrt je bil ta: nikdo ne sme voliti A.GabršCeka, paC pa naj prideta v odbor dva njihova zastopnika And. Vrtovec in Peter Medvešček. Zadnji hip so vendar milostno sprejeli v svojo listo dr. H. Turno. — Mnogo volilcev je odšlo, -fcw je bila že S V« popoldne; en sam (g. lč ir.. k R.) je odnesel 10 pooblastil, ke. .¦:¦& je gabil na«top Petra Med-veščeka. dno i Prav zat6 bi bil moral ostati!} Vspeh volitve je bil ta: Coronini, dr. Franko, dr. Rojic po 253, Dermastia 221, Mašera 241, GrCa 192, Klančič 235, dr. Turna 164; v manjšini so pa ostali uč. Vrtovec 95, uč. Medvešček 85, Gabršček 84, uč. Križman 68, uč. Lovrenčič 70. Potreba bo torej ožja volitev.------------------------ Daljšega komentarja danes ne pišemo. Udeležniki, katerih je bilo vendar odlično število, so nesli domov prav čudne, Čudne pojme o nastopanju nekaterih gospodov, ki hote nositi veliki zvonec v deželi. O nastopu gg. učiteljev velja le eno mnenje: ako je bilo mogoče njih dobro stvar še v čem kompromitovati in kar najslabše zagovarjati, tak6 so lo dosegli v največji meri njih govorniki. Obžalujemo, da je tako! Učiteljstvo pride samo do prepričanja, da Peter Medvešček in Gašpar Likar ni4a učiteljstvu prav niC koristila, paC pa neizmerno škodila. »Sodne* svareče besede, ki so bile dobro mišljene, se vse uresničijo. — Kar se tiče »Soče", naredimo s tem piko — in mirna Bosna I Z učiteljskim vprašanjem se bomo bavili odslej le toliko, v kolikor bo segalo v občni položaj goriških Slovencev. Za posebne namene pa naj nikdo več ne išče »Soče", — Morebitno popolnilo in komentar k občnemu zboru prihodnjič, Izjava iu zahvala! — Za občni zbor »Sloge" jaz nisem ganil niti z mezincem. Ako bi bil hotel, bi bil lahko spravil na zbor večje število svojih ožjih prijateljev in somišljenikov, no nisem se zganil, ker nisem mislil na nikak prevrat. Moj namen je bil pred vsem ta, da bi dos gli nekoliko več jasnosti v naši domači politiki, no niti najmanj mi ni bilo na tem, ali bom zopet izvoljen v odbor ali ne bom. Jasnosti v politiki na zboru nismo dosegli, puč pa se je odloCno pokazala zahteva večine, da ni treba nikakega razdora, ki se je deloma že pokazal med nami. — Pred volitvijo sem izjavil, da sicer kandi-dujem v odbor, da mi bo pa še ljubše, Ce ne bom izvoljen, ker bom rešen bodočega dela in odgovornosti. Dobil sem 84 glasov, dasi se je delalo proti meni od dveh stranij. To so skoro sami glasovi naših svobodnih davkoplačevalcev, ki so bili osebno navzoči; pooblastila so bila skoro vsa proti meni, med temi od več mojih najožjih somišljenikov in celo sorodnikov, ker so bili osvedočeni, da se ne bodo zlorabila proti meni. — Zahvaliti mi je pred vsem one društvenike, ki so mi dali glas vkljub toliki agitaciji proti meni. Mislili so dobro, zat6 hvala jim I —Ali prav iskreno zahvaljujem one, ki za me niso glasovali, ker so mi naredili s tem veliko uslugo, katero bom vedel celo sam morda šele pozneje vredno ceniti. Jaz *em danes prost na vse strani, a to prostost lahka prav dobro porabim tudi v politiki, ne da bi hodil po kostanj v žrjavico za druge in sebi napletal na hrbet neprijetnost za neprijetnostjo. Delo v politiki se mi je odvzelo, naj poskusim torej tudi jaz, kak6 lahko je samo dobre svete dajati in kritiko vati delovanje drugih. A. Gabršček. Slorensko-hivatskl državni poslanci so se sešli 23. v Ljubljani, da se dogovore o taktiki in zahtevah, katere naj zastopa g. Povše kot tačasni načelnik pri obravnavah izvrševalnega odbora desnice na Dunaju, ki se je sešel 25. t. m. popoldne. Posvetov so se udeležili, kakor smo poizvedeli gg. : Grof Alfred Goronini in dr. Gregorčič z Goriškega, dr. Laginja in V. Spi uči d iz Istre, vites, Berks s Štajerskega, s Kranjskega pa dr. Ferjančič, I, Kusar, V. Pfeifer, 1. Pogačnik, Fr. Po VSe in dr. Žitnik. Gg. L. E i n s p i e 1 e r, dr. G r e-g o r e c, Fr. R o b i č in I. Ži č k a r so pis-memo opravičili svojo odsotnost ter naznanili svoje mnenje; g. dr. I. Krek se še ni vrni! z Nemškega. Kar so mogli poslanci skleniti, je gotovo le to, da vstrajajo pri sedanji desnici, ki pa se ne sme identiftkovati z vlado, katera v zadnjem Času popolnem prezira slovenske zahteve. In kar se tiče jezikovnega zakona, je to že stara slovenska zahteva, toda edino le s pogojem, da tak zakon veljaj za vse kronovine, a ne samo za Češko. Tako Čitamo v »Slovencu*. Deželni zbor. — Jutri popoludne ob 5. uri bo seja našega deželnega zbora. Na dnevnem redu je 13 toček, med njimi te ražnejše: volitev 3 odhod v Budimpešto, .' ¦ '* Nemški program. —• Nemci zahtevajo zase popolno vse pravice brez ozira na to, da so v nekaterih kronovinah v znatni manjšini. Prikrajšani ne marajo biti v nobenem oziru. Osrednji vladi svetujejo najprej, da skrbi za čim tesnejo zvezo z Nemčijo, in siser na vseh mogočih poljih gospodarskega in kulturnega napredka. V zvezi z Nemčijo uvidijo voditelji nemškega naroda poroštvo trajnega miru in ohranenja vse nemške ideje. Paragraf 14. mora končati svojo vlado, nem« Ščina bodi državni uradni, posebno pa ar-madni jezik. Vlada naj kratkomalo poskrbi za to, da se čim prej poleže narodnostni vihar "V Avstriji in naj se prizna Nemcem ono stališče in ona veljava, ki jo res zavzemajo od nekdaj v Avstriji. Uradni jezik bodi po njih želji vseskozi nemški, ta jezik naj se proglasi za posredovalni jezik, Nemec naj najde svojo pravico povsodi v svojem jeziku; za druge, nemščine nevešče stranke, nastavijo naj se tolmači,, Le na Češkem, Moravskem, Kranjskem in morda tudi v Galiciji naj uživajo nenemške narodnosti jednake pravice, kakor Nemci. Državni uradniki morajo biti popolno zmožni nemškega jezika. V nemških župnijah morajo biti nastavljeni samo nemški duhovniki. V vsaki Škofiji z različnimi narodnostimi naj se ustanovi za Nemce posebno semenišče. Strogo je prepovedati pošlo vanje nje nemških lastnih in krajevnih imen. Potem slede posebna načela zo posamne avstrijske kronovine. V prvo skupino spadajo Nižje in Gorenje Avstrijsko, Solnograško in Preda lisko, v drugo Geško, potem Tirolsko, Moravsko, Kranjsko, Štajersko, Koroško, Šlezija in nazadnje Primorsko in Bukovina. O Slovanih v Pri morju molči; torej naj bi bilo vse po starem. Mirovna konferenca. — Po daljšem pogovoru so se prvi odposlanci velevlasti 23. zedinili glede volitve predsednikov odsekom. V polnem zboru odposlancev so se Sž3. t. m. izvolila predsedništva treh odsekov. Predsednikom prve komisije (razoroženje) je izvoljen Bernaert (Belgija). Ta odsek ima dva pododseka: enega za vojsko, drugega za mornarico, V drugem odseku (vojni zakonik) je predsedniki avstrijski odposlanec grof Wel-sersheirnb. Tudi ta komisija ima dva pododseka. ^Tretjemu odseku (razsodništvo) je psed-s ednjk Leon Bourgeois. •Novejše vesti. — Kronski svet, ki se je vršil 25., ni imel uspeha. Cesarje izrekel, ko sta Szell in Thun obrazložila svoje stališče, da se kasneje odloči. Z ozirom na to novo odložitev je občna radovednost še večja in vse se vprašuje, kako se cesar odloči. Ako se odloči za Thunovo stališče, mora odstopiti Szell, ako se odloči za Szellovo, se mora umakniti Thun. Nekateri listi dolže Golu-chovvskega, da je brez vednosti avstrijskega ministerstva delal na to, da je bil na podlagi Szellove formule sklenjen kompromis mej madjarskimi strankami. Iz tega se sklepa, da bi eiVentuvalno moral odstopiti tudi Golu-cho^ski, ako bi se cesar odločil za madjarsko stališče, kar je lahko mogoče. Goiuchovvski posreduje, in čuje se mnenje, da se morda vender še doseže porazumijenje, čeprav nihče ne ve, na kateri podlagi. Dalje se tudi zatrjuje, da s» na cesarjevo željo še euKrat poskusi, doseči porazumijenje mej cislitvansko in mej madjarsko vlado, tako da je odločitev krize zopet* za nekaj dni odložena. Pri podpredsedniku dr. Ferjančiču je bilo 25.' na Dunaju posvetovanje. Sklenilo seje sklicati shod vseh slovenskih državnih in deželnih poslancev, in sicer na petek, dne 2. junija v Ljubljano, da protestuje proti nemškim narod-nopolitičnim postulatom. ; Osemdesetletnica kraljice Viktorije. Poročila iz Londona javljajo, da se je osemdesetletnica angležke kraljice Viktorije obhajala na svečan način po vsej deželi. V ka-tedralki sv. Pavla v \Vestminslerski opatiji in po cerkvah v provincijah so bile božje službe. Javna poslopja so bila bogato odičena z zastavami. Z Dunaja poročajo: Cesar jfc obiskal o poludne britanskega poslanika ftumbolda. Cesar je bil v uniformi^svojega t..a____c„ dragonskega polka. Jzraaiil je poslaniku svoje želje ob osemdesetletnici; kraljice Viktorije. Ogerski glasovi o nagodbi. — „Pester; Lloyd" prijavlja, da ogrska vlada ne more ne za las odnehati od svojega stališča, nasprotno pa priznava, da bi se z odstopon\ Thunovega ministerstva položaj, prav nič ne predrugačil, kajti nasprotja nikakor niso osebna, ampak samo stvarna. Uradoma se razglaša, da ogrski ministri,, ostanejo Se nadalje «a Dunaju. Razgled po slovanskem svetu. Osnovalni občni zbor društvi* slo-' renskih umetnikov je bil na Binkoštno nedeljo v Ljubljani. Na shod so prišli, sR-> karji, kiparji, podobarjiin arhitekti iz Ljub1- ! Ijane, Gorice, Celja ter iz raznih drugih krajev. Drugi so pozdravili zbor pismeno air:. brzojavno. Društvo bi imelo »?.2tfieri, prirejati razstave ter podpirati mlade talente. in konečno posluževati se vseh pravic, ki pri-tičejo takemu društvu. Pri razpravi se je vnel obširen razgovor, zlasti ko je g, G o «-ve kar sprožil misel, da naj se delokrog društva razširi tudi na neobrazevalne umetnike, pred vsem na pisatelje in pesnike. Povdarjalo se je, da slovenskih opazovalnih umetnikov je premalo, da bi mogli z vspii-hom vzdrževati tako društvo, in zato je konečno obveljal Govekarjev predlog, da se ima ustanoviti Bplošno umetniško društvo s posameznimi odseki. Ustanovni občni zbor bo dne 2. junija. Ccškl turisti. ¦— Kakor povsod! na slovanskem jugu, kamor so prišli, tako so bili z navdušenjem sprejeti Cehi tudi v nedeljo v beli Ljubljani. Premnogo občinstva je pohitelo na kolodvor, kjer so pozdravili Cehe župan Hribar, obilo narodnega žen-stva, „Sokol", ^Ljubljana", ,,Češki klub" in »Planinsko društvo". Izleteli so na Šmarno goro, v ponedeljek pa v Postojino. V torek opolndne so se vrnili domu, Gotovo so ponesli seboj zavest, da na avstrijskem jugu živi še čil slovensko • hrvatski narod, kulorl zasluži boljše luode, kakor pa jo ima, Ituskl c&v nameravu koncem lega meseca obiskati Sibirijo, kamor se pošiljajo ruski knznenci, da so snm prepriča o vsem, kar so godi v Sibiriji. Tam hoče ostali kakih G tednov. Dalje poročajo razni listi, da jo Izrazil svoji vladi željo, naj ustavi izgona v Sibirijo ter naj se sciilavi komisija, ki bi stavila primerne predloge, kako naj so trndninehti izgonslvo s kako drugo kaznijo. Nemiri v Rusiji. — 2e dlje času vre med kmetovalci in delavci, na Ruskom, baje edino radi tega, ker židje jih izsesavajo na vse načine. Ves srd in vsa napetost r.ta pa tudi naperjena edino le proti zidom. V Nikolaje vu so udrli v židovske prodajalnico ter plenili vse., kar jim je prišlo v roke, Ubili so tudi nekaj ljudij, razdjali razna stanovanja ter na sploh napravili židorn mnogo škode. Hedarstvo ni moglo napraviti miru, še le ko so postavili na noge vso vojaško garnizijo, kar je iste v Nikolajevu, je prišlo počasi i '2aloga ,/ /'. . apnan«« karto:Ja m doualkov,/a laz^veUjavo. Dunajska borza 16. maja 1899. Skupni državni dolg v notah ... 100 gld. Skupni državni dolg v srebrn .... 100 , Avgtrjjska zlata renta.......119 • Avstrijska kronska renla 4% ... 100 , Ogerska zlata renta 4-%......119 , Ogerska Terenska renta * %.....97 , Avstro-ogerske bančne delnice . . . 920 , Kreditne delnice.........358 , London vista...........120 , Nemški drž. bankovci za 100 mark . 5S , ' 20 mark.............11 > 20 frankov............ 9 , Italijanske lire..........4* « C. kr. cekini..........5 , 90 , 78 , 55 , 65 , Seiden-Damaste 75 Kr. bis fl. U'65 p. Met. —- sovrie schwarze, weisse und farbige Hannafeerg- Salda von 45 kr. bis fl. 14-65 p. Met. — in den modernsten Geweben. Farben und Dessins. An Prlvate porto« nnd steyerfre? ins Haus. Muster uingehend. tf. Henneberg's Seiden-Fabrikeu [k u. k. Ko.-] ZCRICH.__________ (5) Wilhelmova tekočina za mazanje „Bassorin" c. kr. privilegovana 1871. Gene: 1 vrček i gld., 6 vrčkov 5 gld., 12 vrč kov 9 gld. poštnine prosto na vsako poiio po vse Avstro-Ofjeraki. VVilhclmov c. kr. priv. „ 1^9800^ je sredstvo, čogar pomoč je dokeznna po znanstvenih preiskavah iu praktičnih skainjffli in se proizvaja edino le v lekarni Franca \Vilhelma v Neunkirchen. Kol mazilo koristi h tem, o zmerni eeni iz prve roke pod h. št. 1 t K. zs» oddati. j Bil je dozdaj J. Trusnhilz (Stari Rajh) v Gorici skoz 20 in več let odjemo* alec, ki je pa zaradi starosti kupčijo z vinom popustil. Najljubše je preponudniku. ako si odjemovaiec na mestu prepriča o di>broti. SMG & DILEM V Strici — Nunska ulica 14-16 — V Gorici Prodajal niča in edina mehanična popravljalnica štvalnih strojev. Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od gld. 32 naprej. V zalogi imata tudi dvokolesa, puške in samokrese. Naznanilo. Podpisani si usoja naznanjati slavnemu občinstvu, da je prevzel ciretllčarsko ofert v vrtni »lici št. 11 nasproti ljudskemu vrta, kjer .bntfe izdeloval najrazličnejše izdelke spadajoče v to stroko z svežimi kakor tudi suhimi cvetlicami v najrazličnejših oblikah na zahtevo točno in po jako ugodnih cenah. Najtopleje se priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi za mnogobrojen obisk Štolfa Anton, lastnik cvetličarske obrti. Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gosposka uEica št 23. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, navadnega in najfmeje vrste «Luka». Eazpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljiibuje točno iu hitro postrežbo. Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na lvovski razstav? s prvo ceno - srebrno svetinjo OGLA S. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po 17-lelnem praktičnem svojem delovanju v prvih goriških izdelovalnicali utež »tvoril v Serneniški uliei štev. 8 lastno zalogo z izdelovalnico tehtnic raznovrstnih sistemov !n višine, v kateri izvršujem vsa naročila, bi spadalo v fo stroko, kar najhitreje in po najnižji ceni. Reference o izvršeneir. delu more dali slavno županstvo v Št. Andrežu, kjer sem izdelal občinsko tehtnico. Pievzemam v. mehanično popravo vsakovrstne uteže, kolesa, Šivalne stroje in slične reči. Imam glavno zalogo koles prvih anteri-kansklh sistemov, katera so pripaznana najboljša. -¦.—¦'- Vedno pripravljen na izvršitev se btilež udani KiBOL K03IEL. 20—6 v Sem ojiifki ulici številka ~ vr Tovarna uzornlL telovadnih priprav JOS. YIMDTŠ-A, v Pragi na Smfnovu (Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 816. se priporoča k popolnemu uzornemu prirojevanju sokoisklh in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpmoču-očih s pričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedne leto. Cene Zel6 zmerne, phičttje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jYavadi\e priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice pošilja na zahtevo brezplačno in po3tnine prosfo. ..3 Poprave IzvrSnje po najnižjih eenuli. Anton Štojs, pekovski mojster v Gorici Gosposka ulica štv. 19. izdeluje dober in zdrav kruli iz navadne in fine pšenične moke, v različnih oblikah, kakor: hlebe, štruce, zemlje itd. Izdeluje tudi različno pecivo. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja točno in solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Garancija S I g t. i M. ŠUL1GOJ, urar v Kanalu. Velika zaloga šivalnih strojev najnovejših sistemov,; ki&Gr~Kingscbnfeben: in Rnndsehiff-chen „Afrasa" s tihim tokom. Slednja je glede praktičnosti m hitrosti nedosegljiva (1000-2000 šivov v minuti), šiva naprej in n a z a j. Sme .se jo po vsej pravici krono vseh strojev imenovati. - Stroji za šivilje od 30 *,'M., za krojače od 38 gld. naprej s stojalom vred. Ob enem se priporoča za točno popravo vsakovrstnih nr in strojev po zmerni ceni. Garancija & let. BAmAm&mAmA Razglednice krasno dovršene za 20 gld. 1000. Naročila sprejema Anton Jorkič, fotograf v Gorici. Na željo pride fotografirat sam in sicer brezplačno. Nobeden kraj naj bi ne zamudil te ugodne prilike, v tem ko se ilustruje celi svet na razglednicah. jLeta 1881. y 6r;.ici ustanovljena rvrdka KEiessBerjNis!Qiei3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. d.) tiskarno Jrk na perilo. (p. cL) Zaičitizzizaka: SiBfta. LIMtMEHT. CAPSIC1 COMPOS. iz Ricnterje ve lekarne v Pragrl pripoznano kot izvrstno bol ublažujoee mazilo j za ceno 40 kr., 70 kr. in t gld, se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orig. steklenicah z našo zaščitno znamko, s „$idromfl namreč, iz RIC H T E RJ E V E lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. Rj^a., Bichterjeva fekarua »pri zlatei leva" k | il v PRAGI. W^h Velika hiša v Mafavunu zraven slovečih škocijnnskih jam, 3 ure od Trsta in '/2 l"'e hoda od železnidne postaje Divača, ob živahni prometni oesti Rnka-Trst, z dvema kuKnjnma, z dvemi obširnimi podsstmeljskimi klelimi, s 14 krasnimi sobami s posebnimi uliodi, kakor nalašč prirejenim za mnogobrojne letovščinike, ki vsako leto prihajajo v ia divno romantični kraj, z obširnim, na visoko obzidanim in senčnatim dvoriščem. z velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in govedo, z obširnimi spravami za seno ter druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim se sadjem in trtami zasejanim vrtom iti z lepim parkom je vsled nastalih družinskih razniier pod ugodnimi pogoji takoj jpLl»y* na prodaj *^NH Proda se tudi na večletne obroke, — Hi^n, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za gostilničarsko in štaeunarsko obrl. Vsled njene lege na tako živahnej prometni eesti, je posebno pripravna za kupčijo 7. domačimi pridelki in vsakovrstnim blagom na drobno in debelo; krčma bi pa imela razun navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nebrojnimi obiskovalci škocjanskih jam. Vso pohiifvo a vrtom in parkom vred, dalo al s« tudi v najam po dogovoru. Natanjčneja pojasnila pri lastniku Aleksandru Mahorčlču. v Matimum, pošta Divača. afodemt pripoznano najbolje sredstvo za čiščenje zob. CffiffSHfr^JKSffiS Kava družbe sv. Cirila In Metoda! {jj^j^ffi^ffi^SM Cenjena gospodinja! Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte, povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz ciste cikorijske in sladovc t vari ne napravljena domača „Kava" in »Slatina kava družbe sv, Cirila in Metoda", Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: Iv« Jebačinil v Ljubljani. ^»trffiK3r»tr»fc3 Sladna kava družbe sv. Cirila In Metoda? Vse Stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane cene I T>jjed. (čistimi stroji za žilo) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in 7elenjavo. Škropilnice proti peronosporiji poboljšani sestav Vermorelov. Mlatilnic«, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav. (Te stiskalnice imajo skoro ono tlačimo moč kakor hidravlične vodovodne preše). Slamoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenab. Stiskalnice, za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v Dajboljši izvršitvi Ig. Heller na Dunaju II/2 Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovali • Zastopniki se iščejo. TOVARNA Ifirež iz winskega cweta in rafine irij a glavnega zaktipništva posestev kneza Thurn i Taxisa Nove-Čiče @A@) Priporoča svoje iz žita proizvajane kvasnice (drože). katere se dlje Časa drže in so dvojnato močne gg. trgovcem in pekom z rodoljubno prošnjo, da izvole naročati ta izvrsten proizvod za po-skušnjo. — Naslov za dopise: Tovarna kvasnic Nove Č i č o pri Zagrebu.