Z85 Mu. O DUNJOM,«soboto, 5. decembra 1908. XLI. leto. Isfcaja vsak dan zvečer izv?cmši nedelje In praznike ter velja po pottt prejemali za avntro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJnblfano s pošiljanjem na dom za vsa zato 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 b. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse druge detele in Ameriko salolJeio 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in^po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat ~ Dopisi naj se izvole frankovatt — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnlstvo je v Knaflovih ulicah št 5. - Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine,, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.! Bredniitva telefon it M. Posameine Itevllko po 10 k. Upravništva telefon st. 85. 0 lolo zo Drevo. Sava, čigava je, Drava, rigava je, jih bomo var Val i. V o d n i k. Če govorimo o naši severni meji, ne govorimo z veseljem. Saj se spominjamo prejšnih dob, ko jc tekla naša meja severneje od Drave, ko je bil Gradec se slovensko mesto (še v 11. stoletju se imenuje poglavar kraja »župan«), oni Gradec, ki je sedaj vsaj na videz »die deutscheste Stadt«. Pomikali smo se iz Nižje ter Gornje Avstrijskega (\Vindiseh Gar-sten) vedno nižje in v zadnji polovici prejšnega stoletja izgubili Celovec. To umikanje se pa ni ustavilo v novejši dobi, temveč* se boj za pokrajine ob meji vedno bolj razvija, vedno hujše divja. K »Schulvereinu« se je priklopila »Siidmarka«, ki je ravno v zadnjem letu pričela z novo taktiko, za nas lahko ponekod pogubo-nosno, z naseljevanjem nemških kmetov ob meji. Saj ni dolgo, ko smo čitali, da imajo ravno vsled tega Nemci šentiljsko občino že v svojih rokah. — Vas Kršnica, ki je imela 1. 1900 samo 52 Nemcev ter 227 Slovencev, je danes popolnoma nemška. Sudmarka je nakupila šest velikih, sedem srednjih in pet malih posestev; vsega skupaj 20 nakupov s 700 orali. In ravno pred kratkim je priraslo 21. posestvo; za dve se še vršijo pogajanja. — Še eno leto takega dela, pa Slovenci skoraj izgiuejo iz občine. Potem je pa tudi pot do Maribora skoraj prosta — oni so pri Dravi. Da se misli tudi od strani »Schulvereina« sistematično »rešiti« šolsko vprašanje, nam izpričuje nasvet »šulferajnske« podružnice v Breznu, ki pravi, naj se vsem šolam na desnem bregu Drave odvzamejo podpore in dajo onim na levem bregu. Nebroj značilnosti bi lahko navedli in iz vseh bi sledilo edino — Slovence čez Dravo! Boj za Dravo se razvija toraj na vseh straneh, na Koroškem, kakor na Štajerskem. In to je važen boj, v katerem zmagamo le z vsemi močmi in zmagati moramo, sicer izgubimo velikansko ozemlje. In zmagujemo li mogoče? — Povedo nam številke, kajti one povedo veliko. Preglejmo občine na levem bregu Drave, na Koroškem si oglejmo tudi vse na desnem bregu do J5o-rovelj, kajti tukaj teče Dravu tik pod Karavankami, od Maribora pro- LISTEK. Pri ernosorsKem Kneza HIKOIL Leon Dragutinovič. (Spomini iz bohemskega življenj;);. Leta 1892. sem bil član srbske gledališčne družbe Lazieeve. Imel sem celih 24 kron plače na mesec! Naša družba je potovala po Bosni in Hercegovini ter prirejala predstave. Ko je bila 4001etnica Obodske tiskarne, ter se je slavil spomin, odkar je bila v Crni gori tiskana prva srbska knjiga, povabil nas je knez Nikola v Crno goro na gostovanje. Drugega septembra je prišla naša družba okoli 9. dopoldne na Nje-&us;tu so počivali konji in smo se mi nekoliko izpočili ter okrepili. V mali gostilniški sobi je sedel mlad plavolas mož v elegantni popotni obleki. »Odkod vi tu v tej puščavi?« mi zakliee neznanec; jaz ga začudeno pogledam! — »Ali me ne poznate!« — »Kes ne,« odvrnem mu. — »Torej mi ne preostaja drugega, ka-fcor da se vam predstavim: ».. . jaz Stjepan pl. Miletič!« Bil je ta- ti Radgoni po one občine v emure- škem sodnijskem okraju ter občino Gornjo Radgono tik ogrske meje. K slovenskemu obč. jeiiku se je prigU- * ailo v <• B Občina: 1890 1900 Šmohor: Brdo 94 93 Gorice 99 96 Sv. Šteben na Žili 98 97 Hlače 99 99 Podklošter: Smerče 94 72 Straja Ves 95 91 Podklošter 61 54 Trbiž: Pontafel 2 2 Lipalja Ves 98 95 Maborjet 1 7 Tkve 96 91 Žabnica 94 9% Trbiž 6 7 Beljak: Bleiberg 0 3 Trebnje 2 2 Sv. Martin 5 1 Beljak 4 1 Vernberg 63 60 Marija na Žili 96 91 Bekštanj 94 92 Roža k: Kostanje \ 76 70 Vrba 34 23 Loga Ves 95 97 Rožak 83 90 Št. Jakob .99 99 Celovec, okolica: Sv. Martin nad Vrbo 86 73 Poreče 50 9 Blatograd t 1 Tigrče 0 1 Kriva Vrba 44 o o Sv. Martin pri Celovcu 7 0 Wtrinje 47 3 Št. Rupert pri Celovcu 4 1 St. Peter pri Celovcu 10 1 Anabihl 13 4 Dhorše 1 4 Št. Peter na gori 0 1 Gospa Sveta 1 Trdnja vas 00 12 Sv. Tomaž 46 42 Otmanje 6 10 Škofiče 97 94 Vesca Zgornja m 100 Bilčo ves 99 99 Celovec, okolica: Hod išče 95 69 Kotmara Ves 91 71 Žihpolje 98 55 Zrele 79 63 Radiš*- 99 92 M i^rarje 97 98 Orabštanj 86 87 Pokrče 91 87 K ploven« .jeziku te silo Občina: k ena obč. je prigla- r °/o krat še mlad jurist, a že znan pisatelj. Povabil me je k sebi in tu sva dve uri prek rami jala. Konji so se med tem odpočili, in krenili smo dalje na pot. Rajni Miletič je bil zelo ljubezniv z menoj; povabil me je celo v svoj voz, in v ugodnem razgovora smo se pripeljali na Cetinje Takrat še črnogorska stolna Cetinje ni bila tako razvito mesto, kot je sedaj. Malo mestece z nekaterimi modernimi poslopji in par kmečkimi hišami z majhnim enonadstrop-nim dvorom ministrstva, — le ena dolga nliea,— to je Cetinje bilo takrat. Nastanili smo se v hotelu »Bei-vedere«. Dr. Miletič je bil še istega dneva povabljen- v avdijenco in na večerjo pri knezu; drugi dan je takoj odpotoval. Gledališče se nahaja v »Zet-skem domu«: mal oder, nekaj tribun kot lože in skromni sedeži, v parketu je vse. Četrtega septembra smo začeli s predstavami. Prva predstava je bila »Gjuradj Branković«, velika srbska tragedija, ki jo je spisal Madžar Karel Obernik! Na sredi odra je bila luknja za šepetalca. Ker bi nam vzela lep košček odra, je ukazal ravnatelj, luk- 1890 1900 Borovi je: Bistrica v Rožu 96 91 Svetna Ves <>9 97 Slov. Plajberg 98 92 Podljubelj 92 75 Borovi je 61 44 Medborovnica 74 31 Vesca 99 98 * Sv. Janez na Mostiču 27 2 Velikovec: Tinje 96 95 Važenberg 88 67 Velikovec 27 24 Vobre 95 96 Djekše 89 88 Grebinj 81 83 Št. Peter pri Važinjah 91 Ruda 88 81 Št. Pavel: Labud 1 1 Sv. Dravograd 70 49 Štajersko. Marenberg: Sobota 7 2 Pernice 86 84 Sv. Primož nad Muto 100 75 (iortina 8 32 M uta 8 11 Vižinga Zgornja 34 41 Mar beg 8 i Remšnik 97 99 Brezno 91 92 A rvež: Kaplja 91 97 Gradišče 45 53 Klanec 26 49 Selnica naDravi 83 86 Boč 96 98 Janževska gora 87 93 Slemen 82 91 Sv. Križ 99 99 Rožpoh 87 94 Jelovec 97 95 Vestern ica 88 91 Kamnica 81 87 Karčovina 81 56 Leitersberg 93 82 Pesi lički Dvor 94 62 Na Ranci S6 56 Gradiška 95 54 Ja renina 98 97 i )obrenja 97 95 Gornja Sv. Kuuigunda 87 91 Sv. Juri na Pesnici 96 92 Kaniža 98 88 Cerknica 96 53 VertifV 89 57 Plač 82 82 Slatinski Dol 78 91 Spičnik 93 96 Sveči na 76 84 št. ru 51 75 »Svinec njo varno zapreti; in res zaprli smo jo, toda kako? Bili smo pač mladi in površni! Občina: K aluveuekemu obč. jeziku se je priglasilo T • /o 1890 1900 Ceršak 86 94 Selnica na Muri 84 94 Sv. Jakob 98 96 Polička ves 93 85 ('ni n rek : Sladka Gora 36 39 Velka 92 92 Trate 0 0 Dražen Vrh 88 69 Rožni Grunt o 17 Ščavnica 93 93 N asov a 19 30 Radgona: Plitvički Vrh 94 95 Plitvica 44 10 Radgona 5 5 Potrna 86 65 Žetince 100 100 Dedonci 98 96 Zenkovei* 100 100 Gorca Slovenska 79 69 *) Radgona Gor. 61 28 Kratek pregled zadostuje in prepričani smo, da naše vrste pešajo. Ponekod smo sicer napredovali, vendar nas pretežna večina občin odriva proti Dravi. Kraji se vedno bolj mešajo z Nemci in karakteristično je, da smo na levem bregu do Maribora imeli 1. 1890 37 popolnoma slovenskih občin (čez 60'-v Slov.) sedaj le še 27. Večino smo izgubili v petih občinah, priborili pa v eni. Ne nazadujemo pa povsod enako, ampak v nekaterih točkah hitreje, v drugih počasneje. Potrebno je, da si ogledamo, katere so najnevarnejše. 1. Zvezo ziljskih Slovencev z ostalimi koroškimi Slovenci tvorijo občine Smerče, Straja Ves in Podklošter, kjer nam naši upadki grozijo s popolnim pretrganjem slovenskega ozemlja. Ozadje tvori Beljak. 2. V celovškem sodnijskem okraju je naše nazadovanje najstrašnejše. Podčrtane občine tvorijo klin do Drave, ki ima tudi na drugi strani v Borovljah trdno oporo. 3. Tudi proti Velikovcu se kaže prodiranje (Sv. Janez na Mostiču, Važenberg, lani ustanovljena šulfe-rajnska šola v ATobrah.) 4. Spodnji Dravograd z Sv. Primožem nad Muto nam pričajo ravno tako o hitrem pomikanju Nemcev do Drave. 5. Tabela nam tudi pripoveduje o veliki nevarnosti za občine med Spielfeldom in Mariborom. Ponekod res nekaj napredujemo, zato je pa v drugih občinah, ki ležijo tik ob železnici, nazadovanje strašneje. O mariborskem otoku nas poučijo sledeče številke: K alo.emk« mu ob6. jesikb »e j* priglasilo T 1. 1900. 17 24 40 (JO 46 Maribor Studenci Podbrež Radvina Razvi n a 1. 1890. 14 14 9 23 23 Le-ti neuspeli i v mariborski okolici so Nemce vzpodbudili k agilne-mu delu in posledice že čutimo od Spielfelda do Maribora. Šulferajnska šola v Teznu nam v prihodnje veliko iiokvari. Dobili so tudi svojo trirazredni-co v Leitersbergu - Karčovini. Okolica Radgone vpliva poneni-čujoče na okoliške občine (Plitvica, Potrna, Gorca Slovenska, Radgona Gor.) Ako pregledamo vse pozicije še enkrat, zasledimo svoje nazadovanje najbolj tam, kjer so nemška mesta v bližini Beljak, Celovec, Velikovec, Maribor, Radgona.) Nemška mesta so torej one trdnjave, iz katerih se širi pred vsem ponemčevanje. Radi tega je potreba ravno v njihovem okrožju največjega dela, da obstanemo. Naš pa mora biti obstanek, naša mora biti dravska dolina, kajti z njeno izgubo smo izgubili nekaj, česar si še dobro predstavljati ne moremo. — Gotovo je, da na Koroškem lahko potem vztrajamo le še v pliberški okolici, kakor hitro se umaknemo do Drave. Izgubljeni so vsi kanalski in ziljski Slovenci in ves Rož. Nemška nevarnost pritisne z vso silo na Gorenjsko. Ako ne pričnemo takoj z delom, bode Maribor že v kratkem času na nemškem sklenjenem ozemlju, na nemški celini. Zadnja glavna skup. »Sudmar-kc« je sklenila, da se prične z naseljevanjem tudi ob ostali meji, ne samo nad Mariborom. V poštev pride torej predvsem okolica Podkloštra, Celovca, Velikovca, Dravograda, kjer bodemo kmalu čutili razdirajoče njeno delo. Ako smo izgubili od 1. 1890—1900 petindevetdeset km- svoje zemlje (sicer po uradni statistiki), bodimo le pripravljeni na veliko večje izgube v prihodnjosti, ko se že tako nemčurskemu šolstvu pridruži še naseljevalno društvo. — Zato pa je zadnji čas, da ustanovimo svoje gospodarsko obrambno društvo, ki naj paralel izira poguben osno delovanje Siidmarke. J. M. Vzeli smo vrečo in jo pribili nad luknjo, opozorili vse navzoče, naj pazijo, da ne pade kdo vanjo, le ravnatelju smo to — pozabili povedati. In prišla je predstava. Gledali-šče nabito polno, ves dvor prisoten. Dvigne se zagrinjalo; na odru okoli luknje pa trije igralci — Srbi —, ki gledajo zmagoslavno vojno: Turek je potolčen in narod vesel kliče: »Živio Branković!« Prapori in streli iz topov naznanjajo srbsko zmago, zvonovi pojo, narod vriska ... in zdaj ima priti na oder slavni Branković . . . Crnogorci, vajeni videti na podobah Gjordja Brankovića kot velikana, so nestrpno čakali nastop svojega heroja ... In prišel je moj bivši ravnatelj, mal možiček z dolgo belo brado; izgledal je kot Miklavž. Crnogorci pa so prasnili v smeh! Toda ravnatelj se ni dal zbegati in je začel svoj monolog... »Haha-ha!« ... se je krohotalo po gledališču vse. Ravnatelj je stopil korak naprej, da bi umiril gledalce, in sikal: »Pst! pst! pst!«... in že je ležal v suflerski luknji. Zagrinjalo pade... Knez in spremstvo sta odšla iz gledališča... Mi pa smo začeli igro od začetka... Drugega dne nam je sporočil dvor, da ravnatelj ne sme več nastopati v historičnih igrah ... Mož je skoraj jokal... In nato je prišla obodska slav-nost. Za slavnostno predstavo je bila določena kneževa drama »Balkanska carica«! Sporočili so nam, da bo knez sam vodil režijo. Drugi dan so se začele skušnje. Točno ob eni opoldne je prišel knez s svojim adjutantom h skušnji. Dal je sam znamenje, in skušnja je pričela. Komaj so bile izgovorjene prve besede, je vstal knez in z močnim glasom zavpil: »To ni za nič ... Moje osebe niso »š v a b c«, temveč Crnogorci !« — »To morate tako govoriti !« In knez je stopil na oder in začel z močnim glasom deklamirati svojo . . . »Balkansko carico«. Uspeh je bil nenavaden. Močni sonorni knežev glas je donel po gledališču — mi smo strmeli — globoki čut, rafinirani pesniški patos, herojiena oseba kneževa, vse to nas je zadivilo. Vsako gesto, vsak akcent je popravljal knez igralcem, in sicer s takim razumevanjem, da bi mu lahko zavidel vsak dvorni igralec. Pazil je na vsak vokal, na vsako končnico, na vsako najmanjšo poanto. Po skušnji smo bili povabljeni na dvor, in knez nas je počastil s ča- jem, )>ecivom in cigaretami. Z vsakim je bil prijazen in je vprašal to in ono. K meni je pristopil z vprašanjem: »Odkod si ti!« — »Iz Zagreba, visočanstvo!« — »Torej Hrvat —?« — »Da —, visočanstvo.« — »In kako se počutiš med Srbi?« — »Izvrstno, visočanstvo!« Smehljaje mi je ponudil cigareto. Zahvalil sem se z naklonom in užgal si cigareto, ki pa je bila tako močna, da sem kmalu obledel. Knez pa se je smejal, rekši: »Premlad si še za moje cigarete!« Na generalni skušnji je popravljal knez še to in ono, vsakemu je dal še kak nasvet, poučil ga in prijazno se smejal. Predstava je bila brezplačna. Knez je ukazal, naj se gledališka blagajna zapre in Črnogorce so s trobljami vabili v gledališče, tako, da je bil slednji prostorček zaseden. Seveda so imeli pristop v prvi vrsti ljudje z dežele. Marsikateri je odšel solznih oči, ne dobivši prostora Interesantno je bilo gledati te ljudi, kako so goltali krasne verze svojega gospodarja. Ko je prišel kak patriotski govor, je knez prvi dal znamenje za aplavz s tem, da je udaril s palčico po svojih visokih škornjih, in nastal Univerzo u Trstu - V Avstriji živeči Italijani zahtevajo že dlje časa od avstrijskih vlad, da se jim da italijanska univerza. Avstrijske vlade so v principu pri-poznale opravičenost te zahteve in je le rešiti vprašanje, v katerem avstrijskem mestu se naj ustanovi to vseučilišče. Na dunajski univerzi so se nedavno sprli laški dijaki z nemškimi in streljalo se je z revolverji. To je gotovo velika podivjanost. Ali dosti pameti je v tem Doli na slovanskem jugu nekaj tli, vojske se je bati spomladi. Zdaj se morajo naši državniki izogibati vsemu, kar bi motilo prijateljsko zvezo z italijansko državo. Vzrok vojske se med Avstrijo in Italijo lahko najde. Treba je par Lahov kje v Trstu, v Dalmaciji, pretepsti, in ogenj je v strehi. Lahi bodo dobili svojo univerzo v Trstu. Avstrijski Nemci že preludirajo tej pesmi. Ne vemo, kaj mislijo naši vladni krogi o pomenu morja in Trsta za državo, za katero mesto je država že veliko milijonov izdala, ali pri tej priliki se s])ominjaino Ratzelovih besed: »Narod meri svoje moči z drugimi narodi in z zemeljiškimi, naravnimi močmi, to je, moč naroda se meri z njemu sorodnim življenjem in S tujo mu naravo. V tem boju leži VSa izgoja narodov. K zemeljiškim močem spada tudi moč morja. Morja je 72'< zemeljske oble. kopnega je le 28, 366 milijonov qkm morja proti 144 qkm kopnega). Morje je izvor politične moči vsakemu narodu, ki se mu zaupa. Ono ne bogati samo po morski trgovini in izdatnejše, kakor trgovina na kopnem, 11101'je* tudi razvija splošne moči ob morju bivajočega naroda, ker ga vedno sili k večjim naporom za obrambo, ter razširjenje svojega življa. Ob morju se je prva civilizacija začela, od tam je prišla naprej v srednje dežele. Kar ima svetska civilizacija lepega v umetnosti pokazati, najde se v deželah ob morju. Veliko bogastvo, lepše, bogato življenje in največje čine človeškega poguma izgojilo je morje. Od Feničanov, Grkov. Rimljanov naprej, najdemo ravno narode, ki so ob morju bivali kot avantgarde vse človeške civilizacije. In morje je prinašalo tudi svobodo narodom, na njem se je gibal človek prosto. Razpostavljen tisoč nevarnostim, postal je človek na njem pogumen, ko je smrti vsak dan v lice zrl in vsak dan mislil na to. kako ji uiti. Velikanske širine, daljave, so mu širile prsi, utrjevale živce, da vozi dalje in dalje do neznanih mu krajev. Napredek ved se ima največ mornarjem zahvaliti. Ne samo trgovina ob morju, tudi živila, ki jih je morje dajalo, redila so obmorske narode dobro in ko je to bilo.dajaio jim je tudi gospodstvo čez druge.« Ako dobijo Lahi univerzo v Trstu, jim bode to učil išče jako pomagalo, da se še bolj učvrste na obalih morja. Vse Slovenstvo na Primorju že zdaj s težavo svojo narodnost brani pred Lahi. Večja kultura, pa recimo le, večja trgovska spretnost, večji apetit po večjih krajih in slovanska miloba stvarila je laško pretežje na Primorskem. Vlade so seveda podpirale to očvrstovanje Lahov. Univerza v Trstu delala bo v očvrstenje Lahov čudeže. Seveda bodo to univerzo pohajal] tudi slovanski dijaki iz slovanskega juga. Tudi Slovencev bode dosti. Ne vem, koliko teh fantov bi se izgubilo Slovenstvu, ako bi bila univerza izključno laška. je urnebesen plosk in oglušujoč krik navdušenih Črnogorcev. Predstava je bila fenomenalna; knez je bil izredno zadovoljen z nami in nam je čestital po predstavi. Ponavljali smo »Balkansko carico« štirikrat in vedno brezplačno. Toda knez je poslal ravnatelju pri četrti predstavi mošnji ček t d veslo napoleondori, nas pa je povabil na banket v hotel — »Belvederc«. Pri banketu so bili navzoči: knez Nikola, prestolonaslednik Danilo in knez Mirko, poleg mnogih drugih dostojanstvenikov. Zabavali smo se vsi najugodneje. Občevanje kneza z nami in s svojim spremstvom je bilo ves čas povsem demokratsko in ljubeznivo. Navdušeno smo nazdravljali vrlemu knezu Nikoli in njegovi slavni rodbini. Zanimivo je, da je prisostvoval temu banketu tudi tedanji knez Peter Karagjorgjević, sedanji kralj srbski Peter I. Šele ob 6. zjutraj smo ob silni plohi spremili kneza Nikolo in rodbino do dvorca. Drugi dan me je povabil tedanji vojni minister, vojvoda Plamenac, na črno kavo. Ko sem prišel, čakal me je vojvoda pri vhodn. Vojvodov dom je bil opremljen čisto malomeščansko, a v pohištvu je prevladoval turški okus. Na tleh turški čilimi in minderi, po stenah raz- Veliki vpliv vednostnega instituta bo delal na to, da postane Trst popolnoma in za večno italijanski in daleč okolo tudi kopno. Ako vse pregledamo, kaj je v zdajšnjih časih vseučilišče — in tehnika ne bo izostala v Trstu, tja spada že zdavna — potem moramo oči zatisniti, ker Slovenci-Hrvati ob morju napravimo potem lahko kot slovanski narod testament, ko bi delovala v Trstu le laška univerza. Ne prikrivajmo Slovenci naše mevžaste narave. Tam v Purlaniji, v katero daleč doli je tudi po zgodovinarju Czoernigu segal v srednjem veku Slovenec, je sedaj Sloven popolnoma iztrebljen in na Goriškem se mora tudi po večjem zadovoljevati s kraško zemljo. Morje, sveto morje! Naj nas zlodej vzame! Tam dolivFurlaniji krasna poljedelska zemlja ob morju in naš človek kosi v tolminskih brdih privezan na vrv mrvo za ubogo svojo živino !Zad-iije vasi - ob morju od Tržiča (Moii-faleone) do Trsta bodo tudi šle V kratkem času. Oglej in kar je tam lepega okolo, — nič več slovenskega ni tam najti! Slovenci smo kmetje. Ali dosti trgovskega talenta tiči v nas. Ako bi bili večji slov. trgovci merodajni naši politiki, ako bi imeli kaj več na-šineev tehnikov, ki bi se bolje brigali za gospodarstvo na Slovenskem, bili bi že zdavna napoteni na Trst, na morje. Ne razumevam, da niso naši politiki uvaževali velikanskega pomena morja in glavnega torišča na njem, — Trsta. Kaj so mesta Celovec. Maribor, Celje, Ljubljana proti Trstu! V enem dnevu je v Trst ll več prometa, kakor v vseh navedenih mestih na kopnem ves teden. 1)1 vsa Kranjska je gravitirala v prejšnjih časih tja, tja izvažala svoje pridelke. Koliko jih še danes! In kompaktno vkup živeči Slovenci, Hrvati, avstrijski Srbi, ob tem važnem adrijanskem morju, — veliko milijonov nas je, — še nismo prišli do tega, da bi ob tem morju v Trstu vi deli našo trgovinsko prometno metropolo, metropolo za vse trgovske in telmičiie šole. V sedanjosti posebno, ko sta tehnik in trgovec voditelja gospodarstva Kaj ti Štajerci, Korošci; tu doli ti Krašovci so važni, ti nam morejo, če je le mogoče priboriti važne morje in njega veliki trgovski emporij — Trst! Seveda, duhovnik in advokat ne vidita važnosti Primorske za Slovence, za ves slovenski jug. Katoliški duhovnik je pokazal po svojih nemških in laških patriarhih v Ogleju — (samo eden je bil Slovan in je vladal le eno leto) — da ni za to, da bi bil ustvarjal kako veliko slovansko skupino in celo ne modernega gospodarstva v kakem okraju. Veliki mogotci, oglejski patriarhi tega niso zmogli. Pri nastopa kapitalističnega gospodarstva v 16 stoletju so šli ti možje rakom žvižgat. Mesto Oglej, ki je pod Rimljani brojilo 600.000 do 800.000 prebivalcev, šteje danes 1100. Tržič-Monfaleone, dve uri hoda od Ogleja je danes v laških rokah veliko mesto proti nekdaj slavnemu sedežu mogočnih, bogatih patriarhov, kate rili oblast se je raztezala čez vse Primorsko, Istro in do Drave proti severu čez slovenske kraje. Ako bo Trst popolnoma izgubljen južnemu Slovanstvu v narodnostnem oziru in to bo, če Lahi dobe svojo laško univerzo v Trstu, potem adi jo Gotica in kar je boljše slov. zemlje tam okolo! In kaj potem dru go Piimorsko, Istra! Že danes so Lahi v teh krajih tako močni, da la škim d i jakom na dunajski univerzi, ki so z revolverji nastopali, javno svoje simpatije javljajo, denar po- šiljajo. Deželni glavar, občinski za-stopi se brigajo za nje. Ta nastop laških dijakov na Dunaju in glasovi Lahov doma kažejo primorsko Istro ze prece jejo protesti proti ravnanju, ki bi kak las skrivilo laškemu avstr. študentu. Garibaldijeva himna oznanja patriotizem naših Lahov. Ali je že Slovenstvo, Hrvatstvo popolnoma parter v teh obmorskih krajih! O tem, ako naj zahtevamo Slovenci slovensko univerzo v Ljubljani, nismo Slovenci edini. Je dosti Slovencev, ki ne vidijo dosti koristi iz nje za vse Slovenstvo. Ljubljana bi pridobila, ali bog zna, ako kaj po-rabnega drugo Slovenstvo. Premajhni smo. Ako bo laška univerza v Trstu, ali v Gorici, bo polovica slovenskega dijaštva tam. Ali poglejmo vprašanje univerze iz stališča, da je v Trstu univerza za južne Slovane in Lahe in nemara pod eno streho! — Streljali se bodo, ubijali se bodo dijaki! — Naj se, dostikrat se ne bodo, se bodo že naveličali sedeti v ječah — in pride čas, ko bo to vse prav tiho postalo. — Ako si slikam slovansko in laško univerzo v Trstu in zraven tehniko, višjo trgovsko šolo, potem ne vem, kaj bi bilo lepšega! — Slovenska kmetija, kakor na Danskem v proizvajalnih zadrugah; — zadružne mlekarne združene z zadružnimi mesnicami, zadružna prodaja kuretnine in jajc, ter zadruge za pripravljanje sadja za trgovino in zadruge za trgovino s sadjem. Hrvaška kmetija ravno tako. V Dalmaciji zadruga za pridelan je in prodajo južnega sadja, raznega sočivja. Vmes na kmetiji tovarne, industrije. Glavna stvar, premog je v deželah, slapovi tudi. Koliko konjskih moči, oziroma volt je na primer v plitviških jezerih! Rajni Siemens je pri slapu Niagara v Ameriki dolgo zamišljen stal in vprašal, koliko volt je v tej vodni moči. Danes so ob tem slapov-ju velike industrije daleč na okolo, ki milijone dobro redijo. In sever in jug — snežene planine in gorka gnezda pozimi so na tej danes še nekaj naši zemlji. In naša mladež ni najne-umnejša v Avstriji. Rajni Neu-mann, profesor statistike na Dunaju, je Jugoslovane močno hvalil, rekel je, da, dasi jim ni nemščina materni jezik, delajo izpite tako dobro, kakor Nemci. In južni Slovan rojen mornar. In poglejte trgovino po morju, kako bi ta dobro služila kmetiji in industriji v jugoslovanskih krajih. Izpelujte dalje in na drobno to sliko. Opustimo Slovenci vendar za nekaj časa ideologijo; ž njo ne poženemo psa od tople peči; glejmo prav praktično, glejmo kot delavci, kot gospodarji po našem svetu in tedaj se nam Trst in njegovo morje predočuje kot nekaj velikanskega in stavili bodemo le na to karto vse naše premoženje. Izgubiti ne moremo dosti, pridobiti vse, in če to stavo izgubimo, vse drugo itak ni dosti vredno. Goriška brda, istrski kras na kopnem, dalje kar je zemlje na levi strani južne železnice na Kranjskem, bomo resili, če še tako naprej pojemo: lepa naša domovina, ali drugo bo šlo. Ako smo v Trstu ob morju močni, postanemo orjaki tudi napram gornjemu Štajercu in še potem pridobimo one slovenske kraje Koroške, ki so imeli v srednjem ve-k u UUoiUiiHU.. Ugiivhiko ZVfiZfcJz^figle-jem. Trstom, morjem. »Jeder wir-kliehen Macht ihr Recht« - je grenka resnica. Laška kultura ni majhna. Lahi gojijo v Italiji moderno gospodar stvo. kakor Nemci v rajhu. Lah je rojen tehnik, umetnik. Lah je varč- ljiv, pa priden, ko mravlja. Več se bodemo južni Slovani naučili od Lahov, kakor od avstrijskih Nemcev. Kar imajo slov. omikanci večje omi-fcl^iniajo jo iz kulture Nemcev iz rajha, ne od avstrijskih Nemcev; ti morajo sami pri tem stricu na up jemati. Ali ako še s to kulturo spajamo laško, — lepo bi bilo. Naš slov. dijalekt se bi umaknil na slovanski univerzi v Trstu hrvaščini; — nič zato, prej ga opustimo, boljše bode za nas. Morda bodo streli laških dijakov na dunajski univerzi zbudili čislaj tanske Hrvate, da se pobrigajo za Trst in adrijansko morje. Slov. poslanci — kaj gonite tisto majhno zakotno politiko, tisto streženje milo-darov, tisto večno moledovanje; stopite na višje stališče in vrzite vprašanje slovenske univerze zraven laške pod isto streho v Trstu v parlament, delajte za uresničenje njegovo z vsemi sredstvi, makar ukradete to univerzo, ali obljubite, da se nobenemu Nemcu ne pobijejo več šipe v naših krajih. »Vsa Avstrija in moči vse države se morajo vreči na Lahe, ko bi nam hoteli vzeti Trst in morje,« je pisal nemški profesor. Ali I^ah nam je Že vzel in vzel lepe kraje. Ali ves Lah nam ne more vzeti morja in Trsta, ako je slovanski • živelj tam čvrst, ker laški ne more in ne bo hotel potem priti pod Italijo, ko bo imel veliki, plodoviti slovanski jug na razpolaganje za svoje delo, svoje pridobivljanje, ko bo lahko s slovanskim rojakom lepo živel na teh tleh. Ali slišite nemški profesorji: eviva Italia vpiti, peti Garibaldije-vo himno, ali vidite, kako se zgražajo Lahi v Italiji, da so zaprli laške študente na Dunaju! Lahko zgrabita zopet dva močna prijatelja našo Avstrijo, kakor sta jo že in hudo tepen Lah je nesel toliko vrečo zlata dnniu in če bi zopet prišlo tako, bi vzel to naše ljubko, to naše bogato adrijansko morje in Trst, ki nas je stal toliko davčnih grošev — in dalje doli — Lah ima dober apetit! Slovanski poslanci, poslušajte: avstrijski Nemci so glede laške univerze na strani Lahov. _ Dr. Slane. Obrtne zadruge u Ljubljani. Pri skupnem posvetovanju obrtnih zadrug v Ljubljani, ki se je vi-šilo pred kratkim in katerega so se udeležili zastopniki skoraj vseh zadrug, se je enoglasno sklenilo, da bodo odslej vsak nemški dopis zavrni!i in zahtevali, da obrtna oblastva z zadrugami slovensko uradu je jo. V ta namen se je sprejela obširna resolucija na trgovsko ministrstvo, na ministrstvo za javna dela in pa na c. kr. deželno vlado. Za izvršitev tega sklepa pooblastilo se je »Deželno zvezo kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani«, ki te dni razpošilja obrtnim zadrugam resolucijo v podpis. Prav je tako, da se tudi enkrat naši obrtniki zavedajo svojih pravic in treba jim je le vztrajati, kajti prepričani smo, da višja obrtna oblastva. zlasti pa naša c. kr. deželna vlada ne bode nič kaj upoštevala upravičeno zahtevo slovenskih obrtnikov, in da bode še nadalje vsako slovensko vloge nemško rešila. Poživljamo torej načelnike slovenskih zadrug, da SC držijo svojega sklepa in vsak nemško napisani dopis višjih obrtnih oblasti zavrnejo. Resolucija se glasi: Na postavi novega obrtnega zakona z dne 5. februarja 1907 (drž. zak. št. 26), s katerim se izpreniinja in dopolnuje obrtni red, se imajo ustanavljati v Ljubljani, kakor tudi po deželi čim več obrtno-strokovnih oziroma kolektivnih zadrug. Število takih zadrug se je v teku enega leta na Kranjskem že precej pomnožilo in je upati, da se jih bode v doglednem Času še veliko več ustanovilo. Tem zadrugam se pa dela od strani višjih obrtnih oblasti velika krivica s tem, da se jim pošilja razne razpise in pa rešitve v nemškem jeziku, katerega pa zadružni člani, zlasti na deželi, ne razumejo. Takih razpisov je bilo v drugi polovici lanskega leta in v prvi polovici t. L, ko se je šlo za izvršitev nekaterih novih določil obrtnega reda, zlasti za izvršitev § 104. b), c) in d) obrtnega reda, nad 12 in nekateri so bili prav obširni in važni. Posebno važen in obširen je bil razpis, s katerim se je urejalo poslovanje zadružnih načel-Stev v zadevi preskušenj. Razpise izdaja c. kr. trgovsko ministrstvo na deželna oblastva na Kranjskem, na c. kr. deželno vlado v Ljubljani, z naročilom, da obvesti podrejena obrtna oblastva, to je mesmi magistrat ljubljanski in okrajna glavarstva. Deželna vladu navadno obvesti ta oblastva po prepisu ministrskega razpisa z naročilom, da magistrat. Oziroma okrajna glavarstva obveste in pouče zadruge. Kakor ze rečeno, prihajajo vsi taki razpisi na podrejena oblastva v nemškem jeziku. La si ta oblastva delo okrajšajo, obveščajo zadruge navadno tudi s prepisom dotienega razghisa. Kadar pa zadruga nemško pisanega razglasa ali kake druge vloge ne razume in vsled tega neče sprejeti, treba je seveda oskrbeti prestavo na slovenščino. Prestavljanje povzroča mnogo truda in vzame veliko dragega časa. Pa to naj bi še bilo. Toda prest a vi janje nemških razglasov, dopisov in rešitev raznih vlog višjih oblastev po nižjih oblastvih je mnogokrat popolnoma nedostatno in poinotno in tako prestavljeni razglas je nerazumljiv in se ž njim doseže ravno nasprotno, kar so hotele višje obrtne oblasti z njim doseči. Celo Slovencu, ki je vešč slovenskega jezika v bdse-di in pisavi, dela prestavljanje stikrat velike težave. Kako bi naj potem oskrbel umljivo prestavo uradnik nemške narodnosti, ki je slovenščine le za silo zmožen? In *n-kih uradnikov je največ pri okrajnih glavarstvih na Kranjskem. Da prihaja iz rok takega uradnika prestava, katere ne more u meti ž"vn duša, je naravno. Treba je zategadelj vsak nerazumljiv razpis in dopis odločno zavrniti, ter zahtevati od višjih oblastev, da izdajajo svoje razpise, ki so namenjeni obrtnim zadrugam kranjskim v slovenskem jeziku, ako nimajo v ministrstvih in pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani slovenščine popolnoma zmožnih uradnikov, naj jih nastavijo. Zahteva, da naj višja obrtna oblastva izdajajo razpise itd. v slovenskem jeziku, je pa opravičena še iz drugih vzrokov. Nihče ne pogodi smisla kakega razpisa, kadar ga prestavlja na drug jezik, tako dobro, kakor tisti, ki ga je izdal. Smisel svojih razpisov bodo torej v c. kr. trgovinskem ministrstvu, v ministrstvu za javna dela in pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani najbolje pogoditi in jako važna je ravno smisel razpisov. Slovenske obrtne zadruge !>• do pa odslej vsak nemški dopis odločno zavrnile. Vsled tega podpisane za- (Dalje v prilogi.) lično turško orožje in bojne trofeje. Silno visok, plečat star mož, z dolgimi, sivimi brki -— resnično hero-jična prikazen — kateremu se na prvi pogled vidi, da je vajen boja; njegove modre, mirne oči pa ti takoj pričajo o mehki slovanski duši. Pri kavi mi je pripovedoval ta veliki junak o svojih v dikih triuni-fih na Carevem lazu, kjer se je boril ob strani kneza Nikole proti Turkom. Pripovedoval je vse brez baha-vosti, skromno, a z zavestjo, da je storil samo svojo dolžnost. Potem sva šla v njegovo orožarno, kjer mi je pokazal poleg raznega, v mnogih bitkah že rabljenega orožja tudi skrinjico s čudno, grozno presenetljivo vsebino. V njej so bile namreč v čili me zavite, že docela posušene odsekane turške glave. To m bile. glave odličnih Turkov, ki jih je bil Plamenac lastnoročno posekal v bitki na Carevem lazu. V tej bitki je vojvoda Plamenac rešil knezu Nikoli življenje, zaletevši se s handžarom med zobmi in vsaki roki držeč samokres, med Turke. Sovražniki so se ga prestrašili in pobegnili. Knez Nikola mu je bil za to rešitev hvaležen vse življenje. Par dni potem je odpotovala naša družba v Kotor. Odnesli smo seboj najugodnejše spomine na vrlega kneza in kneževsko rodbino. Ateni je bil knez podaril krasno črno- gorsko obleko, v kateri sftffi bil igral »Ivan bega« v njegovi »Balkanski carici«. _ Ha rodnih tleh. Povest; spisal Fr. Ran t. (Dalje.) VI. Na dan svoje poroke se je Anica vzbudila že na vse zgodaj. Stekla je bosonoga k oknu in dvignila zastor. Hotela je videti, če bo lep dan. Solnce se je šele dvigalo izza dalnjih gora, a že se je prvi svit razlival po topolski dolini. Anica se je ozrla po tej, njenemu srcu tako ljubi dolini, kakor bi si jo hotela še enkrat prav dobro utisniti v spomin. Gledala je dolgo skozi okno, srkala jesenski duh in z radostjo v duši mislila na svojo srečo. Zaupala je življenju in trdno verjela v srečo in v ljubezen. Poroka je bila določena na dopoldne. Prišla je Pavla hi je Anici pomagala obleči belo krilo neveste. Vsa bleda razburjenja in pričakovanja se je ogledovala v zrcalu, med tem ko ji je Pavla natikala dolgi beli pajčolan. V sobi je vse dehtelo šopkov in cvetlic. Ko je bila Anica j>opolno-ma gotova s toaleto in pripravljena za odhod, se je z okna š<^ enkrat czr-la na domači vrt in na vso pokrajino. Z enim pogledom je vse objela, a srce ji je zadrhtelo v neumljivi plahosti, ko je na obzorju zagledala nekaj temnih oblakov .ki jih je bil pri-podil zapadni veter. »Cas je,« se je oglasila Pavla, »pojdi Anica.« Pogledali sta si v oči in se poljubili. »Srečna bodi, moja Anica,« ji je šepetaje rekla Pavla. »Vso srečo ti želim, kar je more dati svet.« Anica ni mogla odgovoriti, tako je bila gin jena. V veliki sobi so bili že zbrani vsi povabljenci. Vrbovec je bil nemiren in je izgledal,kakor bi se bil v kratkih tednih postaral za nekaj let. Zdaj in zdaj je od strani motril svojega bodočega zeta, a oblak z njegovega čela ni izginil. Sredi povabljenih gospodov je stal ženin dr. Stanko Brnot. Držal se je ponosno in samozavestno in se živahno pogovarjal s svojimi znanci o vtiskih, ki jih je nanj napravila otvoritvena seja državnega zbora. Košan ni maral poslušati teh političnih ugibanj in razmotrivanj in je svojo pozornost posvetil gospe Vr-hovčevi, ki se je kar topila sreče in zadoščenja, da se njena hči poroči z dr. Brnotoni. Poleg nekaterih drugih dam J6 bila navzoča tudi gospa Petteg. Njena krasna nova toaleta je vzbujala med ženstvom mnogo za\ letnega občudovanja. Proti svoji navadi pa >«' ni zmenila za to, se ni mogla /meniti, ker je bila vsa razburjena, dasi J6 to z veliko eneržijo prikrivala. Brnot je stal tako, da jo je imel vedno pred očmi in ogledoval jo je z nekim zadovoljstvom, kakor bi bil na njej razkril novih, doslej mu neznanih lepot. Marko je zapazil to ogledovanje, uganil je te cinične poglede in razljutili so ga tako, da se je moral obrniti stran, boječ se, da bi se sicef ne mogel premagovati. Njegov enj je izviral iz poštenega srca, Izvede* je bil namreč za razmerje med &*• Brnotoni in med gospo pl. Pettef-Povedali so mu to različui ljudje dolgo ni hotel verjeti, saj mu je bila znano, da naredi ljudska govorica vsakega komarja lahko slona, afaaa je, da sta dr. Brnot in gospa lnen\' Petteg pač izdatno koketirala n»tH' seboj, a da se kaj več ni zgodilo. lfl koketiranja z mlado, lepo in elegantno gospo pač ni zameriti mlatit* mu samskemu možu,ki živi v male* mestu. Toda na dan volitve je bil Mar ko nekaj zapazil, kar m je vcepil prepričanje, da sta imela tir. Brno in gospa pl. Petteg prav resno lju druge apelujejo na e. kr. trgovsko ministrstvo, na c. kr. ministrstvo za iavna dela in pa na e. kr. deželno vlado v Ljubljani, da z ozirom na to, ja so v Ljubljani in na Kranjskem sploh, vse obrtne zadruge slovenske in da je njih uradovanje izključno slovensko, da vse razpise itd., ki se tičejo obrtnih zadrug na Kranjskem, izdajajo izključno samo v slo^eu->kem jeziku, da se s tem dožene namenjeni smoter. Državni zbor. Dunaj, 4. decembra. Današnja seja se je pričela in končala z viharjem, in sicer zaradi nezaslišane sirovosti, ki se je zgodila poslancu Klofaču v dunajski mestni kleti. Vsi peški poslanci so se postavili na pravilno stališče, da je bil s tem užaljen češki narod. Predsednik dr. ^eiskirchner pa je izjavil, da to zbornice nič ne briga, ker demonstracija ni bila proti češkemu narodu, temuč proti Klofačevi osebi. Ta izjava koncem seje je iznova izzvala nepopisen vihar. Nemirno je bilo tuji med skrajno arogantnim, obrekljivim in neslanim govorom vsenem-kega poslanca Malika. Smešiti in obrekovati je skušal vplivne slovenske poslance, posebno dr. P 1 o j a in Hribarja ter govoril po svoje o dogodkih v Ptuju in Ljubljani. Ko je povedal, da je bil v Ptuju priča dogodkom, zaklical mu je poslanec ir. Korošec: »Voditelj!« Malik: »Tudi voditelj, ker ne ostajam boječe ladej, kadar je treba zgrabiti.« (Ali je slišal državni pravdnik!) Ko je govornik le predebelo lagal in obre-koval, zaklical mn je poslanec dr. Benkovič: »To je laž!« Obenem hotel planiti na obrekovalca, a sta ga zadržala poslanca Stolzl in Korošec. — Koncem seje je interpeliral poslanec dr. Benkovič justičnega ministra zaradi samovoljnosti okrajnega sodnika glede uradovanja. Jutri bo zopet seja. Nagla sodba v Pragi. Praga, 4. decembra. »HI as zaroda« poroča, da se nagla sodba odpravi že prihodnji ponedeljek, toda policijska odredba zaradi barv in makov ostane še nadalje v veljavi. Praški dogodki v nemškem državnem zboru. Berolin, 4. decembra. Za nemške politike ne velja načelo, da . ni smeti umešavati v zadeve tuje Idržave. Pri proračunski debati, ki se paene jutri v nemškem državnem poru, bo več govornikov spravilo na pzgovor praške dogodke. Glavno fcesedo v tej stvari bo imel princ pckonaich-Carolath. j „Velkosrbska propa-| ganda." Sarajevo, 4. decembra. Se-Idaj se je zanesla gonja proti Srbom ludi v Bosno- V Rogatici so zaprli bi Srbe, ki jih dolže veleizdaje. Tu-fci v Maglaju so zaprli dva ugledna ISrba, Ilica in Pejovića. Posebno zasledujejo srbske učitelje, ker jih dolje, da uče v šolah, da pripada Bosna b Srbiji in da je njihov kralj Peter. Dogodki na Balkanu. I leski socialni demokratje proti j vojni. I Praga, 4. decembra. »Pravo lidu« napoveduje veliko manifesta- fcjsko zborovanje proti trrozeči vojni. pa shodu bodeta govorila poslanca f emec in dr. S o u k o p. Krvavi spopad na hercegovsko-črno- | gorski meji. I Budimpešta, 4. decembra. padžarski časopisi zdržujejo vkljub »radnim dementijem vest, da je bil I lensko razmerje. Ko se je namreč taiot poslovil od Marka in odšel pro-& svojemu domu, je Marko gledal za •jim in videl, da je čez trg prihitela !pregrinjačo gospa in hotela za Br-totom v hišo, kjer je stanoval. Brnot je bil prej zaklenil vrata in gospa ni kgla v hišo. Marko je z očmi sledil H gospe, ko se je vračala čez trg in strahom je uganil, da je to bila go-pa pl. Petteg. Ko je potem videl, da [dotična gospa vstopila v hišo, kjer [ stanoval okrajni komisar Petteg, [ izginil še zadnji njegov dvom. Kar je bil ta večer videl, tega f povedal nikomur, niti Brnotu ni psar omenil. Sodil je, da Brnot flaše ni pustil gospe Petteg za sabo [bišo, da je to storil, zavedajoč se h$h dolžnosti napram Anici — in Nobro mu je to zapisal in v svojem N ga je prosil odpuščanja, da jo H o njem slabše mnenje, nego je ftem zasluži. S takim dobrim mnenjem o Br-P je prišel Marko na svatbo in za-I Je bil toliko večji njegov gnev, ki hastal, ko je videl cinične, pohlepih Poglede, ki jih je Brnot pasel na pe pl. Petteg. I. »Kanalja,« je rekel Marko sam I sebi, ko je Brnotu pokazal hrbet, plo na dan svoje poroke že vara pred nekaterimi dnevi blizu Bileka spopad med vojaško patruljo in črnogorskimi vstaši. Vojaki so vstaše sicer prepodili, a na bojišču je obležal nadporočnik Kreitner mrtev, trije vojaki pa težko ranjeni. Nadporočnik Kreitner je napravil nedavno postni in brzojavni izpit ter je hotel dati slovo vojaški službi. Angleži in bojkot na Turškem. Carigrad, 4. decembra. Turki politični krogi imenujejo Angleže za glavne provzročitelje bojkota proti avstro-ogrskemu blagu. Najnovejši turški poziv pozdravlja, da so angleške tvrdke pristopile k bojkot-nemu sindikatu. Pošiljate v nemškega cesarja zapadla bojkotu. Carigrad, 4. decembra. Pri prihodu avstrijskega parnika v Jafo so z drugimi poštnimi vrečami vrgli v morje tudi dva zavoja, v katerih je poslal nemški cesar božično darilo nemškemu hospitalu v Jeruzalem. Nemčija baje zahteva od turške vlade 150.000 mark odškodnine. Italijanski parlament o Balkanu. Rim, 4. decembra. Poslanec Santini je zagovarjal politiko ministra Tittonija ter izjavil, da bi se Italija ne bila mogla zoperstaviti aneksiji Bosne in Hercegovine. Poslanec Fortis je izjavil, da ne more odobravati balkanske politike av-stro-ogrske vlade .Avstro-Ogrska ni imela pravice do aneksije Bosne. Aneksija pomeni dejansko kršitev berolinske pogodbe. V tem, da je Avstro-Ogrska izpraznila Sandžak ne vidi nobene kompenzacije, ker e tein še ni izključeno, da prikoraka Avstro-Ogrska v Solun. Avstrijskemu zasedenju Špice se mora napraviti konec, ker je sicer svoboda Bara iluzorna Aneksija Bosne in Hercegovine je napravila položaj Avstro-Ogr-ske na Jadranskem morju mnogo močnejšega ter olajšuje izvršitev eventualnega programa, da se namreč prepreči ustanovitev velikosrb-ske države. Trozveza zahteva od Italije zvestobo, a to je vedno težje držati, posebno z ozirom na neizmerno oboroževanje Avstro - Ogrske. Zato zahteva italijanski parlament od vlade, naj izpopolni vojaško obrambo države v zadnji namen, da se ohrani mir. Kotor bombardiran? Zagreb, 4. decembra. Danes se je raznesla po Zagrebu vest, da je avstro-ogrska banka dobila od svoje podružnice v Kotoru brzojavno vest, da se Kotor od 9. ure bombardira. Na telefonsko vprašanje je odgovorilo vojno ministrstvo, da mu o tem ni ničesar znanega, da pa tudi ne more vesti dementirati. Dunaj, 4. decembra. Vodstvo avstro-ogrske banke odločno izjavlja, da ji ni ničesar znanega o bombardiranju Kotora. Tudi zagrebška filijalka ni ničesar takega razglasila. Vest se je porodila v Budimpešti. Fantazije o evropski vojni. Budimpešta, 4. decembra. »N. P. Journal« piše: »Ako se Rusija vmeša v balkanske zmešnjave ter zagrozi Avstriji z vojno, morala bi Nemčija opozoriti Rusijo, da mora v smislu zvezne pogodbe braniti av-stro-ogrsko monarhijo proti napadu Rusije. V tem slučaju bi se morala tudi Francija odločiti, ali pomaga Rusiji ali ne. V prvem slučaju bi bilo v nevarnosti 13 milijardno rusko posojilo. Ako pa bi Francija odrekla Rusiji pomoč, prišla bi republika v nevarnost. Vojna je le mogoča, ako jo hoče Francija. Francija mora sodelovati pri akciji, da Avstro-Ogr-sko prisili, da pride pred konferenco. Avstrija se mora opravičiti. London, 4. decembra. Kakor hitro minejo v Avstriji jubilejne bodočo svojo ženo s svojo metreso. Kaj bo šele pozneje.« V sobo je prišla Anica. S težkimi koraki je prestopila prag in kakor onemogla je padla svojemu očetu na prsi. »Papa, ljubi papa ...« »Moje ljubo dete. ..« Zgodilo se je, da je v tem trenot-ku prišel Brnot in se ustavil poleg Koeana. Ta se ni mogel premagati, tako ga je ganilo Aničino slovo od očeta; nagnil se je k Brnotu in mu rekel na uho: »Zapazil sem, da te še celo na dan tvoje poroke tvoja raetresa bolj zanima kakor tvoja nevesta. Vedi torej, jaz vem več kot je treba in še v tej uri povem Vrhovcu vse, če mi ne obljubiš, da je za vselej konec razmerju z gospo Petteg.« Brnot se je ustrašil. Naglo se je obrnil k Marku in videč njegov resni obraz, je videl, da se ne sme šaliti. »Kaj si neumen?« je rekel. »Mar je meni za to žensko. Dam ti svojo častno besedo, da sem jo za vselej odslovil. Prav ven sem jo vrgel, ko je prišla k meni.« Marko se je spomnil, da je Brnot na dan volitve gospe Petteg zaprl vrata pred nosom in je umolknil. (Dalje prihodnjič.) slavnosti, bodo Anglija, Francija in Rusija na Dunaju odločno zahtevale odgovora zaradi oboroževanja na srbski meji. Dopisi. Iz Ribnice. Pred nekoliko dnevi je bil v konfiscirani štev. »Slovenskega Naroda« objavljen kratek dopis iz Ribnice, o katerem sodimo, da je bolje, da se ga je usmilil državni pravdnik. V Ribnici smo imeli dose-daj prav prijetno družabno življenje, za katero nas je marsikdo zavidal. Delalo se je složno in storilo mnogo v narodnem oziru in za razne lokalne in občekoristne namene. Za družbo sv. Cirila in Metoda, katere glavna podpora so naše narodne dame, se je storilo toliko, kakor težko kje drugje na deželi. Ustanovil se je med drugim »Sokol« in »Ljudska knjižnica«, katera se prav lepo razvija. Zahtevajo se od nas velike žrtve, občuten naroden davek. Nabiralci in nabiralke narodnega davka so že itak trn v peti tistim, ki imajo trdo zapete žepe. Ako se bode pa že vsaka šala, katera se izreče v prijateljski družbi v gostilni obešala na veliki zvon" ter se iz nje kovala »ogorčenost«, se s tem ne bode pospeševalo društveno in družabno življenje, marveč odvračalo delavne in požrtvovalne osebe od neprijetnega in mnogokrat nehvaležnega dela za druge. Umevno je, da po dogodkih meseca septembra v Ljubljani Slovenci ne morejo priporočati Kosler-jevega piva, ako ima tudi dežela gmotno škodo od bojkota, velja to se v večji meri glede graskega in koroškega piva. Po krivicah, ki se nam gode, ni čuda, da načelo: »Svoji k svojim« čedalje bolj prodira med ljudstvom. Priznati se mora pa tudi, da je posebno v malih krajih večkrat težavno izvesti to načelo v vseh posledicah. Marsikateri trgovec, o čigar narodnosti ni dvomiti, še vedno dobiva blago tudi od nemških tvrdk, ker je težko čez noč prelomiti vse stare trgovske zveze. Pri trgovini ne odločuje samo narodnost, ampak tudi solidnost in cena blaga. Precej se je že spremenilo, pa se bode še, samo potrpeti je treba. Zanimivo je, da se gostilničar, pri katerem se pridno nabira za družbo sv. Cirila in Metoda in za ribniškega »Sokola« in kateri je izmed vseh ribniških gostilničarjev edini toliko pogumen, da je naročen na »Slovenski Narod«, napada ravno v tem listu. Rajše v »Domoljuba« ž njim! Stari in mladi ne moremo biti vsi enih misli. Kdor ima že 5 ali 6 križev na hrbtu, sodi drugače, kakor tisti, ki še ni doživel dveh križev ter še ni okusil, kaj je življenja boj. Mladeniški ogenj je koristen, dokler se more brzdati, sicer šviga čez plot. To vidimo posebno pri žalostnih dijaških izgredih v Pragi, na Dunaju in v Gradcu. Zaradi sitih in razposajenih nemških dijakov se je v Pragi proglasil preki sod, na Dunaju se je pa ustavil pouk ter se je zaprla dijaška kuhinja, pred katero mora na stotine drugih dijakov stradati. Tudi glede Bosne ne morejo tisti, ki so imeli pred 30 leti sami priliko opazovati, kako je turško gospodarstvo in kako daleč je pripravilo sicer lepo deželo, biti enih misli s tistimi, ki poznajo deželo samo iz Srbom in Turkom prijaznih listov. Rojaki! Znano je, kako težavno stališče imajo naši visokošolci v tujem mestu. Prezirani od prevzetnih in imo-vitejših nemških kolegov se morajo skoro od prvega do zadnjega boriti z velikimi težavami za svoj obstanek. »Podporno društvo za slovenske vi-sokosolce na Dunaju« lajša po svojih skromnih močeh to bedo, a storilo bi se lahko mnogo več, ako bi se ga rojaki v domovini spominjali češče in z izdatnejšimi prispevki. V zadnjih dneh je dosegel terorizem nemških nacionalcev, da se je zaprl dobrodelni zavod »mensa academica«, kjer obeduje in večerja večina naših akademikov za majhen denar. To je spravilo našo mladino v veliko stisko. Zahvaljuje* se slovenskemu občinstvu za doslej poslane prispevke za ubožne slovenske dijake, prosimo še naprej, da bi rojaki ne pozabili slovenskih sinov v najtežjem času, ko se pripravljajo za narodno delo. Odbor bode po najboljši vesti delil poslane podpore in slovensko občinstvo si je lahko v svesti, da mu bode zagotovljena naša in naše akademič-ne mladine hvaležnost. Darovi naj se blagovolijo pošiljati društvenemu blagajniku gosp. Ivanu L u z a r j u , višjemu reviden-tu juž. žel. v pok. na Dunaju III. Reisnerstr., 27. Za odbor »Podpornega društva za slovenske visokošolce« na Dunaju: Dr. A. Primožič s. r., t. č. predsednik. Dr. Fr. Vidic s. r., t. č. tajnik. Na zadnjem občnem zboru je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik: Dr. Anton Primožič, c. kr. vladni svetnik in deželni šolski nadzornik v ministrstvu za bogočastje in nauk; I. podpredsednik: Dr. Miroslav P1 o j , c. kr. dvorni svetnik, državni in deželni poslanec; II. podpredsednik: Dr. Ivo & u bel j, ces. in kr. dvorni tajnik v ministrstvu za zunanje stvari; I. blagajnik: Ivan L u -zar, višji revident juž. žel. v pok.; II. blagajnik: Dr. Milan Šker 1 j , c. kr. državnega pravdnika namestnik v ministrstvu za pravosodje; I. tajnik: Dr. Fran Vidic, c. kr. urednik drž. zak. v ministrstvu za notranje stvari; II. tajnik: Dr. Fran Skaberne, c. kr. ministrski podtajnik v ministrstvu za bogočastje in nauk; odborniki: Dr. Aleksander F a t u r , železniški komisar, dr. Stanko L a p a j n e , dvorni sodni svetnik na Dunaju, Ivan Tomaže-v i č , ravnatelj meščanske šole v pokoju. Opomba: Druge slovenske liste prosimo, da bi ponatisnili ta oklic. Jutri vsi na shod! Na jutrišnji shod, ki bo ob 10. dopoldne v veliki dvorani „Mestnega domau, poživljamo Slovence in Slovenke, da se ga udeleže v kar največjem številu. Poročalo se bo na njem o notranjem in zunanjem političnem položaja. Shod bodi manifestacija za slovensko vseučilišče v Ljubljani, izrazili pa bomo na njem tudi sočustvovanje našim bratom Cehom, ki vprav zadnje dni Čutijo krutosti nemške vlade. Tudi glede aneksije Bosne in Hercegovine bo govorilo. Shod bodi veličasten, zato se ga udeleži vsak, udor ču i slovensko In slova ns to! Dnevne vesti. V Ljubljini 5 decembra — Slovenskemu narodu! Nečuveni, od akademiških oblasti žalibog podpirani nastop nemško - nacionalnega dijaštva na dunajskem vseučilišču je prisilil zatvoritev »akade-miške mize« (Mensa academica), kjer je velik del našega dijaštva dobival svoj vsakdanji kruh, ter spravil veliko število naših dijakov na Dunaju v položaj velike bede. Mnogim manjka vsakdanjega kruha! Obračamo se torej na vsa čuteča nam sorodna srca v domovini in dru god s klicem: Pomagajte! Naj prispeva vsa kateri po svojih močeh, da se odpomore trenotni bedi našega dunajskega dijaštva. Podpisana »Narodna zveza« je v svrho te pomožne akcije izbrala poseben odbor, v katerem so poslanci: Ivanisevič, Korošec, Ploj in Žitnik. Vse darove sprejema odborov blagajnik dr. Ignacij Žitnik, poslanec, Dunaj, parlament. Rojaki in rojakinje! Pomagajte hitro, ker beda je nujna. Osramotili bi svoj narod, ko bi puščali stradati našo mladino,kateri so brezsrčni tujci zaprli vrata. Najlepšo narodno solidarnost pokažemo, ako vzajemno podpiramo svojo po krivici preganjano akademično mladino, v kateri je vtelešena bodočnost naroda! — Dunaj, 4. grudna 1908. — »Narodna zveza« v poslanski zbornici državnega zbora. — Dr. Vinko I v č e v i ć , načelnik. — Dr. Ivan Šusteršič, načelnik. — Izjava Nekaj mlajših gospodov, katerim ni všeč, da ima dr. Iv. Tavčar odločilno besedo pri našem listu, razširja po ljubljanskih kavarnah in gostilnah izmišljeno vest, da je načelnik »Narodne tiskarne« prepovedal pisati za bojkot. Pristavlja se še, kar je vrhunec neokusnosti, da je storil dr. Tavčar to na ljubo baronu Schwarzu, da bi si bil prislužil red za 2. december. Resnica pa je, in te resnice nam ni treba nikomur prikrivati, da je dr. Tavčar zahteval, da mora ponehati tista »konfis-kacijska številka«, katera je zadnji čas sistematično vsak teden izhajala in kateri se je videlo, da je bila pisana nalašč v namenu, da jo državni pravdnik zapleni. Gospodje, ki kriče, ne poznajo položaja! Državna oblast je lahko vsak hip pričela s subjektivnim preganjanjem, ona je bila v položaju, da je lepega dne pustila odpeljati celo osobje iz naše redakcije v preiskovalni zapor; za vse daljše pa bi se bilo lepo delegiralo porotno sodišče v Mariboru! Čemu naj bi se izpostavljali taki nevarnosti! Načelnik »Narodne tiskarne« bi moral imeti preklicano malo zavesti o svojih dolžnostih, če bi omenjene nevarnosti ne bil preprečil. »Konfiskacij-skih številk« torej več ne bo, v dru- gem pa se bo list urejal po dosedanjih načelih. Med te pa pripada tudi načelo, da je pri današnjih časih, ko se mora slovenski narod baviti za politično svojo eksistenco, tudi bojkot dopustno politično orožje. Mislimo, da bi bilo nepotrebno še kaj daljšega pojasniti! — Gasgeruch. Pripoveduje se sledeča pikantna pripovest! če je resnična, ne vemo, ali lahko bi bila resnična! Pri »Kranjski hranilnici«, ki že itak živi krvave dnove, imajo svojo notranjo krizo. Predsednik, gosp. Bamberg, je zanesljivo pričakoval, da bo dne 2. decembra padel nanj žarek cesarske milosti. Ker je padel ta žarek na direktorja, dr. Schoppla, ki je s svojim strogo nemško - nacionalnim vodstvom pripravil zavod na kraj propada, ni bilo upanje gospoda prezidenta tako neopravičeno. In vlada je hotela g. Bamberga debelo podčrtati! Ali vlada obrača, nemški nacionalčki, ki vodijo sedaj »Kranjsko nemško stranko«, pa obrnejo!! Gospod Bamberg ima veliko zaslugo, da je prišla plinarna v mestne roke. Če je bilo kaj pametnega, bil je pameten ta korak g. Bamberga! Dr. Eger mu pa tega odpustiti ne more, in zategadelj je bilo ljubljansko nemštvo soglasno proti odlikovanju gospoda Bamberga: Der Mann bat noch zu viel Gasgeruch in sich! Vlada se je vdala, in gospod Bamberg je klavrno propadel. Direktor je odlikovan, gospod prezident pa je propadel. Zategadelj je nastala ostra notranja kriza pri »Kranjski hranilnici«. Kaj bo iz tega? Kaj bo iz tega I To sam bog ve! Adi jo! — Bestijalnost. Iz Gradca se nam piše: Jurist Travner, sin sodnega svetnika v Ljubljani, je jako miroljuben mladenič. Pri demonstracijah niti udeležen ni bil. Pri strani je stal ter govoril z nemškim sošolcem. Kar pride mimo tista zverina, sin dr. Mahra (torej Krisperjeva žlahta! Opomba stavca.) ter ga brez vsakega povoda nahruli: »Sie gehoren nach Laibach!« Jako dovtipno mu je odgovoril g. Travner: »Und Sie nach Pettau!« Takoj ga je Mahr vsekal z debelo gorjačo po glavi, da se je revež onesvestil in da mu je počila čre-pinja v ozadju. Na tleh ležečega sta potem Mahr in Achtschin, sin banke-rotnega ljubljanskega ključarja, junaško pretepavala,in ta dva nemšku-tarska smrkavca bi bila poštenega slovenskega mladeniča zavratno ubila, da ni končno policija vmes posegla ter ga rešila pred nemškutar-sko bestialnostjo. Gospod Travner je težko ranjen: zadevo ima sedaj sodišče v rokah. Mi jo hočemo v svoji pozornosti obdržati, ker to je eno, da svojih sinov ne pustimo ubijati po pobu dr. Mahra, ki naj bi svojega sina raje dal med mesarje, nego ga je poslal na vseučilišče! Pripomba uredništva: Tudi mi te zadeve ne pustimo s pogleda. Končno bo ta sirovina privandrala na Kranjsko ter bo hotela imeti mastno službo med Slovenci. Gospod baron Schwarz ga bi brez dvojbe z veseljem sprejel. Pa ne bo šlo! — Likvidacija! Vladarji Kranjske hranilnice, če so imeli kaj razsodnosti, so morali že davno slutiti, da mora priti nevihta, katera se sedaj razliva na nje. Kakor hitro sti se zbližali glavni slovenski stranki, moralo je priti tako, kakor je prišlo! Stvar gre neprestano naprej kakor kolo, katero se je spustilo po bregu. V očigled temu, da je vodstvo »Kranjske hranilnice«, posebno za časa sedanjega direktorija, slovenski narod ignoriralo, ga v nič devalo, za-sramovalo in zaničevalo, morala je ta arogantna gospoda pričakovati, da Slovenci ne bodo prenašali, da bi se njihov denar trosil za šulferajn-ske šole, in da bi se tepli z biči, ki se režejo s slovenske kože! Čast slovenskega naroda zahteva, da pride slovenski denar iz nemške »Kranjske hranilnice«, in nam je čisto vse eno, če pride potem tudi v »Ljudsko posojilnico«! Naravno pa je, da se tako evolucije ne doženejo brez nevarnosti. Mogoče je, da se pri tem uničijo posamezne eksistence. Tu mislimo na uradnistvo »Kranjske hranilnice«, kakor tudi na posamezne dolžnike, kojim se bo glavnica odpovedala V tem ozim treba je hranilnici nekaj časa dati, da more izterjati svoje glavnice, ne da bi zagazili dolžniki v gospodarsko krizo. Gospodje pri »Kranjski hranilnici« naj se ponižno vdajo v svojo usodo, katera je neizogibna! Naj sklenejo likvidacijo, da rešijo, kar se da rešiti! To je naš dober svet, ki nam prihaja iz srca! Naj ga gospodje premislijo: če hočejo zabraniti katastrofo, jim drugega ne preostaja, nego pravočasna likvida cija! Pričakovati pa je, da se ta pametni svet ne bo upošteval,ker so pri »Kranjski hranilnici« izgubili glavo. Fmijemo si roke; s tem, kar smo svetovali, storili smo vse, da razpade trohljeni ta zavod, ne da bi se pripetila pri tem kaka nesreča. Ali pamet pridigovati Schopplovi kliki, je bilo vsikdar brezuspešno delo! — »Kranjska hranilnica« propada! Meseca avgusta, torej pred ljubljanskimi dogodki je i mol a »Kranjska hranilnica« še 67,041.348 kron vlog. Koncem meseca septem-bra je padlo stanje hranilnih vlog na 65,516.752 K, pretekli mesec november pa na 55,985.47.") K. Tokom mesecev oktober in november je, kakor »Kranjska hranilnim« v oficial-nem izvestju v današnji »Laibacher Zeitung« priznava, bila torej dvig-nena iz tega nemškega zavoda ogromna svota 12 milijonov. Dejansko je bilo seveda d\-igueno še veliko več denarja, a gospodje okrog »Kranjske hranilnice« razumejo to spretno prikriti. To prikrivanje o dejanskem položaju »Kranjske hranilnice« pa jim ne bo pomagalo, saj čivkajo že vrabci po strehah, da ta nemški zavod v slovenski deželi kranjski propada rapidno in nevz-držema. A pridejo za »Kranjsko hranilnico« še hujši časi. Povemo lahko, da se bodo v najkrajšem času jele dvigati tudi cerkvene vloge — in te znašajo milijone in milijone, takrat pa bo nastal »jok in škripanje z zobmi« v »Kranjski hranilnici«. — Z graškega vseučilišča. Iz Gradca se nam piše: Vseučilišče je danes še vedno zasedeno. Vrste nemških dijakov patrulirajo po akade-mičnih tleh z gorjačami, v katerih je zabito vse polno zarjavelih žebljev. Drugi imajo zopet kole, ali pa močno ojkovane palice, ki imajo do 20 cm dolge brušene osti, kljuke pa obite z ošpičenimi žeblji. Sicer se po teh viiaiijih znakih odločno ločijo od drugih dijakov, a vendar so si danes oskrbeli bele pentlje kot odznak. Bele pentlje — velikanski koli. Te znake ponujajo vsem dijakom. Kdor izjavi, da j«» Slovan in zavrne pentljo, ga s hrnscem in koli naŽeno iz univerze. Tako smo sedaj na a v s t r i j-ski univerzi izročeni na milost in nemilost nemških divjakov. Rektor ne gane prstov, da bi to tolpo, ki je naravnost sramotim za kulturno nči-lišče. odgnal z akademičnib tal in čuval vsaj telesno varnost drngorod-nih slušateljev. Kar so je včeraj /godilo »Taboru«, to se jo danes »Triglavu«. Včeraj so vrgli društvo »Ta-bor« na cesto, danes so pa odpovedali stanovanje »Triglavu«. Tako bodo v par dneh vsa slovanska akademič-na društva na cesti. Xa vseučilišču nimamo sploh nič pravic, še celo življenja nismo varni, sedaj so nam odvzeli še jedina pribežališča, kjer smo lahko protestirali proti nečuvenim dogodkom in se bodrili k vetrajnosti za boj za nase vseučilišče. V Gradcu nas meče z univerze rektor, nemško dijaštvo izvaja to z najsirovejšimi sredstvi, iz društvenih stanovanj nas pa postavljajo na cesto, ali se bo že ganila enkrat vlada in napravila konec tem neznosnim razmeram ? Ven s slovensko univerzo v Ljubljani, in mi bomo iz srca radi ugodili nemškim k lice ju po celem mestu: Die \Vindischen hi-naus! — Nemški burši v Gradcu so se pri zadnjih napadih na slovenske dijake pokazali v vsi svoji grinanski sirovosti. Prvenstvo gre vsekako M a h r u. Ta ima to že v krvi, izpopolnila pa ga je vzgoja njegovega očeta c. kr. deželnovladnega zdra\-uika dr. Mahra. Ostali ljubljanski karnijolci so pa tudi storili kar je bilo v njihovih močeh. Psovali so slovenske visokošolce z besedami, ki jih ni mogoče zapisati in jili napadali, kadar so imeli dovolj mori na svoji strani. Pozabiti pa tudi ni pristnih nemških sinov slovenskih staršev, K a p š a in L u s c h e r j a . ki sta letos absolvirala gimnazijo v Novem mestu. Čast komur gre. Tudi Kapš in Lnscher sta se izkazala, da je bilo kaj. — Slovenske tvrdke in drž. železnice. Železniška uprava zapostavlja Slovence in BO brani slovenskega uradovanju, kar le more. Kar je storil bivši železniški minister Der-schatta, da bi upravo drž. železnic spravil popolnoma v nemško - naci-jonalne roke in iz nje napravil mo gočno germanizacijsko sredstvo, se pri nas vse premalo uvažuje. Nikdar se ni noben slovenski poslanec oglasil zoper Derschatto, dasi tri bila občna narodna korist zahtevala; da bi bili šli vsi slovenski poslanci proti njemu v imjbre/iObzirnejši boj. Germanizacijsko namene železniške uprave pa še pospešujejo Slovenci sami s tem, da se v poslovanju s c. kr. državno železnico poslužujejo — nemščine. V Trstu itak zapostavljajo Slovence in pri vodstvu so Nemci v pretežni večini. To je mogoče samo vsled naše lastne udarnosti in narodne brezbrižnosti. Nemci Lahko zavzemajo ta mesta, ker so Slovenci v poslovanju z državno železnico večinoma poslužujejo nemščine, če i»i Se Slovenci tudi V poslovanju z drž. železnico posluževali dosledno samo svojega slovenskoga jezika, l>i ldlo j kmalu znatno bolje. — Cvsh vsega ne v odo V Idrijski »Slovencev« dopisnik pripoveduje svojim pristašem, da bodo morali . prihodnji občinski odborniki, če bo- « do tako ravnali, kakor njihovi prod- niki v zadevi občinskega društvenega poslopja, globoko seči v žep in plačati — čujte in strmite — pt 1200 do 1600 K. Napredni volilci — ostanite torej doma pri bližnjih ob •inskih volitvah, da ne bo treba trpeti tako ogromne škode od vas izvo Jjenim naprednim odbornikom. Zelo prijazni se torej idrijski klerikalci, da opozarjajo svoje politične na ^protnike na sle j>oslečinski odborniki kakor bodo tudi bodoei delali s prezidavanjem občinskega poslopja le v korist občine, nikdar njej v najmanjšo škodo. Škodoželjno klerikalno delovanje pač ne more dolgo trajati! — Pameten odgovor. Neko okrajno glavarstvo je ukazalo županu na deželi, da naj da nemudoma popraviti pomazane nemške napise na krajevnib tablah in sicer na občinske stroške. Zupan je glavarstvu kratko odgovoril, da tega ne bo storil, češ, da bodo nemški napisi ,pri sedaj vladajočem razpoloženju med ljudstvom takoj /.opet pomazani. To bi povzročilo občini nepotrebne nove stroške, a on kot župan je dolžan občino varovati vsakih nepotrebnih izdatkov. Ta odgovor je pomagal, župan ima sedaj mir pred jrlavar-st vom! — »Kranjska hranilnica« in nemška kavarna v Tržiču. V Tržiču, tem nemškem gnezdu, kjer živi poleg 200 priseljenih Nemcev nad 2000 Slovencev, ima kavarn; neka Slovenka. To tamkajšnjim Nemcem ni jk> volji, zato so sklenili v Tržiču otvoriti lastno nemško kavarno, seveda ne s svojim denarjem, marveč s pomočjo — »Kranjske hranilnice«. Dobili so za kavarnarja nekega Brandta. Ta bi moral nabaviti biljard za kavarno, toda mož nima pod palcem potrebnega drobiža. Kaj storiti? Tržiški Nemci so sicer premožni ljudje, b>da da bi si sami kupili biljard ali pa Brandtu posodili denar, tega bog ne zadeni! Obrnili so se raje na »Kranjsko hranilnico« in ta jim je velikodušno takoj priskočila na pomoč. Poslala je svojega uradnika C. nalašč v Tržič, da je kupil za nemško kavarno star biljard pri Lončarju. »Kranjska hranilnica«* je res vsestranska! Sedaj že kupuje stare biljarde menda zato, ker je sama tako podobna staremu, i/igranemu biljardu, ki ima že vse štiri noge nevarno polomljene. Po /,ivarno tiste, ki imajo na prodaj kak polomljen biljard, naj ga ponudijo v nakup "Kranjski hranilnici«! — Kranjska deželna vinarska zadruga Kranjska vinoreja nahaia se v krizi, katero vinogradniki tembolj čutijo, ker je vsled letošnje iz vanredne suše bilo le malo drugih pridelkov in je ostal vinski pridelek edina pomoč. Letošnji vinski pridelek je bil obilen in dober, vendar pa se ne da v denar spraviti sploh ne ali pa vsaj ne po cenah, ki bi odgo varjale pridelovalnim stroškom. Vsled tega vršila se ja v čttrtek, dne 3, decembra 1908 pri kranjskem deželnem odboru enketa v vinarskih er-devah, ki se je bavila s sledečimi točkami: 1. Vprašanje, kako bi se dalo povzdigniti razpečavanje doma čega vina ; 2. preosnova viničarskega in trgatvenega reda za Kranjsko. Enketa, katere se je udeležilo nad 20 odposlanoev i. s deželnega odbora, o, kr kmetijske dražbe, trgovske obrtne »bor niče, » Z veze slovenskih zadrug", „Zadružne zveze", obstoječih kranjskih vinarskih zadrug, posameznih vinorejskih okoličin — tem so se pridružili kranjski vinorej-ski vešcaki, državni klet ar s ki nadzornik g. Gombač, ravnatelj kmetijske Sole na (rrmu g. R oh rman in o. kr. vinarski nadzornik g. Skalioki — se je temeljito bavila z vzroki nastale krize. Med vzroki se ni naveda nad produkcij a, oziroma se je oelo dognale, da te d1, paČ pa se je po-vdarjalo, da tiče glavni vzroki krizi v kvaliteti in pa v tem, da naši vinogradniki niso organizirani, naša konkurenca je pa dobro organizirana in vas vsled tega lahko izpodriva; tudi se je na Kranjskem razširilo pitje piva itd., kar vse škodi domači vinoreji. Soglasno se je nato sklenilo, da se osnuje vinarska zadruga, katere okoliš se razteza na oelo Kranjsko. Izvolil se je takoj tudi pripravljalni odbor, obstoječ iz naslednjih gospodov: Deželni odbornik grof Barbo, kletarski nadzornik GombaČ, deželni odbornik dr. Lampe, predsednik tr govske in obrtne zbornice Lenarčič, deželni poslanec grof Margheri, odvetnik dr. Pegan, cesarski svetnik Pire, ravnatelj kmetijske šole Rohr- man, vodja „Zveče slovenskih zadrugi Rozman in c. kr. vinarski nadzornik Skalicki. Pri drugi točki dnevnega se je enketa izrekla proti preosnovi ozir. vpeljavi trgatvenega reda. Gori navedeni pripravljalni odbor se je zbral takoj popoldne v deželnem dvoren k seji iu se je posvetoval o snovanju vinarske zadruge. Sklenilo se je: Tvrdka zadruge se glasi: Kranjska deželna vinarska zadiuga v L ubijani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Okoliš zadruge obsega celo Kranjsko Namen zadruge je vnovče vanje kranjskih vin, skupna nabava produkcijskih potrebščin itd , zadruga bo imela v Ljubljani glavno založao klet Že zdaj opozarjamo posebno gostilničarje na to zadrugo, ki bode gotovo ne samo za vinogradnike, temveč sploh za naše gospodarstvo največjega pomena. Nemcem fe obu pa t L „Es ist wirklich sum vernveifeln!" stoka celjska „Deutsche Waoht", ko poroča, da so se v nemški tiskarni Levkam v Gradou tiskala vabila za slovensko naoijonalno slavnost (oajbrž za sadnjo veselico graške podružnice Ciril-Metodove družbe) in daje ta tiskarna pod vabilom v slovenščini natisaila besedilo: .Tisk in založba »Levkam" Gradec". Grosno! Se grozuejse je pa, da je tiskarna Kleinmayr iu Bamberg v Ljubljani na nemških plakatih za jubilejno slavnost ljublj. nemškega „Turu vereina" podpisana v slovenskem besedilu: „Ignaoij K 1 e i n m a y r & Bamberg L j ubijana. To se Še danes lahko bere na vseh oglih, kjer ima reklamne table P e t e r M a t e 1 i č, ki je ob -rokoval slovenske odvetnike, da »o mu odrekli pravno pomoč in ima za zastopnika dr. Ambrositscha in dr. K gerj a' »E* ist wirklioh zom Verzwei£eln !u — Javen shod ze slovensko vseučilišče bo v ponedeljak, 7. t m , ob 8. zvečer v celjskem »Narodnem domu*. — Nekaj za „nafto" socialno demokracijo. Od postanka jugoslovanske socialne demokracije smo navajeni večinoma le zabavljanja nad obstoječima slov. strankama, osobito pa seveda nad naprednjak! Da bi se delo preko te teke poglobilo, o tem ne vemo nič ali prav malo. Zakaj se sploh ta stranka imenuje njugoslovanska" ? Na jugu pušča teren popolnoma italijanskim socialnim demokratom, akoravno si vsakdo lahko na prste araČuni, da so avtohtonni delavoi Slovani, osobito Slovenci. „Kri ni voda", zato so si slovenski delavoi morali ustanoviti poleg »jugoslovanske" socialne demokracije svojo organizacijo, in ta — uspeva! Na severu je še slabše. Še oelo naši najhujši narodni nasprotniki priznavajo, da gre naša narodna meja nad Mariborom, da je torej celi slovenski Štajer jugoslovanski, a naša »jugoslovanska" sooialna demokracija ne ve o tem nič in noče nič vedeti. Ž njo ?e neha Jagdslovanstvo tik ob štajersko kranjski meji! Vsa mesta; vse trge, vse indusir*jalne kraje na Štajerskem m Koroškem prepušča svojim sodnikom, in vendar je to njen teren. Ali ni delavec v mestib in trgih na Spodnjem in v ogromnem Številu tudi na Srednjem in Gornje -štajerskem slovenskega pokolenja?! Gospodj* pri »Rdečem praporja" : hio Rhodus, hic salta! Pokažite, da ste res boritelji za slovenskega delavca. Pokažite, da vaše dalo ni samo destruktivno, ni samo negacija dela na prednjakov tukai, ampak da se ne strašite dela v lastnem delokrogu. Ravno letos je spet zamujena za vas lepa prilika: v četrti ali splošni ku rij i sta v mestih in trgih d?a mandata. Jih spet prepuščate Gradou ? Zato naš odkrit nasvet: predstavite se Reseia in dr. Sohaoherlu v Gradou in prezentirajte jima zahtevo, da se tudi za Štajersko uveljavi brnaki na-oijonalitetni program, da nam ne bo ravno sooialna demokracija najbolj naših delavskih slojev narodno o d tu j evala, p o nem če vala Ce priznate tudi vi gg. sooialnodemokratski voditelji jugoslovanske sooialnodemokratske sekcije socialno demokratski nacijona-litetni program, boste storili svojo dolžnost in lahko vas zagotovimo, da bo vaše delo uspešno, obenem pa boste res pokazali, da ste res tudi narodnjaki! Socialna demokracija nima kaj zgubiti, ako prepusti na Spodje Štajerskem tla vam, mi Slovenci kot narod pa pridobimo veliko in z nami primeroma največ vi sami. Torej! Štajerski Slovenec — Bako bi se dala slovenska kralevna imena lepo ln točno po • ne m čl ti? Zadnji Čas si naši onoialni in neonoialni pomenčovalci strašno belijo glave, kako bi ponemčili naša slovenska krajevna imena. No, mi smo bili še vedno vljudni na zgoraj in zato gremo tej gospodi rade volje na roko. Da jim ne bode treba o tem problemu preveč razglabljati, jim s tem dajemo na razpolaganje sledeči seznamek že ponemčenih krajevnih imen z zagotovilom, da se ne bodemo prav nič upirali, Če jih uradno uvedejo. Za ta slučaj si bodemo izprosili edino le to dovoljenje, da potem ta uradno sprejeta imena tudi objavimo kulturnemu svetu zunaj avstrijskih meja. Evo seznamka ponemčenih krajevnih imen: Cerknica pri Rakeku = Krepierdoif b*u Krebs lein. — Dob pri Viru = E ohe bei der Quelle. — Polžnik nad Litijo (Letijo) = Sohneekendorf ober Piie-gen (ali tudi Laufao). — Mirna peč = Ruhiger OžVn. — Z al je = Beleidi-gungsort — Ribnica = FiSchwasser. — Cerklje ša Zarteldorf. — Vransko = Ki&hw nkel. — Bled = Beiohe. — Mošnje pri Radovljici = B utlern bei Gercwangen. — Črnomelj (Črno melj) = Sohwarzmahl. — Metlika = Besen-stadt — Vodioe = Wa*serlein. — •Hrastnik = KraVzendorf — Ježioa = Knoppern. — Slavina pri Prestranku = Ruhmdorf bei Abseitsort. — S!ap pri Vipavi (Vi-pa Vi) = Was3erfall bei Ihr aber, Ihr. — Dobrniče = Gut-nioht8. — Trebnje = Putzd<>rf. — Krško = Taufort — Sora = Deioh« xel. — Sorioa = Deiohselohen. — Je senioe = Herbstlingen. — Zagorje = Naohweh. — Dol = Hinunter. — Janj če = Lam pelin gen. — Gjrje = Weh. — Šmarna gora = Sobmarrn-berg — Konjice = Pf-rdlingen/ — Vojnik nad Celjem = Katnpfer ober Gansessioh. — Velenje = Befehlingen. — Rogatec = Horuingen, Hornau. — Zavrije = Verweiflingan. — Kostanjevica = Kastamen • VorhOlle. — Ptuj =5 Fremdlingen. — Žalezna kaplja = Eisentropiiein. — Cejoveo = Gctnz sohafern. — Velikoveo = Vielsohafe. — Slovenji gradeč = Ruhinlioh Scb^osschen. — Slovenska B strica = Rubmlioh Kiaringen. — Prežganie==: Vorschoapslern. — Kopanje = Grab-lern, Baden. — Račje selo = Eaten-weiler. — Trst — Schilf — Šc Vid = HI. Sioht — Vrhnika = Gipfelin gen. — Lož = Leiohter. Ta seznamek ponemČenk, ki tudi nam prav zelo ugaja, smo posneli iz nBrencljau ki ga je sestavil že 1. 1878, ko niti iz daleka ni mogel slutiti, da se bodo Slovencem Čez dobrih 30 let rodili Jama == noroi. — Slovenskim lovcem I Kakor že predvčerajšnjim nszaanjeno, se bodo od ponedeljka, 7. t. m., dalje pri okrajnem glavarstvu v Kamniku dražbah* nekateri lovi, ki smo jih navedli v četrtek. Opomniti moramo, da ob5 nski lovi Dolsko (!), Šmartno, Radomlje in Trojana ne pridejo na dražbo, kakor zdaj razglaša kamniško okrajno glavarstvo. Z ozirom na to, da imajo lov v Dolskem v najemu Nemci in z ozirom na zavednost dol-skega župana, kar je razvidno U da-naŠnie notioe »Slovenski lovci, pozor!4, smo prepričani, da se je tu zgodila neka mešetarija Tiroloem v korist. Slovenske lovoe prosimo še enkrat, naj gredo na dražbo lovov sami, ali pa pošljejo tja povsem z a n eslj i ve lj udi Ihanskilov mora priti v slovenske roke, nemški hajlači se ne bodo več veselili na njem! — Slovenski lovci, pozjr! Piše se nam: Dodatno k prvima dvema noticama, priobčenima pod navedenim naslovom, opozarjamo vse one gospode, ki želijo dobiti ihanski ali dolski (Dolsko) lov, da naj se udeležijo dražbe osebno, ako pa pooblaščajo koga, naj bodo previdni, da ne po-oblaste kakšnega Efialta. Takih Efiai-tov se ne manjka ne v Ihanu ne v Dolskem. Dolžnost naša je priobčiti nekatere e imenom V Ihanu je v vseh slovenskih krogih prav dobro znani Fr. Pevo, ki pa je v resnici pravi tajni svetnik pritepenih Tirol-cev. Nič boljši ni župau iz Dolskega, ki se je potegoval za to, da bi se lov Tiroloem podaljšal, akoravno je imel v rokah Črno na belem od g. dr. Pr. (NB dr Premrov), da da 100 kron več za lov, nego je bil dosedaj v za kupu. To je povedal pri občinski seji šele, ko je videl, da poleg nemšku-tarja Ratsohitsoba ni nihče za to pridobiti, da bi imela občina 100 kron manj dohodkov. Zatorej slovenski lovci, ne soditi po prijaznih besedah svojih pooblaščencev! — Strah Ima velike o6L Za jutri napovedani shod dela gotovim krogom silne skrbi. Vse mogoče strahove vidijo in so vsled tega naložili profesorjem — polioajska opravila. Dijakom se je udeležba na shodu strogo prepovedala in se jim je naročilo, da morajo doma ostati. Profesorji pa imajo nalog hoditi po ulicah, loviti dijake, jih domov poditi in vsakega naznaniti, da bo kaznovan. — Imenovanje. Deželni stavbni adjunkt g. Ciril Ž n i d a r 8 i č je imenovan inženerjem v melijoracij-sfcem uradu v Dalmaciji. V kratkem zapusti $e neka druga tehnična moč deželno službo. Kaj je temu vzrok? — Is finančne službe- Carinski oiioijal Anton Grom v Trstu je imenovan za carinskega revidenta v IX. Čin. razredu Is pisarne slovenskega gledališča. V torek, na prazaik sta dve predstavi Popoldne ob 3. se igra dramatska pravljica s petjem in godbo »Trnjulčioau. Pri predstavi svira orkester »Slovenske Filharmo- nije". — Zvečer ob pol 8 se poje tretjič Zajčeva opera nZrinjskiu; vlogo vlogo Sulejmana izvaja gosp. Križaj, gojenec »Glasbene Matice", vlogo zdravnika L^vjja g Povhe in vlogo Alapiča g. BukŠek. — V pe-tek dne 11. t m se poje prvič po daljši dobi Bizeto^a opera .Carmea" z go. L. Nordgartovo v naslovni vlogi Cene v gledaliiču. Slovensko gledališko občinstvo je s predstavami vobče jako zadovoljno in obiskuje gledališče jako pridno. Skoro vsaka predstava je razprodana. Pri toli-kratnem obisku pa se znatno čuti direktno povišanje vstopnine, ki se je letos upeljalo in prav posebno sa pritožuje občinstvo zaradi umetaega zvišanja vstopnic, vprizorjenega s prevzetjem garderobe v lastno režijo. Prej so na pr. štiri osebe broječe familije plačale za garderobe vse skupaj 40 v. zdaj plačajo 80 v. To se pozna. Prej so ljudje od garderobnega osebja uživali vsakovrstne male usluge. Zdaj si jih ne upajo zastonj zahtevati, a Če bi jih posebe plačevale, bi se garderobnih stroškov preveč nabralo. Naposled je pri nai le malo ljudi, ki bi mogli z denarjem tako »nobel* delati. Zato je gledališki upravi nujno priporočati, naj garderobo sopet tako uredi kakor je bila prej, ker je zdaj neprimern« Koncert Boilno?. Mladi ruski umetnik na violino, ki je z isyrstnim uspehom dovršil carski konservatorij v Petrogradu, g. R N. Bo ž ino v, se bo slovenskemu občinstvu prvič predstavil v velikem koncertu, ki ga priredi v četrtek, dne 10. decembra v veliki dvorani ^Narodnega doma". Koncertoval je z velikim uspehom že po mnogih mestih slovanskega juga ter želi postati znan tudi med Slovenci predno se napoti na velike turneje. Pri prireditvi koncerta mu pomaga »Glasbena Matica", ki s tem slavno občinstvo opozarja na vrlega slovanskega umetnika. Vstopnice prodaja gospa ŠeŠarkova. Plakati so zaradi prihranitve stroškov nabiti v hrvatskem jeziku FilbarmonJčnl koncert orkestra „Slovenske Filkarmonlio11 v nedeljo, t. j. jutri v veliki dvorani hotela »Union*4 se vrši po sledečem sporeda: 1. Anton Dvorak: Simfonija v g daru. I. Allegro con brio. II Ada-gio. Dl. Allegrotto grazioso. IV. Allegro ma non troppo. 2. N. Paganini: Koncert za gosli s spremljevanjem orkestra. Gosli: g. Jan Rezek, učitelj .Glasbene Matice" 3. Eiuard Grieg: Lirična suita. I. Pastirček. II Norveška kmečka koračnica. III Večerna. IV. Obhod pritlikavcev. Vodi g. kapelnik Vaolav Talioh. Začetek točno ob 8 uri zvečer. Tvrdka Lenaai Gerkman je darovala povodom otvoritve svoje trgovine v Stritarjevih ulicah »Družbi sv. Cirila in Meteda" 25 K. Iskrena zahvala! Slavnemu občinstva priporočamo to novo narodno trgovino! Akademija. Se enkrat opozarjamo slavno občinstvo na javno predavanje, ki bo jutri, nedeljo, ob 6. zvečer v veliki dvorani »Mesinega doma". Predava gosp. oes svetnik Ivan Franke o zanimivem predmeta »Kapital in delo". Miklavžev večer« Slavno občinstvo se vljudno opozarja na današnji »Sokolovu Miklavžev večer. Čiani in prijatelji »Sokola" naj pose-tijo s svojo deoo čim najštevilneje to prireditev, na kateri bo vsakdo izmed malih obdarovan. Začetek ob 7. zvečer. Zabavni večer priredi jutri večer ob sedmih v »Meščanski pivnici" (gosp. Dekleva) pevsko društvo nLjubljanski Zvon". Skrbljeuo je za vsestransko neprisiljeno zabavo : petje, šaljivi prizori, posebne vrste srečolov itd. Vstopnine ni nič. na kar še posebej opozarjamo. Hove Groharjeve sliko. Štiri lepe, pozornost vzbujajoče nove slike našega dobro poznanega slikarja Groharja so razstavljene samo do pri hodnjega torka v izložbenih oknih knjigarne g Lavoslava Sohvrentnerja. — SUka y,Slovenske F Obar lOni|eu je razstavljena v Šesarkovi trafiki Ljubljanska dijaška In ljudska knktnja je razposlala postne položnice za plačilo članarine in dopo&i-ljatev daril. Člani, ki še niso p os lah* Članarine za letos, se prosijo, da store isto kmalu, vsaj še tekom tega leta. Ker je dijaška in ljudska kuhinja velikega pomena za revne dijake in sploh sa revnejše sloje, se tudi darovi sprejemajo hvaležno. Vsak dan se odda več sto poroij jedil deloma brezplačno (revnim dijakom), deloma za jako nizke cene. Darove sprejema blagajništ v o. Poljanska cesta 11. Članarina znaša na leto 4 krone. L Filkarmonicen koncert. Vesel dogodek Imamo zabeležiti. »Slovenska Filharmonijau najmlajše dete slovenske zavednosti in požrtvovalnosti ima jutri svoj prvi samo- (Dalje v prilogi). tojni koncert. Vsakdo, ki ima srni« 1 sa napredek slovenske kulture, era se 'iskreno veseliti krepkega emljenja nase Filharmonije po po-luosta Z velikim zanimanjem jem-eUiO torej vspcred sa jutrišnji k on-rt v roke, ter ga odlagamo s pre-ifnojem, in Eavestjo, da je nad vse tdijO sestavljen, ter da v polni meri dguvarja našemu okusu. Prva in ajvečja točka je svetovno zaano lo največjega slovanskega glasbena genija Dv< laka. —Dvirak nam j j^icer ljub znanec in imeli smo v jjuhljaui Že večkrat priliko slišati jEM-.j5a Ju večja de»» tegu mojstra, ger pa lačunanio, da se prav jutri-Jnjega koncerta udeležijo oni sloji, ti se do sedaj Še niso intenzivneje lanimali za glasbo, bodi nam dovoljeno, da spregovorimo o slavnem pvcraku v obče in o de!u, ki se ima jutri proizvajati pri ti (harmoničnem feonoertu še posebej nekaj besedi, pr. Antonin Dvcrak, slavni Češki mojster, rodil se je 8. septembra 1841. v Nelahozevsi pri Krampu prvotno namenjena mu je bila mesarska obrt in po mnogem moledovanju se mu je [šele posrečilo preprosti očeta, da mu dovoli posvetiti se glasbi. Z očetovim privoljenjem torej odšel je meseca oktobra 1. 1857 v Prago, kjer so ga sprejeli v orglarsko šolo. Po treh letih sprejel je mesto vijolinista v Komzakovi godbi, od katere je 1. 1862 prestopil k orkestru „Narodnoga gledišča". Tu je ostal polnih 11 let. Na to je 3 leta živel kot organist, ter 1. 1876. zapustil tudi to službo, da se zamore popolnoma posvetiti umetniškemu delovanju. L. 1889. odlikovan je bil Dvorak z redom železne krone, 1. 1890. imenovan je bil častnim doktorjem ril oz c rije na češkem vseučilišču in leta 1891. počaščen od vseučilišča v Cambridgu z naslovom doktorja glasbe. — V 1. 1892 podal se je Dvcrak v New York, kjer je pod krasnrmi pogoji sprejel mesto ravnatelja konser-vatorija. V 1. 1906. imenovan profesorjem kompozicije na praškem konzervatoriju, vrnd se je Dvcrak v domovino in ostal tam do svoje smrti. — Končno je postal Dvorak ravnatelj praškega konservatorija, ter še posebno odlikovan zajedno s slavnim pesnikom Jar. Vrhlicfc vem s tem, da je bil poklican v gosposko zbornico. Umrl je 1. maja leta 1904 Njegova smrt vzbudila je globoko žalost ne samo v njegovi ožji domovini, marveč v godbenih krogih celega sveta, kajti dela Dve rakova, četudi so krepko vkoreninjena v češki zemlji, niso samo nacionalno lokalnega pomena, temveč tvorijo važen oddelek v zgodovini svetovne simfoniške godbe. Dvcrak je poleg Brahmsa največji simfonik druge polovice XIX. stoletja. Simfonija v G-duru, ki se bode proizvajana v jutrišnjem koncertu, izšla je v 1. 1889., ter je po redu 4. med njegovimi petimi simfonijami. Njen pomen na poti razvitka Dvcfa-kovin skladb karakterizujejo najbolje lastne besede mojstra. Pravi o tej skladbi sledeče: Dovolj sem napisal skladb, v običajnih, zastarelih formah, sedaj hočem svoje ideje podati v drugi obliki. Zložil sem to novo sim fonijo z željo, da se od mojih dosedanjih del popolnoma loči. Te besede D verakove o njegovi predzadnji simfoniji so pač resnične, kajti loči se ta od prejšnjih simfonij po bogatem te-matiČnem materijalu, všečnejši in prostejši obliki, ter vseskoz modernem razu. Nima sicer to delo posebenega programa, vendar se čuti, če se Človek naslaja na njem, da peva o svojem veselju in žalosti človek našega časa, moderen človek, ki razbije z drznim mahom minule malenkostne oblike, da zamore proglasiti zmago ideje nad formo, ter zvabiti človeka v kraljestvo tonov. Slovenska fi harmonija proizvajajoč v svojem koncertu Dvofakovo simfonijo, želi približati se s takim programom programu velikih godbenih mest. Dolžnost ljubljanskega občinstva je da ne dopusti, da bi bil njen trud zaman nkot glas vpijočega v puščavi", marveč, da z obilno udeležbo pri jutrišnjem koncertu dokaže, da razume težnje Filharmonije, da se z njimi popolnoma soglaša, ter pa se hoče aktivno udeležiti delovanja za lepšo bodočnost glasbe v naši beli Ljubljani. V. H. T Sestanek vseh ljubljanskih Slovenk. Opozarjamo Še enkrat ljubljanske Slovenke na predavanje, ki je priredi jutri ob 4. pop. „SploŠno slov. žensko društvo" V društvenih prostorih št 9 na Rimski cesti. Predava ga. Vidmar jeva 0 temi: „Trgovina in naše narodne dolžnosti". Živela slovenska zavednost I Kur a t v kaznilnici, g. S .. a, je kupoval včeraj iz same slovenske zavednosti pri M. Živela zavednost g. Š..e! Gosp Prano Štaut je nastopil 5 mesečno kazen. Kliče na svidenje 4. maja 19091 Umrl |e v hiralnici na Badeokega oesti ljubljanski meščan gosp. Anton Lipuš, na Poljanski oesti št. 51 pa soproga Čevljarskega mojstra gospa Marija Honigmann roj. Blanč. Razmere v Turjaku 25 oktobra je imela podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Turjak in okolico prvi redni občni zbor pri gostilničarju in poštarju Jerneju Žužku. Pri slučajnostih je jurist g. Bavdek omenjal zadnje demonstracijske dogodke po Kranjskem in Štajerskem ter povedal, da so se nekatere kazni, odmerjene slovenskim demonstrantom pri ljubljanskem deželnem sodišču, znatno zvišale pri nadsodišču v Gradcu ter pri p omiil, da kaj takega doslej Še nsmo slišali o nemških demon« str a l uh. Pri tr h besedah je skočil pokonci Jernej Žužek. Z vso Silo J6 udaril s peto ob tla, zamahnil b rokami na obe strani ter kričal, kar bo mu dopuščala pljuča: Takoj tiho v moji hiši, če ne, vas še nocoj naznanim oblasti! nfi hujskate in ni res, kar govorite, da niso bih Nemoi kaznovani. Gosp. Bavdek je čisto mirno opomnil, da ne hujska in da ni trdil, da ni bil noben Nemeo kaznovan. Na te besede se je Žužek še bolj raz-ljutil in kričal, da je g. Bavdek nalašč najet in da nima pravice govoriti. Končno je jel tega osebno napadati in ga obkladati z različnimi psovkami. Zborovaloi so sa zgražali nad vsem tem vpitjem in jeli odhajati. Zborovanja je bilo kmalu konec. Zvečer je Turjak doživel nekaj nenavadnega. Okoli polnoči je neznan lopov metal kamenje po oknih odločno narodne gostilne p. d. „pri Prajerju". Uspeha ni imel, ker so bila okna zastrta z lesenimi oboknicami. Hujše se je pa zgodilo pri Šoli, kjer je zločinec napadel učitelja g. Berganta in njegovo gospo. Kamenje je letelo v njuno spalnico proti posteljama in če bi ne bili spuščeni ruloji, bila bi stanovalca gotovo zadeta, kajti kamenje in opeka je frčalo z vso silo. Kaj ima napadalec, ki je, žal, ostal neznan, proti učitelju, ki je predsednik podružnice Ciril-Metodove družbe, ni znano, reče se pa lahko, da lopov ni slovensko čuteč. — Ko je orožništvo iskalo pobijalc8, je bil g. Bavdek denunciran. Obdolžen je bil, da se je pregrešil po § 300 kaz. zak. Uvedla se je proti njemu sodna preiskava, ki se je končala pred okrožnim sodiščem novomeškim s tem, da je bila ustavljena, ker ni sodišče našlo nobenega prestopka ali pregreška Kdo ga je denunciral, ni zaano, uganiti bi se dalo, če bi Človek o tem razmišljal. — Take so razmere na Turjaku. Požar v Pollakov! tovarni v Kranju Suoči ob tričetrt na 10 je strel z grada označil ogenj v okolici Ljubljane. Kmalu se je zvedelo, da ne gori v okolici Ljubljane, marveč da je strel klical naše Gasilno in reševalno društvo na pomoč k velikemu požaru v Kranju. Temu kliou se je odzvalo 24 ljubljanskih ogoje-gascev, na čelu jim načelnik gospod Strioelj Točnost naše požarne brambe najbolj izpričuje dejstvo, da je bila z veliko parno brizgalno vred že pripravljena k vlaku, ki odhaja 10 40 iz Ljubljane. Poleg gasilnega društva, je prihitelo tudi več drug h Ljubljančanov na lice mesta. Ko so se bli žali Kranju, so že od daleč videli žareti svit požara. Gorela je usnjar na g. K. Pollaka, ki stoji ob izlivu Kokre v Savo. 10—15 minut nji nasproti se nahaja velik Pavšlarjev mlin in več drugih poslopij, ležečih vsi drug poleg drugega. Da bi bilo le nekoliko vetrovno in ako bi se ogenj ne bil hitro opazil, skoro gotovo bi bila zadela ves starodavni Kranj nedogled«* katastrofa. Če je torej politična oblast v Kranju klicala celo Ljubljano na pomoč, je bil njen poziv vzpričo resnosti situacije upravičen. Ogenj se je pojavil okrc g 8. zvečer v zgornjem nadstropju sušdnioe, kjer je bilo več vagonov že izdelanih kož in usnja naloženega. Tovarniški delavoi so bili ob 'tem času vsi v svojih stanovanjih, da ognja sploh nihče ni opazil. G. Pollak je izpovedal: V osodepolnem času sem bil Še v pisarni, ker pa je bila ob 8. večerja naročena, ostavim pisarno in stopim na dvorišče. Tu zapazim, da je gornje okno sušilnice čudno ru-deČe razsvetljeno, nehote sem zavpil: Ogenj! Hitel se proti dotični strani ter sem hotel prodreti tam blizo se nahajajoči rezervar z vodo, toda prepozno je že bilo. Ogenj je izbruhnil iz divjo silo iz notranjih prostorov sušilnice. Pogorel je ves dotični trakt s onim vred ob Savi, kjer so tudi privatna stanovanja. Pri tem se uničilo mnogo strojev iu surovega materijala ki je, kar ga je bilo na tej strani docela zgorel. Skrajni požrtvovalnosti domaČe požarne brambe ter 4 sosednih na pomoč prihitelih društev (med temi tudi Duplje in Bled) se je zahvaliti, da ogenj ni uničil tudi nasprotnega trakta tovarne. Škoda je ogromna in se ne da še konstatirati. Tovarna je zavarovana pri avstr. Feniksu. Ob 5. zjutraj je bil ogenj zadušen. Umrla Jo v Dolenjem Logatcu imetnioa tvrdke „Jos. Brus" gospa Ivana Marguč rojena Brus. N. v m. p.! Občinska hranilnica v Poiiojai izkazuje konoem novembra t. 1. stanje hranilnih vlo« 331 581 K 73 v, stanje posojil 291 388 K 2 v. »tanje naloženega deuarja 186 760 K 2 v, stanje reeskompta 140 000 K. Denarnega prometa 1,392 579 K 49 v. Hraatnllkt rudar|l so razmeroma mnogo slabše plačani kakor pa oni v Zagorju in v Trbovljah Vsrok? Gospod Kristan bi dejal: Vsrok je ta, ker so hrastu Sfei delavoi premalo zavedni, ker se ^ pridružijo organizaciji itd. Marsikdo to verjame, kar je pa zavedu ej šib, mislečih rudarjev, vemo pa istino in povemo jo ddLtS Kri8tauu V br* (Ce c^ion, že ima brke!): Naše demokrate (namreč hrastniške) vodijo dva, trije možje, ki so vedno v najsladkejšem objemu b r u d o k o p » k j m ravnateljem Leilerjem, z onim, ki je pri centrali priljubljen najbolj zaradi tega, ker pridobiva hrastniški rudokop premog najbolj po ceni. Dane more Leiler delavca pošteno plačati, če hoče po ceni dobivati premog, je umevno. Nekoliko je pač tako srečnih, da dobe plače od dne pet, šest ali več kron, in to so v prvi vrsti oni demokratski voditelji, ki tiče venomer v Leilerjevi pisarni. Možje, delavci, premišljujte, sakaj so ravno ti tako dobro plačani! Premišljujte!! Delavoi, prijatelji, kako se bo bal rudokop stranke, katere voditelji so ž njim v svezi! Kako vam bo stranka izbolj • šala stanje, katere vodniki se dajo vplivati od takih ljudi, kakor so Aru ar, Bosnar in Leiler. Molje, pamet, pamet, izpreglejte že enkrat, čas je 1 Zabavni večer priredi pevski klub „Zagorje" v nedeljo 6 t. m. v narodni gostilni g. Karla Korbarja. Vabijo se vsi prijatelji petja, ker obeta biti dovolj pevskega užitka. Srečen urednik Gosp. Veko- slav Spindler, urednik „Narođ-nega Lista" v Celju, je kupil hišo dr. An t. Žižka v Celju Dolgo polje št. 1, za 28 000 K. Pa naj še kdo reče, da slovenskim časnikarjem ne cveto rožice! Ogenj. V Središču na Štajerskem je pogorela hiša in gospodarsko poslopje posestnika Borka. Kako je ogenj nastal, se ne ve. 0 nemškem portirju na državnem kolodvoru v Gorici smo poročali pred kratkim, da je bil kaznovan pred tamkajšnjim okrožnim sodiščem, ker je uganjal z ženskami nedovoljene reči. Ta portir, ki se piše Eogbsch, je zagrizen Nemeo in desna roka postaj enačelnika "Wieserja. Sedaj je na-pletel zopet eno. Pretepel je nekega slovenskega tunelskega čuvaja. Po opravkih je prišel v Gorico omenjeni čuvaj, ki se piše KraŠoveo ter je v službi menda pri Bohinjski Bistrici, potem se je vrnil na kolodvor, da počaka vlaka ter se popelje domov. Goriško vino ga je bilo malo razgrelo in mož je zadremal, vlak pa odšel. Kmalu na to pa je prišel nadenj portir Eoglisoh ter ga podil iz čakalnice. Čuvaj ni hotel iti. Nato pa ga je oplazil Englisoh z žilavko po glavi, da mu je pritekla kri. Nad tako surovostjo Nemca so se vsi zgražali. Vsa stvar je naznanjena policiji. V deškem zavodu ,,Waldsee" v Gorici je več hrvaških in srbskih dečkov iz Dalmacije poleg nekaterih drugih. Gospodar zavoda je grof Mels-Colloredo. Neki bivši učitelj na tem zavodu je ovadil grofa pri sodišču, da ravna grdo z dečki da jih pretepa, suva, bije itd. Pri razpravi se je vse to dokazalo in gref je bil obsojen na 50 K globe. V kakšne zavode prihajajo slovanski otroci, ker nimamo potrebnih šol! Cerkev ao okradli v Pevmi pri Gorici. Neznani tatovi so udrli v cerkev ponoči ter odnesli, kar so dobili denarja in zlatnine s kipa Matere Božje. Orožniki so prijeli nekega Človeka, o katerem se sumi, da je bil med temi tatovi. Orožna nesreča. Piše nam naš opatijski dopisnik: Ko je danes v petek 4. decembra ob 7. zjutraj vozil vlak opatijske električne železnice popotnike iz Lovrane proti postaji Matulje, dogodila se je v Iki med Lovrano Opatijo nesreča, ki bi bila grozna, da ni bilo slučajno le malo ljudi v vozovih. Ko je prispel ta takozvani kolodvorni vlak opatijske električne železnice is Lovrane na vrh klanoa v Iki in počel voziti proti Iki, odpovedale so zavore in vlak je pričel leteti s strašno brzino po klancu v Iko in pri prvem ovinku je ves vlak zletel s tira in naravnost v bližnjo hišo skozi zid v kuhinjo. Vozovi so se razbili in 3 osebe so bile težko, štiri pa lahko ranjene. Voznika vosa so našli pod prvim preobrnjenim in razbitim vozom. Moralo je priti več ljudi, da so s kolom vzdignili VOS in potegnili ponesrečenega izpod njega. Bil je težko ranjen. Se slabša se je godila sprevodniku Šamplu, katerega je sunek šiloma vrgel preko vosa. Med potjo je skočilo nekoliko popotnikov, ki so videli, da se bliža nesreča, is voza. Dobili so pri tem le lahke poškodbe. Dva popotnika pa, ki nista imela toliko peguma, da bi skočila med drdranjem is vo&a in sta ostala v njem, sta bila težko ranjena. To ni prvi enak shuej na p-< gi opatijske električne železnice. Dogodilo se je takih slučajev že več. In kdo pri tem največ trpi? V prvi vrsti uslužbenci te železnice, ki so vedno z eno nogo V grobu, z drugo pa v zaporu, v drugi vrsti pa občinstvo, ki si pri takih o kolu os tih ni nikoli sigurno življenja. To je vse zato, ker v nevarnih bregih, katerih je na tej progi od Matulj do Lovrane vse polno, niso položili zobnatega tira. Motna r se Je sprožil v roki 401f-vutruiu ^vijarju Antonu F u r« 1 a n u iz Skopega na Krasu, ko je proslavljal cesarja. Težko je ranjen na rokah in obrazu. Teško ranjenega so prepeljali v tržaško bolnišnico 32letnega koči jaza Jožefa B e r o e t a. Kdo ga je ranil, noče povedati. Bukov le padla na Tomaža Jagovoa v Apačah na Koroškem in ga ubila. Jagovec je bil zaveden Slovenec. Zaradi teike telesne poškodbo je bil pred tržaškimi porotniki obsojen 201etni Peter Udovič na 18 mesecev težke ječe. Odsekal je v pretepu s sekiro roko Ivanu Šker-ga tu. Ustrelil ao |0 v Tstu 301etni trgo veo Friderik J u b i t z. Po -preje je pil strup. Sicer je Še živ, a najbrž ne bo okreval. Meteor, mesečni pregled« Mi-noli mesec listopad je bil nenavadno mrzel in precej suh. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsi-jevih stopnjah: Ob sedmih zjutraj — 2 4°, ob dveh popoldne 2 1°, ob devetih zvečer —11°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca — 0*5°, za 4 1° pod normalom; največ 10 4° dne 1., edinega dne, ko je stala srednja dnevna temperatura nad normalom; najmanj — 13 7° dne 17. zjutraj. Opazovanja na tlakomeru dado 739 1 mm kot srednji zračni pri tisk tega mesesa, za 3 1 mm nad normalom; najvišje 753 4 dne 16. zjutraj, najnižje 725 1 dne 9. zjutraj. — Mokrih dni je bilo 8, med temi 6 snežnih ; padavina znaša vsega skupaj 52 5 mm ; največ 19 3 je padlo 8.; tega dne smo dobili prvi sneg, in sicer v precejšnji meri, obenem nastopil je hud mraz in zima se je začela. Med vetrovi je sicer prevladoval jug, pa ni imel nobene moči, ker je prihajal iz snežnih krajev; jugozahodni veter pa, ki prinaša toploto, je v bolj severnih krajih prišel do ta), a pri nas ni mogel premagati spodnje mrzle sape. — Megla je stala zjutraj ob 12 dnevih, nekoč oelo čez poldne in tudi zvečer. — Tekočega meseca grudna pride luna dne 23. za-rano zjutraj v zemljino bližino. Ne bo medenih kolačev Snoči je prinesel po Prešernovih ulicah nek mlad fant na glavi škaf medu. Ko ga postavi na tla, se je škaf nekaj pokvaril in med je začel teči iz njega. Fant takoj pokliče postreščka in mu veli, da naj med pelje v Šiško, za kar mu je ponudil 1 K. Ko mu je povedal, da je med Dolenčev, mu je postrešček svetoval, da gre po drug škaf, da bodo med predejal. Fant je res odšel po „škaf", a ni ga bilo več nazaj Ko je šel slednjič Še postrešček k g. Dolenou po škaf, tam o tem niso ničesar vedeli, pač se pa prepričali, da je bil med res last gosp. Dolenca, a ga ta ni poslal nikamor, pač pa mu ga je bil fant ukradel. Ostali med je Doleneo dobil nato nazaj. Neznano kam le odšla dne 3 t. m. 56letna delavčeva žena Marija Gabrova, kateri se je omraČil um. Kjer bi se ustavila, naj se blagovoli obvestiti mestni policiji ljubljanski. Saje vnelo so se snoči v dimniku Perlesove pivovarne. Ker ni prišlo do hujšega, gasilno društvo ni stopilo v akoijo. Izgubil |o gosp. Nikolo Buiinof denarnico z 230 K. L|ubl| 8 nski sekstet t n lok ne igra v ponedeljek zvečer v ..Iliriji" kakor običajno, ampak bo igral v petek. Uradne vesti. Na enorazrednioi v Radencih se odda definitivno učiteljsko mesto. Prošnje je vlagati do 18 dec. 1908 pri okr. šolskem svetu v Črnomlju. — 29. dec. 1908 ob 9. dop. bo pri okr. sodišču v Mokro nogu dražba zemljišč vi. št. 61, 218, 329 k. o Trebelno in vi. št. 334 k. o Ornuška vas, sestoječih iz vinske kleti, 3 vinogradov, 3 njiv, 1 gozda in 1 pašnika na Vinskem vrhu. Nepremičninam je določena vrednost na 1440 K, najmanjši ponudek znaša 960 K, pod njim se ne prodaja. — Pri okr. sodišču v Radovljici bo 4. januarja 1909 ob 9. dop dražba zemljišča vi. št. 3$5 k. o. Žaleče, obstoječega is hiše in vrta. Nepremičninam je določena vrednost na 24.478 K, najmanjši ponudek znaša 16.318 K 66 V. — 10. dec. 1908 ob 9. bo pri okr. sodišču v Višnji gori dražba zemljišča vi. št 13 k. o. Veliki Gaber (hiša št. 50 v Velikem Gabru in gospodarsko poslopje, vrt, 4 njive, 3 travniki, 2 gozda in pašniki) s pri- tiklino vred, ki sestoji ie par konj, krave in gospodarskega orodja. Nepremičnini je določena vrednost na 18.081 K (oo^lopje 36(0K, zemljiške parcele 13 450 K, prltiklin* n« 1131 K). Najmanjši ponudek 12.054 K — Pli okr. sodišču v Ljubljani bo dne 31. dec. 1908 ob 10. dop. dražba zemljišč vi. št 166 k. o. Zapotok (niče št. 12 z dvoriščem in gospodarski ni poslopji v Zapotoku, vrtom, gozdom, travnikom in njivami) in vi. št. 144 iste kat. občine (hiše št. 26 v Zapotoku z vrtom, njivo in podom). Nepremičninam je določena vrednost, in sicer za vi. St 106 po 3500 K in za vi St. 144 po 1900 K. Najmanjši ponudek znfela pri prvem zemljišču 2333 K, pri drugem pa 1266 K. — V zadružnem registiu obt< ž. sod šča v Novem mestu se je izvršil vpis tvrdke „Kmetska brandtdca in posojilnica na Preloki, Bela Krajina", vpisana zadruga z omejeno zavezo. Nje načelstva so: Mate Balkovec, posestnik; Miroslav Kosin, Šolski vodja; Jožef Balkovec, posestnik; Miko Grdun, posestnik; Ivo Pavlakovič, posestnik; Jožef Pavlakovič, posestnik, in Jožef Radovič, posestnik. — Uvaja se sodno postopanje v namen amortizacije vložne knjižice St. 553 kreditnega društva Kranjske hranilnice v Ljubljani v znesku 1147 K, ki je bila last Marije Kanajzler, bivše pos. v Ljubljani. Imetnik knjižice se poživlja, da uveljavi svoje pravice v 6 mesecih, ker bi se po preteku tega roka izreklo, da knjižica nima pravne moči. — Do 1. dec. 1909 je sporočiti pri sodišču, Če bi kdo vedel o Franou Brožiču iz Gornjega Zemona št. 51, da je še živ. Brožiča je v Ameriki v drŽavi Pensvlvania • Sommerstett v kraju Ahetolv v šumi zadelo na glavo drevo in ga ubilo, a smrtovnice iz Amerike ni dobiti. — Zaradi s\ injske kuge je prepovedano uvajati prešiČe iz okrajev Bička, B. Dubica, B. Novi, Dolenja Tuzla, Fojuica, Sarajevo, Srebrenica in Visoko v Bosni. — Posestva rajnega Viktorja pl. "Wurz-bacha v Ho tiču pri Litiji se prod a do prostovoljno na javni dražbi, in sicer znaša izklicna cena za zemljišče vi. št. 235 kat. obč. Litija 3100 K, za zemljišče vi. št. 296 k. o. Hotič pa 3300 K. V to se določa narok na 21. dec. 1908 ob 9 dop. na liou mesta. — Do 4. januarja je pri okr. šolskem svetu v Kočevju vlagati prošnje za potovalno učiteljico za ženska ročna dela, in sicer 1.) za ljudske šole v Mozlju, Spodnjem Skrilju, Verdrengu, Logu, Svetlem potoku, Nemški Loki, Lienfeldu in Puglarjih; 2.) za ljudske šole v Velikih Laščah, Turjaku, Velikih Poljanah, St. Gregorju in Robu z letno plačo po 1000 K. Sedež za prvo mesto je Mozelj, za drugo Velike Lašče. Kdor bi rad v božiču s svojim darom napravil radesb svojcem, naj piše firmi Karel Kocian, tvornica sukna v Humpolcu, po vzoroe za moške iu žensko blago, ki se pošilja po povzetju. S tem blagom boste gotovo zadovoljni. Slovenci! Vsako leto prihaja čim dalje več slovenskih visokošolcev študirat v slovansko Prago. Letos jih je tu nad 150. Vsakega Slovenca mora to veseliti: toda naši rojaki v domovini naj bi ne pozabili, da prihaja v Prago razmeroma največ revnih dijakov, ki se zanašajo, da se jim bo tukaj boljše godilo kakor kje drugod. Podporno društvo smatra za potrebno, da tem potom slovensko javnost informira o gmotnem položaju našega dijaštva v Pragi. Predvsem poudarjamo, da njegove eksistenčne razmere vkljub temu, da ima v češki javnosti moralno in materialno oporo« so zelo neugodne. Reven slovenski dijak v Pragi je navezan skoro izključno na tukajšnje slovensko podporno društvo, dočim je na Dunaju iu Gradcu mnogo ustanov in drugih gmotnih virov. Vsled nezadostnega znanja reškega jezika slovenski dijak ne more dobiti nobenega postranskega zaslužka. Tukajšnje podporno društvo slovenska javnost primeroma najmanj podpira, menda vsled napačnega mnenja, tla se mora slovenskemu dijaku v Pragi itak dobro goditi. Vsled nezadostnih prejemkov iz domovine in pa vsled izrednega število prosilcev, katerim skuša društvo brez ozira na njihovo osebno prepričanje omogočiti študije na čeških visokih šolah, je prišlo podpisano društvo v težak finančni položaj in ne more zadostno podpirati svojih prosilcev, ki so tako prisil je ni zapustili Prago in prekiniti študije. Obračamo se torej vnovič do vseh Slovencev, posebe do slovenskih denarnih zavodov, da se spominjajo z denarnimi doneski podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi. Prosimo slovenske liste za ponatis. Za podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi: Dr. H. Kostohar, vlad. svet. Arb, t. č. tajnik. t. e. predsed. ProtltfemostracDe pred sodiščem. Tepeni Belgijci. — Svoj č*as smo že poročali o obravnavi zaradi dogodka na Metelkovi oesti, kjer je nekaj civilistov baje napadlo dva Če-tovodja belgijskega polka, nekega Kari a Sohmuttererj a in Johan-na Fluoha. Obtoženi so bili tega napada Ivan Sekala, Ivan For-tiČ, Ivan Vrhoveo, Franc Zajec in Josip Potočnik. Prva rasprava je dokazala, da so bili prvi štirje navzoči v gostilni „pri znamenja", ko sta prišla v to gostilno imenovana vojaka ter tamkaj začela raz sajati. Ob tej priliki se je imenoval Ivan Vrhoveo napram vojaku, ki je zahteval njegovo ime, barona Codel-lija. Vsi ti štirje obtoženci so odločno zanikali, da bi bili udeleženi pri napadu, ki se je vršil v bližini cerkve srca Jezusovega na Metelkovi oesti. Obtoženec Josip Potočmk pa ni bil niti navzoč v gostilni „pri znamenju", temveč je prišel iz Most, kjer je bil na ribjem lovu, a je bil toliko nesrečen, daje bil ob priliki omenjenega napada sam ranjen in težko poškodovan. Obravnava se je preložila v svrho zaslišanja novih prič. Zaslišana sta bila nato mestni polioijski stražnik Anton Kotnik in crožmŠki posta jevodja Mikuš, ki sta popraševala v omenjeni gostilni, če je kdo gostov morda kaj rekel, ali kaj takega storil, da bi se dalo sklepati, da misli kdo na kak napad, pa o tem nihče ni vedel kaj povedati, pač pa je krčmarica zatrjevala, da so šli obenem, ko so, odhajali gostje iz gostilne „pri znamenju", tudi ljudje iz GoršiČeve gostilne, kar je znamenje, da je bilo tačas tudi več drugih ljudi na ulici, ne glede na to, da je bila tačas ravno polioijska ura, ko gredo ljudje iz gostilne. Obtoženoa Muhovič in Potočnik sta priči Kotniku tedaj povedala, da sta oddaleč poslušala prepir v smeri od vojašnice, da je neka družba stekla mimo nju, da sta za njo pritekla dva vojaka in ju kar brez vzroka napadla. Priča mitaiški paznik Valentin »Stojo ne pozna nobenega od obtožencev Zadevni večer je imel slnžbo na mitnici pri vojašnici. Videl je pri cerkvi gručo ljudi. Ko je stopil iz mitnice, je videl, da so ljudje stekli proti mestu, ko so prišli orožniki. Na koncu onega javnega vrtiča je nekdo padel iu in priča je odločno videl, da je za njim letel neki vojak in ga sunil, s Čim, priča ne ve, ali sunil ga je. V tem sta prišla bližje orožnika in prižiguje žveplenke gledala za rano pri padlem. Razločil tedaj ni nobenega in tudi sedaj ne spozna nobenega od obtožencev. Tedaj je bila tema. Na sodnikovo vprašanje potrdi odločno, da je bilo ondi blizu več ljudi, ki so šli na vse strani, kar je umevno, ker je bila tačas ravno policijska ura. Videl pa je priča, da so nekako trije zelo leteli proč. Priča Kari Schmutterer ostane pri svoji prvi izpovedbi, v kateri je povedal, da so njega in njegovega tovariša Flucha zmerjali npri znamenju" s kanalčki in potem pred cerkvijo tolkli s palicami po njima. Iz-pozna obtoženega Vrhovoa, da je bil navzoč v gostilni rpri znamenju"' in Sekulo, ki je bil tudi med nepoznanimi ljudmi, ki so tolkli s palicami po priČi in tovarišu. Na izrecno vprašanje, ali je tudi Sekula imel palico in tolkel ž ujo, ne more potrditi. Drugi obtoženci so mu neznani. PriČa Johann Fluch je izpovedal enako. Udarci s palicami so bili toliko močni, da so pobili oba vojaka na tla, ki sta se potem branila z bajoneti. Bila sta oba lahke ranjena. Oba vojaka poznata obtoženoa Po točnika, toda šele od vojaškega sodišča, kjer je bil zaslišan zaradi rane, ki jo je dobil z bajonetom tisti večer od enega obeh vojakov. Priča Fluch spozna obtoženca Sekulo, da je bil v gostilni „pri znamenju" in prišel z vzdignjeno palico na lice mesta, vendar pa ne mere pozitivno potrditi, ali je tudi tolkel s palico ali ne. Po njegovem prepričanju je bilo navzočih tedaj vsaj 8 oseb, ki so s klicima rhurau napadli vojaka. Iz gostilne pozna tudi obtoženca Vrhovca. Sodnik prečita nemški zdravniški izvid dr. Plečnika. Javni obtožitelj predlaga uporabo zakona, če ne direktno § 411 k. z., pa kri vdor ek v zmislu § 5 in § 411 kaz. zak. Obtoženca Josipa Potočnika zagovarja dr. Š vi gel j, za katerega predlaga oprostitev, ker je popolnoma jasno, da ni bil nič udeležen pri napadu, temveč je bil žali bog po nesreči oelo sam težko ranjen. Drugi obtoženci predlagajo sami oprostitev. Sodnik proglasi v zmislu § 259, 3, k. p. r. oprostilno razsodbo, ker se ni mogel prepričati o njihovi krivdi. Bili so sicer v gostilni .pri znamenju", k er sta bila tudi ona dva vojaka, ali po pričah je dokazano, da se tu ni nameraval nikak napad. Da je bil na licu mesta, je dokazano sa- mo za obtoženoa Sekulo, dokazano pa ni, da bil sodeloval pri napadu, in to ne zadostuje sa krivdorek. Vsled pomanjkanja dokasov je bilo torej izreči oprostilno razsodbo. Izpred sodtito. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča Skrajno žalostna razmere, v katerih se nahajajo poštni uslužbenci, je spravila na dan včerajšnja porotna obravnava proti Karlu Širclju, bivšemu poštnemu selu v Spodnji Šiški, ki naj bi bil s 50 kronami mesečne plače živel tako, kakor je poštenemu človeku mogoče. Res dobro je poudarjal njegov zagovornik dr. Furlan, da je taka plača premajhna, da bi mogel živeti, prevelika pa, da bi moral umreti. In če se pomisli, da morajo taki uslužbenci opravljati svojo težko in odgovorno službo od pol osmih zjutraj nepretrgoma do dveh ali treh popoldne, potem pa zopet od 4. do 6. in Še dalje, da si vsled tega ne morejo naročiti stalne hrane, da se morajo hraniti v gostilni in sproti plačevati, kar jih stane najmanj 40 K mesečno, vsled česar jim ostane celih 10 K, s katerimi naj se oblačijo, obuvajo itd. — uniformo si morajo naročiti iz svojega — potem res ni čudno, ako se dotaknejo poverjenega jim denarja. Dobro je rekel zagovornik, da je takih pregreš-kov in zločinov v prvi vrsti kriva država sama, ki tako slabo plačuje svoje uslužbence. Človek, ki dan za dnevom raznaŠa poštne pošiljatve, med njimi tudi nakaznice in denarna pisma do visočine 1000 K, — pri Širceljnu je bilo dokazano, da je imel ramo do krvi ožuljeno po torbi, v kateri je nosil poštne pošiljatve — tak človek zasluži in mora imeti boljšo plačo, kakor pa 50 K mesečno, ako hoče država obvarovati njega in stranke in samo sebe takih posledic, kakor so se morale pokazati v tem slučaju. Porotniki so v resnici tudi upoštevali vse te okolščine in z vsemi 12 glasovi zanikali obtoženčevo krivdo. Ta izrek porotnikov je bil morda najostrejša obsodba žalostnih razmer, v katerih se nahajajo postni uslužbenci, in kolikor se jih je izreklo dosedaj, in država, ki dobiva milijone in milijone čistega dobička iz poštne naprave, naj bi pač resno upoštevala tak mementol Svoje vrste slepar. Kr nest H o - l i n k a, 25 let star, rojen v VViselburgu, stavbni praktikant, je doslužil dne 31. decembra 1907 kot narednik pri četrtem pešpolku svojo aktivno službo ter živel nekoliko časa na Dunaju. Aprila meseca se je podal v Brno ter preživel nekaj časa pri znancu naredniku Ignaciju Tinstlu. Tu je hotel zopet vstopiti k 14. pešpolku, a ga niso sprejeli. Nosil je še vedno vojaško obleko, čeravno je bil že na dopustu. Od tu se je peljal seveda vedno po znižani ceni v Budjejovice, kjer je opeharil podčastnika Ivana Biasla za 13 K 65 v vredni vojaški plašč. Za tem prvim hudodelstvom je sledilo kmalu mnogo drugih. V Lincu je bil prijet zaradi neopravičene nošnje vojaške obleke, a tamošnje sodišče ga je oprostilo od zatožbe. Dobil je od svoje občine civilno opravo, ki jo je pa kmalu slekel ter se podal v Wels. Tu je opeharil znanca stražmojstra Alojzija Fursta pri 4. dragonskem polku za vojaške hlače in suknjič, sabljo, kapo in druge reči si je pa kupil. Kot kavalerijski straž-mojster se je podal v Gradec, kjer je prenočil v vojašnici 27. pešpolka. Dne 18. julija t. I. je prosil potnika Ivana Falka, naj mu posodi za par ur svoje 120 K vredno kolo. Holinka je kolo dobil, a je je takoj prodal nekemu mehaniku za 40 K, v vojašnici se je pa izgovoril, da je je dal v popravo. Dne 20. julija je bil obdolženec že v Ljubljani, prenočil je pri računskem podčastniku 27. pešpolka Leopoldu Fischerju, drugi dan je izvabil od pod častnika Frana Schona 80 K vredno kolo, ki je bilo last nadporočnika Viljema Lunzerja. To kolo je Holinka takoj v mestu prodal za 70 K ter se odpeljal v Solnograd. Tu je opeharil pešca Jurja Piehringerja za na 180 K cenjeno kolo, katero je prodal za 70 K. Tu je ostal obdolženec do 1. avg. t. 1. v gostilni Peer pod lažnjivim imenom »Fric Berger, stražmojster 4. dragon-skega polka«. Predno je odšel iz Solno-grada, opeharil je Jožefa Loscha za 140 K vredno kolo in 5 K vredno sabljo. Dne 2. avgusta je bil že v Budimpešti, kjer je vzel enoletnemu prostovoljcu Pavlu Fechtu kolo ter je skušal prodati za 40 K. Ker se mu je mudilo odkuriti jo, zastavil je je v neki gostilni za 20 K. Dne 10. in 15. avgusta t. 1. je izvabil v Homers-dorfu in Opavi od dveh podčastnikov posojila po 5 in 8 K, nato pa odpotoval v Tuln. Njegov samozavestni nastop in vojaška obleka so mu pripomogli zopet do nekega kolesa, ki je bilo vredno 160 K in mu je je posodil mehanik Friderik Macha. To kolo je Holinka v neki bližnji vasi zastavil pri nekem krčmarju za 20 K, potem se pa odpeljal na Dunaj. Tu je skušal opehariti narednika Ernesta Kuzela za 100 K vredno kolo, a se mu ni posre- čilo. Dne 18. avgusta t. 1. je bil obdolženec že zopet v Inomostu ter si za cesarjevo slavnost v trainvojašnici izposodil dragonsko cako. Tu se je seznanil s stražmeštrom Francem Hauslom, kateremu se je predstavil za Frica Obin-gerja. Drugi dan je zyedel, da se nahaja na stražnici kolo last stražmojstra Siebengrandla, vredno 50 K. Takoj si je je prilastil ter je prodal vinskemu trgovcu Antonu Hupfu za 40 K. Ker se je Holinka v Inomostu predolgo mudil, je bilo to v njegovo nesrečo, kajti 20. avgusta je bil na tamošnjem kolodvoru prijet in aretiran. Obdolženec je hodil od junija leta 1907 do svoje aretacije vedno v vojaški obleki. Dognalo se tudi, da je železnice, kjer se je vedno vozil, oškodoval za polovico, za približno 70 K. Ernest Holinka svojo krivdo v polnem obsegu priznava, sodišče ga je obsodilo na 18 mesecev težke ječe. Tudi kazni ga niso poboljšale Sest občutnih kazni je prestal 471etni delavec Miha Hribar rojen v Domžalah, sicer brez stalnega bivališča, zaradi tatvine. Okrožno sodišče v Celju mu je zaradi enakega delikta prisodilo dne 12. majnika 1903 šest let težke ječe. Vse to pa Hribarja ni spametovalo, kajti komaj da je vžival zlato prostost, že je zopet padel v stare navade. Letos dne 31. julija je v Skrjančevem Ivani Cerar izmaknil nekaj blaga za hlače in nekaj drugih drobnarij v vrednosti 6 K 50 v. V Nemčevi gostilni v Za borštu je iz gostilniške sobe Francetu Nemecu izmaknil telovnik, v katerem se je nahajalo 4 K gotovine, po lastnem priznanju je pa v Jaršah Jerneju Silvestru iz neke šupe izmaknil obleke vredno 6 K 60 v. Janez Markič je v Ložerjevi gostilni kupil od obdolženca telovnik ter sta nato skupaj pila žganje. Markič je šel nato na vrt apat, kjer mu je Hribar potegnil iz žepa uro. Tudi tega obdolženec ne taji. Porotniki so vprašanju, da je postal Hribar tat iz navade, pritrdili, na kar ga je sodišče obsodilo na 5 let težke ječe. Izpred porotnega sodišča v Mariboru. Iz iale zares. V Apačah pri Ptuju je bila pri kočarici Mariji Vido vič 6 septembra domača zabava, na kateri je bilo več sosednjih fantov. Sprva so bili vsi dobre volje, potem so se začeli iz šale metati, končno je pa prišlo do pravega pretepa. Ivan Kavčevič je udaril Franca Z aj c a z jermenom po hrbtu, ta pa je potegnil než in ga sunil z njim v tre buh, da se je Kav če vic zgrudil in čez pol dne umrl. Zaje je bil obsojen na 9 mesecev ječe. Uboj* 8 novembra je bila v Ger-linoih pri Ptuju veselica, na kateri je prišlo med 17 letnim Alojzijem Sch amper lom iz Št. Lovrenca v Slov. g uricah in Francem Repom do prepira in medsebojnega klofatanja. Ko so fantje odšli iz gostilne, je Rep v pijanosti klical na korajžo in mahal z nožem okrog sebe, dokler ga ni Sohamperl z \ozno ročico udaril tako po glavi, da se je zgrudil s prebito črepinjo in čez nekaj ur umrl. Sohamperl je bil obsojen na 3 in pol leta težke ječe. Orotins novici!. — Cerkveno izobčenje proti profesorju Sthnitzerju je rimska kurija umaknila in Schnitzer začne kmalu zopet poučevati na nionakovskem vseučilisf-ii cerkveno pravo. — Zaradi škrlatice so zaprli v Pragi vse ljudske in meščanske šole na tri tedne. — Izpustili so na Dunaju onih pet italijanskih dijakov, ki so se branili na vseučilišču z revolverji proti Nemcem. Kavcijo 20.000 K je založil za nje klub italijanskih poslancev. — Protiavstri jska demonstracija v Rimu. Med banketom v proslavo cesarjevega jubileja na avstr.-ogr-skein poslaništvu je množica na ulicah viharno demonstrirala proti Avstro - Ogrski. — Vitezi reda zlatega runa so postali knez Ernest Windischgratz, grof Julij Pejaeevie, princ Al. Fsz terhasv, veleposlanik gTof Khc-venhiiller - Metsch, knez Main Roban, grof Roman Potočki, grof Sza-sen in knez Ferd. Lobkovie. Telefonska in brzojavno poročila. Železniški promet. Budimpešta, 5. decembra. Kore-spondenčni urad javlja: Na vseh bosanskih železniških progah je tovorni promet do 13. t. m. ustavljen. Vse tovorne vlake je okupirala vojaška oblast. Tovorni promet je ustavljen tudi po vseh železniških progah v Slavoniji. y Cesarjev jubilej v Bosni. Bosanski Brod, 5. decembra. (Poseb. brz. »Slov. Nar.«) Cesarjev jbilej se je po vsi Bosni svečano praznoval od civilnih in vojaških oblasti j, ki so prirejale slavnost i in ilu- minacije. Srbi in Mohamedanci pa se niso nikjer ganili: niti so iluminirali, niti razobesili zastav, kamoli da bi se udeležili slavnostnih prireditev. Pašieeva misija v Petrogradu. Begi rad, 5. decembra. (Posebna brz. »Slov. Nar.«) Nikola Pašu', ki je bil v specialni misiji v Petrogradu, se je vrnil preko Carigrada in Sofije semkaj. Veeraj je eelo uro imel posvetovanje z ministrom zunanjih del dr. Milovanovieem in predsednikom narodne skupščine Ljubo Jova-novieem. Nato je v dveurni avdijen-ci poročal kralju Petru o uspehu svoje misije v Rusiji. Kasneje je v seji ministrskega sveta, ki je bil sklican nalašč v to svrho, referiraj o stališču, ki ga namerava zavzeti Rusija napram aneksiji Bosne in Hercegovine. Kakor je vaš izvesti-telj izvedel iz najzanesljivejšega vira, je Pašieev referat merodajne kroge popolnoma zadovoljil, kar znaci, da bo Rusija v si učil ju oboroženega konflikta med Srbijo in Avstro« Ogrsko odločno stala na strani Srbije. Vojna izbruhne v najkrajšem času! Belgrad, 5. decembra. (Posebno por. »Slov. Nar.«) Semkaj prihajajo poročila 0 velikih vojnih pripravah Avstro - Ogrske. V tukajšnjih krogih se splošno sodi, da izbruhne vojna v najkrajšem času. Brzojavka »Novega Vremena«. Belgrad, 5. decembra. (Posebna brz. »Slov. Nar.«) Tu je izzvala brzojavka v »Novem Vremenu« veliko senzacijo, ker trdi v njej dopisnik, da je njemu minister dr. Milovano-vie povedal, da se je napram njemu Izvoljski izrazil, naj Avstro - Ogrska le anektira Bosno, češ Rusija ne more ničesar proti temu ukreniti. Dopisnik »Novega Vre ni ena« si je vse to izmisli] v svrho, da napravi senzacijo. Dr. Milovanovič odločno de-mentira, da bi se bil v gori navedenem smislu izrazil napram dopisniku »Novega Vremena«. Bementi vojnega ministrstva. Dunaj, D. decembra. Vojno ministrstvo deinentuje vse vesti o baje nameravani mobilizacij, češ, da tem vestem nasprotuje dejstvo, da se doslej niso nikjer poklicali reseivisti pod zastavo. Poslanska zbornica. Dunaj, 5. decembra. Današnja seja je bila razmeroma mirna, saiiu. med predsednikom in češkimi klerikalci je prišlo do ostrega konflikta. Govorili so poslanci Modraček, Stbl-zel, Kramar in Levicki. Kramar je bral levite Nemcem. Senat nemške univerze odstopil. Praga, 5. decembra. Akademič ni senat nemške univerze je odstopil radi prepovedi nošenja društvenih znakov. Proračun za 1- 1909. Dunaj, 5. decembra. Proračun za 1. 1909. se predloži parlamentu prihodnjo soboto. Švedska kraljevska dvojica na Dunaju. Dunaj, 5. decembra. Danes sta prispela semkaj švedski kralj in kraljica. Na kolodvoru ju je sprejel sam cesar. Izredno imenovanje kadetskih gojencev za praporščake. Budimpešta, 5. decembra. Uradni kort'spondeneni biro javlja: Včeraj so bili imenovani gojenci 4. teca-ja kadetnih šol v Karlovcu. Kamenici, Budimpešti, Košicah, Temeš-varu in Sibinjn za praporščake. Vsi ti praporščaki so že danes odpotovali k polkom, katerim se prideljeni. Poslano*) gg. Fran Gclob & Josip Pola k, izdelovat el j a drož v Ljubljani Z ozirom na Vaše „Poslano" v zadnji sobotni številki „Slov. Naroda" in „Slovenca", datirano z dne 27. novembra 1908, primoran sem Vam sledeče odgovoriti: Ako manjka kakemu obrtniku strokovne izobrazbe, potem skuša svojo obrt udomačiti z veliko reklamo in nepravo konkurenco. Tako Vi, gosp Franc Gtolob, ki ste tajnik društva nMerkur", koji nima z izdelovanjem droži prav nič opraviti, iu Vi, gosp. Josip Polak, ki ste špecerijski trgovec, kateri o izdelovanju drož niti pojma nimate. Povsem naravno je, da občinstvo pri taki strokovni izobrazbi obeh podjetnikov gleda podjetje malo nezaupno. Vsled tega pa izrabljata razpoloženje slavnega občinstva in se predstavljata kot dobrotnika Slovencev, kojim hočeta ustanoviti novo industrijo drož, pri tem pa črniti indirektno moje prvo narodno podjetje. Ravno s ozirom na to pa povdarjam sledeče: Jas se že celih 26 let bavim z izdelovanjem drož. Moje podjetje v Ljubljani že obstoji Sest let. Ves čas je stalo na strogi narodni podlagi. Že od početka sem imel samo slovenski napis, dopisoval samo slovensko, — saj drugače kot zaveden Slovenec sploh nisem mogel ravnati. Moja temeljita strokovna is- • Za vsebino tega spisa je uredniitv« odgovorno le toliko, kolikor določa zakon obrazba mi omogoči svoje odjema! solidno p ostreč i, zato se je moje pod jetje v tako kratkem času lepo r širilo' kajti moj izdelek je bil 1. 1 na svetovni razstavi v Londonu od likovan s častno diploma in s zla kolajno. To mi je porok, da se dobro izkušen v tej stvari, a Vam tega manjka. Torej skušata 8 čudo konkurenco, ker nista strokovnjak Meni ne moreta nič Škodovati, k« moje drože imajo 85 5 g >nilne si in so boljše kakovosti od vseh tovar Ljubljana, 5. decembra 1908 Maks o Zaloker, 4538 tvornica drožij. Darila. Upravništvu „SI. Naroda" so poslali; Za .Družbo 8v. Cir. in Metu; Gg. Ferdo Poljšak v Zagorju ob Shti K 5 mesto razsvetljave. — Gr. Hrovat y Mengšu nabral v gostilni pri .Zelencu« K 2'33. — Helena Korošec v Mošnji K. 5 iz nabiralnike št. 1854 v gostilni Globočnik v Glob kem. — Vesela družba Grobelno Št. Vid K 21 ob jubileju z do-stavkom: „Mali dar je ta, pa pride « srca!u — Fihp Vrtovec, tu, K 3 mesto razsvetljave. — Fran Planinec, načelnik postaje v p, K 2. — Gospa M. Mikuš, gost. v Ljubljani, K 5 mesto razsvetljave. — Ob priliki cesarjevega jubileja so darovali gg : prof. Kozina K i; suplentje.: Klešnik K 2, Južnič, Kenda, Kobal in Steblovnik a K l, ter vadnićni u -it-ij Kostanjevec K 1, skupaj K 8. — I Majcen, obe. tajnik v Sp. Šiški, K —-80. — Matija Uitz K 2. — Ga Zinka Knez, tu, K 2 mesto razsvetljave. — Vesela družba pri Stihu v Dobrempolju K 5 50, ker je bila odstranjena Koslerjeva reklamna tabla. — Rodbina Jos. Lavrenčiča, tu, K 3 mesto razsvetljave. — Haiiuš Krofta, blagajnik „Ljubi, kreditne banke", K 5, mesto raz-svetljave. — Ljubljanski kramarji na sejmu v Postojni o priliki godovanja ge. Franje Oblakove Ko — Anton Škof, tu, K 2 :>o, mesto razsvetljave. — Gd* Mirni Misl-j v Postojni K 2*04. — Družba zbrana pri Bevcu v Lukovici K 21 60 mesto razsvetljave. — Srečko Kainer v Rajhenburga K 2 mesto razsvetljave. — V veseli družbi v gostilni gosp. I. Reseljna bilo nabranih K 11, I. Tavčar dodal K 1, skupaj K 12. — V gostilni pri Lipovšku v Žireh zloženih K 4 70. — Gdč. Rožica Giobming iz Sv. Križa nabrala dne 2. grudna K 7 71. — Ciril Vobič na Runču nabral K 6 s pristavkom: „Ko jubilej cesarjev smo slavili, to domu ni oltar smo položili**. — Gdč. Mimi Gnezda na Uncu nabrala v veseli družbi K 3. — Možka podružnica sv. C. in M. v Krškem K 42 63, katere so mesto razsvetljave darovali sledeči gg : Gregorič, Jugo vič , Pteifer, Radanovič, Scagnetti. Tekavčič, Levičnik, dr. Pučko, dr Mencinger, Žičkar, Skeriavač, Vavputu, Rozman, Volavšek, Renier in Horvat. — Obitelj Kačič, ta, mesto razsvetljave, K 3. — Jos Herrisch K 2 mesto razsvetljave. — Skupaj Ki83 8i. — Srčna hvala! — Živeli ! Za slovenske visokošolce na Dunaju: Gg. Franjo Nemec, trgovec v Nabrežini, K 5, mesto razsvetljave. — Jernej Tomšič, zasebnik v Ljubljani, K 5, mesto razsvetljave. — Fran Abulner, pristav „Mestne hranilnice" v Ljubljani, K. 2, mesto razsvetljave. — Ignac Štembov, deželni inženir, K 2, mesto razsvetljave. — Fran Tomšič v Ljubljani K 4. — Dr F. VVindischer K 10. — Vesela dražba pri „Levu" K 7 z geslom: „Kadar se za bedo gre, "z Jermana duša bit' ne sme !u — Jos. Zidar, tu, K 5, mesto razsvetljave. — Avgust Jenko K 20. - Franc Klemene, trg sotruduik. nabral v veseli uružbi pri „Rihtarjua K 5*50. — Dr. Ivan Jenko, priniarij. K 20. — Gdč. R žica Grobning iz Sv Križa nabrala dne 2. grudna K 7*71. — Skupaj K 93 21. Srčna hvala! Za Trubarjev spomenik. Gg. Ferdo Poljšak v Zagorju ob S^vi K 5' — mesto razsvetljave. Živel! Za nesrečna tri ve. Ga Rozalija Mehle v Ljubljani K 4'—, mesto razsv. G. Ivan Žirovnik, mestni strojnik K 3 — — Rodbina Jos. Lavrenčiča K 3 — mesto razsvetljave. — Gg. Ivan Flegar tu K 8"— mesto razsvetljave. — J, s. Zidar, tu, K 5— mesto ravsvetljave. — Gdč Ivana Miklaučič in Albina Mastek, nabrale ob priliki godovanja g. Franje Oblak K 44». — G. Grunfeld, nabral med gamzjagri v Tolminu K 6-—. — Skupaj K 27 48. SrČna hvala! Živeli! Za spomenik žrtvam G. p Kagane 1 i v Mirni K 8*40, katere so darovali razni rodoljubi v proslavo jubileja. Srčna hvala l Za bedno rodbino Kisele Gg. Makorati, Braun in Verdnik iz Divače K 1 30. — G. M Orehek, trg. tu, K 4 — mesto razsvetljave. — G. Al. Taškar v Trstu K 2*— mesto razsvetljave. Gospod Jankovič, nabral v ožjem prijateljskem krogu K 4' - . — Skupaj K 1330. — SrČna hvala ! Živel ! Za mestne uboge. G. M Orehek, trg., tu K 3*— mesto razsvetljave. Drnlhm in mladinsko oskrbo In varstvo otrok v sodnem okraj« ljubljanskem Gg Ivan Flegar, tu, K 2*— mesto razsvetljave. — Anton Škof, tu, K 2 50, mesto razsvetljave. — Schneider & Verovšek, tu, K 10*—, mesto razsvetljave. — Skupaj K 14*50. Srčna hvala! Živeli. 3. Priloga „Stoveus&fcuiti ftarodu" st. 285 ftoe 5. decembra 1MUB. Knjiže«! — „Ljubljanski Zvon". Vse-a decembrskega sveska: Oton Zu-o5i5: Carmen. Oton Zupančič: Is »mika. Ivan Cankar: Ulica umira* 'h. Vladimir Levstik: Sonet. Dr. J. minšek: Slavna in bedna Italija, oneo) Ksaver Mesko: Najžalost-j$a no5. Oton Zupaneio: Sonet. iiimbaski: Is starih zapiskov. (Ko-ec) Oton Zupančič: Igra. Rasmir: tsoljstva utrinek. Dr Ivo Šorli: I« Igega časa. (Ko ne o ) Petruška: Na--dna. C Golar: Pest m o beh hišici. Ijlan Pogelj: Pogled v bodo&nost. [cneo) Milan Pugelj: Ljubimca, jjiievne novosti. Oton Zupančičeve esmi; nSamogovona. — Poezije dr. ran četa Prešerna — Dr J TomiuŠek : Gregorčič: Poezije IV — Simon ^egorčič: Poezije. — Ruyard Kyp-ug — Fr. K: Džangula. — Valentin an: Osnovni nauki o narodnem go-odarstvu. — Dr. Ed. Volčič: Nova ravna knjiga — Koledar „Družbe gv. Cirila in Metoda". — Slovenski gkolaki koledar. — Družba sv. Jeronima v Zegrebu. — M Šemonddin Sarajlič: Razija Glasba. Dr. V. Foerster: Novi akordi. — Dr. V. Foerster: Koncert „GLasbene Matice". Gledišče. Pr. Zbašnik: Slovensko gledišče. A. Dramu. B. Opera in opereta.— Dr. VI. Foerster: Saint Stensa opera .Samson in Dalila". — Nova hrvatska opereta „Baron Trenk". Splošni pregled, Dr. Vatroslav Jagić t Kranj-Jevic S. Strahimir. — Dr. Karel Hinterlechner: Četrti shod čeških naravoslovcev in zdravnikov v Pragi. — Di. I. L.: Bieiweisova nagrada ca urejevanje „Novic". — Vabilo na naročbo. — Aškerc: Afero poli s in pira-mid6> Založil L Sohweotner. Cena brošuri K 3 —, ves. K 4 60, po pošti 20 v več. O tej novi zbirki pesmi A. Aškerca priobčimo v kratkem ob-airnejo ooeno. — Uradniški koledar sa navadno leto 1909. Uredil Anton Trstenjak Cena 1 krona. Izdala in založila „Naša zveza". Končno so tndi slovenski uradniki dobili svoj koledar in to lep koledar, eleganten po zunanjosti in jedrnat po vsebini. Poleg običajne koledarske vsebine prinaša koledar pregled Činovnoraz-redne razvrstitve drž. uradnikov in drž. učiteljskega osobja, rackaz o plačah drž. uradnikov, profesorjev in učiteljev, pregled organizacje poštnega in brzojavnega prometnega csobja, p. stri e iu brzojavne ter fe, in imenik uradništva vseh vrst na Kranjskem. Koledar zasluži toplega priporočila. — CarnJola I letnik (1908), 3. in 4 sešitek. Jubilej ska števika. Naše muzejsko društvo je svoje Člane in Širšo javnost, ki se zanima za domaČe znanstveno delo, prijetno iznenadilo s krasno opremljeno slavnostno izdajo svojih nemških publikacij. Nič manj ko 14 tabel, med temi 3 v barvo tiski , popolnjuje ta tudi po vsebini zauimivi zvezek. Prvo stran diči cesarje vf ga jubilej ska plaketa z latinskim posvetilom, s katerim se je dr. Jo *. Tominšek izkazal tudi kot latinski stihe tvore c. Nato sledi vrsta člankov, ki so vsi v zvezi z domačo kul turno in literarno zgodovino ali pa se sicer tičejo prazgodovine in naravo-znanstva Pc sebe o zanimiv je članek ai hi tehta J. Kronfasa iz B*mberga o narodui umetnosti na Kranjskem. Tujca je bilo treba, da je preštudiral to stroko naše folklore in jo opremil z značilnimi slikami. Dr. IvauiČ z Dunaja poroča o oestovju na Kranjskem v 18 stol.; dr Lokar je objavil nekaj pisem Anast. Glina na Prešerna in Bleiweisa, dr Sajovio omenja kranjsko Školjko bisernico, dr. Šmid pa, spretni urednik Carniole, razpravlja o dveh prazgodovinskih gomilah v okolici novomeški. V malih isvestjih in slovstvenem poročilu so prispevki dr. /jmavoa, dr. Sajovioa, dr. Lobarja, Luke Pintarja in dr. Srni da. Opravičeno rečemo, da je ta jubilejski zvezek najlepša in najobsežnejša publikacija, kar jih je doslej izdalo mus. društvo. Skrbnemu in preudarnemu uredniku dr. Šmidu gre zasluženo priznanje, da si zna za svoj list pridobiti razboritih so trudni ko v. Sedaj je dovršen I letnik Carniole in ko prelistamo teh 230 strani, moramo z zadoščenjem dejati, da je to poleg Is-vestij pač edini strogo znanstveni list, ki se peča s poznavanjem naše ožje domovine. — Sa Jsdrana. Pjesme Rkarda Kataliniča-Jeretova (1902—1908) Zadar. Med mlajšimi hrvaškimi pes niki si je Istran Bikard Katalinić-Jeretov pridobil posebno ugledno ime. Obelodanil je že več knjižio poezij, s katerimi je pokazal svoj lepi talent. Zdaj je zbral v jako lično knjigo pesmi, ki jih je obelodanil v zadnjih šestih letih To zbirko je posvetil spominu E?gena Kumič ća ki je „Istru volio i perom prcdičiou. Knjiga obsega znatno število lirskih in epskih pesnitev, ki se odlikuje po resnični čustvenosti, gorečem rodoljubju in pesniški dikciji. Vse te pesmi imajo spe cijel no primorski kolorit. Ljubi tel jem hrvaške knjige bodi ta zbirka toplo priporočena. „Ben-Har", roman iz Kristusovih časov, spisal angleški general Wallaoe, je izšel v drugem docela novem prevodu, kateri je oskrbel snan slovenski pisatelj. Cena K 4 50, s poštnino K 4 80. Knjiga se prodaja le vezana v dobro platno. — Jnlina Stowik: Dle Slavan, das iltoato autochthone Volk Europas. Ubersetzt aus dem Russi-sohen vom Autor I. Theil. Cena K 1 80. Znanstvenike, ki se bavi j o s slovansko preteklost o, bo to delo gotovo močno zanimalo. — Josip Cvetko: Sto je hrvatska seljačka zadruga i kako se osniva. Knjižara kluba Cirilo Metodskih sidara u Zagrebu Cena 50 v. To je popularno a vender temeljito in pregledno pisano delce o zadružništvu splch specjalno o kmetijskem zadružništvu o osnovanju in upravljanju zadrug aprelma takoj v trajno delo pii L. Strosu v Idriji. 2 4474 Lego iiscmi Kdor ima veselje do bnlj velikega in lepega posestva ter do živinoreje tudi gozd in pritikline (fundus) v dobrem stanju, in bi rad kupil, naj vpraša pod „Gemischt- Verein st 11" Celje, poste restanto11. 4453—2 Puške: Lancaster od . . S 26-— riobert ti - - n 8 • - Pištola ,. . . <» Samokresi,, . • „ 5 — naprej. Poprave ceno. Ilustrovan cenovnik franko, p. Dnseh, Opočno 76 ob državni železnici, Češko. 3615—9 UInskesode nekaj skoro novih, dobrih in močnih, približno od 600 do 700 litrov po nizki ceni proda 4387—3 : FRAN CASClO : Šrlenbar^or« ulee m t«* v. 6. 1 UiMtanun Ign. Fasching-a vdov? Poljanski naslpfteo.8. Reichova hiša. lz«r«tno in solidno delo Cene zmerne. Popravila se- t ©en« Iz* f*uJeJo. 1 Od 1. decembra 190B naprej točim v restavracij -=„?ri lipi« =- češko delniško budejeviško pivo. Marija Umberger 4450 2 restavraterki. Najboljši eešl&l nakupni %lr. Ceno posteljni perja! 1 kg sivega, pulje-nega 2 K, boljšega 2 K 40 h; poltK lega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h ; i kg v t le finega, snežno- belega, puljenega 6 K 40 h: 8 K; i kg puha, sivega 6 K, 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko. 274J—14 Zgotovljene posteIIe Iz gostonitega rdečega, modrega, belega aH rumenega nankinga, pernica, 18 cm dolga, H6 cm široka, z 2 zglavn koma, vsak 80 cm dolg, 5P cm širok, napolnjen z novim, sivim jako stanovitnim puhast m posteljnim perjem 16 K: napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglav-mki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazij ali zamenjati franko. Za ne-ugajajote se povrne denar. S. Benisch, DaschB Itz, it. 767, Sumava na Češkem. — Cenovnik zastonj in franko. M. DRBNIK Kongresni trg. «»-,. Jfajve£ja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj, predtiskarija itd. Velika zaloga telovadske oblekel Xaaj?____Oče je dovolil, saj so to Jacobi" antini-kotinske cigaretne stročnice. Pazite na ime ,Jacobi". SPrUetno presenečenje! Vsak karton Ima velezanl-mlvo čarovno karto. 38J7—6 Razpis službe. Podpisano županstvo razpituje službo občinskega sluge s letno plačo 800 kron. Službo je nastopiti L januarja 1909 Primerno opremljene prošnje je vlagati ==================== do 15, decembra t I. —= 4471-2 Županstvo Cerknica dne 1. decembra 1908. Fr. Šerko župan. Mestna hranilnica ljubljanska razpre a) slnžbo asistenta z letno plačo 1800 K, stanarino 500 K in s pravico do petih Četrtletni o po 300 K: b) mesto praktikanta z letnim adjntom 1000 K. Prosilci morajo dokazati, da so z dobrim uspehom dovršili oelo gimnazijo ali oelo realko. Pri oddaji službe hranilničnega asistenta imajo prednost prosilci, ki dokažejo svojo izvežbanost v poslovanja bančnega ali sploh kakega denarnega zavoda. Prošnje z dokazili o Šolanja, dosedanjem službovanju, o starosti, d)mo< vinstvu, znanju jezikov, o zdravju in nravnosti je pri podpisanem ravnateljstvu vlagati najkasneje do 15. decembra 1908 Na pozneje vložene prošnje se ne bo oziralo. V Ljubljani, dne 27. novembra 1908. Gospodinja izobražena, katera ima veselje do vzgoje otrok, dobra in varčna kuharica, dobi stslno službo Starost 40 do 50 let Ponudbe s natančnimi podatki pod , Vestna gospodinja" na uprav-nistvo „Slovenskega Naroda". 4953—4 T}a7a«»| V občini Črni vrh (Verte-f Ua»Vl • neglio) v Istri, postaja Baje, je letos vino obrodilo Uradno dobro in ga je dvakrat več nego lani Gospodje trgovci z vinom in gostilničarji bi tuksj lahko dobro kupili. 4377—8 Naj se obračajo name podpisanega, ki bom vsakemu naznanil kakšne cene ima tukajšnje vino in tropinoveo. posestnik iu finski sensal ali mešetar pošta Ćrol vrh 'Vertcneglio) št. 140 v Istri, 7Kdor le kupec £^ bukovih drva ii § i hlodov ■ po kubični meri cele vagone za leto 1909/10, naj blagovoli poslati svojo ponudbo na upravništvo BSlov. Naroda" pod ,,BilBOV les 1909 10" do 10 decembra. 4443—3 Vinko Majdič valjčni mlin v Kranju 4Ka-aamJ«ko| Največja proizvajanja priznano najbrljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. 3939—5 Zastopstva in zaloge: V L i ubijan t. Po d g radu, Trnovem, Kočevju, Trstu, Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolesnu, Inomostu, Tri-dentu, Zadru, Spi tetu, Ercegnovem, Šotoru, Sarajevu io Pultu. Brzojavi: Valjčni mlin, Kranj. 44 4-3 Ravnateljstvo jKestne hranilnice ljubljanske« oločna zava 10 ^alriica AssicurazlonI Generali v Trstu ustanovljena leta 1831. Jamstveni zakladi znašajo nad 323 milijonov kron Poslovni i2kaz zavarovalnega oddelka na življenje* Od 1 januarja 1908 m n mesena novem. 1908 Vložilo se je ponudb .... 1610 K 13 098 932-97 Izgotovljenih polic je bilo . . . 1344 K 11023 617 80 Naznanjene Škode znašajo . ♦ • K 605.891 27 18032 141,654.527*83 15377 120,912.35416 8,717.30647 O. kr. avstrijsko • držam© Železnice. Izvleček iz voznega reda. Veljaven od 1. oktobra 1908' leta. mmmš Is L!h»1|bh* In*. IsLi roe zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Juž. žet, Oorica, 1 s^žčiTrst, c iS. drž. žeU Beljak češ Po-drocjco, Celovec, Prago. 7 07 utrnj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. a-se »roaip«ldno. Osebni vlak v smeri t lasenlce, Beljak, (čes Podrožčico) Celovec, rrago. 11-38 aroSpoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žeK, Gorico drž. žet, Trs drž. seU Beljak, (čes Podrožčico) Celovec i-oo ■•••Idne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. s-45 a>«paidne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorice drž. žeL, Trst drž. žel.. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga, r-io zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7-35 zveoer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čes Podrožčico) Celovec, Praga. 0- 40 pemeOi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. iet, Trst drž. sel, Beljak Juž. žel., (čes Podrožčico). Odhod ls LJubljane dri. kolodvor b 7-28 cjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 1- o s »»poldne. Osebni vlak v Kamnik. 7-10 zveoer. Osebni vlak v Kamnik IO-50 eenedl. Osebni vlak v Kamnik. fS»*** Ctb nedeljah in praznikih do 31. oktobra.) Prlsoa v &|vM|sm Juž. seLt «08 xjutr«|. Osebni vlak ls Beljaka u-žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča 8*34 zjutraj. Osebni vlak is Kočevja, Stres* Toplic, Rudolfovegs, Orosuplja. H-22 predpeldne. Osebni vlak la Pragi; Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčfc in Trbiž, Gorice drž. žet, Jesenic, Tržiča 2*32 pepoidne. Osebni vlak iz Kočevja Straže Toplic, Rudolfovegs, Grosuplje« 4-13 peeeldne. Osebni vlak Is Beljak juž. žel.. Trbiža. Celovca. Beljaka (če Podrožčico) Gorice drž. ieU Trste drč žel. Jesenic, Tržiča. e-eo zvečer. Oseb. vlak iz P^zge, Celo vez Beljaka (čez Podrožčico) jesenle. 8 37 zveoer. Osebni vlak iz Kočevja, Strese Toplic, Rudolfovega, Grosuplje. 8-45 zveoer. Osebni vlek is Beljaka jul žel. Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod rožčlco) Trsta drž. žel. Gorice dri. ic! Jesenic, Tržiča. H-50 eeneOl. Osebni vlek iz Trbiža, Ce lovce, Beljaka (čez Podrožčico) Trat drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic Prihod v Ljubi Jaso dri. kolodvori o* 46 zjutraj. Osebni vlek ls Kamnika. IO-59 p red pel d no. Osebni vlek is Kamniku e io zveoer. Osebni vlak iz Kamnika. 9*59 peneof. Osebni vlek iz Kamnika s a, ob nedeljah in praznikih do 3i. oktobra.) (Odhodi In prihodi so označeni v evropejskem času.) .43^4e^4M£"C» •« »e« bM|| Fran Zoreč Ljubljana Sv. Petra cesta št. 21 trgovina z moko in mešanim blagom podružnica na Sv. Jffartina cesti 23. Zolosa potrebščin za šloilje. Priporooa se \eleo občinstvu sa cbilen obisk obeh trgovin, zagotavlja j c 5 najnižje oenaV» in najtočnejdo postrežbo. 4247—4 G. kr. ratnatBiisfi s oriaiBib ieleinie ¥ TrstB, Uelik mraz lehko nastane, zato si začasa oskrbite toplo volneno otletu Vzoroe izbornega blaga pošilja frauko firma 4334-3 KAREL KOCIAH tvornica sa sukno o Humpolcl no Češkem. V korist Ustf. M. Školske. V „J/Ieni se posreči". Kupce ali deležnike za vseh vrst tukajšnje ali zunanje kupčije, hotela, penzijonate, sanatorije, niže, grasčlae in obrtaa podJet|s dobite h tre In d skret 10 z m^jo posredovalno reformo Nisem sgeat io od nobene strani ne i e ml le m provizi e Ker pridem v kratkem v Vaš kraj, zahtevajte mojega brezplačnega obiska zarad c gledo-vanja in dogovora. Z 4radi inseratov v najbolj branih časoplstk tukaj in zunaj države ki lih plačujem sam, sem vedno v zvezi s refleatanti s glavnico, torej ogromni uspehi. S Kommen, Dunaj, poslovalnica za Avstrijsko posredovalne reforme za varstvo koristi prometa z zemljišči itd IV/I, SchWindgasse št. 6 (Schwar-zenbcrgplatz). i9 4—3 CM prebolele P j te Pns^n< drsala v steklenicah *L I po JK 1*50 ' najfinejše vino Wermouth v stekl.7,01 po X 1* Dalje priporočam : Pristna namizna in desertna vina najboljše produkcije pojprimernih cenah. »litimi uvoz. 3910-H LJUBLJANA urgove ulice, FRMCESCO CASCIO, UiitiUana Stori trs 26 priporoča •roj dobro nrejeni :: optični zavod:: kakor rasna očala, scipaJce daljnovod« toplemerje, itd. — Očala in Sčipalci se uapravyo natančno po fcdravuiškem receptu 49 In stenHi V..- tven » i ..»s:. . jjožična darila! Prilika za gramofone! Popolno iipramenje velikanske zaloge. Gramofon »E galska zsamaka* od K 76— napre . Bril »nt ai rodbiaski aparati od K tO-— naprej. Plošče vseh sistemov, presenetljivo moča«, stanovitne in čistega glasu Fonografi od K V — do K i* u —, trdo liti valci od K 1'— do K 1 50 Vsakdo naroči tako]! 4507 jtajreelnejša specialna gramofonska tvrdka TEODOR PICH.ER Telefon 15570. Dunaj IX., Porzellangaase 25. Brez konkurence. Samo 6 dni Havre-New Tork Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta 6ez Baz si, pariz, jUvre v Ameriko. Veljavna vozne liste In brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine IV samo "M 849 44 oblastveno potrjena potovalna pisarna Cjnbljana Dunajska cesta 18 CJubljana v novi nisi „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „Figovcn". Langen & Woif, Dunaj I, Laienbnrgerstrasse 53. i4BlaaXamaa *Vw< BtlCi -wr Svatovnoslavni zaradi preproste in solidne *estave. Vsa pojasnila in cenike daje brezplačno tvrdka D. S. Fakin kot zastopnica za Kranjsko LJubljana, Poljanska cesta it 67. telef. 73. Originalni motorji 9Ottof ▼ svezi &7l8 8 i' apravo za sesalni plin ca hciieuje a rjavim premogom, fu-žiriskim ali plinovito koksom, kauma-titom ali ogljem Gospodarsko najbolj primerna obratna moč novega časa I Originalni motorji „0ttt" za svetilni plin, bencin, bencol, petrolin, karbonol. ! Miklavževa in božična darila! Suttner nrar in trgovec z zlatnino ln srebrnino ICestni trg, nasproti rotovža £jubljana jlfestni trg, nasproti rotovža priporoča svojo veliko zalogo vseh prvih in najboljših vrst pravih švicarskih :: zlatih in srebrnih :: žepnih nr najboljslo-večih znamk Sdfa/f-hansen, $lashntte, Ornega, Jilooes, Urania, Roskop/ itd., zlatih in srebrnih verižic, obeskov, okraskov, zaponk, uhanov in prstanov z navadnimi in briljantnimi kamni; pristao srebrnega in kina jedilnega orodja, nastavkov ter dragih predmetov ===== iz kina srebra. ======= Vedno največja izbira najnovejših salonskih ur, [ter apecialitete stenskih ur s kukavico, budilk in drugih. 3549 is Zahtevajte moj veliki cenik, ki ga tudi po polti pošljem zastonj in poštnine prosto. Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta! aa postelja is paš priporota po ■■|ali|lk oenat W* MITI 49 Pred žOsofiJo žit, 2C Zananja naroeila ee toino iivrinjejc. »Pri zlatem čevlju" Ljubljana Stari trg št. 9 velika zaloga čevljev domačega in tujega izdelka. Trpežno blago. — Cene solidni. Točna postrežba. Asnoln Ljubljana Dunajska cesta 13. Izborna zaloga namiznih in nastropnih svetilk, najnovejše vrste po nizkih cenah = uiiuiiuuiiimiiNiiiiiimmm Minimum...- Uitanorijeno leta 1S4S. Edini zavod v LJubljani za kemično čiščenje obleke ter zastorjev, bar var i j a in likanje sukna par, JOS. REICH Poljanski nasip — Ozke ulice it. 4. Sprejemališče Šelenburgove ulice štev. 3. Postrežba točna. Solidno cono. SlIllllllllMlllillllMIllllllllMMI.IIIMlIllllllllllllllllHIHIIIIIIIMIIIIH mm—tu— Važno! mm Važno! pi|Bli&jif tipta li ilrjjfijM. i lalbol|ia In iijcuijii atstrtiaa i sa drogva, kemikalije, sallida, ovalja, korenine Itd. lud* po Knelppu, ustna vode In eobnl presek, ribje olje, re-dlina In poslpelne moke sa otroke, dišava, mila io sploh vsa toeletne p rad m sta, fotografi čase aparata in pot rab klrurglčna ob va- lile veske vrele, sredttve ee dezinfekcij«, voeek ln paste ee tle Itd. — Velika zaloga nsjflnajaaga rum m in Itosajatltat* — Zaloga svažlh naml-ater»lntl» vosi In eollj aa kopal. Obtastv. konces. oddaja strupov, mm 49«l«ior0|ca poeebc priporočljivo: grenke sol, d volna sol, eolltar, anojart, kolmoe, krmilno epno Itd. — Vnanja naroČila ee tavsujejo točno *n eolidno. * orogerlja **- Anton Kano Ljubljana, Židovske ulice št l. siaijvlaji eoaal rasna •vetji mena, skorje ) § Jabica y?na TrtnikKapele ki je bila tekom 12 let v službi kot šolska babica pod vodstvom g. prof. 9r. pl. Valente, naznanja, Sa stanuje sedaj na 3739-8 I S«* zeliMa (rose), svetje. korenine, kocie Hfl m. Poljanski cesti štev. 9 in se priporoča velecenjenim rodbinam, zagotavljajoč vsekdar najskrbnejšo - postrežbo. - Varat, znamka : Sidro. Liminent. Capsici comp. nadomestilo 3523-11 Pain-Expeller s sidrom priznano Isborno, bolečina tolažeče In odvajalno mazilo ob prohlejenju po 8Q hy K 1'40 in K 2*- ae dobiva v vseh lekarnah Pri naknpn tega epi — pridobljenega domaČega zdravila naj ee jemljejo le originalne ste-njenioe v akatljicah e nafto vszBtveno znamko „sidro" potem je vsakdo prepričan daj je dobil orig. izdelek Itd.; sploftn<~ Dr. Rtohterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Rli&čina c. b nova. Bsssssssasssassasssaaaaaaaaai aaspo^tijacj« *»ak dan asssssssaaaaaaaaasasasasssss Edino zaloga izvirnih ameriških — čevljev. iTtr.-aiir;lka P v £Jubljani poleg kavarne „pri Slonu". Pazite natančno na firmo. Ueletrsoulna z železom „Merkur" 3599 18 Peter Majdič v Celju se priporoča cenjenim odjemalcem. Št. 36 391 Razglas. 4357—3 Ker je nastopilo zimsko vreme, je podpisani me&tm magistrat primoran, p. n. hišne gospodarje in oskrbnike v deželnem stolnem mestu Ljubljani opominjati na nastopna določila oestnopolioijskega reda, katera se glase: 1 Kadarkoli zapade saeg, dolžan je lastnik, oskrbnik, hišnik ali najemnik hiše, stavbišča ali drngih prostorov hodnik ali pešpot tik posestva nemudoma očistiti snega in Če vsled tega polzi ali kadar se napravi poledica, tuai takoj posuti s peskom, pepelom ali pa kako drugo tako stvarjo. Sna ženje in posipanje izvršiti je v širini hodnika ali pešpota. Kadar zapade sneg ponoči, ali se napravi poledica, opraviti je osnaženje in posipanje vsaj do 7 ure zjutraj. 2. Pri neprestanem sneženju osnažiti je hodnik ali pešpot večkrat na dan in tako posipati, da ni nevarnosti za pešce. 3. Z dvorišč se ne sme sneg ali led odkladati na cesto, temveč ga je voziti v Ljubljanico aH na odkazana odkladišča. Sneg, ki sam zdrČi ali se pomeče s streh, morajo hišni posestniki nemudoma ob svojih stroških voziti s ceste. 4. Kadar je južno vreme, je hodnike in pešpota po potrebi večkrat na dan očistiti luž in blata. Kdor se ne bo zmenil sa ta določila, bo kaznovan po oesarski naredbi z dne 20 aprila 1854, št. 96 dri. zak. z globo 10 K do 200 K, odnosno v slučaju, Če bi se globa ne mogla izterjati, z zaporom od 24 nr do 14 dni. Vrhu tega bo pa magistrat dal izvršiti dotično opuščeno ali nemarno storjeno delo ne dotičnega gospodarja stroške. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 17. deoembra 1908. Drože! Kvas! Pozor! Svoji k svojim! Priporočam se slovenskemu občinstvu, pekovskim] mojstrom in trgovcem, usj kupujejo in naročajo edino 4527 1 CiriHletodove drože najboljše kakovosti ln po nizki ceni. Nobeden gg. pekov in trgovoev naj bi ne ostal odslej brez tega blaga, ki se prodaja naši potrebni šolski družbi v korist. Naročajte V8t Žitne drože edinole od domaČega narodnega izdelovalca. jfiaksa Zalokerja v Ijubljani -6 K 80 v, skupni promet 1. 1908 5 845 186 K 7 v. Stauje liianiln h vlog in tekočega računa dne 30. novembra 1908 1,089 654 K 56 vin. — Trgovsko obrtna zadruga V LJubljani V mesecu nov. je bilo vloženih 91 756 K. 65 v, dvignjenih pa 84.643 K 54 v. Saldo koncem okt. 385.950 K 28 v, saldo konoem novembra 393 063 K 39 v. Skupnega prometa koncem novembra 14 580 224 K 08 v. — Obrtno pomožno društvo ▼ LJubljani je imelo meseca novembra 193 324 K 09 v denarnega prometa. Stanie hranilnih vlog znaša 264.418 K 52 vin, stanje meničnih posojil pa 390 879 K 83 v. — Kmetska posojilnica ljubljanske Okolice, reg. zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani. Bilanca z dnem 30. novembra 1908. Aktiva: Grotovina 28 007 K 25 v, naložen denar 2 689.643 K 72 v, posojila 12,776 923 K 40 v, vrednostne listine 350 931K 70 v, zadružni dom 203.5S4 K 92 v, zadružni hiši 313 974 K 41 v, zadružno zemljišče 109 253 K 50 v, inventar 12.172 K 41 v, prehodni zneski 8746 K 43 v, zaostale obresti 104.907 K 57 v. Pasiva: Deleži 26.538 K, hranilne vloge 16 021.357 K 32 v, rezervna zaklada 229.810 K 31 v, pokojninski zaklad 23 343 K 31 v, pred-plačane obresti 31513 K 59 v. Upravno premoženje 16,598.145 K 31 v. Denarni promet 61,237.135 K 41 v. — Mestna hranilnica v nikn. V mesecu nov. 1908 je 138 strank vložilo 42 916 K 44 v, 112 strank dvignilo 34 775 K 92 v, 7 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 5010 K, stanje hranilnih vlog 1,747.198 K 53 v, stanje hipotečnih posojil 1,255 522 K 82 v, denarni promet 214 280 K 08 v. — Mestna hranilnica ¥ Kranja. V mesecu novembru 1908 je 351 strank vložilo 126 173 K 93 v, 314 strank dvignilo 120 748 K 04 v, 8 strankam se je izplačalo hip. in občinskih posojil 14 300 K, stanje hranilnih vlog 4,509 479 K 22 v, stanje hip. posojil 2 890158 K 34 v, denarni promet 371 635 K 90 v. — Mestna hranilnica v Radovljici V mesecu novembru 1908 je 284 strank vložilo 91614 K 03 V, 261 strank vzdignilo 79 249 K 80 V, 24 strankam se je izplačalo posojil 16 280 K, denarni promet 452 693 K 11 v. — Mestna hranilnica v Novem mesta« V mesecu novembru 1908 je 237 strank vložilo 89 691 K 28 v, 204 stranke vzdignile 60 295 K 70 v, torej manj vložilo 29.395 K 58 vin., 3 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 4200 K — v, 356 menic se je eskomptovalo za 107 944 K — v, »tanje vlog 3 361 852 K 13;v, denarni promet 601 404 K 70 v. Vseh strank je bilo 1178. Za kratek čas. * Tiskovna pomota. V nekem „ C venskem smeristiem listu beremo: sla. kr. deielna vlada kranjska je poslala dne 20. septembra 1908 povodom demonstracij v Ljubljani vojaštvo o. kr. pešpolka it 27 morit razburjene ljubljanske prebivaloe". Seveda je list mislil zapisati Bmiritu. * M vinskem trgovca. Vinski trgovec: „Vse te steklenice, kar jih vidite tu v kleti, so napolnjene s samimi zdravilnimi vinitt Gospod: Aha, to so taka vina, na katera se morajo vzeti adravila, meo se jih človek napije." * V največji potrebi- „Prosim vas, da bi mi posodili nemudoma dvesto kron, kajti nahajam se v veliki zadregi in sedim tu, kakor na žareČem oglju, katero pa še tudi ni plačano." * Utrinek- O sreči v Ijubeani lahko govori samo oni, katerega ne vesta se — a drugim poroči. Ćlovek mora biti skromen. Ako komu kaka ženska ponudi srce, ne sme jo prositi tudi roke. * Prva Strana. Trgovec (prodajalki) : nAna, to ste že zopet napačno naredili, gos neumna!" Prodajalka (molči) Trgoveo: „Vi ste najzanikr-nejša ženska, kar jih poznam in prav za nobeno rabo!u Prodajalka (molči). Trgovec: „Sioer pa tudi ne vem, na kaj si domišljujete, ko ste vendar grdi kot strašilo!" Prodajalka: „Gospod šef, vse kar je prav; toda žaliti se ne pustim !u Ako želite!! kupiti a'i prodati kiko posestvO( zemljišče ali gostimo itd., se je obrniti na prvo koncesljonolno posredovalnico v BnB|a ■• BorenfskeB, Stavni trg »te v. 189 4359-2 I 0 Najbolje za zobe VeUko zalogo iramofono*1 >■ plotf tudi s slovenskimi komadi plošče od Sa l-att naprej priporoča FR. P. ZAJEC, urar gasi LjHPUcmfl. S ari trg 26. 46 Pristna istrijanska lz lastnih vinogradov pridelana VINA ca BARHENTOV, :: flanel ::. MODNEGA BLAGA ■ platna, damasta, kanafasa itd., | vse novo, ki jih franko pošilja 1 znamenita uvozna tvrdka V J. Havllček a br. Podebrady J 311—a (Kraljevina čeika.) i Zavoj s 40 m raznih ostankov pralnega blaga letnega in zimskega pošiljam za 18 kron franko po povzetju. prodajata po nsjnižjih cenah, in sicer cd 56 litrov naprej črno d 28 h, telo a 32 h. V steklenicah: črno fi 38 h, telo a (8 h. Brata Ivan in Sine Snron I Jesenice na Gorenjskem it. 114. t * i s šš* —* ETERNIT TOVARNA LJUDEVITA HATSCHEK. LINZ. V/DCKLABRUCK. DUNAJ. BUDIMPEŠTA,MYERGES-UJFALU Blavnolustopstvo sa Jnino de tele: Vprašanja na založnika" Teodorja Horna« krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izdelujejo strelovodi, kleparska in krovska dela iz različnega blaga. 1844 H jfmton Sare LJubljano, S«. Petro trato it 8 pripor« ča v lastni Šivalnici izdelano perilo za otroke, gospe In gospode. Za izdelovanje perila doma priporoča svojo bogato zalogo platna in iilona v vseh širinah in kakovostih, švicarsko vezenje, prte in pr-ttče, brlsalko itd. 3317 17 Kakor znano le dobro blago in celo zanesljive cene. Naročila za venkaj točno In zanesljivo* i> - HajlroUie mazilo za čevlje. N O X I N Dobiva se,v vseh boljših trgovioob. Zaloga pri 2027 14 K. A. Mesarja o uuMjani Vodovodi Inženir-MdroteRt Konrad Lachnik, Ljubljana 3664 Projekti in izvršite / pri dom-aći specialni tvrdki kanalljacac KopalBKe naprave Beetbovenove ulice itn. 4. BrcoJavl: LodinlMjDliDoBS, (tehn. zved. mnenja ob poverit vi gradbe zastoni). Delniška družba združenih plUOUOren Žalec in Laški trg I Jall * €9 t asi izborno pivo. črno pivo JalVOlor". gggr Zaloga v Spodnj! Siftkl. — Telefon #ter. 187. Pestljatve na dom sprejema resta vrster gosp. B. K r § 1 i n 1 k „Narodni dom11, LJubljana. (Štev. telefona 82.) 757—41 NOVOST! 4C90-6 NOVOST! Cigaretni papir ia cisaretne stročnice Vprašanja naj se naslavljajo na 3vana Bonača v Cjubljani. Spefflcljjfin in Komisijska dražba sprejema v svoja dobro urejena skladišča vsakovrstno blago in daje nanje predujme pod najpovoljnejliini pogoji, daja carinska posojila in ooarinjuje blago, preskrbuje prodejo blaga ter posreduje kupovanje in prodajo vsakovrstnega] blaga pO nalOgU in na račun svojih odjemalcev najkulantneje. _ALKAN Zelcf. 21-60. Žiro-račnn pri Jadranski banki v trstu. Brzojavi: galkansped. i z. o. ]. u Trstu. Riva Grunulo 14 4091—4 Preskrbuje vsakovrstne pošiljatve na vse kraje hitro in točno, obavlja vse reklamacije in daje vsakovrstna strokovna pojasnila in navodila takoj in bresplaono. 90000000003000000039 PATENTEI BI. GELBHAUS 4877-64 I intentr bi zapriseženi patentni posrednik u 9ana|n ■ VIL Slebensterngasse 7, nasproti o. kr. patentnemu vata. 9 Ob reomatizmu in nevralgiji umiri in upokojš bolečine. flh nrAKnn vsesa oteklino v členkih in VM piUUnu omogočuje njih premičnost Pri ozeblinah na rokah in nogah odstrani neprijetno gomezenje. Besedna sna«ha (mentolo-saliciliairan kostanjev izvleček.) Lonček 1 Krono. Za K 1 50 se pošlje 1 lonček , „ b-— 9 9 5 lončkov O C ti ■g? B. FRAGNERJA lekarna C. kr. dvorni dobavitelj, PRAGA in, št. 203. tO oo Pazite na Ime Izdelka in izdelovalca. Dobiva se po vseM lekarnab. s IFetr olej žaarilaai grorilci KRONOS da|o takoi iarilno luč (okoli 80-140 sveč) svet-llivosti. — Rabi samo za okoli ll 4—2 vinarja petroleja na uro. aL»I*l*€» o pas-a*%l|an|c. Cene: Popolna stropna žarilna svetiljka na zračni prepih K 25'—, kompletna namizna svetilka K 15'—, kompletni gorilec K 9'—. Žarila in gorilci za vse vrste plina. Prodajalci popust. Cenovnlkl zastonj. Avstrijska eksportna družba za plinovo žari In o luč z o. z Dunaj, V., Rtmperstorfergasse st. 06. 4207 3 4434—2 St. 37371 V zadevi razpisanih dopolnilnih, volitev v delelni zbor kranjski se dodatno k tuuradnemu razglasu z dne 7. t. m. št. 35248 sleieee javno naznanja: Volitev enega poslanca mesta Ljubljane iz splošne kurije vršila se bo 14. dan decembra letos in se je v s vrh. o ložje izvršitve te volitve razdelilo mesto na 8 voli&č in volijo a) volil ci I. (Šolskega) okraja v veliki dvorani „Mestnega doma"; b) volilci II. (Šentjakobskega) okraja v mestni dekliški šoli pri Sv. Jakobu; c) volilci III. (dvorskega) okraja, razen Krakove ga in Trnovega v mestni deški šoli na Cojzovi oesti; d) volilci iz Krekovega in Trnovega v dvorani otroškega vrtca v Cerkvenih ulicah; e) volilci IV. (kolodvorskega) okraja, vzhodno od Dunajske ceste v mestni deški soli v Komenskega ulicah; t) volilci IV. (koloevorskega) okraja, zapadno od Dunajske oeite v telovadnici I državne gimnazije z dohodom iz Kolizejskih ulio; g) voliloi V. okraja v mestni ljudski šoli na Barji; b) volilci VI. okraja v dvorani mestne jubilejske ubožnice v Japljevih ulicah. Volitev dveh poslancev mesta Ljubljane iz mestne kurije vršila se bo dne 22. decembra letos v štirih oddelkih in volijo 1. voliloi a začetnimi Črhami A—H, v veliki dvorani „Mestnega domau z dohodom iz Streliskih ulio; 2. voliloi z začetnimi črkami J—L v veliki dvorani „Mestnega doma" z dohodom od južne strani; 3. voliloi z začetnimi črkami M—B in pa 4. voliloi z začetnimi Črkami S—Z v veliki dvorani hotela „Union" z dohodom iz Frančiškanskih ulic. Glavna volilna komisija zbrala se bo za volitve iz splošne kurijo dne 15. deoembra in za volitve iz mestne kurije dne 23. deoembra letos obakrat ob desetih dopoldne v dvorani „Mestnega doma". Dalje se naznanja, da ostanejo za eventualne ožje volitve, ki so določene na 19. oziroma 23. dan decembra letos ravno ta določila v veljavi Na volilnih izkaznicah, ki se bodo voliloem pravočasno dostavile, bo poleg Časa, kdaj se vrši volitev, označeno tudi na katerem volišču ima vsak volilec izvršiti volilno pravico. Jttestni magistrat ljubljanski. dne 24. novembra 1908. ! Naša slaztiila so zlata jama zst iiotele ' gostilne in kavarno. Prekrasna glasba za ples in zabavo! — Ugodni plačilni pogoji! — Dražestne novosti pianov, orchestrionov z mandolino in ksilofonom, erchestrion na lok s kraguljČki z navijanjem na uteži, ki se lahko postavijo povsod brez vseh obratnih stroškov. Našmglasbila so porok za največje prejemke zaradi prekrasne glasbe in solidne konstrukcije. EleKtrlškl pneomottikl orchestrlon s čudovitim zvokom. Elektriški klavirji z mandolino, s ksilofonom In mandolino, umetni Ijralnl klavirji, ki lih je komaj razločiti od rotnesa Uranja umetnikov. 3990-5 Izboljšani Igralni aparati z varstveno znamko ,/TION TION" s spusćalniki na denar sa gostilničarje In rodbin, aparat. f. JKachinek S sinovi, Dunaj XVII £ Ortliebgasse štev. 5. Glavno zastopstvo za Kranjsko ■ a/1 U11 Sodni)sJct nlicf 1. Glasni čisti posnetek glasbe. Cenovniki zastonj Beferenoe prve vrste. I AVGUST REPIČ 49 LJubljana, Kolosijeke uHoo 10 (▼ Tiatvtm izdeluje prodaja in popravlja vsakovrstna sode po najMlaJin a|eeatt»|š. soMnito ii dežnike domačega izdelka priporoča JOSIP VIDMAR nL.femMfa.smae Pred Skotilo IS, Stari trg 4, Prešernove ulice 4. To i in prodaj n olj natlli flrneža in lakov. j { -h auaatrtani obrmt, j n Brata Ebarl lita 1S4* s * i 1 l I i < i I I ^ I lata £ I ! i I I I 6opl6ev sa pleskarja, sil- $ karje In ildarje, sledilnega mailla ae § hrastova pod«, karbollnaja Itd, | Posebno priporočava slav. občinstvo j najnovejše, najboljša in neprecenljivo | sredstvo sa likanja totala tal pod a imenom , JKapldol". Priporočava ee tudi si. občinstva za £ vse v najine stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano realno m fino po najnižjih cenah. Prodajalna in komptoar: Miklošičeva cesta ti. 6. Delavnica; Igriško ulico it 8. Manta eejttriatf. M. a t. n. ari?. |ti žete. Slikarja napisov. Stavbloska Ii pohlštvtni pleskarja. Velika isbirka dr. Schoenfeld-ovil barv v tubah sa akad. slikarje. Blaž Jesenko LJubljana, Stari trg 11. pri poroto klobuke cilindre, čepice itd. — aaojai ov> J*ft fafont — pe t» m i ■» ■ * i i ee>iti. ^Satari š&tt/c <^vt> /*c» cw/ in X*B*tc*sl/iiH> potovati nty\vc obrne/0 JC« pozabita naročiti! Prodajam dokler bo kaj zaloge, velike, brezhibne ostanke 6—10 metrov dolge in sicer kanafas, oksford, osllr, barheat Itd- 40 m samo za K 16 75 ; 40 m pristnobarvnega kanalaas za preobleke za K 18'— franko, torej brez nadaljnih stroškov, Blago je dobro in bo vsakdo zadovoljen. 4366—3 Ig. BrOŽ, edina krščanska tkalnica NaChođ na Češkem. 3 I. Wanek B krmar ln IzdelooateU ieplc 3647-17 v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. Zl priporoča si. občinstvu svojo bogato zalogo najfinejših l&ožuhovin. kiubukov, lastno izdelovanje aeple vseh vrst ter velika zaloga raznovrstnih lani. Si. vaJaatTo se opozarja na bogato izbiro kap In vseh ttruajlh vojttšltlti potre bečiti. Prevzema vsa v svojo stroko spadajoča popra« vila proti najnižji ceni ter kupuje koze u I % Jačine po najvišjih dnevnih cenah. ===== Postrežbs točna, cene solidna. : i C • e a i i m 0 I If*T£3ZaW< Pozor! Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obrtnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domača tvrdka Josip Škerlj špediter, Kongresni trg it 16. 3405—11 itreiba: Te!<5fon štev. 262. i 5 9 Broj 4947 Natječaj. 4462—2 Na temelja zaključka obćinskog zastupstva od 27. novembra 1908 razpisuje za natječaj za sliedeća mjesta: jedno mjesto obćfnshos nndrcdora sa godišnjom plaćom od 1200 kruna i 100 kruna godišnjih za odjelo; sedam mjesta občinskih redara sa godišnjom plaćom od 960 kruna i 100 kruna godišnjih za odjelo; četiri mjesta onćinsuih cestara sa godiŠĐJom plaćom od 720 kruna; plaća izplativa u posteoipatnim mjesečnim obrocima. Molbe za razpisana mjesta imaju se podnesti do decembra t. g. podpisatom obe i tiskom poglavarstvu, priloživši istim krstai list, svjedoSbu < bćinarstva, ponašanja, Školsku i lječnicku, te (ca redarstvene službe) vojničke dokumente. Natjecatelji za mjesto obćinskog nadredara imaju dokazati, da su služili u redarstvenoj službi ili kot oružničtva ili kao podčastnici kod vojske i da su njim dobro poznati redarstveni propisi. Pošto se želi ustanoviti glazba, imati 6e prednost za redarstvenu službu oni, koji poznavaju musiku, o čemu imaju se izkazati. Glede toga postavlja im se u izgled posebna zaslužba. Redarstvo bit će namješteno u službovanje: nadredar i dva redara u Kaatvu, dva redara u Zametu i po jedan redar u Sv. Mateju, Matuljima i Juš.ć ma. Od cestara bit će namještena dvojica u Halubaljskoj i dvojica u Ruka-vaČkoj strani obćine. Občinsko poglavarstvo Kastav dne 28. novembra 1908. Načelnik: FR. ŠEVČIK v Ljubljani Židovske ulice št z pusLar ariaoroia itojo veliko zalogo raznovritnik 41-49 pusk in samokresov lastnega Izdelka, kakor tudi belgljsklk, sulsklk in česklk •troga preizkušenih pimlk, za katere jamčim aa dober strel. Posebno priporočam lahka trocevke in paake Bock s Krup-V .*. povimi oevmi aa bresdimni smodnik. Priporočam tudi vellUo zalogo&vseli lovskih potrebščin /. fM aiJniiJUi cnatu f •pravil« !■ aaroćke a a iivršnjeio to ćm Ui zanetil h o Oenovniki na lahtevanje* aastonj* in poštnine^prosto. Bsasasasssl 67 16 □Pristne r-u.site gretlose ( najboljfo Tvornica „Provodnik" v Rigi jamči za stanovitnost. Pristna) sama s zvezdno znamko. en (Slavna zaloga: Vaso Petričrć, Ljubljana, j Pripraven In stanoviten dohodek »a vsakega. o a a •8 s? M O a g S 1C 1ri*nn *n ve^ zas^u^'te na teden sam O z izdelovanjem blaga za naš lw Al U11 zavod. Sirovino za izdelovanje vsako m ar dodamo zastonj. qc 1ri«nti in več Pridobitc * lidelovan|em In prodajo blaga na pa- UU IVI U11 tentnem pletilnem stroju „SLAVIJA". 4085— 4 %aihle%fa)te v lunine itorlait takuj |>»jManlla Velikoprodaja pletenega blaga. — Strokovni zavod za pletilne stroje Libal a spol. "M v Pragi Vodič kova ulice 25. •o -t Edini strokovni zavod te vrste Pa* asa av *» 1 Oblastveno varovano Registriran vzorec. Ol»il|Ham«am«l angel, zvonilo za božično drevo št. 1 popolnoma iz kovine, s 6 pozlač. angele*, 30 cm visoko. Nezlomljivi vrh za božič, drevo. Kras božičnega drevesca Garantira se za funkcioniranje. Gorkt arak treh prižganih sveč Trti gonilno kolo, na oje pritrjen' iibol.iš ni jekle ii betićki pa adarj .jo ua tro e »Tonoev in baatcoavocno, srebrnoč.sto svonenje sadoui, mlado in staro preatkVIjaj .č v boiićno blaž-vnoat. Ko j stan« a kart nom in n .vodilom vred a M&Z Z% «a «/ Sam« 3750 7 8 kosi K i — 9 koaOT K 10»0 Po 4 „ „ S 20 12 ISSO poT»©tju 6 n 7 SO 24 . , M »O 20 b reč Št S. RavhoI Isto »i-tfcUko z r«»nll<> aa božično dreveaee, i«»ršeno t«leeie|rantuo *n p«se»no fin«. §»o-ii i klano, s »utauimi stebri ji ta a v ono« in, tremi prekrasno iareJimi srebrnimi l^mettastimi roiami, ki potem, ko so priagaue ■reče prekrasno odsnrajo, kos s kartonom in navodilom vred 2 kroni. 3 koji KBOO 0 kosov K. 15 SO 4 . . 7 25 12 , . 20S5 o kosov „ 1050 24 „ „ 39 SO Po po ti 20 h več. K i'V naroči več nego en kos gorajšnjih a onil, 'dobij]0 sortiranih, umetniško izvršenih raiglednic. med njimi božične in novoletne karte, ki *t«nrjo po-sod po 10-12 h Zamena dovoljena ali denar nazaj, t»ej aSJa raike! Naslavljajte naro.be pra*oo«ano na naslov.' c. in kr. dv. dobav. Jan # Konrad v Mostu št. 1870 na Češ«m. Zahtevajte moj glavni katalog s S0O0 slikami, ki vam pa takoj pošljem aastonj in poštnine prosto. c>>:co:<>x»x>x»x>>>>:!>x; Brezplačni karal aa vezenje v biti. Pisalni stroji .ADLER'. DUNAJ ima za razsvetljavo „GMETZIN" 40 9o 60% prihranitve plina , proti stoječi plinovi žari Ini luči za razsvetljavo * prostorih In znna). Samo pristen in polnovreden z zakonito varstveno znamko GRAETiilN". Primerno boiićno darilo. Najboljša prenosna petrolejska kurilna peč „MATAD0R" z regulirao gorilno ploščo in avtomatičnim ugasc- valnikom. Brez saj! Brez dima! Varčno intenzivno kurjenje. Dobiva se v treh velikostih 20"', 30"' in 60"'. Cenovnik ii. 71 aastonj. Zastopniki se iščejo. {jraetzlinova luč, 9r. z o. z. Dnna| 11/3« Stephanstrasse 12. 4241—3 \ 4 A. KUNST ŽldoTrsiica vilic« Velika zaloga obuval testnega izdelka se dame, gospode la otroke Je vedno ae labero Vaakrfoa sarsiiU ss tsrriajaj« tseae Is se Dlaki seni. Vas mere m ahrsnjs-jsjs is Basaamsnajsjs, — Pri snnanjis sarsdiUa saj ss blageveli ssssss vp* 49 i Zastonj razpošiljam mo| Una trovani oanovnlk. Ure, razno zlatnino = in srebrnino = prodajam po zelo zn žamfi cenah. FRANC KEBER urar In trgovina zlatnino In arebrnlno LJubljana, Dunajska cesta it 12. Za zimo!!! Krasne novosti za žens' dobite S eleflna higienične vzore«, 6 vsoreev K 1*80» 18 vsoree* K 8 40, tt vzorcev 6 K 80 h poleg na [novejšega 11 us trovane ga noaenalas is navodilo sa uporabo francoskih in ameriških gumastih predmetov, tacat od 9' h naprej. V zalogi SO VBO kuriozitete, mnogo novosti, isdehrje vsak gumasti predmet NaJeeBeJse>'direktno;se>opi le na piameno naročilo. Diakretaa pocujstev. M9 aaloaa tovarniških arams&stlli prnlmeloi. Ilfina&J. L, Wipplingerstrasse 15—10. 836-40 ostae lwaamUnloo itov. 4J.080. Teleton atev. 111. Glavna posojilnica realsrrovana zadruga a neomejeno savaao ~~ =| pisarna: [ - to Kongresnem trsa Ji. 15, Souvanovo \m v UuMloni spre|eaaa In ix plačuje kranlijss vioeje 3brestuje po i\ % od dne iložitra do dno vzdiie brez odbitka rentnega davka, n 49 Uradno ara od 8. —12. dopoldne In od S.—f. popoldne. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da]bi se obrestovanje pretrgalo. Št. 14773 4 60—2 olon moškega suhin aa neveste prav ugoden nakup. Imam aveso s najboljšimi tvornicami in bom lahko svojim eeoj. odjemalcem najbolje postregel. — Najzanesljivejša trgovina, ker strežejo domači ljudje. ,J*ri Cirilu in Mit iLjil|ui,lli2iijmilian.L Nasproti loteriji. Razpis. Podpisani deželni odbor raspisuje nastopne službe oKrožnih zdravnikov in sioer: 1. v Grosupljem s letno plačo 1600 K, 2. na Reki & letno plačo . . . 1400 K, . 3. na Toplicah z letno plačo . 1400 K. I Z vsako teh služb je združena aktit ltetna doklada 200 K* Okrožni zdravnik v GrosupHem bo prejemal še od zdravstveno okrožnega zastopa prispevek letnih 600 Kf dokler ne dobi železniško zdravniške službe v Grosupljem. Okrožni zdravnik na Toplioah dobi tudi še kot kopelni zdravnik letno odškodnino po dogovoru z lastnikom kopališča Prosilci za eno teh služb naj pošljejo 870je prošnje podpisanemu deželnemu odboru do dne 20. decembra 1908 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko držav jansrvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 23. novembra 1908. A. Hermann voložgapoo za. slivovko josiP stupica i in tropinovec t Varaždina, Hrvatsko jfrmrnar In sedlar o LJubljani. Kolodvorske ulice itev.6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav ===== kakor tudi krasno opremljeno ====== kočije, druge vozove in : najrazličnejšo vprežno : == opravo == katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreto-čelne kakor tudi že ©br»b'Jetiene iozo¥e in It«tajske oprave. Br. Hlaulia Atelje aa ortopedlcne aparata la • bandate. Prešernove ulice ii 5. priporoča svoje Speci|alitete v dvojno žgani naravni slivo vki, tropin ovcu in drožnikn po prav niskih oenah. Večje množine slivovke se lahko v žganjarni pod lastnim nadzorstvom žgejo in prevzamejo. Radi posebne ponudbe blagovoli naj se obrniti ali na iganjarno W Varal dUm ali pa na 3445—9 gUvV.0ar.niak?llM Jos. Zidarja v Ljubljani. MJ Isdelovstelj klmrflsaih medlola-sklta InttranientOT la vaeh potreb- Najoeflejša in najhitrejša vožnja t Amerikn je i parit „Seneroiieni^a Lloydau iz a oaaaraklml braoparnlM „KAISER v¥ii.Haii.M h.' t vtivHONPRiN2 WILHELM", „KAISER VVILHELM d. OROSSC'1 PrebomefS&s motnim ttm|a mmm& S • afaii natan&en, sanesljiv poduk In veljavno vozne listka sa parniks gon navede-aega parobrodnega dmfitva kakor tudi listke sa vse proge nie dobite w Ksf smisliamaml eetlns is pri EBVARDU TATCAfiJD, KolodTOiste ulica št.351 maapreii •bčeinud gastilnl „prl Starem Ti&lerju44. Odliod la ubijane je vsak torek, četrtek In soboto, —i Vsa pojasnila, ki aa tikajo potovanja, todno in brezplačno, — Postrežba poštena, reelna in solidna, Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Oolormdo. Mexiko, Cfalifor oijo, Arizona, Dtah, Wioming, Nerada, Oregon in Washington nadi nase drostvo posebno ugodno in isredno ceno Cres asivsstsn. Odhod na is) progi is Bremna enkrat mesioao. 3270—13 Ta aa dnWsajo pa lodl Hstftd preko Baitimora ta na vas ostale dele sveta Braaiirju &du> B os-Aires, Oolombo, Singapore v Avstralijo itd U. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe V Trbovljah priporoča svoj pripoznanc izvrsten B mm Olaoaziol ■ orizszsoonssO f ledno JstfasJcomerci, vse od avstrijskega drnfltva inženirjev in arhitektov dolodaoo pred feeze glede tutora ln odpore* trdote els.le.t5 ■acUtrllj uje*! dobroti lahkot tudi svoje priznano Izvrstno saeeaaae* Priporočila In spričevala ?am*» eredoe lo aajiioiltrJl.ta Ivrdk io na reepolego Centralni urad: s*87-16 Dnne%jv I>, Mezlm^ imnstireflfle S. kelafae v? Petne ia 18i5 Štor v IPreušeriiovili uliockll št. S Narečja zaloga aoiklh, feiskl. In otroikll £tvfjei, čt?t|ti za hw-t«nls li pristali IDiiienkik gonkili fefljei. Elegantna In 2005 27 lako ekrbna Izvršitev po veeh conah Izdelovat*!] vozov FRANC OISJAN I Uobllooo. Kolodvorske m« 25 priporoča svojo bogato zalogo norih fea i« rablfanlh »3-49 O fl5 O V. Tvnfto ortonofPeno 1.1858. Telefona n Dnnoj it. 350 In g, 20515. B Veletržec z vinom I A. KAJFEŽ, Kočevje. I Ustanovljeno 1362. RUDOLF o. laa. Telefon 584. GEBTJRTH strojaaJJz: DUNAJ. VII.. Kaiseretraese 71, ogel Burggaeee. Največja ln najobsežnejša zalega vseh vrst 2912-16 kurilnih ne?l PreProsto in elegantno opremljenih in posebno najfinejše v ognju nui titiiii emajlirane peći z nikljastim kovanjem. g Trajoogorilne peči za kurjavo s premogom. — Begulirne polnilne peči od 15 kron naprej. — Ognjišča, štedilniki in strofo« ognjiSča vseh velikosti. — Najboljše plinove 'peči in kamini, crni in emajlirani. — Železne peči s pećnica mi "Jfyft, PSe^7 7a kurjenje dveh ali treh sob. mvfz~'~ patentni vstavki za glinaste peči. — Su&ilni _=zz aparati. ZZ^L_ \Wm\ l Trajnogorne etažne peči D2T za peko. Tudi to leto dobi vsak bralec, sklicevale se na ta oglas za bosićno darilo nastopne božične sestave. "^08 Stekleni nakit za božično drevo .n|iu'tuiniii.im';i, Razpošiljam po povietju samo najbolj okusne, resnično prekrasne zbirke najmodernejših reči. Pristne srebrne in temne svilnate Stvari n. pr. božične zajčke, zlate in srebrne ure, božične zvončke, steklene smrekove storže, srebrne svetiljke, srebrne zrakoplove, steklene srebrne orehe, ledene sveče, prekrasne rajčice, trobente, pozavne, rekflesne krogle, srebrne krogle poslikane, žlahtno sadje, kačaste krogle, prekrasne drevesne vrhove, patentne svečnike, angelske lase in mnogo drugih mičnih novosti. fZ>' Vesli* uaročilec dobi v dar prekr. angela, božič s pre-v5wit mičnimi steklenimi perutmi, velik karton s 50 svečicami za božično drevo in potrebno briljantno biserno žico zastonj priloženo. I Zbirka 1, 300 kosov KJ6-50. Zbirka II, 180 kosov K 3*90. Božične sestave 1908. Za dečke (zbirka 1): priljubljena igrača za otroke vseh starosti; železnica na 4 tirnicah, teče, ako se navije, sama; politirana puška z močnim pokoro, brez nevarnosti; elegantna knjiga z bajkami z barvastimi slikami; velik karton s slikanimi vojaki; velik karton z glavno stražo; velik karton z mično pašo živine, računski stroj, oklopna ladja, premična, s topom za streljanje, dvovprežni municijski voz, premičen, mula z vozom, premična, artilerijski voz, dvovprežen s topom, premičen; 27 kosov vkup za malenkostno ceno K 3*90. Za deklice (zbirka 2): velika elegantna punčka s premičnimi udi; kovinasto ognjišče; velik karton s kuhinjsko posodo; velik karton s politirano sobno opravo, velik karton z ovčarstvom; velika basenska knjiga z barvastimi slikami; računski stroj; otroški gramofon, igra; ptičnik s premičnim fptičem; vrtiljak, premičen; po- metalni voz s premično ščetjo; 28 kosov za prav nizko ceno K 3*S0. Za dečke (zbirka 3): mičen modelni parni stroj, za kurjenje z varnostnim ventilom; laterna magica (čarovna svetiljka) s slikami; priljubljena zabava za otroke, Železnica s tračnicami, samotekoča z urnim navijalom; popolno mizarsko orodje; računizi stroj; gosli z lokom; prekrasna prodajalnica; velik karton z lepo poslikanimi vojaki; deška ura; premična, peresna škatljica; basenska knjiga s barvastimi slikami; parni stroj, premičen; sanitetni avtomobilni voz, premičen; živinski transportni voz, premičen; postrešček z vozom, premičen; 2 možička, ki mečeta krogle; avtomobilni Sgjgg tovorni voz, premičen; vsega skupaj 28 kosov za malenkost K 7'90. Za deklice (zbirka 4): govoreča, 40 cm velika orjaška punčka z uspavalnimi očmi, stoji, sedi, se da umivati; laterna magica z mnogo slikami, funkcionira brezhibno; kovinasta železnica z dvema velikima osebnima vagonoma; velik karton s tako priljubljenimi igrami v pesku; igra domino; veliko kovinasto ognišče; velik karton s kuhinjsko posodo; računski stroj; peresna škatljica; velika basenska knjiga z barvastimi slikami; dekliška goldinasta ura; 2 plešoča zamorca; vojni poštni avtomobil, premičer ; voz z vpreienim konjem, premičen; papiga in petelin, ki se borita, premično; poslednja pot, premično; gosposki avtomobil, premičen; skupaj 33 kosov za malenkost K 7*60. Čuaesnejsveče za božično orevo ^I^S^rš-r^ dima, 12 kosov 30 h, 36 kosov 85 h, 72 kosov 1 K 60 h. Prsv ▼ellu karton m l -i o koal n aaj II f t ej*««« gj dunajskega peciva za božično drevo i K 3-50, ali s 230 majhnimi kosi.__g ■njBBSSszs2Sa0raaa0Bs1Bl Prosto ho deCa ln tekoča ter plešoča punčka z urnim kolesjem za navijanje* s kodrastimi lasmi, B 2"S0j flOVOreĆa, speća, orjaška pnncka s pariškimi kodri B 3*—; pariška orjaška bebe-pnnćka, d al H ne j se ko sto miran a B 4*—v S*- » 8'—i s svilnato obleko K 10'—. MOdelnl paml atrOj, kompleten. I. velikost K 2-30, II. vel. K 4'—, III. vel. K 8. Laterna magica s slikami vred. I. velikost B 2'—, II. vel. B 4a—t III. vel B 8'—. Železnice s tračnicami, samotekoće, s ključem za navijanje, I. velikost B l'80v II. velikost B 4*—■ Dt velikost K Vsakemu naroČilu Čez 13 K« ki dospe do 16. decembra, pridenem zaston| prekrasno božično zvonilo. Razpošiljanje po povzetju, dokler bo kal zsloffs! Cksportna trgovina fi\M, DUiiaj, L, Wipplingcrstr. 15|33. 4356-2 asaaasa«; Ant. Presker krojač, 49 Ljubljana, Ju. Petni c. 16 priporoča svojo ▼oliko zalogo gotovih oblek za gospode ln dečke, |ople ln plašoev sa gospe, nepremočljhrlh havelokov itd. Itd. Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo. G. ĆADEŽ v Ljubljani Mestni trg št. 14 po laf Urbanim manufakturni trgovine »rtpsreea klobuke depice, razno moško perilo, kravate, ovratnike itd. Blago imam solidno, cene zmerne Postrežem točno. IS m 1 1 •i ■ m m m •3 m m m m Pokarija slaščičarna in kavarna I* SS ga M m m i ZALAZNIK Stari trg št. 21. = flUjalk«: = Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26 m m m m ;a m iooo«eooi [LJUBLJANA, (prodaja na debelo). Ki9 33 DUNAJ l.f Hohermarkt št. 3. (restavracija). DUNAJ XVI., Sechshaus, Viadukt štev. I (restavracija). DUNAJ XV., MariahllforgUrtel 33 (prodaja na debelo). Ljubljana, Turjaftki trg ftt. 7. Največja zaloga pohištva ttb 49 ipalne In Jedilne •lene In Prepreg« ipeake leterjl. viedreol na vzmeti, llmnatl medreol, •trelkl vezlOkl Itd. »J««aj ."V«J«olld]n«*Jiiv blnsi Mestna hranilnica ljubljanska s 1 v lastni hiši, v Prešernovih ulicah štev. 3 poprej na Mestnem trgu zraven rotovža, sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12 ure dopoldne in od 3. do 4 ure popoldne, jih obrestuje po 4D/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od Tložnib obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna obćlna ljubljanska s vsem svojim premoženjem ln vso svojo davćno močjo. Da Je varnost vlog popolna, svedočl slasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi BOCli&Ca denar maloletnlli otrok ln s rovancev. S40O-18 Denarne vloge se sprejemajo po polti in potom --c kr. poštne hranilnice._ I* anllne knjižice se sprejemalo kot 80 ov denar, ne da bi se prekinilo njih obrekovanje. 26 ■ -.-«»*! 4202 3 ognju in vlomu varujejo zanesljivo blasalnlce „PROTEKTOR" IDEAL denarne in knjižne omare eklenimi klinastimi zapahi"! in l asbestna vrata „Protektor" 66 i«ss; nunoj, xoin3. mm Zo Hiklovžo hi Božič. Razni preostali izdelki perila, prtov, prtičev in - švicarskega vezenja = se zaraBt prevelike zaloge 4466-2 prodajajo prav ceno ~v*z pri fotonu Sare, Sv. petra cesta 8. Najvrij. žiten ... _ otroških vozičkov la »•vsdns do najflnejeo žime K. Paklč * Ljaibljovni* astmia lartiifksi n nJHJsl O SSVlsl|S0- J.KIBeF rsoolno z manufakturnim in perllnlm masam = v I -jutoljani = n* Starim trgu žt, 9 priporoia venca in šopka ! za neveste ter 49 nagrobne vence po Izredno nizkih cenah. Potrebščine ze kroječe in šivilj o. tmioiso eootooiottt Zaloga pohištva v ljubljanskem „Kolizeju" na Marije Terezije cesti štev. 11 dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno velika inbira. Tapetni&ko blago in želesno pohištvo. Lastne delavnioe. 2825-33 Kurite samo z velenjskimi „salonskim! briketi"! MottoIlSl ln nnjcencljl materijal zo kurjenje sob. 3984—5 A 819 8 27 4*63 - 3 ££oC* kr* okrainem sodišču v Ljubljani so po prošnji dedičev dne 14 mja 1908 zamrlega Franca Verhovnika, posestnika iz Zaloga št 23 prodaj po m juna sledeče nepremičnine, za katere se je ustanovila pristavljena izklicna cena m sicer: 1 za parcelo št 182 (hiSo; kat. obč. KaSelj..... 3000 K 1447 (vrt) „ „ „ . . . .* 100 1395/1 in 1394 vrta kat, obč. KaSelj 300 r\n,r\ .trk •• • -. • trfrovec x zlatnino ln srebrnino na Jurčičevem trgu št. 3 priporoča svojo veliko zalogo preclzlj-•1*4 h ur is prvih tovarn, budi Iti, stenskih, ■slonskih in ur za nihalo, brlljaatov, zlatnina in ■rebrnlne. Namizna oprajo t* kfna-sratora. 3452 -11 r y n n n Lastna delavnica za Ceno za brikete/, dostavljene v kilo 100 do 500 kosov a 100 .... K 160 500 do 1000 „ a......K 1*50 1000 do 5000 „ a ,.....K 140 Edina prodaja ln zaloga zrn LJubljano ln okolico: St. & C. TAUZHER, Ljubljana. Jfajvečja zaloga bukovih in mehkih drv, celih in razsekanih. Zdrava in suha drva, vse postavljeno na dom. Samo *e tnalo tint žrebanje le 30. decembra 1908 kralj, ogrska državne dobrodelne loterije Glavni dobitek 150.000 kron. Vsi dobitki 365.000 kron v gotovini. |y Hreok«. stane -4 £k. Srečke se dobivajo pri kr. loterijskem dohodarstvenem ravnateljstvu v Buda-Pešti (glavni carinski urad), pri vseh poštah, davčnih, carinskih in salinskih uradih, na vseh železniških postajah in po skoro vseh trafikah in menjalnicah. 160 120 120 900 2 njivo „na Brin jiu „ „ „ 1583/26 njivo rRojeM . ;..... 1790 travnik .h , ' ...... 3698 kat. obč. Volavlje (gozd), ki se proda v štirih delih, skupaj........... 2400 „ za parcelo št. 3704 gozd kat. obč. Volavlje .... 386 „ če se najde ponudnik, ki plača za celo zemljišče toliko, kolikor znašajo posamezni najvišji ponudki, se domakne temu. Dražba se bo vršila dne 10. decembra 1908, ob 9. dopoldne, u Zalogu it 39 in eventuvalno tudi še dne 11. decembra 1908, ob Isti url, o Zalogu št. 39. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je položiti v sodno shrambo. Vadij znaša 1/l0 cele izklicne cene. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, odd. I., soba št. 33 ob uradnih urah. G. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. L dne 22. novembra 1908. vila ln vsa nova popra-dela, 3878-5 Kralj, ogrsko loterijsko dob odar st veno ravnateljstvo. ^Milijoni se porabijo vsako leto za kopeli in druge zdravilne načine v nadi, da se s tem doseže zopet izgubljeno zdravje. Žal, da premnogi teh bolnikov dožive bridke izkušnje, čeprav se natančno drže predpisov in se ne plaše nobenih stroškov. Sretujemo zatorej vsakemu bolniku, zlasti takim, ki jih muči nfnoznsit, nevrsilrnl \m9 re v mat Iz eni. boleinl v ajls.*! In križa, želodčne In err-veane neprilike, alnnootl are*, ohromelosti In oaeloail vaeh vrat, da naj, mesto da se pečajo z neuspešnimi poskusi, poskusijo Ono radikalno sredstvo. ki ima priznano zmožnost zgorajšnje bolezni zdraviti najuspešneje, in to je a3l^aavia*a« «?l**~«an* 4515 Premnogo zahvalnih pisem, originali v naši ordinaciji, potrjuje to sijajno. O tem radi damo vsakemu bolniku brezplačnega pojasnila, pošlje naj samo zdoljnji kupon na našo ordinacijo, nakar mu takoj pošljemo svojo 64 strani obsežno in s premnogimi ilustracijami opremljeno Najkrajša in najcenejša pot V AMERIKO Odlikovan a testno diplomo ln zlato kolajno na III. dunajski :: modni razstavi 1. maja 1904 pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kr. Visokosti presvetle gospe :: nadvojvodinje Marije Joslpino. :: krojaška obrt f Ljubljani, Selenburgove ulice Štev, 3 ■e priporoia v izgotovljanje molkih oblek kakor tudi vseh avgtr. uniform po najnovejšem kroja. Priznano solidno dalo In zmsrns oana. Pristao angleško blaga je v največji izberi vedno v nalogi. s modernimi velikimi brzoparniki iz Ljubljane čez Antverpen v M e w Tork je proga deča %v£%da # hO i " i r.v ■ ■ t Ns naših pamikih Fin lan d, Kroonland, Vaderland, Zeeland in S a m lan d ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redno vožnjo med Antwerpnom in Novim Yorkom je snaznoat, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnica po povem urejene ▼ kajite za 2, 4 in 6 oseb, za jsakega potnika eminentsega pomena, ter traja .ožnja 7 dni. Odhod iz LJubljana vsak torek t opoldne. 80—49 Naši parniki vozijo tudi na msses po večkrat čez Kanadu v Severno Ameriko in js ta vožnja izdatne eenejSa kakor na Novi Tork, Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik ■ Franc Dolenc Antweppen 1 NewYorkl v Ljubljani, Kolodvorske ulice ^ 26 od }oinega kolodvora na levo pred caano gostilno „pri StVMaTIflVfeO^. »plači i Anton Krejci i || Ljubljana, VVolfove ulice št. 5 H ^ priporoča svojo bogato talOflO ' nalmsdeneliUi, ■alllaei.lli kožuliovin, * Elektrotenpevtltta ordinacijo, ..Razprava o moderni elektroterapiji11. li ■-«> ^rhivanzAHMr 1 s/2 I. nadstr. 5./XII. 1908. ; J(upon za brezplačno knjigo. I Elektroterapevtiška ordinacija na Dunaju L, Sctmanpsse 1, ,/2 U i Prosim, pošljite mi knjigo »Razprava o moderni g elektroterapiji" gratis in franko pod zaprto kuverto. I fine:-.....................................................I..........................r.......................................................... 1 Naslov:............................................................................................... m Prevzema tudi vsa v to vrsto spadajoče popravila proti najnižji oeni. Kupuje tudi vsakovrstne kofte divjačine in jih 3526 najbolje plačuje. 10 em spoštovanjem ^OrterrSL. 3985—9 avtorizirani plesni učitelj. ■ i 1U 7 Najnovejši stekleni nakit za božično trevo. 87517 14 sortiranih, pianih in »rebrni ti stok . krogel in sadu t, t karton skrbno savitih, po teli oati in lavrsitri predmetu' p« f£ _.»o _-SO, _ 60 —•T«, —.SO, 1—, 1 »O, %.—y 6 ko»ot t kartonu ▼ vsiji iEvraiUi M — 60, — SO, —.SO. So 1 tim en t i 34 koso. po K —.80, 1.—, liiO Sfl kotov K 1.8«, 1 OO, 48 ko.or K 9.10, 9.&0, SSO, dO kosov K 2 210, S S»U, S SO. 3 stekleni ZruK»pUtvthi K —.SO, angelček. xi tto.ttnao drevo K — -so, — OO, — SO, iometj (angelski laski) alati ah srebrni ku.ert K —.06, dr žilici m konjekt, 100 sobot K — #0, sve-dioe, 34 kosov v kartonu K —OO, — OO, večje 15 kosov v kartonu K —5», —75, mtoialca za scee«, tac t K —.50. Raipolilj« se same, če se pošlje deaar naprej. Naročila preko K a.— po pov/etiu. C ln kr. dvorni zalagate!] IVAN EONBAD, ra*jHfUiah*ica o M. .»tu št §871 (Čisico). Hustrov-ui sUtdI EaUtlo« ni aabtevo vsakomur tfr ms in franko. ta?-..* TONIJAGER specialna trgovina finih ročnih del v Ljubljani Montiranje. - Predtiskarija. Tamburiranje. - Plisiranje. 40T6-4 I****************!" Gričar&Meiač Prešernove ulice št. 9 Slovenci, pozor! pri ncKupoBon]u sagi Fr. Ulic £jubljana, jVtestni trg 11 priporoča največjo zalogo krasnih Zunanja naročila ae lavrftu Jejo hitro in točno. o. • 0.00 ss-g-S-S- .2 o i »=3 .» I ca 1 tn «e1 Z) Cene brez Konkurence! slamoreznice, krhalnike za repo, drobilnike, paritnike za krmo, peci s kotli, črepalnice za = gnojnico = izdelujejo in dobavljajo po najnovejši in preizkušeni konstrukciji Ph. Mavfarth & Co. tvornice za kmetijske stroje, železolivnice in parne fužine. Dunaj i I., Taborstrasso št, 71. Katalogi gratis in Iranko. Zastopniki in preprodajalci SO I Sce jO. S o - „ ? 3^ P 4) TE X C a J3 "rt n ^5 * S g,-H « C O U 5 « - m, 3 X O. - (O . N *" o 2 -5 0.0 i gsi?«" TET:= « i£ * w «2 « N S rt "S>~ " rt ^3 8 * 8 0) « S OS >o rt bo « o.*-g _ rt a tx ~ rt c rt x S rt B»41 es> * 9 i 1 a b 3 -s 1 Z S rt >w' rt XT pj se Prva Daroveijska tvornica orožja Peter VVernig o. In kr. dvorni dobavitelj družba z omejeno zavezo BorovIja na Koroškem priporoča 835-40 lovske puške vseh sistemov, priznano izdelki prve vrste a največjim strelnim učinkom. Cenovniki zastonj in poštnine prosto. V Ameriko in Kanado najiprlpravnejše, najcenejše In najzanesljivejše prevaža Cunard Line. Odhod iz domačega pristanišča Trsta : Pa na oni a, 5. Jančarja 1909 Pannonla, 23. februarja 1909 Carpathia, 4. marca 1909. Iz Liverpola: ra-4i Lnaltanla (največji in najlepši parnik Bveta) doo 26 decembra 1908, 6. februarja, 27 februarja, 20 marca 17. apnia, 8 in 29 maja 1909. Mauretanla dne 23 faauirja, 13. februarja, 6 marca, 3 in 24. aprila ln 15 mala 1909. Pojasnila in vozne karte pri An dr, Odlasek r LJUBLJANI, Slomškov« ulico štev. 25, poleg cerkve Srca Jezusovega. Samo najfinejše posušene kokosove orehe predelujejo tvornice Ccrei m delajo iz njih brea vsakršne pri mesi v strogo čistih aparatih znamenito mast za peSenje, praženje in kuhanj e. Zahtevajte Ceres jedilno mast ■ velikonočnimi podobioami ovitku SI B * Decembrski novi posnetek. Ljubi.ana, 1 U2^4 1C0896 Oodba c ln kr. pešpolka sl 27, kapelnik Teodor Chrlatoph. 100807 Tr gl»t, boraČLic* od Fnftkju IU, 3c2 Naprej, koračnica. 10< 303 "^l*d' ▼°J&Ai' cUl Med gra iz opere: rK«eiija", Parma, Joalp rovke, komiker slov. gledališča ▼ Ljubljani a »prem jevanjem orkestra. ?-l 2 80 hupKt o treh ljubio h. ^ z-iiZt>8 Nppitnica iz BRvkovnjače*a, Parma. 2-;0?e82 Ljnblj postrtsCekiz oper »Neca*, Parma X 2-i< «6-3 Ea sUrček jt, živel, L. Pancr. Ženski dvospav. I 42 '1 Gonka rožica. ^ IO 2i4 Slov(Uhkm mladenkam, H VoLarič. Moški kvartet Glasbene Matica". 104*16 „VeLČtk Larodiiih pesmi* X io«2 i O^ljir. miora ») Kranjčičev Ja ij. 10*210 Ko pd zalaajo. ^ 10«2li Stoji, steji L^nbljanca. 1f43l2 Nofna. )U<2 d Ea starček. Kvartet >rGlasbene Matice1'. • 042U2 -Obiačkb". 1042 3 Planinska roža. 104 04 Lahko nce\ ^ lt4206 Pri okru sva molče slonela. Oddelsk zbora „Glasbece Matice" v Linbliani pod vodstvom M. Habadau. \ 4156 S.ovenec stm. lo4e 7 O mraka V 4658 Lastovki v slovo. X 04H 9 MUd ni Zbor „Glflsbene Matice" v Linbliani pod vodstvom M H ubada. 10<6& Je p* dav. slavca pala. X 1 4o49 Luoa stje. 1046 0 Brata ?tee'i »si. X 1 4c5l Ljubca, povej, povf j! 1046 z Štrjanček pjje, žvrgoli. X .016 3 Megl ca. TQjr51 N*z«j v planinski raj I. dal. X I0l6ho , , . , II n Zbor stolne cerkve v Linbliani pod vodstvom Antona Foersterja a harmonijem. a) II t t kristjani, star*, c« rkrena, nprar 1 Anton Focrster. b) Kar je že dolg ■ ielt 1 8vet, il A Fof rstt r. c) 0} detrf rojei>o nam, staroilorenska, 10'6 0 op aul Antou Foerster X lOtobl Ave Marija s g si in hanronijem is opere .GortDjski davček" zložil A t Foerster. a) Pet ran Jezusovih zložil Gre*or R ba. 0tf6ž b) /ečno srečno, starost., npr A. Ec era ter. I04bt6 a) K sv. Rtinjemn Telesn b) Tebe, J tns, ne pustim, si A F er-ter. a) Lilja k Jein^u. iloiil Ai.toi Foerster. 1046U b) C «rkvenitn ■vonenjem. X X Zonophonska plošSa Obeatransko 17*/, cm pr- mera K t* 25»/, cm premera K 4*—. NaSe plosce nikoli ne Izgube vrednosti. Za 4 preigrane zonophonake ploS5e 86 pri kupovanju novih plos5 dobi ena nova brezplačno. 4i08-2 Dobivao io v Llnbl|nnl pri FR. P. ZAJCU. jflvstr. gramofonska družba z o. z. Huna] I, Hrngcrstrsss. it. 8- 8Z 9 32 Izkaz prispevkov za spo* me m k in irtve 20. septembra 1908. Od dne *J7. novembra 1908 do dne 2. dec. 1908 poslali so podpisanemu blagajniku *Združenega narodnega odbora" prispevke: Fran Iglic, trgovec v Ljubljani na Mestnem trgu št. il za žrtve 100 K, Jelica Omulec iz Ormoža nabrala za žitve pri stalnih gostih v gostilni pri „Zlatem jelenu" 6 52 K. Franc Pust, mestni tesarski mojster v Ljubljani nabral ob krstitvi novodošlega gospodarja prodane hiše za žrtve brez razlike 10 K, Fran Kobler, c. kr. deželnosodni svetnik v Ljubljani namesto razsvetljave za žrtve 5 K dr J Karlovšek, odvetnik v Celju za žrtve brez razlike na povoljno vporabo odboru 10 K, Tvan Griinie, trgovec v llrumu pri Rol-u v Istri nabral med prijatelji za spomenik žrtev bratov Slovencev Adamiča in Lundra 6 K, županstvo občine Crnice na Vipavskem vsled sklepa občinskega odbora za ljubljanske žrtve 20 K, Veličan \Vester iz Ljubljane nabral v veseli družbi šolskega svetnika Avguština \Yestra in njegovih ožjih pr jateliev za uboge rodbine obsojencev izza 20. septembra 12 K, Ivan Ogorelec iz Ljubljane namesto razsvetljave za žrtve brez razlike 10 K, Ivan Ivan Kocinur; solicitator v pisarni dr. Valentina Krispprja, odvetnika v Ljubljani, namesto razsvetljave za žrtve lO K, A. Svara, trgovec v Ljubljani. Kolodvorske ulic« št 12 namesto razsvetljave za spomenik in žrtve brez razlike 20 K, Anica Oerne iz Ljubljane n - brala, v v#»se i družbi pri „Tršlo«mi" za žrtve brez razlik« 7 24 K, dr. Alojzij Kokalj, odvetnik v Ljubljani namesto razsvetljave za žrtve br<-z razlike na povoljno vporabo odboru 10 K. Skupaj 22G 76 K. Proseč nadaljnih prispevkov izrekam imenom ^Združenega narodnecra od borau vsem darovali em in nabiralcem svojo najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani dne 3 decembra 1908. Dr Al. Kokalj s. r. blagajnik. Ceneno i?c mace zdravile. arai<-aavo >i .»nrariita* dobrega prebadanja se priper^Ca rabo mnogo desetletij Jobrc zrja nega, priBtz?ega ,,M«»i!'>Y«gn .*,'ei; za'agateij na LjDNA.JI. Tiehlaabeii 9. V lekarnah na deželi ;o ^o"jj zahtevati MOLL-o« proparst. zasn&LH'van ' varnostno s»?.«JTiKo ir po«*-nis^T-n * ?5 17 Kašljaj oče opozarjamo na inserat o Thvmomel Scllae, preizkušenem izdelku, ki ga pogosto zapisujejo zdravniki l u I 4.oo čseO. 3 Generalno zastopstvo za Avstrija .ri ttg. Birensffcld & Wedwnd, Duu..i IX 3 Scbwar»spiu: Id. Učinek, ki kladi, klati bolečine in adstranja vsako vnetje, kar ugod .o posje-šnje za- eijei je je pridobil in ohranil svetovni slove* iz>orne>*a domač, ga zdrav la praškemu iem-ič-mu mazilu iz iekaroice P Fr^nerja c. kr dvornega cohav:t-lia v Pra*i Ker ne vedno r>. Jj razširja, dobiva se tudi v fukajsaih "ekarnkah Glej inserat. b BoŽlč 1908« Staršem si sedaj ni treba več ubijati glave s tem, kaj naj svojim ljubljencem podarijo za boži«', v modernih božičnih s-estavah dobe že vse izbrano in najbolje sortinno poslano \ hišo. Prenovljena eksportna t vrdka. H. Auer razpošilja tudi letos tako priljubljene premijske sestave za dečke in deklice in pa prekrasne sestave nakita za božična drevesca in je kar Deverjetno, kaj vse da rirma po tako mizki ceni Tudi lani s tolikim priznanjem sprejeta angelska zvonila za božično drevo, čudesne svečice in pa znamenito dunajsko pecivo za božično drevo se bodo razpošiljala tudi letos. Več današnji inserat h>ine H Aaer I., Wip-plingstrasse 15. Govorniki, pevci, igralci, kadilci, dalje tisti, ki jih bolita grlo in požiralnik uživajo mentholovi gumasti srdenci jačijo glasilke, varujejo pred prehlado, povzročajo jasen, čist zrak, razkrajajo slez. Cena skatljicl K 1-20. Dobivši >•« lekarnah. Zaloga in razpošiljanje: 4367—l Nadvojvode Karla lekarnica Dua 3j II 8. Erzherzog Harlplatz 14. Sitne cene v Budimpešti. Dne b decembra 1908. Pšenica za april 1909 . za 50 kg K 12*93 Pšenica za oktober 1909 za 60 kg K 1 »26 Rž za april , za 50 kg K 10 83 Koruza za maj „ za 5C kg K 7*60 Oves za april „ za 50 kg K 8 84 Efekti*. 5 vin. višje. Hataoreio^Sćiid »oroCtte, •?lil±A m4 morjcia iOC. rirsl i.i 4r*jni tlak 7Jf 9 mm. E a> ■o Caa opazovanja Stanje barometra v mm E &» B « ji_ V »trav i 4. 9. zv. 742 5 00 sl. svzhod pol obl. 5. 7. zj. 742-3 00 brezvetr. oblačno » 2. pop. 14 *2 25 sl sever Srenja včerajšnja temperatura —15» norm. 0 i . Padavina v 24 urah 0 0 mm t 4541 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je nas prelj ubij eni oče, oziroma brat, stari oče, tast in stric, gospod jtnton £ipuš meščan včeraj ob 6. uri zvečer po dal|ši mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v starosti 57 let mirno preminul Pogreb nepozabnega rajnkega se vrši jutri v nedeljo, o decembra ob pol 4. popoldne iz hiralnice sv. Jožeta, Radeckega Cesta štev. 11 k sv. Križu. Bodi mu blaj; spomin. Žalujoči ostali. ■ t Potrtim srcem javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moja iskreno ljubljena soproga, sestra, teta, svakinja, oziroma nečakinja, gospa Marija Hoiipann roj Bi s* ne soproga čevljarskega mojstra danes, dne 5 grudna ob 2 uri zjutraj po dolgem in mučnem trpljenju, previđena s svetotajstvi mirno v Gospodu zaspala. Pogreb prt drage pokojne bode dne 6 t. m ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti Poljanska cesta št. 31 na pokopališče k Sv Križu, Draga pokojnica bodi priporočena blagemu spominu V Ljubljani, 5 dec. l908 4542 Viktor Honigmann žalujoči soprog. t Rodbina Brus naznanja potrtim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti iskreno ljubljene hčere, ozir. sestre, gospe van@ Marguč roj. Brus posestnice in imetnice trgov tvrdke »Jos. Brus« katera je danes ob polu 11 dopoldne po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče v 55 letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspaia Pogreb predrage rajnice bode v nedeljo, dne 6 grudna ob 4 popoldne iz hiše žalosti št 1 j na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo služile v cerkvi sv. Nikolaja v Dolenjem Logatcu. Nepozabno rajnico priporočamo v blag spomin in molitev. Dol Logatec, 4. grudna 1908. 4522 Žalujoči ostali, Hiša eri onadstr opna, z ograjenim vrtom in več stanovanji, 80 proda. Pripravna je tudi za obrtnike. Prosta lega ob Ljubljanici, no Prulah 4, Mnblfana Pojasnila daje lastnica hiše ravnotam. 4536—1 171 Proti kataru sspnih organov, kašlju, nahodu, hrlpa-vosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na ki se rabi uspeSno sama ali z gorkim mlekom pomešana. Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomir jujočl učin k posebno pospešuje razšli zenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo. 12d—1 V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Sdeccrijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Emetska al posojilnica 4505 v Idriji . - le pričela poslovati - 29. novembra 1908 in obrestuje hranilne vloge po 4l/V „. Tvrdka Zabret & Huter, Brltof pri Kranju, išče Kio vedlo zinožaega dvojuega knjigovodstva in las čine Ponudbe na! gorenj) tvrdko do 15* decembra t 1- 4532 1 Sedlo (onglefko) vseh vrst lastnega izde ka poftUja po najnftjib cenah edini Češki speoiaini zavod za sedla firma Jcsej jtfend, praga-Žižkov, Kerio*a Inda čis. 560 Zabteva|te cenike! 4514-1 PR. BROCKNER, glasbila (Dobavitelj zveze c. kr. državnih uradnikov) Schonbach pri Hebu, Češko priporoča najceneje najboljše glasbene instrumente in strune vseh vrst. Razpošiljanje po po v-, zetju Zamena dovoljena ali denar nazaj. Ilustr. cenovnlk zastonj in j poštnine prosto Stare mojstrske gosli in celo se zamenjavajo ali kupujejo. 4141—6 MflNPEUEVI OTROBI l VIJOLIČNIM BUHOM NAJBOLJŠE SRtBSTVO ZA GOJITEV POLTI ^M0TSCH&C2,PdMJ Krasne BLUZE CM največja izbera v svili in drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-: Vsakovrstna krila, perilo in otročje oblekoe priporoča po nalnli|Ui cenah M. KRISTOFIČ por. Buemr STARI TRO st. 28. \HHti. IH* III IH fcouj naj rabi p..im<> preizkušen« izvirne H-vijake 2a r , podkve z znamko ffl Vedno u«tro ! Nepi »ei:ialue^» jekla ; varnjt" se ponaredb, utspora>bnib s radi manjvrednega materi tala in pazite, kadar kupujete d>uikuu n» gforenjo varstveno iuain'10, vti-tijtll na Vbukem originalnom H-Btalu. i^ku ?D •SI Lepe prsi v dveh mesecih povzročijo P1L0LES 0R1EHTALES edine, ki prsi razvijo, utrdijo, obnove in dajo ženskemu stasu graciozno zalitost, ne da bi škodilo zdravju. Zajamčeno brez arzenika Priznano od zdravniških učenjakov. Absolutna tajnost Škatljica z navodilom K 6 45 franko. J. Batlć, lekarnar, Pariz. Zaloga v Buda-Pešti Josip pl To-lekarnar Kiraly utca 12, v Pragi Fr. * COBip. 2256—24 Trgovslii pomočnik mlad, vešč mešane stroke, posebno dobro izurjen manufaktnrist, želi prem eni ti mesto takoj ali pozneje. Kje, pove upravništvo „Sloven-skega Naroda. 4449 - 3 Sprejme se spreten Išče 80 oženjena oseba ali pa kak samec, imajoč pri sebi kako osebo za gospodinjstvo — za prezvem silu in tipi mijalke na detolL Trgovsko izobražene osebe, ki imajo prakso z* potovanje, imajo prednost in za potovanje postranski zaslužek Kapitala ni potreba investirati, pa5 pa je potrebno položiti kavcijo. Pogoji po dogovoru. Ponudbe pod šifro „g stilna" na upravništvo „Slov. Naroda". 4526 -1 •SjT «J* «r» -f- *J* »T* *T* *T* Ugo «a^ss, Lt« ostankom t ti Hi«^*Ati zefira, barhenta, 4U UieiTOv flanele, voala itd. lepo razrezani v dele od 1 do 8 metrov pošilja po povzetju Iranko zh. 18 U r o u vrlo znamenita izvozna firma V. J. Havlfček d bratr v Podebradih (Češko Razpis. Odda se služba hišnika v ,.Narodnem domu'1 zaeno služba kustoza „Narodne čitalnice- v Ljub ljani Placa po dogovoru. Oairalo se bo le na prosilce, ki sr> oženjeni in morejo položiti vsaj 300 K jamčevine. Lastnoročno piaane prošnje z dokazili o starosti, domovinstvu o Šolanju, zdravju, nravnosti in dosedanjem službovanju je vložiti do najkasneje 4537—1 13. decembra t. I. na upraviteljstvo „Narodnega doma". V Ljubljani, 3. deoembra 1908. UpnviteUstoo „Narod. doma'4. Prtparoetlo! Velecenjeni gospod! . . . Obračam se zopet do Vas, ker sem bila doslej vselej z naroČilom zadovoljna. Z vsem spoštovanjem R. C. Jimramov, 6. Xn. 07. 3110 8 v trajno službo pri Ivanu KravosUj sedlarju v GoricL 4539 -i Meblirona soba s posebnim vhodom za enega ali dvs dijaka se takol Odda po zelo ugodni ceni blizu domobranske vojašnice v Rhunovi ulici stev 23, priUicje, levo. 4122 3 Absolventinja s odliko trgovskega tečaja, želi vstopiti v kako pisarno ali kot blagajnica rka v kako trgoviuo. 4495 1 Ponudbe pod , Ela 12' poste restante Ljubljana. Kot kuriač ali ket strojevodja i^če mesta v tej stroki zelo izvtžban mladenič Ponudbe na: Josip Palač, Podob 32, vin Rakek.. 4525—1 otvorim nanovo meseca decembra na popolnoma gramatiČni podlagi ter zelo praktični metodi za dečke in deklice kakor tudi za odrasle. Mesečni honorar znača za prve 3 K, za druga 4 K. Vpisovanje se vrši —najdalje do 8. decemora — Anton Šibenik 4448 3 Slomškove ulice 13, L nadstropje za domačo učiteljico, kompto&ri-stmjo, pisarico, ve m jo, ah podporo gospodinji iŽČO za takoj ali po Božiču gospodičaa z dobrimi izpričevali, ki je službovala kot učite ijioa na ljudski šoli. 4 31 1 Ponudbe DJd „učiteljica" na uprav. „SIov. Naroda". flbjoluent Malirove trgovsko šole, ki ima inteligentno skušnjo, lsće primerno službea Ponudbe pod šfro „Merkuru na uprav. „Slov. Naroda". 44=4 2 i Večji ostanki I od 2—10 metrov naprej, w*msdorf ski izdelki (oajg za suknje in hlače) od 50 h za meter naprej po povzetju. Friderika Schiller Warnsdorf VI 1384. 45)0-1 Izdelane postelje | M |-g K 12 K ln is rdečega posteljnega inleta. Prav dobro napol neno' Pernica ali blazina, 180 cm dolga, <16 cm široka K 10 ~, in K 18*— 2 metra dolga, 140 cm Široka K 14—, K 16*~, K 18- , K 21-—. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3—, K 3*50 in K 4 - , 90 cm dolg, 70 cm Širok K 4*K) in K 5*—. Izdelniem tudi po kakršnikoli drugi meri. H delni mo-droci is dlake sa 1 posteljo K 27"—, boljši K 33'—. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10 naprej. Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi postnih stroškov. Benedikt Sachsel, Lob s 913. 4009 pri Plznju na Češkem. 5 z venzteo JU Zaradi nakupa velikih množin ur, razpošilja šleska eksportna trvdka prekrasno pozlačeno 36 urno precizijsko uro na sidro z lepo verižico za samo 2 K kakor tudi 3letno pismeno jamstvo. Po povzetju'razpošilja prusko šleska razpošiljalnica 4 08 CH JUNGWIRTH, Kralcov 32 Za neugajajoče denar nazaj. TrMimph-šiedilna ognjišča ^^&fm^S^'^S^m\ frtta, ekono- mije i. t dr. ? vaakorsni is-tKitliavi Ze 3C .tit so najbolje ^rianaua Fri-enana tudi kot siboljftimnai-Aroežne)ai isdeiek. N^^Cja prinranitov miriva. Speoljsllteta: StedIH* ogn|tios n holele, gostilna« restavraoija, kavarn« dr. Ceniki in proračuni na raapolago. riAVH* kataiog franko proti doooaiani •.namki 2241 24 Unm za ttedllna ognjišča „TrluipV1 Oolclsolinctltlt Jbb »ln 5I0CK Cosncc Hedlcinnl Prisni vinski destilat v uradno ilonriiranih steklenicah. Gamis & Stock Barkovlje. Cditu parna žgalnica konjaka pod državno kontrolo. 38i9—7 790^ Gostilna „Pri Bobenčku" na Gline*h s novo urejenimi prostori, aeetilensko razsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo vred so odda zaradi bolezni tako| ali pozneje v najem. ===== Isto ta m se odda tudi == prodajalnica, več stanovanj in iekic&. Več se izve na Glincah št 37 pri LJnbllani. 40 8-29 Kopnite ln zohteualte po vseh trjovlnoh edinole Ivan Kebrovo ie Čistilo za čevlje in usnje a 24 vin. 295, v prid družbi sv. Cirila in Metoda. 15- Kako si upaš mi prinesti kaj drugega, nego preizkušeno dobri n™ „Ottoman" 'cigaretni papir ali stročnice. CM „LE 6RIFF0N 11 Cigaretni papir — cigaretne stročnice Dobivalo ae povsod. - Glavna zaloga: Jnc. Schnabl 1 Co., Dunaj. I. Predigerg. 5. mr Nizko pod ceno prodajam radi pomanjkanja pronlors obleke, površnike, zimske suknje in dežne plašče 387i 34 za gospede ln d.ečlse kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice. trem A. Lukić. HS? Dobava govejega in telečjega mesa za zčLave in bolne prisiljene? v Ljubljani se vsled ukaza deželnega odbora z dne 26 novembra 1908, št 14.088, vnovič razpiše. Ponudbe je vložiti do 12. decorrbra 1908 ▼ pisarni vodstva deželne prisilne delavnice. Ponudbeui pogoji so ravnotam na razgled. Vodstvo deželne prisilne delavnice za Kranjsko, v Ljubljani, dne 28. decembra 19C8 4! 09 Izvetbana natakarica išče službe. Ponudbe pod ^natakarica" na uprav. „Slov. Naroda*. 4504—1 r l. Pj i poročam pristno istrsko belo in črno vino iz lastnega vinograda. Steklenica, ki drži 1 liter, stane 48 vinarjev. ]Ya debelo se cena zniža. Se priporoča 4402 i Ivan Markožič Gosposke ulice št. 7 iiupfeldo Phonolo. Kdor si izbe- e Phonolo, dobi najpopolnejši klavirski igralni instrument Je edini svoje vrste, ki ust eza vsem muzikalnim zahtevam brez izjeme Nobena nota, nobena nuanca se ne izgubi, vsak poudarek, celo sredi akorda se lahko izvrši Prepojeno z duhom individualnosti prvih klavirskih umetnikov, se igranje z umetniškimi notnimi zvitki pokaže čin kakor največjega umetniškega pomena in veselja nad lastnim igranjem, ki se lahko uravna popolnoma po lastnem nazi-ranju. Zadnje iznajdena Pho-nola . N».iorti.ntM za samostojno poudarjanje kakega glasu, tudi med akordom. fudvik J(npfeld, d. d. Dunaj, VI. Jvtariahilferstr. 5j7. Generalna reprezentanca zo klavirje Orotrian Steinweg. Prebogata zaloga najpopolnejših pian, klavirjev in harmonijev po vseh cenah 3704 3 naprodaj in naposodo. Prele predno naročite varstveno orožje (samokres, Jrovningovo puško) ali lovsko puško (dalekostrelne hammerlenke) in vse druge obstoječe puške, zahtevajte katalog in ponudbe od izborne češke firme X Jfovotny v Pragi. I Slavnemu občinstvu se prijazno priporoča krojač v Ljubljani Naj ga gospodje blsgovole s cerjjenimi naročili podpirati, ker se bode potrudil z dobrim blagom in krojem ter nizkimi cenami vsakega zadovoljiti. Z vsem spoštovanjem T554-9 Alojacij Zvon kroiao. ItOGlOf t p. n. občinstvo! 4436 -2 Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da mi je podelila c. kr. vlada koncesijo zo posredovanje za nakup in prodajo nepremičnin, posestev, his, zemljišč, gozdov, stavbišč Itd. in odds|o stano>an|. S tem je spoiena posredovalnica za starinske stvari (antikvitete), bodisi knflge, orodja, stenski okras, zlato, srebro, splošno hiŠUO OpraVO, OblekO, Strofe, VOZOVe Itd. — Kdor želi kaj kupiti ali prodati, naj se izvoli blagohotno obrniti na mojo posredovalnico, kjer dobi pojasnila, bodisi glede nakupa ali prodaje gori omenjenih stvari. — S tem se priporočam s spoštovanjem ALBERT DERGANC Marijin trg štev. 2, nasproti Frančiškanov. Velika božična prodaja!2 Priporočam veliko zalogo oblek za dame, gospode, deklice! dečke in otroke mf- po jako znižani ceni .Angleško skladišče oblek' 0. Bernatovič tudi najmanjše ranitve pustiti nepokrite, ker se lahko izcimi težka rana. e Že 40 let se je iskas&lo mečilno vlačno m »silo, tako Imenovano prtuiko domače mamilo kot '<\ oealjivo trediitvo » obvezo To obvaruje rane, olaj&uje vnetje in bolečine, hladi in poupeftnje aaoe ljenje ftjf" K&a pošilja ■** dnu ~ltJ8 1 punica 70 v. Proti predplačilu 3 K 16 v po poŠti se po*ilj > 4 puSice, proti predplačilu 7 K 10 putic poštnine prosto na vaoko postajo avstro-ogreke monarhije. V»l doli embalftie Imajo lahonlto de-ponovKBo ramtveno inninku Glavna zaloga B FRAGNEH. c. kr. dvorni dobavitelj leli»rnit „prl frnfm erlu" a »~*-»§f » 1477 4 Mali strana, ogel Nerudove ulice 208 Zaloge v lekarnah Avslra-Ogrska ooa str* Od 25. nouembro do 25. decembra prodajam na svojih prostorih Prima slanino brez kože od prašičev is lastnih pitališč I. vrste..... k$ kron 1'50 II........., „ 130 Meso istih prašičev: I. vrste......RS kron 140 II. h ...... n n 1'20 429'—10 Elija Predović. Lopa zračna stanovanja vsake vrste z eno, dvema ali večimi sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo i novozgrajenih hišah ▼ Pređo vicem Sohi poleg Ljubljane. 937 38 Več se izve pri Eliju Predovićn na Ambroževem trgu 7, Ljubljana. podružnica g spiietn. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani podružnice g ceioocn ■n«»a. f*A«»w**a«**» «* Z99*»mmmm**m ftrtf*r1ev« nlloo itev. 2. «*si*««ii r««.«* sw 2*o<» mmu ===== »prejema vlogo na knjižice in na tokočl raCna ter jih obrestuje od dii vloge po čistih ===== II o 4 J(upuje In prodaja srečke ta vrednostno papirje vseh vrst po dna v ne m knrzu* mmmmmP*šmmm9mWmmmWmmttit i1 ^■■■■nnBBSSSlBSSSSSSSSSBSSSSSSSn SVETOVNOSLAVNI »8—147 8RANCA tvrdke FRATELLI BRANCA v NIILAfti EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA ORENČIOA NA SVETU l Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v Ljubljani pri: J. Buzzo _liniju; Anton Staoulu; 8la*ol5arnl Jak. Zalainlka. Veletrgovina z vinom Braća Lučić-Roki 3995 13 Vis CDalaoiacija) priporoča gospodom trgovcem, da prej nego se oskrbe a vinom, ne pozabijo, obrniti se nanjo, ki je pripravljena tudi posredovati za nabavo našega najglftsovitojfiegfa dalmatinskega vina OPOLA in BELEGA, 9 •m^vi.VOi! Edino na izvoru kupljenemu vinu je zajamčena naravnost. Vzorci na zahtevo. 53 Slovenske tvrdke v Brivci: Karel Dinter brivec in lasničar, Martinova oesta št. 14. Engelbert Francbtetti briveo in prodajalec parfumov, Sod« ni j 8k e tdioe št 2. Ivan Kastelic brivec Florijanske ulice št. 26. Stanko Kelšin brivec Kopitarjeve ulioe st. 1. Ivan Kosec briveo. Dunajska cesta štev. 7. Matkovič brivec, _Pred Škofijo._ M. Podkrajšek frizer za dame in gospode Sv. Petra oesta št. 35. Julij Sikutrić brivec in lasničar Marije Terezije oesta št. 11. S. Strmoli brivec in lasničar. Zaloga lasnih mrežic, podlag in krepa, Pod Trančo štev. i. Čevljarji: Franc Kukman čevljarski mojster, Ljubljana, Dunajska oesta št. 14. Ravnikar Anton Čevljarski mojster, Sodnijske ulioe Štev. 4. Ivan Zamljen čevljar Kongresni trg št. 13. Ćevljarne: Matej Oblak trgovina s čevlji in čevljarski mojster, Kongresni trg štev. 6. Ivan Podlesnik mL trgovec s čevlji in klobuki, Stari trg št 10. „Pri zlatem čevlju" L Keber zaloga čevljev dom. in tovarn, izdelka, Stari trg štev. 9. Julija S tor trgovina s čevlji za gospode, dame in otroke, Prešernove ulice st. 6. Karolina Treo najstarejša zaloga obuval PogaČarjev trg št. 1. A. Žibert zaloga čevljev domačega izdelka, zimske potrebščine itd. Prešernove ulice. Drožarji; Drože: Jugoslovanska droiarna Fran Golob & Jos. Polak Ljubljana. Makso Zaloker prva izdelovalni ca žitnih drožij, Kladezne ulioe 17. Rečne ulioe it. 5. Goslilne.restavracije: Češka budejeviška pivnica Sv. Petra cesta Št. 26. Angela Češnovar trgovka in gostilničarka, Kolodvorske ulice štev. 33. Josipina in Peter Košak restavracija Prešernove ulice (poleg pošte). Gostilna Mikuž Kolodvorske ulice štev. 3. Plzenski sanatorij pri Roži priporoča plzenski „Prazdroj" v steklenicah. Izvirna napolnitev. Skulj Rudolf gostilna in prenočišče ,pri Amerikanca1, Florjanske ulioe štev. 20 Restavracija pri „Zlati kaplji44 _Sv. Petra oesta St. 27._ Ivan Slobodnik Metliško vino, gostilničar na Bregu Štev. 8. .....------------------r—.........-.......----l- Avguštin Zajec restavracija -- Sodnijske ulioe št. 6. Galanterijsko blago: Jernej Bahovec trgovina s papirjem in galanterijskim blagom, Marijin trg (poleg Prešernovega spom ) A. Češark trgovina otroških igrač, pletenin in storjenega blaga. Šelenburgove ulice štev. 1. Emil Dobrič galanterija, igrače in predmeti za tujce, Prešernove ulice 9, (poleg c. kr. glavne pošte) J. Frisch trgovina potovalnih predmetov ter usnjeno-galanterij skega blaga, Marijin trg štev. 3. Fr. Iglic trgovina s papirjem in galanterijskim blagom, Mestni trg. Prodajalna Katol. tiskovnega društva (H. Ničman) Kopitarjeve ulice št. 2. Veronika Kenda trgovina s papirjem Dunajska oesta št. 20. Kenda Veronika zaloga igrač Dunajska oesta št. 20. J. Korenčan trgovina galanterijskega blaga, otroških igrač, Stari trg štev. 5. Vaso Petričič trgovina z galanterijskim blagom Mestni trg št. 21. J. Toni trgovina s papirjem in galant. blagom, Sv. Petra cesta štev. 31. Kleparji: Franc Gradišar kleparski mojster, Ljubljana, Tržaška cesta št. 2 Ivan Remžgar klepar, Florijanske ulioe štev. 15. Km i garne: Katoliška bukvama knjigarna, umetnine, antikvatijat, Pred škofijo 5 (poleg stolne oerkveX. w Narodna knjigarna Zaloga papirja, šolskih in drugih knjig Ljubljana, Jurčičev trg št. 3. Knjigarna L. Schwentner Knjige, muzikalije, umetnine. Zaloga papirja ter risalnih* in pisalnih potrebščin, Prešernove ulice štev. 3 (Mestna hranilnica). Knjigoveznice: Iv. Bonač kai tonažna tovarna, trgovina s papirjem in knjigoveznica Ljubljana, Šelenburgove ulice. Fran Breskvar knjigovez, Franc ovo nabrežje (Filipov dvoreo). Knjigoveznica Katol. tiskovnega društva Kopitarjeve ulice, n. nadstropje. Konfekcije: Marija Čik trgovina a izgotovljenimi oblekami, _Mestni trg St. 9. _ Gričar & Mejač trgovina z izgctovljeno obleko Prešernove ulice št. 9. A. Lukjč trgovina s konfekcijskim blagom, Pred Škofijo. Marije Rovšek naslednik Davorin Rovšek trgovina izgotovljene obleke, oblačil, blaga, Kolodvorske ulice št. 35. Krojači; Josip Ahčin krojaški mojster, Vegove ulioe štev. 12. Slana Ivan krojaški mojster Sv. Petra nasip it. 67. Lekarne: M. Ph. Josip Čižmaf lekarna npri Zlatem orlu", Jurčičev trg. Deželna lekarna p&jJSr Ph. Mr. Milana Leusteka, Resljeva oesta, (poleg jubilejn. mosta). Lekarna Trnkoczy Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža). i: Ivan Dovgan mizarski mojster in zaloga pohištva Dunajska cesta št. 19. Simon Praprotnik stavbno mizarstvo, izdelovanje omar za led, obrat s stroji, Jenkove ulioe št. 7. Alojzij Trink mizarski mojster Linhartove nlioe št. 8. Ignacij Vehar mizarski mojster, Gradaške ulice štev. 12. Manufakturno blago: Janko Češnik ,,pri 6ešnlku'* trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve ulice Ljubljana Lingarjeve ulice. I. Grobelnik trgovina z manufakturnim in modnim blagom, Pred Škofijo štev. 1. I. Keber manufakturna in modna trgovina, _Stari trg štev. SL__ Ig. Kessjcr manufakturna trgovina PogaČarjev trg št. 3. Lenasi & Gerkman trgovina s suknenim blagom, Stritarjeve (Špitalske) nlioe. J. Lozar manufakturna trgovina Mestni trg št 7. Josip Petkosig manufakturna trgovina, _Stori trg št. 4.__ Manufakturna trgovina pri Cirilu in Metodu" (lastnik Ivan Miklavc) Lingarjeve ulice štev. 1. A. & E. Skaberne trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Mestni* trg štev. 10. Souvan Fran. Ksav. manufakturna trgovina, _Mestni trg._ Feliks Urbane trgovina a manufakturnim blagom Pod Trančo st, 2. Feliks Urbane manufakturna trgovina na debelo in na drobno Vogal Miklošičeva in Sv. Petra ceste. Modno in meš. blaga: J. Kostevc modna trgovina,.Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Pavel Magdić modna trgovina, narodne vezenine, Prešernove ulice št. 7. F; Metšc* trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela. predtiskarija-Mfcstni trg ste V. 18. Mdtej Orcbek trgovina z mešanim blagom, zaloga, modernih oblek, Kolodvorske ulice štev. 26. RozaTija Podkrajšek trgovina z vsakovrstnim blagom za otroke, dame in gospode, VVolfove ul»ce štev..5 j E. Skusekt modna trgovina za gospode, Mestni trg Št. 19. Franja Snoj trgovina z mešanim blagom, Ljubljana, Prešernove ulioe št. 2. Anton Šare Perilo, Sv. Petra oesta št. 8. Likalnioa, Kolodvorske ulioe št. 8. Katirika Widmayer trgovina pri „Solnou", PogaČarjev trg. •Pri Žar tri Sv Petr» nitki ceni" S1" oesta it. 2. velika izbira zimskih potrebščin in potrebščin za kroj, če in šivilje. Franc Zoreč trgovina z mešanim blagom, manufakturo in potrebščinami za šivilje. Martinova cesta štev 23. Franc Zoreč trgovina z mešanim blagom in moko, Sv. Petra cesta št. 21. Posojilnice: Ljudska posojilnica Ljubljana Miklošičeva oesta št. 8. Pasa rji: Kregar Ivan izdelovalec cerkvenega orodja in posode ter elektriških svetiljk Elizabeto* cesta št 3. Leopold Tratnik izdeluje cerkveno orodje in električne svetilke, S?. Petra oesta št. 27. Stavbniki: Jernej Hlebš zidarski mojster, Hradeokega predmestje štev. 28. mm Tehnična pisarna Karol. Hotinsky arhitekt in mestni stavbnik, Šelenburgove ulice štev. 4, II. nadstropje. Kar Ivan Ogrin stavbnik ovska cesta št 5 (I. nadstropje). Simon Treo stavbnik Sv. Petra cesta št 28. Špecerijsko blago: Berjak & Šober špecerijska trgovina in žganje Ljubljana, Vodnikov trg št. 2. Josip Boltar trgovina s mešanim blagom, Florijanske ulioe Št. 17. Josip Lončar trgovao z moko in mešanim blagom Florjanake nlioe št. 7. Štefan Mencinger trgovina s špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, I_Msrtifct? testi iteVpar v T. Mencinger trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami, Sv. Petra cesta št. 37 in 42. I mmt ■ * BBSSl . , •MMMrtSSMU ! Božitfar PBveiČ trgovina z manufakturnim in špecerijskim fca* m. šteV. I5r Perdan IvraP* trgovina a špecerijskim blagom, j_Ceaarjtf* fcrtžfi trfc._ L. Remic trgovec s špecerijskim blagom, Ljubljana, Škofje ulioe 3t 15. Fr. Sark trgovina s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki in moko Marije Terezije cesta št 11 (Kolizej). A. Sušnik trgovina specerije, železnice in raznih barv. — Zaloška oesta Št. 21. A. Šarabon trgovina s. špecerijskim blagom, iganj em in deželnimi pridelki na drobno in debelo. Zaloška cesta štev. 1. A. Šarabon glavna zaloga rudninske vode, Zaloška oesta Št. 1. A. Šarabon Novo urejena, pražama za kavo in mlin za dišave' z električnim obratom. Zalcika cesta št. 1. A. Šarabon zaloga brinja in sliv ae žganjekuho, Zaloška oesta št 1. Tapetni ki: .... , .... . Ivan Černe tapetni k in dekorater, zastopnik L kranjske mizarske zadruge Dunajska cesta štev. 28. Urarji in zlatarji: Ljudevit Černe zlatar in trgovec z urami Wolfove ulica št. 3. Fran Čuden urar, trgovina z zlatnino in srebrnino, Prešernove ulioe štev. 1. Mflkb Krapeš urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Jurčičev trg št. 3. ■mmmm* H. Sutner urar, trgovina z alatnino in srebrnino, _Mcatnl trg iteT., 27. Luka Vilhaf:'" urar Kopitarjeve ulice ŠL 4 pri cesar Franc Jožefa mostu. mm Fr. P. Zajec optik, urar, trgovina zlatnine, Srebrnine, gramofonav in ptošč. Stari trg štev. 26. 01 K. A. Kregar trgovina usnja in čevljarski* potrebščin, Sv, Petra oesta it 2. Fran Mally trgovina z usnjem Resljeva cesta štev. 2. Ivan Marchotti saloga usnja Sv. Petra oesta it. 30. (Nadaljevanje glej na drugi strani.) Vezenine itd.; M. Drenik Kongresni trg največja zaloga ženskih ročnih det Raslicno vezenje na roko ali na stroj. Predtiskarija itd. Toni Jager trgovina ročnih del Židovske nlioe štev. 5. Vinske trgovine: Karol Gregorič posestnik vinogradov v Sromljah, trgovec i vinom. Kongresni trg štev. 4. M Pipan prodaja goriškega vina na debelo, Zalokaijeve nlioe št. 9. Fran j a Stark roj. Pin vinska klet, Predilne nlioe štev. 10. Vrtnarji: Anton Bajec cvetlični salon pod Trančo, vrtnarija Karlovska oesta št. 2. J. Wider trgovski in nmetni vrtnar Šelenburgove ulioe št. 3. Zelezninske trgovine: Valentin Golob trgovina z železnino in kuhinjskimi predmeti, Mestni trg štev. 10. Fr. Stupica trgovina z železnino, polj-celjskimi stroji in cementom Marije Terezije cesta št. 1 (poleg Figovca). • v Ključavničarji; Jos. Rebek ključavničarski mojster, Francovo nabrežje štev. 9. Josip Rebolj stavbni in umetni ključavničar, Jenkove ulioe št. 16 A. Slikarji: Josip Cvetrežnik sebni slikar Karlovska oesta št. 2. Brata Eberl črkoslikarja, tovarna barv in lakov, M klosičeve ulioe št. 4 Filip Pristou slikar Specialno le za napise in grbe, Prešernove ulice Št. BO. Razne tvrdke: Ivan M. Adamič prva kranjska vrvarna in trgovina k ono pn ine, Sv. Petra cesta št. 33. Jakob Babnik vodovodni instalater Poljanska oesta štev. 3. Alfonz Breznik trgovina in izposojevalnica klavirjev Gradišče št. 11 Tomo Bricelj pleskarski mojster, Dunajska oesta štev. 16. Glavna zaloga ca, jnžne dežele češke delniške pivovarne v čeških Budejevlcah Sv Petra nasip štev. 27. Fani Fabjan mlekarna, Fran oo v o nabr. 7 (poleg Ribjega trga). M. Franzl mehanično pletenje na stroj, Privoa Štev. 10. Gotzl ml. & Lebar rezbarstvo, pozlatarstvo in izdelava modernih okvirjev Turjaški trg št 1. Brata Hlavka zaloga kirnrgičnih in ortopedičnih predmetov, Prešernove ulioe. J Jane trgovina deiikates in praške šunke, Wolfove ulioe štev. 1. Avgust Jenko pekovski mojster, Marija Terezija oesta Št. 7. Blaž Jesenko trgovina a klobuki in perilom, _Stari trg it 11._ G. F. Jur&sek uglaševaleo glasovirjev, Sv. Petra oeata štev. 62 al. L Keber eksport kranjskih čevljarskih izdelkov, Stari trg štev. 9. Fran Kollmann zaloga poroelana in steklenine Mestni trg. Kregar Ivan zastopnik tvornice za kinesko in alpaka-srebro Bachmann Elizabetna cesta št. 3. A. Krejči krznar, trgov, s klobuki in kožuhovino, Wolfove ulioe štev. 6. Lavrenčič & Domicelj n.si. Karel Meglic sitna trgovina, Dunajska oesta št. 32. Fr. Mally & dr. parna opekarna .Resljeva oesta št. 2. M. P*kič prvi kranjski lesni, kosariški in reJetarski obrt — Sanke. PogaČarjev trg. J. Paulin Nova ulica št. 3. Glavna zaloga najboljšega briketa, premoga in drva. Perdan Ivan glavno zastopstvo zavarovalnice »Riunione Adriatica di Sicurta« v Trstu, Cesarja Josipa trg. Jos. Puli prevzema in polaga parkete, Gradaške ulioe štev. 20. Fraac Remic glavno zastopstvo tvornice likerja prej Franjo Pokornv v Zagrebu, Škofje ulice št. 15. V. H Rohrmann trgovina z vegetabihjami in deželnimi pridelki in izvoz sadja na debelo Sv. Petra cesta št. 28. Ddvorin Rovšek fotograf-ki zavod, Kolodvorske ulioe št. 32—34 A. F. Smole plakater in reklamno podjetje, Šelenburgove ulice štev. 6. Ivan S o klić trgovina s klobuki, Pod trančo štev. 2. Josip Škerlj spedicijsko podjetje Kongresni trg št. 16. Josip Vidmar zaloga dežnikov in solnčnikov Pred škofijo št. i9 Prešernove ulice št. 4 Stari trg št. 4. Alojzij Vodnik kamnosek Kolodvorske ulioe. Ivan Zupančič meti ar, Karlovska oesta štev. 6. Franc Železnik trgovski zastopnik, Sodnijske ulioe Štev. 6. Št. 38 670. 4543 1 Razglas. Nekemu tukajšnjemu hišnemu po-snstoiku je poginil pes na znakih steklosti. Z ozirom. na to odreja mestni magistrat v smisla § 35. zakona z dne 29 februarja 1880 drž. zak. št. 25 aa mesto Ljubljano pasjo kontumacijo ~?M aa nedoločen Čas. V tem času morajo imeti vsi psi, torej tudi oni, ki se vodijo na vrvici, po ulicah dobro, popadanje zabranja jočo torbo. Tudi se ne smejo jemati psi v javne lokale, kakor gostilne, kavarne itd. Ako bi kdo zapazil pri svojem psu sumljive znake, mora to takoj naznaniti mestnemu magistratu, psa pa do daljne odredbe varno zapreti. Pse, ki bodo za Časa kontuma cije brez dobro napravljene torbe letali okrog, bo konjaČ polovil in pokončal, proti lastniku pa se bo postopalo kazensko. Mestni magistrat Ijubljansk, dne 30. novembra 1908. Predstave ob delavniki*: ob 4., 5., 6., 7. in 8. uri Ob nedeljah U pra Mihih: ob 10. in 11. uri dopoldne in ob a., 4., 5., 6 , 7., 8. in 9. uri popoldne. Vsako soboto ln sredo nov program Slike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Pathe Freres. Kinematograf Pathe Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa". Cene prodorom: L prostor aO vin , 11. prostor 40 vin.: L prostor otroci 40 vin., II. prostor otroci in vojaki do narednika 20 vin. Vsak Četrtek ln soboto od 3. do 6. ure predstave za učence po znižani ceni. I prostor 20 vin II prostor 10 vin, 4512 So Ude n f<4< Jedilno in namizno orodje iVii'naito m^6o{*« posrebrene NAJLEPŠE OBLIKE. Kompletno opravljene KASETE za NAMIZNO ORODJE, SKLEDE, POSODE za OMAKE, KAVNI in 6AJNI SER V.SI, NAMIZNI NASTAVKI, UMETNINE. Edino nadomestili n pravo trt tre. Specialni predmeti sa hotele, restavracije ia kavarne ter sa pen-sione, meaaie itd. 45II 1 C in br dvorni dobavitelji CHRISTOFLE1 Cle. DUNAJ I , OPERNRING 5 (HEINRICH8HOF). IlnsirovhiiI eennvaik cnatonj Po vseli mestih Zusioiiiuki-prodajajci, Za jamitvo pristnosti ooaijo rti Udeiki poleg stujeoo tvorni* k o ■ nam ko in polno ime Prilika za nobup! Prekrasna žepna ura z verižico samo K 3 SO. SO.O a o Priporoča svoje prve vrste, aa vsa podnebja solidno narejene planino, klaviri e in harmonl|e tudi aamo-lgralne za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo. Poprave in uglaševanja se Izvršujejo točno in računijo najceneje. 1706 49 II s| večja tvornica aa |ngo Avstrl|e. Perje in puh po nizkih cenah. ČERNE.Grave ur Anton Šare ^ S 7. Petra cesta št. 8. trsoushl pomočnik dobro izurjen špecerist in želesninar, so a prej me pri tvrdki Davorin Podleanik v Radečah pri Zidanem mostu. 44-3-2 Snažno stanovanje z 2 ali 3 sobami išče za 1 februar 1909 mirna stranka štirih oseb. Ponudbe pod „februar 1909" na uprav. „Slov. Naroda". 4501 — 1 Avtom, pasti na veliko. Za podane ti. 2—, za mtei ti. 150 Ujame se jih brez r. adzorstva v eni noč do 40, duha ne ostane, castavja se same „Eellptje", patit za seuritr, ki jih jjame v eni noči na tisoče Stane fl. J'20 Povsod najoolji uspeh. Razpofi japo povzetju J. Schullar, Dunaj II, Aloisgasse 3. Premnogo zahval in priznani 3 5 6 Ljudevit Borovnik puiksr v Borovljah (Ferlseh) na 14 o ros i. eni. se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih posek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predelale stare samokres niče, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene — llustro-46 vanl oenlkl zastonj. 49 Uradno lovo.ien» ee 16 let obstoječa najstarejša ljubljanska losreflovaimca stanovanj m služe G.FLUX Oospeske ulica It 6 4513 priporoča ln namešča le bolj** službe iskajoče vsake vrste kakor privatno, trgovinsko ln gostilniško osobje aa Ljubljano in tunaj. Potblim luknj. Woatna In kullkur možno hitrr psitrsibs Bf»a;otovljena. ćunanjlm dopisom je priložiti znamko za odgoo ■ Prosi ar »a nafanrnl naalov. Zahtevajte zastonj in franko moj veliki, bogato ilustrovani katalog a preko 3* 0: Btikami vseh vrst nikljaat b, »rebrnih in zlatih ar, dalje vseh vrat Bolidne zlatnine in srebru ine, glasbil jeklenega in nsnja-tega blaga, kadilnih priprav itd. po izvirnih 3705-16 tvorniških cm ah. Nikijasta ara lemonto- arka.......K 3 50 Sistem Roskopf pat . r 4*— Švicarska izv irna Roskopf pat.....„ 6*— Registr. Adler Roskopf ni ki asta remon-toarsa na s dro . . 9 7'— Gol dinasta re m on to ar-arh a 8 kolesjem ,Luna' m dvojnimi po Krovci B 9'— Srebrna reo ont s kolesjem ,Gloria* i dprto „ 8 40 Srebrna remo Jtoarka z dvojnimi \ okrovci . „ 12 5* Srebrna oklopna verižica % obročkom na vzmet, 16 gr teže........ 2 6 Russa tu laka nikljasta remontoarka s kolesjem ,Luna' K !• 60, ora s kukavico K 8 60, budil-nica K 2 90, kuhinjska ura K 3'-. schvrars- vraldaka ura K 2 60. Za vsako uro 3 U ta piBmenega jamstva. — Zamena dovoljena sli denar naiaj. Prva tvornica sa ure I van Konrad, c. kr. dvorni dobavitelj. Most št 667, Češko. SUKNAI In modno m blago za obleke priporoča firma Karel Kocin tvornico io sukno v Humpolcu I Tvornlške cene. Češkem. 32 Vzorci Iranko. Izgubila so le mlado psica (prepeličarica) ki sliši na ime Vera Odda uaj se proti nagradi v Školjlb ulicah št 15. 4502-2 Notarskega kandidata sprejme notar Hndovernik v LJubljani Ne stop najpozneje do L Januarja 1909. 4 17-2 Irgovski pomočnik mešane trgovine, dober in uren prodajaleo in blagajničarka se sprejmeta pri Ivanu Razboršku v Smirtcem pri Litin 4365 4 JOfi Hiša iVOt I o« O 3H pripravna za vsako obrt. Je naprodaj ▼ Domžalah ob DuDajski cesti. Ve6 pove g. Anton J št, kleparski mojster v Domžalah it 106. Iščem za Dolenjsko zastopnika s sedežem v Novem mesta kateremu sem pripravljen plačevati po 80—120 K mesečne prispevmne za potovanje ter po 20% proviaije od doseženega prometa. Prijazne ponudbe z opišem dosedanjega delovanja in referencami nasloviti na upravni&tvo ^Slovenskega Naroda". 443ž-3 o. Nedosežno -I. najnovejša ome-■ 1 Mika Iznajdba ■ Higijensko gumasto blago as moške. Porabno a a leta. Patent E 4-60. Cez t mil iona kosov prodanih v kratkem časa Higijensko gumasto blago za ionske. ^Varstvo Žensk.) tTiporočili najprvi zdrav aiški strokovnjaki, porabno na leta. K Z 60. Kdor pošlje denar naprej (tndi pismene snamke) mn pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja .1. H. A D E R, tvornice zo. gu- J. I -mast o blago. - I ■ i n a j IX 2, Hua.orf.ntr. 9- 0. Korespondenta in v zaznamovanju delavcev izvež-banega 4497—2 pisarja zmožnega slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi iftče stavbenik Robert Sm'eloirtki, Rimsku ceata št 16. ^> Prednost imajo tisti, ki so bili že usiužbeni pri kaki enaki tvrdki. Resno ženltna ponudba. Obrtnik, mojster na HrvaŠkem Pnmor.u. v kopa-liščnem in zdraviliškem kraju, star 28 let, bi se rad oženil s pošteno, na ob raženo Slovenko, ki bi imela 2000 K gotovine 4J87—s Le resne ponudbe, če je mogoče s sliko, naj se poš Ijajo pod Resnost'' na glasno pošto restante, R.eka, Primorje, Hrvatsko. Tajnost zajamčena. Zimske obleke, zimske juknle, kožuhi, (dolgi in kratki), jnlonske obleke, pelerine!. dr. za gospode in dečke v velikanski izbiri. Strogo solidna, strokovnjaška postrežba. Zaloga oblek- a. kunc Ljubljana, Dvorski trg štev. 3. Na la mm prottai trpotim rad HroipUdM pismeno sporočim, kako sem. popolnoma ozdravel od svojega trdovratnega make polnega trpljenja. 2397 12 Karel Bader, Monako v o, Eurrnratenatraaae 40 a. 01 t? m » m S * .|s| Ker imam še precejšnjo zalogo Najlepši in najcenejši novoletni reklamni KOLEDARJI z okusnim tiskom firme | 5- se dobe pri Ivanu Bonacu -I v Ljubljani. 2« Vzorce dopošlem na željo brezplačno na ogled. 4320 5 Oddajajo se po skrajni ceni tudi sami bloki! 2 m 25 cm dolge, 160 om Široke, zajamčeno platno, 1 kos K 2 70. Tacat damasta za brisače, 50 x 110, čisto platno K 8—. Tkanina, 23 m, 82 om široka, pripravna za vsako telesno in posteljno perilo K 1150 45 metrov posteljnega blaga, oksford, flanela, ctfir K 17—. m»» povBtBtm a»4»*UJaa 4i96 3 BEHTOLD H0CHBEB8, tkalnica, 108TELEC CBBVEH^, Ćesko. JVtodna trgovina inkovic dediči priporoča svojo bogato 111 4417-2 y Ejubljani, Mestni trg zalogo iiiodnrg« blaga za dam goiHpod«, zlasti 4-najmodernejše svilene, Čipkaste in volnene bluze, vsakovrstna spodnji« It rti a, predpminllte, rtlormske mp«««1 nj« liiaee za dame in deklice, modere« po najnovejšem kroju; velika zaloga normalnega spodnjega perila: »rajf. Jople, aogavle, kakor tudi rok m v le *lt*re, £ %«*«!•* 1*1 li in lolntnh. = Vsakovrstna ko t oho vina je v ▼oliki izbiri. = Vse potrebščine za krojače Sn šivilje. Postrežba to^na, cene smerne. 111 ie sedaj skrajni čas, da si jih vsakdo nabavi, MhtOvft.tO je _ *i___i«*-™ radevolie potikam na ogled. Vzorce katere radevolje potilji Cene so "brez ^^^^'f^" tako da mi je mogož« i ti9kom in blokom vred Oddajau ^^*^9i©^| |^bmaw K tišini la t m. vrtnar S Iv^aV^ Vsem Slovencem se priporoma Fr. I$HČ, Mana, Jdcstni trg 11.1 • o Pofliajio se medsebojno!! sini je nt! Fr. Čuden urar in trgovec v Ljubljani Prešernove ulice pa darila. Nijrazno vratne j ša in najcenejša izbira: Briljantni uhani in prstani. Zlato, srebrne in nikljaste uro In verižice 4454—2 Ceniki s koledarjem zastonj in poštnine prosti. Prave švicarske ure ki so prav fine in natančne, a skoro nič dražje od dragih vrst. Vsakovrstne lepe stenske ure. Namizna oprava iz pravega in kina srebra. Šivalni stroji * lahkotekoči, kolesa najboljših vrst in vse kolesarske potrebščine Umetni ia trg. vrtnar Ivan BizoTiCar ss. Ljubljana H Kolezijske ulice 16 & 1279 se priporoča za 35 ^ nasaditev vrtov, parkov in balkonov. — Veliko Izbira \j£ cvetočih in listnatih rastlin, ~> vrtnic, prezimnjočik cvetlic q 0 (perene), krasna cvetlična ^ « grmovja, koniforO, cvetlice za okno in balkone. ♦£(♦ Izvršuje »opite, venee in ^ bnU«*t«* za razne prilike. >^ Delo umetniško oknano In po (Q 7X solidnih cenah. ^ ^ Traofloa s evetlleanal Itd ^ Naročila na deželo hitro In vestno ^ ♦m* *m\* *m* *K* *m* *X" *K* »ja* •■£» •mt* *Mt* -ml* ^M.* »M* Prepričajte se da morete najcenejše in nolnollie blago dobi snmo prt X^ 8831 7 Cenjenim odjemalcem v Ljubljani in na deželi s ^ *r damaski, gradli, kana-# ^ fasi, kretoni, zefiri itd. vse po najnižjih cenah. Zahtevajte povsod NOVO platno z narod. znak. Komad 23 m za 16 K — franko. 3904 6 T. MENCINGER Sv. Petra cesta 37 Ljubljana Resljeva cesta 3 priporoča razen svoje špecerijske trgovine tudi zalogo vsakovrstnih vedno svežih delikates kakor i šampanjca, konjaka, likerjev, najfinejšega »g jamajskega ruma, čaja, dalje vsakovrstnih najfinejših Vin v steklenicah kakor tudi mesa in konzerv vseh vrst in znamk. — Najfinejše aizer olje. 368210 prijazna vinarna je p. n. občinstvu na razpolago. Vsak dan sveže dunajske klobasice. Usak petek sveže morske riba. jrgovma s špecerijskim blagom. LJUBLJANA ŠARABON trgovina z moko in deželnimi pridelki. # LJUBLJANA glavno zalogo rudninske vode. Točna in solidna postrežba. Velika pražarna za kavo, mlin za dišave ]Ca drobno in dabslo! jfa drobno in dobalo! električnim obratom. Zaloga brinja in sliv za žganjeknko. T- 1 1 1 Praktična darila sa 0Hihlav%a in $o%ič priporočala Sričar <§ 0ffejač Ljubljana, Prešernove ulice sled. 9. s 1 P lUss-Staufer-jev Iclej neprekosljlv mm lepljenje strtih predmetov. Naprodaj ima Fran KoMnianti % LJubljani. 3989- Pozor! Slovenske dame! pozor! Elegantne klobuke 2321-24 za dama in za otroka priporoča A. Vivod-Mozetič v Ljubljani, Stari trg št 21 modna trgovina ter salon za damske klobuke. .-. /. filialka v Kranju, 6lavni trg. v .\ 'Kašelj nastopa pri ljudeh vseh starosti. Mu5ne krŽevne napade, ki otroke slabe, odrastle pa motijo v poklicu, pomiri in ublaži raba 2 Chimomel Scillae. ftJf Prosim, vprašajte zdravnika. ~U Steklenic« 2*20 K, po pošti frako, če se pošlje denar nsprej 2*90 K. 3 atekl., ee ae pošlje denar naprej 7L M steklenic, če se poeije denar u*pre 20 K* Iadalovanje i o giavjna saloga B. FRA6NERJEVA LEKARNA 1539 c in kr. dvorni dob**".tety. K) Praga III., fttev. 0113. Dobiva se po skoro vseh lekarnah. Pazita na lato Udelka, Izdelovalca in var-■♦veno ?namku. J. KORENGAN tjubljana, Stari trg št. 5. 1^1 Trgovina z norimberškim in galanterijskim blagom na drobno in na debelo. s a a ® @ s I . : Velika zaloga pletenin : kakor nogavic, srajc, maj, spodnjih hlač, otroške :: :: obleke itd. :: :: •■i Svoji k svojim! in Češko (na netsSke) budjeviško svetlo pivo Velika zaloga juvclov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur. 3527-10 Lastna delavnica za popravila in nova delo. Blago prve vrste. Solidna postrežba^ Cene najnižje. Čud. Čeme juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec. Fotografski umetni zavod Avg. Berthold Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11. Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje, povećavanje, fotografiranje tehničnih zzz= predmetov, interijerjev itd. = Vsa dela se izvršujejo točno tuži v največji množini. __ __wMy 3f63—tO law prodaja v korist družbi sv. Cirila in Metoda v tjnbljani Slavno zolooj zo Kranjsko t Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 26, Češko btidkviško pivnico kjor smo ustanovili tudi S kakor še prod več leti jako renomirano pivnico v Zagrebu, sm-a Slovenske gospodinje! Ako se ravnate po geslu », tedaj ne kupujte več kavne primesi (cikorije) iz nemških tovarn, temveč samo »Zvezdno" cikorijo ki jo izdeluje „proa jugoslovanska tosarna za kasne surosete" u Ljubljani. Zavrnite odločno podobno nemško bla$o » zahtevajte pri svojem trgovcu, naj se vam da slovenska »Zvezdno" cikorijo 4323 2 a rt mmmam > je "C* cs trn ZA 4338 3 se otvori dne 1. decembra 1908. Priporočava veliko zalogo manufakturnega in suknenega blaga. Posebno za Miklavža in božič zelo ugoden nakup. Nizke cene! Solidna In točna postrežba! Izdajatelj in odg-ovorni urednik Ras t o Pnatoalemšek. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«,