Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 18. marca 2021 - Leto XXXI, št. 11 stran 2-3 »Podporo dobivamo zato, da bi slovenstvo v Porabju obstalo« »Po 58 lejtaj je nikak ...« stran 4 Voda za oči in narava za zdravje stran 5 Čemaž – zdravo darilo pomladi stran 6 2 »Podporo dobivamo zato, da bi Kakor ste v eni od naših prejšnjih številk lahko prebrali, je državni sekretar pri Uradu predsednika Vlade, pristojen tudi za narodnosti, Miklós Soltész najavil podporo obnovitvi več cerkvenih poslopij v Porabju. Pred kratkim smo v njeni pisarni na Gornjem Seniku obiskali slovensko parlamentarno zagovornico Eriko Köleš Kiss in jo - poleg naznanjene pomoči porabskim cerkvam - povprašali še o drugih aktualnostih v krogu Slovencev na Madžarskem. »Za nas je zelo pomembno, da služijo naše cerkve tudi ohranjanju našega maternega jezika. Prebivalci Slovenskega Porabja so bili vedno močno navezani na Cerkev, zato je posebnega pomena, da imamo slovenske svete maše, da se v cerkvah moli slovensko in da se tudi verouk poučuje deloma v dveh jezikih,« je na začetku pogovora podčrtala parlamentarna zagovornica slovenske narodnosti, ki meni, da se je na cerkvenem področju v zadnjih letih marsikaj spremenilo, in sicer tudi glede fizičnega stanja zgradb. Zastopnica Slovencev pravi, da je k cerkvi svetega Štefana Hardinga v Števanovcih pripeljala že številne politike, pred nedavno najavo finančne pomoči pa je prišlo le do priprave načrtov za obnovo. V Sakalovcih se za sredstva za obnovitev cerkve poteguje občina sama, medtem ko bodo morali na Dolnjem Seniku najprej izboljšati stabilnost poslopja. Na Gornjem Seniku bodo v zadnji fazi obnovili glavni oltar in stropno fresko, ureja pa se tudi okolica cerkve s spomenikom padlim v prvi in drugi svetovni vojni. »Upam, da se bo obnovitev monoštrske cerkve zaključila v roku enega leta, in se bo ta krog tako sklenil,« je svojo željo izrazila zagovornica. Državni sekretariat, odgovoren za cerkvene in narod- naslednjih voltivah ustanovili najmanj 14 slovenskih narodnostnih samouprav,« je svojo željo izrazila Erika Köleš Kiss, ki je na vseh svojih forumih izpostavila izjemen pomen bližajočega se popisa prebivalstva. V parlamentarnem Odboru narodnosti na Madžarskem – katerega člani so vsi narodnostni zagovorniki – so predlagali spremembo vprašalnika za ljudsko štetje, je povedala zastopnica Slovencev. »Pri Slovenska zagovornica dobro sodeluje s poslancem prejšnjem popisu volilnega okraja, kateremu pripada tudi Slovensko so bile avtohtone Porabje, Zsoltom V. Némethom narodnosti naštete med 27 različnimi »To nam gre zdaj na roko, etnijami, med drugimi skusaj bi se na ljudsko štetje paj s Kitajci ali Rusi. Tokrat zaradi pandemije teže pri- bo na prvem mestu navedena madžarska narodnost, takoj pa ji bo v posebnem odseku sledilo 13 avtohtonih narodnosti. Tako bomo laže opozorili ljudi, naj se izjavijo tudi za pripadnika slovenske narodnosti,« je dejala naša sogovornica. Prej omenjeni parlamentarni odbor se je med epidemijo vseskozi sestajal in pripravljal gradivo za plenarna zasedanja madžarskega Parlamenta. »Lani spomladi smo se najS kolegicami zagovornicami in kolegi zagovorniki v Parlamentu več ukvarjali s spremembo narodnostnega zakona, ki va dosegla v preteklih treh pravili. Delamo na tem, je temeljnega pomena za letih, in na podlagi povpreč- da bi obiskali vse tiste vasi, narodnosti. Še pred zaključja dodelili dodatno podpo- za katere vemo, da v njih kom pomladanskih zasero. Seveda ob tem prejemajo živijo Slovenci. Ker se le-ti danj v lanskem letu je Parlanarodnostne samouprave niso izrekli za pripadnike ment potrdil naše predloge, še naprej redna sredstva za naše narodnosti, niso mog- in sicer le z devetimi glasovi svoje delovanje,« je na novi li ustanoviti narodnostnih proti. Začasna ureditev, ki postopek pri financiranju opo- samouprav. Iz Csörötneka, je omogočala, da se lahko zorila Erika Köleš Kiss. ki je nekoč spadal k slovens- narodnostne samouprave Za ustanovitev lokalnih na- kemu območju, so nam na ustanovijo že s 25 pripadrodnostnih samouprav mora primer javili, da živi tam niki narodnosti v nekem v posameznih naseljih prebi- več kot 25 Slovencev. Podob- naselju, je izgubila časovno vati najmanj 25 pripadnikov no je v Rönöku, slovensko omejitev. Je pa res, da mora neke narodnosti. Ljudsko štet- skupnost pa bi našli tudi prisotnost neke narodnosti v je na Madžarskem so želeli v mestih Győr ali Sopron. določenem naselju potrditi izvesti letos spomladi, vendar Lepo bi bilo, če bi lahko po pristojna državna narodnonostne zadeve, želi preko narodnostnih samouprav podpreti tudi lokalne podjetnike, je opozorila Erika Köleš Kiss. »Lokalne narodnostne samouprave - zaradi epidemije - niso mogle izvesti svojih lanskih programov, zato je državni sekretariat razpisal sredstva za naložbe v lastne inštitucije. Pogoj je bil, da morajo dela izvesti domači podjetniki. Na Gornjem Seniku so na primer prejeli dva milijona forintov podpore, v Slovenski vesi pa milijon in pol,« smo izvedeli od zagovornice. V lanskem letu so odpadli tudi taki programi, ki so jih lokalne narodnostne samouprave kontinuirano izvajale vrsto let. »Točke, ki jih dobivajo narodnostne samouprave na podlagi opravljenih nalog, so letos izračunali drugače. Tokrat so pregledali, koliko točk je določena samoupra- je epidemija koronavirusa te načrte prekrižala in so popis preložili na prihodnjo jesen. Porabje, 18. marca 2021 stna samouprava,« smo izvedeli od slovenske zagovornice. Kot pomemben dosežek Odbora narodnosti na Madžarskem v preteklem letu je Erika Köleš Kiss označila možnost, da lahko lastništvo stavb, v katerih delujejo narodnostne inštitucije, preide k narodnostnim samoupravam. »V našem primeru gre za poslopje šole in vrtca na Gornjem Seniku, vrtca v Sakalovcih ter šole in vrtca v Števanovcih. To ne bo šlo gladko, ampak upam, da bomo lahko stvar kmalu zaključili.« Narodnostni parlamentarni odbor veliko pozornosti posveča tudi narodnostnemu šolstvu. »Področje osnovnega šolstva je kar dobro urejeno, imamo pa težave v visokem šolstvu. Nekatere ustanove se kar same odločajo o pogojih izvajanja narodnostnega pouka, kar pogosto ni v skladu z našimi željami oziroma predpisi v narodnostnem zakonu. Ne poznamo na primer usode sredstev za majhne, torej tudi narodnostne katedre na nekaterih univerzah, kar je trenutno najbolj pereči problem, s katerim se ukvarjamo,« smo izvedeli od Erike Köleš Kiss. Med nadaljnjimi težavami je zagovornica navedla spor z državnim jezikovnim izpitnim centrom Origó, ki je nameraval ukiniti možnost polaganja izpitov iz majhnih – torej tudi narodnostnih – jezikov. »Kot predsednica pododbora za šolstvo sem se – v spremstvu predsednika našega odbora – večkrat sestala s predstavniki izpitnega centra. Končno smo se zedinili, da morajo veljati za narodnostne jezike drugačna merila, saj imamo zakonsko določeno pravico do učenja materinščine. Nekateri dijaki na gimnaziji se učijo slovensko že dvanajst let, zakaj torej ne bi mogli imeti državnega jezikovnega izpita prav iz 3 slovenstvo v Porabju obstalo« materinščine?« se je spraševala slovenska zagovornica, na prošnjo katere je izpitni center objavil statistike prijav na izpite iz posameznih je- vire (EMMI). Takrat sta štipendijo prejemala dva dijaka, po eden iz 11. in 12. letnika, ki sta imela primeren učni uspeh in ustrezne socialne po- S predsednikom Parlamenta Lászlóm Kövérjem se ponavadi dobita pred njegovimi obiski v Sloveniji zikov. Tako se je izkazalo, da se je na izpite iz slovenščine vedno prijavljalo večje število kandidatov. »Na našo prošnjo je Ministrstvo za inovacije in tehnologije izpitni center podprlo s približno 30 milijoni forintov. Na objavljenem seznamu možnih jezikov pa slovenščine kljub temu ni bilo, zato sem morala znova začeti usklajevanja. Končno smo dosegli, da so na začetku februarja naši kandidati lahko položili izpit pri centru Origó,« je povedala Erika Köleš Kiss in dodala, da bodo en izpitni rok na leto zagotovo razpisali za slovenski jezik. Prosila je tudi profesorja slovenščine na monoštrski gimnaziji Norberta Gerencsérja, naj sestavi priročnik za pripravo na jezikovne izpite. »Iz izpitnega centra so mi sporočili, da za izdajo priročnika nimajo sredstev, zato sem se obrnila na državni sekretariat, ki je našo prošnjo podprl preko Državne slovenske samouprave,« je zaključila zagovornica. Za spodbujanje mladih pa so potrebne razne štipendije. Erika Köleš Kiss je dejala, da so podporo srednješolcem uvedli že v časih, ko je državni sekretariat za narodnosti spadal še pod Ministrstvo za človeške goje. »Večkrat je nastala situacija, da sta kandidirala dva dijaka iz istega letnika. Vprašali so me, katerega predlagam za štipendijo in sem rekla: najraje bi oba. Novi državni sekretariat je nato lani spremenil pogoje, in od tedaj dobivata štipendijo po skupnost želi namreč voditi načrtno kadrovsko politiko, poudarja Erika Köleš Kiss. Odbor narodnosti na Madžarskem je pred tremi leti vložil predlog za štipendiranje študentov narodnostnih vzgojiteljskih ali učiteljskih smeri. »To je lepa štipendija, saj tisti, ki imajo dobre ocene, lahko dobivajo mesečno do 70 tisoč forintov podpore. Seveda morajo podpisati pogodbo, da bodo ostali na narodnostnem področju. Za nas je to zagotovilo, da bomo imeli vzgojiteljice in učitelje. Sedaj imamo tri študente, in sicer brez starostne omejitve: tudi tisti lahko prejema štipendijo, ki študira pri štiridesetih letih in tudi tisti, ki gre takoj po maturi na visoko šolo,« je objasnila zastopnica Slovencev. Erika Köleš Kiss si želi, da bi Slovenija tudi v nadaljnjem podpirala dijake, ki bi radi študirali v Sloveniji ali na Madžarskem, toda na narodnost- Erika Köleš Kiss predseduje pododboru za šolstvo v okviru Odbora za narodnosti; slika je nastala na seji Odbora za narodnosti dva dijaka letno. Zelo sem ponosna, da so med štipendisti na državni ravni zmeraj Slovenci z gimnazije ali srednje strokovne šole,« je svoje veselje izrazila slovenska zagovornica in opozorila, da morajo dijaki ob preostalem rednem srednješolskem pouku vložiti ogromno truda v učenje materinščine v šestih tedenskih urah. Štipendije pa niso razpisane le za srednješolce, slovenska nem področju. »Seveda ne potrebujemo le učiteljev in vzgojiteljic, temveč tudi strokovnjake na gospodarskem področju. Oni bi z znanjem slovenskega jezika lahko vodili podjetja, v katerih bi zaposlovali pripadnike slovenske narodnosti. Vse podpore dobivamo namreč zato, da bi slovenstvo v Porabju obstalo, da bi mladi ostali v rodni pokrajini.« Slovenska zagovornica se zaveda, da bo to brez dobro urejenega gospodarskega življenja zelo težko, sploh pa zato, ker je Avstrija neposredna soseda Porabja. Zasedanje slovensko-madžarske manjšinske mešane komisije so zaradi pandemije koronavirusa večkrat preložili, po besedah Erike Köleš Kiss pa so predstavniki Slovencev na Madžarskem svoje predloge s priporočili obema vladama kljub temu temeljito pripravili. »Vsakokrat predlagamo priporočila za obnovo naših cest ali izgradnjo novih cestnih povezav v Porabju. Konkretno smo vložili prenovo ceste iz Monoštra proti Števanovcem in ceste, ki pelje skozi Gornji Senik. Ob vsem tem smo predlagali tudi obnovitev nekaterih lokalnih poti: po poti preko Sobote na Gornjem Seniku hodi na primer vse več turistov proti Tromejniku, ki je vse bolj obiskana točka. Ta pot se je obnovila le do Hiše jabolk, tudi dalje pa živijo Seničani.« Slovenska zagovornica je izpostavila še slabo stanje poti do Slovenske vzorčne kmetije, ki je ozka, obcestni jarek ob njej pa nevaren. Potrebna je obnovitev cest tudi na Verici-Ritkarovcih, ki je ena najlepših vasi v Slovenskem Porabju. »Če hočemo razvijati svoj turizem, moramo poskrbeti tudi za cestne povezave. Seveda pa moramo vsi paziti na to, da turizem ne bi pokvaril naših naravnih danosti, prav zaradi katerih je Slovensko Porabje privlačno za obiskovalce,« je dodala Erika Köleš Kiss. Med vloženimi predlogi je slovenska parlamentarna zagovornica še naštela, da bi želela slovenska skupnost odkupiti mlin na Gornjem Seniku, ki že vrsto let ne deluje. »To je tradicionalna, emblematična stavba vasi, iz katere bi lahko napravili muzej. Ob mlinu stoji oljarna, kjer se Porabje, 18. marca 2021 lahko z obnovljenim sistemom stiska bučno olje, ki je značilno za naše območje. Odkup bi koristil našemu turizmu in še več: če bi mlin deloval, bi morali tudi sejati žito,« je načrte orisala sogovornica in dodala, da so naložbo načrtovali tudi v Monoštru. »To poslopje naj bi stalo nasproti gimnazije, tik ob vstopu v mesto. V njem bi delovale pisarne, ki bi turistom ponujale informacije. V zgradbi naj bi se nahajala tudi galerija, kjer bi bile razstavljene umetnine, ki so jih ustvarili na dolgoletnih likovnih kolonijah v Monoštru. Mislim, da si slike zaslužijo, da ne ležijo skrite v nekem depoju, glede teh načrtov pa naša skupnost ni enotna,« smo izvedeli od Erike Köleš Kiss, ki pa pravi, da Razvojni program Slovenskega Porabja – odobren s strani madžarske države – ne bo pokril stroškov za vse načrte. »Svojčas smo sestavili program v višini več milijard forintov, od tega smo od Madžarske prejeli nekaj več kot 900 milijonov. Zato na vsakokratnih mešanih komisijah vlagamo predloge, ki naj bi jih podprli obe državi. Lepo bi bilo na primer, če bi za obnovitev števanovske cerkve kaj prispevala tudi Slovenija, kar je bilo nekaj let nazaj celo obljubljeno. V Lendavi je obnovitev cerkve in gradu namreč podprla tudi Madžarska, ki je od leta 2010 v Prekmurju vložila več kot 3,5 milijarde forintov za različne programe in obnovo objektov. Mi si ne želimo tolikšne vsote, le toliko, da lahko izpeljemo svoje programe.« (Slika na 1. strani: Slovenska zagovornica je bila večkrat zaprošena govornica Odbora za narodnosti, ko so v Parlamentu obravnavali teme, povezane z narodnostmi.) -dmfotografije: osebni arhiv Erike Köleš Kiss 4 Tonček (Anton) Gider - dobitnik Bloudkove plakete PREKMURJE Grad Grad pri Gradi na Goričkom je najvekši baročni grad na Slovenskom. Prva grajska zidina je na tom mesti stala že v 11. stoletji, peterokotno formo pa je daubo v 15. stoletji. Z gradom je gazdüvalo dosta plemiških rodbin, Amadejci, Széchyji, Batthyányji, Nádasdyji in Széchenyiji, nazadnje pa ga je malo pred začetkom drüge svetovne bojne prejkvzeu Ferdinand Hartner. Leta 1945 so v gradi neka cajta bili rusoški sodaki, po bojni pa je duga lejta niške nej skrbo za zidino. Grad je biu 50 lejt prepüščeni sam sebi, vej pa so komaj leta 1995 začnili z njegvo obnovo. Eni pravijo, ka ma grad telko iž, kak je dni v leti. Čiglij tau mogauče v istini glij ne drži, pa je rejsan trnok velki, zatau se zidina, v steroj je sedež Javnega zavoda Krajinski park Goričko, ne more tak brž cejla popraviti, vej pa bi tau trnok dosta koštalo. Pred kratkim se je zvedlo, ka je grad, čiglij je ške nej čista obnovleni, za do zdaj izvedeno obnovo, stera od leta 2009 dé po planaj arhitektke Maruše Zorec, nominejrani za evropsko nagrado za arhitekturo Mies van der Rohe, eno najbole fontoških takših nagrad. »Za nagrado je biu projekt obnove vöodabrani zatau, ka je zanimivi z različnih vidikov. Pri tom gradi dé za dugotrajni proces obnove, vej pa se povprečno vsakši dvej leti obnovi ena iža, tak ka rejsan mogauče vövidi, ka nede nikdar cejli obnovleni. Ob tom pa vidimo, ka grad žive, hkrati pa tüdi tau, ka nej trbej, ka bi bilau vse popolno, ka bi grad živo,« je povedala arhitektka Maruša Zorec, stere plani obnove gračkoga grada so té ip na ogled postavleni na razstavi Arhitektura Inventura 2018–2020 v Cankarjovom daumi v Ljubljani. Silva Eöry »Po 58 lejtaj je nikak li v pamet vzeu, ka je tau, ka delam, tüdi neka vrejdno« Bloudkova nagrada je najvišiše slovensko državno priznanje za dosežke na področji športa. Nagrado, stera je ime daubila po velkom športnom delavci Stanki Bloudki, talajo že od leta 1965. Pauleg Bloudkovih nagrad, stere običajno dejo v roke najbole eričnih in uspešnih slovenskin športnikov, vsakšo leto rastalajo ške več Bloudkovih plaket. Ena od dvanajstih za leto 2020 je šla v roke Sobočanca, športnoga novinara, Tončka Gidera. »Prva morem prajti, ka je tau rejsan velko priznanje, steroga je do zdaj ške niti eden od športnih novinarov v krajini ob Müri nej daubo. Po 58 lejtaj je nikak li v pamet vzeu, ka je tau, ka delam, tüdi neka vrejdno. Med čestitkami, stere sam daubo, je bilau dosta takših, gé je pisalo, ali pa mi je bilau povedano, ka je priznanje prišlo v prave roke,« je povedo sogovornik, steromi je samo tau malo žau, ka je plakete nej daubo v roke v živo, na slavnostni podelitvi, stera bi mogla biti mejseca februara na Brdi pri Kranji, samo ka je zavolo epidemije spadnola v vodau, »tak ka smo nagrajenci daubili samo en film, v sterom so par rejči spregučali predsednik rosaga Borut Pahor, ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec, pa ške Viki Grošelj, steri je biu predsednik komisije, stera je vöodabrala nagrajence. Pouleg filma sam po pošti daubo tüdi plaketo, stera je zdaj pač malo menje sveklosti mela, kak če bi bila podeljena na prireditvi, pred kamerami in fotoaparati.« Tonček Gider se je leta 1946 naraudo v Ljubljani. Tau pa zatau, ka sta oča pa mati te živela v kraji Vrhnika, gé sta delala pri enom pavri. »Moj oča Jože, steri je biu Prekmurec, rojeni v Rogašovcaj oziroma pri Svetom Güriji, je biu v cajti drüge svetovne bojne na deli v Dajčlandi. Moja mati Lina, stera je bila Rusinja, rojena v Čečeniji, je bila tam v ta- gé žive najmlajša sestra Danica. Po zgotovleni osnovni šauli, se je steu vpisati na gimnazijo. Či- Tonček Gider je Bloudkovo plaketo daubo za svoje življenjsko delo v športi borišči. Moj oča jo je te, gda je konec bojne bilau, pripelo s sebov v Slovenijo. Malo po tistom, ka sam se naraudo v ljubljanskom špitali, sta me odpelala na Goričko, k sta- glij je sprejemne vižge napravo, so ga nej vzeli, zatau se je vpiso na srednjo kmetijsko šaulo v Rakičani in tau čiglij »smo doma nej meli niti enoga falata zemle in smo se nej s Pred radijski mikrofon je zgrabo dosta eričnih športnikov, tüdi olimpijskoga zmagovalca, gimnastičara Mira Cerara romi oči pa materi, vej pa sta na paverstvi nej mogla skrbeti za mene, ka je tam dosta dela bilau,« je raztolmačo Tonček Gider, steromi v rojstni matični knjigi piše, ka je Anton ali ga skor niške tak ne zové. Po tistom, ka sta oča pa mati prišla živet v Prekmurje, se je tüdi on z Goričkoga preselo v Soboto, gé je odo na drügo osemletko. Prva so ga sošolci malo špajsno gledali, vej pa je bole po goričko vlejko, ali se je že brž navado na nauvi, sobočki guč. Držina se je v tom cajti tüdi povekšala, vej pa so za njim na svejt prišli ške na žalost že pokojni brat Jožek, pa sestri, Lidija, stera žive v kraji Morje pauleg Frama, tau je nej daleč vkraj od Maribora, paverskim delom spravlali«. In tü se je tüdi prvo paut srečo z novinarskim delom. Tau je bilau te, gda so meli Kmetijado, športno srečanje dijakov srednjih kmetijskih šaul iz cejle Slovenije. O tom je napiso poročilo, pa ga je poslo v mariborske novine Večer. Tau njemi je te volau dalo, ka se je začno spravlati s športnim novinarskim delom, steroga pa je furt, kak sam pravi, delo samo ljubiteljsko, vej pa si je svoj vsakdanešnji krüj skor cejli cajt slüžo na soboški občini, gé je duga lejta vodo oddelek za matične reči. Tau se je zgodilo po tistom, ka je v Maribori zgotovo višjo pravno šaulo, »s sterov si fiškališ nej mogo biti, vej pa Porabje, 18. marca 2021 bi mogo napraviti ške drügo stopnjo študija, stere pa je te ške v Maribori nej bilau. Ali tistoga cajta so trno fejst iskali lidi, steri smo zgotovili tau šaulo. Prva sam kratki cajt delo pri novinaj Večer, nej novinarsko delo, liki sam biu vodja soboške podružnice, po odslüženi sodačiji pa so mi ponüdili delo na občini.« Med kednom je tak delo svoje delo, konci kedna pa so bili furt v znamenji športa, in tau je ostalo tüdi po tistom, ka je šau v penzijo. Prva je o športi piso za novine, največ za mariborski Večer in ljubljanski Dnevnik, te pa, gda je Slovenija samostojni rosag gratala in je melo Prekmurje celau tri fotbalske prvoligaše, Muro, Nafto in Böltince, pa so ga pauzvali z nacionalnoga radiona, ka aj če bi se za njihov program javljo s fotbalskih tekem: »Prva so samo steli, ka se javim ob polčasi, pa povem, kakšen je rezultat, sledkar je že te trbelo kaj več povedati.« Tüdi z Murskim valom je začno furt bole sodelüvati, in s tem radionom sodelüvle ške gnesden, kelko njemi zdravdje dopüšča. Pri tom deli njemi že duga leta stogi ob strani cejla držina. Starejši sin Gorazd pomaga pri novinarskom deli, mlajši, Primož pa bole pri tehničnom, gda trbej posnetke zmontejrati in kama poslati. Za Murski val je v svoji dugolejtni karieri pauleg domanjih pred mikrofon daubo tüdi dosta eričnih slovenskih športnikov, rad pa se spomina tüdi leta 1994, gda je soboška Mura špilala dvej evropski tekmi prauti ekipi Aarau. Z nogometaši je te šau tüdi na gostovanje v Švico in je tekmo prenašo cejli cajt, brez odmora. (Kejp na 1. strani: Plaketo je namesto na prireditvi daubo po pošti.) Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Tončka Gidera 5 Vidov izvir pri Bukovniškem jezeru Starejše že vse boli -2 Voda za oči in narava za zdravje Že vrsto let prihajajo k Bukovniškemu jezeru in Vidovemu izviru obiskovalci od blizu in daleč, da se v lepem naravnem okolju sprostijo in napolnijo z energijo. Vidov izvir je na hribu ob jezeru pri kapelici svetega Vida. Že več stoletij so ljudje govorili, da se je tistim, ki so pili vodo iz Vidovega izvira, izboljšalo zdravje, kdor si je umil z vodo oči, pa se mu je izboljšal vid. Nekoč so nosili domov vodo v lončenih posodah, ki so jih pred desetletji nadomestile plastične. Danes pa je spet vse prvo med pomurskimi turističnimi točkami, pred petimi leti pa jim je ta primat prevzel stolp Vinarium v Dolgovaških goricah. Kapelica svetega Vida je najbolj množično obiskana v nedeljo, ko goduje sveti Vid in je pri kapelici proščenje. Na poti do nje pa obiskovalce vabi različna ponudba na stojnicah. Sveti Vid je med drugim zaščitnik viničarjev, kar je najbrž razlog, da so ga domačini izbrali za patrona kapelice, ki je bila zgrajena leta 1828 v neogotskem slogu. Po okoliških Mnogi se odžejajo z vodo iz Vidovega izvira in jo tudi odnesejo domov več obiskovalcev, ki si vodo nalijejo v lončene »pütre«. Te si v toplejših mesecih lahko tudi kupijo na turistični tržnici, ki je ob turistično-informativnem centru in parkirišču za avtomobile. O tem, koliko ljudem koristijo voda in energetske točke v okolici izvira, so med obiskovalci različna mnenja. Veliko pa je še vedno tistih, ki ob obiskih organiziranih skupin stojijo v vrsti in si nalivajo vodo. Vsi pa se strinjajo, da naravno okolje ob jezeru pomaga pri ohranjanju zdravja in duševnega ravnovesja. V občini Dobrovnik v zadnjih desetletjih turistično ponudbo dopolnjujejo z novostmi, ki pritegnejo med bukove in hrastove gozdove ob jezeru vse generacije obiskovalcev. Pred leti je Bukovniško jezero bilo po številu obiskovalcev hribih so vinogradi. Gozd v okolici ponuja obiskovalcem prijetno senco. Tako ob počivanju ob pogledu na jezero, kakor tudi sprehodu po okolici, ribolovu ali pikniku. Pred leti so ob parkirišču za avtomobile uredili še postajališče za avtodome z vso potrebno infrastrukturo. Ljubiteljem bolj adrenalinske zabave pa je na voljo Pustolovski park. Mnogi obiskovalci se odpravijo še do Tropskega parka z orhidejami Ocean Orchids v Dobrovniku ali si ogledajo kako drugo naravno ali kulturno znamenitost. (Slika na 1. strani: Bukovniško jezero z okolico je druga najbolj obiskana turistična točka v Pomurju.) Tekst in fotografije: Jože Gabor Reuma ŽELEZNA ŽUPANIJA V nevaula je gostinstvo Reuma je beteg, steroga dobimo zavolo toga, ka mamo vnetje (vužgano) v organizmi, ka najbola vpliva na sklepe, dapa svoje naredi v drugi tkivaj (szövet) tejla tö. Če se več gibamo, baukša grata prekrvavitev v mišicaj pa v sklepaj tö. Moramo skrb meti, ka se ne prehladimo pa od cuga (prepiha) tö. Na žalost reuma kronični beteg grata pa z nami ostane vse do konca žitka. Betegi gibal (mozgásszervi betegségek) ne mantrajo samo starejše lidi, mladi se tö taužijo, ka nji hrbet, roké pa nogé bolijo. Najbole tisti, steri sedečki delajo. Uni morajo med delom držati večkrat kratko pauzo, se gibati pa telovaditi (tornázni). Važno je gé tau tö, kakši stolec majo pa kak sedijo. Po deli aj se ojdijo šetat ali naj se vozijo z biciklinom. Večer leko z mlajšami vküper telovadijo. Geste dosti takši videonov na interneti, steri pri tom pomagajo. Ka vse ešče leko napravimo prauti betegom gibal? Najprva moramo dosta sadja in zelenjave gesti pa menje mastnoga mesa. Baukše je, če gejmo ribe pa piščance. Spijmo na den od 2,5 do 3 litre tekočine, najbaukša sta voda in čaj. Dosta se moramo gibati pa šetati v naravi, po travnikaj ali v lesaj. Gibanje je nej samo za tejlo dobro, liki za düšo tö. Če po španceri friški pa brezi skrbi pridemo domau, mo vnoči baukše spali. Za starejše lidi tanačivam, aj si vzemejo cajt za svoje zdravje. Zrankoma, prva kak gorstanejo, aj se gibajo v posteli, roke in noge naj vtegüvajo pa masirajo. Ta kratka telovadba de vam pomagala, ka te ležej z mest šli, ka nete tak čütili, kas te vse trdi. Gda gorstanete, leko v sobi tadale telovadite, če čas pa volau mate. Steroma se vrti ali težko stogi, naj se primle za eden stolec pa aj dela léke vaje. Nika se ne smej na silo delati. Zadvečerek se leko malo šetamo s padaši pa pripovejdamo, dapa nej o betegi. V Monoštri tö dosta prilik geste, kak leko ojdimo v kakšno skupino, ka bi vküper telovadili. Steri radi plešejo, se leko zglasijo v plesno skupino seniorov. EFI (Pisarna za razvoj zdravja) ma dostafele telovadbe, ta se tö leko zglasite. (Zavolo epidemije zdaj majo on-line, vüpajmo, ka de vleti že pa se po starom redi.) Gibanja je vir veselja. Čütimo se friško, brez težav pa bolezni, sploj če se gibamo v skupini, če se gibamo vküper. Dosta prilik geste, kak se leko obranimo tej betegov. Vsak se more odlaučiti, kak de skrbo za svojo zdravje. Najvekši kinč je zdravje, pazimo nanga! Margit Čuk Slika: svetovni splet Porabje, 18. marca 2021 Zavolo epidemije se je od lani naprej cejli svejt na glavau postavo pa kak pravijo, tak že več nikdar neda, kak je bilau. Te virus že od tec krajsprajti nikdar nemo mogli, če se pa posreči, te pride drügi. Zato ka virologi tak pravijo, ka od tisti virusov, ka živali v sebi nosijo, samo 2 % poznamo, telko je nas okužilo. Kak tau, ka smo dotejga mau nej bili betežni, bi leko pitali. Tau je zato, ka živali od leta do leta menši teritorij majo, vsigdar več kontaktov majo z lüstvom. Pa zatau so nej oni krivi, liki mi lidgé, steri vse uničimo, ka je kauli nas. Nej zaman je Ferenc papa na nauvo leto tau pravo, ka se čüdivamo, ka smo betežni gratali, cejli svejt smo kauli sebe obetežili pa smo tau mislili, ka mi zdravi ostanemo. Pa rejsan je tak, če se kaj ne spremeni, te sami sebe vničimo. Virus je mali, depa tau vidimo, kakšne škode vej naprajti po cejlom svejti. Zvün tauga ka sploj dosta lüstva betežno grata, velki kvar je v gospodarskom sektorji, najbola v gostinstvi pa v turizmi. Istina, ka nej mujs na počitnice titi pa v restavraciji obed naraučiti, depa baja je v tejm, ka dosta, dosta lüstva, družin s tauga žive. Tak je tau v Železni županiji tö, ali še üše, pa nej zato, ka töj je vekši turizem kak v drügi županijaj. Tau je zato, ka sploj dosta lüstva dela v turizmi pa gostinstvi pa nej v Železni županiji, liki vanej v Avstriji. Ranč tak kak pri nas tam so hotele pa restavracije tö vse zaprli pa kak vejmo, če nega dela, te nej trbej delavce. Pa tašoga reda v prvom krogi nedo domanje tapošilali, liki tihince. Zavolo tauga je zdaj sploj dosta lüstva brezi dela ostalo pa s tauga je dosta iz Železne županije. Edni so probali drügo delo iskati v Avstriji, depa zdaj je tau tö nej léko. Rešitev bi samo tau bila, če bi se hoteli pa restavracije odprli, ka že sploj fejst čakajo kak gostje tak delavci. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Doživljanje epidemije precej bolj pesimistično kot pred letom dni V tednu, ko je minilo eno leto od prvih potrjenih okužb v Sloveniji, je agencija Valicon objavila rezultate raziskave, v kateri so ugotavljali, kakšne so razlike v osebnem doživljanju dogajanja v povezavi z novim koronavirusom. Osebno doživljanje je marca lani kot bolj negativno opisovalo 44 odstotkov vprašanih, že od sredine oktobra lani pa ta odstotek vztraja nad 60 odstotki (zadnji konec tedna 62 odstotkov). Med ponujenimi odgovori na vprašanje o osebnem doživljanju epidemije je na prvem mestu prevladal strah pred dolgotrajnos-tjo, torej odgovor »bojim se, da se to ne bo kmalu končalo«, ki ga danes navaja 60 odstotkov vprašanih, pred letom dni dobrih 50 odstotkov. Podobno pogosteje se navaja tudi strah pred gospodarskimi posledicami, ki ga danes navaja 50 odstotkov, pred letom dni 40 odstotkov. Precej očitno torej v ospredje stopajo sekundarne, nezdravstvene posledice epidemije. Delež cepljenih in tistih, ki izražajo namero, je v zadnji meritvi znašal 54 odstotkov, v prvi meritvi sredi novembra lani pa je namero za cepljenje izražalo 43 odstotkov vprašanih. V Sloveniji najvišje zaupanje vliva cepivo Pfizer-BioNTecha. Da temu cepivu najbolj zaupajo, odgovarja 27 odstotkov vprašanih, še dodatnih 18 odstotkov ga navaja na drugem ali tretjem mestu, skupaj torej 45 odstotkov vprašanih, ki bi, če bi lahko izbirali, izbrali to cepivo. Sledi nedavno najavljeno cepivo podjetja Johnson & Johnson (cepivo z eno dozo), s skupno 33 odstotki izbire (13 odstotkov na prvem mestu), nato pa precej izenačena Moderna (skupaj 28 odstotkov, na prvem mestu 5 odstotkov), ter AstraZeneca (skupaj 27 odstotkov, na prvem mestu 8 odstotkov). Ruskemu Sputniku zaupa 15 odstotkov vprašanih, kitajskim cepivom pa le 4 odstotki vprašanih. Čemaž – zdravo darilo pomlad Končno smo z vsakim dnem bliže pravi pomladi! Cvetejo prve spomladanske cvetlice, škoda, da je v Porabju tako malo belih cvetov zvončkov. V gozdu med Sakalovci in Ritkarovci jih lahko občudujemo, vmes se najde kakšen rožnat cvet pasjega zoba, tudi snovi in poživijo organizem. Menda so čemaž poznali že stari Rimljani in ga uživali raje kot česen. V čem je skrivnost čemaža, ki postaja vedno bolj priljubljen? Njegovo priljubljenost v prehrani lahko povežemo z vedno večjim zanimanjem Čemažev cvet od blizu trobentice rumenijo travnike in sadovnjake. V Porabju pa ne najdemo zelenega spomladanskega zaklada, polnega odličnega okusa in vitaminov – čemaža. Pred leti mi je nekdo rekel, da je videl na nekem hribu rastline, ki so gotovo čemaž; seveda sem se šla prepričat in ugotovila, da gre za jesenski podlesek, zelo strupeno rastlino, ki nas ob nehotnem zaužitju lahko popelje »na drugi svet«. Zato je ob nabiranju rastlin v naravi potrebna izjemna previdnost. Čemaž (medvehagyma), imenovan tudi divji česen, medvedji česen ali gozdni česen, je trajnica z zdravilnimi učinki, v zadnjem času pa tudi zelo iskana sestavina v kulinariki. Njegova številna imena kažejo na raznoliko in splošno razširjeno uporabo v preteklosti, povezana pa so z značilnostmi rastline: vonj po česnu, rastišča predvsem v gozdovih, prva hrana, ki jo iščejo in uživajo rjavi medvedi, ko se spomladi prebudijo iz zimskega spanja. Zaradi očiščevalnega učinka jim pomaga, da se prečistijo, iz telesa izženejo vse nezaželene ljudi za naravna in ekološka živila. Čemaž je odličen naravni antibiotik, še bolj aromatičen nadomestek česna, posebej tistega, ki ga kupujemo v trgovinah in je kemično delih ob reki Muri (tam sem lani posnela objavljene fotografije). Seveda raste tudi na Madžarskem, nekaj malega v okolici Sombotela in v Zalski županiji, največja rastišča pa najdemo v porečju Donave, v Bakonyu in v okolici Peča. Je 10 do 40 centimetrov visoko trajno zelišče, ki ima v zemlji podolgovato čebulico, obdano z belo, prosojno kožico. Spomladi poženeta iz čebulice le dva dolga, dolgopecljata, suličasta lista, med njima pa golo, pokončno in robato cvetno stebelce. Veliki snežno beli zvezdasti cvetovi se razcvetejo v maju in juniju. Tvorijo pakobul, ki ga obdaja pred razcvetom kožnat tulec. Cela rastlina močno diši po česnu in po tem vonju jo najlažje spoznamo. Vedno več vrtičkarjev, ki nima naravnih zelenih preprog čemaža v bližini, le-tega sadi na senčna mesta v vrtovih, kjer lepo uspeva. Vonj po česnu spomladi v gozdu ali v močvirnem pre- Goste preproge čemaža ob Muri konzerviran ter uvožen iz oddaljenih držav. Uvrščamo ga v rod lukov. Raste divje v delno senčnih hrastovih, gabrovih ali bukovih gozdovih kot tudi v močvirnih ravninskih gozdovih v bližini rek po vsej Evropi in v zahodni Aziji. Tudi v Sloveniji so bogata rastišča na Gorenjskem, Štajerskem, Dolenjskem in v prekmurskih ravninskih gozdovih ter v močvirnih pre- delu ob reki je najboljši znanilec, da bomo odkrili rastišče čemaža. Toda potrebna je skrajna previdnost in dobro poznavanje rastline. Vse, kar ji je podobno, a ne diši po česnu, ni čemaž. Podobni sta mu namreč dve zelo strupeni rastlini, ki velikokrat rasteta v bližini. Nepreviden ali ne dovolj poučen nabiralec pogosto utrga kakšen napačen list, ga zaužije in pristane na Porabje, 18. marca 2021 urgenci. Prva taka rastlina je šmarnica (gyöngyvirág), katere listi se skoraj ne razlikujejo od čemaževih, cvetje pa je drugačno. Druga, smrtno nevarna, rastlina je jesenski podlesek (őszi kikerics), ki raste v rozetah. Listi so dolgi in ozki, spodaj v obliki žlebov, rastlina pa raste navpično. V rozeti je rjavi plod, katerega semena uporablja farmacevtska industrija. Tako šmarnični kot podleskovi listi so popolnoma brez vonja, kar nam pove, da nismo našli čemaža. Tako kot čemaž pomaga medvedom, pomaga tudi ljudem. Mnogi namreč trdijo, da ni boljšega čistila za kri in prebavila, kot je čemaž. Ne le da ima vse značilnosti česna, ima tudi vse njegove učinkovine in pozitivne lastnosti. Hkrati pa je še boljši, še bolj zdrav in še bolj učinkovit. Njegove zdravilne učinkovine so flavonoidi, karotenoidi, klorofil, vitamini in rudnine. Izjemno očiščuje telo in kri, pomaga zniževati in uravnavati krvni tlak in holesterol, učinkovit je celo zoper aterosklerozo. Priporoča se tudi osebam, ki imajo težave s prebavnimi motnjami vseh vrst: z diarejo, izgubo teka, slabo prebavo in celo vetrovi, odpravlja tudi glistavost. Odvaja odvečno vodo iz telesa, deluje kot antibiotik, čisti kožo. Pomaga pri težavah z dihali in določenih boleznih, povezanih z njimi. Izboljša splošno počutje in prežene spomladansko utrujenost. Poživlja (daje energijo). Sprošča mišice in krepi želodec. Uporaba čemaža je nadvse priljubljena v kuhinji, saj ga priporočajo kot nadomestek česna. Užitna je cela rastlina, od gomolja do stebla, listov in celo cvetov. Uživali naj bi ga zmerno, kot dodatek ali kot začimbo. Najbolje je, da ga uživamo svežega, saj tako ohrani svoje zdravilne lastnosti. Dodajamo surovega ku- 7 Pod Srebrnim brejgom … di hanim jedem, preden jih postrežemo, saj kuhan čemaž izgubi veliko učinkovin. Čemaž lahko tudi shranimo. Drobno ga nasekljamo, vložimo v kozarce za vlaganje, zalijemo s hladno stiskanim oljčnim oljem in dodamo malo soli. Kozarce tesno značilen okus in prodorna aroma. Po njegovem zaužitju ‘dišimo’ podobno kot po česnu ali čebuli, zdravi pa smo menda še bolj. Spomladi lahko liste dodajamo solatam in jih uporabljamo podobno kot drobnjak in peteršilj za zaokroženo dišavnost juh in dru- Mladi čemaž, listi, zelo podobni šmarničnim zapremo. Vložen čemaž uporabljamo kot dodatek k solatam, namazom ali zelenjavnim jedem. Kot je bilo omenjeno, je čemaž vedno bolj priljubljen v kulinari- gih kuhanih ali pečenih jedi. Drobno zrezani ali s paličnim mešalnikom zmešani listi so izjemno okusni v namazih s skuto ali z zmletimi oreški. Uporabljamo lahko tudi pop- Označena rastlina med čemažem je smrtno nevaren jesenski podlesek ki. Z nekaj domišljije lahko ustvarimo neskončno paleto jedi, saj je uporaben povsod, samo pri sladicah ne. Naredimo pesto, namaz, dodamo ga v špinačo, h krompirju, v rižoto ali mesno omako, pripravimo čemaževo kremno juho, čemažev kruh, različne pogače in prelive za solate. Ne pozabimo pa, da je čemaž najimenitnejši surov, saj tako najbolj pride do izraza njegov ke, socvetne peclje, socvetja in mlade plodove čemaža. Dragi bralci, pomlad bo s šopkom čemaža še lepša! Vsem, ki ga boste uspeli najti, želim dober tek in dobro zdravje. V gozdovih in ob rekah smo lahko še vedno svobodni in brez mask. (Slika na 1. strani: Čemaževi cvetovi.) Valerija Perger … se v krčmaj znauva leko pidje! Lepau se takšo čüje, ka nej? Depa neje za vse Slvence gnako. Terase skrak krčme so leko samo v dvej krajinaj oprejte, v tisti, ka so žuto vöpofarbane. V drugi krajinaj od toga zagnauk leko samo eške senjajo. Pa smo znauva pri špekulacijaj. V nji se zdaj že nauvi turizem vidi, krčmarski turizem aj bi se zvau. Tau nika drugo ne znamenüje kak samo tau, ka do se Slovenci na velko začnili v te dvej krajini voziti, aj si legalno dun neka maloga spidjejo. Tistim, steri so vcejlak skrak tisti krajin doma, tau nikšen velki problem ne more biti. Če pa bi si steri, povejmo, iz Martinja ali Čepinec škeu tam kaj spiti, prejk cejle Slovenije bi mogo iti. Tak bi ga po nekšnom računi en špricer nin 31 evronov košto. Na, če bi ji tresti spiu bi pa tau bilau 60 evronov. Iz toga vöpride, ka en špricer skur gnako kak liter pacina pride. Kaulak vsej tej covid-regul se medicinski pa politični prvaki nikak ne morejo med seuv zgučati. Medicina bi že policajsko vöro (kijárási tilalom) tanjala, politika tau ne dopisti, medicina bi že več kak deset lüdi na küpi dopistila, politika tau nikak neške, protestov pa demonstracij se bodjijo. Té njivi straj se je pokazo, gda so mlade iz mariborski srednji šaul štrafali. Uni so nika drugo nej delali kak tau, ka škejo nazaj v šaule titi. Nosili so transparente: »Ne kradnite nam včenja!« Uni so svoj protest vcejlak po regulaj naprajli. Dva metra raznok so stali, maske so meli, po pejški potaj so ojdili. Zavolo njivi štrafov se je cejla Slovenija gor zdignola, depa minister za policijo tadale dojdava, ka red mora biti. Leko pa, ka njihov protest dun na zorano njivo spadno. Tau se nigdar ne zvej, so pa njive šaule znauva goroprejte. Doj pa je politična kariera Karla Erjavca zaprejta. Dva ali trikrat jo je gor odpejro, zdaj pravi, s tejm je zgotovo. Erjavec je dugo v politiki slalom vozo. Skur cejli čas je prejgen v stranki (partiji) penzionistov biu. DESUS ali Demokratična stranka upokojencev Slovenije. Pred dvejma ali trejmi lejtami so ga zagnali, potejm so ga na gesen nazaj zvali, aj nji znauva prejkvzeme. Po zadnji, vcejlak naoupačni politčni manevraj si je sam kufre spakejro. Depa šef penzionistov, steri njim je 1000 evronov penzije obečavo, si je slüjžbo najšo! Šok, rejsan velki šok! Firma, v steri dela, se Iskratel zove. Tam nede kakši prausni delavec, tau nej. Drugi za generalnim direktron je grato. Nega kaj, človek vej, kak trbej! Vej se že tau tö, ka ljubljanska Opera pa balet zdaj dun na zdrave noge gor stane. Zaprav za balet dé. Njegvi direktor je Renato Zanella grato. Té koreograf je po cejlom svejti poznani. Delo je z najvekšimi baletnimi ansamblami na svejti. Zdaj v Ljubljani za dosta, dosta menjše pejneze dela, kak ji je pri tisti najbole poznani pa bogati dobivo. Pravi, ka tau zdaj nej važno gé, samo tau, ka Ljubljanski balet znauva nazaj grata tau, ka je že indasvejta biu. Od indasvejta pa tam skrak granice Srebrni brejg živé, na, stodji. Za njega je vse tau, od koga gnes pišemo, smo že pisali, ena mala mikro sekunda. Depa tö nut v tom malom časi un prekleto dobro vej, ka brezi kulture nikak nejde. Zato je aplavzdejro, gda so lidge znauva leko v teater nutstaupili pa si predstave poglednoli. Istina, nej vsi tisti, steri bi tau škeli, samo tisti, steri so že v roke inekcije daubili. »Dun se vrti,« si je naš brejg zdejno, ranč telko, ka je liske na drejvaj gnati začnilo. Miki Roš Porabje, 18. marca 2021 ... DO MADŽARSKE Do začetka poletja dosežemo čredno imuniteto Vodja infektološkega oddelka Nacionalnega inštituta za zdravje Ágnes Galgóczi je prejšnji teden izjavila, da bomo na Madžarskem do začetka poletja verjetno dosegli čredno imuniteto. To je seveda odvisno tudi od tega, v kakšnem tempu bodo cepiva prispela v državo, toda do začetka poletja bo precepljenost tako visoka, da dosežemo čredno imuniteto. Prejšnji teden so več sto tisoč odmerkov cepiva dostavili domačim zdravnikom in tudi na mesta za cepljenje. V državi so že cepili več kot milijon sto tisoč ljudi, drugi odmerek je dobilo že več kot 320 tisoč ljudi. Opozicijska poslanka v parlamentu je predlagala, naj se uvede davek solidarnosti, saj meni, da se določene panoge okoriščajo z epidemijo. Med take panoge šteje farmacevtska podjetja, digitalna mega podjetja, kazine in tudi multinacionalna trgovska podjetja. Izpostavila je, da ni logično, da se na eni strani vlada hvali z visoko precepljenostjo, na drugi strani poostruje omejevalne ukrepe. Papež Frančišek bo jeseni obiskal Madžarsko Papež Frančišek se bo 12. septembra udeležil zaključne svete maše (statio orbis) na Mednarodnem evharističnem kongresu v Budimpešti. Prvotno bi se kongres moral organizirati lani septembra, toda zaradi pandemije se mu je cerkev odpovedala. Papež Frančišek je sprejel vabilo tudi lani, zato sta mu novo vabilo poslala kardinal in nadškof budimpeštansko-esztergomske nadškofije Péter Erdő in predsednik države János Áder. »Udeležba papeža na zaključni maši je veselje za škofijo in tudi za madžarsko škofovsko konferenco, saj nam daje tolažbo in upanje v teh težkih časih,« je izpostavil nadškof. Obisk papeža Frančiška je na svoji facebook strani pozdravil tudi župan Budimpešte Gergely Karácsony, ki je zapisal, da si šteje v čast, da ga bodo lahko pozdravili v Budimpešti. »Dandanes se lahko in se splača največ naučiti prav od papeža Frančiška, in to ne le na področju vere in človečnosti, temveč tudi na področju ekologije,« je zapisal župan. 8 Rdeča svinja Zetjina Terika, po možej Kovač, zato ka je s ciglami zozidani - Kelko je vas doma bilau? v Andovci živé na tistom tali, ram bejo. Pa v dobrom mesti je »Mi smo štirge bili, Žofi, dja, steroga tak zovejo, ka Gres. Ovak bejo, vrkar na brgej, od tistac je Toni pa Pišti, depa po pravici je nas pet bilau, samo najstarejša je ona rojstni ram sestra, Ani, gda je dvej pa pau na dolejnjom konci lejt stara bejla, te je mrla, torokmejla, kak so Zetjini gyik (difterija) mejla.« bili, depa tam zdaj več - Dobro je bilau doma? rama nega, zato ka »Dobro, pa če je nej bilau dobro, so ga razmetali. Trite je tü mujs bilau dobro biti, tresti lejt je v židanoj ka ma vejš. Te je nej tak bilau fabriki delala, zdaj je kak zdaj, če se ti kaj ne vidi, te že v penziji, trno že samo djajckaš. Dja sem z očov nikan ne odi, bola je v gauštjo odla podirat, dola sva samo doma. Sploj pa pokleknila k bora pa sva ga z od tistoga mau, ka ji je rokauv vözožagala. Nej je bilau mauž mrau. Depa nikléko delo tejsto velko žago vladar je nej sama, ali sin čiti pa nej dojšlo, ka smo baur ali vnuk ali od moža podrli, te smo ga še na mejter brat, nekak je vsigdar zožagali. Te je rejsan tak bilau, doma. Kak je pripovejka duplansko smo se sagrejvali dala, zima se že malo dugo vleče, dobro bi se Terika pravi, ka nejma dosta stari kejpov, ka s tistimi drvami.« - Dosta je trbelo krave pasti? bilau že malo na sunci so doma pri starišaj ostali segrejvati. - Terika, kak vidim, nejmaš dosta stari kejpov, samo te par falatov, ka si je vö na sto djala, kama so drügi minauli? »Doma so ostali v rojstnom rami. Gda sem se oženila, dja sem s seuv tjejpe nej prinesla, kama so preminauli, tau ne vejm. Vejpa zdaj že rama nega, kak bi pa te tjejpi bili. Leko ka je sestra Žofi kaj ma pri saba, dja nejman zato, ka dja sem se najprvin ženila.« - Kak tau, ka je pri vas vsakši Leta 1966 so v Andovca baur vlekli, Terika je svadbica bila kraj od dauma odišo, ništje je Z možaum pa prvim vnukom nej austo doma? »Vsakši je odejšo, vejn zato, ka baukšo mesto so si najšli, dja sem nej mogla doma ostati, gda sem se oženila, zato ka te so še bratja pa sestra doma bili. Ovak bi sterikoli leko doma austo, cejlo ves leko vido kaulak vrat. Vej zdaj že tak nej, gauštja je cejlak gorazrasla.« - Gde ste meli grünt? »Zvekšoga kaulak rama, depa meli smo pri dolejnski poštiji pa v Lipojci tü gauštjo.« »Ranč nika ne guči, vejš ka mlajšom je tau kak fejst više bilau, na den dvakrat, zazranka pa večer dvej vöre smo je sprvajali. Brat Pišti, vejš kak je zopojdo, krava se je z glavauv mlatila za obadom pa njega zaojdla tak, ka djetra so ma počila. Sprvoga je tak bilau, ka nedo ga mogli obraniti, dva mejseca je bejo v špitali.« - Kak se je tisti tau zvau, gde ste vi doma bili? »Tejsti tau je Dolejnji konec bejo, nas, steri smo tam žejvali, so tak zvali.« - Prvi kejp, ka si ga naprejvzela, je zdavanski, steroga leta je tau bilau? »Tau je leta 1970 bilau, 3. majuša, na eden lejpi sončan den. Te tjejp so te naredli, gda smo doma pred ramom stali. Na tjej- pi je brat Pišti, njema je svadbica Čubina Ibolyka bejla, sestra Žofika njej je Djoži, brat od moža bejo dröjžban, te Djörtjina Ana pa Bödraški Joška.« - Gde je bilau gostüvanje? »Najprvin v Števanovca v krč- - Te čas, ka si delala, so se še mlajši naraudili. »Dva mlajša mam, eno deklo pa enga pojba, Anika se je leta 1971 naraudila, pojep pa leta 1973. Dva vnuka mam od hčeri, sin se je še nej oženo, on je še doma.« Pred domanjov ižov prva kak so na zdavanje šli mej, te smo doma bilej do pondejlka do podneva, potistim smo pa sé prejk prišli, kak je mauž Laci bejo doma. Tau bi ovak nej mogo vöprestati, gda si mogo, malo si kaj drejmo, ranč tak je delala Makoš banda tö, steri so nam igrali, gnauk eden, gnauk drügi je malo drejmo.« - Gda sta se z Lacinom oženila, potistim si doma na gazdiji ostala ali si odla kama - Meli ste krave, delali ste grünt? »Kak bi pa nej meli krave, zvöjn tauga še s svinjami smo se spravlali. Tau ti tak dobro vejš, vej pa gnauk, gda smo zabadali, ti si bejo, steri je nam svinjau vnoči na radečo pofarbo. Drügi den, nej samo svinja, litji vsi, ka so zabadali, so radeči bili. Tvojo zvejzdo, ka smo se na tejm smejali, radeče svinje nikdar nej bi- Na borovom gostüvanji leta 1994 sta z možaum stariše od sneje špilala delat? »V židano fabriko sem üšla delat, gde sem tritresti lejt mejla, gda sem v penzijo odišla. Težko je bilau, v trej partiji sem delala, sprvoga, dvanajset lejt sem še pejški v Števanovce odla na bus. Sledkar je že baukše bilau, gda je prejk Farkašovec že sé v Andovce tö začno bus odti.« Porabje, 18. marca 2021 lau pa ranč nede, tašo je samo gnauk bilau v Andovci. Vejš ka, ti si vö s pekla bejo, če je stoj bejo ali nej, ti gvüšno. Ti si si vse vözmislo pa napravo, pri taba tašo nej bilau, ka ne more. Tisti so lejpi časi bili, vej pa gnesden tašo več ništje ne dela, tau je že cejlak drügi svejt.« Karči Holec 9 Od Gorenjoga Senika do Garbolca - 28. Varaš na bregej divdje Tise Vnoči 12. marciuša 1879 je Tisa zalejala Szeged in porüšila več kak pet gezero ramov – ostalo je samo 265 zidin. Evropa je žalüvala in pomagala, eške gnesden nosijo ništerne ulice imena varašov, šteri so največ pomoči dali. Zavolo nauvi zidin je gnešnje mesto trnok enotno: v središči stogita erična varaška iža se napautimo v drügi center varaša, na trg pred stolnicov. Takzvani »Dóm« je edna trnok veuka cerkev, štero so dali zozidati domanji lidgé na začetki 20. stoletja kak zavalo, ka so se rejšili od povaudni. Stolnica vsikdar nika nauvoga dobi, freško v njenoj kupoli so na priliko namalali leta 2000. V tajoj cerkvi najdemo najvekše orgole na Mad- Kaupanco »Anna« so oprli leta 1896, obnauvili pa leta 2004 – v njej eške gnes vračijo revmatične betege pa secesijska palača REÖK, najdemo pa tam mérne parke, stube prauti Tisi pa termalne kaupance tö. Sinagoga v Szegedi je med najvekšimi židauvskimi cerkvami na svejti, vnaugi pa pravijo, ka med najlepšimi tö. Zavolo njene dobre akustike držijo tam vekši tau szegedski koncertov, pauleg nje pa stogi »mala sinagoga«, v šteroj gnes deluje alternativno gledališče. Eden od centrov varaša je ulica Kárász z bližanjim Trgom Istvána Széchenyina, gde stogijo kipi erični Madžarov (v mesti majo više petstau skulptur). V Szegedi je delo in daubo Nobelovo nagrado padar Albert Szent-Györgyi, na univerzi pa se gnes vči prejk dvajsti gezero študentov. Té mladi radi vküppridejo v Študijskom in informacijskom centri, šteri má najvekšo knjižnico v cejlom rosagi. Če želejmo spoznati zgodovino Szegeda, je najbaukše, ka žarskom, štere je napravila fabrika Angster s Pécsa. Vörnike zové graubo veuki zvon v törmi, če pa splezdimo po njegvi stubaj, se leko od vrkaj čüdivamo varaši. Katedralo domanji za hejc »lego-cerkev« tö zovéjo. Pred njauv so šegau meli vsikšoga juliuša in augustuša držati festival pod milim nebom, na šterom so nutpokazali opere, mjuzikle, balete pa gledališke igre. Gda je nej bilau viruša, je v Szeged prihajalo več deset gezero lüdi, šteri so si leko poglednili folklorne gale pa džezove koncerte ranč tak. V varaši so vsikšoga marciuša lüstvo zvali na dobraute z mesarije, majuša pa so leko žedni lidgé koštavali dobra vina. Augustuš je biu čas mladine, za štero so organizérali festival SZIN, slejdjen vekši program pa je biu septemberski ribdji festival. Center katoličanjskoga ljudskoga vörvanja je takzvano »Spaudnje mesto«, gde stogita frančiškanska cerkev pa klaušter, najvekšiva gorostaliva cerkveniva spomenika na cejlom Alföldi. V törski cajtaj so tam skrb meli na düšno zveličanje cejle djužne Vogrske, tejlovim betegom lüstva pa so pomagali z zdravilnimi zelišči. Knjižnica v klauštri je davala dühovno gesti varašancom, gnes pa leko žitek baratov spoznamo v muzeji. Té »spaudnji varaš« je eričen eške po svojoj »Črnoj Mariji«, k šteroj odijo prauškarge z dalečnji krajin tö. Pri njej gnauk na leto na procesiji vküppridejo člani veuke držine »szegedskoga naroda« s cejloga sveta. V novejši cajtaj so v tom varaškom tali zozidali veuki panauf, »železniške dveri« Szegeda. Ranč tak, kak na več mejstaj v avstro-ogrskoj monarhiji, cugi tü tö na vrnji štauk zidine pridejo, pautnicke pa leko spodkar nutstaupijo. Od tistec se leko s tramvajoma 1 ali 2 povrnémo k Tisi, pri šteroj so zozidali dva kilomejtera dugi šanc, ka bi voda več nikdar nej vöstaupila. V Szegedi se je naraudilo en par »legendarni« lüdi: po cejlom rosagi poznajo betjara Sándora Rózso, de je pa trnok eričen ciganjski primaš Pista Dankó tö. Pred ednim hotelom so toma goslari postavili spomenik, šteri je edini kip ednoga romskoga violinista po cejlom svejti. Od kisnejši rojakov se splača vöpostaviti grafika Jánosa Kassa, šteroga dela leko spoznamo v galeriji. Nekdešnja »Kulturna palača« se gnes zové Muzej Ferenca Móre, v šterom najdemo najvekšo arheološko, naravoslovno, etnološko pa likovno zbirko v djužnoj Madžarski. Nej daleč se zdigava Narodno gledališče, štero se bliskeče od zvüna pa znautra, s svojimi operami in proznimi igrami pa je motor gledališkoga živlenja v Szegedi. Če se odšetamo do Tise, se leko po njenoj vodej vleti vozimo s šiftami tö. Gda nas nazajpripelajo, moremo mujs kauštati domanjo ribdjo župo po szegedskom recejpti! Eričen produkt toga varaša so žametni papučke, štere ne kelijo, liki z rokami šivajo pa vöšivajo. V 19. stoletji se je s tauv meštrijov v Szegedi spravlalo eške kauli petdeset majstrov, zdaj najdemo več poiškejo »gračenek z rastlikami« tö, gde se leko ležej spoznavajo s kaktusami pa palmami. Če štoj šké, leko tápride s piciklinom ranč tak: Szeged je tisto vogrsko mesto, gde največ, 20 procentov, varašancov rédno žené drautovi somar. Gda smo v etom varaši pri Edna najbole poznana zidina v Szegedi je štrta najvekša židauvska sinagoga na svejti – znautra leko koncerte poslüša 1340 lüdi samo ednoga. Njegve papuče pa eške gnesdén sedem-osem lejt leko nosi edna takša dekla tö, štera vsikšo paut gorstaupi na mednarodnom folklornom festivali. Vodni törem na Trgi svetoga Števana majo najraj šaulski mlajši pa fotografi. Domanji ga zovéjo »stara gospa«, v njem vidimo gnes razstavo glažov za sodo pa škéri za fizične eksperimente. Če splezdimo po njegvi 250 stubaj, dobimo za dar lejpo panoramo. Od tistec se vidi zidina kaupance »Anna« tö, štera má na sebi törske elemente, njeno zdravilno vodau pa domanjo lüstvo kak vrastvo tö pigé. Če má nekak rad divdje stvarine, je leko gleda pa bauža v najvekšom parki divjačine v rosagi, na 40 hektaraj. V ednom drügom varaškom tali, v »Nauvom Szegedi«, pa domanji ranč tak vküper z naturov živéjo: majo svoje parke, štrande pa kempinge. Študenti biologije radi gor- Porabje, 18. marca 2021 Tisi, se splača malo zvün mesta tö kaulipogledniti. Erična bližanja vesnica je Szőreg, gde trnjove rauže pauvajo. Na njinom »svetki rauž« nutpokažejo najlepše cvejtne fajte, vesnica pa je poznana po svojoj srbskoj kulturnoj erbi tö. Ime vési Tápé smo venak največkrat čüli v nauti Pistana Dankóna o »eričnom varaši Szegedi, šteri leži na mejej vesnice Tápé«, té pesmar pa je napiso edno pesem o mlini v Kiskundorozsmi ranč tak. V moderni cajtaj je ta vesnica poznana gratala po svojom naturističnom štrandi pa mednarodnom srečanji kamionistov. Če Szeged zapistimo po poštiji E75, leko spoznamo skrivnost semletoga szegedskoga redečoga prpla. Prva kak liki bi pri vési Röszke prejkstaupili v Srbijo, v »Paprika Parki« kauštajmo, ali letošnji pauv prpla zadosta pečé … -dmfoto: mtu.gov.hu in pixabay.com 10 »Sveti se ime tvoje« - 28. V žakli so prinesli toplo vrejmen Pravijo, ka se je na zemlej vo leto«. med Rabov in Mürov dosta O žitki toga Božega slüžabsveti lüdi naraudilo. Eden nika je Lojze Kozar ml. named njimi je gvüšno biu piso dva romana »Najlepši mantrniški kandidat Dani- klas« in »Mučenec ob Muri«. jel Halas. Vörniki s Prekmurja in PoBodauči dühovnik je po- rabja čakamo, ka bi Danijesvejt sveta zagledno leta la Halasa Cerkev zglasila za 1908 v Črenšovci, gde je odo blajženoga. v osnovno šaulo tö. Gimnazijo je začno v Murskoj Soboti, maturo pa je napravo že v Ljubljani. Po bogoslovnom včenjej v Maribori so ga v dühovnika posvetili leta 1933, po svojoj nauvoj meši pa je odišo za kaplana v Ljutomer. Štiri lejta je biu kaplan v Lendavi tö, en malo po tistom pa je grato plebanoš v Velkoj Svetoga Benedikta so večkrat probali bujti – gda Polani. je gnauk prekrižo vinski kelih s čemerom, se je tisti Leta 1941 so gorobrno, krü s čemerom pa je odneso eden kovran Prekmurje prikapčili nazaj k Vogrski, te Vnauga lüstva majo svoje so Halasa za osem mejsecov narodne svetce, štere držijo zaprli. Gda so ga vöspistili, za začetnike svoje nacionalse je včasik povrno na svojo ne kulture. Čehi, Slovaki, staro mesto. 16. marciuša Hrvati in Slovenci čéstijo so ga na pauti z Lendave svetoga Cirila in Metoda, prauti Velkoj Polani, v ves- Rusi svetoga Vladimira, nici Hotiza, zgrabili ne- Nemci svetoga Bonifacija, znanci, šteri so ga mantrali, Angleži pa svetoga Avguštibujli, te ga pa ličili v Müro. na. Irci trnok valijo svetoga Njegvo mrtvo tejlo je za tri Patrika, šteroga spominski dni najšo eden mlinar, po- dén svetijo 17. marciuša. kopali so ga v Velkoj Polani. Té svetnik je biu apoštol IrNa sprevodi je telko lüstva cov, oznanjo je evangelij na vküpprišlo, ka so mogli po »zelenom otoki«. Na njegdugšoj pauti do cintora titi. vi dén dajo Irci na klabüke Že na pokapanji je na edno triperesno komanco, ednom venci pisalo na s šterov je prej té misijonar kmično-redečoj cedeli: poganom tomačo zname»Dika bojdi mantrniki!« Od nje svetoga Trojstva. leta 2002 se na püšpekiji Patrik se je naraudo kauli trüdijo, ka bi dokazali njeg- leta 385 v Britaniji kak sin vo mantrniško smrt, prau- rimskoga uradnika, v mladi škarge pa že dugo odijo na lejtaj pa se je nej dosta brigo njegvi grob in ga molijo. za nevarnosti. Gnauk so ga Jubilejna leta dühovnika so zgrabili maurski tauvange večkrat zglasili za »Halaso- in ga odali za süžnja na Irs- ko. Dosta je trpo kak birkeči pastér, zmejs pa je grato dühovno krepši. Po šest lejtaj robstva je edno nauč čüu glas, aj vujde pa se povrné v svojo domovino. Tam je želo gratati dühovnik, de ga je pa püšpek nej sto posvetiti, zatok je raj odišo v klaušter v Galijo (na gnešnjo Francusko). Leta 431 je pápa Celestin I. Patrika postavo za püšpeka na Irskom, v njegvom misijoni se je vse lepau prišikalo. Za krščanjsko vöro je pridaubo vse irske prejdnje pa lüstvo, dobro je gučo njini keltski gezik, na svoji potaj je prišo do najbole skriti vesnic na otoki. Irska je gratala edini rosag v Evropi, gde so lidgé mérno, brezi rabuke gorvzeli vöro v Kristoša. Patriki se leko Irci zavalijo, ka se je njini »otok svetcov« krepko povezo z Evropov pa krščanjskim svejtom. Kak nadpüšpek je mrau leta 461 na sövernom Irskom. Vsakši dobro pozna vogrsko vrejmensko regulo, ka prej »Šandor, Jožef, Benedek, v žakli prineséjo toplaučo«. Ljudska modrost pravi, ka se v té dnevaj konča duga, mrzla zima in se začne sprtolejtje. Što pa so té trgé svetci? Med njimi je venak najmenje poznani sveti Aleksander (Szent Sándor), šteri je biu püšpek v 3. stoletji v Jeružalemi, gde je opro edno veuko knjižnico tö. Po štiri desetejtjaj dela za krščanjske vörnike v Svetom varaši so ga ličili v vauzo, gde je mrau 18. marciuša. Dosta bole poznamo svetoga Jožefa (Szent József), ki je biu že od vekomaj odebrani za »mladoženca« Device Marije. Mati Cerkev vidi v njem svojoga posebnoga patronuša, šteri se je brigo za sveto nazarensko držino. Češčenje svetoga Jožefa najdemo že pri ništerni cerkveni škonikaj v 5. stoletji, de so pa njegvi den pri bogoslüžjaj začnili svetiti eške samo v 14. stoletji. Gnes stogi v prvoj evharističnoj molitvi njegvo ime včasik za Marijinim, njegvi den je zapovödani svetek. Sveti Jožef je patronuš držin, na njega pa se obračajo vörnicke v peneznoj stiski ednoj bogatoj držini, v šaule je odo v Romi. Gnauk pa ma je gizdavi svejt na više prišo in se je skriu v ednoj djami. Kisnej, kauli leta 530 je stvauro svoj prvi klaušter na bregej Monte Cassino, šteri je grato matični samostan vsej benediktincov. V svojom žitki je Benedikt delo čüde, tau pa pred svojimi klaušterskimi brati. Grato je pelda pravoga svetnika, šteri vidi sveti Düh in zna šteti misli od drügi lüdi. Skrb je emo na réd v dvanajset svoji samostanaj, za nji je napiso svoje erične »Regule«. Té knige so mele takše globke vörske istine Patrik je sveto Trojstvo tomačo s triperesnov v sebi, ka je je pápa sveti Grekomancov – pauleg »Redečoga jezera« je stvauro eričen klaušter Lough Derg gor Veliki naprejspiso vsejm tö. Je zavetnik krščanjskim klauštrom pa cejloj rimskoj očam, eške poseba tistim, Cerkvi. Eške gnes poznamo šteri si morejo s trdim zapauved z nji: »Ora et labodelom slüžiti krü. Gda je ra!« - »Moli in delaj!«. méro, sta pri njegvoj posteli O Benedikti pripovejdajo, stala Jezoš in Marija, zatok ka je naprej znau vöro svoje ga molijo za srečno slejdnjo smrti – nej se pa je je bojo, vöro tö. liki go je čako. Na tisti den Ime Jožef je med najbole so ga sprevodili v cerkev, prilüblenimi imeni tak v gde je od sledjnjim üšo k Sloveniji kak na Vogrskom, prečiščavanji, te pa se povrhebrejski znamenüje: »aj no k Baugi. Baug dá mlajše«. Njegvi dén Sveti Benedikt je naprejsvetimo 19. marciuša. povödo, ka njegvi klaušter na bregej Monte Cassino Tretji svetnik, šteri 21. mar- večkrat porüšijo. Tau se je ciuša končno rejsan prine- od slejdnjim zgaudilo leta sé toplaučo v svojom žakli, 1944, gda je nacistična soje sveti Benedikt Nursijski dačija z njega napravila (Nursiai Szent Benedek). trdnjavo, pod šterov je mrBiu je stvoritel zahodnoga lau više gezero polski partimeništva (nyugati szerze- zanov. Eške gnes stogi tam tesség), zatok ga je pápa Benedikta törem, šteroga Pavel VI. leta 1964 zglaso za dosta vörnikov gorpoiške. »patronuša Evrope«. -dmBenedikt se je naraudo kauilustraciji: li leta 480 na srejdi Italije v Szilveszter Bartkó Porabje, 18. marca 2021 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 19.03.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Ugriznimo znanost: Vetrni potencial Slovenije, oddaja o znanosti, 10.35 TV-izložba, 10.50 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 12.00 Dosje: Cena plastike, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (III.): Živali v nas, ameriška nadaljevanka, 14.25 TV-izložba, 14.40 Prisluhnimo tišini: Poklon mamam, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.00 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.30 TV-izložba, 15.50 Danin dinosvet, kanadska otroška nanizanka, 16.15 Osvežilna fronta: Bratje in sestre, oddaja za mladostnike, 16.40 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Slovenski magazin, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon: V vesolje, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 V petek zvečer, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Kinoteka: Branjevec za štiri letne čase, nemški film, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.00 Napovedujemo PETEK, 19.03.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.10 Videotrak, 10.05 Dobro jutro, 11.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: ekipna tekma, 13.30 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.10 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.55 Alpski magazin, 15.25 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), 17.00 Neustaljiva energija, koncert Nuše Derenda in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, 18.55 Videotrak, 20.05 Konje krast, koprodukcijski film, 22.05 Zadnja beseda!, 22.50 Spolnost, revolucija in islam, norveška dokumentarna oddaja, 23.55 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), 1.15 Videotrak, 2.15 Info kanal SOBOTA, 20.03.2021, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.35 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 10.50 Holly Hobbie, kanadska mladinska nadaljevanka, 11.15 TV-izložba, 11.35 Dosje, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Mestne promenade, dokumentarna serija, 14.30 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.45 Odnos z naravo - povezanost človeka in narave, avstrijska dokumentarna oddaja, 15.40 TV-izložba, 15.55 Na sončni strani, dok. informativna oddaja, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.45 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, 18.40 Vrtne prigode, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Kaj dogaja? 21.25 Tanek led, koprodukcijska nadaljevanka, 22.15 Poročila, Šport, Vreme, 22.40 Neusmiljeni, južnokorejski film, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, 1.25 Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 2.00 Napovedujemo SOBOTA, 20.03.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 5.15 Videotrak, 6.10 Pričevalci, 8.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, 9.40 Angelov dotik, dokumentarni feljton, 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 1. vožnja, 11.05 Avtomobilnost, 11.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, 12.45 Nogomet - evropska liga: vrhunci povratnih tekem osmine finala, 13.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 2. vožnja, 14.10 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 15.10 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (M), 15.50 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni slalom, 16.40 Rokomet - liga NLB: Riko Ribnica : Celje P. L., 18.15 Televizija Slovenija: s Pokljuke v svet, reportaža o biatlonskem svetovnem prvenstvu 2021, 18.50 Videotrak, 20.05 Obsodba, ameriški film, 21.55 Zvezdana, 22.55 Avtorski koncert Gala Gjurina “Moč jeseni”, 0.05 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1.40 Videotrak, 2.45 Info kanal NEDELJA, 21.03.2021, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.30 Danin dinosvet, kanadska otroška nanizanka, 10.00 Sveta maša, prenos iz mariborske stolnice, 11.00 TV-izložba, 11.15 Ozare, 11.20 Obzorja duha: Leto družine - Radost ljubezni, 11.55 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.45 Zelena generacija/Young Village Folk, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 V petek zvečer, 14.55 Na lepše, 15.25 Čista desetka, britanski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Šola za pošasti, risanka, 18.50 Frfra in Cufek, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Genialna prijateljica (II.), italijanska nadaljevanka, 21.15 Intervju, 22.00 Poročila, Šport, Vreme, 22.25 Manekenka Maddy, švedski dokumentarni film, 23.30 Duo Lorenz-Šček (M. Lipovšek, E. Grieg), 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.50 Napovedujemo NEDELJA, 21.03.2021, II. spored TVS 4.00 Info kana, 6.00 Napovedujemo, 6.30 Videotrak, 7.30 Duhovni utrip, 7.45 Koda, 8.15 Glasbena matineja, 8.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja, 9.45 Ugriznimo znanost: Vetrni potencial Slovenije, oddaja o znanosti, 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 1. vožnja, 11.20 Ambienti, 11.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, 12.40 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni slalom, tekma mešanih dvojic, 13.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 2. vožnja, 14.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 15.25 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (M), 16.40 Življenje na strehi sveta: Življenje v preriji, potopis, 17.55 O, blagor tebi, veter – Pesniški poklon primorskih gledališč, 18.45 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Svet miniatur, kanadska dokumentarna oddaja, 20.55 Miles Davis - rojstvo cool jazza, ameriški dokumentarni film, 22.55 Zvezdana, 23.45 Vikend paket, 1.05 Kaj dogaja?, 1.35 Videotrak, 2.35 Info kanal PONEDELJEK, 22.03.2021, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Obzorja duha: Leto družine - Radost ljubezni, 10.40 TV-izložba, 11.00 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Intervju, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (III.): Truplo, ameriška nadaljevanka, 14.25 TV-izložba, 14.40 S-prehodi: Protipoplavna zaščita, 15.10 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.30 Dober dan, Koroška, 16.00 Otroški program: Op! 16.30 Studio Kriškraš, mozaična lutkovna oddaja za otroke, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Podjetno naprej, 18.05 Nejko, risanka, 18.10 Simon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Umetnost igre, 23.30 Glasbeni večer, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Napovedujemo PONEDELJEK, 22.03.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.50 Videotrak, 10.45 Dobro jutro, 13.30 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.00 Kakor krogla po Evropi, zapiski k verjetni zgodbi Antona Ukmarja, dokumentarni film, 15.10 Na lepše, 15.40 Zadnja beseda!, 16.40 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.30 Zelena generacija/Young Village Folk, 17.55 Matija Vertovec, veliki um slovenskega naroda, dokumentarni film, 18.55 Videotrak, 20.00 Življenje na strehi sveta: Gradnja sanj, potopis, 20.55 Dediščina Evrope: Aktivisti, finska nadaljevanka, 21.55 Podjetno naprej, 22.40 Arheo, slovenski film, 0.00 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1.30 Videotrak, 2.30 Info kanal TOREK, 23.03.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Umetnost igre, 10.35 TV-izložba, 10.55 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (III.): Korenine, ameriška nadaljevanka, 14.25 TV-izložba, 14.40 Duhovni utrip, 15.00 TV-izložba, 15.15 Lučka - Pitypang, otroška oddaja, 15.50 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, 17.55 Kalimero, risanka, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Bolnišnica dobre karme (I.), britanska nadaljevanka, 20.55 Idealna mesta, dokumentar- Porabje, 18. marca 2021 OD 19. marca DO 25. MARCA ni film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Pričevalci, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Napovedujemo TOREK, 23.03.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.15 Videotrak, 11.15 Dobro jutro, 13.55 Slovenski magazin, 14.20 Avtomobilnost, 14.55 Slike in podoba Ludvika Vrečiča, dokumentarni portret, 16.00 Kaj dogaja?, 16.45 Joker, kviz, 17.55 Vojne igre, dokumentarna oddaja, 18.55 Videotrak, 20.00 Novi ameriški guruji, francoska dokumentarna oddaja, 21.00 Konje krast, koprodukcijski film, 23.00 NaGlas!, 23.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 0.55 Videotrak, 1.55 Info kanal SREDA, 24.03.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Koda, 10.35 TV-izložba, 10.50 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (III.), ameriška nadaljevanka, 14.25 TV-izložba, 14.40 Osmi dan, 15.20 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.40 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.10 Male sive celice, kviz, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Biotopi: Podnebna kriza in narava, izobraževalno-dokumentarna serija, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Felicita Kalinšek: Slovenska kuharica, 18.00 Zmedi gre v Zakajzato, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Tisti, ki delajo, francoski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Profil, 23.40 Biotopi: Podnebna kriza in narava, izobraževalno-dokumentarna serija, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo SREDA, 24.03.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.30 Videotrak, 9.30 Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice 10.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, kvalifikacije, 12.45 Lučka - Pitypang, otroška oddaja, 13.30 Poletni koncert iz Schönbrunna 2020, 15.15 Ambienti, 16.00 Vikend paket, 17.30 Nogomet - evropsko prvenstvo do 21 let, Slovenija : Španija, 20.10 Žrebanje Lota, 20.20 Moj klasični hit: Iztok Mlakar, 20.30 Čarobni trenutki glasbe, Anne-Sophie Mutter in Herbert von Karajan, nemška glasbena dokumentarna oddaja, 21.30 Moje mnenje, 22.20 Umori na podeželju (XX.): Pripeljite klovne, britanska nanizanka, 0.05 Šport, 1.35 Videotrak, 2.35 Info kanal ČETRTEK, 25.03.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Biotopi, izobraževalno-dokumentarna serija, 10.35 TV-izložba, 11.25 Vem!, kviz, 12.00 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (III.): Zresni se, ameriška nadaljevanka, 14.25 TV-izložba, 14.40 Slovenski utrinki, 15.05 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, 15.45 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost: Razvoj semen, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Ogljični odtis, 18.05 Dinotačke, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Dediščina Evrope: Aktivisti, finska nadaljevanka, 0.40 Ugriznimo znanost: Razvoj semen, oddaja o znanosti, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Napovedujemo ČETRTEK, 25.03.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.15 Videotrak, 9.30 Profil, 10.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, 13.15 V petek zvečer, 14.50 Nogomet - evropsko prvenstvo do 21 let, Anglija : Švica, 16.50 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, 18.05 Nova Planica, dokumentarni film, 19.00 Videotrak, 20.00 Avtomobilnost, 20.30 Nogomet - evropsko prvenstvo do 21 let, vrhunci tekme Slovenija : Španija, 20.50 Nogomet - evropsko prvenstvo do 21 let, Portugalska : Hrvaška, 22.50 Ambienti, 23.20 Slovenska jazz scena, 0.05 Šport, 1.40 Videotrak, 2.35 Info kanal IZ NAŠEGA VRTCA V Vrtcu Gornji Senik smo naredili ladjice z jadrom, na katerem sta bili slovenska in madžarska zastava. Zaželeli smo si, da bi jih spustili po potoku na gregorjevo, ko se ženijo ptički. Mamice doma pa smo ob dnevu žena razveselili tako, da smo zanje naredili pisane šopke z barvnimi papirnatimi cvetlicami. Začela se je prebujati pomad, mi pa smo morali za nekaj časa zapreti vrtčevska vrata. Upajmo, da se bo epidemiološka slika čim prej izboljšala in da se bomo kmalu lahko znova vrnili nazaj v vrtec ter nadaljevali z našimi aktivnostmi, tudi v slovenskem jeziku. Zapisala: Andreja Serdt Maučec Izdelali smo ladjice s slovensko in madžarsko zastavo porabje.hu Za mamice smo izdelali papirnati šopek cvetlic TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB