cena 400 dinarjev številka 15 (921| .
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 14. aprila 1988
Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje
fzvršni svet
Novi prostorski dokumenti
Predlogu za javne razgrnitve prostorskih načrtov so namenili člani izvršnega sveta velenjske občinske skupščine vso pozornost na seji prejšnjo sredo.
V javno razpravo in razgrnitev so posredovali prostorske ureditvene pogoje planskih celot 02 in 07. To je delovni naslov dokumentov, ki zajemata področje Raven, Gaberk, Skal, Hrastovca in Šem-brica ter Podgore, Šmartna ob
Paki, Paške vasi in Gorenja. S tema dokumentoma opredeljujemo, na katerih področjih v omenjenih krajih je mogoča gradnja in varujemo vse z zakonom določene sestavine prostora.
Prostorski ureditveni pogoji bodo javno razgrnjeni v prostorih občinske skupščine, Zavoda za urbanizem ter v omenjenih krajevnih skupnostih, da bodo
krajani lahko posredovali pripombe.
Člani izvršnega sveta so obravnavali tudi predlog dopolnitev zazidalnega načrta Selo. Ta načrt je bil v javni razpravi, nanj pa je bilo nekaj pripomb, zato so člani izvršnega sveta menili, da ga je treba dopolniti tako, da se meje razširijo proti severovzhodu. Tako bi zagotovili nadomestne lokacije za objekte, ki jih bo potrebno rušiti. Pri teh dopolnitvah je seveda treba upoštevati tehnične pogoje upravljalcev komunalnih in drugih infrastrukturnih naprav ter vse druge smiselne pripombe posredovane v razpravi.
V 30. dnevno javno razpravo je izvršni svet posredoval tudi ureditveni načrt Grajskega hriba, ki zajema tudi smučarsko skakalni center ter celotno območje grajskega hriba z grajskim parkom. Za to področje so izdelane strokovne osnove, ki opravičujejo predlagani poseg v prostor. Iz omenjenega načrta pa je izvzeta
Vila Bianca, ki je zajeta v zazidalnem načrtu Starega Velenja.
Omenjeni dokument je javno razgrnjen v prostorih krajevne skupnosti Staro Velenje, na Zavodu za urbanizem in v Skupščini občine Velenje. Javna razprava, med katero naj podajo krajani svoje pripombe in mnenja, traja 30 dni.
Na zadnji seji so na velenjskem izvršnem svetu govorili še o lokacijskem načrtu Efenkove ceste, za katero so menili, da je itak opredeljena po obstoječih in še veljavnih prostorskih dokumentih kot prometnica in povezovalna cesta. To opredelitev je treba upoštevati pri dolgoročnih posegih v prostor na tem področju.	(mz)
Mi smo za model
Naš intervju
V prvi majski številki tednika Naš čas bomo objavili pogovor s predsednikom skupščine občine Velenje mag. Dragom Su-lekoai. Toda, tokrat nekoliko drugače. Intervju boste oblikovali vi. Torej, pričakujemo vaša vprašanja, in sicer predvsem tista, ki so povezana s sedanjim trenutkom in nadaljnjo usodo Šaleške doline. Mi bomo med prispelimi vprašanji izbrali najzanimivejša in jih podpisana z vašimi imeni posredovali predsedniku skupščine občine, ki bo odgovoril nanje.
Vaša vprašanja sprejemamo do četrtka, 21. aprila.
-JfiiiHeM ■
Občinski štab teritorialne obrambe Velenje je v četrtek, petek in soboto izvedel mobilizacijo in praktično usposabljanje enot TO in drugih sestavin SLO in DS. Vaja je potekala v seve-ro-vzhodnem delu velenjske občine in v celoti uspela. Udeleženci vaje so še enkrat dokazali, da so pripravljeni na morebitne jutrišnje potrebe. Več o vaji bomo zapisali v naslednji številki NČ.	(b. m.)
Kurirčkovo torbico predali slovenjegraškim pionirjem
Prejšnji teden so preživljali velenjski pionirji v znamenju ku-rirčkove torbice. Na vseh šolah so pripravili številne aktivnosti, s katerimi so se spomnili narodno osvobodilne borbe in še posebej partizanskih kurirjev.
Torbico z zaupno pošto so prejeli pionirji občine Velenje prejšnji petek na Gneču nad Gorenjem od mozirskih pionirjev. Od tu so jo ponesli preko Velikega vrha, Pesja, Kavč, v Šentilj, kjer so pripravili velik, pravi partizanski miting. Iz Šentilja so
krenili z zaupno pošto preko Bevč, Trebeliškega, Šembrica v Cirkovce. V Cirkovcah je bilo znova zelo slovesno. Pri Polhovi domačiji so obeležili nekdanjo partizansko bolnišnico.
V sredo, 6. aprila pa so velenjski pionirji slovesno predali kurirčkovo torbico slovenjgraškim pionirjem. Poleg osrednje kurirč-kove torbice, je bilo v občini organiziranih tudi več lokalnih prog, tako da so bili v to manifestacijo vključeni vsi pionirski odredi. Kot zanimivost povejmo
še to, da so letos pionirji prenašali v kurirčkovi torbici nalogo naslednjemu pionirskemu odredu. Tudi letos so jim pomagali pri izvedbi te tradicionalne pionirske manifestacije, s katero obujajo tradicije NOB, borci, pa nekdanje partizanske domačije ter številne druge organizacije, društva in posamezniki.
Slovenski pionirji bodo akcijo letošnje kurirčkove torbice sklenili na zboru jugoslovanskih pionirjev, ki bo 21. maja v Žalcu.
(mz, foto vos)
Nujna ocena upravičenosti reorganizacije
Najdlje so se člani predsedstva velenjske socialistične zveze med sejo prejšnji teden zadržali pri obravnavi poročila o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja Velenje—Mozirje v lanskem letu ter pri vprašanju izgradnje kabelsko-razdelilnega sistema v občini.
Vseh začrtanih nalog družbeni pravobranilec oziroma njegova namestnica nista mogla uresničiti zaradi daljše bolezni pravobranilca, še zlasti velja na področju urejanja kmetijskih zemljišč, varstva okolja in invalidske problematike v ozdih. Te naloge naj bi zato uresničili v tem letu, ko bo dolžnost pravobranilca spet polno zasedena. Novi kandidat za družbenega pravobranilca je sodnik združenega dela Edvard Centrih iz Titovega Velenja. Družbeni pravobranilec samoupravljanja oziroma njegova namestnica sta se v preteklem letu prizadevno vključevala tudi v proces samoupravne organiziranosti združenega dela. Na tem področju se je in se zavzema za takšno organiziranost združenega dela, »da bodo v celoti izpolnjeni pogoji za delovanje tozdov, hkrati pa bodo organizacijske oblike prilagodljivi sistemi tako glede na tehnološko kot tudi ekonomsko okolje svojega delovanja.« Posebej so na seji poudarili, da je predpogoj za učinkovito delovanje družbenega pravobranilca na tem področju pravo-
časna obveščenost o nameravanih spremembah, saj lahko le s preventivnim delovanjem odpravijo nepravilnosti v samih postopkih oziroma doseže dopolnitev gradiv, o sprejemanju katerih se delavci odločajo z osebnim izjavljanjem. Člani predsedstva so se zavzeli ali kar zahtevali, da morajo v okoljih, kjer so v zadnjem času že opravili spremembe samoupravne organiziranosti narediti analizo upravičenosti reorganizacij, da bi dobili odgovor na vprašanje, >skoliko je nova organiziranost v funkciji razvoja in prestrukturiranja.« Pri spremembah samoupravne organiziranosti ponekod premalo upoštevajo postopnost, so pa tudi okolja — kot je dejal eden izmed razpra-vljalcev — kjer so delavcem enostavno obljubili večjo plačo, pa so dvignili roke. Prav zato je omenjena analiza nujna.
V zvezi z letošnjimi nalogami družbenega pravobranilca so na seji menili, da je nujno še tesnejše sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami občine pri obravnavi posameznih ozdov, da je treba preveriti, kako so v posameznih okoljih pripravljenih na tehnološke viške. Ko pa so govorili o izrekanju začasnih ukrepov družbenega varstva v posameznih okoljih, so najprej menili, da je velik nesmisel na tem področju, da ukrep sprejmemo, ko je zadeva že brezizhodna (čeprav v zakonu o združenem delu natančno piše, kdaj vse se lahko sprej-
me ukrep); predlagali so, da se preveri možnost spremembe zakona glede dolžine trajanja ukrepa družbenega varstva. Menili so, da je treba to dolžino podaljšati.
V nadaljevanju seje so spregovorili o izgradnji kabelsko-razdelilnega sistema v občini. V zadnjem času se je aktivnost po krajevnih skupnostih zelo povečala, ostalo pa je še precej nerešenih vprašanj, ki pa jih bo najlažje rešiti, če bomo zgradili enoten sistem, za kar so se zavzeli tudi člani predsedstva in s tem podprli tudi tovrstno prizadevanje občinskega odbora za izgradnjo ka-belsko-razvodnega sistema.
Na seji so imenovali Jožeta Kožarja iz RLV za kandidata za novega predsednika skupščine samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Velenje, saj se je dosedanji kandidat Silvo Koprivnikar odrekel kandidaturi.
Bližata se praznika — dan Osvobodilne fronte slovenskega naroda in 1. maj — mednarodni delavski praznik. Tudi letos bomo ta pomembna dogodka v občini proslavili na skupni proslavi na predvečer 27. aprila v prostorih glasbene šole. Tu bodo podelili tudi srebrna priznanja OF in srebrne znake zveze sindikatov posameznim aktivistom in organizacijam. Prejemnike priznanj in znakov bomo predstavili v pri-hodni praznični številki Našega časa.
Ob koncu so imenovali še svet za družbenoekonomski razvoj in za njegovega predsednika Janeza Miklavčiča iz Gorenja. vos
Iz malega raste veliko!
V času poglobljene gospodarske krize, ki se seveda odraža tu-
Idi v žepu občanov, naraščajo kazniva dejanja, še posebej drobne kraje, ki so včasih, ko jih miličniki obravnavajo sicerda, komajda omembe vredne, saj gre pogosto le za nekaj tisočakov, pa vendar so to dejanja, ki terjajo vso pozornost, še posebej, če so storilci otroci. Mnogokrat jim ta dejanja spregledamo, saj se nam, prestrašeni, ko jih zalotimo, preveč zasmilijo, da bi ukrepali, še posebej, če vemo, da imajo nerazumevajoče starše.
Pa vendar iz malega raste veliko! To je rek, ki še posebej v teh primerih premnogokrat drži kot pribito. Če se ti posreči majhna kraja, boš slej ko prej, posegel po kakšni večji, dražji stvari!
In nad krajami mladoletnikov
in celo otrok se v občini Velenje moramo zamisliti. Njihovo število vztrajno narašča. Še pred dvema letoma so zagrešili mladole-
tniki (mlajši od 18 let) I 7 odstotkov kaznivih dejanj, lani že skoraj četrtino. Udeleženi so bili v glavnem pri premoženjskih de-liktih, pri enem požaru iz malomarnosti, enem kaznivem dejanju nedovoljene trgovine in pri enem posilstvu.
Otroci so opravili pet tatvin, tri velike tatvine, petkrat so poškodovali tujo lastnino, petkrat ukradli motorno kolo. Mladoletniki pa »imajo na vesti« 26 tat-
vin, 20 velikih tatvin, 4 kraje motornih vozil in dve goljufiji. Med tatvinami in velikimi tatvinami prevladujejo kraje po trgovinah in šolah, seveda pa tiste manjše pri teh številkah sploh niso upoštevane.
Kako ukrepali, ko so pri kaznivih dejanjih udeleženi otroci oziroma mladoletniki? Miličniki obvestijo o vseh teh primerih Center za socialno delo, ki pa seveda nima veliko možnosti. Večina teh otrok prihaja iz neurejenih družin, kjer vlada nerazumevanje med starši, kjer botruje alkohol, kjer se stalno prepirajo, so prezaposleni. Za otroke nimajo časa. Z njimi se ne pogovarjajo, na opozorila, da z njihovimi otroki ni vse v redu. reagirajo zgolj s šibo.
Center za socialno delo sko-
rajda nima možnosti, da bi tem otrokom spremenil okolje in ukrepi za prevzgojo, kijih izrečejo otrokom in mladoletnikom ne rodijo sadov, ali pa stanje celo poslabšajo.
Iz malega pa raste veliko in življenje teče svojo pot. Pa ti odraščajoči otroci in mladoletniki, ki so zašli na stranpota, potrebujejo pomoč. Ža! pa vse prevečkrat zamižimo pred njihovimi klici, saj kljub prizadevanjem v občini Velenje še vedno nismo uspeli oblikovati niti vzgojne posvetovalnice, pa čeprav se radi pohvalimo, da smo velika občina. Ta bi prav gotovo lahko bila trdna opora vsem, ki si ne znajo sami pomagati!
MIRA ZAKOŠEK
Drugi spomladansko množično-rekreativni tek
Preživimo nedeljo ob velenjskem jezeru
Velikokrat smo že zapisali, pa naj še enkrat: med številnimi šport-no-rekreativnimi dejavnostmi, ki so koristne za posameznikovo počutje in zdravje, je ena od najbolj razširjenih oblik aktivnosti tek v naravi.
Velenjski atletski klub bo v nedeljo, 17. aprila, podobno kot lani, organiziral v počastitev dneva Osvobodilne fronte in 1. maja II. spomladanski množično-rekreativni tek ob velenjskem Jezeru. Vabijo vas, da se ga udeležite v čimvečjem številu, saj lahko na njem sodeluje kdorkoli, ne glede na starost in spol. Za najboljše bodo pripravili lepe nagrade. Prvi trije v posameznih skupinah bodo dobili simbolične rudarske svetilke, lepi nagradi čakata tudi najboljšega tekmovalca in najboljšo tekmovalko, nagradili bodo tudi najstarejšega in najmlajšega udeleženca ter najbolj številčno družino. Prireditev bo ob vsakem vremenu, seveda pa vsakdo teče na lastno odgovornost. Proga je speljana okoli velenjskega Jezera, s startom in cilje mna mestnem stadionu.
2. stran * ROS CSS
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
tito 'o velenje -k
14. aprila 1988
Seje skupščin
samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti
V	času od 23,—30. marca 1988 so zasedale skupščine SIS družbenih dejavnosti občine Velenje. Vse so bile dobro obiskane, saj so imele na dnevnih redih zanimive vsebine.
Osrednje vsebinske točke na vseh sejah so bile:
—	poročilo o realizaciji programov in finančnih načrtov SIS za leto 1987 in predlog teh za letos;
—	nove prispevne stopnje za čas po 1.5. 1988;
—	spremembe ustanovitvenih aktov SIS ter
—	volitve funkcionarjev za naslednji 2-letni mandat.
Poročila za lani so nazorno predstavila uresničevanje pred letom dni sprejetih programov ter finančne težave na področju posamezne SIS, tako zaradi nizkega priliva kot omejitev interventnega zakona.
Kritičen odnos so zavzele delegacije do predlaganih prispevnih stopenj in sprememb ustanovitvenih aktov, zlasti pristojnosti Odbora za planiranje in razvoj.
V	zvezi s prispevnimi stopnjami so delegati ugotavljali, da pomenijo visoko obremenitev, to pa zaradi tega, ker z veljavnimi prispevnimi stopnjami za leto
1987	nismo zbrali vseh sredstev, povečuje pa se tudi naša obveznost do solidarnosti. Največ razprav je bilo na skupščini Občinske zdravstvene skupnosti, kjer so se odločili in predlagano prispevno stopnjo 11,96% znižali na 11,53%.
V	vseh Skupnostih so dali Odboru za planiranje in razvoj pristojnost, da lahko odloči o zahtevku OZD, ki je v izgubi, glede plačila prispevkov, vendar le, če gre za manjše zneske zaradi katerih ni ogrožena realizacija sprejetih programov SIS, za vse večje zneske je pristojna le skupščina. Odbori za planiranje in razvoj prevzamejo s spremembami aktov tudi pristojnost med dvema zasedanjima skupščine spreminjati prispevno stopnjo za SIS, vendar le v okviru poprečne globalne letne prispevne stopnje.
Vse skupščine SIS so za svoje področje dejavnosti sprejele:
—	Poročilo o uresničevanju programov in finančnega načrta SIS ter izvajalcev za obdobje 1. 1.-31. 12. 1987.
—	Programe in finančni načrt SIS vključno z izvajalci za leto 1988.
—	Spremembo prispevne stopnje od 1.5. 1988 dalje.
—	Najnujnejše kadrovske širitve na posameznih področjih in
—	Predlog sprememb SaS o ustanovitvi SIS in predlog sprememb Statuta SIS.
V	smislu čimboljšega obveščanja delegatov in spoznavanja problematike s področja družbenih dejavnosti objavljamo še druge aktualne, za širši krog zanimive odgovore na postavljena vprašanja in sprejete odločitve na posameznih sejah skupščin SIS.
ZDRAVSTVO:
Skupščina je sprejela še naslednje sklepe:
—	sklep o kriterijih za solidarnostno zagotavljanje socialne varnosti na področju zdravstvenega varstva v letu 1988 (vsa nadomestila);
—	sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo za čas od 1. I.
1988	dalje za posebne kategorije uporabnikov;
— sklep o osnovah in stopnjah prispevka za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom združenih kmetov.
Delegati pa so sprejeli tudi informacijo o gradnji prizidka k Zdravstvenemu domu Velenje, ki ga je posredoval poslovodni odbor Zdravstvenega centra Velenje.
V zadnjem poročanju smo obvestili skupščino o začetku izvajanja pripravljalnih del in prve etape izgradnje. Dela so se začela v decembru 1987, izvajalcem so bili zagotovljeni avansi do višine 1.040.050.000 din, kolikor je znašala tudi dovoljena poraba družbenih sredstev za investicije za leto 1987. V letošnjem letu smo ponovno zaprosili za odobritev kvote. Skladno z novim zveznim in republiškim zakonom, ki urejata to področje, smo dobili dovoljenje za porabo 990 mio din, hkrati pa lahko sproti vlagamo nove zahtevke do višine že razpoložljivih sredstev.
Pripravljalna dela, prestavitev komunalnih vodov, so bila končana, dela na I. etapi izgradnje pa se odvijajo z dvotedensko zamudo, kar naj bi izvajalec Ve-grad glede na ugodne vremenske razmere v letošnji zimi pravočasno nadoknadil. Kot nujna potreba se kaže delna razširitev prve etape tako, da bi razen zemeljskih del za vezni hodnik, zaklo-niške in sterilizacije, ki so že opravljena, zazidali ta del objektov do III. gradbene faze. S tem bi omogočili povezavo instalacijskih vodov med starim in novim objektom, omogočili nemoten pristop in komunikacijsko povezavo starega z novim objektom ter omogočili izvajalcu, da po vseh opravljenih gradbenih delih odstrani nepotrebno mehanizacijo z gradbišča. O finančni konstrukciji za ta dodatna dela še iščemo rešitve.
Večjih operativnih problemov v prvih treh mesecih gradnje s strani izvajalcev ni bilo. Se vedno pa ostaja kot precejšnja ovira za normalno delo, zamujanje v izdelavi in predaji projektne iz-delavne dokumentacije. Projektivni biro Velenje je še nekajkrat prekoračil sicer dogovorjene iz-delavne roke in mu grozi pretnja, da bo moral nositi posledice morebitne škode, zlasti podražitev, ki bi jo lahko uveljavljali izvajalci zaradi prepozno prejete projektne dokumentacije.
Še beseda pohvale za vodstvo gradbišča Vegrada. Gradbišče je dobro urejeno. Gradnja ne ovira normalnega poslovanja Zdravstvenega doma, razen zadnjih 14 dni, ko smo morali blokirati dostop do reševalne postaje in dežurne službe, ker se gradijo pasovni temelji novega objekta.
RAZISKOVANJE:
Skupščina Občinske raziskovalne skupnosti Velenje je potrdila program dela Skupnosti za leto 1988 s tem, da se v sklop:
Novoizvoljeni funkcionarji skupščin SIS:
OTROŠKO VARSTVO: Predsednica skupščine: Namestnik predsednice skupščine: Predsednica zbora uporabnikov: Namestnik predsednika zbora uporabnikov: Predsednica zbora izvajalcev: Namestnica predsednice zbora izvajalcev:
IZOBRAŽEVANJE: Predsednik skupščine: Namestnica predsednika skupščine: Predsednica zbora uporabnikov: Namestnik predsednice zbora uporabnikov: Predsednica zbora izvajalcev: Namestnica predsednice zbora izvajalcev:
—	raziskovalnih nalog skupnega občinskega pomena pogojno vkluči še raziskovalna naloga »Novelacija gospodarskega dela projekta Velenje 2000«;
—	manjših raziskovalnih nalog splošnega pomena dodatno vključi še razvojno raziskovalna naloga »Razvoj vinogradništva in vinarstva v občini Velenje« in
pooblastila Programski odbor, da v okviru razpoložljivih sredstev oblikuje dokončni program raziskovalnih nalog za leto 1988. TELESNA KULTURA:
Telesna kultura je sprejela predlog Samoupravnega sporazuma za delovanje in razvoj MERX DO RTC Golte s tem, da se 6. člen spremeni in določa, da se letni zneski Občinske telesno-kulturne skupnosti Velenje za delovanje tega centra določajo na podlagi letnega aneksa k sporazumu in predlog, da občina Mozirje poskuša pri Komisiji za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja SRS pridobiti finančno pomoč za razvoj šport-no-turistične ponudbe, vključno z razvojem smučarskega centra MERX DO RTC Golte.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske te-lesnokulturne skupnosti Velenje predlagata skupščini Telesnokul-turne skupnosti Slovenije, da se na republiški ravni vključi v javno razpravo o ustavnih spremembah in zavzemata naslednje stališče:
Predlagamo, da bi povsod, kjer se v sedanji Zvezni ustavi navajajo posamezne družbene dejavnosti, tekst dopolnili še s telesno kulturo (Ustava SFRJ telesno kulturo omenja le v 114. členu, v kontekstu samoupravljanja v KS kot eno izmed dejavnosti, ki se uresničujejo v KS. V 3. delu, ki opredeljuje odnose v federaciji ter pravice in dolžnosti federacije pa naj bi 281. člen, ki navaja pristojnosti federacije po zveznih organih, dopolnili tako, da bi med ta področja uvrstili »urejanje temeljev telesne kulture«). Menimo, da mora telesna kultura ostati v pristojnosti republik in pokrajin, razmerja med republikami pa bi morali urejati z družbenimi dogovori in nikakor ne z zveznim zakonom. IZOBRAŽEVANJE:
Skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Velenje je soglasno sprejela spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Slovenije za obdobje 1986-1990.
Občinska zdravstvena skupnost, Občinska skupnost otroškega varstva in Občinska skupnost socialnega skrbstva Velenje so sprejele sklep o ukinitvi Posebnega sodišča združenega dela zdravstvenega in otroškega varstva ter socialnega skrbstva Celje od 1.2. 1988; o ev. spornih zadevah bo odslej odločalo Sodišče združenega dela v Celju.
Zdenka JAKOPANEC Vlado GAVR1 LOVSKI Nevenka MEH Jože KRK Majda GLAVAČ Helga NOVAK
Jože ROVŠNIK Milena KUKOVEC-BA.'EC Vida ROBIDA Marjan ZDOLŠEK Magda ŽISI Nuša GOŠN1K
EMONA EKSPRES-
Z današnjo številko Našega časa se pričenjamo odpirati »svetu«. Odslej bomo tedensko malo pokukali v našo prestolnico — belo Ljubljano. Seznanjali se bomo z njenim utripom, pa z delom vrlih republiških ustanov in organov, ki se tudi nas presneto tiče, in še s čim. Na pomoč smo poklicali, koga bi drugega, našega someščana, znanega novinarja Kmečkega glasa in družbenopolitičnega delavca — VINKA VASLETA. Z veseljem se je odzval naši želji in prošnji, vi pa z veseljem preberite njegovo prvo pismo. Naslednja boste lahko prebirali vsak teden v naši novi rubriki »EMONA EKSPRES«.
Padli angeli
Nekateri se kar naprej pritožujejo, da ne živimo v pravni državi, da je nasploh vse več anarhije in drugih pokazateljev naše družbeno-gospodarske uspešnosti, da se nam tudi morala že malo maje itn. Globalno gledano bi seveda ta hip človek lahko dokazal, da sploh ne živimo več, jaz pa mislim, da si takšnih povprečij pač ne moremo privoščiti. Medicinsko je namreč dokazano, da dokler dihamo tudi živimo, pa če je to komu všeč ali pa ne! V bistvu vendarle živimo v pravni državi, katere temelje bi lahko poiskali v daljni ali bližnji preteklosti.
Poglejte, Ljubljana je bila prav pošteno urejeno mesto že od nekdaj. Še do leta 1960 je na vrhu nebotičnika na posebni tabli lepo pisalo, da je skakanje v globino strogo prepovedano in kaznivo dejanje. Mestne oblasti so pač smatrale za potrebno, da meščane obvestijo o tem, da najbolj naklonjeno na skakanje ne gledajo. Ljudje pa kot ljudje: še naprej so neorganizirano skakali z nebotičnika. Kaznovan ni bil nihče, kar je nekam razumljivo, so te pa pošteno zašili, če si po pomoti padel v Ljubljanico. Pod pogojem seveda, da si se rešil. Še danes so ob Ljubljanici table, da je kopanje prepovedano, vsako pomlad jih na novo prebarvajo, da se že od daleč vidi prebrati navodilo mestnega županstva. S pravnega vidika je to sicer v redu, logično pa ni: povejte mi, lepo prosim, kdo — razen očitnih samomorilcev — bi si upal skočiti v reko, ki skozi mesto ne teče, ampak se vali — tako je zasvinja-na? Še ljubljanski pijanci se je izogibajo, med drugim tudi zato, ker so alergični celo na čisto vodo . . .
Če vas te dni zanese pot v naše glavno mesto, vam svetujem, da ste sila previdni. Mestna oblast se je namreč odločila, da bo 45 let po osvoboditvi vendarle uredila promet in ker pri tem ni imela najbolj srečne
roke, so se nekatere ulice in ceste čez noč spremenile v enosmerne, druge so zaprte za promet, Tromostovje pa je sploh takšno kot da bi ga nam sovražne sile zbombardirale. Zadnjič je prav v eni od teh ulic priletna tovarišica padla v glo-bel mestne kanalizacije, ki jo sanirajo že kakšnih četrt stoletja. Tam je ostala dobre tri ure, ker so mimoidoči verjetno mislili, da se rekreira, potem pa so jo rešili osveščeni posamezniki. Tovarišica si je zvila levi gleženj in ob rešitvi vzkliknila: »Mater, jih bom tožila!« Po predpisih bo dobila ugledno odškodnino, čeprav jo mestna komunala sumi, da je v luknjo padla zanalašč, še zlasti ker ima nizko pokojnino.
Slišati je tudi novico, da je pred časom v mestni hiralnici umrla naša prva socialistična striptizeta. Dočakala je uglednih 85 let, pokopana pa je bila brez posebnih slovesnosti, ker pač ni bila v kategoriji junakov socialističnega dela. Mislim, da je to krivično: zgodovinarji v mestnem arhivu namreč vedo povedati, da je Ljubljana že leta 1952 prva legalizirala slačenje v baru hotela Slon, omenjena tovarišica pa je bila za razvedrilo in razvrat splošnih ljudskih množic — kljub kar ugledni starosti — pripravljena pokazati svoje pritikline. Pa ni dobila nobene medalje, nikakršnega družbeno-političnega priznanja, niti Prešernove nagrade, ki bi ji zagotovo šla, saj je slačenje umetnost. Če omenim samo umetelno slačenje, ki ga nad nami opravlja na primer zvezna vlada, republiški finančni minister Šepič pa prav zdaj tuhta, kako še sleči slovensko gospodarstvo, da bo dalo od sebe obvezni prispevek za manj razvite, da bi tako krepili bratstvo in enotnost.
Ker smo pravna država, pa se seveda da do denarja priti tudi po drugačnih poteh! Če se na primer po deveti uri zvečer sprehajate po Ljubljani, se vam lahko primeri, da date nena-
Piše:
Vinko
Vasle

menski samoprispevek neorganiziranim posameznikom, ki vas iz hvaležnosti še kresnejo po glavi. Če pa se vam to nikakor ne zgodi, vas organizirane družbene sile oropajo na začetku vsakega meseca v obliki položnic. Prav te razmere mi ne dajo spati in zadnje dni ljubljanski novinarji razmišljamo o tem, komu za vraga ameriška CIA razdeli tistih 200 tisoč dolarjev podkupnine, da potem v smislu specialne vojne in kontrarevolucije piše svinjarije o naši stvarnosti? Upokojeni hrvaški politik Jakov Blaževič — ki je razkrinkal to zadevo — je namreč pozabil povedati imena in priimke takšnih novinarjev, zdaj se pa na ulicah Ljubljane vsi po strani gledamo. Iz gole nevoščljivosti seveda .. . Znameniti Kava-bar na Nazorjevi ulici, ki je shajališče novinarjev, umetnikov, propadlih pesnikov in drugih mestnih znamenitosti, je malo manj živahen kot pred časom. Nekateri se namreč bojijo dati za rundo, da kdo ne bi posumil v izvor njihovih financ.
Najbolj znamenita osebnost preteklih dni pa je zagotovo bil Zoran Polič, ki je preko beograjske Politike ekspres zaprosil pozitivne družbene sile, da naj v Sloveniji napravijo »ord-nung und disciplin«. Naš predsednik široke fronte Jože Smole je tako zasedel na top lestvici popularnih šele drugo mesto, čeprav se je v Beogradu zagovarjal zaradi nedavne izjave, da se bo lastnoročno obesil, če bodo sprejete takšne spremembe ustave, ki jim Slovenci nasprotujemo. Na tretje mesto uvrščam svojo sosedo, ki mi ne zna pojasniti, kako preživi z natanko 198.345 dinarji pokojnine in je torej pravo remek delo naše socialne politike. Jaz je ne bi puščal na svobodi, ampak bi jo vtaknil v mestni arheološki muzej, kjer bi lahko organiziranim skupinam pionirjev in mladincev (ti zadnji se čedalje bolj kritično obnašajo do družbe in sistema) razlagala, da je tudi skromnost čednost!
Posebna zgodba so ljubljanski grafiti (napisi na zidovih). Tokrat za pokušino najnovejši, ki krasi podhod na Celovški: »Ko je sistem brez pameti, morajo pametni ven!« Huligana niso ujeli . . .
KULTURA: Predsednik skupščine: Namestnik predsednika skupščine: Predsednica zbora uporabnikov: Namestnik predsednice zbora uporabnikov: Predsednik zbora izvajalcev: Namestnik predsednika zbora izvajalcev:
TELESNA KULTURA: Predsednik skupščine: Namestnik predsednika skupščine: Predsednik zbora uporabnikov: Namestnik predsednika zbora uporabnikov: Predsednik zbora izvajalcev: Namestnik predsednika zbora izvajalcev:
SOCIALNO SKRBSTVO: Predsednik skupščine: Namestnica predsednika skupščine: Predsednik zbora uporabnikov: Namestnica predsednika zbora uporabnikov: Predsednica zbora izvajalcev: Namestnica predsednice zbora izvajalcev:
ZDRAVSTVO: Predsednik skupščine: Namestnica predsednika skupščine: Predsednica zbora uporabnikov: Namestnik predsednice zbora uporabnikov: Predsednik zbora izvajalcev: Namestnica predsednika zbora izvajalcev:
RAZISKOVANJE: Predsednik skupščine: Namestnik predsednika skupščine:
Rado SLANC Boris Jukič Zlata ZEVN1K Stane TEPEJ Jože HUDALES Rudi ROŽIČ
Jože PRISLAN Anton BRODNIK Herman ARLIČ Ivo NABERNIK Jože KAVTICNIK Igor SIMONČIČ
Maks PODLESNIK Anica PUKL Rudi BAJEC Vladka KOROŠEC Vera ŠIN1GOJ Manica RIBIČ
Alojz FILIPANČIČ Anica SATLER Milojka GJERKEŠ Dane NARALOČNIK Jože ZUPANČIČ Ognjenka POPOVIČ
Bojan PENŠEK Slavko HOZJAN
Skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine Velenje
Šmartno ob Paki
V soboto akcija
Člani krajevne organizacije Rdečega križa iz Šmartnega ob Paki so med nalogami letošnjega delovnega programa zapisali tudi organizacijo krvodajalske akcije.
Nalogo bodo poskušali kar najbolje uresničiti že to soboto, '16. aprila. V prostorih šmarškega zdravstvenega doma bodo namreč pripravili krvodajalsko akcijo za potrebe celjske bolnišnice. Trajala bo od 7. do 12. ure.
Predlanska in lanska akcija sta nadvse uspeli, saj se je odvzema udeležilo več kot 100 krajanov. To je za Šmartno ob Paki kar precej. Zato člani krajevne organizacije Rdečega križa pričakujejo, da bo svojo človekoljubnost tudi tokrat izkazalo kar največ krajanov.
-tp-
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu-
arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič — Planine, Bog-
dan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855—450. Brzojavni
naslov: Informativni center Velenje.
Čena posameznega izvoda je 400 dinarjev. Mesečna naro-čninca 1.450 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 8.700 dinarjev, za tujino 14.800 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš cas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
14. aprila 1988 -k titovo velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Z letne seje Občinskega sveta ZSS Velenje
Zaslužimo si vsaj pošteno in
odkrito informacijo
O tem je na seji Občinskega sindikalnega sveta razmišljal Ciril Grebenšek. Reke1 je: »Bolj podčrtal kot opozoril bi rad še na odgovornost, za katero mislim, da je v celoti skregana z našo etiko, z našo moralo: poštene informacije. Sebe in druge smo z neodkrito besedo, prikrivanjem podatkov, taktiziranjem, pretvarjanjem podatkov pripeljali tako daleč, da nihče ne verjemi' nikomur nič več. Da bo mera polna, znamo zelo spretno prevračati krivdo na druge, medtem ko smo sami vedno zelo nedolžni.
Ne razumem in ne gre mi glavo, da moramo in tudi uspemo za male volitve, ko gre ► petindevetdesetih odstotkih za iste ljudi, zbrati skupaj preko šest tisoč delavcev, in občanov na temeljnih kandidacijskih konferencah, ko pa vzporedno potekajo pogajanja z mednarodnim monetarnim skladom, ko se bije bitka za naš obstoj, naš standard, pa ne vemo nič. Jasno mi je, da gre za določeno poslovno tajno, jasno pa mi je tudi. da ne more in ne sme peščica ljudi samovoljno odločati in reševati življenjskih nalog v mojem imenu in na moj račun.
Če ne zaslužimo česa drugega, zaslužimo vsaj pošteno in odkrito informacijo.«
Novo vodstvo Občinskega sindikalnega sveta
Naslednji dve leti bo občinsko organizacijo Zveze sindikatov Velenje vodila MIRA VIDECNIK, dosedanja ravnateljica osnovne šole bratov Mravljakov, po poklicu predmetna učiteljica matematike in fizike.
Mira Videčnikova je že doslej opravljala vrsto pomembnih nalog. Drugi mandat je članica predsedstva OS ZSS Velenje, je delegatka družbenopolitičnega zbora, predsednica komisije za izobraževanje in kulturo pri Občinskem svetu ZSS Velenje, aktivno dela v krajevni skupnosti Gorica in še bi lahko naštevali. »Sindikat mora iz slepega tira,« je odločno dejala, ko se je članom Občinskega sveta zahvalila za zaupanje in obljubila, da bo sindikat delal samo v interesu delavcev, v iskanju rešitev iz težkega družbenoekonomskega položaja in se odločno zoperstavljal vsemu tistemu, kar ni v interesu delavca.
Za podpredsednika je bil izvoljen MARJAN JE-DOVNICKY. Po poklicu je diplomiran inženir kemije, zaposlen v šoštanjskih Termoelektrarnah, zadnja tri leta kot vodja TEŠ II. Tudi on je opravljal in še opravlja vrsto pomembnih nalog tako v Temeljni in območni zvezi vodnih skupnosti Slovenije, je član republiškega odbora Zveze društev energetikov Slovenije in član OS ZSS Velenje in njegovega predsedstva.
Po ponovni izvolitvi pa bo sekretarske naloge še naprej, leto dni, opravljal dosedanji sekretar ROMAN JURIC. Je član raznih komisij pri OS ZSS Velenje, OK SZDL Velenje, član republiškega sveta ZSS in izvršnega odbora sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije.
Mira Videčnik
nas cas * stran 3
fikacije,« je dejal. Opozoril pa je, da smo ob razvoju, ki ga ne smemo zanemariti, premalo pripravljeni na posledice prestrukturiranja gospodarstva, kar bo gotovo potegnilo za seboj tehnološke in ekonomske viške. Zato se moramo zavzeti za pravočasno reševanje tega problema, da nam ne bo postal največja ovira v prizadevanjih za razvojno preobrazno.
Drago Blagus, sekretar OK ZKS Velenje se je v razpravo vključil z razmišljanji o razvojnih programih organizacij združenega dela, ki jih ni, ali pa so zelo redki, vsaj takšni, ki bi bili dobri, učinkoviti in akumulativni. Podobno kot mnogi razpra-vljalci pa spregovoril tudi o tehnoloških in ekonomskih viških. Ta problem se bo pojavil, zato se je treba opredeliti, kako ga bomo reševali.
Njegovi razpravi se je pridružil Srečko Meh, ki je poudaril, da gospodarstvo postavlja pred sindikat zahtevne naloge. Tudi on se je zavzel za odpiranje novih produktivnih programov in ne za enostransko ukinjanje nekaterih, če sploh ne vemo s čim jih bomo nadomestili. Vedeti je treba, kje ti programi so. Predvsem pa —■ sploh ni treba, da ima vsaka organizacija svojega. Med drugim pa je dejal. »Ne moremo mimo tega, da ob nas živi veliko ljudi izredno težko. Žal še vedno nosijo največji del stabilizacije ljudje z najnižjimi osebnimi dohodki.«
Marjan Orožen se je razpravi pridružil in menil, da delavec in večina članstva zveze sindikatov ni več pripravljena poslušati kritik o situaciji v kakršni smo. Delavec tako v Sloveniji kot Jugoslaviji zahteva jasno predstavo o svoji prihodnjosti. Pa ne posplošene, ampak konkretno, tisto, ki nastaja v okolju kjer živi in dela. »Danes dohodka nimamo,«je dejal. »To kar imamo je inflacija. Kaj potem ostaja samoupravljanju? Ostajajo besede, sestanki, zbori delavcev in kreganje o tistem, kar je že razporejeno.« Vendar pa se mora socializem potrditi tudi kot ekonomsko učinkovit sistem. Očitno je, da brez samoupravljanja ne gre. »Proizvajalec mora deliti usodo svojega proizvoda. Le tako bo proizvajal tisto, kar je koristno.«
Milena Krstič-Planinc fotografije: Bogdan Mugerle
Marjan Jedovnicky
inovativnega dela povečati za 10 odstotkov, število ponovitev mandata nosilcev funkcij v osnovnih organizacijah sindikata prepustiti v odločanje samim organizacijam ter akcijo ob obravnavi stavkovnih pravil preusmeriti v ugotavljanje in odpravo vzrokov, ki vplivajo na oblike izražanja nezadovoljstva delavcev.
Jože Kožar iz Rudnika lignita Velenje je opozoril, da sindikat ob vseh nerešenih vprašanjih le s težavo ohranja pogoje za še sprejemljivo učinkovitost dela. Čeprav so v DO RLV dosegli dovolj dobrih rezultatov, pa jim še vedno ostaja odprtih preko 730 prošenj za razrešitev stanovanjskega problema, še vedno so težave pri ustreznem zuposlovanju velikega števila invalidov, ne uspejo v celoti zadostiti potreb po utrjevanju zdravja in sposobnosti za delo. O tem smo spregovorili tudi na letni seji, kjer niso pozabili na enega osrednjih problemov, razreševanja ekologije, ki je istočasno tudi ekstistenčni problem Rudnika Lignita Velenje. Ob tem pa je opozoril tudi na to, da rudarji niso znani kot ljudje, ki so pretirano nagnjeni k paniki, vendar pa jih letos ob dobri proizvodnji na eni strani in skopi porabi premoga na drugi, ni malo, ki so se začeli prepuščati malodušju. Vprašal se je, ali ni premogovništvo začelo postajati tista nebodijetreba dejavnost, ki bi jo bilo v teh časih najbolje odmisliti, v najboljšem primeru pa konzervirati za neke druge čase.
Tomo Jurčec iz Termoelektrarn Šoštanj je spregovoril o družbenoekonomskem položaju delavcev v Elektrogospodarstvu in premogovništvu ter o osebnih dohodkih v TEŠ-u: »Dogodek se oblikuje neodvisno od delavcev. Tako delavci ne odločajo o pogojih in delitvi svojega dela zato so brez motivacije. Razporejanje čistega dohodka je odvisno od zunanjih dejavnikov. Takšno stanje ne more trajati v nedogled. Treba je odpraviti vzroke, ki so znani,« je med drugim dejal.
Ivan Sotošek iz Gorenja je spregovoril o znanju kot dejavniku razvoja. »Če z zanesljivostjo zatrjujemo, da so znanje, izobrazba in učenje temeljni pogoji za družbeno preobrazbo, pa danes ne vemo povsem, kako priti do tega znanja, kako pripraviti ustrezne programe, kako motivirati za nenehno usposabljanje, za prekvali-
Kakšen sindikat si želimo ?
Sloveniji in Jugoslaviji zahteva jasno predstavo o svoji prihodnosti. Pa ne posplošene, ampak tisto, ki izhaja iz okolja, kjer živi. Jutrišnjemu dnevu je treba posvetiti vso pozornost, ne samo v federaciji ali republiki, ampak predvsem v občini in organizaciji združenega dela.«
Še toliko bolj, ker sama gospodarska situacija postavlja pred delavce zahtevne naloge. Tehnološki viški, s katerimi se do danes nismo sreča-vali bodo v prihodnje postali del nas. Organizacije združenega dela pa nimajo razvojnih programov, izredno redke so, ki jih imajo — takšni, da so dobri, učinkoviti, akumulativni. Sindikat bi moral vsake toliko časa oceniti svoje poslovodne delavce skozi razvojne programe.
odpraviti pomanjkljivosti. Družbena skupnost čuti odgovornost samo do tega trenutka, nato pa celotno breme prenesemo na peščico ljudi,« je dejal Ciril Grebenšek, ki se je zavzel za to, da bi morali v takšnih primerih svoje programe sanacije pripraviti tudi izvršni svet, banka, gospodarska zbornica, skupnost za zaposlovanje, samoupravne interesne skupnosti. »Steči mora celoten mehanizem, ne pa samo atom, ki se nemočno zaletava v stene zbirokratizi-ranega aparata,« je dejal.
Na tej seji, ki je bila tudi volilna, so se za delo zahvalili dosedanjemu predsedniku Občinskega sindikalnega sveta Cirilu Grebenšku in podpredsedniku Branku Kranjče-cu. Občinski sindikalni svet pa bo naslednji dve leti vodi-
Programsko volilne seje, ki je bila danes teden v Titovem Velenju in na kateri so osrednjo pozornost namenili uveljavljanju vsebinske vloge sindikatov v družbi in utrjevanju ter razvijanju organizacijske, kadrovske in akcijske usposobljenosti v sindikatih, so se udeležili mnogi gostje. Tu je bil Marjan Orožen, član predsedstva Sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, Gita Vončina, članica republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Ivan Kramer predsednik medobčinskega sveta Celje in član sveta Zveze sindikatov Jugoslavije iz občine Velenje Srečko Meh ter članica republiškega sveta iz naše obline Marjana Koren.
Pogoji, v katerih deluje danes sindikat so se bistveno menjali, metode dela pa že več desetletij trdno stojijo na besedah — prizadevali si bomo, je ne brez razloga v uvodnem govoru ironično
dejal Ciril Grebenšek. Čeprav smo že priča nekaterim novim oblikam dela — takšno je recimo odprto pismo Zveze sindikatov Slovenije, stavkovna pravila ...
Kaj sploh hočemo, kakšen sindikat si želimo? Gotovo ne takšnega, ki bo podaljšana roka v izvajanju že sprejetega, ampak prej takšnega, ki bo odločal tudi pri vsebinski pripravi ukrepov in razreševanju težav. Sindikat mora imeti svojo politiko in svoj program, samo ta pot vodi do večje samostojnosti in učinkovitosti. Izobraževanje članstva je prav tako pomembno, čeprav je nekdo ob tem pripomnil — ali ni sindikat preveč zapleten, če moraš zato, da lahko v njem delaš na dodatna izobraževanja? Vendar tudi brez tega v sindikatih ne bo šlo.
Pogoji, v katerih deluje danes sindikat, so se bistveno menjali. Kaj pa metode?
la Mira Videčnik, za podpredsednika so izvolili Marjana Jedovnickega, sekretar pa bo še leto dni Roman Ju-rič.
Občinski svet je na tej isti seji sprejel tudi stališče, da je odločno proti kakršnemu koli podaljševanju delovne dobe, ki je omejena s starostjo iz sedanjih 60 na 63 let pri moških in iz 55 na 58 let pri ženskah. V sindikatih na to ne moremo pristajati je bilo rečeno, zato bodo to stališče posredovali tudi na Republiški svet ZSS in Zvezo sindikatov Jugoslavije.
Iz razprave:
O mestu in vlogi sindikata v Vegradovem perspektivnem razvoju je razpravljal Alojz Huda-rin, ki se je vprašal, kako zagotoviti prihodnjost dva tisoč članskemu kolektivu in še zadovoljive osebne dohodke, če pa jim le še 11 odstotkov celotnega prihodka ostane za osebne dohodke? Investitorji se danes pred odločanjem informirajo o uspešnosti organizacije združenega dela, zanima jih koliko časa se ta že pojavlja na trgu, tudi to, če je bilo v proizvodnji kaj motenj, stavk.« »Posodabljanje v prvi vrsti pomeni znanje,« je dejal, »zato je potrebno najprej definirati motivacijske faktorje, ki bodo spodbujali delavce za izobraževanje in usposabljanje. Delavci prosti čas uporabijo za dodatna dela, če želijo dostojno preživeti sebe in svojo družino. Tako napet način življenja se kot bumerang vrača na delovno mesto, storilnost, kakovost dela, bolniške izostanke, invalidnost. To so vprašanja, ki jih moramo v sindikatu postaviti kot prednostno nalogo, seveda skupno s poslovodnimi, strokovnimi delavci in samoupravnimi organi.«
Predlagal je, da Občinski svet sprejme dogovor za naslednje skupne akcije in to: povsod povečati produktivnost za najmanj 2 odstotka, bolniški stalež v vsaki srednji zmanjšati za 5 odstotkov, dohodek — kot rezultat
Precej govora je bilo na tej seji o mandatih. Prevladuje mnenje, da bi morali doseči uskladitev mandatov s srednjeročnim obdobjem. Število mandatov naj bi bilo tudi neomejeno, za vse tiste prizadevne sindikalne aktiviste, ki se trudijo v svojih sredinah, in ki dobro delajo. Seveda pa bi morali ob tem uveljaviti tudi možnost takojšnjega odpoklica.
Sindikat je tak kot je njegovo članstvo. Uveljavi in dobi zaupanje lahko le tako, da se je vedno o vsaki stvari pripravljen odpredeliti in ne čakati na to, kaj bodo rekli drugje. Kot primer so navedli — kdo lahko določa najnižji osebni dohodek v občini? Seveda v prvi vrsti proizvodni rezultati, a sindikat mora biti tisti, ki bo jasno vedel s koliko denarja se lahko preživi, Ali kot je dejal gost Marjan Orožen: »Delavec v
Vse več zahtev je tudi v naši občini po združevanju temeljnih organizacij nazaj v enovite delovne organizacije. Zato bi morali sedaj pregledati tam, kjer so se odločili za drugačno organiziranost — ali so se elaborati, ki so jih izdelali ob pripravi na reorganizacijo uresničili?
Pa še ukrepi družbenega varstva, ki jih v občini Velenje v zadnjem času kar pogosto uporabljamo. Poročila o izvajanju ukepov dokazujejo, da je poslovanje in odločanje v teh organizacijah veliko lažje kot predukrepov. Toda ali začasnim organom, ki jih pošljemo v neko organizacijo pomagamo dovolj? Dostikrat se je s tem vprašanjem ukvarjal občinski sindikalni svet in nanj so opozorili tudi na letni seji. »Pogosto pristopamo k izvajanju izredno neodgovorno. S sklepom skupščine zavežemo ekipo, ki je dolžna
»Sindikat mora imeti svojo politiko in svoj program«
4. stran * ros css
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
titovo velenje -k	14. aprila 1988
Modna konfekcija Elkroj
Lastna prodaja — najboljši kupec
Obdavčenih bo le malo občanov
Lestvica naj, naj. ..
Vsi tisti občani, katerih čisti skupni dohodki so v preteklem letu presegli trikratni znesek povprečnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu Slovenije (8.114.436 dinarjev) so morali do konca januarja na upravi za družbene prihodke vložiti davčne napovedi.
Skupni čisti dohodek je dohodek vseh osebnih in drugih prejemkov, ki jih je imel zavezanec iz kakršnihkoli virov, zmanjšan za davke in prispevke iz osebnih in drugih dohodkov. Osnovo za davek od skupnega dohodka občanov pa predstavlja skupni čisti dohodek, ki ga je zavezanec prejel v koledarskem letu, zmanjšan za vse plačane članarine družbenim organizacijam, za prostovoljne denarne prispevke, za samoprispevke ... Ta seštevek se seveda zmanjša za mejni znesek 8.114.436 dinarjev. Zavezancem, ki vzdržujejo družinske člane pa se prizna še posebna olajšava v višini po 1.622.331 dinarjev, za otroka motenega v duševnem razvoju pa v višini 2.434.331 dinarjev.
Razvojne, predvsem izvozno naravnane usmeritve, Modne konfekcije Elkroj, se potrjujejo tudi v letošnjem letu. O tem pričajo podatki za prve tri letošnje mesece.
Na konvetibilno tržišče izvozili za 34 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju in za 18 odstotkov več kot so načrtovali. Izvoz na klirinško področje so presegli za 59 odstotkov. Pri tem v Nazarjah poudarjajo, da so ti dosežki posledica lanskoletnih prizadevanj, saj je treba posle zakoličiti vsaj leto poprej, če želijo uspeti na zahtevnih tujih tržiščih. V celoti se zavedajo, da je prav uspešen razvoj edina trdna razvojna možnost. V celotnem letošnjem prihodku bo izvoz dosegel 20 odstotkov, na tuja tržišča bodo prodali približno 45 odstotkov celotne Elkroje-ve proizvodnje in kar 75 odstotkov vseh svojih zmogljivosti s sedežem v Sloveniji. S ponosom poudarjajo, da izvajajo na tržišča od Moskve do Los Aneelesa. Seveda so
Uspešno začeli poslovno leto
izvozni posli v Sovjetsko zvezo in ZDA na začetku, pretežni del pa odpade na Zvezno republiko Nemčijo. V to državo bodo letos izvozili 700.000 hlač, kar vrednostno pomeni 1.000 starih milijard.
Tudi sicer so to poslovno leto uspešno pričeli. V trome-sečju so prodali za 15 odstotkov več izdelkov kot v prvih treh mesecih lani, ali za 7 odstotkov več kot so načrtovali.
Temelj proizvodnega programa so še vedno hlače, vse bolj pa se uveljavljajo dopolnilni programi. Z njimi bodo letos iztržili že 30 odstotkov celotnega prihodka, sem pa sodijo jakne, krila, športne srajce, puloverji in kombinezoni. Pomemben je podatek, da v lastnih prodajalnah, ki jih gradijo ob svojih tovarnah in na področjih s slabo trgovsko mrežo, prodajo 9 odstotkov vseh izdelkov na domačem tržišču. Njihova lastna maloprodaja je torej največji kupec Elkrojevih izdelkov.
Izmed svobodnih poklicev in delavcev organizacij združenega dela je davčne napovedi vložilo 70 občanov. Med njimi je 22 zdravnikov, 14 vodilnih delavcev, 6 profesorjev, 6 diplomiranih inženirjev strojništva, 5 arhitektov, RTV režiser, programer, modelar, ekonomist, 4 upokojenci, ostalo pa so delavci v svobodnih in drugih poklicih.
Na prvih sedmih mestih (po višini prejemkov za preteklo leto) so inovatorji, njihovi prejemki pa so se gibali od 49.330.442 do 13.847.237 dinarjev. Njihovi dohodki ne bodo obdavčeni, saj je inovativno delo izvzeto iz obdavčitev. Na osmem mestu je bil s 13.431.240 dinarji RTV režiser, naslednji pa je zdravnik, ki je prejel 13.291.592 dinarja. Ustavimo se še pri tistih, ki so prejeli lani več kot staro milijardo dinarjev. Na 10. mestu je progra-
mer s 12.877.389 dinarji, potem so tu trije zdravniki s po okoli 12,5 milijonov dinarjev, pa svetovalec z dobrimi 12. milijoni. Le nekaj manj je prejel zdravnik in spet je tu poslovni svetovalec. Naslednji na seznamu je diplomirani inženir strojništva z 11,8 milijoni, sledi mu zdravnik s približno enako vsoto in projektant z 11,7 milijoni. Preko stare milijarde je v preteklem letu zaslužilo še 6 zdravnikov, en upokojen zdravnik, dva profesorja in en arhitekt.
Jamski delavci so plačila teh davkov opravičeni, na upravi za družbene prihodke pa so njihove dohodke vseeno primerjali. 44 je takšnih, ki presegajo cenzus treh povprečnih slovenskih plač, preteklo leto pa je bilo takšnih preko 100. To vsekakor pomeni, da so se osebni dohodki v rudarstvu precej zmanjšali.
Kot zanimivost velja ugotoviti, da na seznamu 70. najbolje plačanih Velenjčanov ni niti enega funkcionarja.
Od omenjenih 70. davčnih zavezancev, jih bo po odbitku vseh olajšav plačalo davek od skupnega dohodka 25. Ti davki pa bodo skromni, saj znaša najvišji odmerjeni znesek malo manj kot 500 tisoč dinarjev.
Ustavimo se še pri obrtnikih. Najvišje prejemke je napovedala obratovalnica avtomatske obdelave podatkov, ki je ustvarila za 143 milijonov dinarjev ostanka čistega dohodka. Na drugem mestu je obratovalnica konstrukcij in razvoja orodij z 88 milijoni in na tretjem izdelava predmetov iz plastičnih mas z 59 milijoni.
Skupno je bilo v občini Velenje v preteklem letu 57 obrtnikov, ki so napovedali ostanek čistega dohodka višji od 8,7 milijonov dinarjev. Med njimi so naslednje dejavnosti: zidarstvo in fasaderstvo, cementninarstvo, izdelava zaščitnih sredstev, izdelava predmetov in plastičnih mas in izdelava kovinskih predmetov, kleparstvo, ključavničarstvo, krovstvo, elektroinstalacije, avto-kleparstvo, fotokopiranje, ekonomska propaganda, fotografiranje, čiščenje talnih oblog, avto-prevozništvo. Žal, resnično moramo tako zapisati, pa ni na seznamu niti enega samega gostinca?! Vse kaže, da registerske blagajne svoje vloge niso odigrale in da imajo denarnice več predalov.
Če se ustavimo še pri številkah obrtnikov, ugotovimo, da imamo v občini sicer nekaj zelo uspešnih obrtnikov, vendar pa jih je le
15 takšnih, ki jim ostane, ko od-bijemo vse olajšave in davek iz dejavnosti več kot stara milijarda za obdavčitev. Skupno pa bo obdavčenih 25 obrtnikov. Poravnati bodo morali zgolj 2,6 milijonov dinarjev. Pri obrtnikih se davčna osnova zmanjša za vlaganja v razširjeno reprodukcijo, v prvih letih obratovanja pa so jim prav tako priznane olajšave.
Veseli smo lahko, da se število tistih, ki dosegajo v občini Velenje solidne osebne dohodke povečuje. Še posebej razveseljivo je, da je med njimi precej inovatorjev. Morali pa bi se zamisliti ob padcu plač jamskih delavcev in seveda ob izkazanih rezultatih obrtnikov. Na drobnem gospodarstvu veliko gradimo, vendar z doseženim na tem področju, če izvzamemo nekaj najuspešnejših, nikakor ne moremo biti zadovoljni. Tu se spet odpira vprašanje gostinstva, ki ali ne izkazuje realnih rezultatov ali pa so naše gostilne in bifeji resnično tako neuspešni.
Izkoristimo torej »lestvico najvišjih osebnih dohodkov«, za načrtovanje aktivnosti s katerimi bomo odpravili pomanjkljivosti.
Naj ne bo to zgolj nekaj kar buri duhove in zbuja velikansko nevšečnost in zavist.
Mira Zakošek
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga
Lani najhuje v povojnem obdobju
Pogoji gospodarjenja na Zgor-njesavinjski kmetijski zadrugi so bili lani najtežji v njenem obstoju, zaradi splošne družbene krize pa so zadružni delavci in člani občutili še posledice najhujše povojne krize v kmetijstvu. Z njo se je drastično poslabšal dohodkovni položaj kmetov in s tem položaj večine dejavnosti zadruge. Ze sicer pičlo uspešnost poslovanje je otežila še zakonska uveljavitev obveznega prilagajanja vrednosti osnovnih in obratnih sredstev stopnji inflacije. Z vidika dobrega gospodarjenja je ta zakon sicer dober, zaradi posebnih razmer pa so na zadrugi predvsem občutili njegove slabe kratkoročne učinke, ki so med drugim omejili tudi njihove napore za odpravljanje lastnih slabosti.
V tako omejenih, poslabšanih in zaostrenih razmerah je ostala
edina možna pot ostro izvajanje sanacijskih ukrepov, če so želeli poslovati brez izgub. Teh ukrepov je bilo veliko na vseh področjih, njihov učinek pa je bil viden šele v zadnjem tromesečju. Zato je tudi zaključni račun za lansko leto bistveno boljši, kot so bili periodični, ko so se komajda reševali izgub.
Vsi napori pa kljub temu niso bili dovolj, da bi uresničili vse načrte fizične rasti proizvodnje in storitev. Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, daje bila tržna prireja osnovnih kmetijskih proizvodov nižja kot leto prej. Klavne živine je bilo manj za 20 (!) odstotkov, mleka za 4, bistveno pa se je zmanjšala tudi osnovna čreda govejih plemenic (za vsaj 200 glav). Zato je razumljivo, da je daleč najmanjše povečanje vred-
nosti realizacije dosegla temeljna zadružna organizacija Kmetijstvo, nekoliko boljše pa so bile ostale. Skupno povečanje vse zadružne dejavnosti je vrednostno 109 odstotkov, kar je bistveno manj od stopnje inflacije. Na tak razkorak je v največji meri vplivalo administrativno zadrževanje odkupnih cen za kmetijske, posebej še za živinorejske pridelke, ki so bile vse leto na nevzdržno nizki ravni. Živinorejsko usmerjeno kmetijstvo Gornje Savinjske doline je zaradi tega lani izgubilo okrog 2 milijardi dinarjev prihodka. Posledice te nerazumne ekonomske politike bodo za kmetijstvo zagotovo dolgoročne, za njihovo odpravljanje bo potrebnih veliko strokovnih naporov, intervencijskih ukrepov in precej let časa.
j. p.
Ladislav Gerdina, predsednik PO Gorenje Gospodinjski aparati
»Usmeritev — enaka proizvodnja za domači in tuji trg«
V delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati so si letos zadali zelo ambiciozen plan, fizični obseg proizvodnje naj bi povečali kar za 4 odstotke. Ob tem, da bi število zaposlenih ostalo na sedanjem nivoju oziroma, da naj bi se celo zmanjšalo za en odstotek (fluk-tuacije ne bi nadomestovaii) pa to pomeni, da gre kar za sedem odstotno povečanje proizvodnje izraženo v pogojnih enotah.
Z Ladislavom Grdino, predsednikom poslovodnega odbora Gorenja Gospodinjski aparati smo se pogovarjali o njihovih letošnjih dosežkih in pogledih v naprej.
• Kako uresničujete te smelo zastavljene načrte v letošnjih treh mesecih?
Ladislav Grdina: »Plan v prvih treh mesecih celo presegamo. V zadnjem mesecu, torej marcu, pa smo fizični plan uresničili 109 odstotno. To pa pomeni, da smo vsi v kolektivu plan vzeli zelo resno in ga tudi resno izpolnjujemo, tako na domačem trgu kot pri izvozu.« # V proizvodnjo Gospodinjskih aparatov nvajate precej novosti: štedilnik s steklokerami-čno ploščo, pralni stroj z varčevalnim programom in z več obrati, dvojno vgradno pečico. Kako teče ta proizvodnja in — prodajate te izdelke tudi na domačem trgu?
Ladislav Grdina: »Prehajamo na usmeritev, da bi imeli
enako proizvodnjo tako za domači kot za tuj trg. Štedilniki s steklokeramično ploščo bodo redno na našem trgu, pralne stroje z varčevalnimi programi delamo redno, tudi za domači trg. Res pa je, da izdelujemo sedaj tudi nove pralne stroje s tisoč obrati. Za te pa nam je zvezna direkcija za cene prepovedala trenutno trženje na jugoslovanskem trgu. Menimo, da tak postopek ni pravilen, ker zavira razvoj gospodinjskih aparatov za domače tržišče. Ni nam jasna odločitev, zakaj jugoslovanski kupec ne bi smel imeti enako kakovostnega aparata kot ga lahko ima recimo zahodnonemškj, avstrijski ali pa katerikoli drug kupec. Ta mesec pričnemo tudi s proizvodnjo enojne in dvojne pečice in po prvem maju bodo te pečice že na trgu, tako na domačem kot na tujem.«
# Kako ocenjujete ukrepe Zveznega izvršnega sveta — zamrznitev cen in kaj se bo pri vas dogajalo po odmrznitvi?
Ladislav Grdina:* »Nobene potrebe ni bilo po zamrznitvi cen, še najmanj po zamrznitvi cen bele tehnike. To nas je samo oviralo pri naših težnjah po čim večji proizvodnji, ker smo se več časa ukvarjali s problemi kako zagotoviti redno proizvodnjo pri zamrznjenih cenah. Vedeti je treba, da so imeli naši kooperanti že svobodno oblikovane cene, ali pa se predpi-
Ladislav Grdina: »Skoraj na vseh tržiščih zahodne Evrope smo že dosegli nekoliko višje cene. Vendar pa to še ni tisto, kar nameravamo, (foto B. M).
sov Zveznega izvršnega sveta niso držali. Mi, kot končni proizvajalci, smo bili neprestano pod kontrolo. Tudi v tovarni smo imeli več pregledov. Tako smo namesto, da bi reševali proizvodne probleme, bolj reševali težave v zvezi s cenami.
Kaj pričakujemo po odmrznitvi? Nič posebno vznemirljivega, Saj so naši kooperanti že več ali manj na takšnih cenah, kot naj bi jih imeli. In tudi mi ne bomo šli s cenami nad infla-
cijo. Seveda pa bi se lahko kaj spremenilo le v primeru, če bi enormno zrasle cene nekaterim sestavinam — vhodnim materialom ali energiji. Vendar tega ne pričakujemo.«
•	V tem letu boste v Gospodinjskih aparatih globlje posegli tudi v inoviranje vaše tehnologije? Kje konkretno?
Ladislav Grdina: »Kar nekaj let smo porabili, da smo pripravljali naše investicijske programe, ki bodo »šli« v smeri tehnološke modernizacije. Gre za modernizacijo, avtomatizacijo proizvodnih procesov. Letos bomo investirali okoli 60 milijonov dinarjev in to v avtomatsko transfer linijo za izdelavo enojnih in dvojnih pečic ter za prvo fazo površinske obdelave belega emajliranja. Ti dve investiciji bosta uresničeni v počitnicah, med kolektivnim dopustom. Tečeta pa že dve novi modernizaciji — pocinkanje bobnov v pralnih strojih tukaj v velenjskem delu Gorenja, v Rogatcu pa investicija v nove žične kondenzatorje s približno deset odstotkov boljšim izkoristkom in kar je še posebno pomembno — uvozno bodo neodvisni. To bo za letošnje leto dovolj.«
•	Gorenje Gospodinjski aparati so se predstavili tudi na sejmu Domotehnica v Kolnu. Kako ste zadovoljni s svojo predstavitvijo?
Ladislav Grdina: »Letos smo lahko zelo zadovoljni. Prikazali smo veliko novosti in zanje dobili tudi pohvale tujih kupcev. Nekateri aparati so dosegli enako ali celo višjo kakovost nekaterih zahodnoevropskih proizvajalcev. Tako smo dobili priznanje, da smo v letošnjem letu naredili res velik korak naprej. Če bomo delali po tej poti tudi v bodoče, bomo dosegli enak ali pa morda še vidnejši napredek.«
•	Ste na sejmu Domotehnica sklenili tudi kaj pomembnih pogodb?
Ladislav Grdina: »Na Do-motehnici smo dejansko sklenili precej pogodb, tako da danes težav z izvozom nimamo. Prej imamo težave s tem, ker imamo premalo zmogljivosti in ne moremo istočasno zadovoljevati potreb tujega in domačega trga. To pa nam včasih nekateri kupci zamerijo.«
•	Kako pa je s prehodom v višji cenovni razred na zahodnih tržiščih. So opazni kakšni premiki?
Ladislav Grdina: »Skoraj na vseh tržiščih zahodne Evrope smo že letos dosegli nekoliko višje cene, kot smo jih imeli do-sedaj. Vendar pa to še ni tisto, kar nameravamo. Naš cilj je, da bi z lastno blagovno znamko prodrli na tuje trge z novimi, kakovostnejšimi proizvodi. Le tako se lahko delovna organizacija afirmira doma in na
tujem. Tu pa nas čaka še veliko, veliko dela.«
•	Med proizvajalci bele tehnike prihaja v evropskem prostoru do povezav. Se Gorenje vključuje vanje?
Ladislav Grdina: »Posebno agresiven je Elektrolux, ki se trenutno dogovarja z angleškimi firmami. Znano je, da je Za-nussija že prevzel. Mi sicer ne stojimo popolnoma ob strani. Trudimo se, da bi se tudi mi začeli bolj vključevati v ta evropska gibanja, vendar uspehi danes še niso takšni, da bi lahko konkretneje govorili o njih.«
•	Vajeni smo že, da se na hišnem sejmu Gorenja Gospodinjski aparati pojavljajo z novostmi. Do letošnjega sejma je še daleč, ali pa tudi ne, pa vendarle, pripravljate spet kaj novega?
Ladislav Grdina: »Ja, že razmišljamo. Imeli smo že nekaj sestankov, določili program, ta trenutek pa se že oblikujejo proizvodi, ki naj bi bili razstavljeni na hišnem sejmu. Seveda ob tem mislimo tudi na tehnologijo. Razmišljamo namreč tako, da mora vse tisto, kar bo zagledalo luč sveta, najti mesto tudi v.proizvodnji, takoj po novem letu. Za to pa ni veliko časa. Sploh, če vemo, kako dolgo traja razvoj takšnega proizvoda.«
M. Krstič-Planinc
14. aprila 1988	★ titovo velenje
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
nas cas ★ stran 5
PROSTI STREL • PROSTI
Bitka za nespremenjeno kadrovsko strukturo
Ob pregledu poročila o stanju na področju inovacijske dejavnosti v občini Velenje za leto i986 in prvo polletje leta 1987 sem se zamislila: Zakaj toliko govorimo o slabi kadrovski strukturi zaposlenih v občini Velenje, ko pa je ta kader v občini najbolj inovativen?
Citiram: »Po kvalifikacijski strukturi predlagateljev inovacijskih predlogov prevladujejo kvalificirani in nekvalificirani delavci, in sicer s 35,5 odstotki, ter delavci s srednješolsko izobrazbo s 34,9 odstotki. Sledijo polkvalifi-cirani in nekvalificirani delavci s 14 odstotki, nato pa delavci z višjo izobrazbo z 8,3 odstotki. Na zadnjem mestu pa so delavci z visoko izobrazbo (6,7 odstotkov) in magistri (0,6 odstotki).«
Čudeži se torej dogajajo! V naši občini lahko operirajo tudi medicinske sestre po citatu dr. Muleja (VEKŠ Maribor), ki je ob ne"kem razgovoru dejal približno takole: »Pravite, da izobrazba ni vse, no pa naj se oglasi tisti, ki bi
se dal operirati medicinski sestri in ne zdravniku!« Ta »krvava« primerjava je dobra, saj ni med nami najbrž nikogar, ki bi si ob misli na svojo kožo dejal, da lahko pričakuje od sestre enako dobro operacijo kot od zdravnika.
Če pogledamo rezultate velenjske inovacijske dejavnosti, lahko ugotovimo, da inovacije prispevajo predvsem nekvalificirani in kvalificirani kadri.
Predlagam, da se v nov srednjeročni plan o kadrih in izobraževanju zapiše, da se tendenca po izboljšanju kvalifikacijske strukture v občini Velenje ne sme izvajati, ker bomo na ta način sicer ostali brez inovativnih kadrov — gibal našega razvoja.
Nikakor pa ne bo odveč, če si preberemo prispevek o razvojno raziskovalni dejavnosti v reviji za razvoj (3/88) z naslovom Kaj je inovacijska politika — dr. Matjaž Mulej.
MATEJA
b . i
■F....	I
VLADO VRBIČ, novi ravnatelj Kulturnega centra Ivana Napotnika (že od včeraj tam): Ni pomembno kakšen si, ampak na čem sediš.
Skrbijo za strokovnost v gasilstvu
Gasilski predavatelji in slušatelji pred CD Betče
Komisija za izobraževanje pri Občinski gasilski zvezi Velenje ima v obsežnem programu dejavnosti na prvem mestu nalogo — izobraževanje in usposabljanje novih gasilcev. Ker zaradi odhajanja starejših članov (zaradi visoke starosti) nastajajo potrebe po novih članih, potrebno pa je vključevanje mladih in strokovno usposobljenih članov, je bila zadnja akcija izobraževanja le še eden izmed uspehov te organizacije.
Po večmesečnem usposabljanju je bilo v gasilskem domu v Bevčah pred dnevi zaključeno šolanje z opravljanjem izpitov. Kandidati, ki so dokazali znanje pred komisijo v različnih veščinah gasilske tehnike, taktike, preventive in poznavanja »požarne kemije« ter nudenja prve pomoči, so postali »izprašani gasilci«.
Ko so se zbrali ob izpitih, so se za spomin fotografirali s svojimi mentorji, člani OGZ ter izpitne komisije (na sliki) in v »fotokroniko« gasilske organizacije dodali novo poglavje.
Jože Miklavc
Velenjske
(ne)lepe
razglednice
Pomlad je. Lepa kot vedno. A ne povsod. Tudi v Titovem Velenju ne. Nekateri pač znajo poskrbeti za to,
da naš kraj ni takšen kot si večina želi.
Tale avto na sliki, resnično ne sodi na parkirišče ob Foi-tovi cesti. Lastnik ga je pozabil, zgleda pa, da tudi nikogar ni, ki bi ukrepal po sprejetem odloku. Le za koga smo ga sprejemali, saj tale avto ni edini primer, ki je »pozabljen« v centru Titovega Velenja.
Ponašati pa se tudi ne moremo z našimi otroškimi igrišči. Le redka so vzdrževana in primerna za otroško igro. Pa toliko denarja smo porabili zanje, zdaj pa ga ne uspemo zbrati »tisto malo«, da bi jih sproti popravljali. Se bomo zares zganili šele takrat, ko bo treba zbrati spet kup denarja in zgraditi nova?
Šoštanjsko blato
Precej hude krvi je bilo pretekle dni v Šoštanju in okolici, ko so gradbinci pričeli z zemeljskimi deli na objektu centralne čistilne naprave.
V deževnem vremenu je zemlja postala blato, asfaltna cesta iz Šoštanja proti Skornemu pa podobna kolovozu. Špiranje s cisternami ni zaleglo, sprotno čiščenje gradbenih delavcev bi bilo prezamudno, cesta pa je blato postala. No, ker so zemeljska dela in celotna gradnja šele v začetni fazi, ne bi bilo odveč opozoriti gradbince, da so dolžni cesto sproti očistiti, krajane pa zaprositi, da potrpijo v občasni onesnaženosti, ki seveda predstavlja tudi dodatno prometno nevarnost.
Gre vendarle za višje cilje, čiščenje vseh odpadnih voda naše doline, to pa seveda terja žrtve. Krajani zahtevajo le predpisan odnos gradbincev, improvizacij in »sranja« imajo že tako vsi čez glavo.
J. M.
PISMA BRALCEV • PISMA
Anonimke
V zadnjem času smo prejeli reč anonimnih pisem naših bralcev, v katerih nas opozarjajo na te ali one probleme ter se pridružujejo ali nasprotujejo mnenjem > nekaterih objavljenih člankih. Opozarjamo, da takšnih pisem ne objavljamo, saj potrebujemo vaš naslov vsaj t uredništvu.
»Pretresla me je
misel...«
»Pretresla me je misel, ki jo je izrekel Matjaž Kozmos iz Centra srednjih šol, da mladi ne stojijo za komunisti. Upam, da ga je že ta razprava prepričala, da se komunisti borimo za podobne cilje kot mladinci. Prepričan sem tudi, da bodo mladi če se jim bomo bolj posvetili, z nami. Matjaž Kozmos je tudi dejal, da smo zdaj komunisti na potezi. Res je, ampak skupaj z mladimi . . .« Te besede je izrekel član predsedstva CK ZKS Andrej Marine na programsko volilni seji občinske konference ZKS Velenje.
Nas seveda zdaj zanima s čim si je A. Marine, oziroma Zveza komunistov zaslužila tako boleč udarec od mladine, ki ji ljubezen do SFRJ sistematično vcepljamo od prvih shojenih korakov. Že pri sedmih letih življenja prvo-šolček v pionirski zaprisegi obljubi, da bo ljubil svojo samoupravno socialistično domovino.
Da je domovina reka, polje, cvetje, dolina, gore in morje to-varišice lepo razložijo otrokom že v vrtcu in otroci takšno nei-deološko razlago zlahka sprejemajo in bržčas tudi razumejo. Kaj pa je to socialistična in po vrhu še samoupravna se bodo učili vsa šolska leta. Ampak učili se bodo vsaj po dveh poteh — enkrat v razredu in drugič v življenju. In v tem grmu najbrž tiči kozmični (Kozmosov) zajec. Nekako tako kot pri tistem župniku, ki je svojim faranom dejal, da naj živijo tako kot jih uči in ne tako kot vidijo živega njega .. . Bili so partizani in Nemci — prvi dobri, drugi hudobni. Vmesne možnosti ni. S svobodo je oblast prevzel delavski razred, ki je bil do takrat zatiran. Delavski razred vodijo komunisti, ki so za demokracijo (seveda ne tisto klasično meščansko!), proti slehernemu zatiranju. Delavci so pod pametnim vodstvom zdaj srečni in lahko grejo na morje (da se eni tja odpeljejo z novim bmve-jem, drugi pa deset dni prostora pod soncem plačujejo na obroke, že ni več pomembno in je bolj predmet naslednjega odstavka). Prava Indija Koromandija!
Potem se zgodi, da začnejo kot zrele hruške, padati tabuji. En za drugim, za predah ni več časa. Tudi partizani niso bili samo dobri: Nemci ne ravno vsi hudobni; grdobije so počeli tudi partizani; veliki ljudje revolucije niso bili samo bogovi, pač pa navadni ljudje s svojimi napakami. Otroci dozorevajo in s tem se jim razvija čut za presojanje. Dosegljivih je vedno več informacij, razkrivajo se številne zadeve, ki so jih celo njihovi starši poznali samo takšne kakršne so jih učili dotlej. Voz gospodarstva pa (kljub revolucionarjem, nezmotljivim voditeljem in partiji) leze globoko, globoko v blato. Vse to (vsaj v delu mladine) mora sprožiti miselne tokove, ki med sabo povezujejo dejstva, življenje, informacije, ideološko propagando, kongresne fraze in obljube. Po prvem šoku (ki je res šok in ne sprenevedanje iz uvodnega citata) začne odraščajoči človek postavljati stvari na mesta, ki jim gredo, pa je to starejšim generacijam pogodu ali ne.
Šola govori o revoluciji, brezrazredni družbi, samoupravljanju, samoupravnih interesnih skupnostih, o pravici razpolaganja z ustvarjenim dohodkom, o družbeni lastnini, o Marxovih, Engelsovih in Kardeljevih idejah . . . življenje pa razkriva temnejše plati revolucije, zavožene gospodarske projekte, uničena polja, reke, gozdove in zrak, zlorabo oblasti, neupravičeno bogatenje, boj za položaje v družbi, ohranjanje mitov, preprečevanje svobode mišljenja, govora in pisanja, mednacionalna nasprotja. Kopičijo se dolgovi starejših generacij, zapirajo se vrata do delovnih mest.
Na velenjskem centru srednjih šol je množica mladih, ki še ne vedo, če bodo po končanem šolanju dobili primerno delo, stanovanje .. . Skratka eno so pro-klamirane ideje — neštetokrat zapisane tudi (ali predvsem) v številnih, zajetnih partijskih dokumentih, drugo je resničnost, ki ne obeta. Razkorak je prevelik. So ideje brezrazredne, pravične družbe nesprejemljive ali pa je mora udejanjanje teh idej, tisto česar mladi ne sprejemajo?
Brez posebnega tveganja lahko domnevamo, da mladi ideje že zaradi svoje mladostne zane-senosti, nekake robinhudovske narave, sprejemajo za svoje, seveda morda malce poenostavljeno, a vendarle. Zadeva torej še ni zamujena, saj Kozmos pravi, da mladi ne stojijo za komunisti.
Ne stojijo za ravnanjem ljudi, ki se v vsakdanjem življenju obnašajo drugače kot govorijo. Da so ravno komunisti (natančneje člani partije oziroma Zveze komunistov) vseskozi imeli v rokah vse vzvode gospodarskega in političnega življenja ni nobena skrivnost. Torej jim gre po mnenju mladih pripisati, če že ne vseh, pa vsaj večino glavnih grehov. Kako jim potem še naprej slepo zaupati? Da mladi ne gredo slepo v korak z uradno politiko, je je vsaj delno že nakazal prelomni mladinski kongres v Krškem, potrdili pa številni kasnejši dogodki.
Danes pa pišemo april 1988 in nekdo izjavi, da je pretresen ob misli, da mladi ne stojijo za komunisti. Tako zelo, zelo neiskreno zveni ta izjava, saj jo je dal človek, ki je v zadnjih dvajsetih letih na svojem položaju imel priložnost bistveno vplivati na dogajanja v moji deželi. Če že drugega ne, tovariš Marine pozna zgoraj opisano sceno ikskrat bolje od nekega Hrasta, kar je zadosten razlog za domnevo, da je izjava o pretresu zgolj delček političnega žargona, ko hoče politična oblast vplivati na čustva mladih in jih prepričati o svojih dobrih namenih.
Toda danes ni včeraj in zato je čustev manj, razuma pa dosti več. In pravzaprav bi morali biti dosti bolj presenečeni in pretreseni, če bi omenjeni M. Kozmos dejal — tako kot smo bili navajeni nekdaj na podobnih zborih — da je vsa mladina goreče na strani partije, da bo zvesto izpolnjevala naloge, ki jim jih bo zaupala partija . .. Tudi za ZK je danes
april l988!	U. HRAST
Jezik že, kaj pa zaščita in varnost?
V N. Č. z dne 7. aprila ste na str. 5 objavili sestavek »Kaj vse počnemo s slovenskim jezikom« s priloženo garancijo za električni »kuhalnik«.
Vsa pohvala uredništvu, predvsem pa bralki za skrb za lep slovenski jezik.
Kaj pa skrb za zaščito našega premoženja in našo varnost? Kakor je bralka ogorčena nad jezikom, v kakšnem je pisan garancijski list, sem jaz ogorčen nad napravo, ki jo je bralka kupila.
Mislil sem, da smo že pred leti pregnali navedene vrste »kuhalnikov« iz uporabe, pa vidim, da se še vedno prodajajo.
Omenjeni »kuhalnik« je električna naprava, ki bi morala kakor vse druge električne naprave imeti atest ali javno listino, iz katere bi bilo razvidno, da ustreza tehničnim in varnostnim predpisom. Tega pa ta naprava nima.
Da ne bi bralko in bralce moril z zaščito pred električnim tokom naj navedem samo osnovno:
Vse električne instalacije in porabniki se izdelujejo po obstoječih standardih in predpisih. Instalacije in porabniki morajo biti pravilno izolirani in dimenzioniranj, ter izdelani tako, da je vsak dotik delov pod napetostjo med delom ali obratovanjem nemogoč.
Tako vrsto zaščite im&nujemo: zaščita pred slučajnim dotikom.
Poznamo 7(sedem) vrst zaščite električnih naprav pred slučajnim dotikom. Omenjeni »kuhalnik« na žalost ne ustreza nobeni od teh.
Kuhalnik deluje na osnovi kratkega stika med dvema kovinskima ploščama, ki pa nastane takrat, kadar med plošče postavimo prevodnik, to je v našem pri-
meru voda, ta voda pa je v tem slučaju pod napetostjo.
Zato tudi navodilo: »izvlecite vtikač«, in posebno opozorilo: ! »kuhalnik se mora izklopiti pri stiku z jekleno (verjetno kovinsko) žlico«.
Verjamem, daje bralka skrbno prebrala navodilo in ga bo dosledno upoštevala, pa vendar, kaj pa vaši domači, sodelavci
Bo na kuhalniku vedno viselo navodilo o »jekleni žlici«. Prej ko slej ga bo nekdo odstranil, kakor boste vi odstranili »kuhalnik«, da se izognete nevarnostim, ki vam jih lahko povzroči.
Prav zaradi navedenega načina delovanja, na osnovi kratkega stika, je kuhalnik zelo nevaren za osebje in okolico. Znani so primeri, da se je vsebina »kuhalnika« v obliki vodometa razpršila
po okolici, ali pa da je »kuharica« dobila vrelo kavo v obraz (na srečo brez večjih posledic), da je omenjeni »kuhalnik« povzročil požar, pa tudi drugi slučaji nesreč pri uporabi »kuhalnika« in »jeklene žlice«.
Zato svetujem tovarišici in ostalim uporabnikom teh »kuhalnikov« da jih izločijo iz uporabe, če je to v domačem okolju ali v službi, preden vas zaloti vaš »varnostni« ali požarni inšpektor, vsekakor pa prej, dokler še ni prišlo do prej navedenih primerov.
Najbolje bo teknila kavica, ki smo jo skuhali na »starem ognju« in raje popili pet minut pozneje kot pa nikoli.
Božidar HORVAT varnostni inženir
6. stran HSS C3S
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
titovo velenje * 14. aprila 1988
Kurirčkova torbica v Cirkovcah
Pri Izakovem bunkerju
Letošnja pot kurirčkove torbice po Šaleški dolini je bila tako kot prejšnje zelo slovesna. Še posebej zanimivo je bilo tudi v Cirkovcah pri Izakovem bunkerju, kjer so imeli pionirji kurirji, uro zgodovine.
Spomnili so se noči 7. julija 1941, ko je bila v številnih krajih slovenske Štajerske izvedena napisna akcija, ki jo je pripravil pokrajinski komite KPS za severno Slovenijo.
Kot piše dr. Milan Ževart, je bila po Šaleški dolini akcija izvedena vse od Šoštanja do Šaleka. Po njene tudi pri nas prišlo do oboroženega boja proti okupatorju, nastala je Šaleška partizanska skupina.
Občinska zveza prijateljev mladine je obeležila Izakov bunker z leseno skulpturo, ki so jo izdelali pionirji v Mali Napotnikovi kiparski koloniji v Zavodnjah. Krajani Cirkovc so ta prostor uredili in obeležili pot do bunkerja, tako da si vsi, ki vas to zanima, ta kraj lahko ogledali, (foto Sandi Zakošek)
V	Škalskih Cirkovcah je medi-cinec Franc Polh pri domačiji svojega brata Martina zgradil zemljanko, ki so jo uporabljali za zdravljenje partizanov. Zemljanka je bila v gozdu pod domačijo Martina Polha. Tako je nastala v Škalskih Cirkovcah prva skromna partizanska bolnišnica na slovenskem štajerskem. Prvi bolnik v tej bolnišnici je bil Drago Mlakar, zdravil pa ga je Franc Polh. To je bilo v začetku septembra 1941.
V	noči med 23. in 24. septembrom se je v Lokovici po nesreči obstrelil partizan BORIS ČIM-ŽEK-BOR, vodnik v pohorski četi. Iz Lokovice so partizani
krenili v Ležen, kjer je dr. Medic Čižmeku očistil rano in ga obvezal. Od tod je Čižmek odšel v Škalske Cirkovce, kjer se je okoli 14 dni zdravil v bolniškem bunkerju, prvi partizanski bolnici na slovenskem Štajerskem. Po napadu na Šoštanj, 8. oktobra 1941, je zapustil bolniški bunker v Škalskih Cirkovcah Boris Čiž-mek-Bor. S kurirjem je krenil na Dobrovlje ter se priključil I. štajerskemu bataljonu. Franc Polh-Izak je bil na Dobrovljah imenovan za bataljonskega zdravnika. Postojanka v Cirkovcah je ostala nekaj časa prazna.
Proti koncu 1942. leta je zopet oživela partizanska postojanka
pri Martinu Polhu v Cirkovcah.
Franc Polh-Kos in Boris Čiž-mek-Bor sta obnovila bunker iz leta 1941. Po podatkih Martina Polha so partizani v drugi polovici 1942. leta poleg bunkerja iz leta 1941 zgradili še večji bunker.
Potem, ko je bil v noči med 3. in 4. decembrom 1942 pri akciji pohorskega bataljona v Josipdo-lu ranjen komisar II. grupe odredov Dušan Kveder-Tomaž, je bilo določeno, da ga bodo odnesli v Cirkovce v Izakov bunker. 6. decembra 1942 je patrulja pohorskega bataljona, ki je štela dvajset borcev, krenila z ranjenim Kvedrom z Glažutske planine na Pohorju proti Cirkovcam. V Cirkovce je prispela 8. decembra. Partizani so se ustavili na Smo-divniku.
Od tod so partizani IZAK, BOR in MILKA KERIN prenesli ranjenega Kvedra v Izakov bunker.
Za ranjenega Kvedra, ki je bil do srede februarja 1943 v Izakovem bunkerju, sta skrbela Franc
Polh-Izak in partizanka Milka Kerin. Zvezo med pohorskim bataljonom in Cirkovcami je vzdrževal Bor. Bor je prinesel s Pohorja Kvedru zadnje poročilo komisarja pohorskega bataljona Jožeta Meniha-Rajka. Iz bataljona je Bor odšel dan pred njegovim poslednjim bojem. V Cirkovce je h Kvedru prišel komandant II. grupe odredov, FRANC ROZMAN-STANE.
Po tragediji na Osankarici je, okrog 20. januarja, odšel na Pohorje komandant Stane, kjer naj bi ugotovil, kaj se je zgodilo s pohorskim bataljonom.
Po vrnitvi s Pohorja se je oglasil komandant Stane v Cirkovcah pri Dušanu Kvedru-Tomažu. Sredi februarja je Kveder z Milko zapustil Izakov bunker in krenil na pot proti sedežu štaba cone. Šaleško območje sta zapustila tudi Franc Polh-Izak in Boris Čižmek-Bor. Tako je postojanka v Cirkovcah ostala prazna.
Maja 1944. leta so aktivisti ša-leško-mislinjskega okrožja pričeli ob starem Izakovem bunkerju pripravljati bunker za tehniko šaleško mislinjskega okrožja. Tehnika je bila nad potočkom Lepeno. Žgrajena je bila iz tesa-nega lesa. Prvotno so v tej tehniki izdajali partizanski tisk v imenu agitpropa šaleško mislinjske-
ga okrožja. Nato pa je tehnika dobila ime SKOVIK. Javka za tehniko je bila na Graški gori. V tehniki SKOVIK so razmnoževali radijska poročila in lepake. Tehnika SKOVIK je delovala v
Cirkovcah do septembra 1944. leta. Njeno delo je nadaljevala tehnika Kajuh v Vodrižu.
Gestapovci so dvakrat zvedeli za postojanko v Cirkovcah, odkrili je pa niso.
Udeleženci sestanka so bili povsem soglasni s prenehanjem kra-marije na Cankarjevi cesti
Cankarjeva ulica
Nič več kramarije
Da je prodaja najrazličnejših predmetov, o njihovi kakovosti ne kaže zgubljati besed, z neokusno postavljenih prodajnih polic na Cankarjevi ulici v središču Titovega Velenja neprimerna, je bilo že velikokrat napisano in rečeno. Vprašanje je odprto že več let, najbolj pa razburja bližnje stanovalce na Cankarjevi ulici
ter prodajalne Tržnice, Name in Modnega salona. Prizadevanja vseh omenjenih, da bi tovrstno trženje prenesli na ustreznejši prostor, doslej niso rodila sadov. Nenehna opozorila ustreznim organom, da je na tej ulici največ pešcev in da takšna prodaja našemu mestu ni v ponos, tudi niso zalegla.
Prav z namenom, da se ta problem dokončno razreši, so se prejšnji četrtek v Nami zbrali predstavniki komiteja za gospodarstvo in varstvo okolja, krajevne skupnosti Center-levi breg, stanovalcev Cankarjeve 1 in 2, sveta potrošnikov te krajevne skupnosti, Tržnice, Elektrotehne,
Modnega salona in Name. Manjkala sta le predstavnika socialistične zveze in občinske konference svetov potrošnikov občine Velenje. Na sestanku so si bili enotni, da se reševanje prodaje na Cankarjevi predolgo vleče in bi ga morali rešiti že zdavnaj.
Dogovorili so se, da tovrstna prodaja na tej ulici preneha z 20. aprilom. Prav tako so sklenili, da bodo poskrbeli za urejen videz in da bo s tem Cankarjeva ulica postala takšna, kot je bila nekoč. Udeleženci četrtkovega sestanka so se pogovarjali tudi o neurejenem parkirnem prostoru ob Prešernovi cesti pri Tržnici. Tudi to vprašanje je odprto že več let in še vedno ni razrešeno. Gre na-
mreč za vsakodnevno parkiranje številnih osebnih avtomobilov in tovornjakov, ki dobesedno zaprejo dovoz blaga do bližnjih prodajaln na Cankarjevi ulici in do Elektrotehne.
Čeprav je pred stanovanjsko hišo na Cankarjevi na parkirnem prostoru prometni znak, ki prepoveduje vožnjo do Delavskega kluba, vendar ga enostavno nihče ne upošteva. To pa pomeni za stanovalce na Cankarjevi 1 in 2 manj parkirnega prostora, saj na njihovih rezerviranih parkirnih mestih puščajo svoje železne konjičke tudi tisti, ki tam nimajo kaj iskati. To vprašanje bo moral slejkoprej rešiti pristojni občinski organ, so menili razpravljalci na sestanku.
B. Mugerle
Krajevna skupnost Center levi breg
Za izgradnjo KT pospešili aktivnosti
Vse kaže, da so tudi v krajevni skupnosti Center — levi breg prišli do spoznanja, da je ceneje danes kot jutri, zato so smelo pristopili k izgradnji kabelske televizije. Vse je že kazalo, da bodo med zadnjimi krajevnimi skupnostmi na tem področju, zadnjih nekaj aktivnosti pa vendarle kaže drugače.
Kot nam je povedal predsednik gradbenega odbora za izgradnjo KT v tej krajevni skupnosti Milan Štumberger, so imeli najprej skupne sestanke s predsedniki hišnih svetov, sodelovali
so tudi predstavniki sveta KS, na katerih so se pogovorili o vseh rečeh v zvezi s KT, kaj bodo lahko gledali in podobno. Razdelili so potrebno gradivo, ki jim bo služilo za podrobnejše informiranje. Ugotovili so, da je zanimanje med krajani ugodno, vendar se odpirajo med stanovalci v družbenih stanovanjih najrazličnejša vprašanja. Med drugim — kaj bo z denarjem, ki ga je stanovalec moral plačati za KT v primeru, da se iz stanovanja izseli. Nadalje, ali je cena 194.000 dinarjev fiksna, kdaj bo delo opra-
vljeno, in tako naprej. Na vsa ta in podobna vprašanja bo moral gradbeni odbor seveda odgovoriti. Ker se enaka in podobna vprašanja pojavljajo tudi v drugih KS, v Centru — levi breg menijo, da bi jih morali reševati celovito in skupno na enem mestu. Nekdo bi moral vse skupaj usklajevati, sicer pa bi morali k celotni izgradnji KT v občini Velenje pristopiti profesionalno in ne volontersko, menijo v tej krajevni skupnosti. Nikakor ne gre zanemariti vprašanje, kako in koliko bodo morali plačati za KT
upokojenci in socialno šibki. Za slednje so v KS Center — levi breg sklenili, da jim bodo pomagali s premostitvenimi krediti. Prav tako krajani ne vedo kdaj morajo poravnati obveznosti. Gradbeni odbor ugotavlja naslednje: s podpisom pristopne izjave stanovalca, še ni potrebno poravnati obveznosti, pač pa šele takrat, ko prejme plačilno nakaznico za KT.
Za vse krajevne skupnosti je brez dvoma največ dela pri zbiranju pristopnih izjav. Te so v
krajevni skupnosti Center — levi breg posredovali krajanom preko članov gradbenega odbora.
Omenjena aktivnost je sedaj v polnem teku, ponekod je celo zaključena. Naslednja naloga gradbenega odbora je konkretna realizacija izgradnje KT, kamor sodi tudi fizično delo. O tem so v krajevni skupnosti prepričani, da bodo krajani sami poprijeti za delo, če bo to potrebno. V kratkem bodo predsedniki hišnih svetov sklicali sestanke in se s stanovalci pogovorili o vsem potrebnem, k sodelovanju pa lahko krajani podrobnejše informacije o KT dobijo vsak petek od 17. ure dalje v pisarni krajevne skupnosti Center — levi breg na Foitovi 2.
B. Mugerle
Trem državna odlikovanja
Na temeljni kandidacijski konferenci v krajevni skupnosti Center — levi breg, prejšnji mesec, je predsednik skupščine občine Velenje Drago Šulek trem krajanom podelil državna odlikovanja. Prejeli so jih Fadil Kru-pič, Medaljo zaslug za narod, Nežka Fric in Leopodl Kušar pa Medalji za delo.
Dobitniki teh državnih odlikovanj so že več let aktivni in uspešni aktivisti v družbeno-pojiti-čnih organizacijah in samoupravnih organih. Nemalokrat so bili tudi člani in nosilci najrazličnejših komisij in odborov. Z aktivnim delom so se izkazali zlasti v svoji krajevni skupnosti, v kateri so s svojimi bogatimi izkušnjami delavni še danes. b. m.
Mislinja
Mar je bilo res potrebno tolikšno nesmiselno početje
Pravo pravcato opustošenje so v reki Mislinji v njenem zgornjem delu od Dovz proti Mislinji naredili delavci vodnega gospodarstva Drava Mura iz Ptuja in podjetja za urejanje hodourni-kov iz Ljubljane. Delavci teh podjetij so namreč v jesenskem in zimskem času regulirali strugo reke Mislinje ter jo z nerazumom in sodobno mehanizacijo dobesedno zravnali. V svoji ihti in zagnanosti so pozabili vstavljati celo vmesne pragove, kjer bi se lahko postrvi zatekale ob večjih neurjih, takrat pač, ko reka nekoliko naraste. Mimogrede naj omenimo, da sodi reka Mislinja v svojem zgornjem delu med hudourniške, kjer ob večjih nalivih rada poplavlja. Vendar takšen način reguliranja najbrž ni opravičilo za škodo, ki so jo delavci z nesmiselnim početjem povzročili ribjemu življu v reki. Večino jezov, ki so nudili zavetje ribam in užitek športnim ribičem, so dobesedno zravnali ali pa zasuli, okolica reke pa kaže silno žalostno sliko razdejanja. Tako je
najbrž na dlani, kakšno veliko in nepopravljivo škodo so naredili za ribe v reki.
Morda naj omenimo tudi to, da sodi reka Mislinja v svojem zgornjem delu še med tiste redke čiste vode, ki jih ni zajel val množičnega onesnaženja ter odplak. In ravno zato zasluži takšno početje največjo kritiko. Tudi zaradi tega je ogorčenje ribičev in tistih, ki ljubijo reko in okolico, toliko večje.
Marsikateri ribič je dobil sedaj, ko se je začela »postrvja« sezona, trpek prizvok in preukus vsega tistega, kar se je dogajalo v reki ob koncu lanskega leta in ko reka postaja sedaj prazna. Še enkrat pa bi se morali zamisliti vsi tisti, ki so s svojo »strokovnostjo« regulirali reko, prav tako pa tudi najodgovornejši v Koroški ribiški družini iz Slovenj Gradca ali so ravnali smiselno ali pa se je ob vsemu temu pokazala le njihova lastna nemoč in neinte-res. Kdo ve!?
Besedilo in slike: Silvo Jaš
			
a Bi			
	.m		
	s*		
			
	HHfe		
			
			
			
			
			
			M^fc. & -
		* j ^^	
			
Takole so se zasipali jezovi
V takšni strugi zlepa ne bo rib
Krajevna skupnost Paka
24. aprila praznik
Tudi letos bo OŠ Paka gostitelj srečanja krajanov, starih nad šestdeset let.
Vsako leto 24. aprila praznujejo krajani krajevne skupnosti Paka svoj praznik. V spomin na domačinko — ku-rirko, še ne 19-letno Angelo Avberšek, ki so jo pred triin-štiridesetimi leti ustrelili Nemci.
Letos bodo svoj praznik obležili z različnimi prireditvami. Pripravili bodo obrambni dan, srečanje krajanov starejših od 60 let in balinarskim turnirjem.
Osrednja manifestacija pa bo obrambni dan, ki ga skrbno pripravljajo v krajevni organizaciji zveze rezervnih vojaških starešin Paka in v sode-
lovanju s sosednjimi tovrstnimi organizacijami in drugimi dejavniki krajevne skupnosti.
Obrambni dan bo v soboto, 23. aprila, pričel se bo v domu AMD Šaleška dolina na Trebeli-škem. Sestavljen bo iz orientacijskega pohoda, preverjanje znanja iz topografije, poznavanja krajevne skupnosti, SLO in DS, o gasilskih aparatov, zdravstveni zaščiti, prvi pomoči ter s področja NOB. Preizkusili se bodo kako znajo streljati, prikazali orožje in praktično gasilsko vajo. Zaključek in razglasitev rezultatov pa bo v lovski koči v Lokah.
Podobno kot že lani, bo tudi letos krajevni odbor Rdečega križa Paka pripravil srečanje starejših krajanov, ki bo 7. maja v prostorih osnovne šole Paka.
Praznovanje bodo sklenili 15. maja na Trebeliškem, kjer bo domači balinarski klub izvedel turnir iz balinanja. Vodstvo krajevne skupnosti, predvsem pa krajevna konferenca socialistične zveze delovnih ljudi Paka vabita vse, še zlasti pa krajane Pake, da se udeležijo prireditev ob krajevnem prazniku.
B. Mugerle
14. aprila 1988
k titovo velenje
NAŠI KRAJI IN LJUDJE _
nas cas * stran 7
SREČANJE • SREČANJE • SREČANJE •
Postaja milice Titovo Velenje
Za varnejše življenjsko okolje
Metka Mahne dela z »andohtjo«
Zagotoviti človeku varno življenjsko okolje, je najpomembnejša naloga organov za notranje zadeve. Miru in varnosti si večina ljudi želi, žal pa je med nami, tudi v občini Velenje, veliko takšnih, ki jim te človeške vrednote niso mar. Skušajo si na nezaslužen način, na tuj račun, povečati premoženje. Ob svojem veseljačenju in popivanju pozabljajo, da s tem druge motijo, imajo občutek, da so na cesti sami... in proti takšnim morajo miličniki ukrepati, da nas zavarujejo.
Varnostne razmere so bile v občini Velenje v preteklem letu zadovoljive. Miličniki niso obravnavali prekrškov s političnim obeležjem. Izboljšalo se je tudi stanje na področju javnega reda in miru, kjer večjih kršitev niso beležili. Število teh dejanj je sicer v porastu, vendar predvsem zato, ker so jih miličniki dosledno beležili.
Pohvalna so tudi prizadevanja organizacij združenega dela, ki so vložile velike napore v varovanje družbenega premoženja, vendar je vseeno v mnogih okoljih na tem področju še premalo narejenega. V Gorenju na primer so izboljšali kvaliteto varovanja, vendar je tatvin še vedno zelo veliko. Pomembne uspehe pa so zabeležili pri odkrivanju pred-
Postaja milice Mozirje
Splošna varnost v občini Mozirje je bila v lanskem letu zadovoljiva, na nekaterih področjih se je izboljšala in na drugih poslabšala, kar pedvsem velja za varnost v prometu. Pri varnosti ljudi in premoženja ter človekovega naravnega okolja je kljub vsem zakonskim predpisom in opozarjanjem vse preveč nezgod in drugih dogodkov, ki nastajajo zaradi malomarnosti, neupoštevanja predpisov in nereda, kar vse skupaj povzroča smrt, telesne poškodbe in veliko materialno škodo.
Delavci Postaje milice v Mozirju so v sodelovanju z občani in drugimi nosilci družbene samozaščite vse leto, zlasti med turistično sezono, nadzirali vse večje turistične in druge prireditve, ob tem pa skrbeli za varovanje človekovega delovnega in bivalnega okolja. Pri tem na prvo mesto postavljajo varovanje voda pred onesnaževanjem in ohranjanje lepega okolja v Logarski dolini in v vseh ostalih krajih Gornje Savinjske in Zadrečke doline. Na tem področju so dobro sodelovali s strokovnimi organi za varovanje družbenega in zasebnega premoženja. Delavci Postaje milice Mozirje pri tem poudarjajo, da je še vse preveč kršilcev dogovorjenih in načrtovanih nalog.
Zelo zaskrbljujoč je malomaren in brezbrižen odnos do družbenega premoženja, kamor sodi neprimerna kadrovska zasedba varnostnikov, njihovo nepoznavanje in nespoštovanje predpisov, ki urejajo življenje in delo v določenem delovnem okolju, slaba je notranja kontrola, velikokrat pa proti kršilcem sploh ne ukrepajo. Zaradi nespoštovanja predpisov je lani na področju požarne varnosti nastala velika materialna škoda. Požarov je bilo sicer manj, kot leto poprej, škoda pa se je povečala predvsem zaradi eksplozije in požara v tovarni ivernih plošč. Katastrofo so z učinkovito in hitro akcijo preprečili gasilci. Tudi pri požarih je najpogostejši vzrok malomarnost.
Manj ugodno je tudi stanje na področju kriminalitete, saj se je obenem s povečanjem števila kaznivih dejanj, povečala tudi škoda v družbenem in zasebnem premoženju. Vse to gre predvsem na račun velikih tatvin, ki jim v veliki meri botrujejo zlasti oškodovanci sami, zaradi zares malomarnega odnosa do svojega lastnega premoženja. Vse večji delež pri kaznivih dejanjih imajo tudi mladoletniki. Svojevrsten problem je prekupčevanje z lesom, čemur bodo delavci milice v sodelovanju z ostalimi organi v bodoče namenili še več pozornosti. Tudi javni red in mir nista bila preveč zaskrbljujoča, največ laž-
metov, ki si jih delavci pripravijo, da jih bodo odnesli.
Kadar govorimo o delu miličnikov, vedno znova poudarjamo, da njihovo delo ne more biti uspešno brez sodelovanja občanov. Z mnogimi organizacijami in društvi sodelujejo velenjski miličniki dokaj uspešno, še posebej pri snovanju in izvedbi skupnih akcij. Vsekakor pa bo potrebno za dosego še večjih uspehov, sodelovanje prav na vseh ravneh še okrepiti.
PREVENTIVNO DELO — POT DO USPEHA
Bolje preprečiti kot ukrepati, je vodilo velenjskih miličnikov. V preteklem letu so opravili številne preventivne akcije, s katerimi so skušali preprečiti kršitve javnega reda in miru ter splošne varnosti ljudi in premoženja. Ta njihova prizadevanja so obrodila sadove, saj so bile varnostne razmere zadovoljive. Število kršitev javnega reda in miru se je sicer povečalo za 6 odstotkov, vendar pa se je močno zmanjšalo število družbi nevarnih kršitev (pretepi v večjih skupinah). Manj je bilo tudi vinjenih storilcev. Enako velja tudi za število kršitev v gostinskih lokalih, javnih krajih, povečalo pa se je število teh dejanj v zasebnih stanovanjih.
jih prekrškov v gostinskih lokalih, predvsem zaradi alkohola, pa je bilo v Mozirju in na Ljubnem.
Na nesrečo pa se je močno poslabšala varnost v prometu. Prometnih nezgod je bilo lani precej več kot v letu 1986, na cestah pa je umrlo 8 ljudi, štirje več kot leto poprej. Vzroki za nesreče so neprimerna hitrost, izsiljevanje prednosti in alkohol in prav na tem področju bodo delavci milice ukrepe krepko poostrili. Takoj bo treba (končno) urediti problem avtobusne postaje v Mozirju, obenem s tem pa parkiranje
Stanko Štumberger: »Žal je med udeleženci prometnih nesreč vse več otrok in mladoletnikov.«
avtobusov, ki je vse prej kot zadovoljivo rešeno. Od prvega aprila dalje morajo šoferji avtobuse parkirati na začasnem parkirišču na nekdanjem sejmišču ob Savinji, v nasprotnem primeru jim grozijo visoke kazni.
V prvih treh letošnjih mesecih se je zlasti poslabšala prometna varnost, tudi zaradi tega, ker zelo blaga zima ni zmanjšala števila vozil na cestah. »Pomlad je tu in z njo čas, ko bo na cestah vse več koles, koles z motorjem in motornih koles. Staršem in učiteljem predlagam in priporočam, da otroke opozarjajo na previdnost v cestnem prometu. Otrokom ne smejo dovoliti, da se z omenjenimi kolesi vozijo brez znanja predpisov o cestnem prometu, oziroma brez potrdila o znanju cestno prometnih predpisov in brez vozniških dovoljenj. Ob tem morajo biti kolesa primerno opremljena in tehnično brezhibna. Iz leta v leto ugotavljamo, da je med udeleženci prometnih nesreč vse več otrok in mladoletnikov. Če želimo to stanje vsaj omiliti, bodo morali največ storiti starši, šele zatem smo na vrsti vsi ostali, ki skrbimo za varnost na naših cestah,« je na koncu poudaril komandir Postaje milice Mozirje Stanko Štumberger.
J. P.
Miličniki so se tesno povezali z gostinci in jih opozarjali, da ne točijo alkohola vinjenim. Proti njim so tudi dosledno ukrepali. Število teh prijav se je povečalo za skoraj 500 odstotkov. Preventivno so delovali tudi na javnih prireditvah (kar 167 jih je bilo) in povsod, kjer so bili prisotni, kršitev skorajda ni bilo. Njihovo število pa se povečalo tam, kjer je preventivno delovanje onemogočeno (na primer v zasebnih stanovanjih).
Večkrat so velenjski miličniki v preteklem letu kontrolirali tudi samske domove in zasebnike, ki sprejemajo ljudi na prenočevanje, odkrivali pa so tudi takoime-novana črna prenočišča. Odkrili so kar dva in pol krat več neprijavljenih oseb kot leta 1986.
Miličniki so preventivno delovali tudi na področju varovanja družbene lastnine. Kontrolirali so izvajanje vratarske in čuvajske službe ter pripravili še druge preventivne aktivnosti za zagotavljanje splošne varnosti, varovanja premoženja in odkrivanja storilcev kaznivih dejanj.
Pa poglejmo še, v katerih krajevnih skupnostih je bilo storjenih največ kaznjivih dejanj. Največ so jih zabeležili na Levem bregu (140), sledi Desni breg (72), Šoštanj (55) in Staro Velenje (40). Kršitelji so se najpogosteje prepirali in vpili (218 primerov), ropotali, kričali (117), zelo malo pa je bilo hujših kršitev (na primer drzno vedenje le trije primeri).
Razveseljiv je tudi podatek, da je bilo med kršitelji manj povratnikov, manj jih je bilo tudi pod vplivom alkohola. NARAŠČA ŠTEVILO MANJŠIH TATVIN
Padec življenjskega standarda verjetno pogojuje vse več tatvin, predvsem manjših tatvin, po prodajalnah.
V letu 1987 so velenjski miličniki zabeležili kar 903 takšna dejanja, ki sodijo v področje kriminalitete. Mnoge so storili otroci in o tem so obvestili Center za socialno delo.
Število teh dejanj je malenkost nižje kot leto poprej, žal pa se je njihova raziskanost precej po-slabšala
VSE VEČ IZDAJ NEPOKRITIH ČEKOV
Izdaja nepokritega čeka je kaznivo dejanje in tega se mnogi ne zavedajo. To potrjuje tudi občutno povečanje teh dejanj. Primerov, ko so kršitelje prijavili sodišču je bilo kar 32 (predlani le
3).
Sicer pa je število dejanj s po-
V naši bratski Makedoniji že petnajst let skopska televizija pripravlja oddajo DA SE ZNAE — DA SE IMA, v kateri se .med seboj pomerita dve krajevni skupnosti iz Jugoslavije. Televizija Skopje je za gostitelja določila krajevno skupnost Kameni-co Makedonsko, kije izrazito rudarska skupnost z rudnikom svinca in cinka SASA. Prav zato so želeli za tekmeca in gosta izbrati podobno krajevno skupnost iz Slovenije. Tako so prišli do rudarskega Titovega Velenja in preko velenjske O K SZDL do krajevne skupnosti Franca Le-skoška-Luke Pesje.
Odločitev za naše sodelovanje je bila hitro sprejeta. Potrebno je bilo najti le sponzorja za pokritje potnih stroškov za ekipo. Ti za približno 1200 km na eno stran niso tako majhni. Imeli smo štirinajst dni časa, da uredimo vse potrebno za potovanje in pripravimo enourni kulturni program.
Pričela se je bitka s časom, za denar in nastopajoče, vmes pa je
dročja gospodarske kriminalitete na višini iz leta 1986. S tem podatkom bi lahko bili miličniki zadovoljni, vendar ni tako, saj si ne morejo in ne smejo zatiskati oči pred kot pravijo »temnim poljem neodkritih dejanj s tega področja. In to polje je po njihovem mnenju kar obsežno. Njihovo odkrivanje pa bo terjalo še več trdega dela, ne le njih, ampak tudi samoupravnih delavskih kontrol, občinskih inšpekcijskih služb, služb varovanja in vseh občanov.
MANJ KAZNIVIH DEJANJ ZOPER ŽIVLJENJE IN TELO
Skupno so miličniki lani obravnavali 46 kaznivih dejanj zopet življenje in telo. To je dobra četrtina manj kot leto prej. Med hudimi kršitvami je treba omeniti en umor, en poizkus umora in en de-tomor.
Manj je bilo kršitev zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, nekoliko več kot predlani pa so zabeležili nasilniških obnašanj. Obravnavali so tudi dve posilstvi, en poizkus posilstva ter štiri druge seksualne delikte.
Na območju občine Velenje je bilo narejenih v preteklem letu kar 10 samomorov, miličniki pa so obravnavali še 10 poizkusov samomorov. Verjetno pa je teh primerov še več, vendar o njih niso obveščeni.
ŠE VEDNO VELIKO NEZGOD
Čeprav namenjamo varnosti pri delu v zadnjem času zares veliko pozornosti, je nesreč še vedno zelo veliko. 33 so jih zabeležili lani, v njih pa je bilo 25 oseb in 8 lažje poškodovanih. Kar v 8 primerih so podali miličniki zoper odgovorne osebe kazenske ovadbe.
Poleg teh nesreč so obravnavali miličniki lani še 9 sumljivih smrti, dve zastrupitvi s hrano, eno poškodbo otroka v dvigalu, izlitje poliola v Gorenju, dva nezgodna padca v globino, sodelovali so v 18. primerih iskanja pogrešanih oseb (predvsem so iskali izgubljene otroke in mladoletnike, ki so odšli od doma).
»RDEČ PETELIN VELIKOKRAT POJE«
Požarnovarnostna kultura Velenjčanov je nizka in v lanskem letu se je še poslabšala. Zaradi malomarnosti so ognjeni zublji uničili velik del zasebnega in družbenega premoženja.
Lani so zabeležili kar 12 požarov (predlani 5) v družbenem sektorju, 15 v zasebnem (leta 1986 9), v jami je zagorelo kar 90 krat (predlani 55), zabeležili pa smo tudi dve eksploziji.
Če primerjamo število požarov z letom 1986 se je kar podvojilo. Povečala pa se je tudi povzročena škoda. Na družbenem premoženju je ta znašala dobre 4 milijone in pol, na zasebnem premoženju pa kar 45,7 milijonov dinarjev. V vse to pa ni všteta škoda jamskih požarov. Večinoma so bili ti manjši, dva (januarja in oktobra) pa sta bila obsežna in sta povzročila veliko škodo, ki pa je ni mogoče izračunati.
MIRA ZAKOŠEK
prišla k nam še tričlanska delegacija »na oglede« in pogovore, ki so jo sestavljali: predsednik KS, sekretar OK SZDL Delčevo (v to občino Kamenica sodi) in naše gore list, ki živi in dela v Makedoniji že 32 let. S Ferčom, Kiri-lom in Miranom smo v dnevu in pol postali prijatelji in dogovorili tudi vse podrobnosti o našem gostovanju pri njih. Zvedeli smo, da poteka TV oddaja v živo in da jo prenašajo vsi jugoslovanski TV centri, zato je bilo potrebno zadevo vzeti zelo resno. Mi smo jo tudi vzeli. Najprej smo se napotili na RLV (kam pa naj bi šli drugam?) s prošnjo za kritje potnih stroškov za avtobusni prevoz. Potrebno je bilo še sestaviti ekipo petdesetih ljudi kar je bilo, kljub potrebni lastni finančni udeležbi, zelo lahko. Tamburaši (mladi), učenci in tovarišici naše šole, Pokrajski fantje, predstavniki krajevne skupnosti, OK SZDL, DO RLV in nekaj staršev tamburašev in ekipa petinpetde-setih ljudi je bila pripravljena za
Metka Mahne, profesorica telesne vzgoje na osnovni šoli Veljka Vlahoviča v Titovem Velenju odhaja čez nekaj mesecev v pokoj. »Zakaj ne bi dala mesta mlajšim,« pravi in k temu dodaja: »Pa tudi vedno sem želela v pokoj čila in zdrava«. In posrečilo se ji bo. Kako bo polnila svoj čas, potem? »Rada bi se učila jezikov, italijanščino in nemščino, ki sem se ju že, pa v hribe bom hodila, vneta pla-ninka sem. Rada bi tudi smučala. Kaj ne bo lepo — dopoldne si bom zaželela smučanja in nobene ovire ne bo, da bi to tudi uresničila?«
Kako je pred tolikimi leti zašla prav v ta poklic, za katerega pravi, da ji ni bilo nikoli žal? Najprej je končala učiteljišče in prvo delo nastopila v Ptuju. Potem, ko je že učila, je prišel na šolo razpis za udeležbo na enomesečnem »fizkulturnem« taboru v Rovinju. Med učitelji zanj ni bilo pravega zanimanja, ona pa je telesno vzgojo že takrat cenila. Pa so poslali njo. Pravzaprav, zakaj pa ne, si je rekla in šla. Tako je bilo enkrat, pa še drugič in še tretjič. Tako dolgo, da jo je telesna vzgoja zasvojila. Potem se je vpisala na Višjo šolo, ko je to končala še visoko . .. Tako je sedaj to, kar je. »Praksa, ki sem si jo pridobila v prvih letih mojega učiteljevanja, pa mi še danes pride prav. Se danes grem v razred rada nadomeščat. In ta praksa mi pomaga še posebno zdaj, ko telesno vzgojo poučujem v prvem in drugem razredu.«
Posebno vesela pa je, to je povedala kar nekajkrat, da je na njeni šoli telesna vzgoja prav tako spoštovana kot kak drug predmet. Povsod ni tako. »Ni se zgodilo«, pravi, »da bi namesto telovadbe učenci morali k matematiki. Tudi, če si med časom, namenjenim pouka ogledamo recimo kakšno predstavo, gremo, ko se s predstave vrnemo, po urniku naprej. Če je to telovadba, je telovadba in ne morda matematika, ki je zaradi predstave odpadla.« To pa je možno, je rekla, samo na šoli, kjer ima ravnatelj posluh (v njihovem primeru ravnateljica) za telesno vzgojo, ki ve, kako pomembna je. »Pri nas ravnatelji-
dolgo pot. S seboj smo za vsak primer vzeli še Vlada Gavrilov-skega, ki nam je pomagal pri pripravi kulturnega programa.
Bolj ko se je bližal 11. marec, ki je bil predviden za začetek potovanja, bolj smo razmišljali, da je 1200 km poti do Kamenice, le preveč za avtobus. Ko pa smo zvedeli še za stroške, smo se v hipu odločili za letalo (seveda za lastnim prispevkom k ceni). Ko so najmlajši zvedeli za pot v Makedonijo so se jim svetile oči, ko pa so izvedeli za potovanje z letalom, so se jim iskrile. Radovednosti in vprašanj ni bilo konca ne kraja, pa tudi nekaterih otožnih pogledov staršev ni manjkalo. Ko bi se le vse srečno končalo! Večkrat sem se zalotil pri takšnem razmišljanju. Pa se je res. Kljub manjšim pripetljajem, ki spremljajo vsako potovanje.
Iz Pesja smo krenili v petek, 11. marca ob 5. uri zjutraj izpred doma naše krajevne skupnosti. Ni nas bilo 56. Manjkala je Bri-gita, ki pa je na žalost zaradi letala nismo mogli čakati. Šofer Vili iz APS nas je varno pripeljal na Brnik, kjer smo do odhoda letala komaj uredili vse potrebno. In začele so se prve težave. Ko sem čekiral vozovnice, za katere smo se z Izletnikom borili teden dni, me je Manca opozorila, da z nami tudi ni Mojce. Torej sta manj Brigita in Mojca in nas je le 54. Toliko kart sem tudi čekiral. To pa je bila spet polomija. Pri izhodu iz letališke zgradbe je bil eden preveč in Peter je ostal v zgradbi. Ob 7.30, ko bi moralo letalo že vzleteti in biti v njem vsi potniki, razen mene in Petra, se je pričelo štetje. Uslužbenec
ca hospitira tudi pri telesni
vzgoji,« je povedala Metka Po-cajt.
Pa se je seveda razgovorila tudi o učnem načrtu: »Zelo lepo ga dosegamo, celo presegamo ga.« Pa o športni znački: »Doslej so vsi moji učenci osvojili športno značko, zato pa je treba delati.« Pa o mentorstvu planinskega krožka: »Na to delo sem še posebno ponosna. Na šoli smo začeli z nekaj otroki, danes
Metka Mahne: »Ni se zgodilo, da bi morali učenci namesto k telovadbi k matematiki.«
imamo 327 planincev.« O glasilu Viharnik, ki so ga pod njenim mentorstvom izdali učenci — planinci ob deseti obletnici šole in planinskega krožka: »Od vsega začetka smo pisali kroniko, z vsake poti smo nekaj prinesli. Najboljše zbrali v Vi-harniku, glasilu, ki je bilo nagrajeno letos v Ljubljani. Vsi smo se trudili. Tudi med počitnicami razmišljali kakšno naj bo in se srečevali.«
Samo o nečemer ni hotela veliko govoriti. Kot da bi bilo to nekaj, kar ni sama »zakrivila«. To, da je v Murski Soboti dobila zvezno priznanje telesnokulturnih pedagogov Jugoslavije. »Slučajno sem padla vmes. Vedno sem delala z >an-dohtjo<, z velikim veseljem«. Vesela pa je bila, to priznava, obrazložitve, ki so jo na njeni šoli napisali o njej in njenem delu, morda je bila tega priznanja celo bolj vesela kot tistega »uradnega«. Njeni sodelavci so potrdili, da znajo ceniti njeno delo. To pa je včasih več vredno kot vse drugo. Povsod ni tako.
M. Krstič-Planine, foto B. M.
Adrie Airweysa je bil neusmiljen. Kljub temu, da sem imel še dve karti — od Brigite in Mojce, za Petra nisem dobil izstopnega listka z razlago, da karta ni prenosljiva na drugo osebo. Ob 7.40 se je končno omehčal. Čekiral sem še eno vozovnico in s Petrom sva pohitela v letalo.
Ko smo si že pripeli pasove, se je spet pojavil uslužbenec Adrie. Kaj pa spet hoče? »Še eno karto mi dajte, ker je prišla neka ženska, ki trdi, da je od vaše skupine.« Ker Brigita vendarle še ni ženska, sem se obotavljal, takrat pa se je vsa nasmejana prikazala Brigita. Zaspala je in pripeljal jo je Bojan. Še sreča, da smo zaradi nas zamujali z vzletom, drugače bi bila Bojanova požrtvovalnost zaman. Res je storil plemenito dejanje, za katerega mu bo Brigita še dolgo hvaležna. Tako smo vsi srečni ob 7.50 namesto ob 7.30, vzleteli z DC-9 super 80, novim dogodivščinam naproti.
Za večino, ne samo otrok, je bil to prvi polet. Predvsem otrokom pa je bilo nekaj izrednega, ko so jim stevardese postregle s sokom in sendvičem. Še sreča, da ima Darja ušesa, kajti drugače bi se ji nasmeh razlezel okoli glave. S seboj smo imeli tudi ka-mermana Franca, ki je potovanje snemal na filmski trak, tudi počutje v letalu, pristanek v Sarajevu in po mirnem letu smo nekaj minut pred deseto pristali na stezi skopskega letališča. Mnogi od naših sploh niso vedeli zakaj smo z Brnika poleteli z zamudo, nekateri pa bodo to zvedeli šele iz tega zapisa.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Podkrajski fantje pred nastopom v Kamenici
Vse slabša prometna varnost
Kamenica Makedonska—Pesje
Da se zna — da se ima
8. stran ★ nss c9s
KULTURA
Titovo Velenje ★ 14. aprila 1988
Šoštanj — Mayerjeva vila
Akvareli Stanislava
Stojanoviča
Stanislava Stojanoviča večina izmed nas pozna kot zdravnika pediatra v velenjskem zdravstvenem centru. Večina izmed nas, zlasti matere, ki morajo od časa do časa pripeljati svojega otroka k njemu, ga poznajo kot človeka, ki vedno najde, pa naj bo v njegovi čakalnici še tako velika gneča, prijazno besedo za njihovega malčka, otroka. Otroke ima zelo rad.
»Otroci so naša bodočnost. Storiti moramo vse, da bodo čimbolj zdravi, čimbolj srečno preživeli svojo otroško dobo,« je povedal zdravnik Stanislav Stojanovič prejšnji četrtek v prostorih Mayerjeve vile v Šoštanju, ko je akademski slikar Lojze Zavolovšek odprl njegovo samostojno razstavo likovnih del.
Stanislav Stojanovič otrokom tako pomaga po svoji profesionalni dolžnosti, ko so bolni. Meni pa, da jim pouia-ga tudi drugače. »Zdi se mi, da tudi lepa slika daje mladini poseben občutek. Ko jim na platnu predstavimo lepo okolje, hkrati mladim dajemo zaupnico, jih obvezujemo, da bodo tudi sami na sebi možen način ohranjali čisto okolje, ki zelo vpliva na naše dobro počutje, na naše zdravje.« In
zdravje je za Stanislava Stojanoviča, kot zdravnika, slikarja, največja sreča v življenju.
Zakaj Stanislav Stojanovič rad prihaja v prostore društva šaleških likovnikov? Odgovor zanj je enostaven: »Prihajam, ker se rad družim, imam rad prijatelje, ti imajo radi to, kar jaz naredim, naslikam. Prihajam zaradi slikanja. To mi daje neko notranjo sprostitev. S slikanjem doživljam svoj svet, sebe. Slikam svoje okolje, doživljam ga in rad bi ga stalno doživljal kot lepega — kot čiste vode, kot čist zrak — kot zdravega.«
Akvareli, ki jih Stanislav Stojanovič te dni predstavlja na razstavi v Šoštanju, so v glavnem rezultat dela zadnjih dveh let. Kot je dejal ob otvoritvi razstave Lojze Zavolovšek, ga vznemirja naša pokrajina z romantičnim prizvokom čiste vode in ozračja. Vznemirjajo ga volu-minozne gmote dreves, obronki gozdov, planine v ozadju, vodna gladina in nebo, pa tudi arhitektura. Skratka, v akvarelni tehniki tiajde svoj navdih in zadovoljstvo. Svoj slikarski svet najde vsepovsod. Na svet gleda s slikarskimi očmi, na svet gleda kot zdravnik ali obratno.	S. Vovk
Nabucco na predpraznični večer
V torek, 26. aprila ob 15.30 je organiziran odhod posebnega avtobusa na predstavo Verdijevega NABUCCA v ljubljansko opero. Cena aranžmaja je 12.000 din. Prijave še sprejemamo v Kulturnem centru Ivan Napotnik, telefon 854-747.
PeTl
ROKOPISI
Ureja:
Ivo Stropnik
1977-1988
Časopisna antologija-šaleških pesnikov Vlado Repnik — Niko Pavdler
Bojana Šturm — Ana Job
EPITAF
Na jeklenem kavlju
visi glava,
gola,
krvava.
Njen jezik
prekajen
in slan.
Njen pogled
slep in vdan,
a ušesa,
gluha
in zmleta
v klobasi,
poslušajo
poslovilne besede
svoji veličini:
»Pol kilograma — za juhico za tri zrezke — od stegna, kračo — dobro prekajeno, kilogram — od križa ...« Tako do zadnje koščice, še srce za obaro ni ostalo. Ostale so le oči prazne in pogled na sprevod žalujočih gospodinj, ki cedijo sline v premočene robce.
PRIREDITVE V Šoštanju nocoj
Drevi ob 19.30 bo v domu kulture Šoštanj kulturni večer z naslovom NEKOČ JE BILO . . .
Amaterski dokumentarist Fra-njo Mašek bo predstavil svoje diapozitive in film o tem, kako je nekoč izgledala naša dolina. Gre za obdobje od leta 1960 pa do danes, ko so se naše vasi in mesto Šoštanj hitro spreminjali. Videli bomo nekoč prijetno vasico Družmirje, pa podiranje cerkve Sv. Mihaela v Šoštanju in še marsikaj kar ni ušlo budnemu očesu domačina Franja Maška.
Gala
po motivih iz življenja Dalija, Eluarde in Gale
V knjižnici v Titovem Velenju bodo v petek ob 19.30 uprizorili zanimivo gledališko predstavo o življenju slavnega slikarja Dalija in njegovi veliki ljubezni Gali.
Predstava temelji na podatku, da je mlad španski slikar Salva-dor Dali prevzel leta 1929 francoskemu pesniku Paulu Eluardu soprogo Galo, Rusinjo s pravim imenom Jelena Dimitrijeva Dja-konova.
Gala je predstava metafore, simbolov in poezije, gledališče, ki ponuja lepoto in silovitost ljubezni v razmerju, ki je daleč od banalnega zakonskega trikotnika.
Igrata: Perica Martinovič in Goran Matovič (Reka)
Vstopnice 2.000 din! Popusti običajni!
Lutke
tokrat malo drugače
V soboto ob 10.00 v domu kulture v Titovem Velenju ter ob 12.00 v domu kulture v Šmart-nem ob Paki bosta dve lutkovni predstavi. Tokrat bodo gostovali lutkarji iz Mostarja, ki so pripravili lutkovno predstavo RDEČA KAPICA NAROBE v režiji Edi-ja Majarona.
Na primeru najbolj znane pravljice nas bodo lutkarji uvedli v eno od osnovnih metod umetniškega ustvarjanja — kako lomiti šablone in kršiti pravila in tako ustvariti nekaj novega. Otroci bodo spoznali tudi razne vrste lutkarskih tehnik. Doslej so to predstavo uprizorili 220 krat, nazadnje pa smo jo videli v Ljubljani v okviru festivala LUTKE 88.
Vstopnice 1.000 din. Predstava traja 40 minut!
Napovedani koncert CELJSKEGA OKTETA v domu kulture v Šmartnem ob Paki je prestavljen za nedoločen čas.
DVIGNJENI ZASTOR 83
Fige v žepih
»Bolje je z modrim jokati kot z norcem peti«
(slovenski pregovor)
Ni potrebno biti posebno pameten da ugotoviš, kako se s sklepi o varstvu okolja dogaja nekaj nenavadnega. Šalečani smo bili po Problemski konferenci RK SZDL »Ekologija, energija, varčevanje« in po sprejetju jasnih občinskih sklepov prepričani, da je SOi iz dimnikov TEŠ obsojen na nepreklicno 90-odstotno smrt do leta 1993. Če bi ne bili zastrupljeni z nauki iz zgodovine, bi se utrujeni, a radostni zleknili v udoben naslonjač in do konca življenja prebirali lahkotno literaturo: stripe, ljubezenske romane in Jano.
Veliko znakov govori, da se potihoma, a z veliko vztrajnostjo v republiki oblikuje »alternativni« vrstni red nujnih ukrepov za varovanje okolja. Z malo poguma bi ga opredelil takole: čiščenje voda, graditev odlagališča za jedrske smeti in čistične naprave na termoenergetskih objektih. Če bi se ta vrstni red uresničil, bi bil to pravi šok, pa ne le za nas, prebivalce Šaleške doline. To bi namreč pomenilo, da se kljub obljubam, odločitvam, sklepom in volji ljudstva stvari odvijajo drugače, po nekem že prej sprejetem scenariju, ki je zanj malokdo vedel. Toda to bi tudi pomenilo, da naša, slovenska in ljudska oblast izgublja še eno poslednjih oporišč legitimnosti.
Preden se bolj natančno lotim dokazov, ki pričajo da odžveple-vanje dimnih plinov zares s prvega mesta drsi na tretje, četrto ..., naj površno predstavim moj pogled na prvi dve »prioriteti«. Za čiščenjem slovenskih voda se po mojem mnenju skriva precej prozaičen razlog: gradnja verige elektrarn na Savi in Muri. Graditi hitroelektrarne na Savi bi bilo popolnoma slaboumno početje, če bi ta (Sava) ostala v 4. razredu onesnaženosti. Od tod tudi vseslovenska akcija gradnje številnih industrijskih in komunalnih čistilnih naprav, tudi naše, velenjske. Kljub temu, da bodo vode ob njihovem uspešnem obratovanju res bolj čiste, ne bi smeli spregledati osnovnega motiva za to akcijo: iskanje novih megava-tov. Gradnja čistilnih naprav in čiščenje voda je torej predvsem investicija EGS, čeprav to ne bo primaknilo niti dinarja. Tisti, ki tega ne spregledajo, so po mojem mnenju slabe vrste verniki. O gradnji odlagališča jedrskih smeti ne bi bilo potrebno izgubljati veliko besed, saj je bilo skoraj vse že povedano na velenjskem protestnem shodu. Kljub laičnim in strokovnim dokazovanjem o nasprotnem, se v javnosti neusmiljeno in v tisoč inačicah pojavlja in ponavlja trditev, da je slovenska zemlja kar pravšnja za ta podvig. Molči pa se o dejstvu, da nikjer na zemeljski Qbli še niso zgradili trajnega odlagališča za nizko in srednje-radioaktivne smeti, kaj šele za izrabljeno gorivo. Sapienti sat!
In od kod moja bojazen, da se z odžveplevanjem dimnih plinov na termoenergetskih objektih ne misli tako zares, kot nas želijo prepričati? Zaenkrat lahko nanizam naslednje dokaze:
1)	Iz analize možnosti za spreminjanje slovenskega dolgoročnega in srednjeročnega plana jasno štrli borba med novimi me-gavati in čistilnimi napravami. Denarja za oboje ni dovolj in jasno se da razumeti, čemu se naj bi odpovedali.
2)	Delavski svet EGS-a je od-
» MtMoi i i n
REDNI KINO
Četrtek, 14. 4. ob 18. in 20. uri OGNJENE ULICE — ameriški, glasbeni. Vloga: Michael Pare
Petek, 15. 4. ob 10., 18. in 20. uri MADRIDSKA ZVEZA — ameriški, akcijski. Vloga: Michael Pare
Petek, 15. 4. ob 22. uri ter sobota, 16. 4. ob 22. uri NOČNA PREDSTAVA - VROČE NOČI JOZEFINE MUCENBACHER
II. del — nemški, erotski (trda verzija). Vloga Christine Schu-berth.
OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA!
Sobota in nedelja, 16. in 17. 4. ob 16., 18. in 20. uri MOČNI FANTJE — italijanski, akcijski.
Vloge: Bud Spencer, Terence Hill.
Ponedeljek, 18. 4. ob 10., 18. in 20. uri ter torek, 19. 4. ob 18. in 20. uri BRATJE PETARDE -francoski, akcijski. Vloga: Ge-rard Lanvin.
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 14. 4. ob 20. uri MOČNI FANTJE — italijanski, akcijski.
Nedelja, 17. 4. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - SU-PERMAN II — ameriški, fantastični.
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 18. 4. ob 20. uri PINK FLOYD - ZID - angleški, drama. Režija: Alan Parker. Vloge: Bob Geldof. Christine
štel 270 starih milijard za gradnjo pilotne naprave za odžveple-vanje plinov in sklenil sporazum z Metalno in Elektroinštitutom Milan Vidmar, ki naj bi razvila (adaptirala) tehnologijo za mokro pranje plinov, kar naj bi bilo »tako z vidika zanesljivosti, cene in obratovanja, kot tudi z vidika učinkovitosti« najbolj primerno. Nad tem dejstvom ne moremo biti vzhičeni! Prvič, v letošnjem razvojnem načrtu EGS ni naložb v ekološko sanacijo termoelektrarn, saj niso prejeli nikakršne projektne dokumentacije.
Drugič, še letos bi morala biti razvita poiskusna naprava za odžveplevanje v TES, vendar EIMV to očitno niti približno ne bo uspelo. Na republiškem komiteju za energetiko so namreč »začudeni ugotovili, da nihče pravzaprav ne ve, kako daleč so na inštitutu s temi deli in ali se z omenjenim projektom na inštitutu sploh kdo ukvarja«. Tretjič, »po mnenju večine strokovnjakov v tem času (je) za nas tehnično, strokovno, še zlasti pa denarno prezahtevno« doseči 90 odstotno odžbeplevanje dimnih plinov do leta 1993. Četrtič, ni še nikakšnih dokončnih projektov za čiščenje plinov — obstajata le dva sanacijska programa (Šoštanj in Trbovlje), ki le na grobo obdelujeta tehnične rešitve.
3)	Odločitev, da čistilne naprave zgradi domača industrija se vedno bolj kaže za ne-umno. Naša industrija ni dovolj usposobljena, strokovnjaki so razkropljeni, ne sanja se nam, koliko bo (bi) to stalo.
4)	Prednost, kot rečeno, se daje mokremu kalcitnemu postopku, vendar javnost še ni slišala za pametno utemeljitev te »odločitve«. Prav nasprotno! Javnost je seznanjena, da nikomur še ni jasno, od kod bomo dobili ogromne količine apnenca, kje bi lahko odpirali nove kamnolome, kam bi odlagali sadro, kako bi dova-žali apnenec (v Šoštanj npr. eno vlakovno kompozicijo na dan!). Avtorji te ideje se sklicujejo na »vzorčno« elektrarno Voitsberg 3 v bližini avstrijskega Gradca, kjer na 330 MWh bloku že dve leti obratuje odžveplevalna naprava, ki dimne pline čisti 90-od-stotno. Toda! Tam kurijo premog z 0,7 % žvepla (trboveljski ga npr. vsebuje do 2,8 %!), zato bi na naših termoenergetskih objektih izjemno težko dosegli predvideno koncentracijo 400 miligramov SOi na m3 očiščenih plinov. Bolj potiho pa se govori tudi o stranskem produktu takega načina odžveplevanja. V Voi
sberg 3 nastane pri polnem obratovanju (le 330 MWh!!) 17 ton sadre vsako uro, ki jo ne vedo odlagati kje drugje kot na deponiji ob elektrarni. Pri tem ni pomembno le to, da ob vetrov-" nem vremenu veselo praši okolico, ampak še bolj dejstvo, da učinki odložene sadre na podtalnico še niso znani!
5)	Trenutno v Jugoslaviji delajo na šestih različnih sistemih odžveplevanja dimnih plinov, Aleksander Kneževič (direktor inštituta za procesno tehniko na sarajevski strojni fakulteti) pa trdi, da bi vse jugoslovanske elektrarne »pokrili« z dvema, povrhu vsega pa bi Jugoslavija kot podpisnik mednarodne konvencije o onesnaževanju zraka preko meja lahko dobila zastonj ali zelo poceni znanje in informacije o optimalnih postopkih odžveplevanja.
6)	Jugoslovani zaradi gospodarskih težav radi in pogosto sprejemamo ideje iz tujine (agre-
Piše:
VANE GOŠNIK
sivni ponudniki so predvsem multinacionalne družbe), ki s pravimi interesi prebivalcev te dežele nimajo nobene zveze. Istočasno pa v svetu nastajajo novi in tudi za nas uporabne rešitve, ki si jih naši svetovni popotniki iz razumljivih razlogov n\-majo časa ogledati. Naj jih torej nekaj za pokušino naštejem v našem priljubljenem tedniku!
Med Los Angelesom in Las Vegasom obratuje termoelektrarna »Cool Water«, ki okolja sploh ne onesnažuje! Kljub temu, da kuri premog, ki vsebuje celo do 3,5 % žvepla, ne izpušča skoraj nič SOi in NO*. Ob tem, da porabi veliko manj vode, proizvaja odpadek — žlindro, ki ga uporabljajo za gradnjo cest ter izdelovanje izolacijskih materialov in brusov. Znano tehnologijo (vplinjevanje premoga) so uporabili na nov način in v to vložili le 45 milijonov dolarjev. Stranski produkt (poleg omenjene žlindre) je žveplo, ki ga prodajajo bližnji tovarni umetnih gnojil. Centrala ima moč 600 MWh (!), njena gradnja pa je stala le 263 milijonov US dolarjev (čistilne naprave za naše, slovenske ter-mocentrale bi naj stale približno 350 milijonov dolarjev).
V	firmi Ruhrkohle AG iz Es-sna so razvili postopek, po katerem na zdrobljen premog pod visokim pritiskom dovajajo vodik in vodno paro. Takšnih naprav, v katerih zdrobljen lignit pomešajo z vodo v gosto kašo in nato vpli-nijo, deluje v svetu že več kot trideset. Plin, ki v teh napravah nastaja, uporabijo za zgorevanje, ali pa ga pretvorijo v metanol (alkohol), ki ga dodajajo bencinu za pogon avtomobilov. Mimo tega, da pri tem postopku lažje obvladajo žveplo, ogljikov monoksid in pepel, je pomembno tudi dejstvo, da plin in alkohol zgorevata brez velikih kurišč in dimnikov.
V	ZRN, kjer 60% električne energije pridobijo v termocentra-lah na premog, bodo zgradili 33 tovarn za odstranjevanje SOi iz central na rjavi premog. Koncentracijo SOj bodo zmanjšali pod 200mg/mJ!! Vzorčna elektrarna stoji v Mannheimu (475 MWh elektrike in 465 MWh toplotne moči, s katero ogrevajo Mann-heim), dimne pline izpirajo z raztopino amoniaka, odpadni produkt pa je granulirano dušikovo gnojilo. V tistih centralah v ZRN, kjer bodo izločali SOi z mokrim pranjem plinov, pa bodo proizvedli na leto nekaj milijonov ton sadre, ki vsebuje težke kovine in lahko onesnaži podtalnico!
Naši gozdovi neslišno ječijo in umirajo, mi se sprenevedavo lotevamo nekakšne akcije za odžveplevanje dimnih plinov iz termoelektrarn, v žepih pa držimo fige. Ko bodo te fige postale prevelike in pretežke, bo prepozno. Če mi ne verjamete, pojdite malo ven, v naravo, skozi gozd. Pred dnevi sem bil pri prijatelju Marjanu Gombocu v Plešivcu. Malo da me ni kap, ko mi je sredi gostih zelenih gozdov rekel: »Teh dreves, prijatelj, čez 20 let ne bo več! Ti tega kot mestni človek danes še ne moreš opaziti!«
Da, jokali bomo vsi! Toda tudi za solze rabiš kisik! Če se vam zdi, dragi bralci, da je vse povedano prenapeto in daleč od vaših pravih interesov, potem še naprej prebirajte Jano, ljubezenske romane in stripe. Vso pravico imate do tega. Le jaz, na žalost, za kaj takega nimam več časa.
Hargeraves. Film o prelomnih trenutkih v življenju ročk pevca Pinka. Višek filma: Pink freneti-čno in odločno podira zid, ki si ga je gradil okoli sebe vse življenje.
KINO ŠOŠTANJ '
Sobota, 16. 4. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - SU-PERMAN II — ameriški, fantastični ob 18. uri OGNJENE ULICE — ameriški, glasbeni.
Nedelja, 17. 4. ob 18. in 20. uri MADRIDSKA ZVEZA — ameriški, akcijski.
Ponedeljek, 18. 4. ob 20. uri MOČNI FANTJE — italijanski, akcijski
Sreda, 20. 4. ob 20. uri RADI SE IMEJMO — domači, glasbena komedija. Vloga: Lepa Brena in Sladki greh.
KINO
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 15. 4. ob 20. uri ZMAJEVA IGRA SMRTI II. del — hongkonški, karate.
Nedelja, 17. 4. ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA - SU-PERMAN II — ameriški, fantastični.
Torek, 19. 4. ob 20. uri MOČNI FANTJE - italijanski, akcijski.
KINO ŠKALE
Nedelja, 17. 4. ob 17. uri MOČNI FANTJE — italijanski, akcijski
KINO VELENJE SI ZADRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
14. aprila 1988 * titovo velenje
nas cas*stran9
šaleški teniški klub titovo velenje
Obvestilo
ŠALEŠKI TENIŠKI KLUB obvešča vse ljubitelje tenisa, da prične s prodajo letnih kart na igriščih šaleškega teniškega kluba dne 18. 4. 1988 od 16.30 do 18.00.
Nadaljnja prodaja se vrši vsak torek in četrtek od 16.30 do 18.00 in se zaključi z 17. 5. 1988.
UGODNA RAZPRODAJA KOKOŠI
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje ima po zelo ugodni ceni RAZPRODAJO ŽIVIH KOKOŠI od 15. aprila 1988 dalje do razprodaje pri kooperantu
Janezu ŽEROVNIKU, Gornji grad 21.
Kokoši so srednje težke, rjave, primerne za zakol ali za nadaljnjo rejo.
Razprodaja je ves dan v navedenem roku.
(.REK Termoelektrarne Šoštanj n. sol. o.
t— Šoštanj

DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Delavski svet DSSS
Delavski svet DSSS ponovno objavlja prosta dela in naloga
OBDELOVALEC ZA ENERGETSKI SISTEM VN NAPRAV
pod naslednjim pogojem
stopnja strokovne izobrazbe elektroenergetske smeri.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoja naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od dneva objave na naslov:
DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Ivo Lole Ribarja 18 63325 ŠOŠTANJ.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 8 dneh po sklepu delavskega sveta DSSS.

Srečanje lastnikov jeepov
Na praznik dela bo v Portorožu srečanje in turistični rally lastnikov jeepov iz vse Slovenije, Hrvatske ter predstavnikov zamejskih klubov iz Italije.
Tudi med velenjskimi lastniki jeepov ter ostalih terenskih vozil že dolgo časa tli želja, da bi se sestali, se na prvem srečanju bližje spoznali in izmenjali izkušnje iz vzdrževanja in upravljanja vozil. Na to srečanje vabijo v nedeljo, 17. aprila, ob 18. uri v restavraciji Jezero v Titovem Velenju. Tu bodo vsem udeležencem predstavili tudi Willys Jeep club iz Portoroža.ki je organizator srečanja I. maja. se dogovorili za udeležbo na srečanju in turističnem rallyu v Portorožu. Da bi bilo srečanje v Titovem Velenju kar najbolj privlačno, vabijo, da se ga udeležite s svojim terenskim vozilom oziroma jeepom.
Vabimo vas na teden TRIM STEZE
Od 19. do 22. aprila se bomo ob 17. uri dobivali v gozdičku nad bazenom pri vili Herberstein. Imeli bomo strokovno vodstvo.
Vsak dan vas za zaključek vabimo še na brezplačno plavanje v zimskem bazenu.
Pričakujemo, da se boste vključili: sami, z družino ali prijatelji.
Če bo vreme kakšen dan slabo, bomo aktivnosti ponovili!
ZTKO OBČINE VELENJE
Invalidski šport
Ob mednarodnem dnevu invalidov so športniki društva invalidov Velenje spet poželi vrsto dobrih rezultatov. Izkazali so se najprej kot dobri organizatorji, ko so s pomočjo NTK Tempo izvedli medregijsko prvenstvo invalidov v vseh invalidskih kategorijah. Ob tem so osvojili tudi najboljša mesta. Pri članih je bil najboljši Jože Kastelic, pri paraplegikih Matjaž Antlej, v skupini z lažjimi poškodbami in okvarami pa Dušan Kurman-šek. Alenka Kompan je bila edina udeleženka in torej ni imela nasprotnice. Od 26 tekmovalcev jih je bilo 11 iz občine Velenje, sedem pa si jih je priborilo pravico nastopa na republiškem prvenstvu.
Ženske — strelke so sodelovale na turnirju, ki ga vsako leto prirejajo invalidi Ljubljane. Silva Berlot, Kristina Jehart in Ana Melanšek so se znova izkazale v streljanju z zračno puško, v ekipni in posamični konkurenci.
center srednjih iol
CENTER SREDNJIH ŠOL, n. sol. o. TITOVO VELENJE
TOZD Srednja elektro, kovinarska, naravoslovna in računalniška šola, n. sol. o.
Svet TOZD Srednje elektro, kovinarske, naravoslovne in računalniške šole razpisuje naslednja dela in naloge:
Ravnatelja TOZD Srednje elektro, kovinarske, naravoslovne in računalniške šole.
Za razpisana dela in naloge je lahko imenovana oseba, ki poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
—	visoka strokovna izobrazba
—	pedagoška izobrazba in strokovni izpit
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu
K vlogi je potrebno priložiti program razvoja temeljne organizacije. Nastop dela je 25. 6. 1988. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj zainteresirani kandidati pošljejo v roku 14 dni od razpisa na naslov: Center srednjih šol, Trg mladosti 3, 63320 Titovo Velenje z oznako »za razpisno komisijo«.
O rezultatih izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v roku 30 dni po opravljeni izbiri.
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
Komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade
RAZPISUJE
v letu 1988 podelitev PRIZNANJ IN NAGRAD, ki jih v občini Velenje podeljujemo posameznikom, skupinam in organizacijam zaradi njihovih dosežkov splošnega pomena. Za leto 1988 razpisuje komisija postopek sprejemanja predlogov za naslednje nagrade in priznanja:
1.	Proglasitev za častnega občana,
2.	Zlati grb občine Velenje,
3.	Srebrni grb občine Velenje,
4.	Bronasti grb občine Velenje,
5.	Nagrada »8. oktober«,
6.	Nagrada Karla Destovnika-Kajuha. Razpisni pogoji:
Predlagatelj mora upoštevati splošne in posebne pogoje, ki so določeni z Odlokom o priznanjih in nagradah občine Velenje.
I.
Proglasitev za častnega občana
Za častnega občana je lahko proglašen posameznik, ki je izredno zaslužen za vsestranski razvoj občine Velenje, za krepitev samoupravnih socialističnih odnosov na vseh področjih v občini Velenje in v širši skupnosti, za utrjevanje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, za krepitev mednarodnega sodelovanja ter za druge izjemne dosežke na področju človeške ustvarjalnosti, ki dviga ugled občine Velenje v celotni jugoslovanski skupnosti.
II.
Zlati grb občine Velenje
Zlati grb občine Velenje se podeljuje posameznikom za večletno izjemno uspešno delo, pomembno za gospodarski in družbeni razvoj občine Velenje ter za izredna prizadevanja pri utrjevanj1 občine kot družbenopolitične skupnosti. Zlati grb občine Velenje se lahko podeli tudi tujim državljanom, ki pripomorejo k širjenju ugleda občine Velenje v svetu. V tekočem letu se lahko praviloma podeli en zlati grb.
Srebrni grb
Srebrni grb občine Velenje se podeljuje organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam in društvom ter posameznikom v navedenih organizacijah za večletno zelo uspešno delo ter za dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine Velenje.
Srebrni grb občine velenje se lahko podeli tudi predstavnikom skupnosti in organizacij občin ali mest, s katerimi občina Velenje razvija gospodarske in druge stike.
V tekočem letu se lahko praviloma podelita največ dva srebrna grba.
IV.
Bronasti grb občine Velenje
Bronasti grb občine Velenje se podeljuje posameznikom, skupinam in organizacijam za zgledne uspehe pri delu in s tem pridobljene zasluge za napredek občine Velenje v gospodarstvu in družbenih dejavnostih in za posamezna družbeno koristna in humana dejanja ter za delovne in druge uspehe, dosežene v krajšem časovnem obdobju.
V	tekočem letu se lahko praviloma podelijo največ trije bronasti grbi.	v
Grb občine velenje se daje v obliki pozlačenega, posrebrnene-ga ali bronastega odlitka.
Posameznik lahko prejme samo en grb iste vrste, višjega pa po preteku petih let.
VI.
Nagrada »8. oktober«
Nagrada »8. oktober« se podeljuje posameznikom in organizacijam združenega dela za izredne delovne uspehe in dosežke pri razvoju gospodarstva, utrjevanju družbenoekonomskih odnosov v občini Velenje, za izjemne dosežke na področju inventivne dejavnosti ter za uspešno vključevanje v mednarodno delitev dela.
Nagrada je denarna. Nagrada znaša 3 povprečne mesečne neto osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji za preteklo leto. Dobitnik nagrade dobi listino, v katero se vpiše ime in priimek, namen in datum podelitve nagrade.
V	tekočem letu se lahko praviloma podeli največ tri nagrade »8. oktober«.
VII.
Nagrada »Karla Destovnika-Kajuha«
Nagrada Karla Destovnika-Kajuha se podeljuje posameznikom in organizacijam za izredne delovne uspehe in dosežke na področju družbenih dejavnosti v občini Velenje in v širši skupnosti. Nagrada Karla Destovnika-Kajuha se daje v denarju. Nagrada znaša 3 povprečne neto osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Dobitnik nagrade dobi tudi listino, v katero se vpiše ime in priimek, namen in datum podelitve nagrade spodpisom predsednika občinske skupščine.
V	tekočem letu se lahko praviloma podeli največ tri nagrade »Karla Destovnika-Kajuha«.
VIII.
Razpisana priznanja in nagrade se lahko dajejo posameznikom, skupinam, samoupravnim organom, organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim, drugim organizacijam in organom ter enotam naših oboroženih sil.
IX.
Predloge za podelitev priznanj in nagrad za leto 1988 sprejema komisija DO 30. junija 1988.
Predloge je nasloviti na Komisijo za odlikovanja, priznanja in nagrade Skupščine občine Velenje, Titov trg 1.
PREDSEDNIK KOMISIJE: mag. Drago ŠULEK dipl. ing. fiz.
Na preglednem ter izbirnem tekmovanju v streljanju z zračno puško so si v Ljubljani priborili pravico sodelovanja na državnem prvenstvu trije člani velenjskega društva. Tone Tratnik v kategoriji težjih invalidov, Peter Jovanovič v skupini prizadetih na zgornjih okončinah, Franjo Žučko pa v skupini invalidov z ostalimi okvarami.	-trih
Povzpeli smo se na Porezen
V nedeljo, dne 27. marca je Planinsko društvo Cerkno izvedlo že 13. zimski pohod na Porezen, visok 1.622 m. Vsakoletni pohod se odvija v spomin na hude boje partizanov z okupatorjevimi vojaki na strmih pobočjih in vrh gore, na pragu svobode 24. marca 1945. Sekcija Gorenje, ki deluje v okviru Planinskega društva Titovo Velenje, se je vzpona udeležila že šestič, tokrat s 37 udeleženci.
Vožnja skozi Ljubljano, Škofjo Loko in Železnike je hitro minila in že smo izstopili na Petrovem brdu, na južni strani Koble in Črne prsti, še močno zasnežene. Pot se je vila najprej po cesti, nato skozi strm gozd, po približno dveh urah hoje smo dosegli vršni greben, kjer se je odprl izreden razgled. Videli smo v Furlanijo in gore v Italiji, v ospredju bohinjske gore s Krnom, za njimi mogočni Triglav s Planiko in Kredarico, Karavanke od Kepe do Košute, Storžič, Kočno, Grintavec, Krvavec, Menino, Ratito-vec, Blegoš in še vrsto nižjih vrhov. Kdo bi sploh vsem vedel imena?
Občinsko tekmovanje mladih v SLO in DS
Danes sestanek odbora za izvedbo
Bliža se čas, ko bo v Titovem Velenju občinsko tekmovanje mladih v znanju in veščinah iz splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Zato se bodo danes, v četrtek, v sejni sobi OK ZKS Velenje na prvem sestanku zbrali člani odbora za izvedbo omenjenega tekmovanja pri predsedstvu občinske konference SZDL. Pogovorili se bodo o vsem kar je potrebno za izvedbo tega tekmovanja, ki ga bodo pripravili v prvi polovici maja.
b. m.
Pri koči pod vrhom gore so bile zaradi večtisočglave množice sicer vrste za čaj, razglednice, značke, žigosanje izkaznic, a vse je potekalo hitro in disciplinirano, kot da v veličastni gorski naravi odpadejo nekatere dolinske lastnosti. Pri spomeniku padlim partizanom je bila še spominska slovesnost. Prispeli so udeleženci celo iz drugih republik in držav. Sploh je bilo na gori dosti prijetnih srečanj, stiskov rok, pogovorov, šal in tudi dogovorov za prihodnje tedne in mesece. Organizator se je potrudil,_da so se na vrh vzpenjale množice kar iz štirih smeri.
Sekcija Gorenje ki je letos izvedla že pet izletov, ima tudi za prihodnje mesece predviden pester program. Podali se bodo še na Limbarsko goro, Bijele stene, Slavnik, Komno, Golico, Matkov škaf, Pohorje, Spik, Olševo, Trento, Veliko planino, Grintavec-Kočno. V poletnih mesecih pa imajo še ambicioznejše načrte, saj bi se radi preizkušali v pogorjih Mont Blanc ali Monte Rosa, popeljali 100 serviserjev Gorenja na Sar planino, izvedli že tradicionalni izlet na Triglav. S štirimi akcijami ob koncu leta pa bodo poskrbeli za družabnost in s tem ustregli tistim, ki bodisi ne morejo ali pa ne želijo popotovati na večje razdalje peš.
Miroslav Žolnir
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE
Na podlagi 11. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Velenje in na podlagi letnega plana za leto 1988 Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje se razpisuje
XXV. NATEČAJ
za stanovanjska posojila iz združenih sredstev vzajemnosti za naslednje namene:
1.	posojila organizacijam združenega delajn delovnim skupnostim za nakup oziroma gradnjo stanovanj v družbeni lasti,
2.	posojila delavcem za nakup in gradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti.
Višina vseh sredstev vzajemnosti bo znana po periodičnem obračunu za I. tromesečje 1988 in se bodo posojila dodeljevala v razmerju: 20 % za namene pod točko 1, 80 % za namene pod točko 2. Posojila lahko dobijo:
1.	DO in DS s sedežem v občini, ki izpolnjujejo pogoje Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Velenje in ki predložijo vlogo za posojilo, plan, ki zajema plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje ter pogodbo o nakupu ali gradnji stanovanj.
2.	a) delavci, združujejo svoje delo v TOZD-ih in DS-ih, ki zdru-
žujejo sredstva vzajemnosti v SSS občine Velenje ter rešujejo svoj stanovanjski problem v kraju zaposlitve ali v kraju, od koder se dnevno vozijo na delo,
b)	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci, ki združujejo sredstva vzajemnosti pri SSS občine Velenje,
c)	upokojenci in invalidi, ki pravico do posojila uveljavljajo po domicilnem principu.
Na natečaj pod štev. 2 lahko kandidirajo le interesenti, ki izpolnjujejo pogoje Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Velenje in ki predložijo:
—	vlogo z opisom stanovanjskih razmer in namen porabe posojila,
—	dokazilo o namenskem varčevanju ali vezavi lastnih sredstev za ta namen,
—	gradbeno dovoljenje, če gradijo ali prenavljajo stanovanjsko hišo z veljavnim predračunom (za prenovo se šteje gradnja novih gradbenih elementov, na podlagi katerih se pridobi nova stanovanjska površina),
—	izjavo o vsoti že pridobljenih posojil za to stanovanjsko enoto,
—	podatke o skupnem številu družinskih članov ter dohodek članov družine v zadnjih treh mesecih.
Prednost pri dodelitvi posojil bodo imeli občani:
—	ki imajo stanovanjski objekt zgrajen od III. do V. gradbene faze,
—	ki imajo nabavljen gradbeni material za izgradnjo III. gradbene faze,
—	ki gradijo montažno hišo in imajo sklenjeno pogodbo o nakupu montažne hiše,
—	ki gradijo stanovanja v obstoječi stanovanjski hiši. Natečaj za posojila traja do vključno 29. aprila 1988. Prijave na natečaj, prispele po tem datumu, ne bodo upoštevane. Vloge za priglasitev na natečaj sprejema Ljubljanska banka. Temeljna banka Velenje, Poslovna enota stanovanjskih in komunalnih naložb, kjer udeleženci natečaja lahko dobijo vsa pojasnila v zvezi z natečajem.
V vlogi točno opišite lokacijo gradnje zaradi ogleda. Prispele vloge bo obravnavala komisija za razdeljevanje posojil iz sredstev vzajemnosti, udeleženci natečaja pa bodo v roku 60 dni po zaključku natečaja obveščeni s sklepom o dodelitvi posojila.
Predsednik komisije: Lojze BATIČ
10. stran * RSS C3S
OBJAVE, RAZPISI
Šaleški študentski klub
vabi na tradicionalni
AKADEMSKI PLES
ki bo v soboto, 16. aprila ob 20. uri v restavraciji Nama v Titovem Velenju
Za prijetno razpoloženje bo poskrbel ansambel Globus
KOVINOTEHNA CELJE
TOZD Tehnična trgovina Sta-netova 4, Celje
▼
PREKLICUJEMO JAVNO DRAŽBO,
napovedano za 22. 4. 1988 za nepremičnino v Šoštanju, Aškerčeva 2.

Izdelujem umetni kamen
za oblaganje kletnih fasad in škarp
MISLINJA,	tel.:
062-845-450, popoldan
\
V*x
"V <5 \
^ / cfi
vrtne garniture

/

i/

\ \ \
/
/ / / /
'	1 L	\
na 6 obrokov brez obresti \ / / i \ L. ' I \ letaj sodobna oprema
X<V \ *
\
\
\
\
L
L
1
RISALNI BIRO &
GRAFIKA
Prevalje Od grafičnega designa do tiska Kersnikovo 17 VELENJE
Oglašujte v Našem času!
20. april
poslovna enota
DEKOR
era

RADIO VELENJE 0 RADIO
Program
Radio Velenje oddaja na ul-trakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, vsak delovni dan od 8. do 10. in od 11. do 13. ure, ob sredah pa od 13. do 16. ure. Vse informacije dobite po telefonu (063) 855 450.
PETEK, 15. aprila: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljana); 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Dogovarjamo se, odločamo; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.55 Poročila; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 17. aprila: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (v tej oddaji iščemo odgovore na vaša vprašanja, se-
veda takšna, na katera jih sami niste uspeli dobiti).V oddaji bomo zavrteli odgovore na vprašanja zastavljena zadnjo nedeljo, vaša vprašanja pa bomo sprejemali od 12.30 dalje — naš telefon 855 963). 12.30 Konec opoldanskega oddajanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 18. aprila: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Obiskali smo; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Vaše čestitke in pozdravi; 17.55 Poročila; 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
SREDA, 20. aprila: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Vaša krajevna skupnost; 17.00 Mi in vi (oddaja v živo — govorili bomo o onesnaženosti zraka v Šaleški dolini s poudarkom na pripravi odloka o varstvu zraka. Naši gostje bodo predstavniki izvršnega sveta, hidrometeorološkega zavoda, šoštanjskih termoelektrarn. Vprašanja jim boste lahko zastavljali po telefonu 855 963 oddaja traja do 18.55, vmes ob 17.30 Vaše čestitke in pozdravi.
Hotel VESNA Topolšica vabi: v soboto 16. aprila, ob 20. uri na country ples s skupino
POHORJE
I i I
I
I I I I I
L.
v sobo^pgVlJO ^VAVTE

Vsak večer razen sobote in nedelje, od 18 30 22. 30 ure
ANIMIR GLASBA — GORAZD KOZMUS — Klaviature
Rezervacije in ostale inf.: — recepcija hotela Vesna tel. 891-120, 891-113 VABLJENI!
r------1
|	terme topolšica |
l
l
1
l i
I
l
l
l
I
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE
o. sub. o.. Titovo Velenje, Vodnikova 1, tel.: (063) 856-711
Izvršni odbor delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb
objavlja prosta dela in naloge:
( OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE
OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINAH VELENJE IN MOZIRJE

TORJA	DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	Dl	NČ DČ	ROK P	OD	ŠT. DEL.
Pogoji: Diplomirani pravnik	OBČINA VELENJE							
delovne izkušnje 4 leta	GLASBENA ŠOLA	učitelj klavirja	učitelj klavirja	2	nč	14	560.000	2
poskusno delo 90 dni	REK SIPAK	dipl. ekonomist	planski analitik	2	nč	15	480.000	1
	REK SIPAK	dipl. ing. strojništva	delo v razvoju	2 .	nč	15	590.000	2
	REK SIPAK	dipl. ing. elektronike	delo v razvoju	2	nč	15	590.000	2
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delov-	REK SIPAK	ing. strojništva	delo v razvoju	1	nč	15	520.000	2
nim časom.	REK SIPAK	ing. elektronike	delo v razvoju	1	nč	15	520.000	2
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati	GORENJE-SERVIS	dipl. ing. strojništva	vodja oddelka servisnega programa	3	nč	30	700.000	1
	ERA TOZD VINO-ŠMARTNO	ekonomski tehnik	zbiranje podatkov in knjiženje	1	dč	8	366.000	1
pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Zdravstveni center Vele-	OBČINA MOZIRJE							
nje, kadrovska služba, 63320 Titovo Velenje, Vodnikova 1. Kan-	IZLETNIK TOZD POTNIŠKI P.	sprevodnik avtobusa	sprevodnik avtobusa	6 m	nč	8	398.300	1
didate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju								
prijav.	LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ		= določen čas, ROK P = rok prijave, OD	= osebni	dohodek, ŠT. DEL =			število
delavcev
14. aprila 1988'
k titovo velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas * stran n
Koledar
ČETRTEk, 14. aprila - DU-NJA
PETEK, 15. aprila I). ŽELEZNIC.
SOBOTA, 16. aprila BER-NARDKA
NEDELJA, 17. aprila RUDOLF
PONEDELJEK, 18. aprila KONRAD TOREK, 19. aprila EMA SREDA, 20. aprila NF.ŽA
DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU:
Od 15. do 22. aprila I98X dr. Blatnik Franc, Prešernova 22/4. T. Velenje, tel.: 857-223.
Mali oglasi
DESET TEDNOV STARE NES-NICE PASME HI-SEX, 2 x cepljene, krmljene s koruznim šro tom, po zelo ugodni ceni prodaja Marija Špegelj z Mute. Nesnost zagotovljena / mesecem julijem 15. aprila lahko kupite nesnice tudi na prostoru tržnice I MO-NE K K Ptuj v Titovem Velenju, od 10. do II. ure. Poleg nakupa nesnic bo omogočen nakup kvalitetnih krmil. Več kot kg težke piščance-pitance, za zakol, pa lahko kupite 16. aprila na Muti. Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu 062-873-202. BARVNI IV GORENJE PRODAM. Telefon 855-935. PRODAM MOTOR BT-50. Ri-heter, Ljubljanska 7 a, Titovo Velenje.
SEDEŽNO GARNITURO POCENI PRODAM. Telefon 856-262, popoldan. DOBRO OHRANJENO DNEVNO OMARO PRODAM, Ana Marinšek, Veljka Vlahoviča 42,
I. nadstropje, soba 16, Titovo Velenje. Ogled je vsak dan. _ GRADBENO UTO UGODNO PRODAM. Telefon 854-142, popoldan.
PRODAM PARCELO 14,5 a z visokosodno kletjo 6 x 4,5 m, z urejenim sadnim in zelenjavnim vrtom, na lepo jugozahodni razgledni legi 4,5 km iz Titovega Velenja. Informacije po telefonu
855-151,	interna 239, dopoldan. ŠPORTNI ITALIJANSKI VOZIČEK PRODAM. Telefon
856-896,	popoldan.
MOTOR MZ 250 ccm, star 5 let, prodam. Telefon 891-102. KOSILNICO BUCHER V OKVARI PRODAM. Telefon 891-102.
NOVO SEDEŽNO KOTNO GARNITURO PRODAM, (cena 75 SM). Telefon 854-504. PEČ FEROTHERM ZA CENTRALNO z bojlerjem, 50.000 ccal, rabljeno, potrebno manjšega popravila, prodam zelo ugodno. Telefon 858-249. KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK HALCK, uvožen, stajico leseno, otroško zložljivo prenosno posteljo, otroško posteljo leseno, aparat za kuhanje kave in harmoniko Hohner Verdi III. 120 basno, vse malo rabljeno, prodam. Telefon 855-285. GLOBOK IN ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK POCENI PRODAM. Telefon 882-774. POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO, regal z omaro in posteljo v zeleni ali oranžni barvi ugodno prodam. Telefon 853-226, popoldan.
DOBRO OHRANJEN AVTO-MATIC s smerokazi, metalne barve, letnik 1986, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 855-486.
PEVSKO OZVOČENJE MON-TARBO, 2 x 250 W, ter syntesi-zer prodam. Telefon 855-537. M/. E I Z, letnik 1987, z dvema čeladama, prodam. Informacije 881-055, zvečer.
ZAMRZOVALNO OMARO GORENJE, 120 litrov, s tremi predali, staro 2 leti, prodam za 25 SM. Telefon 855-327, ves dan. PRODAM ZAKONSKO PO-STEIJO PO UGODNI CENI. Informacije po telefonu 857-664, od 14. do 16. ure. PRODAM DVA ENOSEDA. Telefon 853-372.
PRODAM GS LETNIK 1974, v
celotj ali po delih, za 400.000, popoldan. Telefon 855-437. VW KARAVAN, menjalnik in masko za vvartburga ter motor za Zastavo 101 prodam. Informacije po telefonu 881-016, od 6. do 13. ure.
UGODNO PRODAM HI-FI STOLP GRUNDING, ojačevalec 40 W, tuner, dvojni kasetofon, omarico in zvočnike. Cena 87 SM. Informacije po telefonu 857-813.
ZASTAVA 750 LE, letnik 1984, prodam. Telefon 884-002, po 14. uri.
FIAT 126, letnik 1978, prodam. Srebre, Ložnica I, Šentilj, Titovo Velenje.
MOTORNO KOLO MZ ETZ 250 PRODAM. Telefon 855-545. VVELTMEISTER, 40 basno harmoniko. prodam. Cena po dogovoru. Telefon 884-172. PRODAM CA M P PRIKOLICO 450 za polovično ceno. Telefon 853-508.
VELIKO GOVEJO ČRNO KOŽO PRODAM. Telefon 723-392 od 19. do 21. ure. ŠTIRI LETA STAR BARV NI TV El NIŠ PRODAM. Janko Ste-blovnik. Rečica 38.
OSEBNI AVTO CITROEN GS PALAS PRODAM. Plin. bencin, v zelo dobrem stanju. Konovska 32, telefon 858-085. ZAMRZOVALNO OMARO GORENJE 301 PRODAM, v ga ranciji, za 60 SM: prodam tudi posteljo Meblo, dvojno vzmetenje 160 x 200, za 40 SM in otroški kombiniran voziček PEG. Telefon 858-370.
KINO PROJEKTOR, TONSKI, PRODAM. Telefon 857-607. R 4. letnik 1978. cena 100 SM. prodam. Telefon 882-172. FRANCOSKO POSTELJO od spalnice »Kristal«, z nadgradnjo in nočnima omaricama, novo, zapakirano in kardansko gred za cisterne prodam. Telefon 857-635.
ROLETE IN ŽALUZIJE v vseh barvah in izvedbah izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 24-296. BREJO KOZO PRODAM. Telefon 882-467.
NUDIM OPREMl.JENO SO-IH) S SANITARIJAMI za pomoč v gospodinjstvu in vrtu. Prednost imajo samske ženske. Telefon 855-637. SEKULAR, nov, za rezanje drv, prodam. Telefon 881-111 in interna 175 do 14. ure. (Obšteter). KUHINJO MARLES, dolžine 3,7 m, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Hudales, Ljubljanska 15 A, telefon 853-158. ENODRUŽINSKO HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM prodam (garaža, delavnica, primerno za obrt) in 10 a zemlje, na lepi legi sredi Savinjske doli-
ne. Slavko Prevolnik, Orla vas 19, Braslovče.
DOBRO OHRANJENO OPREMO ZA OTROŠKO ALI SAMSKO SOBO PRODAM, po zelo ugodni ceni. telefon 857-320. PRODAM 2 barvna TV, videore-corder ter 200 VHS kaset z akcijskimi filmi. V račun vzamem novejši osebni avto. Telefon 882-266.
FIAT 750, letnik 1975, registracija januarja 1989, ohranjen, prevoženih 78.000 km, prodam. Prodam tudi moško in žensko športno kolo. Telefon 856-074. BARVNI TV SPREJEMNIK, Sa-fir 56, prodam. Telefon 855-103. IŠČEMO SOBO DO KONCA TEGA ŠOLSKEGA LETA in za naslednje. Telefon 22-498 (po telefonu od 6. do 14. ure na ime Logar).
NA OBROKE PRODAM OKNO Z ROLETO IN OPREMO ZA KOPALNICO. Telefon 854-719. v petek popoldne. DVODNEVNO SMUKO NA VISOKOGORSKIH SMUČIŠČIH KAMNA organizira 23. in 24. aprila AMD.
TAKOJ ZAPOSLIM KV KLEPARJA - varilca. Tri leta delovnih izkušenj. Telefon 856-725. VIKEND (4.70 x 3.70 m) MED ŠENTJURJEM IN ŠTORAMI in 700 m! zemlje, prodam. Telefon 33-783. Od 18. do 20. ure. ZASTAVO 101 PRODAM. Telefon dopoldan 881-311 interna 81.
PEUGEOT 504, dobro ohranjen, prodam. Tel. 855-877.
Dežurstva
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI:
16. aprila in 17. aprila 1988 dr. Danica Bakulič, Prešernova 9/b, Titovo Velenje
DEŽURNI ZDRAVNIKI:
Četrtek, 14. aprila, dnevni dežurni dr. Popov S., nočni dr. Zupančič
Petek, 15. aprila, dnevni dežurni dr. Smonkar, nočni dr. Popov Dragan
Soboto, 16. aprila in nedeljo, 17. aprila, glavni dežurni dr. Ki-kec, notranji dr. Šolar
Ponedeljek, 18. jiprila, dnevni dežurni dr. Renko Oskar, nočni dr. Žuber
Gibanje prebivalstva
POROKA:
Branko Nakič, roj. 1963, rudar iz Šoštanja in Milena Ačimovič, roj. 1964, delavka iz Šoštanja.
ROJSTVA:
v mesecu marcu se je rodilo: 36 dečkov in 34 deklic.
SMRTI:
Martin Vede, upokojenec iz Pečovnika št. 60, roj. 1906, Zofi ja Repenšek, upokojenka iz Gornjega grada št. 134, roj. 1927,
Noi. ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Naselila se je z zvezdami posuta, v očeh tvojih dragih vseh. ki si jih ljubil nekoč.
ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega
Alojza Stariča
rojenega 19. 2. 19^8
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam tako nesebično pomagali in darovali cvetje ter ga pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se govornikom, godbenikom, pevcem, duhovniku za opravljeni obred, vsem. ki ste se borili za njegovo življenje in vsem. ki ste nam izrekli pisno ali ustno sožalje.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
VSI BODO DOSEGLI SVOJ CIU SAMO JAZ. . .
V SPOMIN
18. aprila bo minilo 6 let, odkar nas je mnogo prerano zapustila naša ljuba hčerka in sestra
Slavica Pečnik
iz Zgornje Črnove 45 pri Titovem Velenju
Z ljubeznijo v srcih se te spominjamo, draga naša Slavica! VSI TVOJI
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNI K VELENJE
KULTURNI CENTER »IVAN NAPOTNIK« TITOVO VELENJE
razpisuje prosta dela in naloge
VODJA KNJIŽNICE
—	BIBLIOTEKAR
Pogoji:
—	visokošolska izobrazba humanistične smeri
—	3 leta ustreznih delovnih izkušenj
—	znanje dveh jezikov in osnov računalništva
Rok za prijavo je 15 dni po objavi tega razpisa na naslov: Komisiji za medsebojna delovna razmerja pri Kulturnem centru Ivan Napotnik, Titov trg 4, 63320 Titovo Velenje.
Avto moto društvo
Titovo Velenje Prešernova 9
Razpisuje prosto delovno delovno mesto
GOSTINSKEGA DELAVCA
na Rekreacijskem centru na Trebeliškem.
Prijave pošljite na gornji naslov v roku 10 dni.
ga, kmetovalka iz Kal št. 14, roj. 1907, Terezija Jelen, kmetovalka iz Šentvida pri Zavodnji 16, roj. 1920, Marija Mavc, upokojenka iz Titovega Velenja, Koroška 58, roj. 1908, Marija Ocvirk, upokojenka iz Šoštanja, Cesta talcev 1, roj. 1909, Marija Jevšovar, gospodinja iz Titovega Velenja, Er-
upokojenka iz Bevč št. 44, roj. 1906, Edvard Pergovnik, roj. 1939, žerjavist iz Topolšice 105/a, Alojz Starič, upokojenec iz Topolšice št. 119, roj. 1920, Trifun Popovič, upokojenec iz Celja, II. grupe odredov 37 roj. 1901, Anton Brodej, upokojenec iz. Vitanja št. 66, roj.
Konrad Kolenc, upokojenec iz Brega pri Polzeli št. 56, roj. 1909, Jožef Pesjak, upokojenec iz Lopate št. 63, roj. 1911, Desanka Davidovič, kmetovalka iz Čirkin Polja, roj. 1912, Avgust Gola-všek, delavec iz Ostrožnega 16, roj. 1932, Božidar Lesničar, inv. upokojenec iz Titovega Velenja, Jenkova 21, roj. 1932, Joško Slapnik, rudar iz Lokovice št. 12, roj. 1947, Franc Zabukovnik, kmetovalec iz Andraža nad Polzelo 76, roj. 1911, Rozalija Strešnik, upokojenka iz Šoštanja, Metleče 55, roj. 1903, Ana Fajdi-
REK Avtoprevozništvo in servisi p.o.
: Titovo Velenje
op*
Komisija za delovna razmerja DO APS objavlja prosta dela in naloge
SALDAKONTISTA
Pogoji: srednja šola ekonomske smeri in eno leto delovnih izkušenj v knjigovodstvu.
Delovno razmerje se sklene za določen čas — čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu in s 3-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni od dneva objave na naslov:
REK — DO APS Titovo Velenje, Koroška 64 — Komisija za delovna razmerja. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni po sklepu o izbiri.
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE
o. sub. o., Titovo Velenje, Vodnikova 1, tel.: (063) 856-711
Delavski svet delovne organizacije Zdravstveni center Velenje razpisuje po določilih statuta DO dela in naloge:
—	član poslovodnega odbora za zdravstveno področje.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom za sklenitev delovnega razmerja, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	visoka izobrazba medicinske smeri in opravljen specialistični izpit,
—	pet let delovnih izkušenj,
—	da je s svojim dosedanjim delom pokazal sposobnost razvijanja samoupravnih socialističnih odnosov,
—	da je družbeno-politično aktiven,
—	da predloži program dela. Kandidat bo imenovan za 4 leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite z oznako ZA RAZPISNO KOMISIJO DO v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni center Velenje, kadrovska služba, Titovo Velenje. Vodnikova 1.
Kandidate bomo i izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav«.
REK Rudnik lignita Velenje n.sol.o.
'. Titovo Velenje
SOZD REK Franc Leskošek-Luka DO RUDNIK LIGNITA VELENJE
Delavski svet DO RLV RAZPISUJE dela in naloge
KOLEGIJSKEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO RLV
1.	PREDSEDNIK POSLOVODNEGA ODBORA
2.	ČLAN POSLOVODNEGA ODBORA ZA TEHNIČNO PODROČJE
34.ČLAN POSLOVODNEGA ODBORA ZA KA-
DROVSKO-SPLOŠNE ZADEVE 4. ČLAN POSLOVODNEGA ODBORA ZA GOSPODARJENJE
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
Ad 1.
—	visoka (VII. stopnja) strokovna izobrazba rudarske smeri
—	5 let delovnih izkušenj na delih poslovodenja
—	strokovni izpit za delo v metanskih jamah
—	sposobnost dela z ljudmi, vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa
—	znanje enega svetovnega jezika
Ad 2.
—	visoka (VII. stopnja) strokovna izobrazba rudarske smeri
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj pri delu v metanskih jamah po strokovnem izpitu
—	organizacijske sposobnosti in sposobnost dela z ljudmi
—	znanje enega svetovnega jezika
Ad 3.
—	visoka (VII. stopnja) strokovna izobrazba
—	5 let delovnih izkušenj
—	organizacijske sposobnosti in sposobnost dela z ljudmi
—	znanje enega svetovnega jezika
Ad 4.
—	visoka (VII. stopnja) strokovna izobrazba ekonomske smeri
—	5 let delovnih izkušenj
—	organizacijske sposobnosti in sposobnost dela z ljudmi
—	znanje enega svetovnega jezika
Kandidati naj vložijo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v 3 dneh po objavi razpisa na naslov:
Kadrovska služba DO RLV, Partizanska 78, Titovo Velenje, z
oznako »za razpisno komisijo«.
Izbran delavec bo imenovan za dobo 4 let.
Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v roku 30 dni po
opravljeni izbiri.
Srečno!
Smučarsko skakalni klub Titovo Velenje
Kar 12.762 prostovoljnih ur
Ta podatek najbolj zgovorno pove, kakšna je zagnanost članov tega kolektiva, najbolj enostavno rečeno pove, da imajo svoje delo, smučarsko skakalni šport radi. In vsi, ki so članom kluba na petkovi letni skupščini čestitali za zares uspešno delo ne le v lanski sezoni, ampak v vsem dosedanjem tridesetletnem delovanju, so dodajali enake besede: Vaše delo je lahko v ponos naše doline.
O tekmovalnih dosežkih na skupščini niso veliko govorili. Z njimi so za lansko sezono zadovoljni, o njih smo sproti poročali na straneh našega tednika. So pa več govorili o drugih stvareh. Da so jeseni uspešno izvedli šolo smučarskih skokov, ki je pritegnila veliko novih pionirjev, cicibanov in dokazala, da je za skakalni šport v dolini veliko zanimanje, in iz množičnosti bodo dobili ob dobrem delu trenerjev novo kakovost, prišli-bodo novi uspehi. Z veseljem so povedali, da veliko zanimanje za delo v klubu kažejo tudi starši, ki so se povezali v odbor staršev in ta je leva roka kluba. Starši so v pomoč klubu pri vsem: organizaciji skokov in drugih prireditev. Nadvse zavzeto se vključujejo tudi v udarniško delo. V preteklem letu so vsi skupaj trenerji, tekmovalci, starši: opravili kar 12.762 prostovoljnih delovnih ur največ
pri izgradnji novega smučarskega mladinskega središča oziroma nove 75-metrske plastične skakalnice.
Na skupščini je navzoče najbolj zanimalo, kdaj bo narejena 75-metrska skakalnica. Povedali so, da je velenjski izvršni svet, nekaj dni pred skupščino obravnaval prostorski ureditveni načrt grajskega hriba in ga dal v javno obravnavo, ki se naj bi končala v maju. Čeprav nekateri tudi nasprotujejo novi skakalnici, zlasti zaletiščne-mu stolpu, nekateri celo pravijo, da bo zakrival pogled na velenjski grad.
Tem ne bi mogli pritrditi, edino, če se povzpnejo na Koželj in od tam pogledujejo na grad. Toda člani kluba ne verjamejo, da bi jim kdo preprečil nadaljevanje izgradnje smučarsko skakalnega mladinskega središča in nove skakalnice. Dela nadaljujejo in kot so povedali na skupščini bodo stolp postavili prihodnji mesec.
Visok bo 31 metrov, hkrati pa bo služil tudi za druge namene, tudi kot razgledna ploščad.
Novo skakalnico bodo slovesno izročili namenu za letošnji praznik rudarjev. Priredili bodo mednarodno tek mo v skokih in če bodo obljube držali, bomo v Titovem Velenju videli
Matjaž Debelak in Primož Ulaga
Danes v Titovem Velenju
Vsi udeleženci letne skupščine velenjskega smučarsko-skakalnega kluba so se zelo razveselili in nadvse prisrčno pozdravili gosta Matjaža Debelaka, našega srebrnega in bronastega olimpijca. Dejali smo mu: »Matjaž, tvoji uspehi so naš ponos in spodbuda, ki nam daje moči za uresničitev naših ambicioznih ciljev. Postal si simbol mladih skakalcev, ki te občudujejo in te želijo posnemati.« V znak občudovanja in zadovoljstva so mu podarili simbolično spominsko darilo — košček velenjskega lignita.
Velikega uspeha naših skakalcev na olimpijskih igrah v Calga-ryju, svetovnem prvenstvu v poletih v Oberstdorfu, na sklepni tekmi svetovnega pokala v Planici in še bi lahko naštevali, smo
vsekakor veseli vsi. Vsi bi jim hoteli tisti hip iz srca stisniti roko in jim čestitati za doslej največje uspehe našega skakalnega športa. A, za čestitke ni nikoli prepozno. Po zaslugi Elektrotehne, ki je eden izmed pokroviteljev smučarjev, bomo lahko v Titovem Velenju pred prodajalno Elektrotehne na Prešernovi cesti danes, (v četrtek), pozdravili srebrnega in bronastega Matjaža Debelaka ter srebrnega na olimpijskih igrah in svetovnem prvenstvu v poletih ter bronastega v skupnem seštevku svetovnega pokala Primoža Ulago.
Srečanje z njima se bo pričelo ob 14. uri in 30. minut. Naša olimpijca bosta delila avtograme in seveda odgovarjala na vprašanja obiskovalcev, (vos)
Feliks Zamuda, predsednik predsedstva SKK izroča Matjažu Debelaku košček velenjskega lignita (vos)
Malo gledalcev
Niti 100 gledalcev se ni zbralo na prvenstveni tekmi domačih igralk z vodilno ekipo v drugi zvezni rokometni ligi-sever. Srečanje je resda bilo sredi popoldneva (ob 16. uri), pa vendarle neprimeren čas gotovo ni bil vzrok za slabo udeležbo. Vzrok po našem je prej slaba igra ekipe, ki v spomladanskem delu tudi nima sreče. Poškodovanima Cegarinovi in Plaskanovi se je v soboto pridružila še odlična Goličeva in s tako razredčeno ekipo trener Miro Požun ni mogel upati na ugoden izid. Zdi se, da so domače igralke bile tudi same prepričane, oziroma so tudi same vedele, da podviga ne morejo pripraviti, kar seje kasneje tudi pokazalo. Gostje verjetno niti niso zaigrale tako kot znajo in zmorejo, saj zmaga (23:30) ni bila vprašljiva.
Pri Velenjčankah je treba kljub vsemu pohvaliti Misaljevičevo, ki je po dolgem času zaigrala dobro, predvsem pa učinkovito, in Zidarjevo. Ti dve igralki sla sami skupaj dosegli 17 zadetkov.
Danes, v četrtek, bodo rokometašice Velenja v Rdeči dvorani odigrale zaostalo prvenstveno tekmo z novosadskim Železničarjem. Srečanje bodo začele ob 18. uri.
Proti Splitu so igrale: Lakič. Misaljevič 9, Zidar 8, Topič, Felle. Olič 2, Casl, Verzelak 2, Delič, Budjinski 2 in Kmetič.(vos)
MILIČNIKI SO ZAPISALI 0 MILIČNIKI
S pomladjo so očitno prišli na plan tudi dolgoprstneži. Velenjski miličniki so zabeležili pretekli teden številne vlome in tatvine. 4. aprila je neznanec vlomil skozi zračnik kioska — bife Tinka in odnesel prehrano in pijačo. V noči na 7. april sta izginila dva vrtalna stroja s priročne delavnice Vinka M. na Šembriški cesti. Najhuje pa je bilo v noči na nedeljo in ponedeljek, ko so neznanci vlomili v več skladišč trgovin oziroma v kleti. Med drugim v skladišče Ere na Cankarjevi cesti (odnesli so večje količine prehrambenih izdelkov), v skladišče Me-rove trgovine na Kajuhovi cesti v Šoštanju (odnesli so prehrano in več cigaret). Vlomljeno je bilo tudi v tri kleti na Kajuhovi cesti v Titovem Velenju (lastniki Marko L., Vera V. in Albin Z.) vendar nepridiprav očitno ni našel to kar je iskal. Drugače pa je bilo v kleti Dragana M. na Jenkovi ce-
sti, kjer so neznanci ukradli kolo z motorjem. Neznanec je skušal vlomiti tudi v bife Šumi, kjer je razbil steklo na izložbi, vendar so ga stanovalci pregnali. V noči na nedeljo je bilo vlomljeno tudi v dva osebna avtomobila. Neznanec je odmontiral ključev-nico na avtomobilu Romana G. (ga je nameraval ukrasti?) parkiranega na Jenkovi 15, iz avtomobila Rafaela P. s Koroške ceste pa je izginil avtoradij-ski sprejemnik, ki pa so ga kasneje v bližini avtomobila našli, ker ga je vlomilec očitno zavrgel.
RAZBIJAL V STANOVANJU
Zgodaj zjutra, 10. aprila je v svojem stanovanju razbijal in razgrajal vinjeni Duško Č. Posredovanje miličnikov ni zaleglo, zato so ga odpeljali na Postajo milice, kjer so ga pridržali do istreznitve.
tudi najboljše finske in češkoslovaške skakalce.
Na skupščini so podelili značke za dosežene daljave posameznim tekmovalcem. Posebno priznanje so prejeli nekateri tekmovalci za odlične nastope v minuli sezoni: Boštjan Rednak za osvojeno 2. mesto za mlajše pionirje A za pokal Cockta. Matjaž Triplat za osvojeno 2. mesto za pionirje v Ora pokalu, Gorazd Pogorelčnik za prvo mesto pri mladincih v tem pokalu, Boris Pušnik za uspešen nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu. Za uspešno trenersko delo so priznanja dobili Slavko Škollek, Milan Čepel-nik in Darko Kaligaro. Za opravljenih 100 in več ur udarniškega dela Milan Čepelnik, Hrane Dolar. Stane Iršič, Ivan Kanduti. Tone Podgorel-
čnik, Martin Rednjak, Zlatko Praprotnik, Jože Žunič in Feliks Zamuda, za uspešno delo v klubu Ivan Mihelič, Janez Zorko. Martina Ograjenšek in Marija Zupane. Posebno priznanje so za prizadevno pedagoško in strokovno pomoč pri vzgoji tekmovalcev podelili zveznemu trenerju Andreju Tominu.
Na skupščini so sprejeli za častnega člana kluba Nestla Zganka, ki je, kot so dejali, povabil pred desetletji v Titovo Velenje inž. Stanka Bloudka in podprl gradnjo prvih skakalnic v Titovem Velenju ter Nika Belopavlo-viča. Ta je kot predsednik planiškega komiteja prvi podprl akcijo za izgradnjo mladinskega skakalnega centra v Titovem Velenju.
S. Vovk
Plesni šport
Izjemen uspeh Petra in Mirjam
Odprtega mednarodnega pionirskega in mladinskega prvenstva v športnem plesu v angleškem mestu Black Pool, ki je v bistvu neuradno svetovno prvenstvo, se je udeležilo tudi 10 parov iz najvidnejših slovenskih plesnih klubov: med njimi tudi para velenjskega plesnega kluba Miro Škorjanc-Katja Klep v mladinski in Peter Uplaznik-Mirjam Šulek v pionirski konkurenci.
V mladinski skupini je nastopilo približno 100 plesnih parov. Miro in Katja sta se v vseh tekmovalnih disciplinah uvrstila med 50 najboljših in dosegla manj kot sta želela in pričakovala. Izjemen uspeh pa sta s 5. mestom v latinsko-ameriških plesih in z uvrstitvijo v polfinale v standardnih plesih v konkurenci 38 parov dosegla Peter in Mirjam
(na posnetku), naša državna pionirska prvaka, -vos
.m
W	W
Črnomelj:Šoštanj 22:20
Rokometaši Šoštanja so v soboto gostovali v Črnomlju. Po obojestransko dobri in privlačni igri, v kateri sta se posebej izkazala oba vratarja, so izgubili z 20:22. Strelci za Šoštanj so bili: Krejan 7, Lesjak 5, Plaskan 3, Strigl in Ocvirk po 2 ter Ramšak I.
Rokometaši Šoštanja so zaostalo srečanje z Jadranom odigrali v sredo, že jutri pa se bodo v rednem kolu v Rdeči dvorani pomerili z Usnjarjem. Srečanje z zad-njeuvrščeno ekipo bo torej jutri, v petek, ob 18. uri.
Smola tik pred koncem
Ljubitelji nogometa v Mozirju so se neupravičeno bali nedeljskega gostovanja nogometašev Maribora, saj gostje niso upravičili svojega ugleda. Na razmočenem in blatnem igrišču sta obe ekipi prikazali presenetljivo dobro igro, zlasti dobri pa so bili obrambni igralci. Gostje so edino resno priložnost zapravili v 30. minuti, na koncu pa bi se skorajda in nepričakovano lahko veselili domačini. Tik pred koncem srečanja je namreč Hren z izrednim strelom žal zadel le vratnico in z obema točkama ni bilo nič. Sodnik Vugdalič iz Ljubljane je pred 600 gledalci sicer tekmo vodil solidno, nihče pa ne ve zakaj je skrajšal oba polčasa. Kakorkoli že, točka proti Mariboru (0:0) je vendarle uspeh, v nedeljo pa bodo nogometaši Elkroja gostovali na vročem terenu pri zadnjeuvrščenem Steklarju v Rogaški Slatini.
Rokometne novice
Na preglednem občinskem turnirju za učenke 5. razredov osnovnih šol je zmagala ekipa OŠ Antona Aškerca, pred ekipama Gustava Šiliha in Bratov Mravljakov. Najboljša igralka je bila Vidovičeva (G. Šiliha), najboljša vratarka Princleva (B. Mravljakov) in najboljša strelka Čaterjeva (A. Aškerca).
ŽRK Velenje daje vseskozi velik poudarek delu z mladimi in je tudi letos pripravil ligo za učenke 4. razredov osnovnih šol. Šest osnovnošolskih ekip tekmuje vsako drugo soboto v Rdeči dvorani. Po prvih dveh kolih vodita ekipi osnovnih šol Bratov Mravljakov in Veljka Vlahoviča.
S tekmovanjem v drugi republiški ligi nadaljuje tudi druga ekipa Velenja, v kateri nastopajo mlade igralke. Dekleta so v soboto gostovala v Brežicah in po slabši igri v drugem polčasu izgubila z 18:25. Rezultat ob polčasu je bil 12:12.
OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST VELENJE Titovo Velenje, Efenkova 61, p.p. 1
OBJAVA
Občinska kulturna skupnost Velenje pripravi vsako leto izmenjavo kulturnega programa z mestom, ki nosi ime po tov. Titu. V letu 1988 se bo Titovo Velenje predstavilo v Titogradu.
Ker se želi Kulturna skupnost Velenje predstaviti v glavnem mestu SR Črne Gore s kvalitetnim in pestrim programom poziva vse, ki bi želeli sodelovati, da nam posredujete predlog programa s katerim bi se predstavili v Titogradu. V program bi vključili tudi turistično predstavitev Titovega Velenja.
Gostovanje traja dva dni, število sodelujočih pa je omejeno na največ 50 ljudi.
Svoje predloge pošljite na naslov: Občinska kulturna skupnost Velenje, Efenkova 61, Titovo Velenje, do 3. maja 1988.
Predsedstvo Občinske kulturne skupnosti bo upoštevalo le kvalitetne predloge in dokončno oblikovalo program predstavitve.
OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST VELENJE
Srečno do zmage
Med nedeljskim srečanjem domačega moštva z zadnjeuvrščenim Steklarjem je nekdo v šali, morda pa tudi zares, dejal: »Treba bo po nove okrepitve«. Nogometaši Rudarja so kljub zmagi (1:0) z igro razočarali. Ob štirih novih igralcih smo pričakovali veliko več, tudi več zadetkov v nasprotnikovih mrežah, pa je to za sedaj ostala le želja na papirju. Novi igralec Nikolič je v nedeljo celo sedel na klopi za rezervne igralce, zaradi česar se lahko znova vprašamo, kaj želimo z vsakoletnimi takšnimi okrepitvami doseči. Vsaj za zdaj novi igralci niso upravičili slovesa, s katerim so prišli k Rudarju.
V nedeljo so bolj po sreči prišli do zmage, predvsem po zaslugi nespretnega gostujočega branilca, ki je dve minuti pred koncem neprevidno udaril žogo z roko in sodnik Koletnik z Raven na Koroškem je pokazal seveda upravičeno na belo točko, Pevnik pa je brez težav dosegel edini zadetek. Morda bi bil potek igre drugačen, če bi bil sodnik že v 4. minuti dosodil enajstmetrovko, ko je v nedeljo zelo požrtvovalnega Boškoviča nasprotnikov igralec med stoodstotno priložnostjo potegnil za dres. Toda, čejev je veliko. Tudi časa za zadetek je bilo v nedeljo veliko, pa si nogometaši Rudarja niso znali ustvariti prave priložnosti. In če bi v nedeljo gostje osvojili točko, ne bi bilo nezasluženo. Nasprotno! Zaslužili so si jo za izredno srčno igro. (vos)
Brezovica Jopolšica 3:1
Odbojkarji Topolšice so v tem kolu gostovali v Brezovici in klonili z 1:3 ( — 5, -4, 7, - 10). Prva dva niza so zlahka dobili domačini, nato pa so pobudo prevzeli gostje, zmagali v tretjem nizu in nato po velikem boju izgubili četrtega in s tem srečanje. V prihodnjem kolu se bodo doma pomerili s Fužinarjem.
Lep uspeh Hudournika
Zares lep uspeh je dosegel Miran Hudournik, saj je zmagal na vsakoletnem teku ob obletnici osvoboditve Vukovarja. Na 5.000 metrov dolgi progi je bil prepričljivo najboljši in pri tem premagal vrsto znanih tekačev in naših repre-zentantov.
Strelski šport — zakaj nerazumevanje?
Na državnem prvenstvu invalidov z zračnim orožjem, bilo je v soboto v Osije-ku, sta nastopila tudi Peter Jovanovič in Tone Tratnik. Tratnik je nastopil samo v posamični konkurenci. V kategoriji G-2 je osvojil tretje mesto, s primerno vadbo pa bo na podobnih tekmovanjih dosegal še vidnejše uvrstitve. Peter Jovanovič je nastopil za slovensko reprezentanco, ki je s pištolo in v skupnem seštevku dosegla tretji mesti. Žal je nastopil s pokvarjenim orožjem, saj je povsem nerazumljivo, da niti zveza za šport in rekreacijo iz Ljubljane niti strelska družina Mrož nista pokazali nikakršnega razumevanja in pripravljenosti, da bi lahko streljal s primernim orožjem. Zaman so bile torej priprave, ostro oko in mirna roka, dejstvo pa je, da bi z boljšo pištolo dosegel veliko več.
pe-jo
Kegljanje — zmaga in odločilni poraz
Kegljači Šoštanja so v preteklih dneh odigrali dve pomembni srečanji v medobčinski ligi. Najprej so gostovali v Radečah in po hudem boju nepričakovano izgubili z domačim Papirničarjem. Domačini so zmagali le za devet kegljev, s tem pa Šoštanjčanom zaprli pot na vrh razpredelnice. Povedati velja, da je srečanje potekalo povsem drugače kot kaže rezultat. Gostitelji so namreč vodili že za 150 kegljev, z odlično igro pa sta Rajšter in Križovnik spremenila potek in bi z malo več sreče gostom lahko celo zagotovila zmago. Rezultat je bil 4.970:4.961, igrali pa so: Žnidar 788, Glavič 794, Kramer 801, Fidej 818, Rajšter 875 in Križovnik 885.
Povsem drugače so Šoštanjčani zaigrali v naslednjem kolu, ko so se doma pomerili s Kovinarjem iz Štor. Derbi si je ogledalo veliko privržencev kegljanja, ki so bili zadovoljni z igri obeh moštev. Gostitelji so zmagali za 15 kegljev, s tem pa se teoretično še borijo za prvo mesto. Rezultat je bil 5.162:5.147, nastopili pa so: Žnidar 832, Glavič 834, Križovnik 854, Rajšter 869, Aleksič 871 in Fidej 902. V zadnjem kolu bodo šoštanjski kegljači danes, v četrtek, gostovali pri Konusu v Slovenskih Konjicah.
Veterani na »velikanki«
Najbolj uspešno sezono v zgodovini našega smučarsko skakalnega športa so sklenili naši nekdanji reprezentanti, organizatorji, konstruktorji in drugi starejši skakalci in ljubitelji tega športa s tekmovanjem na 15-metrski skakalnici, posebej pripravljeni na doskočišču planiške 120-metrske skakalnice. Sodniki so bili zelo strogi, v žiriji sta namreč bila poleg treh mednarodnih sodnikov tudi Ulaga in Tepeš. Med številnimi nastopajočimi so v kategoriji od 31 do 40 let Škoflek, Čeh in Lahovnik osvojili 7., 13. in 15. mesto, od 41 do 50 let pa je bil Čepelnik deveti.
Namizni tenis
V telovadnici osnovne šole Pesje je bil v nedeljo turnir dvanajstih najboljših igralcev občine Velenje »TOP 12 Velenje«. Poglejmo vrstni red: Zadravec, Tešanovič, Ivan Zera, Peter Nakov, Pavšek, Hribernik, Sablatnik, Videč, Boris Nakov, Cavnik, Pavao Zera in Kumer.
Lestvica
Ponedeljek, 18. aprila
10.
GET OUTTA MY DREAMS. GET 1NTO MY CAR (re-
mix) — Billy Ocean
BALLA . . . BALLA II - F. Napoli
I SHOULD BE SO LUCKY - Kyilie Monogue
O. K. - Okay
HEART — Pet shop boys
TOGETHER FOREVER (house of love mix) — Rick Ast-ley
I NEED YOU — B.V.S.M.P. I GET WEAK. Belinda Carlisle STAYING ALIVE — Rok Master
Moj predlog Moj naslov _