Št. 39 (1937) Leto XXXVII NOVO MESTO četrtek, 25. septembra 1986 Cena— 120 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
Zvezni paketi, v katerih ni ničesar?
MS ZK in MS ZSS za Dolenjsko kritično o tekoči gospodarski politiki
NOVO MESTO — Na primeru dolenjskega gospodarstva se kaže najmanj neustreznost, če že ne nerazumnost jugoslovanske ekonomske politike. Medtem ko država na eni strani prav moleduje združeno delo, naj več izvaža, da bi lahko sproti vsaj za silo poravnavala obveznosti do tujine, po drugi strani premalo naredi za izvoznike in jih z neustreznimi ter zakasnelimi ukrepi celo peha v izgube. Zato so v ponedeljek na skupni seji medobčinskih svetov ZK in sindikata za Dolenjsko, ko so tehtali dolenjske gospodarske rezultate v prvem polletju, ocenili, da niti prvi niti drugi “paket ukrepov« zveznega izvršnega sveta nista prinesla nič novega in še manj spodbudnega.
To pa še posebej prizadene dolenj-skoAregijo, ki se po besedah predsednika komisije za družbenoekonomske odnose pri MS ZK za Dolenjsko lahko
• V razpravi jc sodeloval tudi izvršni sekretar CK ZKS Lenart Šetinc in dejal da tudi na republiški ravni tečejo razprave o tem, da bo treba gospodarstvu zagotoviti celovite in dolgoročne pogoje gospodarjenja. Ko je odgoVaijal na razpravo enega izmed, udelež.encev seje, češ da se v tisku piše o stavkah tako, kakor da bi jih želeli spodbujati, je dejal, daje treba sredstva javnega obveščanja razumeti. Po eni strani je prav, da se o prekinitvah dela piše in s tem prepreči mnogo bolj škodljive govorice, po drugi strani pa je težko oceniti, kdaj gre za resnično samoupravno dejanje, kdaj pa za čisto izsiljevanje višjih osebnih dohodkov. Torej je pomemben način, kako se piše, univerzalnega recepta za.to pa ni.
ponaša z dokaj visoko rastjo proizvodnje, izvoza in s pozitivno zu-najtrgovinsko bilanco na konvertibilnih trgih. To sicer je jamstvo za prihodnost dolenjskega gospodarstva, glpdano skoz dinar, pa je poslovanje slabo. Delež akumulacije se manjša in od skupne, slovenske, naložbene pogače, dolenjsko gospodarstvo porabi le 0,3 odst. denarja, medtem ko pridela kar 4 odst. skupnega prihodka. Jasno je, da se ob tem poraja vprašanje, kako bo moč dolenjsko gospodarstvo, ki dela na iztrošenih strojih in z zastarelo tehnologijo, obnoviti in pripraviti na zahteve sodobnega časa. Pa pri tem ni problem ■ samo denar, ampak tudi velika občinska zaplankanost, ki se kaže tudi na tako, da je le malo skupnih regijskih projektov. Tudi zaradi tega prihaja do prelivanja že tako pičle akumulacije v druge regije, saj Dolenjska v republiškem merilu ne nastopa s programi, za katere bi lahko dobila denar iz skupne blagajne, v katero tudi prispeva. Na Dolenjskem manjka tudi strokovnjakov in sploh volje do raziskovalnega dela, saj je, po besedah enega izmed razpravljalcev, zelo težko zbrati 500 tisoč dinarjev za skupno raziskovalno nalogo. Zato se bodo vodilna regijska telesa družbenopolitičnih organizacij zavzemala za to, da bi bilo v regiji več sodelovanja na področju gospodarstva.
Še posebej pa so poudarili, da niso zadovoljni z dosedanjim ukrepanjem zveznega izvršnega sveta, kije z zamrznitvijo osebnih dohodkov povzročil ' glavobol občinam in nemotiviranost za delo, prav tako pa se mu obeta pičel, uspeh pri zajezitvi inflacije. Sploh pa pogoji gospodarjenja ostajajo prej ko slej nejasni in so velika ovira za vse izvoznike.	j. slMčič
Družbeno varstvo v sevniški Žagi
Hudo so bili oškodovani družbeni interesi
SEVNICA — Občinski izvršni svet je na ponedeljkovi seji v celoti podprl predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja Krško za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva v GG Brežice, tozd Žaga Sevnica. Delegacije sev-niške občinske skupščine bodo na zasedanju 7. oktobra sklepale o »prisilni upravi« na Žagi, kjer so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih in so huje oškodovani družbeni interesi. Za odpravo teh motenj v samoupravnih odnosih varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine naj.bi med ukrepi družbenega varstva sklenili tudi odstaviti direktorja tozda Žaga Sevnica Iva Beca ter začasno omejiti uresničevanje samoupravnih pravic delavcev. Ob tem naj bi imenovali začasen kolegijski organ, ki bi prevzel funkcije poslovodnega organa tozda za eno leto, kolikor bi trajali ti ukrepi družbenega varstva.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je pri pregledu samoupravnega stanja in odnosov v tozdu Žaga ugotovil vrsto nepravilnosti in pomanjkljivosti.
P. P.
Raščica en dan srce Slovenije
Veličastna proslava na Raščici ob otvoritvi spominskih stavb Trubarjevega gaja — Med govorniki tudi predsednik predsedstva SFRJ Sinan Hasani
RAŠČICA — Spontan aplavz je že v začetku prekinil govor akademika Josipa Vidmarja, ko je pozdravil večtisočglavo množico, zbrano na veliki proslavi na prostem, s Trubarjevimi besedami »ljubi Slovenci«. Bilo je to potrdilo, da se niso zbrali v tako velikem številu po kakšnem ukazu ali delovnih dolžnostih, marveč da jih je to nedeljo, 21. septembra, v Trubarjev gaj na Raščici pripeljalo iz vseh krajev Slovenije in zamejstva globoko spoštovanje do našega velikega moža. S to veličastno proslavo so se zaokrožila letošnja praznovanja v počastitev 400-letnice Trubarjeve smrti.
Na slovesnosti je o Primožu Trubarju, njegovem življenju in delu, predvsem pa o njegovem pomenu za slovenstvo in vstop Slovencev v evropske kulturne in duhovne tokove ter o aktualnosti njegovega zgleda in izročila, spregovorilo več govornikov: kot prvi Sinan Hasani, predsednik predsedstva SFRJ, ki je opozoril na pomen Trubarjevega dela za vse jugoslovanske narode. Obširneje je o »genialnem začetniku naše kulturne in naše zgodovinske usode« spregovoril akademik Josip Vidmar, medtem ko je pastor Dieter Roser, varuh Trubarjeve dediščine v Derendingenu, govoril o povezovalni moči razumevanja med ljudmi, česar zgled je bilo duhovsko in kulturno delo Primoža Trubarja.
Po kulturnem programu je predsednik odbora za počastitev 400-letnice dr. Anton Vratuša izročil domačinom ključe obnovljene Tru-barjevine oziroma Trubarjevega
gaja, kot so poimenovali celoten spominski kompleks. Proslava je bila namreč povezana z odprtjem tega pomembnega kulturnega spomenika, za katerega obnovitev in dograditev so prispevali denar tudi mnogi ljubitelji slovenstva in častilci Trubarjevega spomina. V obnovljeni hiši z mlinom so odprli stalno razstavo o Trubarjevem življenju in delu, v nekdanjem gospodarskem poslopju pa gostinski lokal in ve-
BERITE DANES!
na 2. strani:
• Kaj Romu pomaga šolal
na 3. strani:
• Slovenci rezali najlepše brazde
na 4. strani:
• Ugodno prvi pogled
samo na
na 7. strani:
• Zdaj enakovredna drugim šolam
na 9. strani:
• Bo ob dežju brez vode 8.500 Novomeš-čanov?
na 12. strani:
• Kralj polke
na 18. strani:
• Umora minja
se ne spo-
VELIČASTNA PROSLAVA — Preko 10 tisoč ljudi seje zbralo na slavnosti ob otvoritvi spominskih objektov v Trubarjevi rodni Raščici. S proslavo so zaokrožili številne letošnje prireditve v počastitev 400-letnice Trubatjave smrti. Na sliki: Slavnostni govor pred obnovljeno Trubarjevo rojstno hišo. (Foto: M Markelj)
■n
na 24. strani:
• Llčkalnlk prste
»ollčkal«
Za malo denarja malo dela
Obisk predsednika IS Dušana Šinigoja v črnomaljski občini — Slabi polletni _rezultati	—	Obremenjeno	gospodarstvo	—	Brez	izvoza	ne gre
ČRNOMECJ — Prejšnjo sredo je črnomaljsko občino obiskal predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj. Na občini je v pogovoru, ki so se ga udeležili vodilni črnomaljski družbenopolitični delavci in gospodarstveniki, beseda stekla o družbenoekonomskem položaju te belokranjske občine.
Šinigoja so najprej seznanili s
organizaciji, semiška Iskra in črnomaljski Belt, ki ju je predsednik IS
stanjem v črnomaljski občini, kjer je zaposlenih 7.000 ljudi in po narodnem dohodku sodi na 43. mesto v Sloveniji kar sedem krajevnih skupnosti, zlasti gre tu za obkolpske, je po vseh merilih nerazvitih in zelo si prizadevajo — pri tem pa računajo tudi na pomoč iz republike —, da bi uspešnejše slovenske delovne organizacije tam odpirale svoje obrate, saj bo le tako moč zadržati ljudi v teh krajih.
Zaskrbljujoče je, da so polletni rezultati gospodarjenja v občini precej slabši kot ob enakem lanskem obdobju. Odločilna za gospodarsko uspešnost občine pa sta največji delovni
Vzor drugačnega
Saj vemo, kdo so tisti, ki dandanes pripravijo ljudi, da za-puste udobje doma in si odtrgajo nekaj uric od počitka, Se kako potrebnega utrujenim od dela in lova za dinarjem več, ki naj bi omogočil nakup kake od nepotrebnih »življenjskih potrebSčin«. To so junaki belih aren, umetniki okroglega usnja, zvezde s hrupnega popevkarskega neba in morda Se ka-kSna popularna osebnost, k kS< čn, s naf <obeh temeljnih potreb ljudstva, kot nam, ►<	.urn.rekio	»kruha in
iger«. Zadnjo nedeljo j,' Sitčclam. mali kraj na Dolenjskem. zbiraliSče več kot deset tisoč ljudi. PriSli so počastit spomin na Primoža Trubarja. A glej. tg mož ni drve na smučeh, ni zabijal golov, ni bi glavni dobitek na tomboli, ni bil govornik, obtežen z zaslugami, da je ljudstvo sito. Nekaj drugega, povsem drugega je bil Trubar. Pred dobrimi Štirimi stoletji in nekaj desetletji je da! svojemu narodu prvo knjigo v njegovem jeziku, dar, ki ne spada ne h kruhu in ne k igram. Za ta dar smo mu danes hvaležni in zato častimo njegov spomin. Tudi iz takih spodbud in nagibov se lahko zbere večtisočglava množica.
M. MARKELJ
• Predsednik Šinigoj je med drugim dejal, da brez izvoza na konvertibilno tržišče ne moremo, da je treba pri tem vztrajati, prav tako pri ustvarjanju dohodka, in to kvalitetnega, realnega dohodka, ne takega, ki ga prikazujejo in prikrojujejo vsak po svoje. »Iluzija je, da lahko delavci razbremenijo svoj dohodek in tako zmanjšajo dohodek za zdravstvo, šolstvo, kulturo itd. Stvari je treba reševati z ustvarjanjem večjega realnega dohodka in le s tem lahko zagotovimo tudi večje osebne dohodke, kar je tudi nujno, saj so ti pomembna spodbuda za boljše delo. Mi v republiki delamo tudi na tem, da bi bile izvozne razmere za naše gospodarstvo čim boljše, pogoji jasni in vnaprej znani in v korist ter spodbudo konvertibilno usmerjenemu izvozu. Prihodnje leto se ti pogoji naj ne bi spremenili,« je dejal Šinigoj.
Šinigoj po razgovoru na občini tudi obiskal. Precej znakov kaže, da se bo gospodarska podoba črnomaljske občine do konca leta bistveno popravila, čeprav ji zakonodaja ni ravno v pomoč.
Tako je direktor semiške Iskre kot primer navedel, da se morajo vsako leto na novo prilagajati zunanjetrgovinski zakonodaji, kar zelo otežkoča poslovanje, tuji partnerji pa ta nered izkoriščajo v obliki pritiska na cene. Poleg tega so cene domačih materialov, vgrajenih v izdelke za izvoz, trikrat višje, kot jih prizna zunanji trg. Povečevati izvoz v tem primeru pomeni siliti v izgubo. Belt se srečuje z nelojalno konkurenco doma in v tujini, odvisni so od domačih surovin, ki so slabe kakovosti, njihovi proizvajalci pa imajo monopolni položaj.
A. BARTELJ
čnamenski prostor obnovljena sta tudi mlin in vodna žaga.
Nedvomno bo Raščico in Trubarjev gaj v naslednjih mesecih in letih obiskalo še več ljudi, kot se jih je zbralo to nedeljo na veličastni proslavi, saj je kraj tesno povezan s samimi koreninami slovenstva.
M. MARKELJ
DELEGATI ZA UKREP V KOVINARSKI
KRŠKO — Potem ko so v krški občini vsestransko proučili predlog občinskega izvršnega sveta, da se v Kovinarski uvede ukrep družbenega varstva, so o njem v torek glasovali še delegati zbora združenega dela krške občinske skupščine. Predlog so soglasno podprli. Sedaj pa so že tudi znana imena članov začasnega kolektivnega poslovodnega organa, ki bo skušal izvleči Kovinarsko iz težav. To so Vinko Trafela iz mariborske Strojne, ki bo opravljal dolžnosti predsednika ZKPO, Karel Platinov-šek, ki bo član ZKPO, zadolžen za proizvodnjo, Bojan Petan, ki bo zadolžen za delovno skupnost skupnih služb in finance ter Stanislav Čuber, ki bo zadolžen za komercialo in inženiring. Imenovani so tudi novi začasni individualni poslovodni organi v tozdih. V tozdu Industrijska oprema bo ZIPO Zvonko Horvatič, v tozdu Tehno servis Ivan Marinčič in v tozdu Prodajni inženiring Kiril Petrov.
SLUŠNO PRIZADETI PRAZNUJEJO
NOVO MESTO — Konec septe-mra bo v Sloveniji vrsta prireditev ob 55-letnici delovanja Zveze društev slušno prizadetih. V okviru teh bo v nedeljo, 28. septembra, v Novem mestu praznovanje mednarodnega dneva gluhih ter 30-letnice medobčinskega društva slušno prizadetih Novo mesto in stote obletnice ustanovitve prve šole za gluhoneme deklice na Slovenskem v Šmihelu. Po proslavi v športni dvorani pod Marofom si bodo slušno prizadeti — pričakujejo blizu 800 udeležencev iz vse Slovenije — v osnovni šoli Milke Šobar-Nataše v Šmihelu ogledali tudi razstavo ročnih del gojenk šmihelske šole za gluhoneme deklice iz let 1886 — 1904.
VSI ZASTAVINI AVTOMOBILI V NOVEM MESTU
NOVO MESTO — V okviru praznovanj ob 40-letnici podjetja bo Novotehria iz Novega mesta priredila v sodelovanju z zavodi Crvena zastava razstavo vozil tega proizvajalca, s katerim sodeluje novomeška trgovska hiša že 27 let. Razstava bo od 3. do vključno 5. oktobra na Glavnem trgu. Na ogled bo 30 tipov vozil iz Zasta-vinega osebnega, tovornega in specialnega programa. To bo največja tovrstna predstavitev v Sloveniji. Glavni trg bo med razstavo zaprt za promet. Prireditelji obljubljajo, da bodo poleg paše za oči na voljo tudi izčrpne tehnične in prodajne informacije.
LOKACIJSKI NAČRT HE VRHOVO NA OGLED
SEVNICA — Sevniški občinski izvršni svet je sprejel osnutek sklepa o javni razgrnitvi lokacijskega načrta pretočne hidroelektrarne Vrhovo. Javna razprava o načrtu HE Vrhovo bo potekala 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu (pričakujejo, da bo to verjetno še ta teden), v Loki in Sevnici pa jo bo organizirala Socialistična zveza.
PRVA VILENICA FULVIU TOMIZZI
LJUBLJANA — Društvo slovenskih pisateljev je svojo literarno nagrado Vilenica, imenovano po podzemski jami v okolici Sežane, kot prvemu podelilo italijanskemu pisatelju Fulviu Tomizzi. Odločitev o tem, komu podeliti to nagrado, ki je sicer namenjena tujim pisateljem, zaslužnim za popularizacijo slovenske kulture in literature v svetu, vsaj za prvič ni bila težka. Tomizza je med drugim napisal roman o slovenskem književniku in rodoljubu Stanku Vuku, kije prestal tegobe fašističnih zaporov, nato pa skupaj s svojo veliko ljubeznijo umrl pod streli zakrinkanih mož. Roman, ki je v Italiji vzbudil izjemno pozornost, pri nas še vednočaka.dagabodo prevedli in izdali.
I
OGLED ISKRE — Predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj si je na obisku črnomaljske občine ogledal tudi semiško Iskro. Na sliki: ogled gradnje deponije posebnih odpadkov, kamor bodo odložili s polikloriranimi bifenili zastruljeno zemljo. (Foto: A. Bartelj)
•M<
V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo sončno in toplo vreme.
TUDI ZARADI RAZSTAV MANJ ZASTRUPITEV - Razstava gob, ki so jo že deveto leto zapored v telovadnici «Osnovne šole Katja Rupena pripravili prizadevni člani gobarske družine v Novem mestu, vsako leto vzbudi veliko pozornost mladih. V organiziranih skupinah si je letos razstavo ogledalo več kot 1500 osnovnošolcev in srednješolcev, odrasli pa kažejo manj zanimanja, saj so bili popoldnevi na razstavi prazni, v četrtek zvečer pa je zaradi slabega obiska odpadlo predavanje o gobah. Razstavljeno je bilo več kot 300 različnih vrst gob, med katerimi so bile tudi take, ki sojih na Dolenjskem prvič našli. V zadnjih letih člani gobarske družine opažajo, da sta vse bolj redki gobi karželj in lisička in da ju bo po vsej veijetnosti potrebno z odlokom prepovedano nabirati, dokler se vrsta ponovno ne razširi. »Mislim da je poznavapje gob tudi prek takšne razstave precej pripomoglo, da zadnja leta pri nas ni bilo zastrupitev z gobami,« je povedal Franc Beg, predsednik novomeške gobarske družine. (Foto: J. Pavlin)
V spomin na oktobrski zbor v Crmošnjicah
Odkrili bodo spominsko ploSčo v čast zborovanju aktivistov OF
ČRMOŠNJICE — V tej vasi pod partizanskim Rogom je bilo 2. in 3. oktobra 1944 dvodnevno zborovanje aktivistov OF grosupeljskega in novomeškega okrožja, prisostvovala pa sta mu tudi člar.a izvršnega odbora OF Slovenije Boris Kidrič in dr. Marijan Brecelj. Na zborovanju so že prvi dan sprejeli sklep o združitvi obeh okrožij v novomeško okrožje.
Za novo novomeško okrožje je bila po delegatskem načelu izvoljena 54-članska okrožna narodnoosvobodilna skupščina, za predsednika okrožnega izvršnega odbora Jože Franko, kmet iz Orehovice za podpredsednika Tone Zupančič, kmečki sin iz okolice Šmarja za tajnika pa Alojz Trtnik. V odboru je bilo še 12 članov. Drugi dan zborovanja je bil izvolje 42-članski plenum OF novega okrožja in 9-člansko tajništvo.
V spomin na te dogodke v slovenski državnotvornosti bodo 4. oktobra ob 11. uri slavnostno odkrili spominsko ploščo na gasilskem domu v Črmošnjicah, kjer je bilo zborovanje. Na prireditev s programom vabijo poleg domačinov družbenopolitične organizacije Dolenjske in Bele krajine, posebno pa bodo dobrodošli še živeči udeleženci zborovanja. Iz Novega mesta bo z avtobus ne postaje ob 10. uri odpeljal poseben avtobus.
R. B.
IMV: uspeh krepi samozavest
Jože Smole v pogovoru s sekretarji osnovnih organizacij ZK — Občutek nemoči in apatije se ob boljših poslovnih rezultatih vse bolj razblinja
NOVO MESTO — Jože Smole član predsedstva CK ZKS in predsednik republiške konference SZDL se je 17. septembra popoldne z medobčinskimi in občinskimi funkcionarji vred mudil v IMV, kjer so v zelo kritičnem in sproščenem pogovoru ugotavljali vrsto hib v delu komunistov in ostalih družbenopolitičnih organizacij. Vse to naj bi pripomoglo k prenovi ZK, ki je bila osrednji povod za obisk.
V IMV, kjer imajo 19 osnovnih organizacij Zveze komunistov, je med 5292 zaposlenimi le 385 članov ZK, med temi pa so redki zares aktivni. Negotovost, ki je zaradi izgube in nedorečenega programa v proizvodnji avtomobilov do nedavnega visela kot Damoklov meč nad vsemi delavci, je ob boljših poslovnih rezultatih in rentabilnem poslovanju znatno manjša, družbenopolitične organizacije z ZK vred pa se šele prebujajo iz omrtvelosti. Ker dlje časa ni bilo nikakršnih premikov na boljše in tudi dolgoletna zapostavljenost samouprave ni prenehala, je začel tudi med komunisti prevladovati občutek nemoči, včasih že apatija.
Prav v zadnjem času, ko se je v oceno delovanja komunistov v IMV aktivneje vključil občinski komite ZK, pa je zaznati povečano aktivnost, posebno v nekaterih osnovnih organizacijah. Kljub temu v razpravi nihče ni bil zadovoljen ne z delom ZK ne z delovanjem ostalih organizacij in samoupravnih organov.
pravo. Menili so, da informiranost še ni dobra, nemalokrat ugotavljajo, da se informacije od začasnega kolektivnega vodstva v bazo ne
• Iz razprave je bilo očitno, da so v osnovnih organizacijah zelo zamerili, ker so dajali ocene o politični primernosti kandidatov za razna vodilna in vodstvena mesta, vendar so nekateri taka mesta zasedli navkljub negativnim ocenam. Kot ključni problem po ekonomski stabilizaciji IMV so navajali kadrovsko problematiko, saj je v IMV le 5 odstotkov ljudi z visoko in višjo šolo in kar polovica vseh je nekvalificiranih ali priučenih.
Očitno je, da mladi nočejo v ZK, kot razlog pa navajajo dosedanjo nemoč te organizacije in njen premajhen vpliv na spreminjanje razmer.
Prvi premiki v aktivnejšem delu komunistov v IMV so po mnenju Jožeta Smoleta dober znak. »Najprej bi morali razčistiti stvari v svojih vrstah, potem pa iti pogumno v boj za odpravo slabosti,« je med drugim dejal v zaključni besedi.
klA BAČER
Zdravi zobje z grenkim priokusom
»Zahvala« viniški zobozdravnici za njen trud
prenašajo po sicer za to določenih ljudeh in da še vedno preveč odločitev sprejemajo v strokovnih in poslovodnih krogih, premalo pa po pravi samoupravni poti,' ki je često le formalnost v že dorečenih zadevah.
VINICA — V začetku lanskega šolskega leta je v Sloveniji stekla že tretja akcija pod naslovom »Čisti zobje so zdravi zboje«, ki jo organizira stomatološka sekcija Slovenije in pokrovitelj, ljubljanska tovarna Lek. Akcije se je udeležilo 139 šol iz vse Slovenije, iz dolenjske regije edino osnovna šola iz Vinice.
Zelo kritični in odprti so bili pri navajanju dolgoletnih slabosti, ki še niso premagane. Tako Vinko Mirtič, sekretar akcijske konference IMV in sekretarji osnovnih organizacij, ki so se vključevali v raz-
Komunisti v IMV so imeli tudi pripombe na delo začasnega kolektivnega vodstva, vendar mu priznavajo uspehe pri sanaciji tovarne. Zaskrbljeni so bili nad dejstvom, da v nekaterih osnovnih organizacijah več let niso sprejeli nobenega novega člana, čeprav je med zaposlenimi poprečna starost manj kot 25 let.
Zobozdravnica v viniški zdravstveni postaji dr. Marica Grmšek se je resno in prizadevno lotila dela. Najprej je za viniške šolarje pripravila predavanje in razložila namen in potek akcije, ki je trajal celo šolsko leto. Od novomeške Tovarne zdravil Krka so šolarji dobili ceneje pribor za nego zob, zobozdravnica pa je priskrbela tudi tabletke, ki s spreminjanjem barve pokažejo, če so zboje čisti ali ne. Tovarišice so skrbele, da so si otroci
Predpis rodi »prekoračitelja
«
Posledice birokratskega razvrščanja — Dana v primežu cenovne politike
MIRNA — Ob koncu leta pričakujejo v mirenski Dani slabše poslovne rezultate kot ob polletju. Administriranje pri cenovni politiki bo imelo precej »zaslug« za napovedovani padec kazalcev uspešnosti gospodarjenja na jesen in vse do zaključnega računa.
Medtem ko morajo v Dani čakati na eventualno podražitev svojih izdelkov 120 dni, se surovine dražijo čez noč. Samo zadnja podražitev
sladkorja bo za 20 milijonov povečala mesečne stroške poslovanja, pri tem pa na podražitev brezalkoholnih pijač letos ne morejo več
Kaj pomaga Romu šola!
Dolgotrajno neuspešno iskanje zaposlitve Andreje Hudorovac, ki ima administrativno šolo
LOKVE — Lani je Andreja Hudorovac iz romskega naselja v Lokvah pri Črnomlju zdobrim uspehom končala novomeško administrativno šolo in še danes to 18-letno urejeno dekle prijetnega videza čaka na svojo prvo službo. Ves ta čas je Andreja prijavljena v črnomaljski skupnosti za zaposlovanje, a kljub prizadevanjem tamkajšnje svetovalke Lučke Pezdirc nikakor ne more dobiti zaposlitve.
»Vem, da je danes težko za službo, a jaz bi vzela kakršnokoli delo. Skušala sem priti tudi v Novoles v Straži za delavko, pa tudi iz tega ni bilo nič, prav tako ne v črnomaljskem Gorenju in v Beti. Večkrat sem že slišala, da me priimek tepe, da ne dobim dela. ker sem Romka. Takega odnosa prej nisem bila navajena, tako v 'osemletki v Črnomlju, še bolj pa v šoli v Novem mestu sem se s sošolkami in učitelji izvrstno razumela, nikjer nisem čutila nikaršne razlike, mislim, da so me imeli še raje kot druge,« je prizadeto pripovedovala Andreja.
Iz Črnomlja se je v administrativno šolo v Novo mesto vozilo pet deklet in med njimi je bila Andreja najboljša učenka. »Dve od teh sta dobili službo v Črnomlju, ena je delavka v Novem mestu, kaj je s četrto, pa ne vem. Nič jim ne zavidam, da so dobile delo, boli pa me, da ga jaz ne morem, čeprav sem bila v šoli boljša in tudi oceno iz strojepisja sem imela višjo.« Nekaj časa je Hudorovčeva nadomeščala kurirko pri črnomaljskem Goku. To je bilo prvo delo mladega dekleta in žal tudi prva grenka izkušnja. »Nosila sem denar v SDK
in enkrat je manjkal tisočak. V Goku so me postrani gledali, kot da sem ga ukradla jaz. Ciganka. Spet drugič je bilo premalo 100 din, pa sem dala iz svojega. Ko sem jim povedala, so rekli, da so se oni zmotili. Potem sem zahtevala, naj mi denar dajejo v zapečateni kuverti, pa so rekli, da se da kuverta odlepiti in spet zalepiti. Takrat sem izgubila voljo, in ko so mi drugič ponudili, da bi šla spet nadomeščat kurirko v Gok, sem odklonila.«
Potem je Andreja na skupnosti za zaposlovanje zvedela, da na občini iščejo administratorko. »Na preizkus sva prišli s sošolko, ki je imela v drugem letniku celo popravni izpit iz strojepisja, jaz pa sem imela oceno dobro. Dobila sem slab in pokvarjen stroj, in ko sem opozorila, da na takega ne morem pisati, so mi' dali električnega, ki ga pa nisem bila vajena, saj v šoli nismo imeli takih pisalnih strojev. Kako sem opravila preskus, ne vem, na liste se nismo podpisali, službe pa nisem dobila jaz.« ,
Vsekakor dejstvo, da tudi šolan Rom ne more dobiti službe, na Rome gotovo ne vpliva spodbudno. Andreji vsi govorijo: »Kaj pa imaš od šole, če ne dobiš službe? Ali se splača hoditi v šolo, če si brezposeln z njo ali brez nje? Cigan je Cigan!« Andrejin oče Slavko že 15 let dela v Beltu, pred tem pa je tudi imel težave z zaposlitvijo. Je poklicni šofer in ko je zvedel, da nekje iščejošoferja, seje pozanimal, pa so mu fekli naj napiše prošnjo. Ko pa so videli, da gre za Roma, nenadoma niso več potrebovali šoferja. Podobno seje dogajao stricu Matiji, tudi poklicnemu šoferju. »Dokler ni prišel za direktorja Jelenič, sem moral nositi malto. Vseskozi mu bom hvaležen, da me je vzel za ' šoferja,« pravi Matija Hudorovac, šofer pri Goku.
Andreja ima še mlajšo sestro in brata. »Sestra je šla letos v prvi letnik administrativne v Novo mesto in se že sedaj boji, da ne bo dobila službe. Brat, ki hodi v 5. razred črnomaljske osnovne šole, pa je za šolo najbolj priden od nas
računati.
V »Dani« poudarjajo, daje zanje nesprejemljiva terminologija, da je določena organizacija »prekoračite-Ij«. Dana namreč spada v podskupino dejavnosti — predelava sadja in zelenjave, ki osega 18 organizacij. Zaradi slabih, podpovprečnih lanskih polletnih rezultatov so indeksi rasti posameznih kazalcev letos visoki, delež akumulacije v dohodku se je zvečal, čeprav je absolutno še vedno močno pod podskupino dejavnosti. Izmed štirih ključnih kazalcev eden (dohodek!) izkazuje v Dani višjo vrednost kot v podskupini, ostali trije pa nižje.
Primerjava uspešnosti kaže nasprotno podobo — v treh kazalnikih je dinamika precej nad povprečjem podskupine, skupni kazalnik pa je kar 2,64. V Dani želijo opozoriti, kako močan je vpliv razvrstitve v podskupino dejavnosti, kamor je organizacija vključena po registru republiškega Zavoda za statistiko, čeprav sam proizvodni program lahko sodi v različne podskupine.
P. PERC
vsak dan po kosilu ščetkali zobe. dr. Grmškova pa je vsak razred po trikrat na mesec kontrolirala s color plaque tabletkami in na podlagi rezultatov dodeljevala točke.'Kako resno so vsi vzeli to akcijo, najbolj pove končni rezultat, ko je 8. razred od vseh razredov 139 slovenskih šol zbral največ točk in tako zmagat,
Žal pa se tukaj ta lepa slika vsaj za dr. Grmškovo konča. Vodstvo šole je ni obvestilo o rezultatih tekmovanja niti je niso povabili na razglasitev v Ljubljano, kjer so si učenci s spremstvom ogledali tudi tovarno Lek in prevzeli nagrado, pribor za nego zob za celo šolo. Za vse to je zvedela precej kasneje, in to od učencev. » Prvo mesto vakciji, kije zajela 139 slovenskih šol, je res velik uspeh in mislila sem. da bodo to veselje podelili z mano,« pravi dr. Grmškova. ki je med drugim z razumevanjem črnomaljske lekarne za vse učence šole nabavila tudi aminflo-rid žele, ki preventivno deluje na karies in s katerim so si šolarji enkrat na teden skupinsko oščetkali zobe.
Seveda je viniška zobozdravnica vse svoje delo v tej akciji opravljala brezplačno, ob svojem rednem delu, ki zra-di tega ni smelo trpeti, in marsikdaj tudi za malico ni bilo časa. Tudi letos ji je ravnatelj predlagal, da bi šola spet sodelovala v tej akciji. Ko je odgovorila, da zaradi prezaposlenosti na delovnem mestu tega ne bo zmogla, je ravnatelj odgovoril, naj bi jih ona kot zobozdravnica samo prijavila, vse ostalo pa da bi vodili v šoli. To dr. Grmškova smatra za omalovaževanje njenega strokovnega dela, kar v re-sniči tudi je.
A. BARTELJ
Obresti tepejo tekstilce
V Novoteksu so daii za tečajne razlike in obresti več kot za plače — Zanimanje za nove tkanine
NOVO MESTO — Medtem ko del Novoteksa s proizvodnjo konfekcije dobro dela in osvaja tržišča, je v proizvodnji blaga nekaj težav ob vpeljavi novih strojev in proizvodnih programov. Kljub povečani proizvodnji in za 40 odstotkov povečanemu izvozu na konvertibilno tržišče so ob polletju komaj ušli rdečim številkam.
Intenzivno uvajanje novih programov v metražnem delu proizvodnje je značilnost za letošnje delo Novoteksa. V obratovanje so dali novo predilnico mikanih prej v Novem mestu, te dni pa v Metliki končujejo investicijo v predilnico efektnih prej. Hkrati so opravljali še rekonstrukcijo in modernizacijo opreme, vse to pa se pozna v
proizvodnji, ki je tekla ob prenovi in montaži.
V treh konfekcijskih tovarnah so bili v prvem polletju proizvodni plani preseženi, le obrat Prnjavor kot novi član v konfekcijski družini v tem času še ni posloval tako kot že vpeljani obrati. Prodali so tudi zalogo izdelkov, namenjeno Libiji, izvoz je bil znatno večji kot v prvem polletju lani, vendar kljub vsemu malce slabši od letos načrtovanega.
»Ne bi pogreval splošno znanih težav vseh slovenskih tekstilcev, ki pestijo tudi našo tovarno, zato sq s finančnimi rezultati kljub vsem naporom ne moremo hvaliti. Zaskrbljujoče je. da sta se ekonomičnost in rentabilnost poslabšali. Ker smo zadnja leta ostajali hrez deviz za nove
ZA JUBILEJ KORAK V PRETEKLOST?
• Vesela vest za kolektiv pa je dejstvo, da gre nova pomladno pole-kolekcija, ki jo trgovci iz vse
tna
treh. Le kaj bo z njim? Pogosto
Andreja Hudorovac: »Službe ne dobim zato, ker sem Ciganka:«
slišimo, da Ciganom delo smrdi. Res je, nekaterim, tako kot nekaterim drugim. Žalostno pa je, da ne dobiš dela, čeprav bi rad delal. In jaz sem prepričana, da ga ne dobim zato, ker sem Ciganka!«
A. BARTELJ
NOVO MESTO — Pravijo, da je prihodnost delovnih organizacij v znanju, v mladih, šolanih in izobraženih kadrih. Ali to potemtakem pomeni, da se kolo razvoja novomeške trgovske organizacije Novotehna ustavlja? Praznovanje štiridesetletnice le dni bodo dočakctli s kaj klavrno izobrazbeno strukturo v svojih vrstah: z vsega enim zaposlenim z visoko in dvema z višješolsko izobrazbo, kol kaie, pa bo slika kmalu še slabša. Nemara pa se želijo v No votehni sedaj ob praznovanju dovolj verodostojno in prepričljivo vrniti v čase, ko je ta trgovska organizacija nastajala in tako svojevrstno obeležiti visok jubilej.
države prav te dni naročajo, dobro v promet. V metražnem delu proizvodnje pa pričakujejo še nekaj težav inče ne bo izvoz stimulativnejši, ne bo boljših časov. Zanimivo pa je, da se za nove Novoteksove tkanine tujina zelo zanima. Prav zdajle sklepajo nove pogodbe za izvoz v Ameriko in Zvezno republiko Nemčijo.
investicije, smo gradili in vlagali v opremo s krediti. Zdaj plačujemo visoke tečajne razlike in visoke obresti, ki so nam v prvem polletju pojedle več sredstev, kot smo jih namenili osebnim dohodkom « T^ko je trenutni Novoteksov položaj ocenil glavni direktor Slavko Pavlin.
R. BAČER
C
Naša anketa
Treba je držati skupaj
Prav gotovo je zelo neprijetno, če se kdo vsako jutro odpravlja na delo s težkim srcem, ker se v delovnem okolju slabo počuti. Medsebojni odnosi v delovnem kolektivu, z najožjimi ali tudi malo manj bližjimi sodelavci so brez dvoma zelo pomembna stvar in ne vplivajo le na posameznikovo dobro ali slabo splošno počutje, ampak tudi na storilnost, delovne rezultate. Za našo današnjo anketo smo naključne sogovornike spraševali, ali so medsebojni odnosi v delovnih kolektivnih pri nas dobri ali ne. kaj jih kali. Videti je, da dobri medsebojni odnosi na delu vsem veliko pomenijo in da marsikje takšni tudi so, medtem ko spet drugje ni mogoče predreti hinavščine, ki skriva prezir, zavist, privoščljivost itd.. kar se sicer tudi v družbi vse bolj razrašča. Jasno pa je, da se povsod vsa ljubezen konča. ko gre za osebne dohodke.
LEON RECER. rudar iz. Kanižarice pri Črnomlju: »Pet let in pol delam v rudniku.
Med rudarji je že tako in tako velika solidarnost. Moramo držati skupaj, saj en sam v jami ne more nič narediti. Tudi zunaj službe se rudarji pogosto družimo. Meni veliko pomeni, da vedno lahko računam na pomoč vseh svojih kolegov. Kdorkoli od nas bi se znašel v nevarnosti, bi mu v vsakem primeru vsi takoj priskočili na pomoč. Jaz sem to sam videl, ko sem v jami doživel nesrečo.«
FRANJICA JAKLIČ, vodja pisarne pri metliških sisih: »Na tem delovnem mestu sem 11 let. V začetku sva bila samo dva, sedaj nas je 19 in vseskozi so odnosi med nami izvrstni. Odlično se razumemo, si pomagamo pri delu. Vse se lahko zmenimo, saj nas je malo. Seveda pride tudi do kakšnih majhnih nesporazumov, a nihče nič ne zameri. Za nič na svetu ne bi hotela drugam v službo. Rajši delam za manjšo plačo, samo da se dobro razumemo.«
JANKO HROVAT, vodja kadrovsko splošne službe v krški Kovinarski: »Naši medsebojni odnosi so na zelo nizki ravni. To velja za Kovinarsko in za družbo nasploh. Za nas je značilno, da se za lepimi nasmeški in besedami skrivajo prezir, sovraštvo in podobno. Kdor hoče predreti ta debeli ovoj hinavščine, ponavadi ostane sam. Ker je premalo iskrenosti, je seveda tudi v družbi težko povedati resnico. Takim odnosom bi tudi pripisal razmere v družbi in v našem kolektivu. Če bi znali povedati resnico, bi bilo drugače.«
VERA POPOVIČ, predsednica OOsindikata na ribniški osnovni šoli: »Najbolj sem zadovoljna z delom v razredu. Menim, naj bi bil učitelj najprej in predvsem učitelj, a se moramo ukvarjati tudi z ostalimi zadevami, ker ni dovolj denarja za materialne stroške, vzdrževanje šol in tudi za osebne dohodke. Vedno se konča tako, da je treba nekomu vzeti, da se pokrije najnujnejša stvar, potem pa pride seveda do prepirov, nezadovoljstva in pada tudi naša delovna morala.«
MILAN TOMC. strojni stavec v Kočevskem tisku, Kočevje: »K slabim odnosom v kolektivu najbolj pripomorejo neupravičene razlike v osebnih dohodkih. Še posebno so zaostreni odnosi tam, kjer so uvedli medsebojno ocenjevanje, saj pri takih ocenah prevlada osebno znanstvo in simpatija, ne pa resnično pravično ocenjevanje dela posameznika. Počutje v kolektivu bi bilo boljše, če bi bilo več družabnih srečanj in ne le hlastanje za denarjem «
FRANC GL1VAR. ključavničarstvo' Lisac, Novo mesto: »Pri obrtniku sem zaposlen že šestnajsto leto. Nimam se kaj pritoževati, čeprav se tu dela drugače kot tam, kjer sem bil zaposlen prej. Skupaj začnemo, skupaj malicamo in skupaj odidemo dorpov. Vseh 15 nas drži skupaj kot eden. Če je potrebno, pomagamodrug drugemu tudi popoldne. Zaslužimo pa, kolikor naredimo. Naš mojster gleda na vse enako, in če kdo potrebuje pomoč, rad pomaga.«
STANKO KLEMENČIČ, obrat brežiške Agrarie v Trnju: »Tukaj nas je zaposlenih 39 in vsaj jaz mislim, da se razumemo. To velja predvsem za delo, ki zaradi sezonskega značaja zahteva večkrat delovni dan podaljšan, na 12 ali celo 13 ur, na hmeljiščih spomladi in poleti, pri živinorejcih pa tedaj, ko pripravljajo si-lažo. Tu in tam pride do nesporazumov, vendar ne zaradi dela, ampak zato, ker v kmetijstvu vsi skupaj premalo zaslužimo,-
DRAGICA STERNAD-KRAGELJ, uslužbenka OK ZKS Trebnje: »V svojem delovnem okolju se počutim dokaj dobro. Delo je zelo odgovorno, hkrati pa je izredno pestro. Veliko je stikov z ljudmi, zato ne pogrešam zbiranje s kolegicami ob kavi. Glede na moje dosedanje izkušnje se mi zdi, da so odnosi med sodelavci boljši v organizacijah, kjer je več zaposlenih. Mislim, da urejeno zasebno življenje veliko vpliva na vzdušje v delovnem okolju.«
ETER KOČEVAR, delavec Metalne-tozo Tovarna lahkih konstrukcij. Krmelj: »Šele dve leti delam v Metalni in z vsemi se dobro razumem. Zadovoljen sem z odnosi, s plačo pa niti ne. saj opravljam zelo težko delo. Ko so me razporedili na težje delo, sem mislil, da bom imel boljšo plačo, a se to ni zgodilo. Dobro je vsaj to, da nekaj zaslužim in da imam blizu do doma, kjer pomagam na kmetiji.«
kmetijstvo
m
%
Krški sadjarji pridelali 5.200 ton sadja
Zadovoljiva letina
KRŠKO — »Agrokombinat Krško-tozd Sadjarstvo sicer v Sloveniji nima največjih sadovnjakov, vendar se lahko pohvalimo, da smo imeli vse do leta 1984 največje pridelke. Lanska letina je bila zaradi pozebe precej slaba, saj smo pridelali le 3200 ton, letošnja letina s 5200 tonami sadja pa je poprečna in glede na to, da je bilo zaradi pozebe prizadetih kar 40 odst. sadovnjakov, tudi zadovoljiva,« /e dejal Franc Kotar", vodja proizvodnje v tozdu Sadjarstvo.
Franc Kotar
Kotar, eden izmed enajstih sadjarskih strokovnjakov v tozdu, ki zaposluje 150 delavcev, stresa podatke o proizvodnji kot iz rokava. Sedaj razpolagajo z 285 hektari sadovnjakov na štirih lokacijah. Manjše površine so v Stari vasi pri Krškem, sicer pa še v Leskovcu, Brestanici in Kostanjevici. Na 143 hektarih so posajene jablane, na 85 hektarih so hruške ih na 33 hektarih jagode. Letos so pridelali 3780 ton jabolk, 1100 ton hrušk, 170 ton breskev in 170 ton jagod.
»Z letošnjim pridelkom smo kar zadovoljni,« pravi Kotar. »Resda ne bo rekorden, kakršen je, ko pridelamo po 40 ton jabolk na hektar, vendar je 27 ton jabolk na hektar kar soliden dosežek. Tudi s kvaliteto smo zadovoljni, saj bo 70 odst. pridelka prve kakovosti. Za najboljše sorte bomo za prvo kakovost dobili 160 do 210 din!'
Obiranja, ki se je začelo prejšnji ponedeljek, se je na začetku lotilo 180 obiralcev, ob koncu pa jih bo kar 380. Obiralci so prišli iz vse Jugoslavije, iz Bosne, Hrvaškega Zagorja, s Kosova, medtem ko domačih ni toliko, kot so računali. Dober obiralec zasluži na dan tudi do 7 tisoč dinarjev, s tem da polovico stroškov za prehrano prispeva Agrokombinat in prav tako poskrbi za prevoz.
J. S.
Slovenci rezali najlepše brazde
V Dobruški vasi se je v soboto končalo 28. prvenstvo oračev Jugoslavije »Titova brazda 86« — Vse ekipne in posamične zmage ostale v Sloveniji
DOBRUŠKA VAS — na desetine traktorjev je v soboto dopoldne rezalo brazde njiv pri Dobruški vasi, kjer se je 58 traktoristov iz vse Jugoslavije, izjema je le Crna gora, potegovalo za naslove državnih prvakov na 28. zaključnem tekmovanju oračev pod nazivom »Titova brazda 86«. Čeprav so se udeleženci, med njimi je bilo tudi štirinajst žensk, zagrizeno borili za vsako točko, kijih daje oblika narejene brazde, njena globina in širina, pa to srečanje ni minilo zgolj v tekmovalnem vzdušju. Ali kot je v otvoritvenem govoru poudaril Tone Anderlič, predsednik RK ZSMS:_________
»Tovrstna srečanja, na katerih sodelujejo kmetovalci, delavci, zaposleni v kmetijskih kombinatih, strokovnjaki iz zadrug, posestev, zavodov, šol, fakultet, inštitutov, pomenijo tudi srečanje in izmenjavo različnih spoznanj in dognanj pri obdelovanju zemlje, pridelovanju hrane, uvajanju sodobnih tehnologij dela, kot tudi pregled rezultatov raziskovalnih projektov v kmetijstvu.
. S samoupravnim organiziranjem je nujno stabilizirati delovanje enotnega trga kmetijskih pridelkov, kar bo ob ukrepih [ ekonomske politike na področju cen, rezerv, kreditiranju in investici-
TRIKRAT DRAŽJA ZEMLJA
KOČEVJE — Že od ruge polovice junija letos v kočevski občini velja odlok, ki določa, da znaša cena kvadratnega metra nezazidanega stavbnega zemljišča v ožjem gradbenem okolišu naselja mestnega značaja Kočevja s primestnimi naselji 740 din, za druge kraje pa 441 din. Primerjava cen z letom 1985 kaže, da so se cene povečale kar za trikrat. Značilno za posamezne kraje v tej občini je, da so redko poseljeni. Zato bi bilo prav, da bi tudi s ceno stavbnih zemljišč in prispevkom za komunalno opremljanje teh zemljišč spodbujali gradnjo v oddaljenih in odročnih krajih. Vsa povojna leta, razen nekaj zadnjih let, se poseljevanju odročnih in oddaljenih krajev ni posvečala kdove kakšna skrb.
V. D.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO — Da imajo kmetje ta čas obilo dela doma, seje videlo v ponedeljek, 22. septembra, na tržnici. Bila je slabše zasedena, nudili pa so zeleno solato po 300 din kilogram, zelje po 100 din, paradižnike po 300 din, jabolka od 150 do 250 din, slive po 200 din, fižol v zrnju po 800 din kilogram itd. Še vedno čakajo kupce vreče paprik za vlaganje, ki pa so bile že dražje, in sicer 200 din kilogram. Več gneče je bilo tokrat pri obrtnikih, kjer zlasti ženske stikajo okrog pletenih izdelkov, aktulanih v tem času, so pa znatno cenejši kot v trgovinah.
jah, .spodbujanju izvoza, zemljiške! in davčne politike ter dodatnih vla-
•	'	V	v
Sejmišča
BREŽICE — Sobotni sejem ni bil posebno živahen. Naprodaj je bilo vsega 212 prašičev, od tega 165 starih do 3 mesece in 47 starih nad 3 mesece. Lastnika je menjalo 115 prvih in 23 drugih živali. Kilogram žive teže mlajših pujskov je stal 900 do 1.000 din, starejših pa 650 do 700 din.
Kmetijski
Slinavka preži ob meji
Slinavka in parkljevka, ki po zveznem zakonu spada v skupino posebno nevarnih bolezni, je tik ob naši meji z Italijo. Zvezni komite za kmetijstvo je prepovedal uvoz in tranzit parkljarjev, to je govedi, prašičev, ovc in koz, pa tudi izdelkov, surovin in odpadkov teh živali. Ob meji je prepovedana paša, uvedena dezinfekcija vagonov in tovornjakov, ki se vračajo iz Italije, v obmejnih občinah je uvedeno obvezno preventivno cepljenje.
Slovenija in z njo Jugoslavija bi se rada obvarovala preteče nevarnosti, ki se je v dosedanjih povojnih letih pojavila že velikokrat, a so jo koreniti ukrepi običajno le ustavili na meji. Upajmo, daje bodo tudi tokrat in da nas ne bo doletela usoda Italije, ki je morala že doslej pokončati na tisoče in tisoče živali ter imela samo zaradi tega nad 400 milijard lir škode.
Toliko pomembnejše je zato poznati bolezen, ki se je očitno ne da enkrat za vselej zatreti in ki so jo v Italiji in Švici poznali že v srednjem veku. Na srečo se loti samo parkljarjev, ne pa drugih živali, človeka pa le izjemoma.
• Slinavka in parkljevka je virusna bolezen, vendar njen virus ni an-tigensko enoten. Poznanih je sedem osnovnih tipov in še več podvrsti virusov, kar otežuje pravilno izbiro cepiva. Virus je precej obstojen, saj v vlažnem nastilju lahko živi do 20 tednov, v gnoju pa mesec dni. Mraz ga konzervira, tako da v globoko zamrznjenem mesu zdrži tudi mesec dni, medtem ko v mleku in siru propade po enem dnevu.
Bolne živali izločajo viruse s slino, ki se obilno izloča in je močan vir okužbe, bolezen pa se prenaša tudi z dotikom, okuženimi predmeti, hrano, mlekom, mesom, klavničnimi izdelki ipd. Po sorazmerno kratki inkubacijski dobi dobi okužena žival visoko vročino, po nekaj dneh pa še značilne mehurčke v ustih, ki pokajo, tako da na njihovih mestih nastajajo razjede. Podobno se začre tudi na koži med parklji, temu pa običajno sledijoše drugi bolezenski zapleti in pogin. Vse bolne in sumljive živali je treba ubiti in neškodljivo odstraniti, saj je učinkovito le preventivno cepljenje.
Inž. M. L.
i
4
4
4
4
4
4
i
4
4
4
Anderlič
ganjih prispevalo h krepitvi ekonomskega položaja kmetijstva.«
Odlično organizirano tekmovanje, je potekalo v lepem vremenu in je privabilo ob njive stotine gledalčev ter je minilo v znamenju slovenskih oračev, ki so zasedli prav vsa prva mesta. Tako je v članskem tekmovanju s trobrazdnim plugom zmagal Martin Pozderec, drugi je bil Jože Zver (oba iz Slovenije), tretji pa Ivan Miler iz ekipe Hrvatske. Podobno je bilo v tekmovanju
članov zdvobrazdnimi plugi, kjer je ,zmagal Anton Geder, drugi je bil Alojz Meglič (oba iz Slovenije), tretji pa Ivana Vala (Hrvatska). Po-.glavje zase so bile brazde, ki so jih orali mladi zadružniki. Premočno sta zmagala Miran Mustafa in Franc Pust iz ekipe Slovenije, medtem ko je bil tretji Nedim Gra-hič iz moštva BIH. Še pogled v žensko kategorijo: zmagala je Anica Žnidaršič (Slovenija), druga je bila Štefica Domitrovič (Hrvatska) in tretja Ana Marija Cerar (Slovenija). Odveč je verjetno pripomniti, da so tudi vse ekipne zmage ostale v Sloveniji, ki je tako postala skupni
• Pomemben delež pri organiziranju letošnjega tekmovanja so dali Zveza organizacij za tehnično kulturo Novo mesto, kmetijska šola Grm, ki prav letos slavi svojo stoletnico, novomeška in šentjemejska kmetijska zadruga, Strešnik iz Dob-ruške vasi ter številne druge delovne organizacije novomeške občine.
zmagovalec letošnjega tekmovanja »Titova brazda 86«, naziv najboljšega orača Jugoslavije pa si je priboril Miran Mustafa iz Rač pri Mariboru. Premoč domačih oračev potrjuje podatek, da tudi na naslednjih mestih v skupni uvrstitvi najdemo imena iz ekipe Slovenije: Franca Pusta, Antona Gederja, Alojza Megliča in Martina Pozderca.
B. BUDJA
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL«.
Ureja Tit Doberšek
i Zrelost grozdja
Bratev skromna, a sladka
Pridelek grozdja je zmanjšalo slabo vreme med cvetenjem — Na Bizeljskem in Pišečkem tudi toča
BIZELJSKO — PIŠECE — Prva trgatev je mimo. Vinogradniki so potrgali zgodnje sorte, rizvanec, ra-nino, šentlovrenko in portugalko. V Slovinovih nasadih so se pohvalili s portugalko, v kateri so namerili 17 odst. sladkorja, kar je veliko.
Konec meseca pričakujejo v brežiški občini tehnološko zrelost modre frankinje sovinjona in kraljevine, kar pa je še odvisno od vremena. Pozne sorte bodo predvidoma prišle na vrsto v prvi tretjini oktobra. To so predvsem rizling, šipon in žametna črnina.
do 30 odst. pridelka, na Bizeljskem manj, v Pišecah več. V Slovinovih vinogradih je zavarovalnica priznala 28 odst. škode.
Po lanski pozebi so pričakovali, da bodo v njih nabrali 40 vagonov grozdja, zdaj pa se ga nadejajo 26 do 30 vagonov.
Z lastnim pridelkom vred bodo v Šentlenartu sprejeli letos okoli 220 vagonov grozdja. Normalna količina je 400 vagonov. Največ so ga predelali leta 1983, in sicer 530 vagonov. Odkupna mesta so to jesen na istih krajih kot prejšnja leta, vinogradniki pa lahko pripeljejo grozdje tudi naravnost na recepcijo v Šentlenartu.
J. T.
S
I
S
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
>
I
N
I
S
I
A
L
v praksi ugotavljamo zrelost navadno po zunanjem videzu listja, grozdnega peclja in jagod. Ko dobi listje zdravega trsja pri belih sortah belo ali rumeno barvo, pri rdečih sortah pa rdečo, ne asimilira več. Tudi porjaveli in oleseneli grozdni pecelj preprečuje dotok asimilatov v grozdje. Jagode belih sort postanejo prozorne, jagode modrih in rdečih sort dobijo svojo, za posamezno sorto značilno barvo. Obenem dobijo jagode večine sert mokco, posute so z oprhom. To so fiziloška znamenja zrelosti grozdja.
Ko 90% grozdja posamezne sorte pokaže navedena fiziološka znamenja zrelosti, nastopi primeren čas za trgatev tistih sort, ki bi na kakovosti več ne pridobile, pridelek pa bi bil manjši, če grozdja ne bi potrgali. V tem predelu vinogorja so to: modra portugalka, modra frankinja, žametna črnina, game, šentlovrenka, od belih sort pa kraljevina, rumeni plaveč, razne beline in seveda samorodnice. Znaki fiziološke zrelosti ne nastopijo pri vseh sortah istočasno, odvisni so od sortne značilnosti. In v tem je težava z uradno določitvijo časa trgatve. Najprej je zrela modra portugalka, sledijo šentlovrenka, game, modra frankinja, kraljevina, belina, medtem ko sta rumeni plaveč in žametovka najpoznejši sorti.
Pozna trgatev
ali žlahtna zrelost grozdja (prezrelost) je možna le v ugodnih jesenskih lepih, toplih dnevih, ko grozdje ne gnije. Za ta postopek so primerne le kvalitetne bele sorte grozdja, kot so: renski in laški rizling, traminec, sovinjon, beli burgundec, ru-landec, rumeni muškat, muškat otonef, v ugodnih vremenskih
razmerah pa še šipon in zeleni silvanec.
Če smo se pri teh sortah v ugodnih vremenskih razmerah odločili za pozno trgatev, pustimo popolnoma zrelo grozdje še naprej v trti. V ugodnem vremenu voda iz grozdne jagode izhlapeva, jagoda se počasi suši. V južnih krajih na ta način po naravni poti pridobivajo rozine. Pri nas iz takih jagod pridobivamo znamenita vrhunska vina izrednih lastnosti. Proces vjago-di je naslednji:
Zaradi izhlapevanja vode se v jagodi sok bolj zgosti in tako se sorazmerno povečuje sladkor ob istočasnem zmanjšanju (zaradi izhlapevanja) količine soka in s tem količine skupnega pridelka. Življenje v jagodi v tem stanju ne preneha popolnoma. Nekatere snovi v jagodi se spremenijo. Količina jabolčne kisline se znatno zmanjša, sortna aroma postaja bolj izrazita, sadni sladkor v jagodi prehaja v manjši meri vdekstroznesnovi. Zeleno-rumena barva in tanin iz jagode izgineta. Mošt iz takega grozdja imamo zato lahko po pecljanju dalj časa na tropu, da se sortna aroma iz jagodnih kožic boljše izluži. Tega ne smemo storiti s pravilno zrelim belim grozdjem, ker bi nam v tem primeru mošt oksidiral, porjavel in dobil trpek okus.
Navadno mošta iz prezrelega grozdja ni potrebno popravljati z dodatkom industrijskega sladkorja, saj je to grozdje po naravni poti pridobilo dovolj sladkobe. Dodatek industrijskega sladkorja bi preveč zakril naravno aromo tega vina, ki ima lahko nekaj nepovrelega sladkorja (pol sladko vino), ne pa preveč.
Pridobivanje in kletarjenje vina pozne trgatve je zahtevno strokovno delo, ki ima finančni uspeh le v primeru, če zanj dobimo primerno ceno. Zato je pridobivanje tega vina pri nas le bolj ljubiteljske narave. T. D.
Politika ali ekonomika?
Nekaj metliških predlogov in stališč za načrtovano sejo CK ZKS, ki bo obravnavala kmetijstvo
Franc Bezjak
Slovinov vinogradniški strokovnjak inž. Franc Bezjak opozarja vinogradnike, naj ne hitijo, naj raje počakajo, da bo grozdje čimbolj sladko. Če bo vreme, se jim bo to obrestovalo, kajti odkupna cena za grozdje, ki ga bodo morali pri Slovi-nu dosladkati, bo precej nižja. Ljudje žal pozabljajo ali pa ne vedo, da pri sladkanju vina dodajajo eno sestavino, 600 pa jih razredčijo.
Pridelek bo letos podpovprečen po količini, po kakovosti pa najbrž zelo dober. Trta se pač še ni opomogla od lanske pozebe, razen tega je slabo vreme med cvetenjem povzročilo precej osipa na modri frankinji, rumenem plavcu in šiponu. Približno 10 odstotkov žametne črnine je obrala spomladanska pozeba med brstenjem.
Tudi toča letos ni obšla vinogradov v brežiški občini. Uničila je 20
METLIKA — Ob nedavnem obisku člana predsedstva CK ZKS Vlada Klemenčiča v Metliki je na pogovoru v Kmetijski zadrugi beseda stekla tudi o kmetijski politiki in s tem v zvezi je dal vodja metliške Vinske kleti mag. Julij Nemanič s stališča slovenskih vinogradnikov nekaj predlogov za pripravo gradiva za načrtovano sejo CK ZKS o kmetiistvu.
»V naši zadrugi smo verjeli, da bomo z urejenimi in poštenimi dohodkovnimi odnosi odpravili nezaupanje kmetov do zadruge in jih prepričali o smotrnosti sodelovanja z nami. Pri vinogradništvu je delitveno razmerje 60:40 v korist kmeta, se pravi, da od tistega dohodka od vina, ki ostane nam, dobi vinogradnik, ki je da! vino v klet, 60 odstotkov, klet pa 40. Vendar zaradi ogromne inflacije dohodkovni odnosi kmetov ne zanimajo več. ampak hočejo čimveč denarja takoj ob oddaji grozdja. Tako se zdaj resno zastavlja vprašanje, ali naj vztrajamo pri dohodkovnih odnosih, kakršne so tudi politične usmeritve, ali naj damo prednost ekonomiki.
Slovenska kmetijska politika se mora razlikovati od jugoslovanskega vzorca. V Srbiji in Makedoniji je vina dovolj, zato se je ustvarilo mnenje, da tej panogi ni potrebna nikakršna družbena pomoč. Vendar v Sloveniji vinogradi ne rastejo na pšeničnih njivah, ampak zgolj na težkih in strmih površinah, ki niso primerne za nič drugega kot za vinogradništvo in kjer je obdelava toliko težja in zahtevnejša.
Slovenija predela zase vina le za 4 do 6 mesecev. Pri nas so zaščitene velike vinarske organizacije, ki pa jih trta sploh ne zanima, čeprav se ukvarjajo z vinom. Po drugi strani pa pri nas ni organizacije, ki se ukvarja samo s trto, pa bi ji dobro šlo. Vinogradniki ne želimo nobenih privilegijev, ampak zgolj enakovreden položaj znotraj kmetijstva. Poleg naravnih moramo sedaj vinogradniki prenašati še ujme. ki izvirajo iz takega odnosa do vinogradništva, zato ni čudno, da ne moremo normalno gospodariti.«
A. B.
POSAVSKI ČEBELARJI NA EKSKURZIJI
POSAVJE — V soboto so posavski čebelarji pripravili zanimivo strokovno ekskurzijo. Najprej so si ogledali razstavo »Narava-zdravje« v Ljubljani, zatem pa še slovenski čebelarski muzej v Radovljici, postajo Zelenica, kjer selekcionirajo matice, in domačijo čebelarja Antona Janše. Ob vrnitvi so se v Šentjerneju srečali z dolenjskimi čebelarji.
NADALJEVANJE
MELIORACIJ
ČOLNIŠČEK
SEVNICA — Temeljna organizacija kooperantov sevniškega kmetijskega kombinata nadaljuje z agromelioracijo na območju Čolniščka v KS Bučka, kjer so v zložbo zajeli 102 ha zemljišč. Uspešno končana prva faza daje slutiti, da bodo ljudje še z večjim zaupanjem sodelovali tudi v drugem delu melioracije, ki jo izvaja VGP Novo mesto.
Grozdje ima letos dobro ceno
Začetek trgatve v Beli krajini — Usklajene akontacijske cene so po oceni vinogradnikov solidne — kilogram grozdja za pet kilogramov krompirja i
METLIKA — Prejšnji torek se je v Beli krajini uradno začela trgatev ranih sort grozdja, se pravi portugalke, šentlovrenke in gameja. Tega dne se je v metliški Vinski kleti začel tudi odkup tega grozdja.
Grozdje je zdravo, ugotavljajo strokovnjaki, sladkor pa malo pod stopnjo, kije optimalna za te sorte v normalnih letinah, ko grozdje doseže tako sladkorno stopnjo, da ni potrebno dosladkanje. Letos je zaradi suše sladkorja malo manj, tako da bo dovoljeno malenkostno dosladkanje, okoli kilogram sladkorja na hektoliter. Meritve kažejo, daje v največjem zaostanku s sladkorjem kraljevina, za katero rok trgatve še ni določen. Kraljevina je na videz lepa in rdeča, daje videz dozorelosti, meritve pa so prejšnji teden pokazale, da je imela šele 12 odst.
sladkorja, morala pa bi ga imeti 16.
Glede količin grozdja, kijih bodo dali v Vinsko klet, od vinogradnikov ni mogoče dobiti točnih podatkov, če bi sklepali po oddaji ranih sort, pa je možno reči, da so se vinogradniki v večini odločili za oddajo grozdja in ne za predelavo.
Akontacijske cene za grozdje so uskladili na osnovi sedanjih in pričakovanih višjih prodajnih cen vina — na nedavnem zboru članov zadruge so vinogradniki menili, da so solidne — uskladili pa sojih tudi na sestanku s člani izvršilnega odbora
Društva belokranjskih vinogradnikov. Kaže pa, da grozdje in s tem vino spet dobiva veljavo in ceno, ki jima gre, saj je bil še pred dvema letoma kilogram grozdja toliko kot kilogram krompirja, sedaj pa je to razmerje 1:5 za grozdje. Prav tako uveljavljene sorte grozdja na določenem področju držijo svojo ceno. ki je ne morejo zbijati cene grozdja drugega porekla, kar za druge kmetijske pridelke nikakor ne velja. Za krompir na primer nihče ne vpraša, ali je domač ali iz drugih republik, pomembna je le cena, medtem ko je slovensko grozdje vsaj 50 če ne 100 odst. dražje od srbskega in makedonskega.
A. B.
TRGATEV PRI TREH LUČKAH
KRŠKO — V soboto, 27. septembra, bo pri Treh lučkah na Sremiču vinska trgatev, na kateri bodo ženske iz aktiva kmečkih žena pokazale ljudske običaje ob trgatvi in prešanju grozdja. Seveda ne bo manjkalo tudi drugih zabavnih vložkov, ki jih bo ob zvokih harmonike povezoval Feri Smola. Hkrati pa pripravljajo kuharji in natakarji Treh lučk še bogato izbiro domačih jedi, kruha in potic, ki bodo tudi naprodaj, pa sirovih štrukljev iz kotla, domačih klobas iz Škocjana, pečenic z zeljem, pečenih krač in kdo bi še našteval. Trgatev se bo začela ob 16. uri popoldne, kasneje pa bo prava veselica, na kateri bo goste zabaval ansambel Jožeta Krežeta. »Pa vendar«, pravi direktor hotela Sremič Peter Markovič, kamorštejejo tudi Tri lučke, »to ne bo navadna veselica. Naš glavni namen je prikazati, kako so nekoč živeli bogato, a preprosto življenje. Poleg tega pa bomo pripravili na Sremiču tudi razstavo sadja, ki bo naprodaj tudi za ozimnico«. Dodajmo še to, da bo k Trem lučkam do 22. ure vozil tudi avtobus in to brezplačno.
IZ NtkŠIH OBČIN
IZ NlkŠIH OBČIN ((
Nenadoma telefonsko razviti
Uspeh skupne akcije Šmihela in Regerče vasi
NOVO MESTO — Krajani mestnih krajevnih skupnosti Šmihel in Regerča vas so v soboto, 20. septembra, slovesno proslavili zaključek gradbenih del za telefonsko napeljavo. Obsežne akcije so se lotili že v začetku lanskega leta; Po dobro organiziranem in učinkovitem delu so bili prvi rezultati doseženi letos v začetku avgusta, ko so zazvonili telefoni. V rege-rški krajevni skupnosti je dobilo telefon 126, v šmihelski pa 123 interesentov. Tako je sedaj v obeh
TELEFON JE ZAPEL — Predsednika svetov krajevnih skupnosti Regerča vas in Šmihel Andrej Resman in Italo Morosini sta skupaj podelila priznanje Antonu Golobu, predsedniku gradbenega odbora. Z izgradnjo novega omrežja je Novo mesto postalo bogatejše za približno 250 novih številk.
krajevnih skupnostih razmerje en telefon na 6 prebivalcev, kar jih uvršča med razvitejše.
Predračunska vrednost celotne investicije je bila 60 milijonov dinarjev. Od tega je bil Elektro udeležen s 3,5 milijona dinarjev, Sklad stavbnih zemljišč s 3 milijoni, GIP Pionir z 2,5 milijona, lastna srestva KS z delom vred pa so bila v investiciji ocenjena na 51 milijonov dinarjev. Ob zaključku izgradnje sta krajevni skupnosti izdali skupno številko glasila (Regerčani sicer občasno izdajajo Krajana, Šmi-helčani pa Šmihelski glas), v katerem so krajanom predočili potek te velike investicije. V glasilu sta svoje mnenje o poteku del predala tudi predsednika gradbenih odborov iz obeh krajevnih skupnosti, Tone Golob in Milka Brulc, ki sta poudarila, da sta se krajevni skupnosti že dolgo vsaka zase borili za telefon, da pa jim je uspelo šele, ko so prizadevanja združili.
T. JAKŠE
DRAŽJE KOMUNALNE STORITVE
METLIKA — S septembrom so se v metliški občini povečale cene komunalnih storitev, kar je odobril občinski izvršni svet. Tako je vodarina dražja za tretjino, odvoz odpadkov seje podražil za 20 odst., kanalščina pa za 15 odst.
Prenovo ZK so začeli z nesklepčnostjo
Kaj pravi citat
NO VO MESTO — Osrednja točka zasedanja novomeškega občinskega komiteja ZK, sklicanega za 22. september, bi morala biti »Aktualne naloge v pokongresnem obdobju s poudarkom na prenovi Zveze komunistov«. Seje ni bilo zaradi nesklepčnosti, pa čeprav je prišel uvodničar-izvršni sekretar CK ZKS Lenari Šetinc in je bilo več kot polovica vseh članov komiteja prisotnih.
Nekateri člani so se pred sejo opravičili zaradi službenih odsotnosti potovanj in bolezni, manjkali pa so še drugi, ki se jim ni zdelo vredno niti zavrteti telefona.
Ob tem dejstvu je eden od članov komiteja opozoril na 18. stran gradiva (iz razprav v CK), kjer je govor o diferenciaciji in štirislojni strukturi članstva ZK Slovenije. Piše: »V prvo skupino na vsak način sodi skupina članov, ki so sposobni za novo vlogo ZK in jo tudi izvajajo. Drugo, precej, veliko skupino, tvori del članov, ki nimajo znanja in sposobnosti, da bi delovali po novem. Tretjo skupino tvori manjši sloj starejših članov, ki je čustveno navezan na Zvezo komunistov, nima pa možnosti ali znanja za nove metode delovanja. Četrti del pa so tisti, ki imajo sposobnosti, a nočejo delovati. Drugo skupino moramo usposobiti za delo, četrte pa bi se morali znebiti.«
Sejo so preložili na prvi teden v oktobru, dotlej pa bodo tudi ugotovili, zakaj je bilo tokrat toliko zadržanih.
R. BAČ ER
Ugodno samo na prvi pogled
Indeksi gospodarjenja v prvem polletju v novomeški občini dokaj ugodni, realna slika precej manj — Izredno težak je položaj izvoznikov
NOVO MESTO — Globalna ocena gospodarjenja v novomeški občini v letošnjem prvem polletju je dokaj ugodna. Po lanskem upadanju je fizični obseg proizvodnje v šestih mesecih na primer narasel za 7,8 odstotka. Tudi 162,9-odstotna rast dohodka je bila kar za 51 odstotkov večja od slovenskega povprečja. Kljub večji proizvodnji so se zaloge zmanjšale, izgube so bile v primerjavi z lani manjše skoraj za polovico, 29-odstotno povečanje izvoza pa je prav tako bistveno boljše od republiškega povprečja.
mil« delegate v zborih občinske sku-
Naše znamenito indeksiranje daje tudi to pot le na prvi pogled tako ugodno sliko. Treba je vedeti, je slišala tista tretjina članov novomeškega občinskega sindikalnega sveta, ki seje udeležila seje zadnji ponedeljek — zaradi nesklepčnosti svet seveda ni o ničemer odločal, ampak je le »opre-
• Predstavnik medobčinske gospodarske zbornice je prisotne seznanil tudi z nekaterimi najpomembnejšimi podatki iz obširne analize o celotnem dolenjskem stanju v primerjavi s Slovenijo ter o učinkovanju že sprejetih ukrepov zvezne vlade. Analiza je le potrdila bolj ali manj znana dejstva o dolenjskem zaostajanju na vseh področjih in o zelo neugodni gospodarski strukturi. Ukrepi še čisto nič ne učinkujejo oziroma se poznajo le pri osebnih dohodkih in je vprašanje, koliko bodo sploh popravili gospodarski položaj v letošnjem letu. Pričakovati je sicer delno izboljšanje položaja izvoznikov, ki pa je in bo še vedno slabši kot lani.
pščine s posameznimi razmišljanji o tej tematiki — da gre tako takšno povečanje dohodka kot zmanjšanje izgub v največji meri na račun IMV, medtem ko je sicer slika bistveno manj ugodna. Dohodkovni položaj izvoznikov seje na primer kljub nadpovprečnim rezultatom v tujini močno poslabšal, pada akumulativna sposobnost, pojavljajo se tudi likvidnostne težave.
Delitvena razmerja nisobilavskladus cilji. Osebni dohodki se niso gibali v
skladu z rezultati dela in poslovanja, mimogrede pa naj ob tem navedemo, da so imeli največji prekoračitelji v prvem polletju povprečne osebne dohodke precej pod občinskim in seveda še bolj pod republiškim povprečjem in da »usklajevanje« osebnih dohodkov z možnostmi v zadnjem času povzroča vrsto izbruhov nezadovoljstva.
V prvem polletju sta se zelo povečali tudi skupna in splošna poraba. Ob tem je bilo slišati, da se skupne porabe ne da več omejevati kot doslej, saj smo vse dejavnosti po vrsti s tem pritisnili ob zid, gospodarstva pa praktično nič razbremenili, nujno pa bi morali zahtevati temeljito analizo, zakaj in za koga je kar 4,4-kratno povečanje splošne porabe, pri čemer je občinska skoraj gotovo udeležena kaj skromno.
Z. LINDIČ—DRAGAŠ
Prvič sta dva kandidata
Franci Cvelbar in Dušan Jarc kandidata za novega predsednika občinske konference SZDL
NOVO MESTO — Predsedstvo občinske konference SZDL je 22. septembra obravnavalo dosedanji postopek evidentiranja za novega predsednika občinske organizacije SZDL (ob odhodu Nika Riharja v
Nezadovoljne delavke
Skupina 8 delavk iz Novoteksa prenehala delati in zahtevala pojasnila, zakaj drugi več zaslužijo
NOVO MESTO — Ko so septembra v novomeškem Novoteksu izplačevali'osebne dohodke za pretekli mesec in so bile očitne velike razlike v plačah, je 15. septembra v 900-članskem tozdu Tkanina s 4 obrati 8 delavk zjutraj nehalo delati in zahtevalo pojasnilo, zakaj v drugih delih tovarne dobivajo znatno debelejše kuverte. Posebno nerazumljivi
CEPLJENJE NA ŠOLI — Ekipa metliškega Zdravstvenega doma je prejšnji teden na šolah v Metliki, Podzemlju in na Suhorju cepila šolaije proti rdečkam in ošpicam. Proti rdečkam so cepili učenke sedmih razredov — vseh je okoli 60 proti ošpicam pa vse učence prvih razredov, ki jih je v metliški občini okoli 130. Novembra jih čaka še cepljenje proti davici, tetanusu in otroški paralizi. (Foto: A. Bartelj)
Plača ali ljubezen do dela?
17 zaposlenih v metliški samopostrežni trgovini šest dni ni hotelo dvigniti avgustovskih osebnih dohodkov — Uprava: vse je po pravilniku
METLIKA — Ob izplačilu osebnih dohodkov za avgust 17 od 19 zaposlenih v samopostrežni Mercatorjevi trgovini v Metliki ni hotelo dvigniti osebnih dohodkov. Vendar vzrok za to ni bil običajen, se pravi prenizki osebni dohodki, marveč so ženske — teh je v tej trgovini zaposlenih 15 — zatrjevale, da glede na vloženo delo njihovi osebni dohodki niso usklajeni s prejemki v drugih njihovih trgovinah.
»Avgust je po prometu v naši trgovini nasploh najmočnejši mesec,« so začele svojo pripoved. »Tako smo v tem mesecu v trgovini ustvarili za 3,01 milijona dinarjev prometa na zaposlenega, v trgovini »bife delikatesa« pri metliški avtobusni postaji pa za 2,43 milijona dinarjev; pa vendar so imele tamkajšnje trgovke za 6 do 7 tisoč dinarjev večje osebne dohodke za avgust.« Ženske so vseskozi zatrjevale, da ne zavidajo svojim kolegicam njihovih osebnih dohodkov, da pa ni prav, da nekdo, ki ustvari manj prometa, dobi večjo plačo kot tisti, ki več ustvari in s tem tudi več dela. »Naš tozd ima 17 trgovin in mi imamo od vseh največji promet na zaposlenega,« trdijo v samopostrežni trgovini. »Mi vsak mesec presegamo plan, a smo zmeraj na škodi; avgusta smo plan presegli za 21 odst «
Osebni dohodki za avgust so v tej trgovini znašali okoli 100 tisočakov.
»Še enkrat poudarjamo, da se ne pritožujemo nad to plačo, ampak nad delitvnemi razmerji. Delovne razmere so v obeh teh trgovinah približno enake, če niso pri nas še težje, naša trgovina je stara 18 let, nikoli ni bila adaptirana, vso težjo robo, od pijače do razne embalaže, moramo znositi iz kleti. Poleg tega smo krepko tepeni zaradi dovoza do naše trgovine, saj nas je ureditev nove ceste pred leti povsem odrezala, izvajalci in ostali pa so na nas očitno pozabili in nas odpisali. Seveda je promet v naši trgovini zaradi tega manjši in s tem tudi naši osebni dohodki.«
Po dveh sestankih z vodstvom tozda so zaposleni po šestih dneh dvignili osebne dohodke. »Obljubili so nam, da bo pred izplačilom plač za september sestanek, o kašnem poračunu za nazaj pa ni govora. Rečeno nam je bilo celo, da tako in tako hodimo v službo iz ljubezni do dela...«
V vodstvu tozda pravijo, da ne razumejo, kako je prišlo do teh zapletov, saj so za avgust obračunali osebne dohodke po sistemu nagrajevanja, ki je v veljavi zadnjih osem let. »Vedeti je treba, daje zaradi raznih faktorjev v samopostrežni trgovini vsako leto planirani promet na zaposlenega večji kot v trgovini »bife-delikatesa«. So pa poslovalnice, ki imajo še večji promet, na primer v Gradcu. Mi smatramo, da je plan pravilno zastavljen, sicer pa ga vedno sprejemamo na zboru delavcev. Kar se obveščanja tiče, je pri nas to zelo dobro urejeno, saj vsak mesec vse poslovalnice dobijo vse podatke, vsake tri mesece pa še popolne rezultate. Vse mesece do avgusta so imeli v samopostrežni višje OD kot drugje, poleg tega smo glede na lanski promet sampostre-žni trgovini povečali plan za 87 odst., trgovini »bife-delikatesa« pa za 92 odst. Sicer so pa naši osebni dohodki akontacijski in pri obračunu konec leta ugotavljamo, da-med poslovalnicami ni posebnih razlik, medtem ko med letom pride do razlik,« je povedala računovodkinja tozda.
A.	BARTELJ
so jim bili zaslužki v šivalnici, kjer je napridnejša delavka z znatnim preseganjem norme dobila čez
200.000	din osebnega dohodka. Zaslužki v tozdu, kjer je prišlo do nezadovoljstva, so v poprečju znašali 104.00 din in v pripravi dela le 96.760 dinarjev.
Dan kasneje se je nezadovoljnim delavkam pridružila še druga izmena v pripravi dela, popoldne pa so v okviru sindikata in samoupravnih organov sklicali širši sestanek, kjer so podrobnosti pri izplačilih natančneje pojasnili. Na delo pa so se vrnile delavke že mnogo prej.
V Novoteksu so vsi plačani po enakem sistemu nagrajevanja, razlika je le v tem, da so norme v šivalnici individualne, v pripravi dela pa strojne, kjer ni mogoče doseči tolikšnega preseganja, zlasti ne za to, ker uvajajo nove programe in je delo zahtevnejše. Temu se ni mogoče ogniti, kajti nove tkanine trg zahteva in ni mogoče proizvajati le enostavno tkanin blag, ki so prejšnja leta ostajala v skladiščih.
Politične organizacije s sindikatom na čelu bodo morale v bodoče skrbneje bdeti nad pojavi nezadovoljstva in uravnilovskimi težnjami, ki pa niso le posebnost Novoteksa, ampak so se letos z njimi srečali tudi v drugih tovarnah.
R. BAČER
PRIZNANJA JUBILANTOM
NOVO MESTO — Novomeški del kolektiva tovarne Novoteks je te dni počastil jubilante dela po posameznih tozdih. V tozdu Konfekcija so 16. septembra svečano podelili priznanje 19 članom kolektiva za 10- in 20-letno delo. 17. septembra so enako slovesnost v tovarniški menzi priredili za 41 jubilantov iz tozda Tkanina; 18. septembra pa za 13 jubilantov dela iz skupnih služb. Na slavnostni seji centralnega delavskega sveta pa so 19. septembra podelili priznanje in nagrade 35 novoteksovcem iz vse, tovarne, ki so v kolektivu že 30 let. Razen pismenega priznanja so se jubilantom oddolžili z denarnimi nagradami v znesku od 14.000 do 30.000 din.
ZA 94. ODST. VEČJI OSEBNI DOHODKI
METLIKA — Prejšnji teden je metliški izvršni svet sprejel oceno o gibanju osebnih dohodkov v tej belokranjski občini v letošpjih devetih mesecih. V primerjavi z lanskim enakim obdobjem so se osebni dohodki v gospodarstvu povečali za 94 odst. in do te višine lahko negospodarstvo usklajuje svoje osebne dohodke, seveda upoštevajoč finančne možnosti negospodarskih delovnih organizacij, tozdov in interesnih skupnosti.
Ljubljano), evidentirane za podpredsednika te organizacije in evidentirane za dva nova člana predsedstva.
Ugotovili so, da so s terena dobili predloge za 13 kandidatov, za predsedniško funkcijo, in sicer so to: Franc Šali, Aleksander Rupena, Lojze Padovan, Dušan Jarc, Franci Cvelbar, Marjan Grabnar, Marjan Somrak, Stane Žunič, Boris Dular, Franci Zaman, Marina Terček, Boris Gabrič in Matjaž Verbič. Na kandidaturo je od vseh pristalo le pet kandidatov: Dušan Jarc, Franci Cvelbar, Marjan Somrak, Boris Dular in Boris Gabrič. Predsedstvo SZDL je menilo, da sta med temi najprimernejša kandidata: Franci Cvelbar, dipl. pravnik, zdaj predsednik sodišča združenega dela, sicer pa dolgoletni družbenopolitični delavec z odgovornimi dolžnostmi, ter Dušan Jarc, učitelj (študira še na VEKŠ), zdaj direktor Novo-teksovega tozda Trgovina, sicer pa je širšemu krogu občanov najbolj znan kot večletni član izvršnega sveta, odgovoren za krajevne skupnosti.	____
Za dolžnost podpredsednika SZDL so bili evidentirani: Slavko Jarkovič, Dušan Jarc, Bojan Fink, Matevž Franko, Marjan Grabnar, Marina Terček, Franci Zaman in Franci Cvelbar. Razgovori z možnimi kandidati še niso bili opravljeni, zato bo ožji predlog za podpredsedniško mesto posredovan na prihodnji seji predsedstva. Dotlej bo oblikovan tudi ožji predlog med 5 evidentiranimi za dve mesti v predsedstvu. Sklenili so pozvati vse krajevne konference SZDL, naj razpravljajo zlasti o obeh kandidatih za predsednika in do 3. oktobra sporočijo svoje mnenje. Volitve bodo na volilni seji občinske organizacije SZDL, ki bo sredi oktobra.
R. B.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 27. septembra, bodo do 19. ure odprte naslednje trgovine z živili:
• v Novem mestu: Samopostrežba v Šmihelu in Delikatesa v stavbi Hotela Kandija, ki je odprta vse sobote
• v Šentjerneju:	Mercatorjeva Samopostrežba
• v Dolenjskih Toplicah: KZ-prodajalna Vrelec
• v Žužemberku: Dolenjkin Market
• v Straži: prodajalna KZ
Vse ostale trgovine z živili bodo odprte do 13. ure.
V TEJ RUBRIKI SMO KAR malce pozabili na metliško metno godbo, ki ji še vedno dirigira Stanko Križ, to pa ne pomeni, da dekleta in fantje ne delajo. Na dnevih piva v Karlovcu so imeli enourni koncert, ki je uspel, četudi so ljudje posvečali glavno pozornost opojni pijači in jedači,
BELOKRANJCI ZELO RADI nabirajo gobe, večina za svoje potrebe, nekaj pa jih je tudi, ki s tem služijo. Odkupovalcev ne manjka, celo Italijani prihajajo z avtomobili — hladilniki v času gob na to stran Gorjancev, plačujejo, kot se jim zljubi, napolnijo kamione in oddrve čez mejo. kjer se te vrste specialitete drago plačujejo.
Novomeška kronika
MODA — Osrednji javni dogodek minulega tedna je bila petkova modna revija na Glavnem trgu. Ljudi se je trlo, žal zaradi prenizkega odra niso skoraj nič videli. Pravijo, daje bil oder tako pri tleh predvsem zaradi zaščite javne morale. Če bi manekenke hodile bolj po visokem, bi se jim videlo pod krilo in potem bi bilo v podgorskih glavah še bolj narobe. Značilnost revije je’ bila tudi, da je umiralo ozvočenje, napovedovalec Mišo Zaletel pa je venomer ponavljal, da ni Jaka Šraufciger. Besede bi si lahko prihranil, razlika je bila očitna.
PIKNIK — Od drugih kulturnih manifestacij lahko omenimo Krkin in Pionirjev piknik. Oba sta zelo uspela, čeprav na Krkinem tokrat izjemoma ni pela Neda Ukraden, ki se ji je ta kolektiv tako priljubil, da z njim potuje celo na Ciper. Bleščeč uspeh piknikov si je mogoče razlagati tudi s podatkom, da so udeleženci dobili poleg dobre hrane tudi listek za pijačo. Vreden je bil en liter vina ali tri piva ali tri ore. Za zadnjo ni bilo nobenega zanimanja.
PEČAT — Omajane jaške v Germovi ulici so utrdili z betonom in jih, da bi se beton nemoteno strdil, zaščitili z zaporo in znaki. Pa ni nič pomagalo, v sveži beton je nekdo takoj odtisnil sled v športne copate obute noge, isti ali drugi osebek pa je dodal napis »budale«. Čez tisočletje ali dve utegne pečate v betonu odkriti arheolog in doktorirati iz teze, da so se Pranovo-meščani veliko ukvarjali s tekom po ulicah ter častili boga, po imenu Budala.
Ena gospa je rekla, da imajo nekatere Dolenjkine trgovine že totalno samoupravljanje. Poslovalnico Okras so v torek odprli ob 7.22 namesto ob sedmih.
$
V času od 11. do 17. septembra so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Dragovan iz Dolnje Lokvice— Janeza, Danijela Novak z Roj — Nino, Andreja Mavsar iz Malega Lipovca— Mitja, Pavla Štravs iz Srednjega Lipovca — Matjaža, Ivanka Madle iz Dolenjega Suhadola — Andrejo, Katarina Lukež iz Velike Pirešice— Aleša, Mihaela Blatnik iz Ledeče vasi — Petro, Mojca Simonič iz Semiča — Lejo, Milena Kolenc iz Gornjega Globodola — Janjo, Franja Dular iz Vavte vasi — Žiga, Jožica Kreme iz Orešja — Natašo, Helena Senica iz Dolenjskih Toplic — Jaka, Mira Ra-jakovič iz Pilatovcev — Mirjano, Jana Kodrič iz Senožet — Gašperja, Marija Brula iz Jelševnika — Darjo, Anka Pečarič iz Metlike — Marka, Suzana Vrga iz Semiča — Sabino, Mira Tomažič iz Krškega — Tino, Marinka Blažič iz Žihovega sela — Mateja, Zdenka Novak iz Smolenje vasi — Davida, Majda Lenarčič iz Brune vasi
— dečka, Mira Ribarič iz Kamanja — dečka, Danica Novak s Krušnega vrha
— deklico, Vida Pavlič iz Orehovice
— dečka, Danica Zupančič iz Stavče vasi — deklico, Zdenka Oven iz Dolenjih Jesenic — deklico in Branka Rodič iz Drame — deklico.
IZ NOVEGA MESTA Tatjana Volaj z Ragovske 14 — Eriljo in Stanka Struna z Mestnih njiv 10 — Gregorja. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
METLIŠKA FOLKLORNA SKUPINA Ivan Navratil je bila 19., 20. in 21. septembra na tekmovanju folklornih skupin v italijanskem mestu Trento. Poleg Jugoslavije so nastopali Avstrijci, Italijani, Francozi in Švicarji. Metličani so bili na podobnem tekmovanju že leta 1978 v Gorici. Takrat so zasedli prvo mesto. Kam so se uvrstili tokrat, bomo še poročali, morali pa so biti zelo dobri, saj so pred odhodom v Italijo vadili tri tedne po dve uri na dan.
BELOKRANJSKI ŠOLARJI SO SI MNOŽIČNO OGLEDALI letalski miting na Brniku.,V okrožnici Zavoda za šolstvo SR Slovenije je pisalo, da bo ogled razstave in miting brezplačen, na mestu samem pa so jim zaračunali vstopnino 600 dinarjev na enega učenca. Ista okrožnica je grozila tudi s cenejšimi prevozi, a je veljal prevoženi kilometer 240 dinarjev. Vse to pa še visoke, skoraj oderuške cene pijače in jedače na Brniku so povzročile med šolajočo se mladino in učitelji nemalo negodovanja.
_V STOLPNICI ULICE 1. MAJA 2 imajo zadnje časa prave zabave zaradi blagajničarke, ki pobira, ali bolje rečeno, ki noče pobirati denarja za centralno kurjavo. Vzrok za to je eden od stanovalcev, ki je posumil o poštenosti hkrati pa ni hotel poravnati računa, preden mu ne zagotovijo, da bo pozimi v sobah zares toplo. Njegovo izjavo je blagajničarka izobesila na oglasno desko, kmalu pa je čez vsebino nekdo napisal stavek, ki ga Dolenjski list ne bi prenesel.
IZ NtkŠIH OBČIN ;
IZ NlkŠIH OBČIN |
Črnomaljski drobir
BLOKOVSKA OKOLICA — Prebivalci blokovskega naselja na črnomaljskem Čadraku se razburjajo, da okolica blokov, zlasti zelene površine med njimi, še vedno ni urejena,čeprav nekateri bloki stojijo že deset let. Kdaj bo to končno urejeno, so vobliki delegatskega vprašanja spraševali celo na zadnji občinski seji. Eden od možnih odgovorov in hkrati učinkovito napotilo je: zavihati rokave in orodje v roke, saj je prebivalcev tega naselja nekaj desetkrat več kot komunalnih delavcev. Kako se stvari streže, pa si stanovalci v družbenih stanovanjih lahko poučijo pri svojih sosedih v zasebnih hišah v neposredni bližini.
OH TA CESTA — Prebivalce Preloke je močno razburila vest v prejšnji številki našega časopisa, da je v srednjeročnem planu predvidena posodobitev ceste od Marindola do Žuničev in po novi trasi proti Preloki. Taka je bila tudi izjava občinskega uslužbenca, zato je kakršnokoli namigovanje odgovornih tovarišev o krivdi novinarja navadno podtikanje. Novinarji pač nimamo te moči, da bi prestavljali začrtane trase cest. V osnutku oz. predlogu družbenega plana občine pa o tem vprašanju piše natančno: V tem planskem obdobju bomo modernizirali regionalni cesti: partizansko magistralo do Žuničev s povezavo na Preloko proti Vinici itd.
SE ENA CESTA — Nad cesto se pritožujejo tudi ljudje med Mavrle-nom in Dobličko goro, ki bi jo bilo treba po njihovem mnenju nujno asfaltirati, saj se prah, ki ga dviguje s ceste, spira v kapnice, ob deževju pa ljudje gazijo po blatu.
ibniški zobotrebci
V ŠOLI V NARAVI —Teden dni, do minulega petka, je bilo v šoli v naravi na Debelem rtiču ob morju 115 učencev četrtih in tretjih razredov osnovne šole »Dr. France Prešeren« iz Ribnice. Šola v naravi, kjer so se učili plavati, sodi v okvir rednega šolanja.
SPET STEKLINA — V ribniški občini so steklino že zatrli, zdaj pa seje spet pojavila. Lisico, za katero se je izkazalo, da je stekla, so uplenili v vasi Kot.
STAREŠINE V RIKU — Vojaški starešine in druge osebe v službi v JLA so pred kratkim obiskali najuspešnejšo ribniško delovno organizacijo Riko. Goste iz vojašnice je sprejel tudi generalni direktor Stane Škrabec.
PONOČI NI MIRU — Mnogi Rib-ničanje upravičeno godrnjajo zaradi ponočnjakov, predvsem tistih, ki z avtomobili in močnimi motorji kalijo javni mir ter jim onemogočajo počitek in spanje. Kršitelji so predvsem obiskovalci gotinskih lokalov v Ribnici in Ribniški dolini, ki so pod vplivom omamne kapljice. Nekateri občani so tako jezni, da prete s sodiščem tudi gostilničarjem.
Drobne iz Kočevja
UNIČENA PODGORSKA — Nekatere ulice in ceste v Kočevju so dobre, kar velja predvsem za tiste, ki so na novo prelite z asfaltom, spet druge pa kriminalne. Najslabša je nedvomno Podgorska ulica. Čas bi že bil, da bi jo temeljito obnovili in da bi k temu prispevali tudi tisti, ki jo najbolj uničujejo (Cestno podjetje, Dinos, GG).
VELIKO GOB — Kočevski gobarji se pohvalijo, da je te dni spet veliko gob, predvsem jurčkov in dežnikaric. Tudi polharji se že pripravljajo za »start« v novo lovno sezono, ki se bo začela prav te dni.
SLABA PODLAGA — Komaj pred letom dni položeni asfalt na zgornjem delu ceste na Rudniku mimo ribiškega doma je že uničen. Pod težkimi tovornjaki je asfalt najprej potonil v blato, razpokal, nato pa gaje teža koles kar odrinila, delno s ceste, delno pa na sredino ceste.
KROMPIR PONUJAJO — Te dni po Kočevju spet prodajajo krompir kmetje iz Strug in Doberpolj. Pripeljejo ga s traktorji na prikolicah. Cena je 60 do 80 din za kilogram.
Trebanjske iveri
IDEJE — Nekateri slovijo po tem, da imajo silno veliko idej, kar je lahko izjemno bogastvo, če se dajo ideje spraviti v življenje. Največja težava je prav v tem, da tudi v Trebnjem ni malo takih, ki ideje kar stresajo iz rokava, zmanjkuje pa ljudi, da bi te veleumne predloge uspešno in pravočasno ure sničili.
KADILCI — Teden boja proti kajenju so obeležili tudi na zadnji seji občinskega komiteja ZK v Trebnjem. Potem, ko so dobro uro kadilci še lahko krotili svojo razvado, so se začeli v občinski sejni dvorani na mizah pojavljati improvizirani papirnati pe-pelnički in strastni kadilci so si dali du-ška. Verjetno se niso spomnili, da to počnejo prav v tednu boja proti kajenju ali pa nalašč.
ZLIZANOST — Trditev enega od razpravljalcev na omenjeni seji, da gre za pravo zlizanost poslovodnih, političnih in oblastnih struktur, kakršna je bila le še v času administrativnega socializma, je močno dvignila temperaturo. Tisti, ki so ji ugovarjali, so zahtevali definicijo o »zlizanosti«, kar sploh ni bila lahka naloga, pa še ta je bila opravljena komaj z zadostno oceno. Trebanjci se lahko tolažijo, da drugje ni nič drugače, le da so sami morda (preveč) odkriti in (samokritični.
V
Za ekološko študijo ni denarja
Dragatuš vztraja
DRAGATUŠ — Težave in zapleti okoli lokacije načrtovane komunalne deponije za črnomaljsko občino so znani. Vsa zadeva je pripeljala tako daleč, da so zradi utemeljenega nasprotovanja zlasti prebivalcev iz krajevne skupnosti Dragatuš, kjer naj bi bila ta deponija, stvar ustavili in bodo na bolj vsestransko utemeljenih in strokovnih podlagah določili lokacijo za to potrebno deponijo.
Kljub temu pa vse stvari s prvotno načrtovano deponijo v rudniški kadu-nji še niso razčiščene. Letos spomladi, ko je bila ta zadeva še zelo pereča in je močno razburjala tamkajšnje prebivalstvo, so se ljudje iz KS Dragatuš in tamkajšnjega Društva za varstvo okolja obrnili tudi na Ekološki inštitut v Zagrebu, katerega strokovnjaki naj bi opravili raziskavo o primernosti načrtovane lokacije za deponijo. Krajevna skupnost se je na zagrebški inštitut obrnila tako rekoč na priporočilo črnomaljskega izvršnega sveta. Ta je namreč zato, da bi pomiril strasti in, zadevo speljal v trezne meje, priporočal, naj se tudi krajevna skupnost strokovno vključi v vso stvar.
Strokovnjaki zagrebškega inštituta so res prišli v Dragatuš, si ogledali teren in poslali predračun za izdelavo študije. Celotna študija o primernosti te lokacije za komunalno deponijo bi stala 16 milijonov starih dinarjev, kar gotovo ni velik denar. Krajevna skupnost je o tem obvestila črnomaljsko raziskovalno skupnost, a ta naročilnice ni hotela izdati, preden ne da soglasja izvršni svet. Izvršni svet pa je na eni od svojih sej sklenil, da v tone gre, češ da še ni znana niti makroloka-cija za novo deponijo. Ljudi v draga-tuški krajevni skupnosti je tak odgovor, milo povedano, začudil, kajti pred nekaj meseci ne samo da je bila znana makrolokacija, ampak celo popolnoma natančna lokacija deponije, saj v tistih burnih časih ni dosti manjkalo, da ni prišlo do razlastitve zemljišča za deponijo.
Čeprav je bila potem vsa zadeva ustavljena in tudi sedanji prostorski del družbenega plana občine Črnomelj za to srednjeročno obdobje (na zadnji seji zborov občinske skupščine prejšnji petek sta ga dva zbora obravnavala in sprejela kot predlog, zbor krajevnih skupnosti pa kot osnutek) ne vsebuje rešitve tega vprašanja, ki naj bi bilo urejeno naknadno, po vsestranski strokovni proučitvi, v KS Dragatuš menijo, da bi morali zagotoviti denar za študijo Ekološkega inštituta. Na to se je nanašalo tudi eno od delegatskih vprašanj na zadnji seji občinske sku-,pščine, kjer je vodja delegacije iz te krajevne skupnosti rekel, da bodo oni vsekakor šli v to raziskavo, pa tudi če jo bodo morali krajani sami plačati.
A. BARTELJ
PREDSTAVITEV KNJIGE O ANTONU HLEBCU
ŠENTRUPERT — Občinska kulturna skupnost, družbenopolitične organizacije, krajevna skupnost Šentrupert in Pionirski odred Franci Lokar Šentrupert pripravljajo v ponedeljek, 29. septembra, v Osnovni šoli dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu predstavitev knjige o domačinu Antonu Hlebcu, padlem graničaiju na jugoslovan-sko-bolgarski meji. Knjigo o težkih preizkušnjah za našo deželo v času informbiroja sta napisala makedonska novinarja Ivan Vasilevski in Gjor-gi Pojrazovski, njen izid pa sta omogočila trebanjska kulturna skupnost in združeno delo.
Cisto okolje naše največje bogastvo
V Dragatušu dela Društvo za varstvo okolja
DRAGATUŠ — Letos spomladi so v Dragatušu ustanovili Društvo za varstvo okolja, prvo tako društvo v Beli krajini sploh. Danes, nekaj mesecev po ustanovitvi, šteje društvo 227 članov,
»V prvi vrsti je naše ljudi prebudila katastrofa s Krupo, veliko pa so pripomogli tudi zapleti okoli načrtovane občinske deponije odpadkov v naši krajevni skupnosti,« pravi predsednik društva Rajko Štefanič. »Vsepovsod smo iskali pomoč in pot nas je pripeljala tudi na Zvezo društev za varstvo .okolja v Ljubljano, kjei so nas bili pripravljeni poslušati, nam svetovati in nas podpreti. V začetku so imeli nekateri v občini pomisleke, če je tako društvo sploh potrebno, in na ustanovnem sestanku ni bilo
Rajko Štefanič
nobenega ne z občine ne z DPO. Edini, ki je svojo odsotnost opravičil, je bil predsednik občinske skupščine. No, sedaj je že bolje, SZDL nas je podprla in dala pozitivno mnenje za ustanovitev društva.«_
Doslej je imelo dragatuško društvo — člani so iz njihove krajevne skupnosti pa tudi od drugod, med drugim se je včlanil cel razred iz črnomaljskega centra srednjih šol — tri sestanke. »Udeležba je vedno zelo številna, saj ljudje res prihajajo iz lastnega interesa. Zavedajo se, da je lepa, čista in neokrnjena narava naše najv^čje bogastvo. Najprej smo izvedli akcijo » Očistimo svoje domove!« in ljudje so to zelo resno vzeli, še najbolj tisti v odročnejših vaseh, posebej se je odlikoval Be-lčji vrh. Naše društvo je dalo tudi pobudo- za namestitev kontejnerjev za odpadke, ki se lahko porabijo kot sekundarne surovine. Za sedaj se društvo ukvarja z domačimi problemi, saj širše ne moremo vplivati. Bomo se pa vključili v bližnjo javno slovensko razpravo o vprašanjih varstva okolja, ki jo za jeseni pripravlja SZDL, in na osnovi priporočil iz naše Zveze smo izdelali plan našega delovanja. Predlof je tudi, da bi zbirali podpise proti nadaljnji gradnji jedrskih elektrarn pri nas.«
A. B.
Na črno gradi tudi inflacija
Čakanje razvrednoti denar — Največ je na črno zgrajenih zidanic
ČRNOMELJ — V zadnjih dveh letih se število črnih gradenj v črnomaljski občini ni zmanjšalo, raje celo malo povečalo. Sicer pa natančnega števila črnih gradenj nihče ne ve, ocenjujejo, da jih je v črnomaljski občini okoli 180, medtem ko je medobčinska urbanistična inšpekcija lani in letos obravnavala 18 primerov črnih gradenj in 25 gradenj v nasprotju z izdanimi dovoljenji. Doslej v tej belokranjski občini še nobene črne gradnje niso podrli.
V Črnomlju menijo, da je med
glavnimi razlogi, da ljudje gradijo na črno, izogibanje postopku za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja ter s tem v zvezi plačila stroškov za ta dovoljenja, saj znašajo povprečni rtroški zanje s plačilom vseh dajatev za zidanico ali počitniško hišico po lanskih cenah
okoli 190 tisočakov. Največ črnih gradenj računajo, da kakih 60 odst. — je prav pri gradnji zidanic in počitniških hiš. Nadaljnji vzrok naj bi bile prepovedi gradnje na določenih območjih pa tudi neurejeni zemljiški in sosedski odnosi, medtem ko dolgotrajnost postopka za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj in so-
V spomin na Kočevski zbor
Prireditve ob letošnjem prazniku občine Kočevje od 26. septembra do 4. oktobra — Več otvoritev
KOČEVJE — V spomin na zasedanje odposlancev slovenskega naroda od 1. do 3. oktobra 1943 v Kočevju praznuje občina Kočevje vsako leto 3. oktobra občinski praznik.
Uradne svečanosti ob letošnjem prazniku se bodo začele že jutri, 26. septembra, ko bo ob 18. uri v Likovnem salonu v Kočevju otvoritev razstave del akademske slikarke Vere Trstenjak-Jovičič, ob tej priložnosti pa se bo predstavil tudi pesnik Tomaž Bole.
Naslednja prireditev, gledališka predstava Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane, bo v Šeškovem domu v Kočevju v ponedeljek, 29. septembra, ob 19.30. Uprizorili bodo delo Ivana Cankarja »Kralj na Betajnovi«.
V sredo, J. oktobra, bodo najprej ob 10. uri v blagovnici Name odprli poslovalnici turistične agencije Kompas in Gospodarske banke-Ljubljans-ke banke. Popoldne ob 16. uri bo še tradicionalni rokometni turnir ženskih ekip pri domu telesne kulture, zvečer pa ob 19.30 v Šeškovem domu violinski koncert Volodje Balžalorske-ga, ki ga bo spremljal pianist Hinko Haas. V četrtek, 2. oktobra, bodo ob 10. uri odprli v osnovni šoli Zbora odposlancev računalniško učilnico.
Na sam praznik, 3. oktobra, bo najprej ob 9.30 svečana seja. Na njej bodo podelili letošnja občinska priznanja in nagrade. Po seji bodo ob 11. uri na Rudniku odprli novo proizvodno halo Opreme. Popoldne ob 16. uri pa se bo začel tradicionalni »Tek Kočevskega zbora« po ulicahJCočevja.
PLAKETA VINIČANOM
VINICA — Viničani so na zaklju-f čnih igrah Dela in Kompasa »Poletje J 86«, ki so bile preteklo soboto v Lju-t bljani, prejeli plaketo Turistične zvezel Slovenije. To je najvišje priznanje Turistične zveze, zaslužili pa so ga za najboljšo organizacijo letošnjih iger, ki so potekale v 14 slovenskih krajih.
Praznik Velikih Lašč
Tudi poročilo o zbranih prispevkih za obnovo Trubarjeve domačije in predstavitev zbornika Lašč
VELIKE LAŠČE — Na svečanosti ob prazniku Velikih Lašč, ki je bila 19. septembra, je govoril o delu in načrtih krajevne skupnosti predsednik skupščine KS Božo Zadnik. Miro Samsa, predsednik odbora za ureditev Trubarjeve domačije na Rašci, je orisal delo tega odbora. Na svečanosti pa je Janez Gruden predstavi pravkar izišli zbornik »Velike Lašče«, katerega glavni urednik je prav on.
Miro Samsa je o obnavljanju Trubarjeve domačije povedal, daje kaščo in kozolec obnovila KZ Velike Lašče, 'žago Tozd GG -Kočevje iz Velikih Lašč ob pomoči žage Rob DO Hoja
Ljubljana), mlin pa usposablja Žito Ljubljana. Pri obnovi je izdatno pomagal tudi IMP Ljubljana, in sicer pri vodovodnih in električnih napeljavah.
Za obnovo domačije sta prispevali Kulturni skupnosti Slovenije in Ljubljane po 10,2 milijona dinarjev,_ prostovoljnih prispevkov je bilo 10,3 milijona, tržaški Slovenci so prispevali 5 milijonov lir, Slovenci iz Avstralije 700 avstralskih dolarjev, člani slovenske evangelistične cerkve pa 25.000 DM. Poudaril pa je, da ni dovolj objekte urediti, ampak je potrebno zagotoviti tudi njihovo vzdrževanje.
Nadpovprečno tudi izplačevali
Trebanjsko gospodarstvo uspešnejše kot drugod na Dolenjskem — S seje OK ZK — »Štiri vrste članov« — Vrniti zaupanje ljudi z Zvezo komunistov
TREBNJE — Kazalci uspešnosti poslovanja trebanjskega gospodarstva so v letošnjem polletju boljši kot v regiji, republiki in kot so bili v prvem četrtletju. Kljub temu da ima občina Trebnje nadpovprečne kazalce uspešnosti gospodarjenja, povprečni čisti osebni dohodek na delavca še vedno za 7,5 odstotka zaostaja za republiškim.
Rast industrijske proizvodnje je znašala 1 odst. in verjetno resolucij-skih ciljev (3,5 do 4 odst.!) ne bo moč doseči. »Trendi kažejo na pozitiven premik, čeprav ne bi smeli biti preveliki optimisti, ker se prava slika pokaže šele ob koncu leta,« je na seji občinskega komiteja ZK v Trebnjem opozoril predsednik občinskega izvršnega sveta Maks Kurent, ko so obravnavali uspehe gospodarjenja v letošnjem polletju.
Osnovna značilnost je, da si vse organizacije združenega dela na moč prizadevajo povečati dohodek, saj le ta lahko odebeli mesečne kuverte. Čeprav so se Trebanjci znašli po števi-
lu prekoračiteljev prav tako v republiškem vrhu, večjih pretresov glede izplačil osebnih dohodkov ni bilo. Po oceni izvršnega sveta ne bo večjih prekoračiteljev, oziroma jih bodo ukrepi »uokvirili«.
Komunisti so se zavzeli, da ob koncu leta ne bi bilo milosti za tiste, ki se ne bodo uskladili, kajti vsako leto se ponavlja ista pesem. Res pa Tre-banjcem ne dajejo zgleda niti drugod v Sloveniji, saj menda ni bilo niti enega ukrepa družbenega varstva zaradi kršitve delitvenih razmerij. Obstajajo tudi nekatere anomalije, ko se, de-Tiimo, izvršni svet ne more lotiti todza s sedežem delovne organizacije zunaj občine zaradi osebnih dohodkov, za
uvedbo ukrepa družbenega varstva pa je pristojen!
P. PERC
• Ko so spregovorili o uresničevanju sklepov 3. seje CK ZKS, je sekretar OK ZK Milan Kranjc dejal, da so v občinski organizaciji ZK štiri vrste članov. Najmanjšo skupino tvorijo sposobni in delavoljni komunisti, v drugi, številnejši, so tisti, ki bi se še morali usposobiti, v tretji so starejši člani, ki jim zdravje ne dopušča večje aktivnosti, v četrti, dokaj številni skupini, pa so sposobni člani, ki imajo dovolj znanja, a prav malo volje, da bi kaj prispevali za spreminjanje razmer. S temi kaže »pomesti«, a ne čisto počez, je menil predsednik OK ZK Jože Jevnikar.
Za zaključek uradnega dela praznovanja bo v soboto, 4. oktobra, ob 11. uri odkritje obeležja padlim borcem jurišnega bataljona 18. divizije na pokopališču v Polomu; ob 11. uri bo odkritje spominskega obeležja borcem inženirske brigade 7. korpusa v Brodu na Kolpi; ob 15. uri pa bo še srečanje športnikov pobratenih občin Kočevje in Rab v rokometu, odbojki, kegljanju in balinanju. Bo pa še več drugih prireditev.
J. P.
V ŠTIRIH LETIH 48 NOVIH STANOVANJ
KANIŽARICA — V zadnjih štirih letih je 450-članski kolektiv Rudnika Kanižarica dobil 48 novih stanovanj, največ dvosobnih, poleg tega imajo še svoj samski dom v Kanižarici. Tako imajo zaposleni v tem rudniku dokaj dobro urejeno stanovanjsko vprašanje, ne pa še povsem, zato bodo tem vprašanjem še naprej posvečali večjo pozornost.
Po čem kurjava?
Jutri razprava o ogrevanju mesta Kočevje
KOČEVJE — Na dnevnem redu jutrišnje seje zbora združenega dela občinske skupščine so tudi zadeve okoli sedanjega in bodočega ogrevanja mesta Kočevje.
Iz pismenega poročila Komunale povzemamo, da bo v novi kurilni sezoni za 15 odst. višja in bo znašala 185 din za kvadratni meter stanovanja. Komunala skrbi za ogrevanje objektov, ki so priključeni na toplovod LIK-Kemična tovarna in tudi za več tistih, ki imajo samostojne kotlovnice.
V tej kurilni sezoni bo Komunala skrbela za ogrevanje poleg sedanjih še naslednjih novih objektov: stolpiča S-5 v naselju 4. maj, doma starejših občanov, preurejenega bivšega doma Dušana Remiha, stanovanjskega bloka niza A v naselju 4. maj — le — za potrebe graditelja (vsi ti objekti bodo ogrevani iz osrednjega parovoda) in stavbe socialnega zavarovanja (bo ogrevana iz kotlovnice v Turjaškem naselju). V naslednjem kurilnem obdobju pa je načrtovana še priključitev naslednjih objektov na osrednji parovod: stanovanj in drugih objektov v Tutjaški ulici, Kidričeva ujjca 8, 10 in 12, Tesarska ulica, Zdravstveni dom in Šeškov dom. Poudarjeno je, da je doslej dokončana prva faza »toplifi-kacije« in da je treba nadaljevati drugo in tretjo fazo, ki sta tudi že načrtovani.
J. P.
glasij naj ne bi v večji meri spodbujale črnih gradenj. Prav ob slednjem pa so se zakresala menja na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti črnomaljske občinske skupščine, ko je beseda stekla o tej problematiki. Večina razpravljavcev je menila, da prav ta papirnata dolgotrajnost marsikoga pripravi do tega, da začne graditi na črno. »Ljudje se za take gradnje odločajo zato, ker jim
# Očitno kaznovalna politika ni dosegla svojega smotra, kajti kazni so precej nižje od stroškov; do sedaj so kazni znašale od 10 do 30 tisočakov, od tega meseca pa od 30 do 90 tisoč dinarjev. Poleg tega se postopki za kaznovanje zavlačujejo, večkrat tudi zastarajo, kar njihovo učinkovitost še zmanjšuje. Vsekakor pa črne gradnje povzročajo družbeno škodo, saj motijo družbeno planiranje v prostoru, rušijo upravni red na tem področju, v večini primerov pa kazijo tudi pokrajino.
dolgotrajno čakanje razvrednoti prihranjeni denar,« je bilo slišati med drugim. Torej na črno gradi inflacija. Kakorkoli že, delegati so se zavzeli, da bi postopek pridobivanja dovoljenj in soglasij močno skrajšali in poenostavili, saj se preprost človek v vsej tej birokratski zmešnjavi sploh ne znajde. Kako to narediti, je pa drugo vprašanje, saj bi vsa stvar menda zahtevala veliko več zaposlenih in s tem veliko več denarja, s tem pa bi se najbrž stroški še povečali, kar bi bil spet razlog za črne gradnje.
A. B.
Koliko
zaslužijo
funkcionarji
Največ sektetarju SZDL — Podatki za pol leta
KOČEVJE — Delegacija KS Kočevske Reke je na zadnji seji zbora KS občinske skupščine Kočevje vprašala, kakšni so osebni dohodki voljenih in imenovanih funkcionarjev. Odgovor občinskega izvršnega sveta je:
Povprečni čisti mesečni osebni dohodek vključno z minulim delom je bil v prvi polovici leta za funkcionarje tak: sekretar OK ZK 197.369 din, sekretar OK SZDL 204.960 din, sekretar OS ZS 174.293 din, predsednik OS ZS (do 11. maja, ker kasneje te funkcije ni nihče več opravljal poklicno) 198.559 din, sekretar OK ZSM 161.634 din, predsednik OO ZZB NOV 34.142 din, predsednik občinske skupščine 186.242 din, predsednik občinskega izvršnega sveta 173.216 din, sekretar izvršnega sveta in občinske skupščine 161.747 din, načelnik upravnih organov, kije član IS, 155.814 din in načelnik upravnih organov, ki ni član IS, 160.134 din.
Delavci ob vše večji del dohodka
Sindikati opozarjajo na obremenitve
TREBNJE — »Brez večje družbene produktivnosti oziroma cenejše in učinkovitejše družbene nadgradnje bo težko izpeljati stabilizacijo,« poudarja sekretar občinskega sveta Zveze sindikatov v Trebnjem Stane Novak.
Zaposlovanje v negospodarstvu trebanjske občine je bilo do letos vrsto let večje kot v gospodarstvu. Sindikati zaman opozarjajo, da je vse večji delež dohodka, ki se delavcem odtujuje. Sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb so ob letošnjem polletju rasla hitreje kot v dolenjski regiji in republiki, kjer so prav tako presegli dogovorjeno raven. Na višjo rast so vplivale večje osnove in za okoli 12 odstotkov večje prispevne stopnje kot lani.
^Splošna poraba pa se je povečala
zlasti zaradi novo uvedenih posebnih republiških davkov.
Trebanjski občinski sindikalni svet pogosto uporablja posvete s predsedniki osnovnih organizacij sindikata kot obliko dogovarjanja za izvedbo perečih nalog. 7; k posvet je bil tudi ob pripravi seje občinskega sveta ZSS, na kateri so 16. septembra obravnavali tudi analizo uresničevanja usmeritev občinske resolucije za letos. Podprli so stališča občinskega izvršnega sveta. V delovnih kolektivih morajo do konca leta uskladiti delitvena razmerja in storiti vse, da bodo doseženi cilji resolucije.
Ozdi, ki dosegajo slabe poslovne rezultate (Gradbeno-komunal-no podjetje. Krojaško podjetje, Treles Trebnje in Hrast Sentlov-renc) “morajo izdelati sanacijske programe. Občinski sindikalni svet meni, da poslovna usmeritev na osnovi nizkih osebnih dohodkov ni sprejemljiva.
Delavce, zlasti v prosveti, obrtni dejavnosti in občinski upravi, vse bolj moti, ker so osebni dohodki preveč odvisni od položaja dejavnosti in je debelina mesečne kuverte vse manj rezultat prizadevanj na delovnem mestu.
P. P.
IZ NNŠIH OBČIN
IZ NNŠIH OBČIN
Fn
il
Zdaj le opozorila
O prekoračiteljih govorili tudi sindikati
KRŠKO — Delitev sredstev za osebne dohodke je sedaj ena izmed osrednjih tem v krški občini. Pretekli 'četrtek pa se je z njimi ukvarjal tudi občinski svet Zveze sindikatov Krško.
Občinski izvršni svet je že pripravil analize in sklepe, s katerimi je seznanil vse kršitelje. Na področju gospodarstva so to TCP Djuro Salaj, IGMP Sava Krško, M-Agrokombinat, Transport, obrtna zadruga Resa in Kovinarska. Vsi ti se bodo uskladili do konca tega meseca. Malo bolj problematično pa bo z družbenimi dejavnostmi, kjer je kršiteljev več in so kršitve tudi na različnih ravneh. Za sedaj sov občini za te kršitelje uporabljali le opozorila, po devetih mesecih, ko bo občinski izvršni svet pripravil novo analizo in poročilo, pa bodo kršitelje prijeli bolj strogo. To velja zlasti za strokovne službe družbenih dejavnosti, ki očitno niso organizirane na primarni strokovni ravni, sploh pa ne smotrno.
SLOVESNOST NA VELIKI DOLINI
VELIKA DOLINA — Pred spomenikom padlim borcem in izgnancem se ?je 21. septembra zbral gasilski pod-, ml3dek iz brežiške občine. Gostje so “ prisostvovali kulturnemu programu, ■ ki so jim ga pripravili učenci dolinske osnovne šole, pevci moškega zbora PD Slavček in godbeniki iz Loč.
TUDI S KOREJO BI BILI ZADOVOLJNI
. JESENICE NA DOLENJSKEM
■ — Zadruga Metalgrad ni v strahu za
■ naročila. Obrtniki imajo ogromno de-- la, samo delavnice potrebujejo. Pa ne
v Brežicah, kjer je stiska za prostor veliko večja, ampak v tamkajšnji krajevni skupnosti. Možnosti so predvsem na Jesenicah in v Obrežju, pa tudi v Novi vasi. Ko bi jim dali napol prazno naselje Koreja, bi bili nadvse zadovoljni. Pričakovali so, da bo imel novi izvršni svet več razumevanja, a ga doslej še ni pokazal.
CENEJŠI NAKUPI
BREŽICE — V zasilnih prostorih, ki so jih pred nedavnim zapustili izdelovalci kmetijske mehanizacije, je tozd Emone Posavja Trgovina na drobno uredil trgovino za diskontno prodajo živil. Pozneje bodo prodajo razširili še na gradbeni material. V Brežicah so tak oddelek obljubljali že pri gradnji Blagovnice, vendar je zanj zmanjkalo prostora. V novem breži-škenj diskontu je cena znižana za polovico maloprodajne marže. Ta znaša od 12 do 14 odst., torej je blago za 6 do 7 odst. cenejše, če kupec vzame na primer vrečo moke, zaboj pijače oziroma po 3 do 5 kosov skupaj zapakiranega blaga. Tako ha primer pri gajbici piva prihrani 400 din. Za večje nakupe dostavljajo blago tudi na dom.
ZA POL VEČJA PRODAJA KRISTALA
SEVNICA — Podjetnemu poslovodji sevniške Železnine Bojanu Novšaku gre zasluga, da so po enotedenskem gostovanju Ateljeja Gry tozda Dekor iz Kozjega v tej priljubljeni poslovalnici M-Kme-tijskega kombinata zadovoljni steklarji Rogaške Slatine in trgovci. Novaku je uspelo privabiti mojstre — steklarje, ki so kupcem zastonj vgravirali želeno ime ali ornament v kupljeni kristal, popravili rabljeni kristal, hkrati pa na razstavi prikazali svoje, zlasti unikatne izdelke. Te prodajajo predvsem zahtevnim kupcem Yu butikov po Jugoslaviji, za umetelno vgravirane abstraktne podobe ali figuraliko pa je veliko zanimanja tudi drugod.
»Izpolniti
moramo
načrte«
KRŠKO — -Čeprav dosegamo poslovne in proizvodne načrte, nam gre težko. Pa ne samo zaradi tega, ker naše cene popravljamo šele potem, ko se podražita les in energija, ampak v zadnjem času tudi zaradi intervencijskega uvoza papirja z Vzhoda. Zato moramo napeti vse sile, da zaradi tega ne bi prišlo do kakšnih neprijetnih posledic,« je dejal Jože Molan, koordinator OO ZK v TCP »Djuro Salaj« po seji političnega aktiva tovarne, ki se je sestal preteklo soboto.
»Na sestanek smo se temeljito pripravili, isto pa smo terjali tudi od vodilnih delavcev. Naš cilj je bil, da se temeljito seznanimo s
Jože Molan
položajem, v katerem smo. Kljub temu da se papir nabira v skladiščih, nam ne kaže drugega, kakor da delamo vestno in disciplinirano ter izplenimo vse naše proizvodne načrte. Ker je produktivno delo v tesni zvezi z nagrajevanjem po delu, se bomo morali v prihodnosti bolj posvetiti dohodkovnim odnosom. Ta vprašanja so ,pri nas že dalj časa odprta, v zadnjem času pa postajajo vse bolj aktualna. Vendar to ne velja samo za nas, ampak za vso občino, kjer se dogaja, da nekateri še vedno izplačujejo več, kot so ustvarili,« je dejal Molan.	j.	s7
V obrti z zvezanimi rokami
Zadruga Metalgrad bi lahko več izvažala — Ovira jo pomanjkanje delavnic
JESENICE NA DOLENJSKEM — Tukajšnji Metalgrad sodi med tiste obrtniške zadruge, v katerih se članstvo še vedno množi. Trenutno je vključenih vanj 280 aktivnih obrtnikov. Prihajajo od vsepovsod in nekateri so v Metalovih vrstah že 25 let.
Vsak čas se oglašajo interesenti, ki bi si na območju te krajevne skupnosti radi uredili delavnico, vendar jih morajo odstavljati. Direktorica zadruge Marija Srpčič pravi, da ne zaradi pomanjkanja prostora, ampak zaradi premajhnega razumevanja občine.
Dela za obrtnike je izredno veliko in tudi krajani so za to, da se obrt razmahne, saj bi se s tem povečalo šteVilo delovnih mest. Za kooperacijo se zanimajo številne delovne organizacije in pripravljene so sklepati nove pogodbe.
Skoz prste le nadpovprečnim
Brežice: deset kolektivov med prekoračitelji osebnih dohodkih
BREŽICE — Zadnjega septembra se bo nepreklicno iztekel rok, do katerega so delovni kolektivi dolžni uskladiti preveč izplačane osebne dohodke s poslovno uspešnostjo. V brežiški občini velja to ,za deset tozdov, ki so ob polletju dosegli podpovprečne rezultate. Štirim delovnim organizacijam pa je občinska sku,-pščina pogledala skoz prste. To so Splošno livarstvo Dobova, Tovarna prikolic IMV Brežice, Tovarna pohištva Brežice in Kovinoplast Jesenice na Dolenjskem.
Delegati zbora združenega dela niso imeli kaj pripomniti ne v pohvalo nadpovprečnih ne v obrambo preko-račiteljev. Obrazložitve izvršnega sveta so sprejeli brez besed. Ali jim je res vseeno, da se molče sprijaznijo z vsem, kar pride na glasovanje?
Metalgrad posredno veliko dela za tujino. Vrednost letošnjega posrednega izvoza se bo povzpela na 380 milijonov dinarjev. S Traktore-ksportom v Moskvi, za katerega
predstavili na kmetijskem sejmu, razstavljali pa so tudi na velesejmu v Gradcu.
Metalgrad dobro poznajo največje trgovske hiše v Sloveniji in Jugoslaviji od ljubljanske Metalke
• Pred kratkim so dobili ponudbo za Ameriko, vendar je ne morejo sprejeti, ker imajo premalo delavnic. Pravijo, da bi lahko še veliko delali za Vzhod in za Zahod, če bi jim dovolili, da se hitreje razvijajo. Direktorici zadruge Mariji Srpčičevi ne gre v račun, zakaj imajo v občini tako malo posluha zanje, ko vendar obrtniki pridno polnijo družbeno blagajno. Lani so samo za registracijo računov dali 100 milijonov dinarjev, s končno obdavčitvijo vred pa je bil njihov delež precej večji.
Marija Srpčič: »Za obrt potrebujemo več razumevanja v dejanjih, saj si z besedami ne moremo prav nič pomagati.«
izdelujejo rezervne dele za traktorje, imajo sklenjeno pogodbo za naslednjih pet let. V Moskvi so se lani
do Kovinotehne v Celju, Jeklotehne v Mariboru do Ferimporta v Zagrebu. Za zadrugo je treba povedati tudi to, da ima obdelavo podatkov popolnoma avtomatizirano in da se vsak obrtnik lahko vsak trenutek vidi na ekranu. To je velika prednost, saj pospešuje poslovne odločitve.
J. TEPPEY
Gospodarstvo sito obljub
Sevniško gospodarstvo kljub boljšim rezultatom od regije in republike ni zadovoljno
SEVNICA — Resolucijske usmeritve so se v sevniškem gospodarstvu v letošnjem polletju uresničevale le deloma. Rast skupne porabe in osebnih dohodkov je bila usklajena z rastjo doseženega dohodka, sredstva splošne in skupne porabe so rastla hitreje kot dohodek, delež akumulacije v dohodku pa se je zmanjšal.
Rast doseženega dohodka presega rast celotnega prihodka, ta pa rast porabljenih sredstev. Tudi rastamortiza-
Skrbi zaradi gospodarjenja
Na seji občinskega komiteja ZK v Krškem so kritično spregovorili o gospodarjenju v prvem polletju — Pomoč Kovinarski pri reševanju težav
KRŠKO — Na seji občinskega komiteja ZK Krško, ki je bila 17. septembra je bilo na dnevnem redu poleg obravnave gradiva za sejo družbenopolitičnega zbora občinske skupščine še četvero točk, vendar je bilo spet največ razprav o Kovinarski.
Sicer pa se je seja začela s poročilom in razpravo o gospodarskih rezultatih, ki jih je krško gospodarstvo doseglo v prvem polletju. Slika, ki jo kažejo podatki in strokovni komentarji, ne kaže gospodarstva v najlepši luči. Kot rdeča nit se je skozi razpravo na seji komiteja vlekla ugotovitev, da v občini Krško ne dosegajo takšnih proizvodnih rezultatov, kakršne so si zastavili z resolucijo, zato pa tem več delijo. Seveda ni razveseljivo, da se povečujejo izgube, da se manjša delež akumulacije v dohodku in da je bil v prvem polletju fizični obseg proizvodnje samo 2 odst. večji kot v enakem obdobju lani. Zato so se na seji komiteja z veliko zaskrbljenostjo spraševali, ali bodo dosegli resolucijske cilje.
Veliko je bilo govora tudi o delitvi osebnih dohodkov. Na seznamu pre-koračiteljev, je precej imen, vendar v občini računajo, da bo večina do konca septembra izplačevanje osebnih dohodkov uskladila z rastjo dohodka. Največ razprave pa je bilo okoli prekoračitev, ki, so si jih privoščili v strokovnih službah samoupravnih interesnih družbenih dejavnosti. Po mnenju enega izmed razpravljavcev strokovni delavci v teh skupnostih ne bi smeli zaslužiti ve{ kot najboljši
učitelj ali zdravnik v občini. Na seji so sprejeli priporočila, naj bi previsoko delitev osebnih dohodkov v strokovnih službah obravnavali tudi na sejah skupščin samoupravnih interesnih skupnosti.
V razpravi o Kovinarski je prišlo na dan, da je ta delovna organizacija že dalj časa poslovala na robu rentabilnosti. Kljub temu pa so izplačevali v zadnjem obdobju za tretjino boljše osebne dohodke, kakor bi sijih lahko glede na poslovne rezultate. In sedaj, ko bi morali v tem delovnem kolektivu preprečiti naglo drsenje navzdol, se direktorji tozdov oglašajo in sprašujejo, kje bodo po ukrepu družbenega varstva službe zanje. Kje je moralna in politična odgovornost takih ljudi, ki so postavili na kocko življenjsko eksistenco 700 delavcev in še najmanj toliko članov njihovih družin? Kajti položaj Kovinarske je sedaj težak, da nikoli tako. Večina proizvodnih zmogljivosti za prihodnje leto ni prodanih, ob polletju je bilo doseženega samo za 2 milijardi prihodka namesto 4 milijarde dinarjev. Ob tem pa ima Kovinarska še za 2 milijardi dolgov, izguba do konca leta pa bo znašala že okoli milijardo dinarjev. Na seji komiteja so
sklenili, da gredo v reševanje delovne organizacije z zaupanjem v začasni kolektivni poslovodni organ. Vendar vsega ne bodo zmogli, če ne bo pomoči
• V razpravi o osebnih dohodkih je sodeloval tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS za Posavje Franc Pipan in dejal, da gospodarstva samo z zmanjševanjem osebnih dohodkov ne bomo razbremenili. Dejstvo je, da je Jugoslavija tista država poleg Romunije, kjer smo najbolj zategnili pas. Tako zategovanje pasu pa ima za posledico velik absentizem — približno četrtina delavcev manjka vsak dan na delu — in celo neke vrste sodobni ludizem, ko delavci namenoma poškodujejo stroje. Zato bi morali pogledati tudi drugo plat medalje in preprečiti izgubljanje novoustvarjene vrednosti na višjih ravneh. Zvezni proračun se ni zmanjšal, prav tako pa ne število birokratov, ki skupaj s slabimi predpisi veliko prispevajo k nesmotrni porabi družbenih sredstev.
tudi v kolektivu samem in če ne bodo ostale krške delovne organizacije pomagale Kovinarski tudi na ta način, da ne bodo sprejemale kadrov.
J. SIMČIČ
cije bistveno presega rast celotnega »prihodka. Taki rezultati sevniškega gospodarstva odstopajo od kazalcev uspešnosti poslovanja v Posavju, boljši so tudi od republiških. Sevniško gospodarstvo pa še zmeraj precej (skoraj za 12 odstotkov) zaostaja za republiškim povprečjem osebnih dohod-Jcov.	_____
Izvoz blaga in storitev je v letošnjem polletju večji za petino, na konvertibilno področje pa za 21 odst. večji kot lani. Največ je izvozila Konfekcija Lisca, ki je povečala izvoz kar za 114 odst.! Občutno sc je povečal tudi uvoz opreme, predvsem zaradi uvoza Metalne, in repromateriala, zato uvoz ni pokrit z izvozom.
Tudi Sevničane skrbi, ker se obveznosti za splošno porabo kar naprej povečujejo, celo bolj kot za skupno porabo.
Po mnenju sevniških gospodarstvenikov je devizna zakonodaja še vedno nespodbudna; od obetanega hitrejšega prilagajanja realnega tečaja dinarja so ostale le obljube. Izvozniki terjajo spodbude takoj. Nihče ne ve, kakšni bodo pogoji gospodarjenja naslednje leto, kar še otežuje načrtovanje poslovanja. Nesprejemljive so tudi nenehne obljube o razbremenitvi gospodarstva, saj poteka proces v nasprotno smer. V Jutranjki so izračunali, da so samo za splošno porabo lani prispevali 12,5 milijona, letos pa jim je pobrala že 67,5 milijona dinarjev!
P. PERC
ŠPORTNA TEKMOVANJA ZA KRAJEVNI PRAZNIK
KOSTANJEVICA — V okviru prireditev ob krajevnem prazniku KS Kostanjevica, ki se bodo začele že to soboto, bodo tudi športna tekmovanja. V soboto, 27. septembra, bodo ob 14. uri priredili tek po ulicah »dolenjskih Benetk«, naslednji dan bo ob 9. uri dopoldne tekmovanje v streljanju z zračno puško, 4. oktobra ob 18. uri bo v OŠ Jože Gorjup tekmovanje v namiznem tenisu, v nedeljo, 5. oktobra, ob 9. uri pa bo na kostanjeviški osnovni šoli še šahovski turnir med KS Brestanica in KA Kostanjevica. O ostalih prireditvah bomo še poročali.
Gradijo nove mrliške vežice
Prostor na sevniškem pokopališču naj bi zadoščal do leta 2000
SEVNICA — V sevniški občini je 22 pokopališč v desetih krajevnih skupnostih. Sedem pokopališč je še brez mrliške vežice (po podatkih krajevnih skupnosti v treh primerih niti ne predvidevajo gradnje), na pokopališčih v Zabukovju, Boštanju in Loki pa gradijo nove mrliške veže.
Medtem ko so na pokopališčih v Sevnici, Gabrijelah, Šentjanžu in na Razborju vežice nove oziroma prenovljene in primerne za uporabo, na vseh drugih pokopališčih starejše zgradbe skorajda niso primerne za čuvanje umrlih do pokopa, oziroma jih uporabljajo kot orodjarne.
Občinski odlok o pokopališkem redu, ki določa, da mora imeti vsako pokopališče eno ali več vežic za čuvanje umrlih s spremnimi prostori, urejeno smetišče, ograjo in komunal-no-sanitarno ureditev, potemtakem ni bil docela uresničen, a tudi ne republiški zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti iz leta 1984, ki terja, daje
treba v osmih letih po uveljavitvi zakona zagotoviti mrliške veže v mestih in naseljih mestnega značaja ter v turističnih krajih.
Po podatkih upravljavcev pokopališč v tem srednjeročnem obdobju za 15 pokopališč ne bo potrebna razširitev, na štirih pokopališčih se razširitev pripravlja ali že poteka, v Tržišču pa so že predvideli lokacijo za novo pokopališče. V Sevnici se pokopališče razširja etapno, po potrebi, Komunala pa ocenjuje, da bo prostor za razširitev zadostoval do leta 2000.
Upravljavci pokopališč le stežka dobijo delavca, ki bi opravljal grobarska dela, prav tako v petih krajevnih
skupnostih ne najdejo ustreznih ljudi za govornike. V približno polovici krajevnih skupnosti predstavnik vers-
• V celoti gledano, stanje na področju pokopališke dejavnosti in urejanja pokopališč v občini Sevnica glede na normativno ureditev v predpisih ni povsem zadovoljivo. Po drugi plati pa je sevniški občinski izvršni svet, ko je obravnaval poročilo o izvajanju zakona in odlokov o pokopališčih v občini ter predlagal nekatere spremembe odlokov, pohvalil krajevne skupnosti, kjer ob pomanjkanju denarja s samoprispevki in udarniškim delom izboljšujejo razmere na tem občutljivem področju.
ke skupnosti opravi obred pred govorom in ne za njim, kot je to določeno v odloku.	p	p
TAKTIČNA VAJA BOŠTANJSKIH GASILCEV — V nedeljo zjutraj so v obrtni coni Boštanj boštanjski gasilci ob sodelovanju svojih desetin z Loga in Šmarčnc uprizorili taktično vajo ob mesecu požarne varnosti. »Gasili« so delavnico steklarstva Mlakar, branili pa avtomehanično delavnico Zierer in domačijo Hribarjevih. Na sliki: gasilke in hkrati članice enote civilne zaščite nudijo prvo pomoč »poškodovancem«; v ozadju uspešna akcija gasilcev. (Foto: P. Perc)
Novo v Brežicah
VEČERNO PRESENEČENJE — Kdor potuje z brzcem ali poslovnim vlakom, natanko ve, kje se bo vlak ustavil in kje ne, medtem ko je ljudem za običajne potniške vlake jasno, da stoje na vseh postajah. Toda ni čisto tako. Potniki iz ljubljanske smeri, ki nameravajo zvečer ob 21.35 uri izstopiti v Libni, se morajo peljati do Brežic. Nočnemu kavbojskemu vlaku, kot mu pravijo študenti, namreč ni do tega, da bi počakal na tako nepomembnem kraju.
PO DVORIŠČIH SPOZNAŠ GOSPODARJEV STANDARD — Dokler so se krajani greli izključno s kurilnim oljem, niso potrebovali tako imenovanih pomožnih objektov. Takrat je imelo na vrtovih prednost cvetje, ki se zdaj vedno bolj umika zelenjavi. Zato lastniki potrebujejo spet lope za vrtno orodje, drvarnice, shrambe za seno, ta in oni pa si omisli še zajčnik ali čebelnjak. Za postavljanje takih objektov poslej ne bo treba pritiskati na vse kljuke, ker bo znorim občinskim odlokom pot do dovoljenj zelo poenostavljena.
BLAGOR IZGUBARJEM — Tako pravijo v Kovinoplastu. ko vidijo, da imajo slabi celo pri osebnih dohodkih boljše možnosti za start. Delavci Kovinoplasta predstavljajo 1,8 odst. zaposlenih v občini in so ustvarili 4,4 odst. akumulacije. Vsote za osebne dohodke niso izkoristili, čeprav so akumulacijo močno presegli. Najbrž zato, ker mislijo na jutri, izgubarji pa le na danes.
VEČINA V OŽJEM IZBORU— Iz Brežic se precej prodajalcev vozi na delo drugam, v Krško ali celo v Novo mesto, zato jim vsaka nova trgovina vzbudi upanje na zaposlitev bliže doma. Tudi ljubljanska firma Ona-on je prejela za bodočo prodajalno veliko prijav. Zvedeli smo, da so po prejemu prošenj večini sporočili, da so prišli v ožji izbor, čeprav je bilo kandidatov skoro desetkrat več, kot je prostih mest in čeprav so v razpisu zahtevali tekstilno stroko.
PORO D NI § NI C€
V času od 29. avgusta do 4. septembra so v brežiški porodnišnici rodile: Vesna Lapuh iz Gor Lenarta — Primoža, Irena Geržina iz Jeterne-ga sela — Ivana, Marija Pirc iz Hudega brezja — Danijela, Marija Senica iz Podbočja — Petro, Jadranka Drenski iz Drenja — Kristino, Ljudmila Decedo iz Nove vasi.— Primoža, Marija Ferlin iz Piršenbrega — Bernardo, Nada Petrič iz Klokočevca — Marka, Marija Klobasa iz Pavlove vasi — Matejo, Tatjana Zakšek s Senovega — Mitja, Jelka Resnik iz Bučerce — Karmen, Vera Lobus iz Krškega — Majo in Mladenka Račič iz Male Jazbine — Martino. Čestitamo!
Krške novice
SKRITI ZAKLADI — Kot vedo povedati poznavalci vin, je bila lanska letina spet ena izmed najboljših. Seveda so dobra vina pridelali tudi v krškem Agrokombinatu. Zlasti dobro je vino lanske pozne trgatve, ki je dobilo nagrado tudi na ljubljanskem vinskem sejmu. Žal pa ga ni mogoče kupiti v trgovini.
Zato pa gredo drobro v promet vsa ostala vina, tako da jih zmanjka celo za lastne Agrokombinatove gostinske lokale.
KOTLOVNICE PA NI - V najstarejših blokih v Kolodvorski ulici v Krškem so le pred kakšnimi tremi leti napeljali vso instalacijo za centralno ogrevanje. Vendar so radiatorji hladni in menda bodo še nekaj let, ker se gradnje kotlovnice ne lotijo in ne lotijo. Seveda se morajo prebivalci nekako znajti, da jih ne zebe, še raje pa bi videli, če bi radiatorji služili še kakšnemu drugemu namenu, razen tega, da služijo kot podstavki za rože.
Sevniški paberki
VLEČENJE VRVI — Zmaga Stil-lesovega moštva na srečanju delavcev Slovenijalesa v Medvodah bo še dolgo odmevala. Ob zanemarljivem podatku očividcev, da je skoraj vsak deseti udeleženec srečanja omagal zavoljo vinske utrujenosti, je uspeh Stillesa v vlečenju vrvi tolikanj pomenljivejši: fantje so dokazali, da so dovolj trdno na tleh in močni, da pometejo z vso konkurenco v Slovenijalesu, pa še kaj rezerve jim ostane. Ta bo kar dobrodošla v zapletenem plesu rdečih številk.
DIREKTORJI — Glasilo Zveze sindikatov Slovenije Delavska enotnost navadno ostaja na policah prodajalcev časopisov. Tokrat sojo v sevniški občini razgrabili zaradi prispevka o sevniški Žagi in njenem direktorju. Za direktorske stolčke že dolgo zvečine ni prevelikega zanimanja, kako bi si drugače razlagali tarnanje nekaterih .delavcev Obrtne zadruge Bohor, da so že več-kot pol leta brez direitorja. Preverili., smo, da'so to zgolj natolcevanja, saj direktorja imajo, samdžalna bolniški. Človek pa menda ja ima prhrico biti bolan!
ŽUPNIK — Na zadnjo notico v tej rubriki a ušpešneti konfcertu Opetnih solistov v sevpiški cerkvi smo dobili pripombo, da vse drži, lg da bi morali med organizatorji prijetnega kulturnega dogodka omeniti tudi sevniškega župnika. Če drugega Vie, mu gre zahvala za odstopljen prostor za kpl-turo. Rečeno — storjeno!
kultura
in
izobra-
ževanje
Zapisana zgodovini
87-letna Justina Jagodič zbrala zgodovinsko gradivo o Velikih Laščah, Želimljem in Golem
VELIKE LAŠČE — Justina Jagodič, upokojena učiteljica iz Velikih Lašč, kljub svojim 87 letom še vedno prizadevno dela na kulturnem in zgodovinskem področju.
Justina Jagodič: »Zgodovino sem vzljubila že kot šolarka in sem se ji zapisala za vse življenje.
V zborniku Velike Lašče, kije pravkar izšel, zasluži posebno pozornost tudi njen prispevek »Zgodovinski utrinki«, ki govori o Velikih Laščah in okolici od naselitve teh krajev pa vse do
zadnje vojne in delno tudi po njej. Zbiranje zgodovinskega gradiva zahteva ogromno časa, znanja in potrpežljivosti. Tako delo pa danes ni ne razumljeno in ne cenjeno, ugotavlja prof. Janez Debeljak iz Ribnice, ki pogosto tudi sodeluje z Justino Jagodič. Sama Jagodičeva pa pravi:
»Zame zbiranje gradiva ni nobena težava. To počnem za zabavo. Po dva dni na teden že leta in leta prebijem v raznih arhivih, predvsem v arhivu Slovenije. Zbiranje gradiva o Laščah je zdaj, ko je izšel zbornik, v glavnem končano. Podobno gradivo sem zbrala tudi že za svoj rojstni kraj Želimlje in za Golo, kjer je bilo moje zadnje učiteljsko mesto. Javnost o tem še ničesar ne ve. Gradivo je torej pripravljeno, zgubilo se ne bo,« pove Jagodičeva in upa, da bo kdaj tudi objavljeno.
Pravi, da je zgodovina njen konjiček. Vzljubila jo je že kot učenka 5. razreda samostanske šole v Kočevju. Tam so imeli veliko zemljepisa in zgodovine, ki sta ji tako prirastla k srcu, da se je temu zapisala za vse življenje.
J. PRIMC
Knjiga, ki ni samo lokalna kronika
V Velikih Laščah izdali zajeten zbornik — Sodelavci delali brezplačno — Knjigo, ki jo štejejo za pomembno delo, so predstaviti 19. septembra_
VELIKE LAŠČE — Številni kraji imajo bogatejše zbornike, ki govore o njih, malo pa je tistih, ki so napisani s tako ljubeznijo kot pravkar izšli
OKTOBRA: KRKINA KOLONIJA, ZATEM LABODOV EKSTEMPORE
NOVO MESTO — V obeh novomeških delovnih organizacijah, ki prirejata ustvarjalna srečanja likovnikoy, se že pripravljajo na izvedbo letošnjih srečanj, ki bosta eno za drugim prihodnji mesec. V prvi polovici oktobra bo Krkina slikarska kolonija, takoj za njo, v drugi polovici oktobra, pa Labodov slikarski ekstempore.
»GAUDEAMUS« V SEVNIŠKI LUTROVI KLETI
SEVNICA — Jutri, v petek, 26. septembra, ob 19. uri priredi sevni-ški Zavod za kulturo in prosveto v Lutrovi kleti koncert komornega zbora Gaudeamus iz Ljubljane. To je po mnenju glasbenih kritikov trenutno eden najboljših zborov s svojsko interpretacijo in repertoarjem.
Obris glasbene sezone že jasen
Novomeščani bodo iahko obiskali več koncertov v Domu kulture, prirediteljica ZKO pa jih bo vozila tudi na zanimive prireditve v Ljubljano
NOVO MESTO — Ne bi sicer mogli trditi, da je glasbeno življenje v Novem mestu zgledno razvito, vseeno pa je najrazličnejših prireditev dovolj, da morejo zadovoljiti starejše in mlajše obiskovalce, ljubitelje resne in drugih zvrsti glasbe. Kar zadeva resno glasbo, prireditelji poskrbijo, da program ni enoličen, marveč kar se da pester. Seveda so pri tem vezani na ponudbo, kakršna je vsako sezono v Sloveniji, to pa pomeni, da je novomeški koncertni program odvisen od tega, kdo od želenih izvajalcev sploh lahko nastopi v Novem mestu. S takimi problemi se pri organiziranju glasbenih prireditev srečujeta oba glavna prireditelja, namreč ZKO in Glasbena šola Marjana Kozine oziroma Glasbena mladina Novo mesto, da o drugih težavah, ki se rade vpletejo v dogovarjanje za gostovanja v Domu kulture ali v Kozinovi dvorani, niti ne govorimo.
Tokrat poglejmo, kakšne koncertne prireditve za sezono 1986/87 načrtuje ZKO. Najprej, in to 14. oktobra, bo v Novem mestu gostoval beloruski ansambel Veraci.
Se bo Kres pomiadil?
Povabilu za sodelovanje se je odzvalo več mladih
NOVO MESTO — Novomeško folklorno društvo Kres ima za seboj že dobro desetletje vztrajnega in trdega dela, kopico nastopov doma in v tujini pa tudi večje število priznanj. Jedro skupine še vedno tvorijo člani, ki plešejo tako rekoč od ustanovitve, ker pa nanje ni moč večno računati, poskuša društvo pridobiti mlade in jih usposobiti za nastope.
Minuli četrtek je Kres spet pripravil sestanek z novinci, ki so se odzvali njegovemu javnemu povabilu. Na sestanek v Dom JLA je prišlo precej novih obrazov, med njimi nekateri, ki jih zanima delo tamburaškega orkestra. Medtem ko se želi folklorna skupina pomladiti, bi se orkester rad številčno okrepil, saj šteje zdaj vsega pet članov.
Gostje iz Beloruske socialistične republike bodo na novomeškem odru nastopili v okviru turneje po Sloveniji in na podlagi kulturne izmenjave med našo in Belorusko socialistično republiko. Novembra bo koncertiral mladi violinist Volodja Balžarovski, kočevski rojak, ki je udomljen v Ljubljani. Decembra bodo Novomeščani lahko prisluhnili APZ Tone Tomšič iz Ljubljane. Ta znani pevski zbor, ki ima sabo številna domača in mednarodna priznanja, se bo predstavil s sporedom, prijavljenim za praznovanje svojega visokega jubileja, ki ga slavi letos. ZKO načrtuje tudi prednovoletni koncert, ko naj bi v Domu kulture nastopil ali Veliki zabavni orkester RTV Ljubljana ali pa Komorni orkester iz ljubljanske RTV. Po novem letu se bosta predvidoma zvrstila še dva koncerta. Na enem bosta nastopila tržaška Slovenca violinist Igor Kuret in harfistka Fabiana Trani, na drugem pa Pihalni kvintet RTV Ljubljana.
Novomeška ZKO bo poleg tega organizirala tudi obiske nekaterih pomembnih prireditev v Ljubljani. Eden prvih takih obiskov bo 21. oktobra v Cankarjevem domu, kjer
• Gostinstvo združuje v sebi dve panogi: medicino in astronomijo — mikroskopske porcije ob astronomskih cenah.
• Če je življenje res borba — potem je med nami mnogo dezerterjev.
bo s Simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije nastopil grški pianist Dimitric Sgouras. Novembra bo poseben avtobus odpeljal novomeške obiskovalce na ogled baletne predstave (triptiha), ki sojo domači ustvarjalci pripravili na Wagijerjevo glasbo. Ta mesec bo avtobus peljal v Ljubljano še enkrat, tokrat na ogled Verdijevega Nabucca v Opero SNG Ljubljana. Decembra bodo Novomeščani spet sedli na avtobus in prisluhnili koncertu simfonikov RTV Ljubljana, na katerem bosta kot solistki nastopili Irena Grafenauer in Marija Graf.	j	z
OPRAVIČILO
Kot ste že opazili, spoštovani bralci, je v zadnji številki Dolenjskih razgledov, ki so izšli kot priloga rednega Dolenjskega lista prejšnji četrtek, prišlo do neljube zamenjave strani. Zaradi tega je treba brati prispevek o rokopisni zapuščini Študijske knjižnice najprej na predzadnji strani in ga nadaljevati na sosednji, intervju z Andrejem Smrekarjem pa se s sredinske leve strani nadaljuje na strani pred njo. Zamenjava strani je posledica slabega dela pri negativni montaži v našem tozdu Grafika in premalo skrbnega nadzora pri tiskanju časopisa v Ljubljani. Bralcem se opravičjujemo in jih prosimo za razumevanje!
zbornik Velike Lašče. Vsi avtorji so opravili svoje delo brezplačno, tudi tipkarice so delale zastonj. Glavni urednik Janez Gruden se je na predstavitvi zbornika, ki je bila 19. septembra v Velikih Laščah, lahko vsem le zahvalil. Posebne zahvale so bili deležni lektor Janez Debeljak iz Ribnice, ki za delo tudi ni zahteval dinarja; sorodniki pokojnega Franca Modica (bilje tudi zvest dopisnik Dolenjskega lista), ki so brezplačno odstopili mnoge njegove fotografije za zbornik in vsi drugi, ki so kakorkoli pomagali, da je knjiga lahko izšla.
Na predstavitvi so o zborniku, svojem delu in prispevkih sotrud-nikov Justina Jagodič, ki je predsta-<	   v
Razstava o slovenski pismenosti
Danes jo odpirajo v New Yorku, zatem jo bodo videli še drugod po svetu
LJUBLJANA — Republiški komite za informiranje je za jugoslovanske kulturno-infor-mativne centre v tujini pripravil zanimivo razstavo z naslovom Iz zakladnice slovenske narodne knjižnice. Razstava, za katero je gradivo odbrala NUK v Ljubljani, obsega 91 eksponatov oziroma fotografskih posnetkov rokopisov, inkunabul in drugih dragocenih primerkov iz gradiva o slovenski pismenosti. Razstavo bodo odprli danes v našem kulturno-informativnem centru v New Yorku, kjer bo na ogled do 25. oktobra, novembra pa jo bodo pripravili v Clevelandu, središču slovenskih izseljencev v ZDA. Predvideno je, da bo razstava potovala še po drugih ameriških mestih, videli naj bi jo tudi v Kanadi pa v Avstraliji in seveda v več državah zahodne Evrope. Povejmo še, da daje razstava poudarek na začetke slovenske književnosti in slovenskega knjižnega jezika, zato se vključuje tudi med prireditve ob 400-letnici smrti Primoža Trubarja.
AVSTRIJSKI PEVEC V NOVEM MESTU
NOVO MESTO — Med krajšo turnejo po Sloveniji je minuli četrtek zvečer v Kozinovi dvorani novomeške glasbene šole nastopil avstrijski basbaritonist Hermann Becke. Ob klavirski spremljavi Otta Kolleritscha, rektorja visoke glasbene šole v Gradcu, je zapel 24 pesmi Franza Schuberta pod skupnim naslovom Zimsko potovanje. Koncert je pripravila ZKO Novo mesto v sodelovanju z avstrijskim kulturnim institutom v Zagrebu in je bil ža obiskovalce zastonj.
vila zgodovinske utrinke Lašč z okolico govorili: Vida Šega (Prispevek k zgodovini NOB), Ivanka Peterlin (Geografski in demografski opis Velikih Lašč z okolico), Jože Petrič (Utrip gospodarskih, družbenih in drugih dejavnosti v krajevni skupnosti Velike Lašče), književnik Jože Javoršek (Literarni sprehod) in drugi.
Janez Debeljak iz Ribnice, ki je imel na skrbi jezikovni pregled knjige, je dejal: »Tako enkratnega opisa svojega rojstnega kraja in pokrajine ni sposoben nihče kot samo Jože Javoršek. Iz njegovega opisa dihajo ljudje, hiše, polja, pota, griči. Celota zaživi in zadiha v tem opisu, ki bi ga človek vedno rad bral. Imamo srečo, da je v našem zborniku znal tako lepo povedati tisto, kar sicer čuti vsak od nas, povedati, napisati pa ne zna.«
Naj zaključimo z mislijo urednika Janeza Grudna, da zbornik Velike Lašče ni zanimiv samo za domačine, ampak tudi za druge bralce, saj seže s prispevkom Jožeta Javorška povzpne nad lokalne zadeve in prerokuje boljše čase,Tči naj pridejo.izha-jajoč iz idej Trubarja, Levstika in GF.
JOŽE PRIMC
ZKO VPISUJE
NOVO MESTO — V sprejemni' pisarni novomeškega Doma kulture vpisujejo ta teden gledališke abonente za predstave v sezoni 1986/87. Do včeraj je bilo vpisovanje za dosedanje naročnike, še danes in jutri pa vpisujejo novince. Abonmajska vstopnica za vse predstave velja 5.000 din (za mladino 3.000), plačati pa jo je moč v dveh obrokih.
MILOŠEVA IN ORAČ NAGRAJENA V DOBRNI
DOBRNA — V tem znanem zdraviliškem kraju nedaleč od Celja je bil ob koncu minulega tedna tradicionalni slikarski ekstempore. Udeležilo se gaje kakih deset likovnikov iz raznih krajev Slovenije, med njimi tudi slikarji iz Dolenjske in Posavja. Za najboljša dela so podelili odkupne nagrade, med nagrajenci pa sta tudi Cvetka Miloš iz Brežic in Janko Orač iz Novega mesta.
PREDSTAVITEV ZBORNIKA VELIKIH LAŠČ — Na predstavitvi zbornika so govorili o njem njegovi avtorji, Jože Javoršek, slovenski književnik, pa je prebrai odlomek iz svojega »Literarnega sprehoda«, ki je tudi objavljen v zborniku. (Foto: Primc)
8. srečanje bo v Kopru
Tradicionalna prireditev za neslovenske literate začetnike bo tudi letos (novembra)
Tradicionalno, že 8. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji, bo novembra v Kopru.
Iz natečaja, ki sta ga republiška ZKO in sindikat razpisala skupaj z ustreznima koprskima organizacijama, je razvidno, da na srečanju lahko sodelujejo le avtorji, ki še niso izdali samostojne knjige, razen v samozaložbi.
Natečaj tudi določa, da prozna in dramska dela, ki jih bodo zainteresirani poslali prirediteljem, ne smejo biti daljša od desetih strani, pesniki pa lahko sodelujejo z največ šestimi pesmimi.
Poseben pogoj je, da je literarno delo napisano v avtorjevem materinem jeziku, ne pa v slovenščini, ker takih besedil žirija ne bo upoštevala pri obravnavi.
Vsa literarna dela, ki jih je treba do 28. septembra poslati na naslov ZKO Slovenije (Ljubljana, Kidričeva 5) ter na ovojnico napisati »za 8. srečanje literatov drugih narodov«, bo kritiško pretresla tričlanska strokovna žirija. Najboljša dela bodo prišla v poštev za predstavitev na literarnem večeru in za objavo v posebni publikaciji.
m
V ZNAMENJU FOTOGRAFIJE — Konec prejšnjega tedna je v Novem mestu minil v znamenju fotografije. V času delovanja prve fotografske delavnice, na kateri se je zbralo 10 slovenskih fotografov, so odprli kar tri fotografske razstave: v Dolenjski galeriji je razstavljal P. Kocjančič, v Fotogaleriji M. Arkless, Pri slonu pa se je s fotografijami telesa predstavil mladi novomeški ustvarjalec Gregor Čampa. Otvoritev te razstave (na sliki) je bila uvod v tridnevno delovno srečanje fotografov v Novem mestu. (Foto: M. Markelj)
Zdaj enakovredna drugim šolam
NovomeSka gostinska šola je šele v času usmerjenega izobraževanja postala popolnoma enakovredna drugim srednjim šolam — Letos srebrni jubilej
NOVO MESTO — Srednja šola za gostinstvo obhaja letos srebrni jubilej. Za svoj »rojstni dan« šteje
25.	oktober 1961, ko so v Novem mestu ustanovili poklicno šolo za gostinske vajence. Pobudo za redno šolanje natakarjev in kuharjev je dala takratna gostinska zbornica. Takšno izobraževanje so narekovale tudi potrebe, saj je bil to čas, ko se je začeia Dolenjska vsestransko prebujati in napredovati. V gostinstvu niso več zadostovali ljudje, ki so se za delo usposabljali le na tečajih.
Sedanji ravnatelj Marjan Slak, kije izšel iz prve generacije te šole, se spominja: »Šola je začela z 28 učenci, ki so hoteli postati kuharji ali natakarji. Izobraževanje je trajalo dve leti, in kdor gaje uspešno končal, je postal kvalificiran gostinski delavec. Kmalu se je pokazalo, da sta dve leti premalo, zato je šola prešla na triletno šolanje. Tudi učencev je bilo čedalje več, vedno več jih je prihajalo tudi iz drugih republik. Ob koncu šestdesetih let je bilo slednjih toliko, da je šel o šoli glas, da je postala nekakšna kadrovska šola za mladino iz Bosne in Hrvaškega Zagorja. Ob tem je treba vedeti, da med dolenjsko mladino
tista leta ni bilo tolikšnega zanimanja za tovrstno izobraževanje kot danes, ko je naša šola popolnoma enakovredna drugim srednjim šolam usmerjenega izobraževanja.«
Izobraževanje na srednji gostinski šoli traja tri ali štiri leta. Če se učenec odloči za 4. stopnjo, postane po treh lerih kuhar ali natakar, če pa se šoia na 5. stopnji, dobi po štirih letih diplomo tehnika. Za zdaj lahko do take diplome pridejo le tisti, ki se odločijo za kuharje. Seveda ne vsak, marveč samo učenci z boljšim uspehom, saj je šolanje na 5. stopnji znatno zahtevnejše.
• Razmerje med kuharji in natakarji se ne spreminja: dve tretjini učencev se šolata za kuhaije, ena tretjina za natakarje. Tako je tudi letos, v jubilejnem letu gostinske šole. Na šoli je 356 učencev, od tega 123 v prvih letnikih. Pouk poteka v dvanajstih oddelkih. Šola ima 17 rednih predavateljev, pomaga pa si tudi z zunanjimi sodelavci.
Ravnatelj Slak, ki je prišel na šolo po smrti prejšnjega dolgole-
tnega ravnatelja Marka Ivanetiča (prva ravnateljica pa je bila Francka Slak), poudarja, da je redno izobraževanje le glavna, najpomembnejša dejavnost srednje gostinske šole, saj se na šoli dogaja še
• Šola bo svoj jubilej praznovala v okviru prireditev ob občinskem prazniku. Kaj posebnega ne bo, pravi ravnatelj, vseeno pa dostojno skupnega slavja. Pripravili bodo dan odprte šole in obiskovalcem predstavili celotno dejavnost. Bo tudi proslava s kulturnim programom, na njej pa bodo zaslužnim podelili priznanja.
marsikaj. »V mislih imam predvsem izobraževanje ob delu,« navaja, »in to je potekalo ves čas, odkar imamo to šolo. V sedemdesetih letih je v okviru šole začel delovati oddelek hotelske šole v Ljubljani in podatki povedo, daje na njem absolviralo kar lepo število kandidatov. Zvrstilo seje lepo število drugih oblik izobraževanja in izpopolnjevanja, tečaji,seminarji in še kaj. Vsega tega je veliko zlasti po uvedbi usm. rjenega izobraževanja, saj so se zahteve po boljšem znanju in kvalitetnejšem
MarjanSlak
delu še povečale. Ob tem ne gre prezreti vrste storitev, ki jih šola prevzema na največjih prireditvah in izvaja s svojimi učitelji in učenci. Skrb za prehrano na takih prireditvah pomeni za učence zahtevno prakso, pridobijo pa si tudi prve izkušnje za kasnejšo, vključitev v redno delo te ali one gostinske organizacije, kjer pač sklenejo delovno razmerje.«
Gostinska šola, ki je pred leti poslovala tako rekoč po vsem Novem mestu, ima v sedanjih prostorih v stavbi nekdanje vajenske šole vse, kar je potrebno za izobraževanje. Upajo, da se ne bo treba nikoli več seliti in da je bila pred dvema letoma, ko so se dokončno izselili iz zdajšnjega Jakčevega doma res zadnja. Svojo četrtstoletno dejavnost pa je začela v prostorih sindikalnega doma poleg Jakčevega doma.
I.	ZORAN
Odmevi
' r </*
9«,	_	Jt
ti/TtcUvMltoO'
luJa,
PRIPIS K RUBRIKI »KRŠKE NOVICE«
18.	septembra je bila v tej rubriki pod naslovom Učinkovite službe objavljena pohvala, da so bili miličniki, reševalci in gasilci v zelo kratkem času na kraju prometne nesreče v križišču pri odcepu za Leskovec, ki se je pripetila 5. septembra okoli 23. ure. Pri vsej stvari pa je le treba omeniti »lepotno napako«, za katero kot sin ponesrečenca menim, da bi jo bilo treba vsekakor odpraviti. Za očetovo nesrečo sem izvedel z veliko zamudo, po več kot šestih urah, čeprav stanujem le približno 250 m od kraja nesreče, mama pa je izvedela za moževo nezgodo šele od mene. Naj poudarim, da sem o dogodku najprej izvedel od sodelacev v službi, uradno obvestilo o nesreči pa je ponesrečenče-va žena dobila šele podvanajstih urah. Pričakujem, da bo v naslednjih podobnih primerih tovrstno obveščanje naglejše in učinkovitejše.
VINKO VIRANT ml.
Gubčeva 8 KRŠKO
POLEG ŠPORTA TUDI KULTURA
V Nogometnem klubu Bela krajina že 10 let načrtno skrbijo za očuvanje svoje dolgoletne tradicije. Tako so sestavili popoln seznam članov kluba od leta 1931 do 1952, zbrali slikovno in drugo gradivo, imajo nad 60 spominskih zapisov nogometašev, lani pa so pripravili tudi obsežno klubsko razstavo. Seveda ne gre pozabiti tudi glasbenega zapisa predvojne nogometne pesmi »Tre-, tre-, trese se...« Za ohranitev in glasbeni zapis te pesmi ima posebne zasluge priznani glasbenik Silvester Mihelčič sr., ki je pesem priredil. Na prigovarjanje članov vodstva kluba je Mihelčič leta 1978 pesem najprej priredil za vokalni nastop učencev glasbene šole, leto pozneje paše za godbo na pihala, ki jo je prvič zaigrala na prireditvi na stadionu v Loki. Pred tremi leti pa je Mihelčič pesem priredil še kot žalostinko na pogrebih.
Črnomaljski nogometaši tako zaslužijo vso pohvalo.
S. G.
Črnomelj
NAŠA EKSKURZIJA
Učenci 8. razreda naše šole smo se v četrtek odpeljali z vlakom na ekskurzijo v Ljubljano. Za nekatere je bila to prva daljša vožnja z vlakom. V našem glavnem mestu smo obiskali Muzej ljudske revolucije ter si ogledali na Gospodarskem razstavišču razstavo Narava-zdravje 86. Videli smo različne izdelke iz medu, usnja, plute, sadja ter drugih, predvsem naravnih materialov, male živali in rože, največ pa je bilo gob.
IRENA VIDMAR, 8. a OŠ Škocjan
OBISK OBRTNEGA SEJMA
V sredo, 17. septembra, smo si učenci 7. in 8. razreda naše šole ogledali obrtni sejem v Celju. Imeli smo kaj videti: od stojnic z oblačili, nakitom, igračami, kozmetiko, suho robo in podobnim do predstavitve različnih poklicev, kot so puškarstvo, steklarstvo, izdelava predmetov iz lesa, popravljanje glasbil, šivanje.
MOJCA PENIČ, 8. r.
OŠ Koprivnica
V ZAGREBU
Osmošolci osnovne šole Belokranjskega odreda iz Semiča smo bili pretekli teden na izletu v Zagrebu. Na velesejmu smo si ogledali tehnični napredek številnih držav, v živalskem vrtu pa smo občudovali različne živali iz vsega sveta ter se nasmejali hudomušnemu šimpanzu.
ALENKA MAVSAR, 8. a.
COŠ Semič
RAZVITJE PRAPORA ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ŠENTJANŽ
V našem kraju se mnogo ukvarjajo s čebelarstvom. Tudi v šoli imamo 10 panjev in veliko učencev se z veseljem vključuje v čebelarski krožek, ki celo leto skrbi za čebele. Njihov trud je bogato, poplačan, saj so lani nabrali 120 kilogramov medu.
V nedeljo, 14. septembra, je bila v Šentjanžu proslava z razvitjem prapora Čebelarskega društva Šentjanž, v katerega so se pred dvema letoma združili čebelarji Mirenske doline in se s tem vključili v Zvezo čebelarskih društev Šlovenije.
Novinarski krožek COŠ Milan Majcen Šentjanž
Novost, ki ni novost
V Novem mestu šivamo usnjena oblačila 2e od aprila, zato Pešičev lokal ni nobena novost
V prejšnji številki Dolenjskega lista je R. B. v podnaslovu prispevka »Iz usnja po modi« zapisala »Nov lokalček z
ZA MEDICINSKE INSTRUMENTE
NOVO MESTO — Vsklad za drage medicinske instrumente pri občinskem odboru RK so prispevali: Janez in Sonja Pintarič iz Novega mesta, Lobetova 23, 4.000 dinarjev namesto cvetja na grob Jožeta Udoviča; Stanislav Pavlin iz Novega mesta 5.000 dinarjev, osnovna šola Milka Šobar-Nataša Novo mesto 20.000 din in Bajtovi iz Novega mesta, Marjana Kozine 21, 12.000, vsi namesto venca na grob Marije Urh. Darovalcem iskrena hvala!
novo obrtjo...«. Vendar je neresnično, da je ta obrt nova. Mnogi namreč že vedo, da je vNovem mestu v Dilančevi ulici 13 lokal »Šivanje usnjenih oblačil — Martin Pezderšek«, ki je odprt že od 15. aprila letos. Vse od začetka dobro in uspešno delam in sem si pridobil veliko rednih strank. Med njimi je vedno več Novomeščanov. Moji izdelki pa so naprodaj tudi v priznanem ljubljanskem butiku Max.
Verjamem, da Zoran Pešič in novinarka Dolenjskega lista nista namerno prezrla, da ta obrt v našem kraju že obstaja, vsaj prvi ne, saj je moj dober znanec. Prav pa bi bilo, da bi novinar, preden objavi svoj prispevek, preveril, če vse drži, kar napiše.
MARTIN PEZDERŠEK Novo mesto
Gračevega Tičeta m vec
Med našimi rojaki v tujini je zopet kosila smrt. V začetku septembra je v Rosslandu v Kanadi za srčno kapjo umrl Matija Pečaver, Grgčev Tiče, sicer doma iz Nestoplje vasi pri Semiču.
Matija je bil rojen leta 1901. Že v otroštvu se je navdušil za čebelarstvo
Marija Urh
V Metliki je po dolgi in težki bolezni umrla Marija Urh-Mima, nosilka spomenice 1941 in več drugih visokih odlikovanj. Bila je vzorna družbenopolitična delavka, dobra in plemenita žena ter skrbna mati. Kot komunista sta z možem tudi svojim otrokom pokazala pot v napredne vrste. Kljub povojnim težavam so vsi štirje otroci doštudirali in si pridobili solidno strokovno znanje.
Marija je pripadala družini, ki je med prvimi sodelovala pri ustanavljanju OF. Pri njih so bili prvi sestanki pripadnikov OF in članov KP, pri njih je delovala ciklostilna tehnika, tiskali so radijske vesti in Poročevalca. Aktivisti in pripadniki OF so razširjali to literaturo po celi Beli krajini in še naprej.
V prvih večjih borbah v Beli krajini je 1942. leta padel brat Franci. Kmalu zatem je umrla mati v zloglasnem taborišču Gonars. Marija pa je delala naprej in postala članica KP. Bila je velik optimist, kar je močno vplivalo tudi na njene sodelavce in njeno okolico.
Po končani vojni so bili Urhovi med prvimi tudi pri obnovi porušene domovine. Marija je bila med ustanovitelji kmečke obdelovalne zadruge v Metliki. To je brlo naporno in garaško delo brez sodobne opreme in mehanizacije. Vendar so bili s tem v tedanjem težkem obdobju rešeni mnogi socialni problemi. Kot socialno močno čuteča žena je Marija delovala tudi pri organizaciji RK v Metliki. Pomagali so družinam, beguncem Bo-sančkom in mnogim socialno ogroženim.
Na pot v življenje je pomagala tudi svojim vnukom. Njeno srce je dolga leta izgorevalo za lepše in boljše življenje mladih, dokler ni izgorelo do konca.
Na mestnem pokopališču v Metliki, kjer so jo poleg sorodnikov, prijateljev in znancev spremili številni krajani, sta o njenem liku govorila sekretar občinskega komiteja Metlika in predsednica KK SZDL Metlika.
Konec Marijine življenjske poti so naznanili tudi častni streli voda garnizona JLA Črnomelj.
R. FIR
TELEVIZIJSKI SPORED
Minka Bož C
O SLEDNJI ROJSTNI DAN — Tatija Pečaver s sestro Micko Štu-;elj, ko je 30. aprila letos praznoval 15. rojstni dan.
in godbo. Prve čebelje panje je kupil za 3 krone, ki mu jih je za birmo podaril boter. Bil je zavzetčlan godbe na pihala, ki jo je takrat vodil Rudi Golobič s Krča pri Semiču. Leta krize so ga leta 1928 pognala za kruhom v Kanado. Delal je na farmi svojega strica v Montani, kjer je skonstruiral elektrarno na veter. Ta ceneni vir energije pa so hitro izkoristili tudi mnogi drugi farmarji.
Pozneje je dobil zaposlitev v mestni hidrocentrali v Rosslandu, kjer je delal do upokojitve. Ljudje so ga vedno spoštovali. Tudi v Kanadi je igral v mestni godbi, v lokalnem časopisu pa so o njem pisali kot o najbolj vestnem članu orkestra. Matija pa ni nikoli pozabil svoje domovine, saj je spomine nanjo objavljal najprej v Glasu naroda, ki je izhajal v Nevv Yorku, po ukinitvi pa včikaški Prosveti. Bralce je seznanjal s preteklostjo svoje domovine in z novostmi, ki jih je prebral v Dolenjskem listu. Večkrat pa se je jezil, da smo slovenščino preveč popačili s tujkami.
Zavednega rojaka, ki je slavo našega naroda ponesel v svet, bomo ohranili v trajnem spominu.
FRANC DERGANC Semič
Na pokopališču v Žakanju so sešte-vilni sorodniki, prijatelji in znanci poslovili od umrle višje medicinske sestre Minke Božič. Žaro s posmrtnimi ostanki so iz Ljubljane, kjer so se njenemu spominu poklonili sodelavci iz Kliničnega centra v Ljubljani pod vodstvom prof. dr. Vinka Kambiča prepeljali pred rojstni dom na Jurovs-kem Brodu. Tam se je v imenu krajanov poslovil od nje predstavnik krajevne skupnosti. Z ganljivimi besedami je ob družinskem grobu v Žakanju govoril o liku Minke kot medicinske sestre predsednik sindikata zdravstvenih delavcev iz Metlike.
Minka je vse svoje življenje posvetila bolnemu človeku. Že v zgodnji mladosti je izgubila mamo. Njena plemenita narava jo je po šolanju pripeljala do poklica, s katerim je lahko največ pomagala ljudem. S svojimi naprednimi idejami se je zgodaj vključila v delo za boj proti okupatorju skupaj s sestro Ljubico, učiteljico in prosvetno delavko. Ob kapitulaciji Italije, ko je bila Bela krajina osvobojena, je skupaj s sodelavci organizirala po terenu zdravstvena predavanja, tečaje, cepljenje proti nalezljivim boleznim in obiskovala bolnike na terenu. Kot zavedna in napredna zdravstvena delavka je bila s svojim strokovnim delom, znanjem in bogatimi izkušnjami vedno zgled poklicnim sodelavcem. Bila je tudi ožja sodelavka Metličana prof. dr. Vinka Kambiča. Dolga leta je bila glavna sestra na oddelku za bolezni ušes, nosu in grla na Kliničnem centru v Ljubljani.
R. FIR
PETEK, 26. IX.
17.20 — 00.00 TELETEKST
17.35	POROČILA
17.40	PESMI IN ZGODBE ZA VAS: Ježeva hišica
17.55 MODRO POLETJE, 18. del španske nadaljevanke
18.20 INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE: Oblika za prodajo
18.45	RISANKA
19.00	DANES:
OBZORNIK LJUBLJANSKEGA
OBMOČJA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.05	AFRIKA: Kralj in mesto, 4. del angl. dok. serije
21.10 DERRIČK, nemška nanizanka
22.10 DNEVNIK
22.25	MOŠKA ZADEVA, francoski film
V Parizu neznanec mori ženske. Kot pravi ostrostrelec napada s streh in žrtev zmeraj zaloti sredi vsakdanjih opravil. Četrta žrtev je žena bogatega trgovca z nepremičninami. S primerom se spopade policijski načelnik, dobri prijatelj bogatega vdovca. Še preden se policaj zagrize v primer, trgovec preseneti svojo druščino, ki ji predstavi svojo novo ljubezen. Preiskovalca načne črv dvoma. Je mar njegov prijatelj umoril svojo ženi? Zanj je vprašanj preveč, zato prevzame primer mlajši kolega.
DRUGI PROGRAM
17.10	Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Dajmo, družimo se! — 1-8.1J Družinski magazin — 18.45 Domovino branimo tudi z lepoto — 19.30 Dnevnik — 20.00 Portret skladatelja Mira Bela-
mariča— 20.45 Včeraj, danes, jutri —
21.00	Nepokorjena Istra — 21.50 Ritz (angleški film) 23.30 Šahovski komen-
TV ZAGREB
8.20 Poročila— 8.25 Dajmo, družimo se! —8.55 TVvšoli— 10.35 TVvšoli
— 12.50 Poročila— 16.20TVvšoli —
17.20 Poročila in Kronika Reke —
17.45	Dajmo, družimo se! — 18.15 Družinski magazin — 18.45 TV koledar — 18.55 Številke in črke (kviz) —
19.30	Dnevnik — 20.00 Pustolovščine Sherlocka Holmesa (10. del nanizanke) — 20.55 Koncert Tereze Kesovije
— 21.40 Dnevnik — 21.55 Gost urednik — 23.25 Program plus — 00.35 Poročila
SOBOTA, 27. IX.
7.45 — 11.25 in 13.10 — 00.00 TELETEKST
8.00 POROČILA
8.05 PLANINSKI DOMOVI
8.25 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O treh kraljevih sinovih
8.45 MIŠKOLIN
8.55	ČIRULE ČARULE: Čudežna pijača
9.00 PESMI IN ZGODBE ZA VAS: Ježeva hišica
9.15 BALETNA ŠOLA MARIBOR
9.40	SPOZNANO NEZNANO, ponovitev oddaje o znanosti
11.20	POROČILA
13.25 PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete
15.05 POROČILA
15.10	NOGOMET BUDUČNOST: ŽELJEŽNIČAR
17.00 ČRNA IN BELA MAGIJA, sovjetski mladinski film
18.15 NAJLEPŠA JAMA NA SVETU, poljski kratki film
18.30	KNJIGA
18.45 RISANKA
19.00	DANES TURISTIČNI GLOBUS
19.30	DNEVNIK
19.45	VREME
19.50	ZRCALO TEDNA
20.15	SKRIVNOST SANTA VITTO-RIE, ameriški film
Film govori o vinogradniškem mestecu, kjer ob padcu Mussolinija in fašizma krajevni veljaki izberejo za župana mestnega pijančka Bambolini-ja. Toda Bambolini preseneti vse, celo samega sebe, ker vzame svoje županstvo izredno resno. Ne samo, da imenuje pomočnike, ki naj skrbijo za vse dejavnosti mesteca na drugačen način, pred prihajajočimi Nemci skrije milijon steklenic cenjenega domačega vina, ki je edino premoženje tega kraja. Ko Nemci zasedejo mestece, ni človeka, ki se ne bi solidariziral s svojim županom.
22.35	DNEVNIK
22.50	20. JUBILEJNI FESTIVAL NAREČNIH POPEVK VESELA JE-SEn 86
DRUGI PROGRAM
13.50	Test — 14.05 Abbot in Costello iščeta Frankensteina (ameriški film)
— 16.25 Miti in legende — 15.40 Lutkovna predstava na festivalu v Bugojnu — 16.40 Narodna glasba —
17.10	Rokomet (m) Borac:Sloga —
18.25	Kože (3. del nadaljevanke) —
19.30 Dnevnik —20.00 VIS Stribor —
20.30 Dokumentarna oddaja — 21.10 Poročila — 21.20 Športna sobota —
21.40 Glasbeni večer
TV ZAGREB
8.55	Poročila — 9.00 TV v šoli —
10.30 Poročila — 13.40 Jugoslavija, dober dan — 14.10 Kritična točka —
14.40 Narodna glasba —	15.10 Rokomet (ž) Budučnost:Voždovac —
17.00	Poročila— 17.05 TV koledar —
17.15	Filmi z Greto Garbo: Kakšno me želiš — 18.30 T. O. (dok. oddaja)
— 19.30 Dnevnik — 20.00 Klanec v Nevadi (ameriški film) — 21.45 Dnevnik — 22.00 Za konec tedna — 23.30 Program plus — 00.30 Poročila
NEDELJA, 28. IX.
8.50	— 13.05 in 14.15 — 22.20
TELETEKST
9.05	POROČILA
9.10 ŽIV ŽAV
10.10 FLIPPER, 21. del ameriške nanizanke
10.25 PRAGOVI, 4. del madžarske nadaljevanke
11.25 DOMAČI ANSAMBLI: Ansambel Vita Muženiča
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
14.30	ZADEVA NELSON, angleški film
16.20	POROČILA
16.25 EKIPNO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V ATLETIKI
16.45	RETROSPEKTIVA NAGRAJENIH ŠPORTNIH IN TURISTI-
ČNIH FILMOV V KRANJU: Tek za obstanek, angleški film
16.55	PRAZNIK OB MEJI
18.45	RISANKA
19.00 DANES: KO ŠE NE BOLI
19.30	DNEVNIK
19.53 VREME
20.00 POTOVANJE V VUČJAK, 1. del nadaljevanke TV Zagreb
Nadaljevanka je posneta po motivih gledališke drame »Vučjak« Miroslava Krleže, ima 15 delov in predstavlja obsežno romansirano panoramo časa. Zelo natančno spremlja usodo glavnega junaka Krešimirja Horvata, intelektualca in novinarja, ki skuša najti svoj mir in gre za vaškega učitelja v vas v Hrvatskem Zagorju. Toda spopad z resničnostjo ga požene v nenavadne odnose in ljubezni. Nadaljevanka se dogaja v času prve svetovne vojne, ko
so cesarstva padala hrupno, ljudje pa izginjali tiho in brez sledu.
21.00	ALPE-JADRAN, informativno mozaična oddaja
21.30	ŠPORTNI PREGLED
22.15	POROČILA
DRUGI PROGRAM
15.40	Koncert ob stoletnici smrti Franza Liszta — 17.30 Ekipno PJ v atletiki — 18.00 Konjeniški derbi za pokal JLA — 18.40 Neobvezno—19.10 Na štirih kolesih — 19.30 Dnevnik —
20.00	Afrika (2. del angl. dok. serije)
— 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Malu (10. del brazilske nadaljevanke)
— 22.05 TV galerija — 22.35 Kronika Bitefa
PONEDELJEK, 29. IX.
9.00	ZRCALO TEDNA
9.20 V PARKU
16.20 — 22.50 TELETEKST
16.35	TV MOZAIK, ponovitev dopoldanskih oddaj
17.25	POROČILA
17.30	KLOVN PIŠE CICIBANU
17.45	MODRO POLETJE, 19. del španske nadaljevanke
18.15	VIDEOGODBA, ponovitev
18.45 RISANKA
19.00	DANES PODRAVSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	XI. MEDNARODNI BIENALE INDUSTRIJSKEGA OBLIKOVANJA
20.50	AKTUALNO: Pogovor s predsednikom GZS Markom Bulcem
21.45 OMOŽILA SEM SE S KLON-DIKOM, zadnji del kanadske nada-
ljevanke
22.35	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
18.00	Beograjski TV program— 19.00 Telesport — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost — 20.50 Včeraj, danes, jutri
— 21.10 Pesem ptic trnovk — 22.10 Hit meseca — 22.55 En avtor, en film
— 23.10 Šahovski komentar
TOREK, 30. IX.
TV MOZAIK
9.00	ČIM BOLJŠI ZRAK, TEM VEČ LIŠAJEV
9.30 TOBAK, NASLADA IN POKORA
16.10	— 23.55 TELETEKST
16.25	TV MOZAIK, ponovitev
17.30 POROČILA
17.35	NAŠA PESEM — Maribor 86
18.05	ČAROBNI KOVČEK
18.45	RISANKA
19.00 DANES
NOTRANJSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	GLASBENO DOKUMENTARNA ODDAJA
20.35	Ženeva: GLASBA VČLOVEK-OLJUBNE NAMENE
22.00 DNEVNIK
22.25	GLASBA V ČLOVEKOLJUBNE NAMENE
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Dokumentarna otroška oddaja — 18.15 Mostovi-hidak — 18.45 Žabavnoglasbena oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žrebanje lota — 20.05 Teme in dileme —
21.00	Mračni vikend (avstralski film) — 22.25 Dnevnik — 22.45 Program plus — 00.05 Poročila
SREDA, 1. X.
9.00	Tone Partljič: ŠČUKE PA NI, predstava SLG Čelje
15.50 — 23.00 TELETEKST
15.35	TV MOZAIK, ponovitev dopoldanske oddaje
15.50 — 23.00 TELETEKST
17.25	POROČILA
17.30	SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O štirih bratih
17.50 MODRO POLETJE. 20. del španske nadaljevanke
18.20	LADJE NA JADRANU: Naše morje
18.45	RISANKA
19.00	DANES:
KOROŠKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	FILM TEDNA: MALAMBO, avstrijski film
Film predstavlja mladeniča Chrisa, ki bi nadvse rad uspel v tisti artistični disciplini, v kateri je pred desetletji gospodoval mojstrski Houdini. Na poti v Veliko mest« sreča Mišo, jugoslovansko barabico, ki se na Dunaju preživlja z drobnimi lopovščinami. Z Mišo spoznava tudi njegove znance.
same simpatične marginalce, ki imajo dovolj moči, da ohranjajo smisel za poezijo življenja.
21.40	IZBOR ŠPORTNIH IN TURISTIČNIH FILMOV
22.45	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Burleske —
18.15	Pisani svet poklicev — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Športna sreda — 22.30 Informativna oddaja
ČETRTEK, 2. X.
TV MOZAIK
9.00 JUGOSLOVANSKI IGRANII FILM
15.40 — 22.30 TELETEKST
15.55	TV MOZAIK, ponovitev
17.25	POROČILA
17.30	MIŠKOLIN, lutkovna oddaja
17.35	ČIRULE ČARULE
17.40 MODRO POLETJE, 21. del španske nadaljevahke.
18.15	MOZAIK KRATKEGA FILMA
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
POMURSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	TEDNIK
21.10	SREČANJE V NESKONČNOSTI, 2. del nemške nadaljevanke
22.15	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Mali upornik — 18.15 Znanost — 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč — 19.30 Dnevnik — 20.00 Hiša (zadnji del ■poljske nadaljevanke) «- 21.20 Poročila — 21.25 Umetniški večer
m
»To Je ekocid. Od mestne uprave Inšpekcijskih služb In tudi IzvrSnega sveta občine Novo mesto terjam odgovor In pojasnilo. TakSno stanje Je namreč občasno 2e vsaj od leta 1980, ko sem se naselil v Novem mestu. V petih ali Šestih letih bi celo v Bocvani zaradi takSne vode padla vlada,« je pred časom v naS list zapisal Filip Robar, ko Je dobil rezultate na lastno pest naročene analize novomeSke pitne vode. Pojasnilo Inšpektorjev Je Filip Robar dobil pred tednom dni, vendar odgovora, zakaj In do kdaj takšna voda iz stoplškega zajetja, ne morejo dati ne inšpektorji ne novomeSka Komunala.
Pred dobrim mesecem Je bil v Stopičah opravljen temeljiti pregled tamkajšnjega vodovodnega zajetja, ki Je dal zares vznemirljive podatke. Do 8. avgusta letos je bila pitna voda kar v 58 dneh motna preko dovoljene meje, zaradi previsokega števila bakterij Je bilo letos 8 vzorcev vode po opravljeni bakteriološki analizi docela neprimernih za uživanje, Štirikrat Je analiza pokazala kemično oporečnost vode, da o stanju surove, neklorirane vode ne govorimo. V Ilustracijo morda le, da Je opravljena analiza pokazala preko 500 klic v mililitru vode — dovoljenih je največ 10 — da Je bilo v njej 120 koliformnih klic, ki so za pitno vodo strogo prepovedane, da so zaznali prisotnost bakterije Escherlchla coli, ki Je fekalnega Izvora, in Se bi lahko naštevali. Ob vsem tem Je seveda
potrebno dodati, da stopISko zajetje oskrbuje 8.500 potrošnikov novomeSke občine in se dopolnjuje z vodovodnim sistemom Iz zajetja Jezero v Družinski vasi, kar seveda pomeni, da Je odjemalcev vode Iz zajetja v Stopičah Se več.
»Izvir v Stopičah Je kraškega značaja In Izvidi surove vode pred kloriranjem kažejo visoko stopnjo bakteriološke obremenjenosti. Glede na takšno stanje surove vode In občasno kalnost, Je ne glede na stalno avtomatsko kloriranje moč šteti vodovodni sistem Stopiče za epidemiološko nevarnega.« Tako Je med drugim zapisano v odločbi Uprave Inšpekcijskih služb, ki je bila te dni naslovljena na Komunalo in ki Je v tej delovni skupnosti povzročila nemalo vroče krvi. Inšpektorji namreč zahtevajo, »da Komunala Novo mesto kot upravljalec Javnega vodovoda z zajetji v Stopičah zagotovi nenehno higiensko neoporečno pitno vodo, kot določa pravilnik o higienski oporečnosti vode, ki je namenjena za Javno preskrbo prebivalstva.« Rok je takoj.
»Na odločbo Inšpektorjev se bomo seveda pritožili,« ogorčeno razlaga Alo|z Ucman, direktor Komunale. Zakaj ogorčenje, se bo kdo vprašal, saj ne gre vendar za nič drugega kot to, da Iz novomeških pip priteče zdravju neškodljiva pitna voda.
»Neoporečne pitne vode Iz Stopič enostavno nismo sposobni zagotoviti. V tamkajšnjem zajetju Imamo ta čas vgrajeno najsodobnejšo tehnološko opremo, ki jo premore Slovenija za najrazličnejše meritve, a nam vse to kaj malo pomaga. V danem stanju bi bila rešitev le čistilna naprava, ki pa bi veljala poldrugo milijardo, tega denarja pa v novomeški občini gotovo nismo sposobni zbrati. Kako torej odgovoriti na takšno odločbo Inšpektorjev? Da se Izognemo kazni, nam ne preostane drugega, kot da ob vsaki kalnosti vode, to pa dejansko lahko povzroči vsak naliv, zajetje zapremo. To pomeni, da bo 8.500 prebivalcev ostalo brez pitne vode, poleg njih pa še vsi višinski predeli In prečrpovalnl sistemi v Mirni peči, na Kamencah, celo del Straže, ob takšnih zaporah bodo potrebni še drugi ukrepi kot zapiranje gostinskih lokalov itd. Ob razmišljanju o gradnji čistilne naprave Je seveda potrebno predvideti še Izredno velike stroške obratovanja, kublk vode tako ne bi stal le 60 din, pač pa morda celo 500 in več.
Iskali smo izhod In ta čas je na obzorju le eden. Opravljene hidrološke, speleološke In geološke raziskave so pokazale, da je tudi na kraškem območju moč priti do pitne vode, ki jo površinske ne onesnažujejo. Razumljivo, da smo zagrizli v ta projekt, k sodelovanju smo poleg občinskih In regijskih pritegnili še republiške Institucije, prvi konkretni korak pa je bil
storjen prav te dni z geološkim vrtanjem med starim in novim zajetjem v Stopičah. Predvideli smo vrtanje 135 metrov globoko, že pri globini 116 metrov pa smo naleteli na vodo, katere pretok Je okoli 20 litrov na sekundo. Seveda Je prezgodaj govoriti, ali so se s tem napovedi o neoporečni vodi v globini uresničile, saj bo potrebnih še precej analiz, primerjav In raziskav, menim pa, da lahko v primeru ugodnih rezultatov že naslednje leto zastavimo vse za izkoriščanje tega vodnega vira, medtem ko bi sedanji zajetji docela opustili. Po lastni presoji bi nas vse to veljalo le okoli 150 milijonov dinarjev, to pa je desetkrat manj, kot bi naj stala gradnja čistilne naprave.«
Poleg Stopič je projektni svet, ki vodi to delo in na čelu katerega je predsednik novomeškega Izvršnega sveta, predvidel tovrstna vrtanja tudi pri Cerovem logu in Kamenščku, kasneje pa še drugod, saj stopiško zajetje še zdaleč ni edino, ki danes ogroža zdravje prebivalstva na Dolenjskem. Res pa je, da se edinole voda Iz Stopič lahko »postavi« s podatkom, da Je med julijem In septembrom leta 1940 vNovem mestu povzročila epidemijo paratlfusa. Od takrat pa do danes je na območju zajetja zrastlo na desetine novih gnojišč, komunalno neurejenih hiš, s pesticidi In herbicidi obdelanih njiv In še bi lahko naštevali.
BOJAN BUDJA
• ‘ ■ - ■ ■ :•
>	4	y, t,	*	~	'	*
V neobvezen premislek
LITER VINA ZA PESNIKA
Ciril Kosmač in PavleZidar sta nekoč naletela na gospoda tovariša, ki ju je povabil na liter in nato še na nekaj litrov, ker so pisatelji in pesniki pač svetinje narodove, svetinje pa so tudi žejne in lačne, če so žive. A sredi veselja, ko so že vsi žareli od ugodja in prijateljstva, je gostitelj ter plačnik priznal, da može peresa sicer spoštuje, nikakor pa mu ne gre tako slabo, da bi moral brati knjige.
Ob 400-letnici smrti Primoža Trubarja omenjenega resničnega dogodka morda res ne bi bilo treba nositi na dan, že bežen premislek pa jeziček na tehtnici spet sprevrže. Fanfare in govori v Raščici so pač izzveneli, ostalo pa je, da večina na Trubarja sicer ponosnih Slovencev kaj malo bere knjTge in vedno bolj površno uporablja in pozna čudovito stvar — svoj sloven-
ski jezik. Naštejmo samo nekaj najbolj svežih primerov, ki so prodrli v javnost v zadnjih nekaj dneh.
Peter Božič, književnik, se zgraža, dav mesecu knjige na srednješolski razpis za najboljše spise na prosto ali domenjeno temo že desetletja prihajajo skrpucala, ki jih mentorji oziroma šolski profesorji niso pregledali, mrgoli namreč pravopisnih napak, mrgoli osnovnega pisnega neznanja. In umotvore so poslali, tako lahko upravičeno domnevamo, najboljši med najboljšimi.
Tovarna Emo iz Celja je poslala kranjski stanovanjski skupnosti pismo, ki ga je podpisal po imenu in priimku stoodstotni Slovenec, kljub temu pa se pisanje končuje z besedami »drugarski vas pozdravljamo«.
Uredništvo pokrajinskega časnika je imelo na delovni praksi nekaj novinarskih nadobodnežev in nadobud-nic. Eni od bodočih predstavnic poklica, ki sta ji
beseda in misel osnovni orodji, je bil in je najbrž še zelo pri srcu glagol »vršiti«. V njenih prispevkih se je vse vršilo, seje, zborovanja, sejmi, gradnje. Ko so stari člani uredništva sprejeli igro in začeli govoriti »sem izvršil pozdrav«, »žena je hotela z menoj vršiti poljubljanje« itd., ni bodoča Oriana Fallaci niti trenila z očmi, kaj šele z možgani.
Zadnji izmed primerov, ki smo jih izbrali med več kot bogato nekajdnevno ponudbo teptanja slovenščine, je gotovo najbolj grozljiv. Nekdo iz jugoslovanskih vojaških krogov je izjavil, da je tehnično nemogoče, da bi bila slovenščina jezi k armade, nakar se je dvignil pesnik Ciril Zlobec in rekel, da je takšno mišljenje »žalitev jezika in naroda, ki ga govori«.
Značilno za naš narod in naš čas je, da je vojaku odgovoril pesnik in ne kakšen gromoglasni ljudski tribun. T o potrjuje, da je slovenščina kljub vsemu še v dobrih rokah, hkrati pa razjasni tudi, zakaj pesniki in pisatelji tu in tam dobe za liter vina.
MARJAN BAUER
0 l
0 o o
p J
novoles
salon pohištva novo mesto
c. komandanta staneta 38
kolposon
• prodaja opuščenih pohištvenih programov za domači trg in izvoz
• prodaja pohištvenih programov v klasi^
• prodaja kopalniških programov
/
cS *rt
*.h m 'd O
2 S
&■£ o ®
l-H 9.
a*
s ©
©
a
Nova supermoderna bolnišnica v angleškem Cumber-landu ima tudi ultramoderno kapelico za bolnike in osebje. Podobna je modernim gledališčem, s pomočjo vrtljivega odra lahko verniki izbirajo med petimi oltarji: katoliškim, pravoslavnim, židovskim, protestantskim in budističnim.
Ko je leta 1939 umrl ameriški pisatelj F. Scott Fitzgerald, ki je bil 20 let eden najbolj branih ameriških avtorjev, so ugotovili, da so tisto leto prodali samo 114 primerkov njegovih romanov, za kar je avtor dobil 35 dolarjev.
Gospa Erina Pizzey, ustanoviteljica in predsednica britanskega združenja za zaščito poročenih žensk pred nasilnimi možmi, je na nekem
feminističnem simpoziju podala rezultate svojih raziskav, ki so pokazale, da so statistično najbolj tepene žene, ki so poročene s policaji.
•
Eden od predpisov ameriške televizije je, da se mora telefonska številka v prikazovani drami ali filmu obvezno začeti s številkami 555. Zakaj? Zato, ker take začetne številke v Ameriki ni. Pa kaj potem? Nič. Tako so samo preprečili, da ne bi številke, uporabljene na TV, poklical kakšen norec in gnjavil nedolžnih ljudi.
•
Stanovalci v najvišjih nadstropjih Olympic Tovvra, stanovanjskega nebotičnika, ki ga je v New Yorku dal zgraditi Aristoteles Onasis, imajo menda med protipožarno in drugo reševalno opremo tudi padala.
Carski rez je dobil ime po Juliju Cezarju, rimskem državniku. Etimologija izraza pride do polne veljave zlasti v angleščini, v kateri se temu medicinskemu posegu strokovno reče Caesarian Sec-tion. Slavnega državnika je zelo skrbelo, ker so se barbari »kotili kot zajci«, pri Rimljanih pa je nataliteta padala. Zato je Cezar velel izdelati zakon, po katerem so morali vsaki porodnici, ki je med porodom umrla, s kirurškim posegom odpreti trebuh in rešiti otroka.
•
Theodore Dreiser, slavni ameriški pisatelj, pisec Ameriške tragedije, je napisal leta 1938 pismo in ga priporočenega poslal na naslov: gospod Josip Stalin, Kremelj, Moskva, SSSR. V pismu je med drugim stalo, da je Dreiserju zelo všeč, ker dosegajo prevodi njegovih del v Sovjetski zvezi velikanske naklade, manj pa je navdušen, ker za avtorski honorar ni dobil še niti kopejke, čez mesec dni je dobil pisatelj po pošti več kot dostojen dolarski ček in veliko Stalinovo fotografijo z lastnoročnim posvetilom in podpisom.
Glasba
STEVE
WINWOOD
Kar štiri leta je bilo treba čakati na novi album Stevea Winwooda, glasbenika, ki je na svetovni glasbeni sceni že dobri dve desetletji. V času, ko so na vrhu top list priredbe starih hitov ali njim podobne pesmi, je Winwoodov album zbudil veliko zanimanja tako poslušalcev kot kritikov. Album napoveduje novo razdobje Winwoodove kariere. Za razliko od prejšnjih zadnji album The High Life ni posnet v domačem studiu, ampak v New Yorku, s pomočjo smetane svetovne glasbene elite, na primerz Nilom Rodgersom, Chaka Kanom, Jamesom Ingramom, Jamesom Taylorjem, Joejem VVal-shom Jocelyn Brown, Ste-vom Ferronejem, Randyjem Breckerjem in drugimi. Plošča seveda zveni moderno in sveže.
Steve Winwood je brez dvoma eden naslavnejših britanskih pevcev vseh časov. Njegov glas je še danes neprecenljiva in zelo spoštovana vrednost svetovne glasbene scene. Kariero je začel kot petnajstletnik. Prva plošča je pod okriljem legendarne skupine Spencer Da-vies Group nastala s priredbo znane pesmi Dimples Johna Leeja Hockerja. Predno je skupina posnela Keep On Running, je objavila tri neopažene plošče. V poldrugem letu po 1965 pa je skupina posnela nekaj danes klasičnih rock pesmi, kot na primer Somebody Help Me, Gimme Some Lovin’ ter l’m a Man.
Ko je bila zadnja pesem še na vrhu top list, je Winwood že načrtoval novo skupino. Traffic je nastal s prihodom
saksofonista Christa Wooda, bobnarja Jima Capaldija in kitarista Davea Masona. Želeli so ustvariti svojo inačico folka, jazza in rocka. Predstavili so se s ploščo Paper Sun, ki je bila odlično sprejeta. Koncem leta 1967 je skupina Traffic po treh ploščah objavila album Mr. Fantasy, ki je bil v tistem času eden redkih,' za katere bi lahko rekli, daje konceptualno delo. Sledila je plošča z naslovom Traffic, VVinvvood pa je takrat že delal skupaj z Ericom Claptonom, Gingerom Bakerjem in Ric-kom Grechom vskupini Blind Faith, ki pa je razpadla po enem albumu, na katerem je bil posnet koncert v londonskem Hyde Parku pred sto tisoč poslušalci, ter po ameriški turneji. Po tem se je VVinvvood vrnil v skupino Traffic in posnel albume John Bar-leycorn Must Die, The Low Spark Of High Heeled Boys, Shoot Out At The Fantasy ter zadnjega VVhen The Eagles Flies. Kariera skupine se je končala leta 1976 z nastopom
na festivalu Reading, uradno pa ni bilo nikoli objavljeno, da skupina ne obstaja več.
Naslednja tri leta je Steve VVinvvood preživel daleč od glasbe in shovv biznisa. Potem je tri leta gradil snemalni studio, sodeloval pri Stomy Yamashta projektu in delal v studiu z Georgeom Harriso-nom Na njegovem albumu so igrali Jim Capaldi in Junior Marvin, ki je kmalu postal član skupine VVailerš. Steve VVinvvood pa je sodeloval tudi pri snemanjih drugih glasbenikov, na primer albuma Broken English MarianneFa-ithfull. Na začetku tega desetletja je objavil dve plošči, Taling Back To The Night in Are Of Diver. Poleti 1983 je bil tudi na turneji, to pa je v glavnem vse, kar je naredil do izida zadnje plošče. TheHigh Life Album je Steve Winwood snemal eno leto s pomočjo odličnih glasbenikov in producenta Russa Titelmana. Dolgo čakanje na album pa je poplačano z njegovo kakovostjo.
10Q\
A ■*" •
priloga dolenjskega lista
Intervju Dolenjskega lista
UKREPI SO LAHKO
DDEU.OnMA r Kiuliwb/i)in
REŠITEV
Poslovanje največjega posavskega delovnega kolektiva Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj Krško v mnogočem vpliva na podobo in razvoj regije, še zlasti pa seveda krške občine. Okoli 2300 delavcev te delovne organizacije z devetimi tozdi in delovno skupnostjo skupnih služb ustvarja letno več kot 40 milijard celotnega prihodka, na konvertibilno področje pa izvozijo za okoli 30 odstotkov. Od tistihmal, ko je leta 1939 slovenski industrijalec Franc Bonač zgradil tovarno celuloze na Vidmu pri Krškem s prvotno proizvodnjo 10.000 ton celuloze letno, so po 2. svetovni vojni v tovarni izvedli tri obsežne razširitve. Zdaj naredijo delavci tovarne »Djuro Salaj« letno okoli 130.000 ton celuloze,
135.000 ton papirja, 20.000 ton valovite lepenke in
5.000 ton drugih proizvodov. Letno je to kar
290.000 ton proizvodov — dvajsetkrat več kot pred tremi desetletji; število zaposlenih se je v tem času povečalo za desetkrat.
Ker je ta velikan nekakšen barometer razpoloženja ljudi v Posavju in kot najpomembnejša jugoslovanska tovarna časopisnega papirja nenehno »na prepihu«, smo mu skušali izmeriti utrip v pogovoru z vršilcem dolžnosti predsednika kolektivnega poslovodnega organa Silvom Gorencem. Ta 56-letni diplomirani politolog, doma z Rake, je opra-vljSi CCgCVCrno uelO V upravnih organih republike in federacije, tudi v gospodarstvu. Je član CK ZKS, glavni direktor TCP Djuro Salaj pa je postal novembra 1981. Pred prihodom h krškim papir-ničarjem je bil krški župan.S Silvom Gorencem se je pogovarjal naš novinar Pavle Perc.
DL: »V TCP Djuro Salaj ste v Posavju med prvimi pozdravili svežnja ukrepov zvezne vlade. Ali to pomeni, da ste že zadovoljni, oziroma pričakujete še boljše rešitve, zlasti za vaš Izvoz?
Gorenc: V naši delovni organizaciji imamo že vrsto let navado, da v kritičnih ekonomskih razmerah sprejemamo na ravni samoupravnih organov na predlog strokovnih služb ustrezne dodatne ukrepe, s katerimi želimo svoje poslovanje prilagoditi novemu stanju. Ker je, žal, teh administrativnih ukrepov zadnja leta veliko, so tudi naši ukrepi razmeroma pogosti. Naši letni plani,'ki jih sprejemamo v tozdih in delovni organizaciji, že sami po sebi predstavljajo izredno zahtevne, kompleksne naloge, tako da dodatni ukrepi, o katerih me sprašujete, pomenijo le dopolnitev že tako zelo zahtevnih nalog v letnem planu. Iz vašega vprašanja se da razumeti, kot da smo mi prvi v Posavju pozdravili ukrepe zvezne vlade. Tega nismo storili, pač pa smo, izhajajoč iz dejstva, da so nekateri ukrepi nujni, ne glede na to, ali se z njimi povsem strinjamo ali ne, prilagodili naše poslovanje ukrepom.
Spadamo med delovne organizacije, ki so imele v preteklih letih prav zaradi administrativnih ukrepov povečane težave ne glede na razmeroma velike napore, ki jih je delovni kolektiv vlagal za izboljšanje svojega poslovanja. Tako smo morali v preteklih letih sami zagotavljati devize za normalno poslovanje, hkrati pas povečanim izvozom skrbeti, da so bili jugoslovanski časopisi v celoti preskrbovani s potrebnim časopisnim papirjem. Naloga je bila očitno protislovna: ob enaki proizvodnji pomeni povečan izvoz zmanjšanje ponudbe na domačem tržišču in obratno. Vse obljube pristojnih organov o zagotovitvi potrebnih deviz za uvoz reprodukcijskega materiala in rezervnih delov, se niso uresničile. Zvezni izvršni svet je z administrativnimi ukrepi posegal v našo izvozno politiko, saj je, na primer lani, omejil izvoz papirja, hkrati pa ni zagotovil možnosti, da za zmanjšan izvoz pridobimo potrebne devize. Ta obljuba seveda ni bila izpolnjenal Zunanji trg ne prenese hitrih sprememb v ponudbi blaga, zato smo imeli velike težave, ki so nas drago stale. Iz takih razlogov nismo preveč navdušeni za administrativne ukrepe! Pričakujemo od ZJS, da bodo nadaljnji ukrepi, o katerih še nič ne vemo, bolj stimulirali ekonomsko ravnanje gospodarskih podjetij in spodbujali tako poslovno politiko, ki bo ob dobrem gospodarjenju delovnega kolektiva omogočala ustvarjanje ustreznega dohodka za enostavno in razširjeno reprodukcijo. Take ukrepe bomo pozdravili, sedanje pa sprejemamo kot prehodne odločitve, ki naj ne bi imele dolgoročnega značaja.
NA PAPIRNIČARJIH GLAVNO BREME POCENI ČASOPISOV
DL- Pomembna spodbuda največje materialnega, tehnološkega In samoupravnega razvoja kolektiva v sedemdesetih letih Je bila vse večja potreba po domačem časopisnem papirju In celulozi ter težn|a, da bi se rešili odvisnosti od uvoza teh izdelkov. Kolektiv Je bil deležen družbene podpore, pomoči pa ne, večkrat poudarjate krški paplrnlčarji. Kako vam Je uspelo Int-tenzlvlratl razvoj In povečati proizvodnjo celuloze In papirja?
Gorenc: Za razvoj proizvodnje v TCP Djuro Salaj je izredno pomembno desetletje 1970—1980. V tem času smo podvojili proizvodnjo, in sicer z novo tovarno celuloze, z nabavo papirnegastroja 3 in z novozgrajeno kartonažno tovarno Tes v Brestanici. Te investicije so bile rezultat ocene razvojnih možnosti delovnega kolektiva in dogovora z našimi kupici s slovenskimi papirnicami (glede celuloze) in časopisnimi podjetji v Jugoslaviji (glede časopisnega papirja). V tem smislu so bila poleg inozemskih investicij združevana tudi sredstva znotraj teh panog, da bi povečali proizvodnjo papirja in celuloze.
Značilno za to obdobje pa so neurejeni odnosi glede cen proizvodov. Domače prodajne cene celuloze in papirja so bile pod svetovnimi cenami, kar velja
posebno za papir. To je pomenilo, da je v tem obdobju delovna organizacija preživljala kritično ekonomsko situacijo, saj ni bilo možnosti za ustavarjanje potrebne akumulacije za nadaljnji razvoj. Skratka: povečana proizvodnja ni dala ustrezne materialne osnove za razširjeno reprodukcijo, še več: omogočala ni niti potrebnih sredstev za normalno vzdrževanje proizvodnih naprav!
Poseben problem v tem sklopu pomeni nerešeno vprašanje družbene intervencije na področju dotiranja politično-informativnega tiska. Poleg načelnih odločitev, ds js potrebno ekonomske stanje časopisov in proizvajalcev časopisnega papirja rešiti, ni bilo storjeno nič. Zato je delovni kolektiv TCP Djuro Salaj prevzemal n asu glavno breme kompenzacij za poceni dnevnopolitično časopisje. Problemi so se povečali v začetku ose ndesetih let zaradi krize, ki je nastala v Jugoslaviji glede deviz. »Djuro Salaj« je velik uvoznik, saj je moral tedaj uvažati preko 50 odstotkov vseh surjvin in skoraj vse rezervne dele; teh potreb pa ni mocel pokrivati z ustvarjenim izvozom, kljub temu da je sk tpni izvoz vedno presegal uvozne potrebe.
NIKOLI NI BILO VPRAŠANJE, ALI BODO ČASOPISI IZŠLI
DL: Kako ocenjujete dohodkovne odnose z gozdarji, posebno pa s časopisnozaložniškiml hišami? Kako odgovarjate na očitke, da kot največji proizvajalec časopisnega papirja v Jugoslaviji imate in izkoriščate monopolni položaj s tem, da navijate cene?
Gorenc: Da bi zmanjšali uvozno odvisnost, smo z gozdnimi gospodarstvi sklenili vrsto sporazumov, ki naj bi na osnovi dolgoročnega skupnega poslovanja zagotavljali večji delež domačega lesa, glavne su&o-vine v naši proizvodnji. Poleg tega, da sodelujemo s prispevki za razširjeno reprodukcijo gozdne proizvodnje, imamo z gozdarji tudi dogovore o dodatnih sovlaganjih, bodisi v nasade, zlasti iglavcev, bodisi v gozdarsko mehanizacijo in v naprave za prirejanje gozdnih sortimentov za potrebe celulozne industrije. Prav tako smo v okviru slovenske celulozne in papirne industrije sprejeli poseben samoupravni sporazum, da bo celotna panoga zbirala še dodatna sredstva za povečanje proizvodnje gozdnih sortimentov na doslej neproduktivnih zemljiščih, ki niso primerna za kmetijsko proizvoGfijc. samoupravne sporazume po sistemu skupnega prihodka, kar nam omogoča, da glede na skupne poslovne učinke lahko kvalitetnejši les boljše plačujemo.
S časopisnimi podjetji in papirnicami pa smo se dolgoročno povezali glede proizvodnje in potrošnje časopisnega papirja ter celuloze. Samoupravni sporazumi so nam omogočili, da smo s skupnimi napori tudi v preteklih letih, ko smo imeli v proizvodnji hude motnje iz znanih razlogov, vendarle zagotovili normalno preskrbo s temi kritičnimi izdelki. Ker preskrbujemo, oziroma zadovoljujemo 80 odstotkov vseh jugoslovanskih potreb po časopisnem papirju, je bilo od proizvodnje v Krškem v veliki meri odvisno normalno izhajanje časopisov. Mi lahko s ponosom ugotovimo, da smo v Krškem, kljub zelo velikim motnjam v preskrbi s surovinami, zagotovili normalno proizvodnjo. Zato ni v vseh teh letih niti enkrat samkrat nastalo vprašanje, ali bodo časopisi v Jugoslaviji izšli ali ne.
SPORAZUM NE MORE NADOMESTITI DRŽAVE
Razumljivo je, da imajo ti samoupravni sporazumi še vedno precej pomanjkljivosti zaradi neurejenih razmer na tržišču, deloma pa zavoljo stalno spremi-
njajoče se zakonodaje. In kar je najvažnejše: ti sporazumi, sklenjeni med dvema poslovnima partnerjema, v nobenem primeru ne morejo, kot so nekateri naivno mislili, rešiti tistih problemov, ki jih mora rešiti ekonomska politika države. Zadnje čase je vse pogostejša navada, da žele samoupravljalcem naložiti tudi tiste naloge, ki bi jih morala uspešneje reševati državna administacija. To veljp tudi za bitko pri obvladovanju inflacije! Vsi vemo, da moramo vsak v svojem delovnem kolektivu veliko storiti, da bomo bolje obvladovali stroške in bolje poslovali, da bomo konkurenčni na svetovnem trgu. Toda dokler vsi skupaj ne obviadamo generaiorjev inflacije —- ih vsiikč tsh generatorjev nam deluje tudi po zaslugi nerešenih problemov v gospodarskem sistemu — toliko časa seveda inflacije bistveno ne bomo obvladovali.
Če se nam očita, da navijamo cene, potem moramo odločno poudariti, da smo skušali skozi dohodkovne odnose v naših kalkulacijah pokrivati v preteklih letih le tisto povečanje stroškov vhodnih surovin, energije in vseh drugih stroškov, na katere delovni kolektiv nima neposrednega vpliva. S stalno bitko in ukrepi za izboljšanje poslovanja skušamo ustvariti realne možnosti za poslovanje z normalno akumulacijo. Temu cilju se nismo približali in tudi danes poslujemo skoraj na tako imenovani pozitivni ničli! T o pomeni, da je akumulacija veliko veliko premajhna ne le za razvoj, ampak tudi za enostavno reprodukcijo. Odklanjamo očitke o monopolnem položaju! Prej bi dejal, da nam status velikega in skoraj edinega proizvajalca časopisnega papirja v Jugoslaviji onemogoča normalno dogovarjanje o ekonomskih cenah papirja.
časopisni papir se še vedno šteje za blago posebne vrste, katero mora biti, po mišljenju nekaterih, cenejše kot proizvodi v isti panogi zgolj zato, da bomo imeli cenejše časopise. Če zahtevamo, da se vprašanje ekonomskega položaja proizvodnje časopisnega papirja v Jugoslaviji končno uredi, potem nimamo v mislih nobenih prioritet ali bonifikacij, na katere se v zadnjem času tako pogosto sklicujejo razne delovne organizacije, ki bi želele imeti privilegiran položaj. Mi ne želimo ničesar drugega, kot da se vzpostavi takšen ekonomski odnos, v katerem bomo v enakem položaju
VEDNO V TREH IZMENAH
V TCP Djuro Salaj Krško so v letošnjem polletji' izvozili za 14 milijonov dolarjev proizvodov, kar je 13 odst. več kot lani, vrednost uvoza pa je znašala okrog 10 milijonov dolarjev. Povprečni mesečni osebni dohodek delavca je bil ob polletju 105 tisočakov, v avgustu pa 120.000 din. Pri tem ne gre pozabiti, da je to tovarna, ki dela 365 dni na leto, kot radi povedo. Da skuša biti nekakšen perpetuum mobile, skrbijo delavci in vzdrževalci v vseh treh izmenah.
z drugimi proizvajalci v naši panogi. Od tu naprej mora naš delovni kolektiv nositi vso odgovornost za dobro ali slabo gospodarjenje.«
NE POZNAJO ZGREŠENIH NALOŽB
DL: V največji delovni kolektiv v krški občini in regiji so pogosto uprte oči številnih Posavcev, tudi tistih, ki jim tovarna neposredno ne daje kruha. Ljudi zanima, kako ste zasnovali razvoj tovarne v prihodnjih desetih, petnajstih letih. Boste potrebovali še veliko novih delavcev, se mladi strokovnjaki iz Posavja lahko nadejajo, da bodo dobili delo v domačem okolju?
Gorenc: V »Djuru Salaju« menimo, da imamo ustrezne pogoje, da v daljšem časovnem obdobju izvedemo tako prestrukturiranje, ki bi ob približno enakem količinskem obsegu proizvodnje celuloze in papirja omogočilo proizvodnjo kvalitetnejših izdelkov. Zato nameravamo modernizirati obstoječe proizvodne naprave in jih dopolniti tako, da bomo z manjšimi vhodnimi stroški, z nižjo specifično porabo surovin, in manjšo porabo energije dosegli boljšo kakovost naših proizvodov in s tem ugodnejši dohodkovni položaj delovne organizacije. Modernizirati nameravamo naše papirne stroje, odpraviti nekatere tehnološke probleme v proizvodnji celuloze in nadomestiti dotrajano energetiko z novim kotlom.
Uspešno smo osvojili proizvodnjo satiniranega papirja in se že približujemo predpisani kakovosti. Da bi spremenili strukturo našega izvoza in da bi zunanjemu trgu ponudili kvalitetnejše proizvode, bomo kupili tudi MOV proizvodni struj za proizvodnjo specialnega papirja, s čimer bi nadomestili izvoz celuloze in rotopapirja s kvalitetnejšimi izdelki, ki bodo dajali večji dohodek. Izboljšali bomo tudi ustroj proizvodnje kartonažne embalaže in povečali proizvodnjo izdelkov papirne konfekcije, in sicer tako, da bi proizvajali artikle, ki jih ni na domačem trgu, in povečali izvoz.
Izkoristiti nameravamo znanje naših tehnologov in drugih strokovnjakov tudi tako, da bomo pri naložbah v papirno in aelulozno industrijo preko inženiringa sodelovali z drugimi. Taka usmeritev zahteva veliko naporov, znanja in sredstev. Na napore je naš delovni kolektiv pripravljen, znanja imamo precej; potrebovali bomo še nove strokovnjake, zato imamo kar 365 štipendistov, tretjino na visokih in višjih šolah. Lani žal ni bilo odziva kar za petino štipendij, predvsem za inženirje kemije in strojništva, zato smo letos razpis ponovili.
Materialna sredstva naj bi pridobili s tujimi posojili, z združevanjem sredstev naših poslovnih partnerjev, pri čemer bo naša akumulacija, dokler se razmere ne uredijo, razmeroma majhna. Poudarjam pa, da naša tovarna v preteklosti nikdar ni izvajala napačnih investicij, z napačnimi ocenami učinkovitosti. Težave, v katerih smo se znašli, izhajajo v večjem delu iz neurejenih makroekonomskih odnosov, ne pa iz slabega poslovanja delovnega kolektiva ali napačnih investicij. Te izkušnje nas opogumljajo pri naših razvojnih usmeritvah. Mladim strokovnjakom smo dovolj na široko odprli vrata. Čeravno bo modernizacija naših glavnih proizvodnih linij najbrž sprostila določeno število delavcev, ki jih bomo produktivno zaposlili drugje, bodo potrebe po novih inženirjih, tehnologih in tudi kvalificiranih delavcih.
CELULOZA JE OČISTILA SAVO
DL: Ekologija ni modni hit, ampak kaža predvsem na kulturno osveščenost, raven posameznikov, ki se (ne) zavedajo, da morajo zanamcem pustiti zdravo, čisto okolje. So v vaša razvojna prizadevanja vpeta tudi ekološka vprašanja? Morda bi kaj več povedali, kako ste poskrbeli za ravnanje s klorom?
»Običajno se pri naštevanju onesnaževalcev, že tudi po inerciji, vedno prišteje zraven TCP Djuro Salaj. Pri tem pa se pozablja, da je TCP Djuro Salaj ena redkih delovnih organizacij v Sloveniji, ki je v zadnjem poldrugem desetletju relativno največ naredila za zmanjšanje onesnaževanja. Že sama investicija v magne-fitno celulozo in način njene proizvodnje je zagotovil« za polovico manjše onesnaževanje Save ob stoodstotnem povečanju proizvodnje. Tretjina vrednosti naložbe je bila ekološka, samo dve tretjini pa tehnološka Za magnefitni postopek smo se odločili ravno zarad manjšega onesnaževanja okolja. Če bi zgradili »sul-fatko«, bi imeli veliko manj proizvodnih problemov ir veliko bolj onesnaženo okolje.
Drugi velik poseg je bil v letih 1982 in 1983, kosme zgradili kemično-mehanične čistilne naprave, s kateri mi smo dosegli bistveno manjše onesnaževanje Save in sicer od prejšnjega stanja za 96 odstotkov! Z drugi mi besedami: vsak dan ujamemo 128 ton raznih od padnih vlaknin in drugih snovi, onesnaževanje z or ganskimi raztopinami pa smo zmanjšali še za nadalj njih 49 odst. ali za 34 ton. Skoraj v celoti smo rešil problem čiščenja dimnih plinov za kotel naših kotlov nic, kar se tudi vidi, saj Krško ni več črno zaradi saj. Tc naložbe so nas, preračunano v današnjo vrednost stale preko 7 milijard (seveda novih) dinarjev! Drug< naložbo smo izvajali skupaj z nuklearko in Vodnt skupnostjo Dolenjske in Slovenije. Ostane nam še en; faza, to je biološko čiščenje.
Ena lastovka še ne naredi pomladi in slovenske vodi ne bodo nič bolj čiste, če »Djuro Salaj« čisti Savo spodnjem toku. Smo veliki pristaši družbeneg; dogovora o čisti Savi, nič pa ne bi imeli proti, če bi t< najdaljšo jugoslovansko reko očistil kar zakon.
Imamo poseben način manipuliranja s klorom, ki g stalno preverjamo in tudi dopolnjujemo z novimi spoi nanji. To nam zagotavlja, (v obsegu, kjer imamo rr vpliv) da obvladujemo to problematiko. T udi letos vle gamo 160 milijonov dinarjev za izpopolnitev sistem varnega ravnanja s klorom, ki ga letno porabimo oko
8.000	ton.«
priloga	dolenjske
Slovenska kri
»KRALJ POLKE«
2e več kot pol stoletja je harmonika najzvestejša sopotnica Franka Yankovica, kar pa ni pravzaprav nič neobičajnega, saj gre vendar za ameriškega »kralja polke«. Harmonika ga spremlja vsepovsod. Tudi na letošnjih počitnicah v stari domovini svojih staršev jo je imel s seboj, čeprav nastopov ni imel v načrtu. A kot vedno mu je le prišla prav, saj ljudje, kamor pride , pričakujejo, da bo vsaj malo raztegnil svoj meh in zapel, in on jim zmeraj z veseljem ustreže. Počitnice je avgusta preživljal v šmarjeških Toplicah. Do tega gaje pripravil prijatelj iz Denverja, je zaupal v krajšem pogovoru za Dolenjski list; Frank Yankovic se ni pustil dosti pregovarjati, saj gre vedno rad v domovino staršev. Doslej je bil v Sloveniji že šestkrat, pred leti pa je v Ljubljani posnel ploščo. Le mimogrede povejmo, da mu je bilo v Šmarjeških Toplicah in na vseh izletih, ki so jih pripravili za svoje goste, zelo všeč, s počitnic pa je šel tako rekoč takoj igrat na festival polke v Rock Springsu v ameriški zvezni državni Wyoming, na katerem je med svojo tritedensko turnejo po ZDA igral tudi ansambel Jožeta Gotliba.
Fotografija
VEČ GLAV VEČ VE
Literati imajo številna srečanja, tako tisti, ki so šele na začetku pisateljske ali pesniške poti, kot tisti, ki so si jo do dobra že utrli; številna in pestra so tudi srečanja likovnikov, kiparjev, slikarjev, grafikov; tudi glasbeniki niso osamljeni v svojih prizadevanjih po odkrivanju novega in boljšem spoznavanju že doseženega — le slovenski ljubitelji fotografije so imeli dokaj ozko omejeno delovanje. Zvečine se družijo v klubih, prirejajo občasne razstave, še bolj poredkoma pa kateremu uspe izdati katalog ali portfolio. Delovna srečanja, na katerih bi prevetrili spoznanja, lastna razmišljanja o fotografiji in slišali mnenja drugih, zvedeli za drugačne ugotovitve, se ustvarjalno sprli in skupaj iskali rešitve, kaj takega fotografi v Sloveniji niso imeli.
Bolj natančno povedano, niso imeli vse do sredine tega meseca, ko se je uspešno začela in končala prva fotografska delavnica v novem tnestu.
»Na zamisel o fotografski delavnici smo prišli ob preprostem dejstvu, da se na tem področju razen razstav ne dogaja kaj dosti,« pravi strokovna svetovalka za likovno dejavnost pri ZKO Slovenije Andreja Koblar. »Izkušnje s slikarskimi in kiparskimi delavnicami kažejo, da je takšna oblika dela zanimiva za udeležence, zato smo sklenili poskusiti, ali ne bi bilo morda mogoče pripraviti tudi fotografsko delavnico. In ko smo iskali primeren kraj z dovolj močnim fotoklubom in ljudmi, ki so pripravljeni delati, smo se odločili za Novo mesto. Tu je povrhu še hotel Metropol, ki ima izkušnje s podobnimi delavnicami.«
Seveda pa pot od zamisli do uresničitve ni kratka in gladka. Na ZKOS so veliko razpravljali in razmišljali, kakšno vsebino in način dela naj bi imeli v fotografski delavnici. Pri teh iskanjih so jim pomagali izkušeni slovenski fotografi in poznavalci fotografije, v razprave pa se je vključil tudi novomeški svobodni kulturni delavec Bojan Radovič, na čigar ramena je potem
71-letni FrankYankovic, ki se je sicer rodil v Ameriki, njegove korenine pa po materi segajo v Cerknico in po očetu v Kal pri Pivki, je že desetletja med najbolj priljubljenimi glasbeniki v Združenih državah in gotovo že ena od legend ameriške glasbe, posebno polke. Ogromno je storil tudi za ohranjanje in uveljavljanje slovenskega glasbenega izročila v ZDA. Eden od kritikov v ZDA je zapisal, da je v Ameriki veliko glasbenikov, ki igrajo polko, a od ene obale do druge je znan le Frank Yankovic. Drugi so veseli, če prodajo svoje plošče v pet tisoč primerkih, Yankovic pa je dve (od okrog 150, kolikor jih je posnel od leta 1937, odkar oiionta/ pfodai kaf v miitjon primerKin.
Za Yankovica nekateri pravijo, da je le povprečen harmonikar. Sam »kralj polke« jim da celo prav, vendar je jasno, da se kar tako ni povzpel na »prestol« in na njem ostal tri desetletja in pol. Prvič je Yankovic postal »kralj polke« v ZDA leta 1951, pa potem tudi 1952 in 1953, nato pa takšnih koncertov ni bilo več. Upravičenost naziva ameriški »kralj polke«, ki mu je ostal, Frank Yankovic vedno znova dokazuje s svojo glasbo, pa s svojim celotnim nastopom, s shovvom. Za Yanko-vica pravijo, daznaneprekosljivozabavati publiko, kar je redkost, medtem ko odličen harmonikar niti ni taka redkost. Yankovič nastopa, igra za ljudi, ne pa zato, da bi impresioniral druge glasbenike, čeprav drži, da mu tudi to uspeva. Je tudi odličen pevec, z izrednim ljudskim stilom, kar vžge ne le pri ameriški publiki, ampak povsod, kjer Yankovic nastopa. »Pesmi delam tako«, razlaga Yankovic v dokaj lepi slovenščini (ki jo razloži s tem, da so doma vedno govorili slovensko, medtem ko noben njegovih otrok, kot večina slovenskih izseljencev tretje generacije in več, neznaslovensko), »da jih poslušajo vsi, ne le naši ljudje, ameriški Slovenci. Igramo vseamerikanske pesmi, glavna pajeseveda polka.« Ta v Ameriki seveda zveni nekoliko drugače, kot smo je navajeni mi od naših narodnozabavnih ansamblov, a polka je le. Yankovic sam piše tudi glasbo in besedila za pesmi. Besedila so tako v angleščini kot v slovenščini, a prva prevladujejo.
padel tudi velik del bremena pri organizaciji in vodenju fotografske delavnice.
»Dogovorili smo se,« pripoveduje Radovič,« da je še najbolj smotrno, če najprej povabimo k sodelovanju posamezne fotografske ustvarjalce. Ne gre, da bi naziv delavnica vzeli preveč dobesedno- njn»s nsmšna, da bi se v nji učili fotografiranja in tehničnih osnov, marveč naj bi v fotografski delavnici že vsaj delno oblikovani fotografi v plodnih medsebojnih pogovorih, primerjanju svojih in del drugih udeležencev, na predavanjih in • drugih oblikah dela razvijali svoje teoretične poglede in premisleke o fotografiji.«
In tako so tudi poskusili. V Novo mesto je prišlo 10 ljubiteljev fotografije (4 udeleženci iz Novega mesta, 2 iz Velenja, 2 iz Vevč, po eden pa iz Kamnika in Ljubljane). Tri dni so se družili v delovnih prostotih hotela Metropol, obiskovali številne otvoritve razstav, si ogledali Pleterje in Kostanjevico ter za nameček posneli nekaj fotografij Novega mesta za projekt Dolenjskega muzeja, ki se trudi izdajati dobre razglednice dolenjskega središča. Udeleženci so prinesli s seboj
svoje izbrane fotografije in kolekcije, potem pa so poskusili izraziti svoja hotenja in svoje poglede nafotog-rafijo, prisluhnili so kritiki in nasvetom drugih, neredko pa so se spustili tudi na zelo teoretična področja. Pogovore so še spodbujali gostje, ki so prišli na obisk v fotografsko delavnico, in seveda predavatelji. Zagrebški fotograf Petar Dabac je predaval o umetnosti fotografije, Tomaž Lauko je predstavil svoj fotografski esej o življenju kartuzijanov in spodbudil razgovor o dokumentarnem v fotografiji, Brane Kovič pa je predaval o fotografski kritiki ter prav tako dal iztočnice za živahen in ploden razgovor.
Alenka Vidrgar, kiparka iz Ljubljane (specialko je delala iz teorije fotografije), je bila reden gost v fotografski delavnici. Podobno kot Koblarjeva je prepričana, da je takšna oblika in vsebina fotografske delavnice dobra, omenila pa je poučen primer, ko so pred leti že poskušali pripraviti nekaj podobnega, a jim ni uspelo, ker so zbrali preveč raznorodne fotografe, od učencev, popolnih začetnikov, do starejših začetnikov in zgolj površnih poznavalcev fotografije.
»Tokrat pa je fotografska delavnica uspela,« je zatrdila že v soboto dopoldan, ko je bilo srečanje šele na polovici, a hkrati že toliko preskušeno, da je bilo mogoče izreči kakšno oceno. »Mislim, da se da s takšnim načinom dela spodbuditi razvoj fotografije na Slovenskem. S samimi razstavami gre to zeioieŽKO, saj je odsotnost mnenj in razmišljanj premočna. O fotografiji pa je gotovo treba tudi razmišljati, če naj se gradi in razvija v pomembno izrazno sredstvo. 2al je splošno mnenje, daje fotografija zgolj tehnika, takšen ali drugačen aparat, takšna ali drugačna tehnika povečevanja. Zato so morda na splošno naši fotografi v tem pogledu malo izobraženi. Toda to so zablode. Resen ljubitelj fotografije mora tudi kaj vedeti, raziskovati mora medij, slediti dogajanjem, vedeti, kaj se na tem področju dogaja. Takšne fotografske delavnice so lahko pri tem zelo koristne.«
Vse povedano najbrž kar dovolj jasno priča, da je fotografsks delavnica v Novem mestu lepo uspela. Uspeh pa je zagotovilo, da ne bo ostala prva in edina, marveč da bo postala vsakoletno delovno srečanje, ki bo sčasoma morda še odmevno. Za novomeški fotoklub pa je uspeh prve fotografske delavnice gotovo lepo priznanje in spodbuda.
Vse dobro in tudi konec dober.
M. MARKELJ
Prvi harmonikarski poskusi Franka Yankovica sodijo v njegovo deveto leto. Pripoveduje, da je imel eden od delavcev, za katere je njegova mama kuhala in skrbela — oče je bil kovač — v »kampu« v Euclidu pri Clevelandu, kjer Yankovic živi tudi danes, harmoniko, na katero je zvečer po delu zaigral svojim tovarišem. Podnevi je harmoniko večkrat »izmaknil« mali Frank in se sam učil igrati. Ko je dobil svojo harmoniko, je še mislil, da bo igral le zase, v svoje veselje. »Potem pa je tako naneslo, da sem kar nadaljeval z igranjem,« se je nasmejal, šest let je igral na »našo«, slovensko harmo-
niko, potem pa na ameriško »pianokord« harmoniko. »Pred 15 leti sem posnel prvo ploščo z našo domačo harmoniko,« pove Yankovic, »in sedaj nanjo vsi igrajo, medtem ko preje nihče'ni vedel zanjo.«	,
Glasba je Yankovicu vedno bila delo, kruh in največje veselje, ki ga prenaša tudi na druge. Ko je bil kot ameriški vojak v drugi svetovni vojni v Evropi, je bilo tako mrzlo, da so mnogim zmrznili prsti na rokah in nogah. Tudi z Yankovicem je bilo precej hudo, tako da so mu že hoteli odrezati prste. Preprosil jih je, da tega niso storili. Prsti so se res popravili, da je lahko povojni jnral nanrej	•»
Frank Yankovic s svojim ansamblom, veliko pa tudi sam, saj so vsi ostali člani zaposleni, ogromno nastopa. Pravi, da gre vsak teden kam igrat. Le kdo bi preštel vse nastope, ki jih je imel v 55 letih, kolikor časa hodi igrat po svetu! Nastopal je predvsem po vsej Ameriki in Kanadi, oktobra pa se odpravlja na enomesečno turnejo po Avstraliji pa Japonski in Kitajski. Gostoval je v vseh večjih ameriških TV programih, tudi v znanem TV shovvu Johnnyja Carsona, pa vsako nedeljo v slovenskem programu clevelandskega radia.
Za zadnjo ploščo, »70 let bitov Franka Yankovica«, ki jo je izdal pri »svoji diskografski hiši Polygram Records — predno je prišel v to hišo, je snemal plošče pri nič manj znani Columbia Records — je februarja letos v Los Angelesu dobil znamenito glasbeno nagrado grammy za najboljšo polka ploščo leta, kar je veliko, a kar samoumevno priznanje njegovemu dolgoletnemu glasbenemu udejstvovanju. Seveda pa ta plošča ne bo dolgo njegova zadnja, saj sta praktično pred izidom dve novi, I Wish I Was 18 Again (2elim, da bi imel ponovno 18 let) in Christmas Memories (Božični spomini). Frank Yankovic je zelo vesel, da mu pri njegovih najnovejših glasbenih projektih pomaga tudi sin Robert, ki igra kitaro. Robert je namreč edini od Yankovicevih desetih otrok, od tega šestih sinov, ki je pokazal toliko zanimanja za glasbo, da se je pripravljen resneje ukvarjati z njo.
ZDENKA LINDIČ-DRAGAŠ
Dediščina
KOZOLEC Z LETNICO 1844
V Podvrhu, vasici ob vijugavi makadamski cesti med Lončarjevim dolom in Zabukovjem, stoji mogočen kozolec na štiri okna. Njegov lastnik je Ivek Jazbec. Kozolec — premore še slamnato kritino — ima na vidnem mestu vrezano častitljivo letnico 1844. Gospodar je od svojega starega očeta slišal, da ga je postavil še njegov prapraded. »Takrat so držali grunt trije Toneti zapored. Eden je imel smolo, daje domača hiša zgorela, zgradil je to, v kateri smo še sedaj. Bojda so tesarji pri vezavi tega kozolca spili tri polovnjake vina,« pripoveduje sedanji gospodar Ivek. Po vrsti lestev vabi prišleka tik pod streho kozolca, češ poglej, če bi dandanes še kje našel tak les. »Primernega lesa za ta kozolec tudi takrat ni bilo v domači hosti. Furmani so ga vozili sem prav iz osrčja Bohorja. Pot je takrat držala drugje, sicer sem ne bi mogli z več kot 18 metri dolgimi debli,« pravi in pogladi z roko po tako gladko obtesani površini, kot bi se bili stari mojstri ubadati z obličem po vsej dolžini. Takč na začetku kot na koncu merijo ti tramovi kljub 18-metrski dolžini v preseku 24 x 26 cm. Bogato izrezljane so hrastove roke. Uporabljeni so le leseni klini, samo na vdgalih je pokončni steber povezan s povprečnimi tramovi z železnimi skobami. T udi za velike kamnite podstavke je bilo treba obdelati kar velike skale.
»Vsak sedem ljudi je bilo treba za zmetavarije sena z
voza na brano iz sredine, do drugega konca,« se spominja nekdanjega težaškega dela. »Sedaj je kozolec nekako od leta 1970, odkar imamo nov hlev, bolj ali manj prazen. Je nekakšen simbol nekdanjih časov in načina kmetovanja. Če so tak kozolec s trdimdelom spravili skupaj naši predniki, je na nas, da ga vMj ohranimo,« pove, zakaj je v začetku septembra povabil tesarja Stanka Vodiška in Konrada Ancleja iz Presečnega pri Dobju na Kozjanskem. Sta še redka mojstra v
teh krajih, ki še umeta, kako seje treba lotiti slamnate strehe. Ob našem obisku sta imelanatleh pripravljene in skrbno zložene beke, prekle in slamo. Daljšo, rženo, in krajšo, pšenično. Ivek je moral za to pred časom naprositi žanjice. »Če bi šla slama zgolj skozi snopove-zalko, ne bi bila več dobra,« pojasni. Po nekaj dneh dela je bila streha pokrpana na vseh puščajočih mestih. Dobila je nov šop, vse je lepo zaključeno z vetrnico in kito.
Tesarja se ne dasta motiti, plela sta dalje tudi med besedovanjem. »Da da, prenekatera salonitna streha, ki so se tako grdo razpasle tudi po kozolcih, ne bo zdržala toliko kot tale slama,« menita iz izkušenj. Pripomnita, da tudi na Kozjanskem pred še nekako 15 do 20 leti ni manjkalo takšnih kozolcev. Nekaj grenkobe je čutiti v odgovoru na vprašanje, če imata koga za seboj, ki bo nadaljeval njuno obrt. Naslednikov namreč ni, Ancelj pa domuje na kmetiji, kjer se je rodil dr. Jože Brilej.
Jazbečev kozolec premore še dvoje posebnosti. V brani so skrita skrivališča za žito in prekajeno meso. Po ena taka shramba je na vsakem koncu. Če je bilo vse ostalo založeno z mrvo, sta bili resnično dobro skriti. Kajpak so vsi spoji lesa pri tem še bolj natančno obdelani, posebno strop, da se ni prašilo po mesu. »Skritega živeža nikoli niso odkrili ne avstrijski finan-carji pred prvo svetovno vojno in med njo, ko so še posebno prizadevno iskali, ne Nemci med drugo svetovno vojno,« bpisuje Ivek to domislico svojih prednikov. Sodi, da od kozolca ne morejo biti dosti mlajše tri trte izabele na spodnji strani kozolca pod gankom. Trsi so tako debeli, da jim človek brez motorne žage ne bi bil kos.
Sedaj ko ima ta kozolec zgledno pokrpano streho, bodo Jazbečevi spokojneje počakali zimo. Pač pa je nekaj, kar gospodarju posebno ob vesteh, da marsikje vrtajo globoko v nedrja zemlje za toplimi vrelci, npda miru. Pod kmetijo v gozdiču je izvir, imenovan Poče-vice. »2enske so v njem prale bose celo v tako hudi zimi, kot je bila tista leta 1929«, skuša dati težo svojim besedam, s katerimi že vrsto let skuša vzbuditi zanimanje za ta izvir. »Gospodinje so nosile pozimi sem čreva na pranje celo z Vranja. Ko so bili zamrznjeni vsi potoki, ta ni bil okovan v led. Domačin Alojz Baum-kirhnerse kot koroški borec spominja, da je prav ta voda marsikomu zaprla zahrtbne rane.« Tako Ivek Jazbec. Morda bo prav ta, sedaj lepo obnovljeni stari kozolec pripeljal k domačiji koga, ki se spozna tudi na zdravilne vode. Morda kaže povrtati tudi tod.
A.	2ELEZNIK
Foto: Bojan Radovič
Afere
KRI ZA ŠPORT
Leta 1976 je zdravstvena komisija mednarodnega olimpijskega komiteja formalno dbsodila uporabo krvne transfuzije pri zdravih športnikih, toda do začetka letošnjega leta krvnega dopinga še ni odločno prepovedala. Sprašujemo se, ali transfuzija krvi pomeni za elitne športnike odločilno prednost, ali je tako ukrepanje varno in ali je uporaba krvi v športu sploh etično upravičena?
Peg/j kratkim je ollmoil-ski komite ZDA Odkril, ds j§ sedem od štiriinvajsetih članov njihovega olimpijskega kolesarskega moštva pred Ol dobilo transfuzijo, da bi se jim poboljšala vzdržljivostna sposobnost. Ironično je to, da so resnico javno povedali prav v času krvodajalskega meseca, ko je v južni Kaliforniji in tudi drugod po ZDA primanjkovalo krvi. Amerikanski kolesarji so dobili od svojih sorodnikov in neznanih darovalcev vso kri, ne le koncentrata rdečih krvnih telesc. Transfuzijo so opravili kar v sobi nekega motela. Podatkov o tem, kako so kri zbrali, shranili in preskusili njeno ustreznost in varnost, pa olimpijski komite ZDA ni dal.
Začetni odzivi na poročilo o krvnem dopingu so se sukali okrog morebitne diskvalifikacije kolesarjev in pričakovanih političnih posledic. Manj pozornosti so posvečali znanstvenim, medicinskim in etičnim vprašanjem. Amerikanski zdravniki so enotno in glasno spregovorili zoper tako prakso. Vendar tam, kjer gre za olimpijske medalje, čustva vrejo in odziv javnosti je bil zelo različen, od vroče obrambe kolesarjev do razočaranja, odpovedi in ogorčenja. Senzacionalizem, ki se jezgostil okrog olimpijskegaškanda-la, pa je zasenčil mnoga pomembna in sporna vprašanja. Ali transfuzija elitnim vzdržljivostnim športnikom bistveno pomaga? Je taka praksa varna? Alije uporaba krvi za zboljševanješpotlnih dosežkov sploh etično upravičena?
KAKO JE Z UČINKOVITOSTJO?
2e skoraj dve desetletji krožijo govorice, da nekatere državne reprezentance uporabljajo transfuzijo krvi za izboljševanje dosežkov svojih športnikov v mednarodnih nastopih. Kako je ta postopek, ki ga imenujejo krvni doping, plemenitenje krvi in skladiščenje krvi, razširjen, ni znano. Vendar obstaja utemeljena fiziološka osnova, da ukrep deluje.
Sposobnost za dolgotrajno zmerno intenzivno in neprekinjeno mišično dejavnost je odvisna od zmožnosti organizma, da delujočim mišicam prenaša kisik. 2e pred 50 leti so fiziološke raziskave povezale sposobnost za prenašanje vzdržljivostnih obremenitev z maksimalno porabo kisika (V02max) In ta je še danes mera za določanje srčnožilne telesne pripravljenosti. Transfuzija poveča preskrbo delujočih mišic s kisikom, ker vnese v telo glavnega prenašalca kisika, beljakovino hemoglobin. Masa rdečih krvnih telesc in sposobnost maksimalne porabe kisika (vzdržljivostna sposobnost) sta premo sorazmerni. Dokler obremenitev ne presega skrajnih meja delovanja mišične presnove, povečana koncentracija hemoglo-
Ljudje in živali
KRAVA OBNEMORE, VETERINAR NE
»Primite ga za tačke, čvrsto ga držite, ne bo hudega,« je ondan miril prijaznega psička in njegovega lastnika veterinar Drago Hadl v ambulanti Veterinarskega zavodavNovem mestu.2ejeimel injekcijo nared, inše preden je utegnil psiček rahlo zacviliti, je že dobil zdravilo. V hipu je bilo končano. Zunaj so čakali rejci zajcev. Zaradi nalezljive miksomatoze so ta dan pripeljali na cepljenje sto kuncev. Ni še bila ura naokrog, ko je bilo delo opravljeno.
»Slučajno sem v ambulanti, sicer bi bil na terenu že od zgodnjih jutranjih ur,« je povedal veterinar Hadl. Zadnja leta je veterinarski inšpektor, za seboj pa ima tri desetletja dela na terenu. Na vso moč seje branil, da bi pisali le o njem, češ da tako delo opravljajo vsi veterinarji zavoda in da je on le eden od zaposlenih. Pa je vendarle med pogovorom izdal nekaj pravih zanimivosti iz svoje prakse.
■M
■■
w0i
-4c? i
mm
Zaveterinarski poklicsejeNovomeščan DragoHadl odločil še kot otrok. Ko so imeli doma bolnega pujska in ga je prišel zdravit veterinar Dušan Jereb (kasnejši narodni heroj), se je odločil. Komaj 18 let starje postal študent Veterinarske fakultete v Zagrebu, 23 let star diplomiral in se takoj zaposlil. Prve praktične izkušnje je pridobival kot terenski veterinar v Stični, od leta 1957 pa je v Novem mestu.
V predalu svoje pisalne mize hrani nekaj predmetov in celo vrsto fotografij in diapozitivov, ki mu pomenijo spomin na doživljaje iz prakse.
ImaVdečo gumijasto žogo, na eni strani predrto. Zaradi nje so ga nekoč ponoči klicali v Obrh pri Toplicah. Krava je bila močno napeta, vsa je bila slinasta in v visoki brejosti^ »V požiralniku sem otipal okrogel, povsem slinast predmet, ki se je odmikal. Vso noč sem ga poizkušal izvleči, a ni šlo. Svitalo se je, kosem se odločil za poseg s trokarjem. Z njim sem neznani okrogli predmet prebodel in ga potem z roko izvlekel. Bila je žoga. Krava je bila rešena.«
Pokazal mi je še škatlico z žeblji in dolgo šivanko, narejeno iz šprikle za dežnike. Ta se je neki kravi na Drganjih selih zataknila v kost. Ni ji mogel pomagati in šele ob zakolu so ugotovili, da je žival požrla debelo in dolgo šivanko, ki jo je gospodar potreboval za šivanje salam.
Takih doživljajev je za celo knjigo. Ko je služboval v Stični, se je vozil po terenu s kolesom. Ker tudi telefonov ni bilo, se je zgodilo, da je moral dvakrat na dan v Ambrus. Zdaj dežurni veterinarji dežurajo doma, naročila zanje pa zbirajo gasilci. Preko UKW zvez v avtomobilu ali s telefonskim obvestilom so takoj dosegljivi. In kaj vse veterinarji doživljajo med dežurstvom?
»Včeraj ponoči sem imel spet opraviti z zadavljeno kravo v Brusnicah, nato sem pomagal kravi pri porodu
na Jugorju. Pri marsikaterem posegu moramo imeti veterinarji ne le znanje, ampak tudi fizično moč. Posebno pri porodih, pri zavitih maternicah.« V takem primeru lah ko poseg opravijo le, če valijo po tleh vete-
rinarja in kravo, dokler maternice ne obrne. In Hadlu se je v Soteski zgodilo, da so ga s kravo vred ponoči v snegu valili pri 10 stopinjah pod ničlo.
»Veterinar mora poznati psihologijo živali. Ko žival čuti bolečino, se refleksno brani. Konj rad brcne, mačka praska, pes ugrizne. Vsakdo med nami je to občutil na svoji koži. Najbolj pa nas prizadene, kadar živali res ne moremo pomagati. To se dogaja tudi še danes, ko je velik napredek tudi v veterini, tako v tehniki posegov kot pri zdravilih. Včasih carskega reza ali operacij tujkov nismo delali, žival je bila obsojena na zakol, danes so to rutinski posegi.«
V zbirki fotografij iirednih primerov, s katerimi se je srečal v praksi veterinar Hadl, je tudi fotografija pujska, ki mu je rep zrasel pri glavi, in kravi- ki je imela pod vratom čez šest kilogramov težak tumor. Rak se pojavlja tudi pri živalih.
»Rad imam vse, kar je v zvezi z naravo,« pravi. Sem lovec, gobar, smučam.« Sosedje ga često videvajo na vrtu pri težaških opravilih, kar vse počne predvsem zato, da ne bi izgubil kondicije. Pri marsikaterem posegu potrebuje veterinar veliko moč. Ne sme se zgoditi, da bi pri težkem porodu krave veterinar obnemogel.
»Rad imam svoj poklic in prepričan sem, da sem izbral pravega,« pove tudi danes, ko je že začel odštevati leta, ki mu še manjkajo do upokojitve. V njegovi sobi visi tudi zemljevid z označenimi vasmi in zaselki po vsej Dolenjski. Ko je nekdo hotel pogledati nanj, kje je vas Vratno, mu je veterinar Hadl takoj povedal, da je pri Pleterjah. »N a eno stran ceste segrev Drčo, nadrugov Vratno.« Tako ve za vsako vas in vsak zaselek. In pozna tudi veliko ljudi, kmete po priimkih in ve povedati celo njihove hišne številke. Vsakih nekaj minut med pogovorom pa spet ponovi: »Kar sem povedal, se dogaja vsem veterinarjem.«
RIA BAČER
bina pomeni tudi večjo porabo kisika in večjo mišično učinkovitost.
Ker se organizem odzove na pomanjkanje kisika tako, da zveča koncentracijo hemoglobina, je razumljivo, zakaj se tekači na dolge proge, kolesarji in smučarji tekači podajajo na trening v gore s precejšnjo nadmorsko višino (nad 2000 m), kjerjezrak redkejši in vsebuje manj kisika. Odvzem krvi je približno to, karbi pomenila selitev na večjo nadmorsko višino. Nenadoma je manj nosilcev kisika in organizem bo ustvaril nove. Razen tega višinski trening verjetno zboljšuje tudi oksidativno sposobnost mišičnih vlaken.
POMAGA VZDRŽLJIVOSTNIM DISCIPLINAM
Transfuzija bi še najmanj' koristila sprinterju, ki proizvaja energijo predvsem z anaerobno presnovo, najbolj pa športnikom vzdržljivostnih disciplin, kot so maratonci, smučarski tekači in kolesarji, katerih delovna sposobnost je odvisna od preskrbe delujočih mišic s kisikom.
V poskusnih primerih je bilo zelo težko dokazati učinkovitost krvne transfuzije. Ena od razlag jetudi ta, da boljšo sposobnost, krvi za prenašanje kisika po transfuziji izničuje večja viskoznost krvi, zaradi katere se poslabša pretok krvi. Do nasprotujočih si ugotovitev so prišli tudi zato, ker je težko dobiti zanesljive podatke od tako zapletenega fiziološkega modela, kot je trenirajoči športnik. Enako pomembne kot koncentracija hemoglobina so lahko tudi spremembe v krvnem obtoku v posameznih delih telesa, notranja temperatura, kislost in razni dihalni odzivi.
Pri poskusnih psih se je po transfuziji močno zmanjšala količina krvi, ki jo srce prečrpa v eni minuti, bilo pa je še nekaj odzivov, ki bi morali na dosežek vplivati negativno. Raziskave, ki sojih opravili z ljudmi, pa niso rodile zanesljivih sklepov, predvsem zaradi neustreznih kontrolnih osebkov, treninških učinkov in tudi dejstva, da se po transfuziji koncentracija hemoglobina ni zvišala, tako kot so pričakovali.
Kljub dolgoletnim fiziološkim raziskavam še danes ni jasno, ali je dejavnik, ki omejuje delovno sposobnost, prenašanje kisika do mišične celice ali oksidativna sposobnost te celice.
^najprepričljivejši dokaz, da Športnikom transfuzija pOmaga, je daia raziskava enajstin vrnunško treniranih tekačev na dolge proge. Atlete so testirali na tekoči preprogi, preden so jim vzeli kri in potem, ko so jim ponovno vbrizgali 900 ml lastnih rdečih krvnih celic, ki so jih zamrznili in shranili. Za 1 gram večja masa rdečih krvnih telesc v decilitru krvi nad kontrolnimi vrednostmi je povečala vzdržljivostne dosežke, zmanjšal pa se je tudi srčni utrip in nakopičilo se je manj laktatov, ki so odpadni proizvod presnove in na dosežke delujejo zaviralno. Vse to pa so kriteriji boljših
dosežkov. Srednja vrednost V02max je sicer narasla le za 5 odstotkov, kar je manj kot so napovedovali, a je v skladu z ugotovitvami prejšnjih raziskav.
Teža dokazov govori, da vnašanje dodatnih rdečih krvnih telesc v.kri elitnih športnikov njihov dosežek lahko izboljša, vendar se zdi, da je prednost le neznatna.
KAJ PA VARNOST?
Medicinske koristi krvne transfuzije so popolnoma jasne. Podarjena kri omogoča take čudeže, kot so kirurgija srca, zdravljenje raka s kemičnimi zdravili, presajanje kostnega mozga in še kaj. V teh primerih prednosti transfuzije popolnoma odtehtajo tveganja. Vendar transfuzija še zdaleč ni brez tveganja. Stranski učinki, ki prizadenejo sposobnost organizma za obrambo pred boleznimi, zapletejo približno 3 odstotke transfuzij. Večina težav so blage alergijske reakcije, kot sta vročina ali urtikarija, toda na približno vsakih 6000 primerov se pojavi po ena kri razkrajajoča reakcija, ki je lahko usodna. Nasrečo bakterijskezastrupitve niso pogoste, a se vseeno lahko končajo s smrtjo, če jih pravočasno ne opazijo in zdravijo. Leta 1984 je v ZDA zaradi njih umrlo 37 ljudi. Do 10 odstotkov bolnikov se okuži s hepatitisom, čeprav resnih akutnih primerov ni več veliko, pa se hepatitis pri nenavadno velikem številu bol ni kov razvije v kronično jetrno bolezen. Resničnega števila težkih bolezni ali smrti zaradi kronične jetrne bolezni, ki je posledica transfuzije, ne poznamo, je pa precej večje, kot si mislimo. Zadnji dokazi o zvezi med transfuzijo in sindromom zmanjšane odpornosti organizma še glasneje govorijo zoper nepotrebne ali vprašljive transfuzije krvi. Razen tega prejemanje krvi pri normalnih mladih ljudeh spodbuja imunsko občutljivost, kar lahko zaplete ali celo onemogoči poznejše zdravniške posege, kot so transfuzija, nosečnost ali presaditev kostnega mozga.
Tudi če odmislimo etično plat zlorabe krvi, ž^ povsem z znanstvenega in zdravstvenega načina lahko obsodimo način, kako so amerikanskim kolesarjem na zadnjih Ol vbrizgali kri. Ker je cilj kri, ki bo bolje prenašala kisik, so pravi transfuzijski proizvod rdeče krvne celice, in ne vsa kri. Da bi se izognili tveganjem, kot so prenašanje bolezni in obrambne reakcije, bi bile idealni izdelek človekove lastne zamrznjene krvne celice brez krvne plazme, vendar nekatere zelo pomembne snovi, ki zagotavljajo vezavo kisika, fned shranjevanjem zgubljajo moč.
V vseh prepričljivejših poskusih je šlo za ponovno vzbrizgano lastno kri. Nobenega razloga ni, da bi izbrali drugo, manj varno kri. Seveda mora za varnost poskrbeti tudi delovni postopek, ki zahteva izurjeno osebje, ustrezne tehnike in skladiščenje ter označevanje v registrirani krvni banki. Transfuzijo je treba izvesti v bolnišnici, kjer so napake kot neidentificirani
krvni proizvodi ali nesterilni postopki tako rekoč izključeni in-kjer je na voljo pomoč, če bi prišlo do nezaželenih stranskih učinkov.
ZDRAVSTVENO IN ETIČNO UPRAVIČENO?
Prav nobenega medicinskega opravičila ni za to, da normalnega zdravega človeka izpostavljamo.tveganju krvne transfuzije, pri čemer bi uporabili tujo kri Dejstvo, da gre navadno za elitne športnike, sicer spreminja okoliščine, ne pa tudi medicinske sodbe.
Kaj pa ce gre za iaauiusfjui minuvu ;
Ir* n^at/ilnn
odvzamejo, shranijo in nato človeku vrnejo v bolnišnici? Z medicinskega stališča bi bilo to lažje razumeti. Vendar krvni doping še vedno ni nič drugega kot poskus, da bi uporabili zdravniško terapijo in z njo nepošteno ustvarili prednost pred tekmeci. V tem smislu se kri kaj malo razlikuje od drugih umetnih spodbujevalcev dosežkov, ki so jim v olimpijskem gibanju napovedali vojno, fiziološki učinki se morda razlikujejo po veličini, toda načelo ostaja isto. Gre za zmagovanje za vsako ceno, za delovanje za zaprtimi vrati in za kupovanje medalj z zdravjem. Vprašanje je, kako nepristransko in do kakšne mere športnike poučijo o tveganju in pomoči, ki jo lahko pričakujejo od krvnega dopinga. Kaj malo verjetno je, da bi postopek, ki so ga uporabili za kolesarske olimpijce ZDA, znanost potrdila za klinični raziskovalni projekt, še manj verjetno je, da bi z etične plati postopek odobril komite za zaščito človeka.
So pa še drugi enako močni razlogi zoper krvni doping. Celo lastna človekova kri ni varna, če je ne jemljejo, hranijo in vbrizgajo pod skrbnim zdravniškim nadzorom. Če bi kri lahko na ta način uporabljali v svetovnem elitnem športu, bi bilo nerealno pričakovati, da se krvni doping ne bi uveljavil tudi na nižjih tekmovalnih ravneh. Resnim rekreativnim športnikom bi pomenila transfuzija hudo skušnjavo, če bi obetala znatno boljši čas v maratonskem ali smučarskem teku ali kolesarski dirki. Razširjena »rekreacijska« zloraba krvi bi neizogibno povzročila resne poškodbe in bolezni normalnih zdravih oseb. Razen tega bi se gotovo zmanjšalo število zdravih prostovoljnih darovalcev krvi, kar bi močno omajalo zdravstveno oskrbo krvi potrebnih ljudi.
Kri je zdravilo. Zbiranje, shranjevanje in njeno preverjanje je skrbno predpisano. Kri zbirajo in jo dajejo v ustanovah, ki so za to pooblaščene in jih nenehno nadzirajo. Tako kot ostala zdravila jo lahko predpisujejo le, če tako zahteva bolnikovo zdravje. Leta 1976 je zdravstvena komisija mednarodnega olimpijskega komiteja formalno obsodila transfuzijo krvi zdravim športnikom. Čas je, da MOK in olimpijski komiteji posameznih držav krvni doping tudi jasno prepovedo.
J. PENCA
ZA DOM IN DRUŽINO • ZA DOM IN DRUŽINO • ZA DOM IN DRUŽINO • ZA DOM IN DRUŽINO • ZA
GOBE
Prava poletna vročina, kolikor je je bilo, je minila in po gozdovih in košenicah so kar obilno zrasle gobe. Pravi gobarji jih nosijo domov polne vrečke, a tudi manj strastnemu gobarju bo verjetno uspelo najti toliko primerkov, da se bo iz njih dal pripraviti okusen obrok. Menda ni treba posebej poudarjati in ponavljati, da nabirajmo in jejmo le gobe, ki jih zares dobro poznamo. Gobjim dobrotam se je bolje odreči, kot pa da bi nas nekaj ur skrbelo, ali so bile zares vse gobe užitne, ali da pristanemo v bolnišnici. Prav tako je dobro upoštevati nasvete poznavalcev, naj bodo gobe le dodatek jedem, da se jih ne gre najesti zvečer, ker bo preobremenjen želodec sicer preprečil dobro spanje, in da gobe niso primerna hrana za otroke, še posebno ne za čisto majhne.
Gobe v omaki: Za 4 osebe potrebujemo 600 g gob, 2 žlici sesekljanega peteršilja, 2 stroka česna, olje, sol in poper. Gobe očistimo, narežemo in poparimo, nato jih odcedimo. V ponvi segrejemo olje in na maščobi prepražimo peteršilj in česen. Dodamo gobe, premešamo in prepražimo, solimo in popramo ter dušimo gobe na majhnem ognju, dokler niso kuhane. Vmes jih večkrat zalijemo z malo vroče vode. Nazadnje jim primešamo kislo smetano. Jed lahko ponudimo s krompirjevim pirejem.
Krompirjeva juha z gobami: Potrebujemo 750 g krompirja, 500 g svežih, mešanih gob, poper, mesno juho iz kocke. Krompir olupimo in v soljeni vodi skuhamo, da je skoraj mehak. Gobe očistimo in drobno narežemo. Krompir narežemo na večje kose, ga damo v ponev, zalijemo z oljem, dodamo maslo, peteršilj, sol in poper ter kuhamo na majhnem plamenu 15 minut, vmes mešamo. Od časa do časa
zalijemo krompir z malo mesne juhe. Gobe pripravimo posebej. Damo jih v ponev, zalijemo z oljem in pristavimo na štedilnik, dodamo česen, peteršilj in sol. Ko povre vsa voda, ki jo izpustijo gobe, jih zalijemo z limoninim sokom. Gobe damo h krompirju in premešamo. Če je juha pregosta, prilijemo še mesne juhe iz kocke. Potresemo s kosmi masla, pokrijemo in počakamo, da se maslo raztopi, nato juho ponudimo.
Mineštra z gobami: Potrebujemo 80 g suhih jurčkov (lahko jih zamenjamo s svežimi), 200 g riža, 1 majhno pločevinko belega fižola, kozarec belega vina, česen, čebulo, zeleno, maslo, kokošjo juho, nastrgan parmezan, sol in poper. Suhe gobe namočimo v mlačni vodi, da se zmehčajo in napnejo (sveže očistimo, narežemo in poparimo). V ponvi segrejemo maslo, na njem prepražimo drobno sesekljano čebulo, dodamo česen in gobe, premešamo, dodamo še riž, znova premešamo, tako da se ves riž prekrije z maščobo. Zalijemo s kozarcem belega vina. Kuhamo, da vino povre, nato zalijemo z malo kokošje juhe, solimo, popramo in dodamo oplaknjen in ocejen fižol. Kuhamo, postopoma dolivamo juho. Mineštra naj bo ves čas precej gosta. Ko je riž kuhan in mineštra srednje gosta, primešamo nastrcjsn sir In takoj ponudimo.
Omleta z gobami: Potrebujemo 600 g svežih gob, 8 jajc, žlico sesekljanega peteršilja, 1 zrel paradižnik, limono, mleko, olje, sol, poper, maslo. Gobe očistimo in narežemo na tanke rezine. V ponvi segrejemo olje in maslo. Na maščobi prepražimo gobe, po nekaj minutah dodamo še sesekljan paradižnik. Dušimo, dokler ne povre vsa tekočina, ki jo izpustijo gobe in paradižnik. Primešamo peteršilj, solimo, popramo, zalijemo z malo vode in kuhamo v pokriti posodi še 15 minut. Jajca razžvrkljamo z malo mleka, solimo in spečemo 4 omlete, še vroče obložimo z gobami in ponudimo. Gobe lahko tudi zmešamo v jajčno zmes in spečemo omlete brez nadeva.
ASIMETRIČNA OBLEKA
Za zgodnje jesenske dni si lahko tudi ne posebno spretna šivilja sešije prikupno asimetrično obleko. Obleka iz tankega bombažnega blaga je posebno zanimiva zaradi asimetričnega vložka na zgornjem delu prednjika in zadnjika ali po želji samo prednjika. Obleka je enobarvna,
vložek pa črtast. Kroj jeza velikost 38/4.0 in 42/44. Pre-prišemo ga v naravno velikost po označenih merah. Mere v oklepajih so za velikost 42/44. Za obleko potrebujemo 2,50 (2,60) metra enobarvnega blaga 90 centimetrov širine in 0,85 metra črtastega blaga prav tako 90 cm širine. Obe
tkanini se morata seveda ujemati tako barvno kot po vrsti oziroma kakovosti blaga. Posebno moderne so to jesen" sive kombinacije, saj je siva barva elegantna in praktična. Najmodernejša je zamolklo siva barva.
rinovih listov, materine dušice, žajblja in majarona; tri velike žlice te mešanice prelijemo z litrom vrele vode in pustimo nekaj časa pokrito, nato pa vdihujemo soparo skozi nos in usta.
še posebno je potrebno lajšati prehladne težave pri otroku. Tudi otrok naj pije tople napitke z medom in vitaminom C, po možnosti v naravni obliki, sicer v tabletkah. Prsi in nos mu lahko namažemo z mazilom, ki vsebuje kafro, ker to lajša dihanje. Potrebno je vlažiti zrak v sobi, kjer spi, da se mu sluznica ne izsuši, lahko mu pomagamo z inhalacijami. Važno je, da so otrokov vrat in prsi stalno topli, da se prehlad ne bo razvil v bronhitis ali celo pljučnico. Nahodnega otroka tudi ne smemo preveč obleči, saj bi se spotil in na hladnem zraku potem še bolj prehladil. Če se pri otroku ob nahodu pojavi vročina, ne gre posebno odlašati z obiskom zdravnika. Kot rečeno, se pri malčku namreč kaj hitro lahko razvije vnetje srednjega ušesa, bronhitis ali kakšne druge komplikacije, ki jih je treba že aktivno zdraviti.
In gripa? To je zelo muhasta bolezen, ki nas vsako leto napada z novimi virusi. To nadlogo zdravimo tako, da lajšamo bolezenske znake. Vzamemo aspirin zoper glavobol, boleče sklepe in proti vročini. Koristi tudi uživanje vitamina C, po možnosti v naravni obliki, pa toplih napitkov ter sirupa zoper kašelj, če boli, ko po-kašljujemo. Ljudem s kroničnimi boleznimi srca, ožilja, pljuč itd. priporočajo cepljenje proti gripi. Gripo je najbolje kolikor se da odležati (za to je zaradi bolniške potreben seveda obisk zdravnika, ki svetuje, kako in kaj), da ne okužujemo drugih in si ne podaljšujemo težav. Brez zapletov traja bolezen povprečno tri do pet dni. Dobro antiseptično sredstvo zoper gripo je čaj iz materine dušice. V času, ko razsaja gripa, ga je dobro piti preventivno večkrat na dan. čaj sladkajte s cvetličnim medom. Tudi kakšen strok česna vsak dan, v solati ali kar sam, bo samo koristil.
PREHLAD IN GRIPA
Hladnejši del leta je spet pred vrati in z njim neprijetni prehladi pa tudi gripe. Sam prehlad brez zapletov in povišane temperature sicer ni nič hudega. Pravijo, da če ga zdraviš, traja en teden, če ga pa ne zdraviš, mine v sedmih dneh.
Seveda je prehlad zelo neprijetna zadeva, saj ga spremlja slabše počutje, kihanje, smrkanje, kašljanje, lahko tudi glavobol, razdeljena sluznica pa pordi in peče posebno pri otrocih, kar tudi ni prijetno. Poleg tega prehlad kaj lahko napreduje do bronhitisa, vnetja sinusov ali celo pljučnice, posebno pri majhnih otrocih tudi do vnetja srednjega ušesa itd., zato sS je ob prehladu vendar vredno malo paziti in kaže tudi ukrepati, kolikor se pač da.
Kaj storiti? Jejte veliko sadja in zelenjave pa mleka in mlečnih izdelkov. Če ni limon, pomaranč ali grenivk, vzemite 2 do 3 tablete C vitamina na dan. Težave blažijo tudi prsni ali lipov čaj, med in vdihovanje vročega kamiličnega čaja, v katerega smo kanili nekaj kapljic smrekovega olja. Po inhalaciji seveda ne smemo ven. Če prehlad brez vročine tudi po nekaj dneh še kar traja, pojejte še 2 do 3 aspirine na dan. Če telesna temperatura ni povišana, ob prehladu ni treba k zdravniku, če pa imate vročino in se nasploh slabo počutite, obisk pri zdravniku ne bo odveč. Zoper vročino sicer vzamemo aspirin ali andol. Zoper prehlad in nahod dobro deluje tudi naslednja čajna mešanica: Zmešamo enake količine rožma-
priloga	dolenjske
POLICE V KOTU
V vsakem stanovanju se •najde kakšen tako imenovani
mrtvi kot, za katerega ne vemo, kako bi ga izkoristili, pri tem pa v sicer večinoma majhnih stanovanjih manjka prostora za razne stvari. Tokrat smo našli dve zanimivi in poceni ideji arhitekta za notranjo ureditev, kaj in kako z mrtvim kotom.
V kopalnici na primer zmeraj primanjkuje prostora za odlaganje različnih stvari. Zelo dobro se da porabiti mrtvi kot nad kadjo. Trikotne police poljubne debeline in širine bodo služile za odlaganje toaletnih potrebščin, pribora za umivanje in morda celo za brisače. Poličke, ki jih seveda ni nobena umetnost pritrditi na steno, nas pri kopanju prav nič ne ovirajo.
Takšen kot se da uporabiti tudi v dnevni sobi. Na trikotne police naložimo sobne lončnice, prav tako lahko pa tudi knjige ali razne okrasne predmete. Ta rešitev je posebno primerna za tiste, ki imajo radi veliko rož, pa zanje v premajhni sobi največkrat zmanjka prostora. Tako kot v kopalnici bodo takšne police tudi v dnevni sobi zavzele le malo prostora in ne bodo prav nič v napoto.
i
PREBRALI
RAZBOLENO, A MOŽA
Pesnik Herman Vogel, ki se preživlja kot urednik pri mariborskih Obzorjih, prej pa je bil tudi časnikar, je v literarnem snovanju na Slovenskem navzoč že najmanj dve desetletji in je v tem času izdal več pesniških zbirk. Njegova poezija je navidezno zelo blizu Fritzovi, le da zna Vogel še tenkočutneje prisluhniti liriku v sebi, se izpovedovati iz občutja in stisk sodobnega človeka. Se pravi, da je ta poezija moderna, ne pa modernistično prenapeta, služeča takim ali drugačnim modnim tokovom.
Herman
Pajčevina
in
sveder
Vcglova zadnja pesniška zbirka, ki je izšla nedavno pri Cankarjevi založbi v Ljubljani, nekako združuje dva naslova v enem: Pajčevina in sveder. Po branju se izkaže, da popolnoma ustrezno, upravičeno, saj je pesnik želel že z naslovom ponazoriti dvojnost tematike, ki jo obravnava. Na eni strani je to pajčevina, krhko lirično tkivo, ki se pretrga že ob malo bolj grobem dotiku — to so v pesmi prelita doživetja pesnikove rodne koroške zemlje, doživetja prednikov, materine podobe, samega sebe in časov, ki jih golta pozaba. Na drugi strani pa je tu kot nasprotje mehkobi, razčustvovanosti, krhkosti sveder — protest zoper nizkotnost sveta, vrtajoča misel v ranljivost telesa in duha. Ta dvojnost tematike s krhkostjo pajčevine in neizprosnostjo svedra se v zbirki smiselno uravnoteži in na koncu izravna v nov preplet obeh tem. To je za pesnika, njegovo misel in njegovega duha, soočenje s sabo pa tudi s časom, ki ga mora neizbežno živeti.
V nobeni od omenjenih strani zbirke Vogel ni sentimen-
talen, podlegljiv pretiranemu čustvenemu zanosu. Nasprotno, kaže se kot intelektualec, pesniško oster in pronicljiv zapisovalec najrazličnejših duhovnih stanj. Je razbolen, a hkrati možat v svoji človeški in pesniški drži. Pri tem pa si vesčas prizadeva, da bi se iztrgal iz samote in ponudil nekaj človeške topline še komu drugemu. Dovolj pozorno prisluškovanje njegovim notranjim glasovom razkrije uporno naravo, ki uspešno kljubuje neštetim človeškim in pesniškim nihanjem, še bralec je potem, ko je vsrkal vase sporočilo teh verzov, nekako pomirjen ob tem spoznanju. Lahko za Voglom ponavlja: »Kakšen bom,/ ko mi slečejo kožo:/ ves bel, mrakoben/, takšen kot vsi,/ se pravi: prvič sodoben«.
I. ZORAN
VRA TA BREZ VRAT
Zen? Menda z besedami ni mogoče izraziti bistva zena. Ta filozofski pojav (kot daljnovzhodna oblika budizma) namreč prisega lena neposredno življenjsko izkušnjo in hkrati ne dovoli izreči nič veljavnega o svetu, človeku in zenu, o njihovi pravi resnici. Do slednje je mogoče priti samo z meditiranjem. Zen pa ni zgolj domena filozofije, izraža se tudi v haiku poeziji, čajnem obredu, ikebani, risanju, torej v svojevrstnih oblikah življenjske izkušnje, ki omogoča globoko doumevanje stvari.
Četudi so besede odveč, je o tem, kaj da je zen, spisanih veliko debelih knjig, v filozofskih slovarjih je označen z enim stavkom ali s podrobno razčlembo gesla. Pobližepajezen mogoče spoznati po tistem, kar je pisanega nastalo v okviru tega filozofskega pojava. To so najprej koani, nerešljive naloge,in t. i. zenovske zgodbe. Z enimi in drugimi se je evropski človek seznanil šele pred nekaj desetletji, slovenskemu bralcu pa jih zdaj prinašajo Vrata brez vrat, 235. knjiga zbirke Kondor, ki izhaja pri Mladinski knjigi; besedila je iz angleščine prevedel Vasja Cerar, čigar delo so še opombe in spremna beseda o filozofskih virih in prvinah zena.
Zbirko Mumonkan sestavlja enainpetdeset koanov, ki so razvrščeni po zahtevnosti. Iz kratkih pogovorov med mojstri zena in njihovimi učenci je mogoče približno razbrati, za kaj gre pri zenu. Očitno razumsko nerešljiva zastavljena naloga postane za učenca predmet
dolgotrajnega, celo večletnega premišljevanja, dokler ga ne obide hipno, neizrekljivo razsvetljene. To pa ne pride samo po sebi, je plod skrajnega dvoma o čem ali neznanske vere v kaj, kar je učenec že prej izkusil. Kakšne so bile življenjske izkušnje mojstrov in učencev, kako so bili kos ali pa niso nikoli doumeli skrivnosti zena, o tem govorijo zenovske zgodbe raznovrstnih literarnih zvrsti.
Ena je takale: Učenec je vprašal mojstra Vaoshana, o čem premišljuje, ko nepremično sedi in meditira. »Mislim o stvareh, ki jih nobena misel ne doseže,« mu je odgovoril.
»Ne razumem, kako lahko mislite o stvareh, o katerih se ne da misliti.« »Tako, da nič ne mislim.«
D. R.
OD RAČUNALA DO UREJAN BESEDIL
Ko Jernej Kozak v knjigi Od računala do urejanja besedil ugotavlja, da so priročniki, ki jih kupec dobi ob nakupu z računalnikom, kot po pravilu pisani nerazumljivo, nesistematično in nepregledno, ima še kako prav. O tem se je lahko marsikdo prepričal na lastni koži. Pri nas se je število malih računalnikov v nekaj letih silovito povečalo, ko nas je oplaknil val računalniške evforije, in tako so se z njimi hočeš nočeš morale ukvarjati tudi glave, ki o računalnikih in računalništvu niso nič vedele. Za take je bil slabo napisan priročnik še toliko bolj trd oreh, če ne celo kar pretrd, in so domače računalnike prepustili otrokom in igri, s tem pa seveda zapravili lepo priložnost, da bi sodobno elektronsko napravo koristno uporabili. To pomanjkljivost priročnikov so poskusili odpraviti naši domači strokovnjaki in samouki. Izdali so že precej knjig o računalniku in osnovah programiranja.
V družbo takšnih knjig stopa tudi Kozakova knjiga. Izšla je te dni pri Državni založbi Slovenije v zbirki Računalniška obzorja.
Jernej Kozak je knjigo napisal po zapiskih za predavanja, ki jih je imel za osnovnošolske učitelje v programu dopolnilnega izobraževanja iz računalništva. Razumljivo je, da knjiga nosi močno znamenje svojega nastanka, se pravi, da je napisana kot učbenik, le s to razliko, da ni namenjena šolarjem, marveč prav vsakomur, ki ga računalnik zanima, a o njem
SPOROČILA
REVOLUCIJE
Nekaj mora biti narobe, če knjiga Veljka Vlahoviča Sporočila revolucije, tematski izbor najvažnejših poglavij iz njegovega življenja in dela, izide samo v 1.000 izvodih, pa se založba Komunist še boji, da ne bo prodala vso naklado. Avtor tega zagotovo ni kriv, zakaj Veljko Vlahovič živi v spominu tistih, ki so ga poznali, kot legenda, kot romantični revolucionar — intelektualec, z vsem srcem zvest idealom.
Živo mi je pred očmi televizijska slika z beograjskih študentskih demonstracij leta 1968. Oprt na palico je prišel med razjarjene študente, ko so zahtevali, naj nekdo iz najvišjega vodstva stopi prednje, študentom Veljko Vlahovič ni podal roke iz demagogije ali vzvišenega skrbništva, marveč iz globokega prepričanja, da je treba sprejeti dialog in da obstajajo utemeljeni razlogi, če je revolti-ranih toliko mladih ljudi. Vlahovič nikoli ni imel kompleksa pred intelektualci, saj je bil eden njih, še več: menil je, da v nobenem drugem družbenem redu ni njihova vloga tako pomembna kot v socializmu, »kjer sta najbolj bistvena vloga in položaj posameznega državljana, njegove pravice in njegova odgovornost do družbe — nobenih višjih interesov ne more biti« (citat iz enega izmed njegovih številnih predavanj).
Vlahovič se je vse svoje življenje klesal v doslednega, poštenega, moralno trdnega in teoretsko podkovanega, a nedogmatskega revolucionarja. Španija je bila pri tem posebna postaja. Kot beograjski študent tehnike se je poln idealizma šel borit tja za republiko in v bitki ob reki Harami izgubil nogo. Koliko ljudi bi šlo pri nas danes prostovoljno, iz idealizma
iz izložbe
na tako kalvarijo? Španija ga je še posebej zaznamovala z grenko izkušnjo o sektaštvu, je dejal ob predstavitvi knjige na CK ZKS Lev Kreft.
Predanost socialistični ideji je Veljka Vlahoviča pripeljala tudi na čelo naše revolucije. Posvečal se ji je z vsem svojim intelektualnim žarom. Iskal je poglobljene odgovore na naše dileme, zavedajoč se, da sta indiferentnost in skepticizem, ki tičita v vseh slojih prebivalstva, pa tudi v delavskem razredu v ožjem smislu, največja nevarnost za socializem, kot je poudaril na predavanju v Bruslju leta 1954.
Zaradi njene današnje aktualnosti je Vla-hovičevo knjigo vredno vzeti v roke.
M. LEGAN
ne ve nič ali zelo malo. Kot pravi avtor sam, je želel bralca podučiti, kaj lahko od računalnika pričakuje, mu dati osnovne napotke za programiranje, ga opozoriti, kaj naj išče v priročnikih in kakšna orodja so zanj v računalniku že pripravljena.
Snov je razvrstil v 9 poglavij, v katerih obravnava razvoj računalnika, njegove sestavne
dele, predstavi informacije v računalniku, reševanje problemov, navaja primere preprostih algoritmov, obdela sistemsko programsko opremo, se pomudi ob datotekah in zbirkah podatkov ter knjigo zaključi z urejevalniki besedil in pripravo dokumentov.
Učbenik je napisan v jasnem, razumljivem jeziku. Kot posebnost omenimo še, da avtor marsikateri izraz lepo in dobro sloveni, s čimer vnaša v slovensko računalniško terminologijo nove možnosti imenovanja. Hekerska latovščina je za »neposvečenega« tuj jezik in prej ovira kot pomoč pri pridobivanju osnovnega znanja o računalnikih in računalništvu. Slovenjenje računalniških izrazov je v učbenikih zato toliko bolj umestno.
M. MARKELJ
TRUBARJEVA
RAŠICA
Letos je prenekaterega rodoljubnega Slovenca in kulturnega turista pot peljala v »slovenske Atene«, geografski trikotnik med Retjami, Podsmreko in Rašico, kjer si je ogledal obnovljeno Trubarjevo domačijo in tako na osebni način počastil 400-letnico smrti tega našega velikega moža. Pri tem se je gotovo srečal z drobno knjižico Trubarjeva Rašica, z njo vred pa tudi z zbirko Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, v kateri takšni vodniki po slovenskih planinskih poteh in zapisi o naravnih in kulturnih spomenikov ter znamenitostih izhajajo.
Lani je zbirka zabeležila že 20. leto izhajanja pri Založbi Obzorja. V tem času je v nji izšlo preko 150 vodnikov, ki z besedo in sliko nazorno pripovedujejo o raznovrstnih spomenikih širom po Sloveniji. Knjižice so sicer drobne, žepnega obsega, a vendar predstavljajo dragoceno zbirko. V njih je zarisan pisan in bogat
UiilhARJtVA
RAŠICA
Ko se ljubitelj knjig znajde pred neizprosnim dejstvom, da nedolgo tega izdana knjiga Ivana Stoparja Gradovi na Slovenskem stane nič manj kot 29.000 din, se mu kar sam od sebe utrne ne preveč vesel domislek, da bi moral biti tudi sam graščak, če naj bi si lahko privoščil nakup knjige brez občutne luknje v mesečnem proračunu. S takšno ceno knjiga dobiva krila in za mnoge ljubitelje in kupce knjig odleti v visočine, kjer prebivajo zgolj neuresničljive želje in lepi nameni. Pa ne bi smelo biti tako. Knjiga je ena tistih, ki sodijo na police domačih knjižnic, v kotiček, kjer najbrž že stoje Zakladi Slovenije, Zgodovina Slovencev, Lepote slovenskih cerkva in druge rodoljubne knjige, saj so Gradovi na Slovenskem bogat vir zanimivih in poučnih informacij o naši kulturni dediščini ter s tem vsekakor pomembna knjiga za vsakega ozaveščenega Slovenca.Takšnega dela o grajskih stavbah na slovenskih tleh doslej nismo imeli, zelo malo pa je najbrž takih, ki bi hrarrili tovrstno literaturo na izrezkih iz časopisov in drugih publikacij, kjer se je doslej razdrobljeno pojavljala. Da pa knjiga ni namenjena redkim izbrancem, kaže tudi njena vsebina.
Prva in takoj vidna značilnost knjižne novosti je bogata slikovna oprema. Na preko 400 straneh je razvrščenih več kot 350 barvnih fotografij gradov, njihove notranjščine, posameznih de-
KNJIGA	O GRADOVIH
tajlov, opreme, umetniških predmetov, orožja itd., ob njih je več reprodukcij
GRADOVI
NA SLOVENSKEM
Ivan Stopar
starih upodobitev gradov, posnetkov starih mapnih kopij in 20 grajskih tlorisov. Skratka, prava paša za oči in nazorna dopolnitev besedila. Še posebej so zanimive fotografije, delo številnih slovenskih fotografov, razkrivajo nam položaj gradov v pokrajini, mnogi gradovi pa so slikani iz zraka in jih tako vidimo iz neobičajnega zornega kota.
Besedilo je napisal umetnostni zgodovinar dr. Ivan Stopar. Predstavil je 90 grajskih stavb na slovenskih tleh. To je seveda le drobec iz skoraj tisoč gradov, kolikor naj bi jih bilo postavljenih na naših tleh. Avtor je moral opraviti temeljit izbor, katero grajsko stavbo predstaviti, kar nikakor ni bilo lahko. Pri izboru je v prvi vrsti upošteval vse grajske stavbe, ki so bile pred 12 leti uvrščene na seznam spomenikov prve kategorije, tem pa je dodal še 40• gradov, pomembnih iz zgodovinskih, tipoloških, pokrajinskih in drugih ozirov. Prenekateri grad je tako izpadel iz izbora, čeprav je splošno poznan (za primer navedimo Mehovo, ki ga pozna vsak šolarček iz Aškerčeve pesnitve Tlaka, natisnjeni tudi v tej knjigi). Rez je bil še posebej krepak pri dolenjskih gradovih. Človek se ob izboru sprašu-
je, ali se dolina Krke sploh sme imenovati dolina gradov. Kljub vsemu temu je izbor dovolj reprezentativen, da bralcu ponudi pregled po pokrajinah in skozi časovne, slogovne in druge značilnosti tovrstne kulturne dediščine.
Avtor predstavi vsakega od gradov v prijetno kramljajočem slogu, mešanici poezije in strokovnosti. Najprej oriše nastanek in razvoj, kolikor je poznan, nato omeni nekatere najbolj poznane lastnike gradov ter z njimi povezane zgodovinske dogodke ali pomembnosti, nato pa doda tudi kaj zanimivega iz ljudskega in zgodovinskega izročila. Tako pred bralcem zaživi nekoliko bolj pisana in živa podoba gradu in njegove usode, kot bi si jo lahko ustvaril ob zgolj strokovnem zapisu.
Osrednjemu besedilu je poleg uvoda dodana še trojica povzetkov v slovenščini, nemščini in angleščini, slovarček strokovnih izrazov, pregled temeljne literature, kazalo slik in ilustracij ter abecedno kazalo gradov. Omenimo na koncu še to drobnarijo, da je Ivan Stopar pri zbiranju gradiva za svoje pisanje pobrskal tudi po Dolenjskem listu. Pred leti smo v našem tedniku objavljali serijo Iva Pirkoviča Gradovi umirajo in serijo Gradovi in usode, ki sta jo pisala naša novinarja Andrej Bartelj in Jože Splichal. Oboje besedil Stopar omenja v uvodu in navaja v pregledu literature.
M. MARKELJ
mozaik naše kulturne dediščine, hkrati pa je zabeležena tudi slovenska znanstvena misel, saj so vodnike pisali številni poznani in ugledni slovenski strokovnjaki, ki se niso ustrašili poljudne oblike, marveč so znali svoje bogatoznanjestrni-ti tudi v vsakomur dostopnem zapisu in prikazu.
Vse povedano velja tudi za 153. knjižico »Trubarjeva Rašica nekdaj in danes«, ki jo je napisal Janez Debeljak. Avtor je najprej zarisal geografski položaj Rašice v slovenskem prostoru. Prav ta ji je dajal poseben pomen, saj leži kraj na starodavnih prometnih poteh, kar vse je po svoje oblikovalo usodo tega slovenskega kraja in njenih prebivalcev. Med njimi se je gotovo najvišje povzpel mlinarjev sin Primož Trubar, o katerem seje v ljudskem izročilu ohranil še živ spomin o »lut-riš Martinu«, »Martinu Kobili« ali kar o »Lutru«. Neprijazni spomin je pač oblikoval čas in razmere, ki dolga stoletja reformaciji niso bile naklonjene in so zato iz spOmin - brisale tudi izjemen pomen, ki ga je gibanje s svojimi pripadniki, predvsem pa Trubar sam, imelo na rast slovenske narodne zavesti in vsega, kar je povezano z njo.
Debeljak seveda oriše tudi druge znamenitosti kraja in bližnje okolice, zapiše niegov zgodovinski razvoj vse do povojnih dni ter opozori na Spomenike in znamenitosti, vredne ogleda.
Informativna in poučna knjižica. katere bogata vsebina daleč presega njeno skromno zunanjost.
M markpi i
pologa	dolenjske
□ i
svojih tapiserij izdela sama ali pa mora tkanje tuje roke neprestano nadzorovati. Tovarniška izvedba jo duši. To učinkuje tako, kot bi obesila na steno preprogo.
Cvetka je zaradi specifičnosti tkanja prisiljena na ročno delo, saj tapiserije ne more nansati tridimenzionalno. Za Zivteks v Zaboku sicer pravi, da klasično tapiserijo dobro izdela, da pa je to premalo, zato si ureja tudi ročno delavnico.
Ljudje, ki bodo delali v njej, so bili pri Miloševi na specializaciji. Ona se namreč zavzema za to, da bi bila to odprta delavnica, v kateri bi umetniki brez ateljejev in delavnic lahko sami delali. Od sodelovanja umetnikov z industrijo bo korist obojestranska, o tem je prepričana. Do zdaj tovrstnih stikov ni bilo in to je po Cvetkinem mišljenju velika pomanjkljivost. Tudi Slovenija še nima odprte delavnice, čeprav slovi Dekorativna v Ljubljani po odlični ročni izdelavi tapiserij.
Miloševa je do 1960 pretežno slikala. Šele potem se je začela posvečati tkanju, vendar slikanja ni opustila. Njeni najpriljubljenejši motivi so cvetje, vrbe, klovni in lutke. Variacije nanje se stalno ponavljajo. Klovn na primer pritegne pozornost kot osrednja figura ob vstopu v galerijo. Slikarka pravi, da ni še dokončan, da mu manjka milni mehurček, ki se mu je razpočil na rokah, preden se gaje lahko dotaknil in ga občutil kot nekaj resničnega.
Toda tako je življenje. Komaj ga dobro zaznaš, je že mimo. Resnica, spoznanje je vedno žalostno, zato imajo mnoga Cvetkina dela nadih otožnosti. Po predstavi so lutke same in iz-
MERI SE PREDSTAVI
Ko i maš za seboj več kot osem i n pol desetletij razgibanega in truda polnega življenja, si že lahko privoščiš kratek počitek naganku domače
hiše in se umirjeno razgleduješ po belokranjskih gričih, ki polni bogatih jesenskih darov valovijo pod tabo. To si v večernem somraku privošči tudi Marija Žlogar, čeprav je mir, ki preveva njeno starost, le navidezen. Zdaj se spusti po stopnicah z ganka za kurami in jih zapodi spat v kokošnjak, zdaj mora spet doli v svinjak in še kaj postoriti, predno se lahko zopet spokojno zazre v daljave. In z belokranjskih gričev pod domačo Radovico se pogled izgubi v daljnja obzorja in misel v daljno preteklost, druge kraje in druge čase.
Marija, ali Meri, kakor jo tudi kličejo, je redkobesedna. Več pripoveduje njen sin Jože, upokojenec, ki natanko pozna zapleteno življenjsko pot svoje matere. Ta se namreč ni začela med temi lepimi belokranjskimi griči, ampak tam daleč na oni strani Atlantika, v ameriški zvezni državi Minnesoti. Bilo je to dve leti pred koncem prejšnjega stoletja in mlada družina si je tam urejevala svoje gnezdo. Oče je delal v rudniku, otrok pa je bilo čedalje več. Ko jih je bilože sedem, mala Meri pa je imela takrat devet let, se je številna družina podala na dolgo pot v domovino.
Nastanila se je na Hrastu in tam je Meri preživela preostanek svoje mladosti. Meri in njenih sester ter bratov ni nihče spraševal, ali bi raje ostali v Ameriki. Njihovo usodo je pač krojil kruti zakon, kateremu so se morali podrejati vsi izseljenci: zakon ponudbe dela in njegova cena.
Ona pa se še spominja male lesene hišice, krav, ki so jih tam redili zaradi mleka, in premoga, ki
so ga nabirali, da so imeli doma za kurjavo. To so njeni spomini na Ameriko, sicer pa časa za spomine tako ali tako vvsem njenemživljenju ni bilo veliko. In njeno življenje je bilo tudi potem zelo usodno, kot tudi v mnogih drugih belokranjskih družinah, povezano z izseljeništvom.
Oče se je potem še enkrat vrnil v Ameriko, vendar v kriznih časih ni bilo kaj prida zaslužka zanj, zdelovala pa ga je tudi rudarska bolezen, tako da je kmalu prišel nazaj, v Ameriko pa so počasi drug za drugim zopet odšli tudi večina njenih sester in bratov. Meri je namesto v Ameriko našla pot v Radovico. Primožila se je na kmetijo, prej majhno kot veliko, bolj zadolženo kot ne. Potem se je šele pričelo delo in garanje, kajti kmetija in družina sta zahtevali svoje. Rodila je tri otroke in da bi se mlada družina čimprej opomogla, je mož odšel na dolgo pot v Argentino, iskat sreče in denarja. Pa je Meri zaman čakala enega in drugega. Zanesti se je morala le na lastno delo in iznajdljivost medtem ko je mož v Argentini životaril in v težkih kriznih časih čakal na boljše čase in na svojo priložnost. Te žal ni bilo. Hudo bolan se je vrnil šele po drugi svetovni vojni. Prišel je avgusta sedeminšti-ridesetega, januarja naslednjega leta pa so ga že pokopali.
Mrak nad Radovico se gosti v grozljivo temo in v listju na drevju zašumi. Prvi blisk izgine za bližnjim hribom in čedalje pogosteje se od tam oglaša zamolklo grmenje. Bliža se nevihta, ki naznanja konec poletne sparine. Pri Žlogarjevih pa teče beseda o drugi, že zdavnaj polegli nevihti,
ki pa je še vedno ostala v jasnem spominu. Pri njih sta bila dva sinova v partizanih. Jože, ki to pripoveduje, je bil eden od njiju. Že v prvih racijah v Beli krajini leta 1942 so ga prijeli Italijani in ga odpeljali v taborišče, od tam pa je po kapitulaciji prišel k partizanom. Tudi Meri je kuhala, dajala hrano in prenočišče in pomagala na vse mogoče načine, kot so pač to počele mnoge partizanske mamice v Beli krajini. Pomagala je partizanom, saj je vedela, dasta njuna sinova, pa kjerkoli že sta, tudi potrebna in deležna pomoči. Taki so pač bili časi, in minili so. S svobodo sta se na dom vrnila tudi sinova.
Veter med drevjem ne šumi več, že grozljivo tuli, bliski in grmenje se združujejo v eno in prve kaplje že udarjajo v presušena tla. Meri se še enkrat dvigne s svojega sedeža na balkonu in pogleda na dvorišče. Kure so v varnem zavetju, svinje so se prestrašeno stisnile v kot svinjaka, vse je varno pred nevihto in Meri se lahko umakne v hišo. To ni prva nevihta v njenem življenju, prve je doživela tam, v daljnji Minnesoti, spremljale so jo že skoraj polnih osem desetletij v domovini staršev, v Beli krajini, zato jih je že navajena. Zaradi takih neviht se lahko mirno odpravi spat. Hujše so tiste druge nevihte, ki čjoveške rodove z nezadržno močjo združujejo in ločujejo po mili volji, jih nosijo s kontinenta na kontinent in tam prepuščajo njihovi usodi. Te nevihte zapuščajo neizbrisne sledi v človeških srcih in tudi leta jih ne morejo izbrisati.
TONE JAKŠE
Za Cvetko Miloš iz Brežic, ki se s tapiserijami uvršča v vrh tovrstne ustvarjalnosti pri nas, je značilno, da uživa v svojem delu in da si z njim obnavlja moči. Napori so zanjo sprostitev, če ob njih lahko zadiha in se razmahne duševno in telesno.
Majhen prostor jo duši in prepričana je, da utesnjuje tudi duha. Človek drugače razmišlja v velikem prostoru, zato je njena hiša vsa odprta. To je galerija, iz katere diha življenje, razstavišče brez muzejskega hladu, ker je hkrati stanovanje in ker iz tople volne stkani slikarski motivi grejejo zidove.
gubljene, nobenega odrskega blišča ni več, ko ugasnejo luči.
Zadnje čase se Miloševa spet loteva portretov, zato da se preizkuša, kajti v pejsažih in abstraktnih motivih ni te kontrole. Portretiranje jo privlači kot slikanje in kot kiparjenje. Z modeliranjem je namreč začela svojo svojo pot še kot gimnazijka, vendar jo je čas okrenil drugam.
Trenutno slika domače motive z obrežja Save. Slike z zelo pretanjeno tonsko lestvico mirnih barv dopolnjuje v ospredju s pravim prodom, s ploskimi, zaobljenimi rečnimi kamenčki naravnih barvnih nians.
Zadovoljna je, da se je tudi sin posvetil ustvarjalnemu delu, oblikovanju umetniške keramike, s katero se trenutno predstavlja na celjskem sejmu, dobro pa ga poznajo tudi kupci v Filipovem dvorcu v Ljubljani in drugih prodajalnah tovrstnih predmetov v Sloveniji in v Zagrebu. Izdeluje večinoma unikatne predmete: vaze, luči, lestence, vrče, sklede. Opremil je že več lokalov, nazadnje okrepčevalnico v Sevnici. Vsaka posoda je samostojen likovni dosežek in zadnje čase celo okrasni večplastni krožniki že učinkujejo kot v sebi zaključene skulpture. Sodobni tehnološki postopki Dušku omogočajo tudi zaželene barvne učinke in mu odpirajo vedno nove ustvarjalne možnosti.
Za Cvetko je najpomembneje to, da sin ustvarja sproščeno, da si žvižga pri delu, da ga to navdaja z veseljem in da delo tudi njemu pomeni sprostitev.
JOŽICA TEPPEV
SPOZNANJE Z NADIHOM OTOŽNOSTI
V tej galeriji je tudi veliko Cvetkinih slik, dokončanih in šele začetih, poživljajo pa jo unikatni izdelki iz keramike, ki se jim zadnje čase posveča sin Duško. Ta pestrost privablja obiskovalce, da zavijejo v galerijo takrat, ko izbirajo darila. To je zanje priložnost, da celoviteje spoznavajo mamino in sinovo ustvarjalnost.
Cvetka sicer veliko razstavlja, a doma bolj poredko. Za seboj ima 41 samostojnih in 40 kolektivnih razstav. Ta podatek veliko pove o njeni delavnosti in uveljavljanju doma in na tujem. Samostojno je razstavljala v Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Brežicah, v Avstriji in Švici, sodeluje pa tudi na vseh pomembnejših kolektivnih razstavah pri nas in zunaj meja. Prejela je več nagrad, med drugimi mojstrski naslov v Slovenj Gradcu in zlato medaljo v Muenchnu. Januarja letos so bila njena dela zastopana na mednarodnem bienalu tapiserije v Portorožu.
Doslej je opremila šestnajst javnih objektov, predvsem hotelov in bank, ena njenih najlepših tapiserij pa krasi tudi osrednji kulturni hram v Krškem. Zadnje čase je zaradi varčevanja manj naročil za javne zgradbe, a zanimanje za tovrstne izdelke kljub temu ne usiha. Miloševa ima trenutno v delu več velikih tapiserij, od šest do deset kvadratnih metrov. Vse je zasnovala z abstraktnimi moviti in v zanjo značilni tehniki dvojnega spiralnega prepleta. V njenem tkanju istopajo plastične prvine, kar za tapiserijo ni običajno. Takšnega načina tkanja do zdaj ni zasledila ne pri nas ne v tujini.
Cvetka ima rada svobodno obliko. Svojim tapiserijam dodaja zrak in strukturo. To zadnje doseže lahko le z ročnim tkanjem, zato večino
i * %
NAGRADA V KRŠKO
Izmed reševalcev naše predzadnje nagradne križanke je žreb izbral MARIJO LOVŠE iz Krškega. Za nagrado smo ji poslali obsežen ro-. man flamskega pisatelja Simona Vestdijka Otok ruma. Napeta pripoved o dogodivščinah mladega pravnika na Jamajki v 18. stoletju, ko je tam še vladalo suženjstvo, na eni strani silna revščina, na drugi bogastvo, nasilje, užitki. Vsekakor napeto, a ne pogrošno branje.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 3. oktobra na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 35.
PRSJSČE
miški
Najdragocenejši kapital, s katerim družba razpolaga, se skriva v človeških glavah in rokah.
JAN MAKAROVIČ čim bolj raste človek v svoji etični vrednosti, tem popolnejši je lik njegove osebnosti.
A. TRSTENJAK Ljudje se sramujejo; vsega najlepšega jih je sram, najbolj pa jih je sram ljubezni.
I. CANKAR Vsak človek je cilj svojega življenja, ne pa sredstvo družbe, države, vesolja, materije ali bogov.
T. STRES
Nova vina prodirajo
V deželi slavnih vin nastajajo nova
Za nami je ljubljanski vinski sejem, bliža se čas trgatve, pa je razumljivo, da je nekoliko več zanimanja za vinska dogajanja. Menda je ta čas najbolj vroče v Franciji. Škandali z zastrupljenimi vini v Avstriji, Italiji in Nemčiji so mimo, na površje pa prihaja tiha vojna, ki se zadnja leta bije na francoskem vinskem trgu. Tamkaj namreč prihaja do močnega prodora novih lahkih vin, ki spodrivajo slavna in po vsem svetu znana vina iz Bordeauxa, Burgundije, in drugih slavnih okolišev. Okus francoskih pivcev vina se temeljito spreminja v korist novih lahkih vin.
Prva znamenja spreminjanja okusa so se pokazala že pred več kot desetimi leti, ko je prišel na tržišče novi božole (Beaujolais nouveau). Lahko in pitno vino se je Francozem priljubilo in iz leta v leto so ga popili več. Leta 1970 so ga spili 10.000 hektolitrov, lani pa že 500.000 hektolitrov. Poleg tega mladega vina so se pojavila še lahka mlada vina iz Cdte de Rhone, Gamay de Touraine in celo iz Cahorsa, kjer so stoletja pridelovali močna črna vina.
Med najuspešnejšimi vini je prav mlado cahorsko rdeče vino, ki ga pridelujejo iz mošta na industrijski način tako, da hitro dozori. Vino je prijetne rdečkaste barve, lahko, z malo alkohola, pijejo pa ga močno ohlajenega pri jedeh iz tako imenovane »nove kuhinje«. Mladega cahorskega rdečega vina pridelajo zdaj že skoraj ravno toliko kot tradicionalne črnine.
Tradicionalisti se seveda zgražajo nad vsem tem. Še vedno prisegajo na francoska vina slavnih imen, mlajši pivci pa posegajo po novih lahkih vinih.
Seveda pa bordojska in burgundska vina niso odpisana. Vinska pivska kultura v Franciji je močna in je zlepa ne bo spodrinil val navdušenja nad nezahtevnimi, preprostimi vini. Izkazalo se je samo, da se pač časi menjajo in z njimi ljudje ter da nekaj novega mora priti v življenje, da ni preveč dolgočasno.
Hkrati, ko se popije vse več lahkih novih vin, pa po Franciji nastajajo novi tipi pivnic, kjer si lahko privoščite najbolj poznana« vina po kozarčkih. Ni več treba kupiti cele buteljke (kar je dostikrat presneto drago). Nove naprave za točenje vina omogočajo, da se vino v že odprti buteljki ne kvari in tako ljubitelj dobrega vina lahko popije le kozarec lafita, ikema, rotšilda in drugih slavn vin, ne da bi si pri 'tem povse, spraznil žep.
P
NAGRADNA KRIŽANKA
Vsa naša dejanja imajo psihološke motive, zavedne ati nezavedne.
A. PUHAR
SRBSKO
MESTO
NEKDANJI
ETIOPEC
EDEN OD ČUTOV
GR. BASNOPISEC
ST. RIM. VARUHI OGNJIŠČA
PE8NIK
GOLIA
REKA NA
Štajer-
skem
span.
OTOK
ZAČETEK
TEKMOVA-
NJA
STRUPEN
PAJEK
MALAJSKA
BLAZNOST
IZRASTEK NA GLAVI
NERED
►
VISEČI
KAPNIK
2. IME
zim. Šport.
SREDlSCE V ŠVICI
ZAHRBTNA
BOLEZEN
1.SEKR. ZN (TRYGVE)
LJUBKOVALNO M. IME
3.14159...
SPAN.
GOSPODI
CNA
MODRO
BARVILO
REDKA
KOVINA
Škotsko
JEZERO
(poSastd
I6RALKA
GARDNER
GL STEV-NIK
CEPIVO
TESLA
NIKOLA
JANEŽ
IZMEČEK
VULKANA
KORIST/
PIVO
SEST.: J. UDIR
JAHAČEV
PRIPOMO-
ČEK
MESTO NA ' FORMOZI
BIKOBOR-SKI VZKLIK
NAMIZNO
PREGRIN-
JALO
JUG.
POKLICNI
BOKSAR
PRITOK
BALHAS-
KEGA
JEZERA
SOVJETSKA ZVEZA
GENOVSKI
ADMIRAL
(ANDREA)
LIGNIT
DIMENZIJA. KI JO MERIMO Z URO
POSLEDICA
IZJEOANJA
Del plena, ki so ga zasegli v Hongkongu: dragocenosti iz kulturne kitajske zakladnice.
Kitajska izgublja dediščino
Zacvetelo je črno prodajanje kitajskih starin — Cene so do dvajsetkrat nižje kot prej
Ropanje držav v razvoju in nerazvitih držav ne poteka samo na področju gospodarstva, marveč tudi na kulturnem. Hkrati ko razviti nerazvitim jemljejo kulturno identiteto z vdorom svoje kulture v njihov prostor, jim tudi povsem neposredno kradejo dragocene predmete njihove kulturne dediščine. Trgovina z umetninami in starinami cvete, pri tem pa se tovrstno bogastvo zvečine steka od revnih k bogatim.
Pred kratkim je hongkonška policija na svojem običajnem kontrolnem pregledu nekoliko podrobneje pogledala v neki čoln. Presenečeni so bili nad pravim malim muzejem, ki so ga našli v čolnu. Že takoj je bilo videti, da gre za dragocene starine, kasnejši pregled poznavalcev pa je potrdil, da gre zares za edinstven plen. Tihotapci so poskušali s Kitajskega odpeljati 5.000 let staro keramiko, posode in male figure, vredne okrog 12 milijonov dinarjev. Toda to je le delec vsega umetnostnega bogastva, ki skozi številne pore pronica iz starodavne Kitajske.
V zdanjih nekaj letih seje začela dobičkonosna trgovina s starinami. Kmetje iz revnih kitajskih provinc, kot sta Gansu in Shaanxi, so se v želji po denarju lotili izkopavanj in ropanj grobov ter arheoloških najdišč. Ponekod pa se ropanj kulturnih zakladov lotevajo organizirane tolpe, v katerih se znajdejo tudi lokalni funkcionarji, nič manj pa ne sodelujejo pri teh ropanjih tudi uradniki, ki nadzorujejo promet med provincami. Ob ustreznem »mazivu« nekoliko zapro oči.
Kitajska je v svoji novejši zgodovini doživela že velika ropanja svojega kulturnega bogastva. Pred revolucijo je ropanje potekalo pod krinko trgovine, potem pa se je kljub zakonu, ki prepoveduje izvažanje predmetov, starejših od 150 let, nadaljevalo. Ker je povpraševanje po kitajskih umetniških predmetih v vsem svetu zelo veliko, nikoli ne zmanjka -nretnežev, ki organizirajo neza-
;,ito trgovino z umetninami. Poznavalci trdijo, da vsakodnevno prehajajo Celi tovornjaki, natovorjeni s starinami do vkrceva-lišč, od koder po vodnih poteh dragotine nadaljujejo pot v velika mednarodna središča za preprodajanje starin iz Kitajske v Hongkong in Macao.
Zaradi močno pospešene črne trgovine s starinami so začasnp cene za stare kitajske umetnine močno padle. Tako stane vaza iz dinastije Han samo še 304.000 din, pred leti pa je stala dvajsetkrat več. Kljub temu se dobiček preprodajalcev hitro debeli. Slišati je celo, da se uradna Kitajska ne bori prav preveč ^vzeto proti črni prodaji umetnin, saj navsezadnje isto počno tudi po'uradnih poteh. Kitajska v svojih prenovitvenih gibanjih potrebuje denar, pri tem pa ji precejšen vir dohodka pomeni prodaja starin na tuje. Tako se ropanje kitajske kulturne dediščine dogaja dejansko na dveh ravneh, zakoniti in nezakoniti, s tem da je nezakonita mnogo bolj brezobzirna in škodljiva. MiM (Vir: Newsweek)
Javna tajnost
Letalo, ki ga uradno ni, že tudi kot igračka
Svetovno časopisje se je že precej razpisalo o novem tajnem super letalu Stealth F — 19, ki menda nastaja v vojaških delavnicah in je nekajkrat celo poletelo na poskusne polete, toda uradni Pentagon molči kot riba. Zanj takšnega letala ni, čeprav po svetu veselo krožijo najrazličnejši podatki o njem. Ve se, kakšne oblike je, kakšen ima razpon kril, s kakšno hitrostjo leti, ve se celo za njegovo najbolj skrivno lastnost, da je neopazen za radarske naprave. O stvari, ki ne obstaja, se presenetljivo veliko ve.
Piko na i skrivalnicam okoli novega super letala pa so postavili izdelovalci letalskih modelov. Družba Testor je pred kratkim poslala na tržišče model tega skrivnega in neobstoječega letala. Le nekaj spretnosti, malo lepila in barve človek potrebuje, pa mu na domači mizi nastane pomanjšana podoba letala Stealth.
Zatrjujejo, daje točnost modela 80-do 90-odstotna, kar vsekakor močno preseneča. Tako Pentagon kot domnevnega izdelovalca super tajnega, letala, to je tovarna Lockheed, močno zanima, kako so izdelovalci igrač prišli do podatkov, ki so jih potrebovali za izdelavo tako točnega modela. Predstavniki tovarne igrač Testor nočejo izdati vira podatkov, pravijo pa, da je njihov novi model narejen v slavni tradiciji njihove tovarne, ki doslej še ni naredila igrače, ki ne bi imela na nebu resničnega dvojnika.
Ne živimo samo zato, da bi bili srečno zaljubljeni.
M. REMEC
vaša zgodba ZAJCI MOJE MATERE
Noč je minila in pričenjal seje nov dan. Bila je še tema in vaška luč je metala svetlobo okoli kapelice na koncu vasi. Tja na levo, je krenil njen pogled. Temno sivo nebo je bilo medlo, luna je pravkar zahajala prav na mestu, kjer je bilo zašlo sonce. Z bližnjega prelaza je priplavala megla, zakrila vas in odrezala svetlobo od noči. Na vzhodu se je porajala medla jutranja svetloba. Bilo je jutro proti koncu tedna in še en delavnik pred njo.
Nenadoma so pred njo vstale žalostne in motne materine oči iz prejšnjega večera. Mati je sedela na stolu ob toplem štedilniku, ko se je oglasil oče. Od knjige je dvignil pogled proti njej in dejal: »Zajka je ponoči imela mlade. Našel sem enega sredi zajčnika, bil je mrtev, pa sem ga vrgel ven.«
Mati je vstala in prijela baterijo, kajti v hlevu ni luči. Počasi je z drsajočimi koraki stežka prestopila tisih nekaj stopnic na dvorišče in krenila proti hlevu. Odšla je za njo, v hlev. Matije bila sklonjena nad zajčnik in pravkar vrgla iz njega mladička, golega in togega. Prijela ga je v roke. Bil je hladen. Pa še eden in spet eden. Bili so trije. Matije obupano pogledala proti njej in dejala: »Ko bi.vsaj prej umrla, preden bo vse šlo k vragu.«
Njen pogled je bil žalosten, moten in solzen. Zasmilila se ji je v dno duše. Mati je bila tako ponosna na svoje zajce. Uspešna je bila v reji sivih živalic, zdaj pa, ko je onemogla, zbolela in so skrb
* S
** •*
-,rVW- ,
. Cv •
za živali prevzeli drugi, ni šlo več tako kot prej. Legla so bila večkrat neuspešna, zajčki so poginjali in malo jih je bilo v hlevu.
Hotela je mater potolažiti, jo prijeti za roke, pa ni našla za to moči. Ne, nikoli ni znala pokazati nežnosti tako, kot je globoko v sebi želela. Ni bila deležna nežnosti v svojih otroških letih, pa je ni sama znala dajati, kot da bi jo bilo tega sram. Njeno srce in duša pa sta govorila drugače, krvavela za materin njeno žalost. Prijela je enega od mrtvih, negibnih zajčkov v roke. Bilje krepak mladič. Držala ga je v dlani. Nenadoma je zajček premaknil eno od zadnjih nog, potem še eno. Pričela ga je ogrevati s sapo. Odprl je gobček: v njem sta bila dva majcena zobka. Grela gaje. Tako sije želela obuditi v njem umirajoče življenje! Mladiček je bil edini, ki je še kazal znake življenja. Bil je vedno bolj živahen in odpiral gobček, kot bi hotel sesati. Položila gaje v pripravljeno gnezdo in zajka ga je pokrila s svojim telesom. Z materjo sta odšli iz hleva. Mogoče bo zajček živel. Tega si je želela bolj kot kaj drugega, da bi premagal smrt in bi se mati nekoliko potolažila.
Dan je minil in vrnila se je domov. Pomladno sonce je skoraj žgalo. Mati je sedela pred hišo na majhnem stolčku, s hrbtom obrnjena proti soncu. Odšla je mimo nje v hišo. Potem je mati prišla za njo, nemo sedla na svoj stol ob štedilniku in položila roke v naročje.
»Ali je zajček ostal« je vprašala mater.
»Ne, vrgla sem ga ven, na gnoj, saj tako ne bo nič,« je zavzdihnila in se obrnila stran.
Hči je vedela, daje mati žalostna. Rada bi ji pomagala, pa nikakor ni znala, čeprav je v njej vse gorelo od želje, da bi bila do matere bolj nežna. Mogoče je mati ne bi razumela, če bi ji dejala kaj tolažilnega, mogoče bi odbila njeno roko, če bi jo hotela pobožati. Njeno življenje je bilo tako težko, v njem tako malo topline in trdi vsakdanjik jo je naredil robato, zaprto vase. Hči je končno doumela, da ne bo našla odziva, če bo hotela pokazati kaj takega kot usmiljenje. Mati bi to razumela napak in po svoje. Bolje, da se umakne v svoj krog, čeprav jo materine oči prepričujejo, naj prestopi tisti začarani krog, ki loči bitji. In čeprav je ves dan mislila na te žalostne oči, ni vedela kaj storiti.
Hči
V.
		
		
Bila je iznenadena in prvi hip ni vedela, kaj naj mu odgovori. Kose je nekoliko zbrala, mu je plaho dejala: »Danes ne bo mogoče. V sobi je skupina mešetarjev, med njimi je tudi Grabnar, prava druščina dobrovoljčkov in prej bo polnoč, kot se bodo spravili iz gostilne. Kot vem, bo Grabnar jutri odšel na pot po trgovskih poslih. Sama pa kljub temu, verjetno, ne bova, ker se vedno zadržujejo gostje.«
»Ne boš pomislila kaj slabega o meni, če te prosim, da bi se jutri zvečer dobila v tvoji sobici,, ko boš odpravila zadnje goste?«
»Veš, da mi je to od sile nerodno. Kaj bo, če kdo opazi, da si prišel k meni v sobo? Kaj si bodo mislili o meni?«
»Res, malo je nerodno. A se nič ne boj. Prišel bom gor kot sveti duh.«
»Matevž, v take stvari se nerada spuščam in se bojim. A če si to res tako želiš in če drugače res ne gre, naj bo,« je nerada popustila. »Ko bom prižgala luč v sobi, pridi. Še enkrat te prosim, bodi previden!
»Nič se ne boj, priplazil se bom, kar se da neopazno.« Spustil je Marjetino roko in stopil v gostilniško sobo ter počakal, da mu je prinesla kozarec vina. Naglo, na dušek je popil in odšel.
Drugi dan se je čas neusmiljeno vlekel. Matevž ni imel pri nobenem delu obstanka. Skrbelo ga je, kako se bb Marjeta odločila. Kaj mu bo odgovorila?
Zgodaj se je odpravil v ijolino. čepfav je hodil počasi, je prišel pred Grab-
narjevo gostilno mnogo prezgodaj. Obr-nil-se je in nekaj časa postaval po Zad-olju. T oda kar samo ga je zaneslo, da se je zopet znašel pred Grabnarjevo hišo. Ni si mogel kaj, da ne bi stopil notri.
Ko je Marjeta zagledala Matevža, jo je neprijetno spreletelo po vsem telesu. Ustrašila se je njegovega prihoda. Kot da pospravlja po mizah, se mu je približala in mu poočitala: »Tega bi mi ne smel narediti. Čimprej popij in se umakni, preden pride gospodinja, da ne bo kaj posumila!«
Ubogal jo je, naglo popil in že je bil zunaj.
Pred gostilno se je še zadrževala razigrana družba. Opazili so nagli ( Matevžev odhod iz gostilne. Zakrohotali ‘ so se mu in nekdo iz gruče je zaklical: »Kaj te je lepotička vrgla ven, da si tako hitro pridričal za nami!« Drugi iz gruče pa je še dodal: »Če ga ne bi ona zapodila, vrgel bi ga Grabnar!«
Da Matevž ni bil v tako kočljivem položaju, bi hitro utišal krohot tako pa je odšel stisnjenih pesti mimo razigrane družbe. Obšel je nekaj hiš, prečkal v, drugo ulico in se po njej počasi vračal proti Grabnarjevi hiši. Bila ježe v globoki temi. Nobeno okno ni bilo več razsvetljeno. To pri Grabnarju ni bila navada, da bi tako morda gospodinja kaj zaslutila?« je zaskrbelo Matevža. Dolgo •je stal v senci nasprotne hiše in nestrpno čakal, kdaj se bo v oknu Marjetine sobe posvetilo. Po dolgem čakanju je že na-
10
meraval oditi, ko se je v njenem oknu posvetila luč.
Smuknil je čez dvorišče do zadnjih vrat. Pritisnil je na kljuko in železje v ključavnici je neusmiljeno zaškripalo. Znašel se je v temni notranjosti hodnika. Tanki prameni svetlobe so silili izpod vrat Marjetine sobe in mu nakazovali smer. Začel se jevzepnjati po stopnicah. Škripale so, kot da se hiša podira. Vsaj njemu se je tako zdelo.
Marjeta ga je vsa trepetajoča od strahu pričakala. Pokazala mu je, kam naj sede in brž privila,petrolejko, da je še komaj brlela. Ko je v mrakobnosti pritipala do Matevža, je Matevž nekoliko oomen-cal in začel: »Ne bom dolgovezno slepomišil in na dolgo in široko razlagal, po kaj sem prišel. Povedal ti bom kar naravnost, kaj mi leži na srcu... Poslušaj, Marjeta, na Osojah potrebujemo gospodinjo in jaz tudi nisem več tako mlad, da bi še lahko odlašal. Ali bi hotela priti na Osoje za gospodinjo?«
Čeprav je že prej nekoliko slutila, za kaj gre, je vendar prišlo to vprašanje nekoliko iznenada, da jo je spravilo v zadrego. Na kaj takega še ni bila pripravljena. Prišlo je preveč iznenada.
Dolgo je molče urejala .svoje misli, preden jaodgovorila. Teloji je drhtelo in tudi glas, ko je spregovorila: »Ah, Matfevž, kako bom jaz iz bajte, pri kateri smo imeli eno samo kozo irt dve djivifei, znala gospodinjiti na tako veliki kmetiji, kot je vaša?«
Najprej potrkal, nato vlomil
Dve leti zapora za 24-letnega Franca Goleta Iz črmošnjlc — Skupaj z M. V. okradel avtomobil — Donosen vlom v hišo na Rožancu
NOVO MESTO — Navzlic šele štirindvajsetim letom je Franc Gole iz Črmošnjic 2e star znanec miličnikov in sodnikov. Bil je že kaznovan, prav te dni pa je moral vnovič na zatožno klop novomeškega sodišča. In to iz pripora, kjer je bil vse od letošnjega 6. junija. Tokrat so mu sodili zaradi dveh vlomov in tatvin.
dežu mm _ V	i m
poročaj	ID
OB KOLO Z MOTORJEM — Čeprav seje 19-letni Martin Mervar iz Dolenje Straže 16. septembra pripeljal do novomeškega doma kulture, je moral nazaj peš. Nekdo mu je namreč izpred doma zmaknil kolo z motorjem znamke APN 6 in tako lastnika oškodoval za okrog 200 tisočakov.
PRETEPAL SE JE PRED TRGOVINO — Novomeški miličniki so 17. septembra pridržali do iztreznitve 24-letnega Ljuba Zupančiča iz Šmihela. Mladenič je bil pred Dolenjkino trgovino v Šmihelu preveč razborit in se pretepal, tako da ni kazalo drugega, kot zagotoviti mu miren in hladen kotiček za pomiritev živcev.
STRELA TREŠČILA V ELEKTRIČNO NAPELJAVO
SELA — Med neurjem, ki je divjalo 19. septembra ponoči, je strela udarila v električni priključek na stanovanjski hiši 43-letne Fanike Zoran na Selih v Suhi krajini. Strela je poškodovala električno omarico in električno napeljavo v hiši, prebila betonsko ploščo in v kleti uničila dve zamrzovalni skrinji, nato pa stekla še v hlev in tam ubila kravo. Sled strele je nato peljala še do bližnjega kozolca, ki je prav tako poškodovan, tako da so skupno škodo ocenili na preko poldrugi milijon dinarjev.
USNJEN JOPIČ IZGINIL
NOVO MESTO — 16. septembra se je po trgovini Standard konfekcije na Cesti komandanta Staneta sprehajal zmikavt. To je bilo namreč moč ugotoviti, ko je z obešalnikov izginil usnjen moški jopič, vreden 120.000 din. »Lastnika« zastonj oblačila še iščejo.
Skupaj z mladoletnim V. H. je Franc Gole izkoristil eno letošnjih junijskih noči in v Starih žagah z nepravimi ključi nasilno odprl tam parkirani tovorni avtomobil ter izmaknil za 20 tisočakov bencinskih bonov, last kočevskega Trikona. Vozniku Slavku Kavranu, ki je kakih 10 metrov od tovornjaka spal v spalni vreči, pa je ukradel ribiško palico, podmetalko in klešče. Za kaj več ni bilo časa, saj je ropot prebudil voznika, kije mlada tatiča prepodil. Še isto noč je Gole stopil tudi do bližnjega gospodarskega poslopja, vzel tam dve plastični posodi in
Poleg dinarjev odšle tudi devize
Romkinjl »obiskali« Bo-bnovo hišo na Žvirčah
ŽVIRČE — Še neznani Romkinji — sumijo pa, da je v tatvino vpleten tudi neki Rom — sta minuli četrtek sredi belega dne z najdenim stanovanjskim ključem odprli hišo Jožeta Bobna na Zvirčah 11 in temeljito prečesali prostore. Trud se jima je poplačal, saj sta v hiši našli in seveda odnesli s seboj 125.000 din, 1000 nemških mark in 15 kanadskih dolarjev.
Ko se je lastnik Jože Boben v četrtek popoldne vračal z njive proti domu, je na dvorišču hiše opazil neznani Romkinji; ena naj bi bila stara 20 let, svetlejših las in polti, medtem ko naj bi druga imela kakšnih 45 let, temne lase in temno polt. Obe sta bili oblečeni v rožasto krilo in bluzo, čez ramo pa sta imeli obešeni torbi. Kot je Boben povedal miličnikom, sta zbežali proti Polomu, kjer naj bi ju čakal osebni avto Z-1300 krem ali bele barve, v vozilu pa naj bi bil neznani Rom z dvema otrokoma. Miličniki in kriminalisti novomeške UNZ naprošajo vsakogar, ki bi omenjene Rome videl, naj to sporoče najbližji postaji milice ali UNZ Novo mesto, telefon (068) 21-080.
vanju v Občicah natočil bencin, ki si ga je »sposodil« v osebnem avtomobilu Jožeta Kapša. Še precej več uspeha je Goletu prinesel 15. maj, ko je vlomil v zaprto hišo Jakoba Jermana v Rožancu. V stanovanje je Gole splezal skoz okno in izmaknil brivski aparat, dvoje akustičnih slušalk, 1.150 nemških mark, 102 kanadska dolarja in 30 ameriških ter kos suhega mesa. Kot je Gole povedal sodnikom, je najprej potrkal na vrata hiše, ker pa se ni nihče oglasil, je bil to znak, da lahko vlomi. Ukradene stvari je nato odnesel s seboj. Brivnik in slušalki je najprej zakopal, nato pa prodal nekemu Bojanu B. za uro; meso je po lastnem zatrjevanju vrgel psu, medtem ko je devize na ljubljanski železniški postaji zamenjal za dinarje. Gole je s tem dejanje v celoti priznal, enako kot ta-
TRČILA VLAK IN AVTO
RIBNICA — 16. septembra ob 7,15 je prišlo do hude prometne nesreče na križišču ceste in železnice v Dolenjih Lazih. Križišče nima zapornic, je pa označeno z opozorilnimi tablami in znaki. Osebni avto, ki ga je vozil 31-letni Branko Šenk, je trčil s tovornim vlakom, ki gaje iz smeri Ljubljane peljal Zvone Ucman z Malega Šlatnika pri Novem mestu. Šenk se je pri nesreči hudo poškodoval in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
UMRL MED PREVOZOM
DOBRUŠKA VAS — Na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom je prišlo v ponedeljek, 22. septembra, ob 5.05 do hude prometne nezgode, ki jo je zakrivila utrujenost voznika tovornjaka Vjeko-slava Paniana iz Petrovaradina. 40-letni Panian je za krmilom zaspal in zapeljal na levo stran ceste, takrat pa je po njej nasproti z osebnim avtomobilom pripeljal 48-letni Vinko Šmalc iz Ribnice. Po silovitem čelnem trčenju se je tovornjak prevrnil, takrat pa je iz ljubljanske smeri pripeljal 56-letni Franc Suho-dolnik iz Gorenje vasi in trčil v zadnji del prevrnjenega kesona. Poškodbe, ki jih je v nezgodi dobil Šmalc, so bile tako hude, da jim je podlegel med prevozom v bolnišnico, materialno škodo pa so ocenili na kar 6 milijonov 300 tisoč din.
Dvakrat plačana služba v IMV
Albin Pavlič si je dodaten zaslužek našel v krajah v IMV in prodaji ukradenih predmetov — Kazni Se za Viktorja Kokliča in Ivana Božiča
NOVO MESTO — Kako pogoste so kraje v novomeški IMV, po svoje zgovorno kažejo tudi dogajanja v razpravnih dvoranah novomeškega sodišča. Tokrat so se pred sodniki znašli kar štirje: 25-letni Albin Pavlič in 28-letni Viktor Koklič iz Novega mesta, 54-letni Ivan Božič iz Brusnic ter 29-letni Peter Gazvoda iz Malega Pod-ljubna, ki pa ga je sodišče oprostilo očitanega dejanja.
Glavna oseba te zgodbe je Albin ti. Med marcem in novembrom 1984
— gre torej za že precej stara dejanja
— je iz novomeške IMV odnesel kar 21 avtomobilskih gum različnih dimenzij za različne tipe osebnih avtomobilov, ob tem pa še žaromet in dušilec izpušne cevi za katrco, 4 kilograme zelene in 2 kilograma rdeče barve, 2 metlici za brisalce, komplet plastičnih okvirjev za R-4, zadnja vrata katrce, skupaj z Viktorjem Kokličem pa še 2 odbijača za vozilo R-4. Morda se komu vrednost vseh ukradenih predmetov 114.847,60 din ne bo zdela velika, a vedeti je treba, daje obračunana po cenah, ki so veljale, ko je bilo dejanje storjeno. Vse te stvari pa je Pavlič potem prodajal naprej, največ Viktorju Kokliču, ki je po ugotovitvah preiskave zanesljivo vedel, da gre za ukradene predmete, a jih je vseeno kupoval. Po svoje to potrjuje tudi dogodek iz oktobra 1984, ko je Koklič čakal pri tovarniški ograji.
Pavlič, delavec novomeške IMV, ki je ta »privilegij« znal dobro vnovči-
NEPREVIDNO NA PREDNOSTNO CESTO
STARA VAS — V nedeljo, 21. septembra, ob 16.10 uri je prišlo na cesti med Staro vasjo in Šentjernejem do hude prometne nesreče. 56-letni Pavel Kunštek z Rake seje peljal s športnim kolesom proti Šentjerneju, pri tem pa neprevidno zavil na prednostno cesto v trenutku, ko je po njej z osebnim avtom pripeljal 25-letni Marjan Brulc iz Gruč. Kljub zaviranju je bočno trčil v kolesarja, ki je potem padel na vozilo in razbil vetrobransko steklo, zatem pa obležal na vozišču. Hudo ranjenega Kunštka so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialno škodo pa so ocenili na 110.000 din.
Obračun na mostu
štirje delniški mladinci »gostovali« v Kočevju
KOČEVJE, MOZELJ — Te dni so kočevski miličniki predali sodniku za prekrške ovadbo zoperšti-ri polnoletne mladince iz sosednje hrvaške občine Delnice, ki so 6. septembra pretepali domačine kar sredi Kočevja, ha mostu pri cerkvi.
Vse skupaj se je začelo pravzaprav v Mozlju, kjer je nekdo iz te skupine hrvaških mladincev, v kateri so bili Josip Beljan, Miroslav Štimac, Željko Pleše in Nedeljko Lakotič, odtrgal ogledalo z osebnega avtomobila Iztoka Pogorelca iz Slovenske vasi pri Kočevju. Pogorelec se je s sopotnikom Andrejem Kostenom od-
peljal za njimi in jih dohitel prav na mostu v Kočevju. Bojeviti Del-ničani pa so začeli obračunavati s Kočevcema, da je bil promet na mostu skoraj zaprt. Takrat je pripeljal z avtom še Borut Hočevar, in ko je ustavil je Željko Pleše odprl vrata njegovega avtomobila in ga udaril. Ko je Hočevar stopil iz avta, so pristopili še ostali trije in ga začeli brcati in pretepati.
Nato je pripeljal še Dane Mrnjec iz Pirč, ki je tudi ustavil, nakar ga je najbolj bojetivi Željko Pleše tudi udaril v obraz. Mrnjec pa je vstopil v avtomobil in obvestil o vsem miličnike. Bojeviteži sojo zdaj popihali, vendar sojih miličniki v Dolgi vasi ujeli. Željka Plešeta so pridržali, ostale pa izpustili. Vsi se bodo zagovarjali pred sodnikom za prekrške.
J. P.
tvino v tovornjaku, le daje trdil, da ga je k temu nagovoril mladoletnik.
Gole je sodnikom skušal razložiti tudi razloge takšnega početja. Povedal je, da zaradi slabega vida ne dobi ustreznega zdravniškega spričevala, s katerim bi dobil službo, prav tako pa da mu je pri iskanju zaposlitve v oviro, da ga nikjer nočejo, češ da je že bil v zaporu. Šodišče izgovora ni moglo sprejeti, saj po zbranih podatkih Gole doslej ni pokazal prav nikakršnega zanimanja, da bi se zaposlil, pač pa je sleherno delo odklanjal. Sodišče pri odmeri kazni ni našlo kakšnih posebnih olajševalnih okoliščin in je Goletu za prvo tatvino odmerilo 1 leto, za vlom v hišo po poldrugo leto zapora, nato pa izreklo enotno kazen: dve leti zapora in povrnitev povzročene škode. Zoper sodbo seje Gole že pritožil.
B.	B.
Z AVTOM V DREVO
LOŠKI POTOK — Na ostrem ovinku ceste v bližini križišča za Mali log v Loškem potoku je prišlo 14. septembra zjutraj do hujše nesreče. Avtomobil, ki gaje vozil 26-letni Marko Benčina iz Kočevja, je zaneslo s ceste v drevo. Pri tem sta bila ranjena sopotnika Andrej Vilicer in Stane Kovač, oba iz Kočevja, avtomobil pa je popolnoma uničen inješkodeza okoli
1,5	milijona dinarjev.
Umora se ne spominja
Sojenje Ivanu Zupančiču, ki je obtožen umora  Ljudmile Zgonc Iz Salke vasi__________________
. KOČEVJE — 38-letnega Ivana Zupančiča iz Šalke vasi 105 pri Kočevju bremeni obtožba da je v stanju bistveno zmanjšane duševne prisotnosti 8. maja letos okoli 21. ure umoril 58-letno Ljudmilo Zgonc v njenem stanovanju v Stari cerkvi pri Kočevju.
Izvedenec dr. Tomaž Jančigaj, ki je opravil obdukcijo pokojnice, je na razpravi pred sodiščem v Kočevju 19. septembra povedal, da je bila izmed 17 raznih poškodb gotovo najhujša vreznina v vratno aorto, zaradi česar je ženska izkrvavela v 1 do
1,5	minute in vbodlina v srce, Ker so skoraj vse poškodbe na majhnem delu telesa in ker je med njimi le ena obrambnega značaja, je bila gotovo onesposobljena za obrambo in je najverjetneje ležala na tleh na hrbtu. Poškodbe so bile prizadejane z desno roko.
Obtoženec je sodnikom povedal, da je bil usodnega dne pijan, da ne ve, zakaj se je zvečer še enkrat vrnil k Zgončevi, in da se ne spominja drugega, kot da je prišel zvečer domov in rekel otrokoma, naj izključita televizor, nakar je zaspal, naslednje jutro pa je šel v službo. Na dodatna vprašanja predsednika sena-
ta peterice Blaža Volfa se je postopoma spomnil nekaterih podrobnosti.
Neposrednih prič dogodka ni bilo. Umor je bil odkrit šele po dveh dneh, tretji dan pa so po Zupančiča prišli miličniki. Obtožencev brat Anton je povedal, da se Ivan v času po umoru ni vedel nič nenavadno ne doma ne kje drugje. Sploh pa ni bil videti nič vznemirjen. Ni bil nagnjen h krvoločnosti, saj sam niti kure ali zajca ne bi zaklal.
Obtoženčev zagovornik je menil, da je potrebno zaslišati še tri priče in izvedenca-psihiatra prof. dr. Jožeta Lokarja.
Namestnik javnega tožilca je nasprotoval izvedbi teh dokazov, ker je menil, da je dejansko stanje dovolj razčiščeno. Sodni senat pa je po tajnem posvetu ugodil zagovorniku in bo nadaljevanje sodne razprave 10. oktobra, ko bo predvidoma izrečena tudi sodba. j. PRIMC
Ob petnajst tisoč delovnih ur
Alkohol kršitelj javnega reda in miru — Političnih prekrškov več, a vzrokov za preplah ni — Zaradi prekinitev dela Izgubljenih 14.681 ur
ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, TREBNJE — Čeprav bo večino kršiteljev javnega reda in miru prebudila šele jesen s trgatvijo, martinovanji in podobnimi »obredi«, pa tudi preostali del leta na Dolenjskem ni minil ravno v zatišju. O tem dovolj zgovorno priča podatek, daje bilo samo v prvem polletju obravnavanih 684 prekrškov, zaradi katerih je bilo ali je še v postopku 591 oseb. Gledano v celoti, so te številke nekoliko ugodnejše od lanskih, kar pa ne velja za novomeško območje, Šentjernej in Mokronog.
Slehernemu je verjetno jasno, da je več kot polovica prekrškov storjenih pod vplivom maliganov in v gostinskih lokalih, daleč največ (169) je bilo prepirov in kričanj, stokrat so se prepiri končali z modricami pod očmi in nekaj krvi, najbolj zaskrbljujoče v vsem tem pa je, daje bilo v letošnjih prvih šestih mesecih zabeleženih kar 71 primerov omalovaževanja uradnih oseb ali z drugimi besedami: napadov, takšnih in drugačnih, na miličnike. Na novomeški UNZ pravijo, da so v domala vseh primerih storilci Romi.
Med primeri, ki so v primeijavi z enakim lanskim obdobjem letos nekoliko porastli, so tudi prekrški s političnim obeležjem. Letos jih je
bilo na območju vseh štirih dolenjskih občin zabeleženih 13, sedem jih je ostalo neodkritih, v šestih primerih pa je bil zoper storilce sprožen postopek. Ob tem naj omenimo, da v nobenem primeru ni šlo za organizirano delovanje, pač pa so kršitve storili ljudje večidel pod vplivom alkohola.
In za konec še podatek, da seje v letošnjem prvem polletju število prekinitev dela od lanskih 3 povzpelo kar na 11, zabeženih pa je bilo tudi 30 primerov izražanja nezadovoljstva. Vzroki so seveda prenizki osebni dohodki in slaba obveščenost delavcev, kar pa je že bolj ali manj znana pesem, zato so
da mu Pavlič izroči uva odbijača. V nakupe ukradenih predmetov pa se je vpletel tudi Ivan Božič, ki je od Pavliča v aprilu in maju 1984 kupil 4 gume.
Na obravnavi sta tako Koklič kot Božič trdila, da nista vedela, da so predmeti ukradeni, a preiskava in sojenje sta pokazala drugače. In prav zaradi pogostih kraj v IMV se je senat sodišča odločil za dokaj visoke in nepogojne kazni. Tako je Albina Pavliča obsodil na 1 leto in 8 mesecev zapora, Viktorja Kokliča na 7 ter Ivana Božiča na 2 meseca zapora. Kot smo še uvodoma zapisali, je sodišče Petra Gazvodo, ki je bil obtožen, da naj bi od Pavliča v juliju 1984 kupil 5 avtomobilskih gum, oprostilo.
Sodba še ni pravnomočna.
B.	B.
Z delovnim strojem smrtno ranil sodelavca
Huda delovna nezgoda na delovišču Iskre na ______________Cikavl_____________
CIKAVA — 19. septembra je prišlo na delovišču na Cikavi do hude delovne nezgode, v kateri seje smrtno poškodoval 21-letni Novomeščan Fuad Grošič.
Na delovišču Iskre je tega dne z delovnim strojem delal 29-letni Mo-mčilo Krupljanin, zaposlen kot strojnik pri GIP Pionir Novo mesto.
Med zemeljskimi deli je ob vzvratni vožnji zapeljal z zadnjim kolesom preko jaška, v katerem je delal tudi 21-letni Grošič. Kolo delovnega stroja je Grošiča pritisnilo ob tla. Zaradi hudih poškodb so delavca nemudoma prepeljali v novomeško bolnišnico, naslednjega dne ob
19.30	pa je Fuad Grošič v bolnišnici podlegel hudim poškodbam.
Plačal 20, odpeljal 700 kg
Zaradi »iznajdljivosti« pred sodišče — Denarne kazni za Jakšeta in Volharja
NOVO MESTO — Nenavadna domislica je 47-letnega Mihaela Jakšeta s Težke vode in 51-letnega Ivana Volharja iz Novega Tnesta stala precej denarja. Senat novomeškega sodišča ju je namreč te dni obsodil na denarno kazen stotih tisočakov? Zakaj?
Jakše, ki je zaposlen v novomeški IMV, tovarni avtomobilov, je letošnjega aprila kot uslužbenec kupil 20 kilogramov odpadne pločevine, za katero je odštel 2.238 din. Kupljenega pa Jakše ni takoj odpeljal, sodnikom je trdil, da ni imel prevoza, pač pa je obiskal Ivana Volharja in ga poprosil, naj mu pločevino prepelje on. Še prej sta se dogovorila, da na prikolico, pripeto k osebnemu avtomobilu, ne bosta naložila le 20 kilogramov pločevine, pač pa toliko, kolikor bo mogoče. 23. aprila popoldne, ko je nadzor v tovarni manjši, sta se z osebnim avtomobilom in prikolico pripeljala na tovarniško dvorišče in tam s pomočjo viličarja naložila kar blizu 700 kilogramov odpadne pločevine, vredne najmanj 70.000 din. Brez večjih težav sta pločevino pripeljala mimo vratarja, smola pa je hotela, da ju je med vožnjo domov na Zagrebški cesti srečal vodja izmene
POIZKUS UMORA?
KOČEVJE — V nedeljo, 14. septembra, dopoldne sta se doma prepirala in pretepala 51-letni oče in 22-letni sin, oba F. J. Popoldne je prišel oče prijavit na postajo milice, da ga je sin pretepel. Miličniki sina tisto popoldne niso odkrili. Sin se je ob 20.30 vrnil domov, ko pa je vstopil v dnevno sobo, kjer je oče gledal televizijo, je oče pograbil s stola nož in zabodel sina v prsi. Ranjenca so nato odpeljali v klinični center v Ljubljano, očeta pa v pripor. Vzrok za to družinsko tragedijo še raziskujejo.
v tovarni Iven Perše ter ju opozoril, naj pločevino vrneta v tovarno. Jakše in Volhar se za opozorila nista zmenila, pač pa sta pločevino vrnila šele, ko so posredovali novomeški miličniki.
Na obravnavi sta sodnikom krajo zanikala. Jakše je trdil, da ga ob natovarjanju sploh ni bilo zraven in da ni opazil, daje na prikolici namesto 20 kar 670 kilogramov pločevine. Ta izgovor je seveda ovrgel voznik viličarja, ki je izjavil, daje bil Jakše ob natovarjanju zraven in da mu je celo pokazal, kateri kup pločevine mora naložiti. Nasprotno od Jakšeta pa je Volhar trdil sodnikom, kako je bil vseskozi prepričan, da je to pločevino zanj v svojem imenu kupil Jakše in torej ni mogel vedeti, da gre , za krajo.
Sodišče ob obilici dokazov izgovorom ni moglo verjeti, pač pa je oba obsodilo na denarno kazen plačila 100 tisočakov, pri tem pa jima je štelo v olajšilno okoliščino, da doslej še nista bila kaznovana in skrbita za družini.
morda bolj kot to zanimivi naslednji podatki. Da je namreč v delovnih organizacijah na Dolenjskem, kjer so delavci izražali nezadovoljstvo, kot se pač temu pojavu uradno reče,
11.856 zaposlenih, da je v »direktnem« izražanju nezadovoljstev nastopilo 4.412 delavcev, medtem ko je v prekinitvah dela sodelovalo (po domače bi rekli stavkalo) 2.394 zaposlenih. In še ta številka v premislek: zaradi prekinitev delaje bilo v letošnjih šestih mesecih na Dolenjskem izgubljenih 14.681 delovnih ur-	B.	BUDJA
PO DOLENJSKI DE2EU
• Neznanec je v noči na minulo soboto vlomil v vikend Marije Ku-šljan iz Šentjerneja in si omjslil nočno predstavo ob videorekorderju. Očitno pa je bila noč za ogled vseh kaset prekratka, zato je pograbil videorekorder in 13 videokaset ter z vso tehniko izginil v megleno jutro. Kje je s predstavo nadaljeval, še ni znano.
• Medtem ko so rokometaši Črnomlja in Ponikev bili ogorčen boj za točke v republiški ligi, se je pred športno dvorano v Črnomlju potil še nekdo, neznanec namreč, ki mu je uspelo neopazno zmakniti kolo z motorjem, last Marjana Na-godeta. Veselje nad zmago domačih rokometašev je tako zanj trajalo le do prihoda iz športne dvorane.
• Nenavadna zgodba je prejšnji teden zakrožila po Novem mestu, da je namreč neki gostilničar iz bližnje okolice na raženj namesto jagenjčka nataknil pravega pravcatega psa in da so morali inšpektorji lokal zapreti. Mini preiskava je pokazala, da je vest prišla v javnost zato, ker si je nekdo hotel za v bodoče zagotoviti neomejene količine pečenke. Podobno, kot je lani storil neki navdušeni novomeški gobar, ki je v javnost dokaj uspešno lansiral vest, da so dolenjske gobe okužene s steklino. Jurčke je bilo tiste dni bojda moč najti tudi na gozdni cesti.
NEPREVIDNOST IN SLABE ZAVORE — V soboto ob 10.20 se je 35-letna Anica Mežan iz Trebnjega peljala z osebnim avtom z bencinskega servisa v Mokronogu do križišča s cesto Trebnje—Mokronog. Ko je zavijala v križišče, se ni prepričala, ali je cesta prosta, tako daje prišlo do trčenja. Po prednostni cesti je namreč pripeljal z osebnim avtom 33-letni Andre; K z Mirne. Čeprav je Mežanova zav.. ji to zaradi slabih zavor ni najbolje uspelo, tako da je prišlo do nezgode, v kateri se je lažje poškodoval sopotnik Mežanove Karel Vitman iz Mokronoga. Materialno škodo so ocenili na 250 tisočakov.
ČRNOMELJ — 33-letni Milan Koletič iz Črnomlja se je 16. septembra ob 7.45 peljal na kolesu z motorjem po Ulici 21. oktobra proti križišču s Kolodvorsko cesto. Med vožnjo mu je nenadoma iz stranske na prednostno pot zapeljal z osebnim avtomobilom 31-Ietni Josip Luič iz Črnomlja. Čeprav se je Koletič umikal, se trčenju ' mogel ogniti: s sopotnico Mileno jletič sta padla, pri čemer se je motorist huje poškodoval, sopotnica pa laže. Koletiča so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
: ^
Sobota bo dan karateja
V novomeški športni dvorani bo v soboto od 10. ure naprej tekmovanje za pokal prvakov
NOVO MESTO — V soboto ob 10. uri se bo v Novem mestu pričelo veliko mednarodno tekmovanje za pokal evropskih prvakov v kontaktnih in borilnih veličinah v semmi in full eontactu ter katah za dekleta. Organizatorja sta Karate klub Novo mesto in Zveza za kontaktni šport Jugoslavije.
Kot smo na kratko že poročali, so se organizatorju prijavili tekmovalci iz Zahodne Nemčije, Italije, Belgije, Francije, Grčije, Španije, Nizozemske in Jugoslavije. Najprej bodo dopoldne na'sporedu kvalifikacijski boji. medtem ko se bodo finalni obračuni pričeli ob 18. uri. Omenjamo kot zanimivost, da bo tekmovanju prisostvoval tudi predsednik mednarodne organizacije za borilne in kontaktne športe Edu Hemar, nosilec črnega pasu 6. stopnje, prav tako pa tudi podpredsednik združenja, Italijan Damiano Calo. Posebna gosta večera bosta svetovni prvak Vjekoslav Šafranič in trener prof. dr. Branko Kuleš. Organizatorji ^pripravljajo v odmorih med posa-
meznimi borbami tudi demonstracijo karateja in veščin samoobrambe v sodelovanju s pokrajinskim štabom TO Novo mesto.
Znana so tudi imena tekmovalcev, ki bodo v soboto branili barve jugoslovanske rezprezen-tance. Poleg Zagrebčana Radiča in Pelivana iz Livna so v ekipi kar trije Novomeščani: Dragan Sarič, Franjo Skok in Šemso Šehič, medtem ko bosta v demonstracijskih nastopih na parket stopili še Novomeščanki Alenka Kirn in Darinka Hren. Ljubitelje tega športa bodo v soboto zanesljivo prišli na svoj račun, vstopnice pa bodo obiskovalcem na voljo dve uri pred pričetkom tekmovanj v novomeški športni dvorani.
Atleti Iskre na pragu I. lige
Novomeški atleti za las zgrešili uvrstitev med osem najboljših ekip
Atleti Iskre bodo lahko v svoj bilten zapisali, da so letos za manj kot 1 odstotek zgrešili možnost, da bi se borili za vstop med osem najboljših seniorskih moštev v državi. Po drugem, zadnjem kolu so imeli enako število ekipnih točk kot TAM iz Maribora (10), zato so sešteli še posamične točke iz obeh kol. V tem seštevku so zmagali Mariborčani s 105:104.
Pravzaprav je Iskra ostala brez naslova ekipnega republiškega prvaka zaradi organizacijskega spodrsljaja, še bolj pa zaradi smole na samem tekmovanju. Potem, ko na tekmo ni prišel tekač na 1500 m. je vodja moštva odločil, da bo po teku na 400 m Žulič nastopil tudi v teku na 1500 m. Dovolj bi bilo, da bi prišel do cilja in s tem osvojil točko, ki je bila letos tako dragocena. Toda starter je tekače na 1500 m spustil 2 minuli prezgodaj in ko je — po urniku točno — na start prišel Novomeščan, so bili tekmeci že na poti. Točko pa je nesrečno izgubil tudi Matjaž Zupančič, ki se mu je med tekom na 110 m z ovirami sezula sprinterica. Tako je doživel svoj edini letošnji poraz v mladinski konkurenci.
Kljub smoli, ki je pestila tudi žensko ekipo (Hrastarjeva ni preskočila zače-
VISOKA ZMAGA RIBNICE
RIBNICA — V nedeljo seje pričelo prvenstvo tudi v dolenjski nogometni ligi. Na enem zanimivejših srečanj so nogometaši Ribnice doma ugnali enajsterico Straže s 4:0 (2:0). Strelca zadetkov sta bila J. Nosan 3 in Nanič 1.
M. G-č.
SLAVNOSTNI TURNIR METLIČANOM
IVANČNA GORICA — V počastitev trebanjskega občinskega praznika je bil pred dnevi na Čoževem kegljišču tradicionalni kegljaški turnir. Vrsta Metlike je ponovila lanski uspeh in zmagala ter se tako uvrstila v sklepni del republiškega tekmovanja ta jugoslovanski pokal. Vrstni rod: 1. Metlika 792, 2. Rudar Črnomelj 772, 3. Mercator Trebnje 738. Na prvenstvu Dolenjske vodi sedaj Metlika s 1.672 podrtimi keglji, sledijo pa Rudar 1.550, Mercator 1.490 in Novo mesto 777.
N. GOLEŠ
V Ribnici drevi derbi
Zaostalo srečanje 2. kola med Inlesom in STT Rudarjem bo drevi ob 19. uri — Prve točke Črnomlja
Zaradi nastopanja igralcev in igralk nekaterih slovenskih klubov v raznih reprezentancah je bilo minulo soboto odigrano vsega nekaj srečanj 2. kola v moški in ženski republiški ligi. Domala vsi dolenjski klubi, izjemi sta le Črnomelj in Ponikve, so tako v soboto počivali, zaostala srečanja pa se igrajo prav te dni.
ČRNOMELJ — DVZ PONIKVE 20:18 (12:9) — V derbiju dolenjskih ekip so Črnomaljci, novinci v I. republiški ligi, zasluženo prišli do prvih prvenstvenih točk. Že prejšnjo soboto so igralci Črnomlja v Ajdovščini dokazali, da bodo izredno trd oreh za marsikaterega nasprotnika, po tem kolu pa je že povsem na dlani, da se Belokranjci ne bodo borili zgolj za obstanek v ligi.
ČRNOMELJ: M. Papež 5, Kavšek, Hudenja 4; Novak 3, Možina 1, J. Papež 2, Cvetič, Adlešič 5, Stariha, Pezdirc, Kmetič.
DVZ PONIKVE: Jambrovič, Bambič 2, Fink 1, M. Strnad 7, D. Strnad 3,
Bele državni prvak med mladinci
Izreden uspeh mladega novomeškega strelca
OSIJEK — Minulo soboto in nedeljo je bilo na strelišču Pampah v Osijeku letošnje državno prvenstvo v streljanju z malokalibrsko serijsko puško in pištolo ter z vojaško puško, ki se ga je udeležilo preko 400 strelcev, med njimi šest slovenskih ekip. Mlademu, komaj 18-letnemu Mirku Beletu iz Žabje vasi pri Novem mestu je nastop v Osijeku prinesel izreden uspeh, postal je namreč državni prvak med mladinci v streljanju z malokalibrsko pištolo.
Da je Bele v dobri formi, je pokazal že pred štirinajstimi dnevi, ko si je v Ljubljani pristreljal naslov republiškega prvaka, ob tem pa je s 482 krogi postavil tudi nov rekord Slovenije. Tokrat je v .Osijeku dobro streljanje ponovil. Dosegel je popolnoma enak rezultat kot v Ljubljani in tako izenačil republiški rekord, zlato odličje pa si je priboril kar s pet krogi prednosti pred drugouvrščenim Damjanovičem iz Čačka. Pred Beletom, ki je sicer zaposlen v obrtni delavnici v Stopičah, je tako še lepa prihodnost in upati je, da bo podobne rezultate dosegel tudi v članskih kategorijah.
MINI KEGLJANJE ZA REPUBLIŠKE NASLOVE
NOVO MESTO — Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Novo mesto je te dni organizirala 6. republiško prvenstvo v mini kegljanju za slepe in slabovidne. V ekipnem seštevku je zmagala vrsta Kranja pred ekipami Kopra, Maribora, Novega mesta, Celja in Postojne, medtem ko so bili v posamični razvrstitvi doseženi naslednji rezultati: kategorija A: 1. Mramor (Celje), 3. Furlan, 11. Malnarič (obe Novo mesto); kategorija B: 1. Jug — Kopač (Kranj), 12. Pate, 14. Skube in 15. Gošnik (vse Novo mesto). Tekmovanje so omogočile delovne organizacije Krka, Labod, Novoles, Novoteks, KZ, Ljubljanske mlekarne, Mercator-tozd Standard, Beti in novomeški GG.
ŠOLSKI SPORI /A REKREACIJA
Drab, Podgoršek 5. Škantelj, Prijatelj, B. Strnad, A. Strnad.
Omenimo, da bo zaostalo srečanje 2. kola med Inlesom in STT Rudarjem, ki pomeni derbi tega tedna, danes ob 19. uri v dvorani ribniškega športnega centra. Po porazu s Prulami v prvem kolu Ribničani morajo zmagati, če hočejo upravičiti vlogo favorita v tem prvenstvu, z Rudarjem pa imajo neporavnane ■ račune še iz prejšnjega prvenstva, ko jih je ta nasprotnik prikrajšal za naslov prvaka. Delo Inlesa bo drevi sila otežkočeno, saj ne bosta nastopila dva najboljša igralca J. Ilc in Karpov, ki sta v tekmi s Prulami dobila rdeča kartona.
Te dni šobila odigrana tudi zaostala srečanja v ženski ligi: Polana— Iskra, Mlinotest — Novo mesto in Itas Kočevje — Burja, že v soboto pa bo na sporedu redno 3. kolo. V moški konkurenci so pari: Ajdovščina — Inles, DVZ Ponikve — Prule, Šoštanj — Črnomelj, itd., medtem ko bodo pri ženskah igrali: Iskra — Itas Kočevje, Novo mesto — Polana, itd.
Slabo na balkanskem prvenstvu
V posamični vožnji najboljši Bojane na 8. mestu
NOVO MESTO — V bolgarskem Kazanlaku se je minuli petek končalo letošnje balkansko kolesarsko prvenstvo. Po lanskem izrednem uspehu naših kolesarjev na dolenjskih cestah tokrat rezultatov še zdaleč niso ponovili. Resda je na pot odšla druga članska postava naših kolesarjev, v kateri sta bila tudi kolesarja novomeške Krke Branko Bojane in Jože Smole, vendar takšnega neuspeha ni nihče pričakoval.
Jugoslovani so načrte izpolnili le v ekipni vožnji (vozila sta tudi Bojane in Smole), kjer so ponovili lanski rezultat (2. mesto), lahko pa bi se celo kosali z Bolgari za zlato, če jih ne bi ustavil padec. Pravi polom jugoslovanskih kolesarjev pa je bil posamičen nastop. Po odstopih Penka, Malenška in Smoleta je bil v izredno slabih vremenskih razmerah najboljši Jugoslovan Branko Bojane na 8. mestu s preko 18 minutami zaostanka za zmagovalcem Stajkovim.
Veliko bolje so se odrezali mladinci. V ekipni vožnji so osvojili zlato medaljo, za katero je brez dvoma zaslužen tudi član novomeške Krke Marko Kruljac, medtem ko je v posamični konkurenci zmaga pripadla Ječniku iz kranjske Save.
• Že tradicionalni vsakoletni jesenski kros za občinske naslove bo v četrtek, 2. oktobra, ob 15. uri na stadionu Bratstva in enotnosti v Novem mestu. Organizator pričakuje udeležbo preko 500 mladih tekačev, pa čeprav letos veteranske kategorije ne bodo nastopile.
• Strokovni svet za šport v šolah pri novomeški ZTKO je že izdelal jesenski program aktivnosti, ki obsega tekmovanja v malem nogometu, namiznem tenisu, streljanju in pionirskem košarkarskem festivalu. '
• Lani tako uspešna pionirska atletska olimpiada bo posfala tradicionalna prireditev. Letos bo na sporedu že 29. septembra, kose bodo učenci osnovnih šol novomeške občine med 8. in 13. uro merili v več disciplinah.
• Iztekajoče se leto je prineslo šolskemu športu velike uspehe. V predstavitvi dejavnosti SŠD, ki se je je udeležilo 12 osnovnih in 4 šole usmerjenega izobraževanja, so zlate plakete osvojile OŠ Katja Rupena, Baza 20 iz Dolenjskih Toplic, Šentjernej, Grm in Bršljin, med srednjimi šolami pa SŠPTNU in SŠTZU.
• Republiška šolska tekmovanja so prinesla vrsto izrednih dosežkov. Tako so postale'pionirke iz Dolenjskih Toplic najboljše v republiki, fantje iz iste osnovne Šole šobili tretji, mladinci SŠTZU so zmagali, enako mladinke izSSPTNU, mladinci te šoleso bili tretji, mladinke SŠTZU pa pete v republiki. Pionirji ZOŠ Novo mesto šo zmagovalci odbojkarskega turnirja, prav tako mladinci SŠPTNU, v rokometu je hila občinska pionirska selekcija — nosilec je bila OS Šentjernej — druga, v gimnastiki je bila ekipa mladink SŠPTNU prva, da uspehov v košarki, namiznem tenisu, nogometu in streljanju ne naštevamo.
• Takšni rezultati so seveda posledica izredno vestnega in predanega dela mentorjev v osnovnih in srednjih šolah, predvsem Milana Simuniča, Majde
.Križe, Adija Štora, Silva Kopača, Jožeta Fifolta in Slavoljuba Papadiča, ki so za svoje delo tudi prejeli pnznaflje.
tne višine), pa so atleti Iskre v ligaškem tekmovanju nastopili uspešno. V Novi Gorici je najboljši rezultat tekmovanja dosegel skakalec v višino Lapanje z 211 cm in osvojil Iskrino plaketo. Svojim nekdanjim rezultatom. s katerimi je zmagoval na zveznih tekmovanjih in nastopal v državni reprezentanci, se je še za korak približal Boris Okleščen, ki je disk vrgel kar 50,76 m in za 8 m premagal naslednjega najboljšega. Zmagal je tudi Cujnik, ki ga še vedno pesti poškodba tetive. Novo kopje je vrgel 67,62 m.
Presenetljivo hiter je bil v svojem prvem poskusu na 200 m skakalec v daljino Hrvoje Petkovič. Dosegel je letos najboljši čas na Dolenjskem 22,9 s in osebni rekord.
Ostali rezultati: 100 m: Grahek 11,6 s; 400 m: Žulič 50,1; 3000 m: Fabjan 8:40,2; daljina: Tekstor 656; krogla: Cujnik 14,40 m; 110 m ov.: Zupančič 15.35 s; 4x100 m Iskra 44,1 s.
Dekleta so osvojila peto mesto. V metu kopja je zmagala Šaša Derganc s 35,12 m. Ostali rezultati: 100 m: Žujta-nčič 13,8 s;200 m: Zupančič 27,1 s;400 m: Vidmar 62,0 s; 800 m: Kastelic 2:22,8; 100 m ov.: Eržen 15,7s;daljina: Eržen 517 cm; disk: Derganc 29,20 m; 4 x 100 m 52,6 s.
Novomeška moška ekipa bo prihodnje leto nastopala precej oslabljena. Takoj po nastopu v Novi Gorici je namreč odšel v JLA državni reprezentant v teku na 3000 m, Matjaž Fabjan, nekaj dni pred njim pa sta vojaško suknjo oblekla tudi Vidmar in Saje. Zato bo v moštvenem finalu državnega prvenstva za mladince, kamor so se
atleti Iskre uvrstili kot drugi, težko braniti visoko mesto, ki so ga mladinci letos v drugi — pokalni — obliki tekmovanja že enkrat dosegli. To je naslovdržavnih podprvakov.
J. P.
MLADI OBETAJO — Odbojkarji novomeškega Pionirja (svetli dres) so na sobotnem turnirju za »Pokal prijateljstva« pokazali dobro igro, kar je za mlado vrsto seveda spodbudno pred startom prvenstva v II. zvezni ligi. Na posnetku je iz odločilnega seta srečanja med Pionirjem in Valom, ki so ga dobili gostitelji z 2—1. (Foto: B. Budja)
Jubilejni turnir Bledu
Dobra igra novomeških odbojkarjev na 20. turnirju za »Pokal prijateljstva« — Klonili le v finalu
REPUBLIŠKI REKORD ŠIMUNIČA
SARAJEVO — Milan Šimunič, veteran dolenjske in slovenske atletike, je kdove kolikič v nedeljo znova dokazal, da ni za v staro šaro. V drugem kolu ekipnega državnega atletskega prvenstva v Sarajevu je namreč v troskoku skočil sijajnih 16,17 metra in tako postavil nov republiški rekord in seveda prepričljivo zmagal. Na zaključku svoje bogate kariere je Šimunič tako dosegel svoj najboljši rezultat in res je škoda, da zaradi spleta nesrečnih okoliščin ni skakal tudi na balkanskem prvensttvu v Ljubljani. Sicer pa o vsem tem kaj več prihodnjič.
BO OMERZEL UGNAL PAVLICA?
KRŠKO — Na Stadionu Matije Gubca v Krškem pričakuje v nedeljo ob 15. uri domače Avto-moto društvo spet dober obisk ljubiteljev speedwaya, kajti Krčani so organizatorji zadnje, odločilne dirke za državno prvenstvo posameznikov. Škoda je sicer za privržence aktualnega državnega prvaka Krčana Kreša Omerzela in seveda tudi zanj, da zaradi poškodbe pred časom v Lendavi ni mogel braniti naslova. Zvonko Pavlic, eden najboljših mož jugoslovanskega speedwaya že nekaj zadnjih let, si je pred Omerzelom nabral že tolikšno prednost, da imaj tokrat vsaj glede najhujšega tek-' meca mirno spanje. Omerzel pa bo na domači stezi gotovo spet skušal dokazati, da je hitrejši in boljši od Preložana, zato bo ta dvoboj poslastica zadnje dirke za državno prvenstvo v speedwayu.
NOVO MESTO — V športni dvorani pod Marofom ter telovadnicah osnovnih šol na Grmu in v Šmihelu je minulo soboto potekal jubilejni 20. odbojkarski turnir za »Pokal prijateljstva«, na katerem je nastopilo 12 ekip iz Slovenije, Hrvatske in zamejstva. V ženski konkurenci so moči merile vrste Bleda, Reke, ZSŠDI iz Trsta, Marčane, Nove Gorice in Mebla, pri fantih pa ekipe Vala, Opatije, Reke, Bora iz Trsta, Bleda in domačega Pionirja.
Novomeški odbojkarji, ki jim je bila to ena zadnjih preizkušenj pred startom v II. zvezni ligi, so navzlic izredno pomlajeni ekipi pokazali dobro igro, v kateri so se izkazali Prah, Petkovič in veteran Babnik, prvič pa je po daljšem premoru zaradi služenja vojaškega roka stopil na parket tudi Bojan Brulec.
Rezultati, moški: Pionir—Val (Gorica) 2:1, Opatija—Pionir 0:2,
Val—Opatija 1:2, Reka—Bor (Trst), 2:0, Bled—Reka 2:1, Bor—Bled 0:2. V boju za 1. mesto je Bled ugnal Pionirja s 3:0 (9, 11, 7), tako da je končni vrstni red takšen: 1. Bled, 2. Pionir, 3. Reka, 4. Opatija,
5. in 6. mesto Val in Bor.
Ženske: SZŠDI (Trst)—Bled 0:2, Reka.ZSŠDI 2:0, Nova Gorica—Meblo 2:0. V tekmi za 1. mesto je Nova Gorica premalaga Reko 3:1 (-12,6.9,5), v boju
SAMI PREBELILI
RIBNICA — Predračun za beljenje dvorane v športnem centru v Ribnici je znašal 500.000 din. Ker pa denarja ni ne pri ZTKO ne pri upravi športnih objektov, so te dni zavihali rokave in prijeli za čopiče kar rokometaši republiškega ligaša Inlesa. Pod vddstvom svojega kapetana ekipe Janeza Ilca so v treh dneh prebelili prostore, seveda brezplačno.
M.G-č
za 3. mesto pa je bil Meblo boljši od Bleda, tako da je bil vrstni red takšen: 1. Nova Gorica, 2. Reka, 3. Meblo, 4. Bled, 5. ZSŠDI, 6. Marčana.
PIONIR
MOTORISTI V NEMČIJO NA SP
Po uspešnem zaključku držat nega prvenstva, kjer je že drugi osvojil naslov najboljšega v Juge slaviji v razredu do 125 ccm, čak novomeškega dirkača Robert Hmeljaka še ena velika mednaroc na preizkušnja: v soboto in nedelj se bo pomeril s svetovno elito n zadnji letošnji dirki za svetovn prvenstvo v Hockenheimu v Z1 Nemčiji. Pričakovati je izredn močno udeležbo, saj so naciona na prvenstva po večini že zaključt na. Našemu prvaku je nevarn predvsem množica odličnih nerr ških dirkačev, ki bodo na dc mačem dirkališču v izdatni števi čni premoči, tako da bo za Hmt ljaka velik uspeh že sama uvrstite na zaključno dirko. V Nemčijo b odpotoval tudi trebanjski dirka Branko Rokavec, oba pa bo sprt mljal izkušeni veteran v hitrot: nem motociklizmu, Novomešča Lojze Pavlič.	m, g
IZ MILANA S TRETJIM MESTOM
KOČEVJE — Rokometašice kočevskega Itasa so konec minulega tedna nastopile na močnem menarodnem turnirju v okolici italijanskega Milana. Dekleta sov konkurenci petih ekip zasedle 3. mesto, v svojih vrstah pa so imele najboljšo strelko turnirja S. Jerič z 39 zadetki. Še rezultati Kočevk: Itas — Macchi 22:32, ItaS — Sicatti 15:18, Itas — Sarri 30:19 in Itas — Burja 26:24.
M. G-č.
NOVOMEŠKI ATLETI OB VRBSKEM JEZERU
NOVO MESTO — Skupina novomeških atletov se je 21. septembra udeležila tretjega teka okoli Vrbskega jezera ha Koroškem. V konkurenci tekačev iz Avstrije, Nemčije, Italije in Jugoslavije je pri pionirjih Dragan zasedel 3. mesto, Brajinc je bil 4. in Retelj 6. V članskem teku na 10 milj je Škedelj — Močivnik zasedel 8. mesto, medtem ko Novomeščani v osrednji disciplini, maratonu, niso imeli predstavnika.
Primanjkuje jim zunanjih igralcev
RK Krmelj računa v 2. SRL vzhod na prvo polovico lestvice
KRMELJ — Krmeljski rokometaši so uspešno pričeli letošnjo tekmovalno sezono v 2. slovenski rokometni ligi — vzhod, saj so Dobovo premagali z 20 : 17. »Vsi fantje so igrami dobro. Očitno smo kar dobro uigrali moštvo med pripravami,« pravi novi trener RK Krmelj Bojan Lužar.
Ta 27-letni absolvent ljubljanske Fakultete za telesno kulturo je za krmilom krmeljskega prvega moštva komaj dva meseca. Pri vodenju tekem mu pomagata vodja strokovnega teama Milan Papež in Janez Mirt. kije že doslej delal z različnimi selekcijami, odslej pa naj bi se posebno posvetil pionirjem.
Priprave v obmorskem letovišču Pacug pri Piranu je omogočila domača temeljna organizacija Metalne, žene rokometašev pa so fantom kuhale, tako da je bilo vse kar se da poceni, primerno pač zmeraj polprazni klubski blagajni. Petdnevne priprave so potekale v nadvse marljivem izpolnjevanju
navodil strokovnega vodstva, igralci pa so pridobili precej kondicije.
Polovica krmeljske ekipe še ni oblekla vojaške suknje. Za moštvo igrajo tudi fantje iz Šentjanža, Tržišča in Mokronoga. Od tod prihaja tudi najboljši igralec, center Miha Bergant. »Sploh pa nam primanjkuje dobrih zunanjih igralcev, pojasni problem, ker ni dovolj visokih fantov v ekipi, trener Lužar. Predsednik RK Krmelj Franc Bastardi pa doda: »Kljub temu da pojdeta dva igralca v JLA, so fantje od avgusta na treningih, ki jih obiskuje okoli 20 članov in mladincev, resno poprijeli. Upamo, da se bomo uvrstili vsaj v prvo polovico lestvice.«
P. PERC
Bojan Lužar
V soboto tek po dolenjskih Benetkah
Na sporedu bo kar 21 kategorij — Start ob 15.
______________url___________■
KOSTANJEVICA — V soboto, 27. septembra, organizira ŠD Partizan iz Kostanjevice že 6. tradicionalni množični »Tek po ulicah dolenjskih Benetk«. Prireditev se bo pričela ob 15. uri, pokrovitelj tekov pa je tamkajšnja krajevna skupnost.
V tekmovalnem delu prireditve je razpisanih kar 21 kategorij, od cicibanov in cicibank, ki bodo tekli na 400 metrov dolgi progi, do starejših mladink in mladincev, ki bodo tekli na štirikrat daljši progi, medtem ko bodo v množičnem teku na 4 kilometre sodelovali pionirji in pionirke, mladinci in mladinke, člani in članice, veteranke ter mlajši in starejši veterani. Poimenske prijave je potrebno poslati najkasneje do jutri, 26. septembra, na OŠ Jože Gorjup Kostanjevica, medtem ko bo razpored tekov znan na dan tekmovanja. Kot zanimivost naj omenimo, da ima rekord proge tnn-ožičnega teka na 400 metrov še vedno Miro Vindiš iz AK Ptuj z rezultatom 11:24,6.
Za vse najboljše 40 seveda pripravljeni pokali, medalje*in diplome, vsakega udeleženca pa čaka spominska značka »Teka po ulicah dolenjskih Benetk«.
VITEZIČ V PRVI SKUPINI
MENGEŠ — Ob pričetku nove namiznoteniške sezone je bil pred dnevi v Mengšu pionirski kvalifikacijski turnir. Na osnovi rezultatov tega turnirja se pionirji razvrščajo v kakovostne skupine za nadaljnja tekmovanja v republiki. Prav zato je uspeh mladega člana NTK Novo mesto Alana Vit-eziča toliko bolj razveseljiv: med 120 nastopajočimi je zasedel 2. mesto, kar pomeni, da bo v tekmovalni sezoni 1986/87 tekmoval v I. skupini.
		
		
emona commerce
tozd globus
emona dolenjka
68000 novo mesto, glavni trg št. 28
obveščata svoje kupce, da opravlja Emona Dolenjka konsignacijsko prodajo v trgovini na Kidričevem trgu št. 1 v Novem mestu. NORDMENDE, ORION, HUSOVARNA, CAR-NIELLI, EMPISAL iz zastopniškega programa Emona Commerce — tozd Globus Ljubljana. TV sprejemniki, HI-FI, radiokasetofoni, video naprave, šivalni in pletilni stroji, dvokolesa, itd. Pojasnila v prodajalni osebno ali po telefonu (068) 22-395.
A
V7
in
«C| agrotehnika-gruda
n sni n liuhliana titova 38-40
Delovna organizacija AGROTEHNIKA — GRUDA, proizvodnja, notranja in zunanja trgovina, servisi, n. sol. o., Ljubljana, Titova 38 — 40
Komisija za delovna razmerja TOZD PROIZVODNJA, n. sol. o.
Ljubljana, Titova 40
objavlja prosta dela in naloge v pitališču govedi —
— farmi v Globokem pri Brežicah:
VZDRŽEVALEC MEHANIZACIJE — HRANILEC IN OSKRBOVALEC ŽIVINE
Pogoj: končana IV. stopnja izobrazbe — mehanik kmetijskih strojev, opravljen izpit za vožnjo traktorja ter 2 leti delovnih izkušenj,
Deloyno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Pismene vloge sprejema DSSS kadrovska služba Ljubljana, Titova 38, 8 dni po objavi.
Kandidate bomo obvestili v 10 dneh po izbiri.
785/39-86
Komisija za medsebojna delovna razmerja pri Oš Gorjanskega bataljona v Podbočju
objavlja prosta dela in naloge:
— snažilke za nedoločen čas
Nastop dela takoj ali po dogovoru POGOJI: osnovnošolska izobrazba in trimesečno poskusno delo.
i
OD po samoupravnem sporazumu.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Oš Gorjanskega bataljona, Podbočje, komisiji za medsebojna delovna razmerja.
O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 15 dneh po preteku razpisnega roka.
788/39-86
metalna
Komisija za delovna razmerja pri »Metalni« Maribor, TOZD Tovarna lahkih konstrukcij Krmelj,
objavlja prosta dela in naloge
SAMOSTOJNO REZKANJE
(1 delavec)
fr
Pogoji:
— 3-letna šola tehniške smeri (strojništvo
— 1 leto delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah
— odslužen vojaški rok
Delavec bo opravljal dela na HVS (horizontalnem vrtalnem stroju).
Dela in naloge združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo 3 mesece.
Rok za prijavo je 8 dni po objavi, obvestilo o izbiri 15 dni.
Pisne prijave z dokazili pošljite na naslov:
»Metalna«Maribor TOZD Tovarna lahkih konstrukcij 68296 Krmelj
786/39-86
GIP
PONira
IMOVO MESTO
DSSS objavlja prosta dela in naloge:
1.	samostojni tehnolog VPD
Pogoji: končana VI. stopnja strokovne izobrazbe — varnosti, inženir s predizobrazbo gradnje, elektro strojne ali rudarske stroke, opravljen strokovni izpit iz VPD ter najmanj 5 let delovnih izkušenj.
Kandidat bo sprejet v delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s pogojem 3-mesečnega poskusnega dela.
Prošnje z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj dostavite v 15 dneh na naslov: GIP PIONIR NOVO MESTO, kadrovski oddelek DSSS, Kettejev drevored 37, 68000 NOVO MESTO.
787/39-86
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
KOMPASOVA ZIMA 1986/87
že v prodaji
JUGOSLAVIJA: Kranjska gora, Gozd Martuljk, Podkoren, Planica, Mojstrana, Bohinjska Bistrica, Bohinj, Bled, Pokljuka, Ljubelj, Jezersko, Stari vrh, Preddvor, Krvavec, Kamnik, Velika Planina, Logarska dolina, Golte, Slovenjg-radec, Rogla, mariborsko Pohorje, Cerkno, Črni vrh, Tolmin, Kobarid, Most na Soči, Bovec, Jahorina, Bjelašnica, Brezovica (Šar planina), Popova Šapka.
FRANCIJA: Avoriaz, Val Thorens, Les Menuires, Val d’lsere, Chamonix, La Plagne.
ANDORA: Ordino.
ITALIJA: Olang, Oberolang, Mitterolang, Niederolang, St. Martino, Pampeago, Obereggen, Falcade, Alleghe. AVSTRIJA: Bad Kleinkirchheim, Mallnitz.
ČSSR: Pec pod Snežkou.
SNEŽNI KLUB KOMPAS: Bovec, Mallnitz.
JESEN — ZIMA — POMLAD 1986/87: Morje, zdravilišča, kmečki turizem, kontinentalni predeli.
Programi so na voljo v poslovalnicah Kompasa, kjer dobite tudi potrebne informacije.
KOMPAS NOVO MESTO: tel. 068/21-333, 23-404 KOMPAS KRŠKO: tel. 068/72-109 KOMPAS RIBNICA: tel. 061/861-488
im
NOVOTEKS
NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n.sol.o. Foersterjeva 10, Novo mesto
želi zaposliti
večje število strojnih ključavničarjev za delo v treh izmenah za opravljanje del in nalog:
vzdrževalec strojev Pogoji:
— poklicna šola ustrezne smeri
— odslužen vojaški rok
Zaposlitev je za nedoločen čas. Zainteresirani kandidati naj oddajo pisne prijave na naslov: NOVOTEKS, test. tov., n.sol.o., Foersterjeva 10, Novo mesto, kadrovski oddelek.
794/39-86
OSNOVNA ŠOLA RAKA
objavlja po sklepu delovne skupnosti
JAVNO LICITACIJO
za odprodajo kombibusa IMV 2200 D, letnik 1979, prevoženih 180 000 km, v voznem stanju Izklicna cena 1.100.000 din.
Javna licitacija bo v petek, 3. oktobra, ob 14. uri na dvorišču OŠ Raka. Na licitaciji lahko sodelujejo fizične in pravne osebe. Pred licitacijo morajo interesenti plačati kavcijo v višini 10% izklicne cene.
Ogled je mogoč vsak delovni dan dopoldne.
* 797/39-86
Komunalno stavbno podjetje KOSTAK — KRŠKO
razpisuje licitacijo za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. zaprta kontejnerska posoda za smeti (2 kom.)
Odprodaja bo v torek, 30.9.1986, ob 12. uri pri DE Obrtni servisi, Tovarniška ulica 1.
2. osebni avtomobil RENAULT R-4, letnik 1980.
Odprodaja bo v petek/3.10 1986, ob 12. uri pri skladišču v Žadovinku.
792/39-86
Onovoles
lesni kombinat n. sol.o. novo mesto-straža
TOZD SIGMAT Brestanica
VABILO K SODELOVANJU
Vabimo k sodelovanju z možnostjo zaposlitve naslednje profile delavcev:
I. KOVINSKI OBRAT Brestanica
— strojne tehnike
— strojne ključavničarje
— strugarje
— ind. kleparje
II. OBRAT POLIESTER Veliki Podlog
— NK delavce
za področje: proizvodnja sodobne opreme tehnike površinske zaščite, razne druge opreme (vrata, betonski mešalci, telefonske govorilnice, postajališča) idr. Kandidatom nudimo:
— stimulativne osebne dohodke
— možnosti izpopolnjevanja doma in v tujini
— študij ob delu idr.
Kandidati naj se osebno zglasijo ali pošljejo pisne vloge ali se informirajo po telefonu. Naslov: NOVOLES-TOZD SIGMAT, Brestanica, Cesta prvih borcev 20, telefon 79-120 ali 79-126.
793/39-86
MERCATOR-KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA« NOVO MESTO TOZD BRAZDA-AGROSERVIS IN KMETIJSTVO n.sub.o., NOVO MESTO Pot na Gorjance 8
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. 2 živinorejcev za rejo mladih govedi na Draškovcu — zaželen zakonski par;
Na razpolago je družinsko stanovanje na Draškovcu.
2. kovinostrugarja — 1 izvajalec
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
Pod 1: končana osnovna šola in 1 leto delovnih izkušenj pri podobnih delih.
Pod 2: šolska izobrazba IV. zahtevnostne kategorije in 2 leti delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjih izkušenj pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem izbiranju ponudb.
795/39-86
ČGP DELO-TOZD Prodaja Ljubljana, podružnica Novo mesto
vabi k sodelovanju
1. PRODAJALKO ali PRODAJALCA
za prodajo v kiosku v Novem mestu za nedoločen čas Prednost imajo kandidati, ki imajo končano poklicno šolo — smer prodajalec.
2. RAZNAŠALCA
za območje Novega mesta za delo v zgodnjih jutranjih urah.
Za delo, ki je pod št. 1 in 2 pogodbeno, nudimo stimulativno nagrado.
Vsa dodatna pojasnila lahko dobite po telefonu 22-142 ali pa se osebno zglasite pri CGP Delo-TOZD Prodaja, podružnica Novo mesto, Cesta herojev 30, kamor pošljite tudi prijave.
796/39-86
IGMP SAVA KRŠKO TOZD IGM
Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju
1. diplomiranega ekonomista
za opravljanje zahtevnih nabavnih del Pogoji: visoka izobrazba ekonomske smeri, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj: delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom ter 3-mesečnim poskusnim delom.
2. dva KV ključavničarja
za opravljanje nalog vzdrževanja v DE strojni obrat Pogoji: KV ključavničar, zaželene so delovne izkušnje, delo je občasno na terenu, za nedoločen čas in s polnim delovnim časom ter dvomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po dnevu objave na naslov: IGMP SAVA KRŠKO, TOZD IGM, CKŽ 59, Krško. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po preteku roka za zbiranje prijav.
791/39-86
NOVOTEKS
NOVOTEKS TOZD TRGOVINA NOVO MESTO
objavlja
izid žrebanja vabil na modno revijo:
št. vabila 1738 — I. nagrada: proizvodi v vrednosti
50.000 din
Št. vabila 316 — II. nagrada: proizvodi v vrednosti 40.000 din
Št. vabila 10659 — III. nagrada: proizvodi v vrednosti
30.000 din
Tolažilne nagrade prejmejo:
1795, 2342,9638,10683,10606,1818,10670,1038,9672, 1096, 5523, 582, 4513, 4512, 8344.
Nagrade lahko dvignete v modni hiši »Julija« v Novem mestu.
SREČNIM DOBITNIKOM NAGRAD ČESTITAMO!
798/39-86
mvM
il
Iskra
ISKRA ELEMENTI TOZD Elektroliti MOKRONOG
VABI K SODELOVANJU SODELAVCE ZA OPRAVLJANJE NASLEDNJIH PROSTIH NALOG
1. VEČ KONSTRUKTORJEV
pogoj: visoka ali višja izobrazba strojne smeri
2. VEČ TEHNOLOGOV
r
pogoj: srednja izobrazba strojne smeri
3. VEČ STROJNIH VZDRŽEVALCEV
pogoj:	poklicna	šola:	strugar,	rezkalec	ali	strojni
ključavničar
Zeželene delovne izkušnje, odslužen vojaški rok ter poskusno delo 3 mesece.
Novim sodelavcem nudimo samostojno in ustvarjalno delo, možnost strokovnega izpopolnjevanja, glede na osebno uspešnost možnost napredovanja, stimulativno nagrajevanje, možnost pridobitve stanovanja.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: ISKRA TOZD Elektroliti, 68230 Mokronog, v 15 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
799/39-86
PLANINSKI T\BOR
PD Brežice je organiziralo od 5. do 14. julija 10-dnevni planinski tabor v Bohinju. Zbrali smo se planinci iz Brežic, Dobove, Globokega, Velike doline in Artič. Opravili smo dvodnevna izleta k Triglavskim in Krnskim jezerom. Imeli smo tudi krajši pohod
okoli Bohinjskega jezera. Kopali smo se samo enkrat, ker je bilo jezero mrzlo. V prostem času smo imeli na izbiro športne aktivnosti. Izdali smo tudi časopis Bohinjček. Zadnji večer smo imeli kulturni program v šotoru ob svečah, ker je doževalo. Tako smo preživeli lep počitniški teden.
DUŠAN ČANČER OŠ Artiče
Letošnji novomeški sladoied
Kakšna je bila sezona
NOVO MESTO — Sladoled je najboljša poslastica v vročih dneh. Kako je šel letos v prodajo, smo povprašali v Novem mestu.
Danica Frkolj, vodja slaščičarne Gostišče na trgu: »Prodaja sladoleda seje pričela junija. Na dan smo napravili 3 do 4 vrste sladoleda, skupno 240 kepic. Ves sladoled je narejen iz mleka in svežega sadja. 8. avgusta smo imeli tudi dan sladoleda. Takrat smo prejeli pohvalo za njegovo kakovost. Tak dan bomo prihodnje leto spet priredili.«
Jože Jerončič, vodja Kavarne: »Imamo samo sladoled iz avtomata ali ,točen’ sladoled. Na vsak kilogram suhe mase, ki jo dobimo iz Kolinske, dodamo še dva litra prekuhane vode. Cena sladoleda v kornetu je 110 din, mala porcija stane 170 din, velika 220 din. Ljudje so s sladoledom zadovoljni, saj še ni bilo pritožb.«
Adam Bajram, lastnik slaščičarne Triglav: »Sladoled pri nas je lastni proizvod. Naredimo ga 30 litrov na dan, na izbiro pa imamo devet vrst. Letos smo ga začeli delati v aprilu. Vedno ga naredimo toliko, da nam ga nikoli ne zmanjka. Cena kepice je 50 din. Ljudje so zelo zadovoljni z našim sladoledom in obisk je zelo velik.«
M. ERPIČ N. JANTOLEK
GOBE — STRUP IN POSLASTICA
Pretekli teden smo imeli učenci 6. razredov naravoslovni dan o gobah. Sošolka Irma, prava gobarka, nas je odpeljala v gozd. Tovariš Kodrič nas je seznanil z užitnimi, delno užitnimi in strupenimi gobami.
MARJAN KUNEJ. 6. r OŠ Koprivnica
 ----------------------------
K modni šivilji v Kartel je vo
Nova delavnica
KARTELJEVO - Pred kratkim je v Karteljevm nasproti avtobusne postaje odprla svojo šivilj-. sko delavnico Vesna Barbo. Kot je povedala, bo šivala le modno žensko konfekcijo. Še najraje krije za mlade, ker ima rada modo in njene spremembe, vendar tudi starejše ženske ne bodo ostale praznih rok.
Pri svojem delu ima rada red. »Najraje se s stranko dogovorim za pomerjanje, če se ta drži datuma, je oblačilo kmalu končano,« razlaga živahna in priljudna Vesna. Ni dolgo, kar so se vselili v novo hišo v Karteljevem, vendar se ne počuti prav nič tuja, spoznala se je že z mnogomi ljudmi. To, da je delavnica zunaj mesta, ni ovira, saj vozi iz novega mesta v Karteljevo tudi avtobus.
Vesna seje za šiviljstvo odločila na hitro, malce zaradi majhnih • otrok, pa tudi zelo veselilo jo je. Pred tem je bila zaposlena kot šivilja v hotelu Grad Otočec. Ne pozabi omeniti, da je za svojo šiviljsko spretnost hvaležna predvsem mojstru Antonu Kastelcu iz Žabje vasi.
J. ŽAGAR
V_________________________________/
ČISTIMO ZA KONČNI IZLET
Pri Beltovem obratu v Črnomlju so zgradili novo poslovno stavbo, ki jo je bilo treba pred vselitvijo seveda temeljito očistiti. Za čiščenje smo se javile učenke in učenci 3. d razreda družboslovno-jezi kovne smeri iz centra srednjih šol v Črnomlju. Nekaj popoldnevov smo opravljali težko delo, a smo, kar smo prepozno ugotovili, dobili precej majhne denarje.
Mi pa bi rabili čimveč denarja, saj ga zbiramo za končni izlet. Ne vemo še. kam bomo šli. sanjamo pa, da bi usmerili pot v Grčijo.
V. J.
novoles
NOVOLES TOZD SIGMAT BRESTANICA
Delavski svet TOZD SIGMAT objavlja dodatni razpis štipendij za 1986/87:
stopnja št. štipendij
1. STROJNI TEHNIK	V.	4
2. EKONOMSKI TEHNIK	V.	1
3. DIPL. ING. IND.		
ELEKTRONIKE	VII.	1
in ponovitev objave:		
1. INŽENIR STROJNIŠTVA	VI.	1
2. DIPL. ING. STROJNIŠTVA	VII.	1
Rok za prijavo je 8 dni po objavi. Vloge naj kandidati pošljejo na naslov:
NOVOLES, TOZD SIGMAT, Cesta prvih borcev 20, 68280 BRESTANICA.
Kandidate bomo o podelitvi štipendij obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
800/39-86
Ne jokajte na mojem grobu,	spomnite se. kako trpe! sem.
/e tiho k njemu pristopite.	in večni mir mi zaželite.
(narodna)
ZAHVALA
Globoko užaloščeni sporočamo, da nas je v 77. letu starosti tiho, kot je živel, zapustil naš ljubljeni oče, dedi, tast in stric
JOŽE PIŽMOHT
iz Trebnjega, Stari trg 51
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki ste prišli v tako velikem številu od blizu in daleč, da bi se zadnjič od njega tiho poslovili. Hvala za cvetje, s katerim ste zasuli njegov grob. Hvala za izraze sožalja in vsem, ki ste ga obiskovali in bodrili v času njegove bolezni. Posebna zahvala dr. Bogomiru Humru za nesebično pomoč, govorniku Stanetu Sitarju za ganljive besede slovesa, pevcem za žalostinke, Jurčkovim, Smoletovi in Cejanovim za vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih. Enako hvala sodelavcem DO Avtoprevoz Ivančna gorica, Surovina PE Trebnje, SNZ Trebnje, PTT Ljubljana in OŠ Šempeter.
Za njim žalujejo: VSI NJEGOVI
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest. da nas je 4. septembra v 86. letu starosti zapustil naš dobri brat, stric in bratranec
MATIJA
PEČAVAR
rojen v Nestoplji vasi pri Semiču, živeč v Rosslandu, Kanada
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njegovi Nestoplja vas, Semič, Rossland, Osovoos. Kalifornija, Vankouver
OSMRTNICA
Onemeli smo ob žalostni vesti, da nas je mnogo prezgodaj, v cvetu mladosti, zapustil naš sodelavec
BOJAN
LONGO
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
KOLEKTIV IGMP »SAVA« KRŠKO
V SPOMIN
29. septembra bo minilo leto dni in 21. oktobra štiri leta, odkar sta nas zapustila naša draga starša
MARIJA in FRANC MAVSAR
z Iglenika 6
Čas neizbežno beži. a bolečina ostaja. Draga ata in mama, večno bosta v naših srcih in mislih, kot sta to bila, in ostala del našega življenja.
Žalujoče: hčerke z družinami
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj, komaj v 31. letu, nas je tragično zapustil dragi sin. brat
in stric
IVAN KLOBUČAR
z Uršnih sel
Zahvaljujemo se vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna hvala DO Krka-tozd Zelišča Novo mesto, DO Labod-tozd Ločna, sodelavcem Splošne bolnice Novo mesto. Društvu COP Uršna sela. pevcem in govorniku tov. Funu za ganljive besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: ata, mama, brat Jože, sestre Anica, Ljuba, Jožica in Zdenka z družinami in brat Tine iz
Avstralije
Z A H»V A L A
Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta, deda. brata, strica in svaka.
JANEZA GAZVODE
iz Vel. Brusnic
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,- prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Prisrčna hvala OOS in delavcem UNZ Novo mesto, OOS in delavcem VGP Novo mesto, delavcem IMV Novo mesto TOZD tovarna avtomobilov. Hvala župniku za iskrene in ganljive besede in opravljeni pogrebni obred, pevcem in tov. Banu ter Krkuti za poslovilne besede in vsem, kj ste nam pisno ali ustno izrazili sožalje.
Vsi njegovi
Vel. Brusnice, 15. 9. 1986
tedensK6ied
aS
Četrtek, 25'. septembra — Gojmir Petek, 26. septembra — Justina Sobota, 27. septembra — Kuzma, Dam.
Nedelja, 28. septembra — Venčeslav Ponedeljek, 29. septembra — Mihael Torek, 30. septembra — Sonja Sreda, 1. oktobra — Julija Četrtek, 2. oktobra — Bogomil
LUNINE MENE
26.	septembra ob 4.19 — zadnji krajec
BREŽICE: 26. in 27. 9. ameriški spektakel Bilo je nekoč v Ameriki. 28.* in 29. 9. francoski kriminalni film Srečen praznik. 28. in 29.9. italijanska
drama Žena v ogledalu.
ČRNOMELJ: 29. 9. ameriški film Nesmisel v grozljivi noči. 26. in 28. 9. ameriški film Footlosse. 28. 9. italijansko španski film Omar maščevalec. 30. 9. ameriška melodrama Čas nežnosti. 2. 10. ameriški film Policijska patrola.
KRŠKO: 28. 9. angleški film Najboljši mali bordel v Teksasu. 30. 9. ameriški film Psiho II.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 25.9. filmsko gledališče — domača drama V zaporu. 26., 27. in 28.9. (ob 16., 18. in 20.) Conan II. del. 29. in 30. 9. 1. 1001 Ljubezenska noč Šeherezade.
SEVNICA: 25. 9. avanturistični film Nora misija. 26. in 27. 9. erotični film Fanny Hill. 28. in 29. 9. akcijski film Navaho grom.
NOVO MESTO — DOM JLA: 1. 10. ameriški kriminalni film Zamolkli odmevi.
službo dobi
TAKOJ zaposlim NK delavca. OD
10.000	din. Jože Lenčič, Šmalčja vas
36.	Informacije dopoldne na tel. 32-168.
NATAKARICO ali kuharico zaposlim. Gostilna RAKAR, Gradac, tel. (068) 56-653.
TAKOJ zaposlim šiviljo ali oddam delo na domu. Tel. 46-505.
TAKOJ zaposlim dekle za strežbo v bifeju. Tel. (061) 783-374.
stanovanja
V KOČEVJU iščem garsonjero ali sobo s kopalnico. Tel. 851-090, dopoldne.
STAREJŠE enosobno stanovanje v centru Maribora zamenjam za enosobno stanovanje v Krškem ali Brežicah. Janko Vukčevič, Maribor, Turševa 1.
IŠČEM sobo ali vzamem v najem stanovanje v Krškem. Ponudbe na tel. 89-158, Lidija.
MLAD PAR nujno išče stanovanje v Trebnjem. Plačilo po dogovoru. Naslov v upravi lista (6055/86).
ZAMENJAM enosobno stanovanje s s centralno kurjavo v Ljubljani, za enoinpolsobno v Novem mestu. Informacije na tel.: 20-243.
ODDAM dvosobno stanovanje v novi hiši z vrtom. Ponudbe pod šifro: -PRI TOPLICAH«.
V ČRNOMLJU iščem ogrevano sobo, po možnosti tudi opremljeno. Peter Vipavec, Velika sela 7, Adlešiči.
motorna vozila
PRODAM FIAT UNO 45 S, letnik 1985 maj, telefon (068) 23-710.
Z 101, letnik 1981, dobro ohranjeno, prodam. Ogled po 16. uri. Kržan,
C.	4. julija 54, Krško.
GOLF letnik 1981, 20.000 km, in mizarski hobi stroj na več operacij, avstrijski, prodam. Brudar, Gotna vas 2, Novo mesto.
ZASTAVO 850 luks, letnik 1976, registrirano do maja 1987, prodam za 23 SM. Telefon 26-231.
R 4 TLS, letnik 1978, prodam. Tel. 25-314, ali 58-560.
JUGO 45, letnik 1984, prodam. Košmrlj, Mali Slatnik 15, Novo mesto.
R 4 TL, 1984, dodatno opremljen, prodam. Tel. 25-339.
AVTOMATIC 3 MS, letnik november 1984, dodatno opremljen, dobro ohranjen, prodam za 15 SM. Lamovšek, 68232 Šentrupert 65 ali tel. (068) 40-115.
IZREDNO ohranjeno, malo voženo LADO 1600, prodam. Tel. (068) 72-412, po 20. uri.
VARTBURGA po delih prodam. Jože Tomažin, Raka 84 (Vinji vrh).
ZASTAVO 750, letnik september 1984, nujno prodam. Padaršič, Brus-| nice 49.
ZASTAVO 750, letnik 1983, prodam. Strugar, C. herojev 58, tel. 24-651.
TAM 2001, letnik 1972, in Z 750, letnik 1978, prodam. Bevec, Vinji vrh 11, Šmarješke Toplice.
Z 101 GTL letnik 1983, prevoženih
15.000 km, prodam. Drska 46, stanovanje 19, Novo mesto.
Z 750, letnik 1982, registrirano do junija, prodam. Ogled vsako popoldne od 16. ure dalje. Vidmar, Stranje 8, Šmarješke Toplice.
APN 7 prodam. Srebernjak, Ljubljanska c. 14, Novo mesto.
RENAULT 18, rdeče barve, in ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, prodam. Informacije na telefon 20-229, -BPDoldne.
UGODNO prodam M 14, 1984, in APN 6, 1985. Darko Novak, Srednje Grčevje io, Otočec.
PRODAM nove gume, letne dimenzije 155 x 13, ter nova platišča za golfa. Thorževskij, Volčičeva 49 a, tel. 23-930.
ŠKODO 105 L, letnik 1981, po ugodni ceni prodam. Bela cerkev 10,' Šmarješke Toplice.
PRODAM APN 6/84 in Tomos avtomatik, letnik 82. Naprodaj pa imam tudi avtoradio Blaupunkt 23, star dve leti. Jože Erjavec, Sela 3, Dol. Toplice.
DIANE 6, letnik 1981, zadnji model,
43.000 km, prodam. Je kompletno obnovljena. Tel. 21-423, dopoldne. Kušer, Na tratah 3, Novo mesto.
R 4 TL, letnik 1983, registriran do junija 1987, prodam. Krštinc, Hruše-vec 8, Gor. Straža, tel. 85-397.
PRODAM kombi Mercedes 206 D s kasonom brez motorja, obnovljen, Marko Kirar, Čadraže 1, Šentjernej.
ZASTAVO 750 LE, letnik 1985, prodam. Tel. 84-539, popoldne.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 120 din, letna naročnina 3.000 din, za delovne in družbene organizacije 6.000 din, za tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine venem stolpcu za komercialne oglase 2.000 din, na prvi ali zadnji strani 4.000 din, za razpise, licitacije ipd. 2.500 din. Mali oglasi do deset besed 1000 din, vsaka nadaljnja beseda 100 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa, proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
RENAULT 4, letnik 1983, in ZASTAVO 850, letnik 1981, prodam. 85-921.
VW 1300, letnik 1963, prodam. Rozman, Partizanska 23, Novo mesto, po 15. uri.
LADO 1600, letnik 1980, v odličnem stanju, prodam. Jože Zupančič, Knežja vas 5, 68211 Dobrnič pri Trebnjem.
GOLFA GTL, letnik december 1980, prodam. Tel. 84-943, zvečer.
FIAT 850 special, letnik 1970, prodam. Alojz Jarc, Ivanja vas 8, Mirna peč.
KAROSERIJO za FIAT 126 P, letnik 1976, in manjšo peč prodam. Tel.
24-290, dopoldne.
GOLF, letnik 1977, 75000 km, ga-ražiran, prodam. Cena 130 SM. Tel.
25-105, popoldne.
PRODAM AVTOMATIK, star 5 mesecev, za 17 SM. Ban, Gubčeva 33, Novo mesto.
GOLF, ietnik 1980, obnovljen, rdeč, 57000 km, prodam. Tel. 25-577.
PONY EKSPRES poceni prodam. Kink, Stopiče 54.
ZASTAVO 750, letnik 1983, nujno prodam. 15000 km. A. Žunič, Ob Težki vodi 1, Šmihel.
GOLF JGL, letnik 1982, prodam. Telefon (068) 56-083, od 6. do 8. ure.
PRODAM golf diesel, letnik 1984, prevoženih 17000 km, podaljšana registracija, gume Michelin, pozimi nikoli vožen. Informacije od 19. do 20. ure na tel. (068) 24-832.
SIMCO 1307, letnik 1979, prodam ali menjam za karavan. Tel. (061)783-132.
PRODAM 5 let staro LADO 1200 karavan. Stroj in podvozje brezhibna, potrebna lakiranja. Štrukelj, Bršljin i44, Novo mesto, tel. 24-192. v ZASTAVO 128, 101 in 750 nujno prodam. Gostilna KOS, Kostanjevica.
FIAT 126 P, letnik 1977, prodam. Barborič, K Roku 86, tel. 27-075.
R 4, letnik 1979, prodam. Tel. 84-994.
LADO 1500 SL, karambolirano, nevozno, prodam celo za 22 SM ali po delih. Telefon 24-793, popoldne.
GOLF diesel, letnik 1983, prodam. Tel. 25-700.
ZASTAVO 101, letnik 1977, obnovljeno, registrirano do avgusta 1987, nujno prodam. Rajšel, Mirna peč, tel.
84-315.
DIANO 6, letnik 1977, registrirano, prodam. Cena 220.000 din. Alojz Beg, Podhosta 22, Dol. Toplice, tel. 23-311 int. 76.
POCENI prodam šasijo in karoserijo za R 4, malo poškodovano. Bubnjevič, Šegova 8/8.
Z 101 confort, letnik 1979, dobro ohranjeno (59000 km), prodam. Milan Jordan, Grajska 14, Kostanjevica.
126 P/81 prodam. Ragovska 16/22 ali Čistilna Ločna, dopoldne.
CITROEN GS, letnik 1976, odlično ohranjen, prodam. Tel. 77-459.
PRODAM pony kolo in motorno kolo Tomos APN3. Tel. 24-966.
Z 750 L, letnik 1976, prodam. Telefon 43-860, dopoldne.
MZ 250 ccm, letnik 1982, prodam. Kozjan Ignac, Semič 48/a, 68333 Semič 48/a.
VISO super, letnik 1983,43000 km, prodam. Tel. 22-652.
Z 750, letnik 1978, karambolirano in registrirano do junija 1987, prodam. Jožef, Šmarješke Toplice 1.
AVTOMATIK A3MS, star 6 mesecev, prodam. Tel. 85-332.
126 P, letnik 1978, registriran do julija 1987, ugodno prodam. Krevs, Čemše 4, 68216 Mirna peč.
ROG AVTOMATIK prodam po ugodni ceni. Informacije na tel. 24-933.
MOTORNO KOLO Tomos 15 SLC, letnik 1985, nujno prodam. Stane Gorenčič, Dol. Kot, Dvor.
Z 101, letnik 1983, prodam. Tone Kozjan, Božakovo 11, Metlika, ali v službi: Petrol Metlika.
KOMBI IMV in rabljeno strešno opeko prodam. Tel. 27-284.
PRODAM GS, karamboliran reg. * do februarja 1987, ter otroško posteljico z jogijem. Informacije na tel. 23-098.
PRODAM Golf diesel JGL (S paket) letnik 1984, 34.000 km lepo ohranjen. Informacije na tel. (061) 265-935.
PRODAM R 4 GTL star 9 mesecev 5000 km (kot nov). Informacije na tel. (061) 265-935.
PRODAM FIAT 132diesel. Telefon 27-201.
PRODAM voznega fička, desni blatnik za Z 750, 125 P (prva), po delih Z 750 (leva in desna stran skupaj), zadnji desni robnik za Z 750. Tel. 85-216, dopoldne.
PRODAM zastavo, registrirano, v voznem stanju, za 8 SM. Saša Živano-vič. Trška gora 4, Novo mesto.
LADO 1200, letnik 1976, v dobrem stanju, prodam. Bartelj, Mokronog, tel. 49-127.
ŠKODO, letnik 1977, dobro ohranjeno, prodam. Ivan Turk, Sela 12, Dolenjske Toplice.
MOTOR TOMOS 14 M. letnik 1986, prodam. Kupim pa MZ ETZ 250. Robert Zaman, Dvor 54 pri ŽBK.
kmetijski stroji
NUJNO in ugodno prodam traktor Ford Son 35 KM v zelo dobrem sta-
nju. Antonija Pinterič, Zg. Pohanca 8, Zdole, tel. 77-033.
PRODAM malo rabljen dvobrazdni traktorski plug Slavonac. Cvelbar, Šmarjeta 5, 68220 Šmarješke Toplice.
TRAKTOR Ursus 360 prodam. Jože Cvelbar, Stara vas 2, Škocjan, tel. (068) 85-264.
TRAKTOR Ursus C 335 prodam. Radej, Gornje Brezovo 10, Sevnica, tel. (068) 72-855, popoldne (068) 82-008.
L1ČKALNIK za koruzo ugodno prodam. Judež, Praproče 2, Šentjernej.
prodam
PRODAM črno-beli televizor Gorenje (pod garancijo). Tel. 21-569 ali 21-809.
ZIBELKO za dojenčka, opremljeno, in pralni stroj Candy prodam. Tel. 25-986, zvečer.
PRODAM priklopno tračno žago na elektromotor (pant žago). Tel. 24-752.
obvestila
kopim
KUPIM električni lonec. Tel. 24-314.
KUPIM prikolico za motor za sovoznika (staro). Telefon 22-758, dopoldne.
HARMONIJ na nožni pogon, sposoben za kapelo, kupim. Ponudbe na: Vinko Dežman, Kidričeva 10, 61330 Kočevje.
posest
KAMERO LOMO (4,5 SM) in PROJEKTOR (5,5 SM) prodam. Telefon 25-339.
ZELO ugodno prodam rabljena okna, notranja vrata, kad, bojler, balkonsko ograjo. Tel. 27-193.
SOD, 1000 1, dobro ohranjen, prodam. Alojz Čeh, Gor. Nemška vas 2, 68210 Trebnje.
PRODAM grozdje na področju Krškega (cviček). Kličite zvečer na tel. (068) 71-081.
OTROŠKI VOZIČEK, italijanski, rabljen eno leto, prodam. Tel. 22-568, Adamičeva 4, Novo mesto.
PRODAM novo trajno žarečo peč Plamen — Tobi za 70.000 din. Naslov v upravi lista (6057/86).
SOD, 215 litrov, hrastov, rabljen, prodam. Jože Rešetič, Ždinja vas 51, 68222 Otočec.
PRODAM kovaško vzmetno kladivo, sedlo za ježo in vzmetni voz na gumi kolesih. Franc Grum, Dvor 53.
HLADILNIK Gorenje, H 717 lux, 180 1, rabljen, prodam. Tel. 26-9292.
ČRNO GROZDJE ter motorno žago Stihi kontra prodam. Tel. 26-885, od 14.30 ure dalje.
STREŠNIKE (680 kom.) prodam. Tel. 22-361.
KRAVO, brejo 9 mesecev, in kravos prvim teletom prodam. Telefon 47-571.
HRASTOV SOD. nov (7201), in kad (600 1) ter strešne opeke, rabljene (2100 kom.) prodam. Jože Kalin, Dol. Gradišče 17, Šentjernej.
BARVNI TELEVIZOR Gorenje prodam ali zamenjam za domače cepljeno grozdje. Tel. 21-146.
NEMŠKO OVČARKO, čistokrvno, prodam. Šeničar, Ul. Čankarjeve brigade 29, Trebnje.
OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, prodam. Tel. 20-579.
PRODAM avtomat za tople napitke ABBA. Marko Kirar, Čadraže 1, Šentjernej.
SOD (500 1), obnovljen, prodam ali zamenjam za 200-litrskega. Tel. 44-750.
PLASTIČNA VEDRA (25 1), rabljena, ugodno prodam. Florjančič, Nad mlini 55, Novo mesto, tel. 25-049.
KOLO Senior (10 prestav) prodam. Lovrin, Nova Lipa 1, Vinica.
PLINSKO NAPRAVO za avto (komplet) prodam. Telefon ob delavnikih 22-265.
PRODAM leglo kratkodlakih istrskih goničev, starih 3 mesece. Franc Stane, Repljeva 26, Struge.
PRODAM radiokasetofon Nor-mende discocorder 4583 k, 2 x 10 W, equalizer, Dolby NR. Tel. 32-206.
ŠMARNICO (grozdje) prodam. Rudi Kotar, Vel. Loka 19.
KMEČKI MLIN za mletje žita s čistilno in sejalno napravo na eletrični pogon prodam. Franc Kovačič, Nad mlini 55 a, Novo mesto.
KAD, hrastovo (800 1), prodam. Franc Pucelj, Grmovlje 18, Škocjan.
PRODAM malo rabljen pralni stroj in dva polfotelja. Mihaela Matič, Jerebova 16 a, Novo mesto, tel. 21-589.
PRODAM novo moško kolo Senior (10 prestav) za 20% ceneje. Telefon 44-090.
PRODAM dobro ohranjen pralni stroj Zopas, kopalno kad, par trodel-nih oken, električni kuhalnik. Tel. (068) 23-174.
GROZDJE — šmarnico prodam. Ivan Ambrožič, Šentjošt 14, Novo mesto.
ZELO ugodno prodam prevozno ci-rkularsko (krožno) žago na kolesih, malo, na električni pogon, motor 2 KW. Ferjanič, Majde Šilc 7/II, Novo mesto, tel. 21-753.
PRODAM kozo mlekarico in mladico. Tel. 82-679.
PRI Mirni peči prodam belo grozdje. Tel. (061) 59-815.
POCENI prodam barvni televizor Gorenje in otroški športni voziček. Telefon 23-138.
PRODAM zakonsko posteljo z nočnimi omaricami in avtoradio Blaupunkt. Zlatko Romih, Šegova 18. Novo mesto.
PRODAM breje kobile in krožne brane. Škocjan 5.
PRODAM varnostni lok za traktor, trajno žarečo peč na trda goriva, štedilnik na trda goriva. Ivan Tršinar. Škocjan 40.
PRODAM novo peč Feroterm (40 kcal.) z 10% popustom, pralni stroj Gorenje, nov. mlin za grozdje s predhodnim pecljanjem in 900-litrsko kad. Zagorc. Šmalčja vas 32. Šentjernej. tel. 32-150.
POCENI prodam psičke (križančke) ovčarke. Marija Kozole (Kamin). 68212 Velika Loka 55.
NOVO atrijsko hišo, okrasni, zelenjavni vrt, sadovnjak prodam. Pavlič, Ratež 54 pri Novem mestu, tel. (068)
85-901.
STARO HIŠO v Novem mestu prodam. Naslov v upravi lista (6056/86).
NA OBMOČJU KS Žužemberk zaradi bolezni zamenjam večje kmetijsko posestvo s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem za manjšo kmetijo v okolici Novega mesta. Informacije po telefonu (068) 22-083. med
19.	in 20. uro.
PRODAM zidanico z vinogradom v Vinjem vrhu (24 arov) na terasah. Lep razgled. Avgust Pucelj, Otočec 74, telefon 85-143.
UGODNO PRODAM zemljišče 100 x 100 m s pritlično zgradbo 20 x 12 m v Novem Vinodolskem. Zgradba je primerna za skladišče, za obrt ali druge namene. Informacije na naslovu: Ivan Butkovič, Ul. Dalmatinske divizije 39, Povile, tel. (051) 791-361.
PRODAM nekdanji vinograd 26 a in gozd (kolosek, 31 a, Golek pri Krškem). Tel. (061) 218-987.
C
RAZNO
J
PO UGODNI ceni posojamo poročne obleke. Jurčevič, Vlaška 70, Zagreb, tel. (041)418-014.
35-leten miren fant, zaposlen, doma v okolici Šentjerneja, z malo kmetije, želim spoznati preprosto žensko, staro do 40 let, za skupno življenje. Otrok ni ovira. Šifra: »IMV«.
NAŠLA seje psica nemška ovčarka, stara 3 mesece, z rodovnikom št. 50206. Lastnik, oglasi se na tel. 25-562 po 19. uri.
VDOVEC, star 69 let, s pokojnino, z lastno hišo in nekaj zemlje, želi spoznati žensko, staro od 40 do 65 let. Ponudbe pod šifro: »JESEN«.
ZGUBILI sta se psici rjave barve, pasme nemški prepeličar, v levem ušesu imata vtetovirani številki. Najditelja prosim, da to proti nagradi sporoči na naslov: Ivan Jordan, Draga 1, Šmarješke Toplice, tel. 84-923.
DELAVNICO v Novem mestu ali bližnji okolici vzamem v najem. Tel. 21-145.
preklici
ANTON HOČEVAR, Grmovlje 21, Škocjan, prepovedujem pašo kokoši po parcelnih številkah k. a. o. m. 123-3,96/13,130. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Preklic velja za stalno.	-
ANTON ZAJC, Sp. Lakovnice 12, Mokronog, opozarjam Ivanko Zajc, Cveta Zajca in Antona Zajca ter Ivana Zajca, da si prenehajo lastiti in prodajati grozdje iz moje polovice vinograda. Prosim, da me pustijo pri miru, ker so že v sodnem postopku.
čestitke
OBVEŠČAM cenjene stranke, da sem za 10 dni na dopustu. Elektroser-vis BANJAC, tel. 25-393.
STRANKE obveščam, da sem v popoldanskem času odprl delavnico za popravilo kmetijskih strojev in se priporočam. Niko AVSENIK, Dolenja Straža 125, tel. 85-332.
SERVIS Gorenje, Iskra, Elma-Rovveta, Metlika, Marentičeva 8, tel. 58-649 (nad Vinsko kletjo). Priporoča se Ivan PETRIČ, elektroinstalacije in popravilo gospodinjskih aparatov.
FINOMEHANIKA, Mirana Jarca 6, Črnomelj, popravlja drobne gospodinjske aparate (šivalne stroje, likalnike, mikserje in drugo).
SNEGOBRANE vam montira in opravi vsa kleparska dela na strehi Obrtna delavnica Dane MIŽIGOJ, Krško, C. 4. julija 98, tel. 71-513, zvečer pa 71-637.
— VAM iz zmrzovalne skrinje teče?
— VAM skrinja na zunanjih stenah rosi ali ledeni?
— SE VAM skrinja ne izklaplja?
Če ste opazili katero izmed napak, potem pokličite na tel. (062) 31-354! Na vašem domu vas bo obiskal servis in vam napako odpravil. Jamstvo dve leti. Priporoča se Servis za izolacije, Bojan ČEH, Ul. Staneta Severja 5, 62000 Maribor.
ŽAGAM drva v Novem mestu in okolici. Tel. 21-360.
ZA OZIMNICO oddajamo jabolka več vrst in hruške po ugodni ceni. Mirana Jarca 27, Novo mesto, tel. 21-172.
ŠIVANJE, GARNIRANJE ZAVES in DEKORATIVNIH ZAVES. Informacije po telefonu 23-893. Janja Šehič, Lobetova 12, Novo mesto.
ZAHVALA
ISKRENO se zahvaljujemo dr. Borisu ŽUNIČU za uspešno operacijo ter strežnemu osebju. Posebno zahvalo smo dolžni sestri JOŽICI KORAČI-NOVI za njeno požrtvovalnost. Pacientka Frančiška GOLE, Vel. Bučna vas 10.
POPRAVEK
Pri objavi VIO OSNOVNA
Sola novo mesto
je prišlo do pomote pri objavi vpisa šolskih novincev. Pravilno je: Birčna vas v četrtek, 25. septembra, in ne 15. septembra, kot je bilo objavljeno. Za napako se opravičujemo!
790/38-86
Dragi mami ANI VRHOVŠEK iz Mačjega dola 19 za njen 60. rojstni dan vse najboljše, največ pa zdravja, in da bi bila v krogu svojih še mnogo let, iz srca želijo vsi njeni.
Te dni praznuje 60. rojstni dan AMALIJA KUZMA z Belčjega vrha. Za njen praznik ji želita vse najboljše, posebno pa veliko zdravja, sestri Fanika in Marica.
Dragemu možu in očku MIHU BANIČU iz Mihovega pri Šentjerneju za
37.	rojstni dan in god voščijo žena Cvetka, hčerke Vida. Jožica. Albinca in mama. obenem pa ga prosijo, da bi bil vedno tako skrben očka. Čestitke tudi hčerki Vidi za bližnji 11. rojstni dan.
Naši dragi in skrbni mami NEŽKI GREGORČIČ iz Petelinjeka pošiljamo ob 50. rojstnem dnevu iskrene čestitke ter ji želimo veliko zdravja. Mož Tone. hčere Mojca. Mihelca s Pavletom in Ksenijo ter Jožica. Iskrene čestitke veljajo tudi M1HEL-CI za 20. rojstni dan.
Dragi mami ANGELCI ROM iz Obrha pri Dolenjskih Toplicah, iskreno čestitamo za 50. rojstni dan in ji želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let v krogu najdražjih. Mož Metod, sin Metod in hčerka Irena z možem Miroslavom. Vnukinje Nataša. Renata in Katja pa ji pošiljajo petdeset poljubčkov.
450 mladih gasilcev na Obrežju
Tekmovalo je 32 pionirskih desetin in 6 mladinskih ekip
OBREŽJE — V nedeljo, 21. septembra. se je tukaj zbralo na tekmovanju gasilske mladine okoli 450 mladincev in pionirjev iz brežiške občine. Pomerili so se v praktičnih vajah in teoretičnem znanju. Med šestimi ekipami iz devetih osnovnih šol so se uvrstile na prva tri mesta ekipe Velike Doline, Brežic in Bizeljskega.
Pionirji skupine A (od 7. do 10. leta) so bili zastopani s 14 ekipami iz. gasilskih društev v občini. Zmagovalci so bili tekmovalci iz Obrežja. Drugo mesto je osvojila ekipa iz Kapel in tretje mesto ekipa iz Bukoška.
V pionirski B skupini (od 11 . do 14. leta) je tekmovalo 18 desetin. Tudi med najmlajšimi so sc najbolje izkazali domačini iz Obrežja. Za njimi'sta sc uvrstili ekipa iz Kapel in iz Dcčncga sela.
Udeleženci so bili izredno zadovoljni s tekmovalnim prostorom, kijimga je odstopil Remontni zavod Brcgana. gostitelji pa so ga brezhibno uredili za nastop. K dobremu razpoloženju mladih je pripomoglo tudi sončno vreme, saj so sc nato po skupinah odpeljali na izlete v Gabrovico. na Stojdrago. v Samobor in okolico Velike Doline. Zastopana so bila vsa društva iz občine, v katera je vključenih okrog 500 pionirjev in mladincev.
J. T.
NAJTEŽJA—LAHKA
KOČEVJE — Kočevski ribiči so imeli v soboto. 20. septembra, tekmovanje v lovu najtežje ribe. in sicer v Rudniškem je/eru. IJdclcžilosc ga je le 10 tekmovalcev, vendar niso imeli posebnega uspeha, kar je pravzaprav že tradicija teh tekmovanj, a so kljub temu zanimiva. Najtežjo ribo je uplenil Igor Pajk. tehtala pa je le 10 dag. drugo najtežjo njegov brat Anton Pajk. tretji pa je bil Samo Jcrcbičnik. Tudi IctoSnji ribniSki piknik ni posebno uspel, saj je bilo gostov malo. Krivo pa ni le hladno vreme, ampak tudi slaba propaganda. Istega dne je bila Se delovna akcija ribičev ob jezeru. Kljub skromni udeležbi je Se kar uspela.
J. P.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, sina, očeta, dedka, brata in strica
JOŽETA ŠPEHARJA
iz S alke vasi 92, Kočevje
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom ^prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali pokojnemu vence tp cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi godbi, pevcem. Društvu upokojencev, organizaciji ZZB, Lovišču Medved, LD Mala Gora, kolfejctivu Avto Kočevje in KTK Melamin Kočevje za darovano cvetje in poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 73. letu nas je po hudi bolezni 14. avgusta zapustil dragi oče in stari oče ter S* št..,	dedek
VLADO TURK
iz Šalke vasi 53
Priskrčno se zahvaljujemo osebju zdravstvenga doma Kočevje, posebej dr. Nataši Žilevski in medicinski sestri Francki, za zadnjo pomoč pokojniku, organizaciji ZB KS Rudnik-Šalka vas, OOS Inkop Kočevje, ITAS Kočevje, Melamin Kočevje in LIK Kočevje, pihalni godbi, tov. Štimcu za govor ter g. župniku za opravljeni obred. Vsem. ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti, še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Tiho je odšla naša ljuba mama in stara mama
JOŽEFA GABRIJEL
' roj. KAVŠEK ’
iz Trebnjega
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje in darovano cvetje. Še posebej se zahvaljujemo dr. Vilfanovi za obiske in patronažnima sestrama Milki in Marti, ki sta z ljubeznijo negovali našo ljubo mamo. Enako zahvalo smo dolžni dragim sosedom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, kot tudi ZB za poslovilni govor in g. župniku za lepo opravljeni obred.
Za njo žalujemo: vsi njeni
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 56. letu starosti zapustila draga žena, mama in stara mama
ANTONIJA SLAK
roj. PAPEŽ
z Malega vrha
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, darovali cvetje in pospremili pokojnico na zadnji poti. Prisrčna hvala OOS-TOŽD MKI Pionir in njihovim sodelavcem, CP-TOZD Gradnje za podarjene verice in gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Boleče je spoznanje in nedojemljiva resnica, da je umrla naša dragažena, mama in babica
MARJETA
N/ \/
ASIC
roj. VRŠIČ
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo od blizu in daleč prišli pospremit na njeno poslednjo pot, ji darovali vence in cvetje, nam pa ustno in pisno izrazili sožalje. Prisrčna hvala tov. Stuparjevi za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostnike, kolektivu TCP Djuro Salaj ter duhovniku za opravljeni obred. Še enkrat hvala vsem in vsakomur posebej.
Žalujoči: mož Rudi, hčerki Metka in Dragica z družinama in ostalo sorodstvo
Delo, bolezen in trpljenje,
draga mama,
bilo je tvoje življenje.
ZAHVALA
tjv
Ob boleči izgubi drage mame
MARIJE KRESAL
iz Dolenjih Ponikev 17 pri Trebnjem
se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali cvetje in vence ter pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pogrebnikom, pevcem za lepo zapete žalostnike ter gospodu duhovniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Milena in sin Franc z družino ter ostalo sorodstvo
Ko odhajam od tod, naj bo moja beseda za slovo to, da je neprekosljivo, kar sem videl.
TAGORE
ZAHVALA
Ob odhodu v novo življenje našega najdražjega moža in očeta
JANEZA BOŽIČA
z Šmarja
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v življenju imeli radi in ga spoštovali. Hvala vsem, ki ste nam tako ljubeče stali ob Stranj pri slovesu, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem, sosedom in vsem vaščanom za skrb, darove in pomoč. Hvala duhovnikom, ki so se zbrali pri našem očetu, posebej še g. proštu za lepo, globoko besedo tolažbe, pevcem kapiteljskega pevskega zbora iz Novega mesta za globoko občuteno pesem, sestram de Notre Dame pa za notranjo podporo in pomoč.
Njegovi: žena in otroci z družinami
V SPOMIN
IVANU MURNU
z Malkovca 9
Minilo je pet let. Ko se je usodni dan poslovil, je temna noč razkrila svoja krila, usoda pa je venec vila iz bodečih rož. Življenja pota s trnjem ti posula, ko srečo si iskal, prevaral te je cvet in ni bilo cvetic vmes.
Boleči so spomini, ko tebe, dragi Ivan, ni. Vsem,' ki se ga še spominjate, hvala!
Vsi njegovi domači
ZAHVALA
Ob smrti drage žene, mame, stare mame in tete
MARIJE KASTELIC
iz Ždinje vasi 5
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter pomoč v teh dneh. Iskrena hvala OOS TOZD PETROL Brežice/sodelavcem bencinskega servisa I. in II. na Otočcu, OOS DSSS Novoles ter sodelavcem iz APS in SO P za podarjeno cvetje ter izrečeno sožalje. Hvala cerkvenim pevcem iz Otočca ter pevcem Šmihelskega GD, GD Ždinja vas za spremstvo na zadnji poti in vso pomoč, gospodom duhovnikom iz Novega mesta. Otočca in Ljubljane pa iskrena hvala za opravljeni obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
Tiho in prezgodaj nas je 10. septembra zapustila ljuba žena, mama, babica, prababica in sestra
MARIJA URH
roj. Ivec
iz Metlike
Zahvaljujemo se vsem prijateljem, sosedom in znancem, delovnim in družbeno-političnim organizacijam za izraze sožalja, cvetje, zneske, darovane v dobrodelne namene, in spremstvo na zadnji poti. Prisrčna zahvala celotnemu osebju Zdravstvenega doma Metlika in internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, ki so pokojni poskušali vrniti zdravje. Toplo se zahvaljujemo družbenopolitičnim organizacijam občine Metlika za organizacijo pogrebnih svečanosti, obema govornikoma, JLA za častno spremstvo ter godbi za zaigrane žalostinke. Hvala vsem, predvsem sosedi Ivici, ki ste pokojno obiskovali v času bolezni in ji kakorkoli pomagali.
Vsi njeni
Nikoli ne veš,
kdaj dan ugasne,
kdaj prižgo se luči,
kdaj na grobu ti sveča zagori.
Nikoli ne veš...
ZAHVALA
V 29. letu nas je nepričakovano zapustil naš ljubljeni očka. sin, brat in
stric
DANIJEL POGLAJEN
Potočna vas 1
Iskreno se zahvaljemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, poklonili cvetje in pokojnika v tako velikem številu spremili k preranemu počitku. Hvala zdravnikom in strežnemu osebju pljučnega in kirurškega oddelka bolnice Novo mesto, kolektivu ŽTP-TOZD za vleko vlakov, gasilskemu društvu, Tozdu za vleko vlakov, OP DROGA Novo mesto ter tov. Berku za vsestansko pomoč. Hvala tov. Simončiču za ganljive besede ob odprtem grobu, pevcem in gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči:
vsi njegovi
Št. 39 (1937) 25. septembra 1986
DOLENJSKI LIST
M m * S § l >'
MARTINA
I
H
S *
!
»%%%%%%■
-Če bi mi ponudili še tako lahko delo, pri katerem bi sedela v fotelju, ga ne bi zamenjala za delo ob tkalskem stroju. Že kot otrok sem si želela delati blago. Ko se mi je želja pred 28 leti izpolnila, sem bila najsrečnejši človek.«
Martina Kroni, Novoteksova delavka, ki je nedavno postala republiška prvakinja na tekstilnem tekmovanju v tkanju volne, prvo mesto pa je že pred leti zasedla na takem jugoslovanskem tekmovanju v Tetovu, je vsekakor izjemen primer. Kmalu bodo minila tri desetletja. kar dela ob nenehnem ropotu in pri vročini, ki dosega poleti tudi 35° Celzija. Delala je celih osemnajst let v nočnih izmenah, ko je imela dva majhna otroka — vseeno pa jo tkalsko delo še danes osrečuje.
Ko je z rojstne Rake kot 16-letno punče prišla v mesto in dobila zaposlitev v Novoteksu. je pri vsakem tkalskem stroju stal delavec. Zdaj eden streže devetim ali celo dvanajstim strojem. V tovarni ob njenem prihodu ni bilo ambulante, ne letovanja, ne tako organizirane prehrane.
»Menzo smo že imeli, vendar je bila hrana razmeroma draga.
tako da nas je 'večina za malico nosila s seboj kos kruha in jabolko.<<
Martina se je poročila, imela dva sinova, z možem pa sta delala v izmenah, da sta pazila otroka. Stanovali so v podstrešni sobici, kamor je ob vsakem dežju curljala voda, pri sebi je imela še bolno mater. »Ko so mi v Novoteksu dodelili novo blokovsko stanovanje, kar nisem mogla verjeti, da je res. Še danes sem zanj hvaležna.« Sicer se Martina nad ničemer ne pritožuje. »Kar lepo živimo, čeprav skromno. ■ Z družino gremo vsako leto na morje, kjer ima Novoteks lepe domove in si v njih tudi delavci lahko privoščimo bivanje. Sinova sta že odrasla. Vsi imamo plače. Ker pa smo trije člani družine v Novoteksu, zaslužki njso prida, ampak smo se sprijaznili z usodo tekstilcev. V družbi se čutimo zapostavljene. Resnično z veseljem pa hodim na delo. Ker se s sodelavci razumemo, ker nam je obratovodja najboljši svetovalec in prijatelj, ker poslušam ritem strojev...«
Zadnja leta je Martina Kroni inštruktorica za nove ljudi, ki prihajajo v tkalnico. Po osem ur na dan jim v neznanskem ropotu dopoveduje, svetuje, jih vzgaja, da bodo postali dobri delavci. To je napor, ki pa ni dosti bolie plačan od čistilkinega dela. Če ne bi šlo za to, da ji ni treba na nočni šiht, ki ga Martina res ne zmore več, bi raje ostala navadna tkalka.
Imela je orošene oči, ko je pravila o zadovoljstvu, ki ji ga ob končanem vsakodnevnem delu nudi pogled na 700 metrov novega blaga, stkanega na njenih strojih.
Na takih delavcih sloni tovarna.
RIA BAČER
*
I
*
s
#
s
*
!
Sandijev bron
Uspeh učenca OŠ Podbočje na tekmovanju matematikov in fizikov
PODBOČJE — »Raje imam naravoslovne vede, družboslovne se mi zdijo preveč suhoparne. Predm. učiteljica Slavka Mikolavčič niti ni tako stroga, odlično razlaga in ima dobre metode. Vedno nas najprej malo nasmeje, da se sprostimo, potem pa gre zares,« pripoveduje 14-letni učenec 8. razreda osnovne šole v Podbočju Aleksander Vr-hovšek.
V šoli in doma v Velikem Mraše-vu so bili veseli in ponosni Sandijevega tretjega mesta na republiškem tekmovanju matematikov
SHS**.
Aleksander Vrhovšek
in fizikov. Sandi je odličnjak, dober tovariš in prijeten za družbo, zato je med svojimi vrstniki priljubljen.
Po visoki postavi bi sklepali, da je fant uspešen športnik, košarkar, toda matematika in fizika sta Vrhovškovo močnejše »orožje«. Rad bi nadaljeval študij na usmeritvi, da bi se dalo poglobljeno, samostojno delati. Tako bi Sandiju bolj dišalo delo denimo na Inštitutu Jožef Stafan kot pa za katedrom, zato upa, da mu bo usmerjeno izobraževanje dalo ustrezno podlago za uresničitev življenjskega cilja. Dotlej pa bo potrebno še obilo trdega dela, marljivega učenja, da ne bi ostalo le pri želji.
P. P.
Pešpot, ki povezuje narode
Pri Velikih Laščah odprli slovenski del evropske pešpoti
VELIKE LAŠČE — V vasi Mačkovec pri Velikih Laščah, kjer se križata evropski peš poti E6 in E7, so pretekli teden svečano odprli slovenski del pešpoti E7 in odkrili tudi posebno obeležje, delo arhitekta Daniela Jar-giča. Odkritja so se udeležili udeleženci nedavnega kongresa IUFRO, med njimi znani slovenski popotnik Marko Kmecl in predsednik evropskega združenja popotnikov Avstrijec dr. Robert Wuerst.
Slovenski del pešpoti se začne pri mejnem prehodu Robič ob reki Soči in vodi preko križišča poti v Mačkovcu naprej do Sotle pri Kumrovcu. Dolg je 370 km in je zelo zanimiv ter privlačen za ljubitelje narave in pešačenja. To je dokazala tudi skupiria gozdarjev iz Slovenjgradca, ki je prispela na svečano otvoritev v Mačkovec iz Robiča in prepešačila okoli 200 km, za kar so potrebovali 50 ur.
M. GLAVONJIČ
JUBILEJA LOVCEV
RIBNICA — Pri lovski koči v Veliki gori so člani lovske družine Ribnica slavili 30-letnico obstoja te priljubljene lovske postojanke in 40-letnico lovske družine Ribnica. Na svečanosti je govoril starešina LD Justin Žibert, priznanji pa sta prejela ustanovna člana Franc Lovšin iz Kota in Anton Šobar st. iz Ribnice.
Ličkalnik »olička« prste
Prve poškodbe rok z ličkalnikom — Lani amputirali 60 prstov — Med valje s palico, ne z roko!
NOVO MESTO — Na kirurški oddelek novomeške bolnišnice so prejšnji teden sprejeli 27-letnega Šrečka Žnidaršiča iz Krškega in Franca Rožmana iz Dragatuša, ki jima je ličkalnik jrdo iznakazil prste in dlan roke. Čas ličkanja koruze seje torej pričel, z njim pa tudi prve poškodbe,
»Lansko jesen smo zaradi li-čkalnika morali amputirati 60 prstov. Poškodba je tudi za nas kirurge izredno grda, saj gumijasti valji prste dobesedno ogulijo, da
DR. FRANE DOLŠEK: »Poškodbe rok in prstov, ki jih naredi ličkalnik, so resnično hude in grde. Poleg izgube enega ali več prstov je vedno potrebna tudi plastična operacija«.
ostanejo le kosti in kite. Žile so počene po dolžini in jih največkrat ni mogoče več šivati, zato takšna poškodba zahteva amputacijo enega ali več prstov: Poškodovanec mora mesec dni ostati v bolnišnici, seveda pa je potem potrebno še rehabilitacijsko zdravljenje za prste, ki nam jih je uspelo rešiti,« je ob obisku povedal kirurg dr. Frane Dolšek, ki se v novomeški bolnišnici še posebej veliko in uspešno ukvarja s kirurgijo roke.
Delo z ličkalnikom zahteva previdnost in treznost. Do poškodbe pride vedno po isti poti. Koruzni storž se med valji zatakne in ga je potrebno spraviti naprej s palico. Neprevidni uporabijo kar svojo roko in nesreča je tu.
Ključavničar Srečko Žnidaršič je v ponedeljek popoldan pomagal sosedu. Z ličkalnikom je delal prvič. Le malo neprevidnosti je bilo potrebno, da so mu gumijasti valji zgrabili prste desne roke. Dolgo je trajalo, preden so stroj izključili, potem pa so se pol ure mučili, da so roko dobili iz valjev. Sredinec je dobesedno ofttrgalo, ostale prste pa je tako ogulilo, da jih bo kirurška ekipa le s težavo ohranila. Tudi Franc Rožman iz Dragatuša je bil prvič nepreviden: »Vrsto let že delam z ličkalnikom. Vedno sem na nevarnost opozarjal druge, na koncu pa sem jih sam skupil. Potrebna bo plastična operacija prsta.«
J. PAVLIN
Praznik novomeških ribičev
RD Novo mesto je v soboto proslavilo 40-letnico — Priznanja tudi ustanovnim  članom Borisu Andrijaniču, Branetu Suhyju in Ljubici Smrečnik
ŽIVŽAV V KOSTANJEVICO
NOVO MESTO — Aktivisti Društva prijateljev mladine Center pripravljajo 11. oktobra za šolske otroke in tiste, nekaj mlajše, od petega leta naprej iz KS Center velik celodnevni brezplačni izlet v kostanjeviško jamo. Bogat program, v katerem bo tudi ogled Forme vive, živžav piknik z zabavnimi igrami in še polno drugih presenečenj, se bo pričel ob 8. uri na avtobusni postaji Novo mesto in končal ob 17. uri na istem mestu. Vsi, ki ■želijo iti na izlet, naj se s kartico prijavijo na naslov: Škof, Jerebova 10, Novo mesto (ime, priimek, starost, naslov) do 1. oktobra.
TEDEN DNI SMEHA
RIBNICA — Od 6. do 12. oktobra bo v Ribnici prvi festival humorja, satire in karikature. V okviru festivala bodo med drugim odprli razstavo karikatur, zaigrali bodo dve monodrami z vedro vsebino (Franjo Frančič: »Mož v belem« in Miha Klate »Od šrokh ust smo miero vzieP«), za to priložnost pa bo izšla tudi publikacija, v kateri bodo objavljena dela, poslana na natečaj za Festival humorja. Zadnji dan festivala bodo podelili tudi nagrade za po tri najboljša dela v posamezni skupini humorističnih prispevkov.
Modni petek na Glavnem trgu
Modna revija Novoteksove Julije privabila nekaj tisoč gledalcev — Že jutri vse v trgovini
VSAKE TRI CENTIMETRE EN GROZD — Enajst let stara brajda na ganku hiše Franca Liberšarja v Škocjanu je letos razveselila stanovalce. Na kakšnih petnajstih metrih trte je Liberšar naštel kar 500 grozdov. kar pomeni, da je domala na vsake tri centimetre zrasel eden. »To ho soka za otroke!« se veseli Liberšar, »nekaj grozdja pa spravimo v hladilnik. Lani smo ga tako spravljenega zobali še ob božiču,« (Foto: B. B.)
NOVO MESTO — Modna revija, ki jo je v petek zvečer na novomeškem Glavnem trgu pripravila Novoteksova modna trgovina Julija, je klub hladnemu vremenu pritegnila nekaj tisoč obiskovalcev. To je bila prireditev, ki bi ji zavidali v marsikaterem večjem 'slovenskem mestu. Brhke manekenke Društva modnih delavcev iz Ljubljane so pokazale prav vse iz jesensko-zimske kolekcije, kar je mogoče kupiti v tej trgovini izbranega okusa: safari, military in jugging program, beljen jeans in še nekaj oblačil s tujkami, kar vse seveda spada vzadnji krik svetovne mode. Na koncu je pričujočim zapiralo sapo, pa ne ob pogledu na krzneni plašč, marveč na njegovo ceno: sto starih milijonov.
Kljub temu daje bila prireditev nadvse dobro zamišljena, saj tudi ni bila zastonj, so nekateri odšli razočarani. Vse dogajanje na odru je uspelo spremljati le tistim, ki so si še pravi čas našli mesto ob odru, ostali pa so ob zvokih ansambla Gi*-gu in ob besedah Miša Zaletela lahko le strmeli v noč. Ogreti jih niso mogle niti napol gole Krikice ne reflektorti. Kljub vsemu je
SMRT V GOZDU
SODRAŽICA — 58-letni Anton Gornik iz Kračalov je odšel 13. septembra v gozd podirat drevje in izvlačevat hlode. Ker ga ni bilo tisti večer domov-, so domači menili, da seje zadržal pri sorodnikih. Ko pa ga ni bilo domov še drugi dan, so ga šli iskat. Našli so ga mrtvega pod hlodom, ki ga je pritiskal čez hrbtenico, v hlod pa je bil še vprežen konj. Po vseh znakih sodeč, je prišlo do nesreče med iz-vlačevanjem hlodov, ko je hlod ušel iz vlake in se zvalil na Gornika.
POKUŠNJA SLOVENSKIIH NARODNIH JEDI
OTOČEC — Za petek, 26., in soboto, 27. septembra, motelska restavracija spet pripravlja presenečenje za svoje goste. V sodelovanju s sekcijo za gostinstvo pri Obrtnem združenju Novo mesto so pripravili prvo pokušnjo slovenskih narodnih jedi, na kateri se bodo s svojimi gostilniškimi specialitetami in pogrinjki predstavili tudi gostilničarji Leskovar, Tekavčič in Vovko. Za zabavo bodo poskrbeli Orioni in muzikant Matija Slak. Vsi, ki se nameravajo preizkusiti za Glas Dolenjske, naj ne pozabijo v soboto popoldan priti na avdicijo v motelsko restavracijo. Tam bodo najboljše za finale, ki bo 18. oktobra, izbirali od 13. do 17. ure.
množica vztrajala do konca, saj je bilo zadnje dejanje žrebanje srečk, ki sojih že pred prireditvijo dobili vsi tisti, ki so v Juliji kupili oblačila v vrednosti več kot 10.000 din. Velimir in Barbara sta izvlekla osemnajst srečnežev, ki so v teh dneh že lahko dvignili nagrade, med katerimi je bila najslajša tista z darilnim bonom za 50.000 din. Na koncu zapišimo, da so se dobro odrezali tudi trgovci Alpine, ki so manekene obuli, sami pa so imeli ta večer kar do 22. ure odprto trgovino.
J. PAVLIN
NOVO MESTO — Novomeška ribiška družina je zakoračila že v peto desetletje. Te dni je namreč minilo štirideset let, kar so se na novomeškem Bregu zbrali »ribiški interesenti« in se dogovorili o ustanovitvi ribarske zadruge novomeškega okrožja, le nekaj dni zatem pa je ribarska zadruga, na čelu katere je bil takratni predsednik novomeškega okrožnega sodišča Boris Sartori, tudi zaživela.
Minula sobota je bila namenjena proslavi tega jubileja. V-novomeški ribiški družini je danes že 1.200 članov in 300 mladincev, njihova dejavnost pa sega precej dlje od zgolj športnih užitkov, ki jih ob ribolovu dajejo dolenjske vode. Danes je prva naloga dolenjskih ribičev očuvati naše vode, predvsem reko Krko. Temu je dobršen del svojega slavnostnega govora na sobotni skupščini ribiške družine v novomeškem domu kulture posvetil tudi njen predsednik Miro Berger. Omenimo ob tem, da so se svečane skupščine udeležili tudi predstavniki Ribiške zveze Slovenije s predsednikom Jožetom Hartmanom, predstavniki pobratene ribiške družine
iz Ptuja in mnogi drugi gostje, med zbranimi pa so bili tudi trije danes še živeči ustanovni člani družine Boris Andrijanič, Ljubica Smrečnik in Brane Suhy, kije bil tudi član ožjega pripravljalnega odbora za ustanovitev ribiške zadruge Novo mesto.
Novomeški ribiči pa so v počastitev 40-letnice pripravili v Krono-vem tudi dvoje tekmovanj. V lovu
PRIZNANJE SLAVLJENCEM — Jože Hartman, predsednik Ribiške zveze Slovenije, izroča priznanje zveze ob 40-letnici RD Novo mesto njenemu predsedniku Miru Bergerju.
na najtežjo ribo je med 37 ribiči zmagal Miro Berger, ki je ujel 2.240 gramov težkega ploščiča, drugi je bil Ivan Kulovec (990 g), tretji Jože Hribar z 840-gramsko ribo. Veliko ribičev iz kar petnajstih družin pa se je zatem udeležilo še tradicionalnega republiškega tekmovanja za »Pokal Krke«, ki je pripadel Novo-meščanu Marjanu Bračiki. Imel je zares izreden ulov, saj je potegnil na suho preko 13 kilogramov rib, drugi je bil Rangus iz Litije, tretji pa Kozole_ iz RD Kostanjevica. V ekipnem seštevku je zmaga pripadla RD Brežice, druga je bila RD Radeče, tretja RD Litija, 4. RD Ljutomer, 5. RD Novo mesto itd.
B. B.
MLADI V VOJAŠKI OBLEKI
GLAŽUTA — V Glažuti je bilo te dni končano 20-dnevno vojaško usposabljanje izvenšolske mladine iz občin Kočevje in Ribnica. Na predvojaški vzgoji si je pridobilo svoje prvo vojaško znanje 60 mladincev in mladink iz teh dveh sosednjih občin.
m
RAZSTAVA OB JUBILEJU — V soboto dopoldne so v prostorih Dolenjskega m uzeja v Novem mestu odprli ribiško razstavo, posvečeno 40-letnici novomeške ribiške družine. Otvoritve so se udeležili številni gostje, predstavniki republiške zveze in pobratene družine iz Ptuja. Razstava bo predvidoma odprta do srede oktobra.
DISKOTEKA LOK« Ig II,
JP
■jaBMa
■
išmmšk
Ta teden se bodo zaključili glasbeni večeri Na Loki. Začela seje namreč tudi koledarska jesen in večerni hlad je močnejši od še tako vročih ljubiteljev popularne glasbe, ki so jo vrteli skozi vse poletje v gostišču ob bregu Krke. Kje boste lahko vso jesen in zimo poslušali našo in vašo lestvico, še ne vemo točno, ker Glasbena zadruga še nima izbranega prostora, govori pa se nekaj o disku na Otočcu. Sicer pa k današnji lestvici: v samem vrhu ni sprememb, občutnejša pa so nihanja v spodnjem delu lestvice.
1. Vinus — BANANARAMA
2. Look away — BIG COUNTRY
3. Slagehammer — P. GABRIEL
4. Love touch — R. STEWART
5. Touch me — S. FOX
6. Midnight lady — C. NORMAN
7. Papa don’t preach — MADONNA
8. Lesson in love — LEVEL 42
9. Wonderful world — S. COOK
10. Atlantis is calling — MODERN TALKING
In še nagrajenka zadnjega žrebanja: kaseto s posnetki top lestvice Dolenjskega lista bo dobila VESNA FLORIJANCIČ iz Muhabera pri Novem mestu.
Pošljite predloge za lestvico ali svojo melodijo na naslov: Glasbena zadruga, Kettejev drevored 3, 68000 Novo mesto, s pripisom TOP LESTVICA.
1iO Zdvijtt
SEM PAČ PRISMUKNJE
Berem v Ljubljanskem dnevniku, kaj so naredili angleški turisti na Bledu. Popili so naročeno kavo, in ko je hotel natakar od njih po 380 din, so se uprli.
— V Opatiji, kjer bivamo med dopustom, je kava po 240 din.
Toliko so tudi odšteli, pokazali hrbet in so si šli dalje ogledovat lepote naše domovine.
Jaz, butec, pa ne! Ko mi pošljejo vsaka dva meseca zvišan račun za stanovanje, plačam. Pa še molčim povrhu.
Ko mi trgovci pred nosofn popravljajo cene od nižjih na višje, plačam. Še zahvalim se jim, srečen, da sem robo sploh dobil. Da bi zarohnel, da bi zakričal, udaril s pestjo po mizi, mi še na misel ne pride. Elektrogospodarstvo me napenja s ceno elektrike, da že debelo gledam. Po radiu, po televiziji, po časopisjih mi grozijo skoraj vsak dan s povišanimi tarifami. Stisnem zobe, mislim si: tako mora biti, tako je prav, ne morejo poslovati z izgubo.
Med čakanjem na premog se je ta trikrat podražil. Malce me
je zagrabila jezica: hotel sem telefonirati na upravo premogovnika, hotel sem jim reči, naj si premog skuhajo na juhi'in naj si ga požro, pa me je ohladila žena:
— Ne oslarije rekla, ne delaj neumnosti! Za mašo bi moral dati, da smo do premoga sploh prišli. Naj se pozimi tresemo kot cucki?
Poglejte kruh. Res ga ne pojemo, da bi bilo treba delati iz tega paniko, a vendar. Dinar več tu, deset tam, pa je denarnica prazna, še predenje bila polna...
Otroka imam v vrtcu leto dni. Najprej sem plačal sedem ti-
sočakov, zdaj že petnajst. Vsak dan, ko vlečem mulca skozi vrata, se prijazno režim vzgojiteljicam.
— Hvala, ker sem bil brez skrbi. Jutri se vidimo.
Mleko je poskočilo čez noč. Vse naraste čez noč, človek si ne bo upal več niti v posteljo.
Sladkor, olje, avtomobilske gume, zavarovanje... vse dražje —jaz pa miren, skoraj spokojen in po raziskavah javnega mnenja celo zadovoljen. Kmalu po članku o Otočanih sem se pogledal v ogledalo. Ne boste verjeli, da v njem nisem videl svojega podolgovatega obraza, ampak podobo najbolj prismuknjene ovce na svetu.
TONI GAŠPERIČ