SL 34. Vtorek, fetrtek in soboto izhajn in velja v Mariboru brez pošiljanja na ilnni za vse leto 8 pf. — k, pol leta 4 ,, — vlorek 21 marca. III. tečaj. 1870. i rt! t •JI) 1*» po*ll /a vh«» leto U) if. — k „ pol leta 5 . — mri i - liO SLOVENSKI Vredništvo ia opravniitvo je na stolnem trgu (Domplntz) hiž. it. 179. Oznanila: Za navadno tristopno vrsto m plačuje : 6 kr. če se tiska I krat, 5 » n h u 2krat, 4 „ „ „ „ 8krat. veće pismenke se plačujejo po prostora. Za vsak tisek je plačati kolek (stempelj) za 80 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. ftloveiiftčiiia v cerkvenih uradih. Na Moravskom se močno širi gibanje slovanskega življa proti nemčujočemu in nemškutarečemu brnskemu stolništvu, ktero še vedno uradujc v nemščini, čo ravno je skoro vsa vladikovina slovanska, in tako se ljudstvu djansko jemlje njegovo najsvetejše, najnaravnejšo pravo. Iskreno so nnsvetuje stolništvu, da strese sramotni jarem jožefovski, nemški urad ni jezik; naša cerkev je katoliška, t. j. občua, vsevoljnn, dolžna jo torej enako ljubiti vse narode. Isto zlo, iste krivičnost.i, ista nem-škutarska nadutost in neobtesanost, ista hudobnost vladajoče duhovne oblasti razprostira se košato in široko na Slovenskem, zlasti v labodski vladikovini, v prepolni, natreseni in zvrhani mori, in sicer od početka, kar je krščanstvo prišepesalo in prišvcdralo s podvrnenimi ša-vori iz nemških končin, denes pa najhuje. Drage Prek-murce pa nam davi in golti mngjarska. in magjarjujoča cerkvena vlada samboteljska, kakor Primorec laščina Vemo celo za višega popa na Ogerskem, kteri nespriine nijenega župljana nagovorivšega ga v narodnem, t. j nemagjarskent jeziku, nego napodi ga naročivši mu, ka ne sme priti pred njega, dokler ne bode vedel v ina gjarščini nagovoriti in prositi ga za dotično reč. More li se veča skvarjenost, brezumnost, strast in breznrav uost misliti od dušnega pastirja in vodnika ljudstvu? Cerkev, cerkev! kaj vse se vrši pod tvojim širokim in raztegljivim plaščem V tvoje preblago naprave, tvoji koristni zavodi, tvoja božanska in blažilna načela se rabe od tvojih upravnikov samih na najgrŠe hudobe, nepoštenosti, krivice, nasilstva, samosilja, na zatiranje narodnosti. Sicer smo se po pravici trditi, ka toliko trmasto in brezpravno ravnanje se le ondi šopori in na-duva, kder je podredjeno občinstvo nevedno, topo, medlo, toraj neznačajno, žulečemu jarmu in kletemu kovi rogovi takim sebični* in hudobnim samosilnikom, ter jim spodbijo piravo stalo. Kdor se jo mnogo let učil na potroške svojih slovenskih roditeljov, ter si priboril neko omiko, dolžen je toliko srčnejšo in hrabrejše boriti so proti pogubnemu nasprotniku, proti dušnemu morilcu svoje milo narodnosti, toliko krepšo odbijati njegovo strupno orožje, bodi si ka ima na laket dolgo strašilno luifrv^eK vsaj jo otln. Ako pri nas ko. vi. stolništvo, ali vladištvo samo nemščino rabi za uradni jezik, kdo je bolje od duhovnikov opravičen in veo pri: moran rušiti te vražjo pod cerkveno uprave zakrivalo so zametajočo naklepe in samosilno naredbo ! Ako jo tedaj čestito duhovništvo labodske vladikovino narodno, in ka je, dokazalo je dovolje nekterekrati, ter dostojno omikano, ne more in ne sme več prenašati nemškega uredovanja kn. vi. pisarnice, nego, čo zmaga količkaj narodnega značaja, junaški in brez strahu se upreti vsaki krivici nakanjeni ali vršeči se naši narodnosti in jeziku, nalik napredujočemu in značajneinu duhovništvu reškemu, ktero nasve tujo vsem svojim tovarišem, poče nM z novim cerkvenim letom vso nemške od stolništva pošiljane naredbe ih razpise vrči v zadverek, in vsa nemška uradna opravila naravnoč ustaviti vele: „Vsak duhovnik, kteri bi za naprej dopisoval nemški svojemu stolništvu ali prijemal nemške dopise, imej se za izne-verjenca in odpadnika od katftljških in cerkvenih načel.M Taki korenjaki niso hlinavei in slinavci, no lazniki, ne podpirači samovoljstva, no kazniki častne cerkveno uprave, ne pomet in pomije poštenega društva, ne farizeji, ki si samo trebuhe pašo in žepe krpajo v past ustvii in upravi. — Sleciuoo temna dela, a opašimo si svetlo orožje potrebnih znanosti za značajno boritvo. Ako nam se ponižnost in neka slepa pokornost toliko vceplja, ni druga negoli debela podpor«, samosilju, in kdor ji obine, vpreza sam sebe v sužniško igo, da bi robovanju privajeno, vsaj ljubeče in hvaleče je, ne skr- se s takimi živnjaki kakor z zapreženimi bivoli ležo beče muogo ali celo nič za svojo duševuo korist, za hajkali, kajti pripravljeni so vsako muzo in kalužo pre umni razvoj in napredek, ne mareče za svoj človeški gaziti, samo da si gospod ugodno in udobno sedi na ponos, nego samic lazeče in gomzeče po zemlji kakor prijetnem in mehkem sedeži. Ponižati nam so je pred nema živina, kteri ni za drugo, negoli da žre in se bogom, pokornost pa ide zakonom in umnim načelom, plodi; — indi, kder vlada razumnost, pokažejo se so-) nikdar pa sebičnim uaredbam kako naduto in narodu krivično osobnosti, bodi si ka bi se zvezdami oblačila. Labodske vladikovino duhovništvo, ako ima kaj ponosa, kaj značaja, kaj omike, kaj razuma, kaj rodoljubja, kaj zdravih nazorov, kaj česti, kaj narodnega junaštva, ne sme več robovati na pogubo svojemu narodu. — Tekočo leto je bil na novo popisok ljudstva, ali je vsak župni urad naredil si zapisnik v slovenščini, k čemur je res treba tiskovin v naš mu jeziku, kar bi najlože oskrbel kter ljubljanski tiskar, takisto tiskovine za krstne, mrtvaške, ženitveno in druge listo ? Ako more g. Kosar uradna pisma davati v slovenščini, kaj ovira drugo gospode, vsaj niso sami šušljeki, izdajalci svojega naroda ali noredneži pobirajoči in ližoči tuje smrdljive hrakljo, dušeče nam slovensko narodnost. Na Nemškem so snuje katoljško modrišče, ali v nekem pomenu vseučilišče, kder bode se učilo modr-stvo, zgodovinstvo, prirodstvo iz krščanskega stališča, po okoliščinah tudi gospodarstvo in pravniške vednosti, in na ustanovitev tega učilišča je razposlano od nemških vladik zbranih bivših v Fuldi vabilo katoličanom Nomškogn, in se veli, ka katoljško Nemško preinoro toliko sredstev, da ustanovi zaželjeno katoljško vseučilišče. In to vabilo je poslano od labodske ga vlad i št v a slovenskemu duhovništvu, menda na podpiranje navedenega namena. Motre to prikazen no ve človek, je li tak poskus ovaja več hudobo in črten j a našega naroda, ali pa bedastočo in neumnosti, najbrže so obojo rokuje; vsaj čedni Nemci sami ne zahtevajo od ubogih Slovcncov, ter se sami čutijo dovolj krepki za dovršitov namenjenega zavoda, kaj se nam je v to mešati? hoče li so odreti naše niže in delajoče duhovništvo za tuje kane ? je li naše prenemškutarsko vladištvo toliko nevedno v zemljepisji in dogodbah 1866. leta, ka uc zna, ka Slovensko no spada k Nemškemu. Nikdar preveč no prevzetuj in ne greši proti vrlemu in žalibog nropotrplj ivemu narodu slovenskemu: razkačen ubog nakopičenih krivic , činjenih od cerkvene oblasti, bi lehko odigral prizor, kteri se je primeril pokojnemu Lušinu, človeku slovensko krvi, postavnemu vladiki v Lvovu ; že po dveh mesecih protinarodnega vladikova-nja zaslišal je od zastopa ondešnje duhovščine te resne Haram bana. (Zgodovinsko romanticeu obrae. t'eski Bpisal l'r. ('hocbolouHek, poslovenil Pudgoričan.) (Dalje.) Kadi-effendi zgene z ramama in gleda za toba-kovim dimom. „Ko bi le nnšincera glavo dobili nazaj," — opazi eden begov. „Aj, D'žindafić-beg !a — obrne se baša k njemu, „to nam najboljšo lehko razjasniš ti. Kakor glas veje, tvoj sin JKmin jo pobratil so z enim hajdukov Mladc-novičev," — pristavi in lisičjo ozre se vil-nj. „Kaj jaz znam?" — odgovori beg hladno. „A če jo res to, kar si razodel, jasni gospod, gotovo no iz-dado svojega pobratima." „Hin, kaur hajduk in Mohamednn pobratima !a — vščene baša. „Saj pobratimstvo nij šo nizam," — omeni mol-lah. „Bošnjaku nij grehota, no zameri, menijo, alkoran, če se Turek pobrati s kristijanom, kajti daven običaj Haši vskipi hudobnost, ali zatajil se je. „ Dobro tedaj," — ralilosrčno omeni in nagrozi se, ,,če tvoj sin ne izdu.de pobratima kaura, ostaneš ti tukaj v trdnjavi, Džindatič-beg, in čo Mladenovič v trijeh dneh ne bode v mojoj pesti, glava odleti se svojega trupa ti!" Ta grožnja, tako je bilo vsaj kazno, nij prav nič razsrdila sebrauih navzočnikov, samo to : njih oči so so v bašo presunljivo vprle, tako sovražno, da se je stiesnil baša. „MogoČen je bog, a ti si njegove hotevo le suženj, baša!" — vsadi se drzovito Džindaiić-beg v besedo v tem, ko je z oglom zažigal čibuk. „A jasni vezir Vedži, basa, ali jo on dal ti moč do človeškega života?" — povpraša eden pričujočih ulemov, drugi pa so kimali z glavami — na dokaz, da se ujemi jo s tem vprašanjem. Paša je izpoznal, da je globoko zablodil; a ker nij znal, kako bi takoj opravičil se, umolkne torej, Molčanje je trajalo dolgo časa : baša nij znal, kako bi začel posvetovanje, da ne bi osramotil se ni tako — ni tako, divan pa je veselila njegova zadrega, in vedi-gabog, kako dolgo časa bi bili še sedeli in molčali, je že to, navada pak jim je nad vse koranovo zakone." [da j tli nij razognil nekov nenaden priz or Oba buljukbaši sta to trenotje stopila v selam-lik, — buljukbaši, ki sta zjutraj bila tako hinavski z vojsko odšla na hajduke, da bi polovila jih, a nesreča — vjela sta se sama v hajduško past. Obćh buljuk baš prihod je bil nenavaden upljiv na zbor ; baša se vskloni, tudi Sarajevci na pol ustanu, Sa raje-ve i, ki so svojo jezo skrivali pod plašč hinavske rahločutnosti in notranje dostojnosti. Ali le malo časa jo trajal ta upljiv : baša je bil kmalu zopet mogočen, mollah se svojim spremstvom pa rahlosrčen, kakoršen jo bil popreje. „Ali sta le sama ?■ — povpraša baša. Sukljukbaši potrdita, da. „A kako jo bilo mogoče, da je pasji hajduk odnesel takov kos ?" — zopet povpraša baša ; nij ga več brigala evropska omikanost. „Žrli smo blato, jasni paša !" — hrkne eden obeh bukljukbaš; „saj to jo bila izdaja vse, prodno smo rdarili na pot. Arbanaš, ki je peljal nas, ta je bil sam eden Mladenovićev." „Bismillah! kaj si dejal, buljukbaša ? 1 saj je bil to eden mojih najvrlojših kavasovl" „Ali v jami pod bastijo loži v Bonci Asraelovih *) *) Asrael je Turku mrtvaški angelj. 2113 besede : nolumus hunc regnnre supor nos, karjse po našem pravi: nećemo, ka bi vladi . proti DA rodni oblastnik nad nami; in sam ja pi osi l tesarja Franca, naj ga rajše postavi kdo indi za prostega župnika, nego da bi ondi moral dolžo prebiti prestavljen jo ti v fJorirn- Tekočina*silno pritiskana klij« bukne. I) o |» i s i. Is Ljubljane -20 marca. [I/v flop.] V zadnji glavni skupščini našega političnega društvu „Slovenija*, ktere so je udeležilo jako pičlo Ittvilo karih tn udr.v, se je sklenilo, dn se glede h* to, ki i misli itak deželni zbor tako predrugačiti mestni statut, dn hodu imeli pravico do volitev tudi mali obrtniki, rokodelci in vdove, ker se bodemn, nko se ta postava potrdi lažje vojskovali proti birokraciji potoni, ku se bodo rargnal sedanji čudni mestni zastoji, — da se glede na vse to tudi letos ne bomo mešali ■ volitve /a mestni odbor niti aktivno niti pasivno. Da ne bomo denes kritikovuli te pasivne politike, naj memogrede bode le omenjeno, da jo v Ljubljani re* sitna stvar, postavljnti so v boj nasprotniku, nad k (»jim čuje s pro-tekcijskim očesom vsemogočna dunajska vlada, in to tolikanj več, ker ima mršava naša politika cel babilon v domačem taboru. Dohro je pri tej priliki opisal obliko sedanjega mogistratnegu vodstva g. Ilegali, ko je rekel, da Brno bili vajeni brati nad vrati županove uradnije zapisano : „Župan N. N.,H da pa zdaj vidimo zapisano le: „Advocat dr. Suppan"! Na magistratu torej nimamo župana! — Pri drugi tečki : „Razgovor o dAvku od pridobitka in zaslužka," je predlagal, potem ko se je sklenil protest zoper to postavo, p. Nolli, nnj izreče nezaupanje glavni zbor tudi našim državnim poslancem, ker so glasovali zn to postavo ter priporoča raztegniti nezaupnico tudi nnd vso dosedanjo njih delovanje češ, da so isto zaslužili že mnogokrat. Govornik zahteva od poslancev to, kar so storiti obljubili, ako ne sprejme državni zbor Petrinovega predloga; naj zapuste namreč leseojačo ter pridejo domu, kjer imajo dosti bolj vspešnega dela. Debata je bila kratka. Dru. Tosta je zoper nezaupnico že zarad tega, ker jo imajo poslanci že v protestu zoper postavo, /a ktero so tudi oni glasovali, (čujte! čujte!) Prvosednik dr. Bleiweis trdi, da nezaupnica ni na dnevnem redu, toraj tudi no na pravem (I) mestu ; in tako jo ni hotel djati na glasovanje. Tretja točka: „Protest o posil nem civ. zakonu" odložila so jo za prihodnjo sejo. Mi nimamo sicer nič zoper to, ako protestira .Slmenija" /oper to postavo, vendar njena prva naloga je, da hrani narodno naše pravice, ktero drž. poslanci tako zelo prezirajo. Ali pride nezaupnica na dnevni red prihodnje seje, ne vem povedati j toliko vendar je gotovo, da je v Ljubljani velika večina zoper to, da sede naši poslanci na Da« naji brez da bi vodelf, kaj delajo, — brez programa. S\ela dolžnost „Slovenije" je toraj, da reši svojo in čast slor. naroda ter protestira zoper vladne z\o/e naših poslancev. Kakor znano, dobil je naš doz. prvosednik poslav-IjtMije ; to pa kouštiturijonulncmu društvu ni dosti, ua vsak način hočejo, da nora pasti na prsi zvezda tudi našemu korist, županu. knnšt. društvo ja baje «1 iti pripomoglo deželnemu glavarju, /ato jm zdaj tudi tir-jajo, naj poroagt on do kaj tacega dr. SuppattU, Sic ! Is Celja li'. marca [lav, don I Naša občina bodo zdaj novo zastopništvo volila. V startih ni niti eden Slovenec prostora našel, čo ravno ja Celja na Slovenskem in no na lianovcraiiskem. To nas Slovence sicer prav malo peče, ker pravico imeti, nad celjskim blatom vladati, ni nič kaj veselega in častnega. Celjani bi radi, da bi Slovenci v njihovem blatu veznih, za tega delj ga puščajo tako rasti; zato pa tudi nobenega ne pustijo ua rotež, Tudi letos uo govori, da nočejo nobenega Slovencu v odbor vzeti, ker jo lože, tako kakor do seduj po domače gospodariti, kakor se s Slovenci kavsati. Jaz pa tudi nikjer niku\ega posebnega požel jenja po tem častnem poslu nisem našel, nego vsi so zadovoljni, če s tukajšniini vladajočimi elementi v nikako ožjo dotike tiu pridejo, ker tem jc nadvladanje prirojoua bolezen, nadvlada no samo nad živimi, nego tudi nad mrtvimi, in v kratkem bode nam sodnijskn jireiskava pokazala, da gospodstvo nek-terili Celjanov tako daleč zabloditi zna, da tudi mrtvi iz svojega groba se pumnknili morajo v drugi grob, na zapoved celjskega uieitjatia; njih kraljestvo tedaj ni samo na zemlji, tomuč tudi med mrtvimi. Kdino pozitivno in dosti obetajoče delo, ktero je letošnji pust tukaj zrodtl, je društvo, ktero so ju osnovalo, v Celji mrzlo kopel na akcijo napraviti. Savin-ska voda, s svojimi mnogimi toplimi vrelci, krasna okolica, in mnogo drugih kopelj v okolici ima vse pogoje v sebi za najboljši vspeh tega pod v/, e tja, kar mu tudi mi i/, celega srca želimo, Is Dunaja, 17. marca. A [izv. dop.j Med uporom tiskarskih pomočnikov (črkostavcev) so so v začasni redakciji, ki dela skupni dunajski časnik, pripetile že čisto nježno dogodbico , ki so bile „ueprijetno" zdaj temu, zdaj onom. Bralce Vašega lista pa bi uteg-uil posebno zanimati primerljaj, ki so jo denes dogodil. Posamezni časniki namreč, ki so se združili za izdavanje skupnega časnika, t. j. ono dopise, ki se jim ne zde toliko važni in imenitni, da bi jih tiskali v svojem lastnem listu, prepuščajo skupnemu listu, če se namreč v dotičnih dopisih obravnavajo stvari , ktere jo vsakako treba v listu omeniti. Tako je denes tudi velik časnik, čegar ozke zvezo z m;ni->t> rstvom notranjih zadev so občo znane, in kteri ima V volilni reformi perotnic," — odgovori buljuLbašn; njegovo obleko pak je nateknol na-se eden Mlad* uovičev." Vse je začudilo so po selamliku, kajti preširnu tvega in dovtipna je bila to, ki jo bil lotil se je Krstić Mladenović Arbanasa kavasa je poslal v večnost in v njegovej obleki jo kadije ve parni tuje gnal in baši ne subaše tiral puškam pred žrela. JKer sta vodnika zgodaj zjutraj bila odšla z vojščaki, zal»> mjstu spoznala te prevare ; vrbi tega pak sta se rajša motila z drugimi mislimi, torej ju nij brigal kavas. ki je zmerom načoloval jima na poti in ne pokazal svojega obraza. A pak — saj je baša sam svojih knvasov najlepšega izbral za nnčelnika, kako je torej na misel mogla priti jima prevara V!" — „Nizam se jo rakije napil na bazuru I" --- ogluši so kadi-etVendi, „pijanega človeka beseda pa nikoli nij zaklenenn. Bismillah 1" — krokne, in da-si je bil vesel, ker je bil dobil priliko osramotiti nizam, vendar je mrklo omenil: „lisica nikoli samo ne sni«'' svoje kožo nesti h krznnrju." Si/.anm dostojnici so molčali, nijso mogli po robu postaviti se mu, kajti izbleknil jo bil resnico, da vse do poslednje pare*) zavodka nizam, kakor bi se tudi to stikalo s francosko uniformo. *j Para ju tureki diobii Baša, ta pa nij slišal ga ; njegove misli so krožile drugod), njih odsev puk so jo Kfknli) v očesu in na čelu mu. Podoba jo bila, da nijso bile nič prav prijetne. „Tejsija ?" -- šepnila so mu ustna. „če je res to, pogubljen sem ,M Buljukbnšn, kteri ja bil razodel vest, zakaj se jim je spesnili! nakana. - vest, v katero so jo vteknol se svojo rakijo kadi-etfendi, tisti buljukhaša torbo **) potegne na svitlo, iz torbe pa popisan papir in stopi k baši. Baša se i zdrami iz svojih misli, do cela pa vendar šo nij bil v svesti si. Stresno so in zabuhlo vpre oko V huljukhašo ; zdaj še le so jo popolnoma iztreznil; stresnil je z glavo in začel razodevati hinavsko rahločutnost. „Kaj jo to V" — povpraša v tem, ko mu jo buljukhaša ponujal papir. „To jo hajduka Mladena pismo, jasni baša !u — odgovori ta. „Najti jo osvobodil le za tega delj, du sva ta list prinesla ti." (Dalje priU.) *) Nizamu čeatniki le dan dene« imajo torba namestil patov u k;v mu-L ili puhovk. veliko besedo, skupnemu vredništvu jioslal o janjško-v e l s k i s o d n j i obravnavi sjroročilo, ktero je pisal c. kr. uradnik v Ljubljani, ki je ob enem tudi ž u r n a 1 is t. Začasno skupno vredništvo jo vzelo sporočilo v delo in ga je po svoje, t. j. „čisto objektivno* prikrojilo. Lbogi nemškutar ! kako bridke zolze bodeš pretaka), ko boš v skupnem listu v vsej brezbarveni brez-barveuosti bral svojo pristriženo sporočilo, ktero je v prvotni obliki gomezelo o „verliihrung des volkes, demora-liaation des volkes dnreh die nationalen hetzereien, na-tionale tiltras" in kar je še voč enakih novoiznajdenih bisti oumnicli „sehlagerjev"; kako boš jokal, ko boš bral ju-istriženo sporočilo, ktero je zdaj podobno suhoparnemu sporočilu finančnega m.ulnika , in ktero je vendar bilo kot nemško-hberalna denuncijacija namenjeno očem policijskega ministra. „.Vbjrblitzt" pravi Herolinec. Is Hrvaškega, 10« marca. [lav. dop.l Najveći zadržek in ovirok razvitku zdravega političnega življenja pri nas na Hrvaškem so absolutistični Bachovi zakoni, ki še zmerom kakor med leti 1850—18G0 veljavnost imajo. Mi Še denes nimamo niti svobodnega tiska, niti družbinskega zakona, niti porotnih sodni j, in kar je še drugih institucij ustavnega življenja, pa jih tudi še tako hitro ne bodemn imeli, zato že naši vladni ljudje skrbe. Naša vlada se boji javnega mnenja, in zato mu usta maši. Naš sabor so samo zato sklicuje, da letni proračun izpita, in potem ko je dotične stroške dozvolil, kar drugač tudi no more in no smo storiti, se zopet odgodi. Za stvarjenje svobodnih usta nov nima ne srca, ne zvanja. Sicer je bolje, da se tega posla ne loti, kajti od tega sabora se resnično svobodomiselnih ustanov ni nadjati, kajti na trnji ne rastejo smokve. Koncem tekočega leta mino triletni mandat sedanjih naših poslancev; do tistega časa so samo Šo trije kvatrni posti, to bodemo že Še kako tako pretrpeli. Potem nnj pa vlada gleda, kako bo svojo purane zopet vsaborsko gajbo dobila. Pri denašnjem in do tistega časa še bolj nara.ščujočem občem nezadovoljstvu bo to težak posel. Noša vlada jo že denes mornlično na pol mrtva, do tnčas se bo pa gotovo sama sebe za celo ubila. V vojniskej krajini, ki ni nič drugega, nego ena velika kasarna, jo faktično deues več svobod*, nego pod civilno našo upravo. V obsegu celega banskoga področja ni ne enega opozicijonalnega lista, pa se denes tudi ne bi vrednik za-nj našel. „Slov. Nar." je že v enem prejšnjih listov omenil, kako je neki klatovitežki, pustolovski grof Seherr Tosz v Zagrebu kot član konzorcija za izsušenje lonjskega polja v odprtem v Nar. Nnvinah in v Agramcrici na-tisncneni listu Voričiuo kot lastnika Zatočnika na to zavesti hotel, da bi ga bil ta ua dvoboj pozval. Tudi Vončinov odgovor na Sehrr-Tos/.ovo pismo, v kterem mu Vončina na ravnost kaže, da ^a če z vritnjaci po-dvoriti, je „Slov. Nar." priobčil. S tema dvema pismama pa ta afera ni končana bila. Trije mladi zagrebški doktorji Makaucc, Bedokovič in vaš rojak Lovro Vidrič so državno pravništvo inteipelovali, ali ni grof Seherr Tosz s svojim pismom, Nar. Novine in Agramerica pa s tem. ka sto to pismo natisnili, kazenskemu zakonu zato zapol, ker so Vončino na kažnjivo hudodelstvo dvoboja zapeljati poskušali. Državno pravništvo je na interpelacijo odgovorilo, da je ono za svoje dejanje in nehanjn sninn nadstoječim oblastim, no pa občinstvu odgovorno. Iz tega odgovora se da povzeti, da bi državno pravništvo že Seherr Toszn, Nar. Novine in Agra-merico prijelo, če bi to nadstnječo oblasti dozvolilo. Iz tega so vidi, kako neodvisne »o našo sodnije! V končnoj izjavi so gore imenovani trije doktorji kaznji-vost Seherr Tosza, Nar. Novjn in Agratnerico eklatantno in iz juridičnega gledišča ucoprovrgljivo dokazali. Pa vendar no bodo no eden toh kaznovan, kaj so hoče : ijuod licet .lovi non licet bovi. Polilinii razgled. V d r ž a v n e m z boru so končana posvetovanja o novem redu civilnega procesa. Sprejeto je bilo vso po Herbstovi volji. V odseku državnoga z 1» o r a za poljsko resolucijo je bil z W proti 6 glasovom sprejet Kechbauerov posredovalni nasvet, naj se gališkemu deželnemu zboru prepusti ustanovljenje načel uka v ljudskih šolah in gimnazijah, kakor tudi postavodajalstvo za tiste vseučilišča, ktera dežela plačuje. Moravsko-česki listi na dalje prinašajo proteste slovanskih občin proti odtrganju Moravske od Češke. _ Kmalu enkrat imajo biti volitve moravskih deklarantov, kteri so vsded nemške postave zadnjega dež. zbora mandate izgubili. Upati je, da se bodo moravski Cehi enako hrabro držali, kakor njih bratje v kraljestvu lanskega leta. Ogerski finančni minister baje hoče od svojega mosta odstopiti. Povod temu je med drugim ta, da je v poslednji seji, ko so je govorilo 0 neplačevanji hišnega davka od novozidanih hiš v Testi, proti njemu bil Deak in Tisa, torej voditelja obeh strank. M a g j a r o tu , ali prav za vladajoči Deakovi stranki, predstavlja češka »Politik*, da jo razkačenost druzih avstrijskih narodov na-nje čezdalje veča, ker v Magjarih vidijo pomočnike njih preganjanja v Cislaj-taniji. Kliče jim besede : „Narod, ki svojo svobodo hoče, in želi da jo spoštovana od druzih, mora tudi svobodo družim narodom želeti in jo spoštovati. To jo lojalno in pravično." glede politike galiških po-„(raz. Nar.u pravi : Nemci so goljufali. Ali so gališki poda no spoznajo, k a so z našo komedija igra. — „Cnstt pa naj Poljaki ostanejo še v državnem s le zapuste pri vprašanji o direktnih Poljski časopisi slancev niso enih misli, nas s svojimi obljubami slanci s slepoto udarjeni, resolucijo na Dunaji le prosi narobe, zboru, in ga volitvah. Srbija so pri osvoboditi slovanski pozablja skrbeti za a na svojo veliko nalogo, vzhod ; pri tem pa srbska vlada ne narodni napredek in ustanovljenje tisto podloge, na kteri jo edino mogoče zdravo nnrodno državo zidati : omiko in blagostanja. Srbski minister za uk skrbi za šole, zlasti za ljudsko šole. Isto tako je minister financije — kakor beremo v „Jedinstvu" sestavil komisijo, ki bodo izdelala projekt za „zemljc-dolske škole", ktere se bodo v pospoh kmetijstva po vsej Srbiji osnovale. Iz Bo s ni je so piše hrvaškemu „Zatočniku", da je turška vlada iz Dunaj« dobila „dokaze", ka v jo v Bosni vse za vstanek pripravljeno in da se čaka le koda j bo Srbija znamen e dala. Vsled tega vlada v Bosni strašen turški terorizem. Najmirneji kristijan ni turški špijon brez vzroka no ovadi Da je dunajska vlada res tako opravlja policaja, pove, varen, da in v ječo kak verjetno jo tem da jo to zvedel g* pripravi, skrbna, da Turkom bolj, ker „Zatočnikov" dopisnik od pruskega konzula Blau-a. V Španiji vlada sili duhovne, da imajo v določenem obroku (v dveh mesecih) priseči na ustavo. — Stranke v parlamentu se rušijo. Unionisti se ločujejo od tako imenovanih radikaleov. Od tega bode dobiček imela republikanska stranka, če ne - nov absolutizem. llaznp stvari. * (K o 1 i k o jo vreden n o m š k pozdrav na Slovenske m.) Neki dr. Johann Kari Sandrini, ki si je že enkrat v Tagesposti svoje politične prste opekel, širi zdaj v Vidmu nemško kulturo r tem, da otrokom prigovarja, naj voščijo lepo „guten Morgen." Za tak „guten Morgen" plačuje g. Sandrini po 10 kr. (iuto Nacht 1 * (S v o h o d a na Ptujem) so je nedavno s tem črno na modro-rudečem pokazala , da so ondotni „svobodnjnki" tablo banke „Slavije" premazali s črno oljnato barvo. Vidi se, da Kaiserfcldovi rojaki tudi niso taki sovražniki temote in črnuštva, kakor bi človek mislil po svobodnih frazah tega nemškega adoptivnega sina. — * (Rojanska čitalnica) napravi 27. t. m. besedo z deklaraaeijami, tombolo in igro „oproščeni jetnik" in sicer ob 5. uri popoldne. Odbor k tej ve- elici uljudno vabi svoje ude. neudje se bode še posebej povabili. (P r o t e k c i j s k o dete). Dno številko našega lista, kjer smo popisavali žalostno osodo protekcijskega deteta v Ljubljani, si je više državno pravdništvo iz Maribora naročilo. Denes moremo povedati, da se dotični gospod zopet nahaja v Ljubljani, kjer ga pa ni videti o belem dnevu. * (Levstikov „Blis k") bo menda v kratkem začel izhajati na Dunaji , ker jo odpadln dosedanja ovira izdajanju — „striko";črkostavcev. * (Preklic.) Beremo v dunajskih listih, da je dr. Hochbauer oklical, da ni res, kar je „Pol." in „Slov. Nar." pisal o zvezi Tomanovi znomško večino in o dotičnem razgovoru o tej stvari. Nejasno nam je, ali jo naš poročevalec stvar samo nenatanko poročal, ali kaj. Zakaj sc neki naši ljudje zavijajo v toliko temoto V * (Heinrich Penn), ki zdaj v Lvovu vreduje nek nemšk list, ponuja so zdaj za artističnega vodja deželnega gledišča v Ljubljani. * (Iz Dunaja) sc nam poroča, da so bili tam bivajoči mladi Slovenci došlemu slovenskemu'pesniku in pisatelju Fr. Lov stiku na častjnapravili sijajno besedo. Deputacije vseh slovanskih omladinskih društev so bile prišle pozdravit zaslužnega delavca na sloven skem literarnem polji, tako da je bilo zbranih nad 300 slovanskih mladih mož. Govorov jo bilo več v slovenskem, ruskem, hrvaškem, češkem jeziku. * (Iz Dunaja) so nam piše: „Novicc" se re-penčijo naš časniki „Politik" in „Slov. Narod", ker sta nemilo zgrabila početjo „naših" drž. poslancev. Ako je v teh dveh časnikih pisano kovarna in tendonciozua laž, zakaj so drž. poslanci no oglase v dotičnih časnikih. Čo je vir, iz kterega „Novice" zajemajo večne zagovore, res tako čist, naj ga nam pokažejo. Dokler pa to ne morejo, ne verjamemo, da so šo naši (V) drž poslanei v našem taboru. V 7. listu t. 1. pišejo „No-vice", da bodo drž. poslanci naposled izstopili iz državnega zbora, ako vidijo, da v njem velja dvojna mera Žalostno, če gg. državni poslanci šo le zdaj začnejo spoznavnti dvojno mero, ki je celemu slov. narodu razun poslancev in zrelih — politikov že od kraja jasna bila. Ako so poslanci že poprej vedeli, da se Petrinov predlog ne sprejme, kaj so pa druzega delali nego bob v steno metali. Čudna je res doslednost naših drž. poslancev, ako jo to res, kar „Novico" pišejo. Dokler nobeden drugi narod ni kaj dosegel od nemško večine, ostali so v drž. zboru, čo so pa Po* Ijakom kos avtonomije dovoli, je to" kažipot iz drž. zbora. Zdi sc nam kakor bi se naši drž. poslanci bali avtonomije. Naj si pa bodi ktorikoli razlog, vsigdar bomo zadovoljni, ako naši drž. poslanci zapustijo c. k. drž. zborovnlce. Vendar bojimojso, \ da bodo še dalje pomagali dr. Giskri prazno slamo mlatiti in s Poljaki vred nove davke kovati. *) + (Znižana cena za pisma po telegrafi h.) Od prihodnjega aprila t. 1. se bode cona za brzojavljenje v našem cesarstvu zelo ponižala in se boste napravili samo dve tarifi. Oe se bo telegrafiralo samo 20 besed 10 milj daleč, so bo plačalo AO kr., če pa se bo telegrafiralo daljo od 10 milj kamor koli, se bo plačalo samo 60 kr. Dozdaj je daljina bila razdeljena na tri tarife in so je po teb tarifah plačevalo po 40—80 kr. in 1 gld. 20 kr. od 20 besed. '; (K u p č i j s k a i n o b r t n i j s k a z b o r n i c a kranjska) bo napravila zoper novo postavo prido bitnega davka vloge na gosposko zbornico državnega zbora in na ministerstvo. Knacih peticij in protestov zoper to postavo , ktera bode Šo zadela delavca, ki si še celih s gld. na teden no prisluži da živi družino svojo, prido iz vseh krajev cesarstva do zbornice gosposke, da zavrže , kar je neprovdarno sklenila zbornica *) Kakor jo razvidno i/, denašnjega ljubljanskega dopisu, gg. poslanci v Ljubijani nimajo nobenega zagovornika. G. dr. Toman ja sicer prebrisana glava, vendnr pa su bojimo, da ga jo preslepil nek njegov ljubljruisdc b-krner, ki hoče nu Tomunuvili razvalinah zidati svojo gradove, in dra. Toniana s posebno marljivostjo podpihuje, da trdno delu, kakor zdaj dela. Bojimo so, da ne bi bil g. dr. Toman zgrešil svarila: Trau , sebau wem ! poslancev. Čo tudi od malega zaslužka postava ne zahteva velikega davka, nabralo bi se ga vendar od milijonov delavcev na tisoče in tisoče goldiuarjev — in kakošno ime bi so moglo dati tej nabirki ? —■ krvav d e n a r Poslano. 1 a v i J a' vzajemno zavarovalna banka v Pragi. „Slavija" prva vseslavjanska zavarovalna banka je znamenita in hvale vredna, kajti ona se razprostira po vseh slovanskih deželah in veliko ljudi vsacega stanu jej jo žo pristopilo , najboljši dokaz, kako se podpira narodno delovanje na polji obrtnije in kupčije. V tem kratkem času komaj kakih 11 mesecev njenega delovanja štejo že 10,000 udov z istino 7,000.000 goldinarjev a. v. Te številko govorijo in priporočujejo „Sla-vijo I" Posebno moramo meriti na III. oddelek, namreč zavarovanje za življenje „v z a j o m n o po ded o vanjsko društvo" in naznanimo kratko naslednje: „Hvalovredno je, ako oče za prihodnost svoje družino skrbi, šo hvalevredniši pa je, ako več družin to vzajemno podpirajo. — Kako velik dobiček dobijo tisti, kteri so udje „Slavije!", ako je veliko tisoč družin pod vodstvom Slavije I" Tako veliko družtvo je osnovala banka „Slavija", kteri se z 18G9 lotom začno in traja najmanj 15 let in najdalje 2f> let; ktero ima nalogo ne samo isto istino pomnožiti, ktera pride v banko z ob-restimi. ampak tudi obrestine vloge tistih udov, kteri so zamrli. V daljšem pomenu besede so velike vzajemne blagajnice, ker si tisoč stnrišev nabira tukaj istino za prihodnost svojih družin; „vsi za ednegn in eden za vse." Čo n. pr. oče za svojega otroka Bkoz 20 let (dvajsetletno vzajemno podedovanjsko društvo) vsako leto 40 goldinarjev v banko položi, dobi čez 20 let najmanj 2120 goldinarjev, pa naraste do 3200 goldinarjev zato, ker so tudi obrestine vloge umrlih udov zraven prištete. Za ktera so resnično majhno premijo zavarovalnih »log, samo šest let plačuje, plača se plačevalcu plača vsa nazaj z obresti in obresti od obresti, ako namreč zavarovanec popred umrje, preden določen čas preteče. Po pravilih vseh zavarovalnih zavodov zgubi zavarovalna vloga svojo veljavo, ako je zavarovanec vojak Ko jo vlada novo postavo vojaško osnovala, bilo bi po zgorej omenjenih pravilih skorej vsakemu nemogočo vdoležiti so podedovanjskega družtva; kar so pa slobodno vsakteri pri „Slaviji" vdoležiti zamore, ker ona je pravila svoja tako prenaredila, da ima zavarovalna vloga svojo veljavo tudi v vojskinem času, ako zavarovanec pri pristopu zagotovi, da bo '/., zavarovalne vloge več plačeval kakor sicer. Tacih dobičkov no dajo nobeden drug zavodi kakor sama „Slavij a". Razun teh dobičkov dajo „Slavija" tudi svojim udom predplačila za majhino obesti; daljo pazijo udje tudi na stanje premoženja njegovega razdeljenja in volijo pri generalnih sejah iz svojo srede pregledno odbornike." Iz teh vzrokov ne bodo v naši veliki slavjanski domovini no ene družine, ktera ne bi bila ud tega ve-licega zavoda. Banka „Slavija" bo vse narode slavjan-sko združila v eno veliko družino, kajti ona je prvi korak za slavjansko vzajemnost. Kličemo temu slavnemu početju „živio" in gorko priporočamo vsom Slovencem. Nekteri deležniki. ga Zastop banko „SjL AVI JA" so prevzeli: za Brožico gospod Ivan T a n š e k, za sv. Peter pod sv. gorami gospod Janez Stadler; za Podsredo gosp. Štefan V e z o n š e k, za Kozje gsp. Franc Strm-Š e k, kar dajo na znanje Ivan Ž o I o z n i k a r, inšpektor in organizator. Dr. J. R. Razlag, do sedaj odvetnik (advokat) v Hrt* & i eah se j* pretili I v K j u Miaii <» a kjer ima na itarem trgu. it 16B, < i U 2elffzn«*gn naoata svojo odvetniško pisarno. C omili In. slovenščino in nemščino popolnoma /ino/on, so takoj sprejme v špecerijsko prodajal nico (:t) M. jT3oi^cIii j-n-n , trgovca na graščinskem trgu v Mariboru. V gledišča na Ptiifcill se bodo v sredo 23., četrtek JI., petek Ja . saboto 26. in v nedeljo 27. marca 1870 kaznio velike svotoznane pasijonske predstave iz življenja in trpljenja našega gospoda m zveliiaija .1 e z u s a Kristusa, verno po svetozua-ni pasijonski igri v roi enjem Oberamergau - u na Bavarskem ktere vsako 10 leto po obljubi pre-stavljuvsa srenja, tukaj pa 80 oseb* Ta vzvišena predstava si jo no Milih potih po Uavarskom, Avstrijskem, Francoskem. Uelgijskeiii. Piu-Hkero, Dadenskem in Švicarskem pri vseh stanovih in konfesijnh pridobila soglasno priznanje, kar moremo spričati z mnogoštevilnimi spričevali vfaooin duhovnih in posvetnih oblastniji, ktera si more vsakdo ogledati. Kasa se odpre ob pol 7 — začetek ob pol 8. uri. trna prc.torov: Prvi prostor 30 kr. - Drugi prostor 20 kr. Da ugodimo zunanjemu p. n. občinstvu, napravimo predstavo tudi v petek in v nedeljo ob :t uri popoldne Ceno ao tako nizke, da jo vsakemu mogoče obiskati to vzvišeno predstavo. — »T. TJ. Jj?55olmc^itloi% predstojnik iz Stare Bavarsko. r 'A Srefa cvet« v viiiograriu! 250.000 m. I) znaša glavni dobitek od si. državne vl.ule dovo Ijenega in gnrantiranegn l .niiii, | (K20.000, ir».ouo. 12.000,10.000. eooo. bOOn, L! I krat !§ IbOOO, :<9krar. :t(»0O , I26krat 2000. JObkrnt 1000,8 i >. i Vi-diodi: ji dobitki se bodo u r a d u o potegnili in 20. aprila in velja 1 cela izvirna državna srečka le t. -1 - i poi „ „ r. J 1 četrt „ . m 1. 1 — ako se mi pošilja denar v avstrijskih imnkovih. Vsakdo dohode izvirne državne srečko sam «v roke in jo država postavila najbolja p o-roštvn, da ao bodo dobitki izplačali. 1 I Vsa naročila bomo takoj najveću paznostjo | |n izvršili, prideli uradne črteže in dajemo vsakojaka m j izpovedanje brezplačno. Po dovršaneni žrebanji,*, ''■•''■» zanesljivo poslali vsem deležnikom urad- JS in pa dobitki. J /rehanjo teh veličastnih kapitaljskil> srečk so J i ho v kratke m vršilo in ker bo bržkone mnogo de-ff| ležnikov, naj so izvoli brž ko brž neposredno na* Sme obrniti, kdor želi srečko pod geslom rSreča cveto v vinogradu" iz moje kupčije dobiti. «f. W<»Inberj» Junior, Stnatseft'ectenhandlung, Hulio Dleichen Nr. 20 in j Hamburg. (0 Ncn%ac*iia! •I \rn hi M želi lepih, zdravih /ob ■ B089H •' i>"\mii j e I e k t r i č n i ni i k a v č n k u s t i ni i k r t a 0 :i 111 i za [sotbe . brea Malin) jih je mogoča dobiti. T«- najnovijla Kitniir, o ki<-iib govori aa tisoii- aprioavaJ In pohval, so Impolnoriit i/< It >lo 11' ■ i/ kisriiku in imajo mino' fo Ifietifl— ;avčuka«ta želn , ki morejo solati \ najdrobn..... votlino ■ob m odpraviti, kar ja ikodljivMra nabralo, kavčuk ima v nebi clekliično moč. ki aa DO ribanji .budi, ui Itko M /u'"''. da m v-d od ribanja ton na o£t*ti antno, nm peh du »o tudi polna iu zabrani proti krhanju. I o krt icicff 11 .tj i.i m po zdravniških tod ban rabila pri iiejnilejOi otro« kili, rln M pride /ohuiui boleznim % okom. ILi/en lah ilo-brut s«« lf krtaeiee ukorio, tte dude uničili ni si' lahko <'ii:i krtača mM pelo leto. Krm tuku velja muro PO kr. 1 golil, en parni slroj (Dampf-Apparat) za čiščenje škodljivega zraku. Parati kotel t- •• » aparatu hi' napolni s čistilno vonjavo za to odločeno , potem sc raijnoje na Ipirital laanpfoi aparatu pridati, Vlad tega se razvije l>I.i|• in njuoMi naj-voco lobo v analih minutah vsnri^n ški n 11 ii v <•■ ■ i uli n< pri -jetncjpi zrak.i 1 i [ot)ieiii|)ru>Horvntiv| maliomo odpravi vsako nhi-; liodiseeo mijio, naj izhaja i/, slabih /ob ali iz ilm^jb bo-; lozni, ker tudi zobno moso /ilravo ohrani in tako lobej olrjuje. Prav pri|iornča so kaililoom, ktt so more zaostali; tabakovi nl VHt.'b drugih, kor je čisto nova, od nobone^a driizefru ao; no /. naj lio r i i komična procedura, od visokih znanstvenih osebnosti firnnhušem« in za izvrstno izrečena. Stekliea z I im poti I im i '»o kr. j Klektro-galvdiiinii prslahi, jaku važna, za vsakega potrebna iznajdba. j Najviše inedieinično kapaeiteto so dognale, tla j«; alvuiiizoiH ibibrodojoii proti tnie zaznauiovaniin Lole/niin. o nnpotiiu Imenitnega pafiikaga zdravnika so se prilasti vsako večino iz novoga zlata napravili z ulo/.eniin elektm-; inaj^neiii'luni dratom, ki ima gotovi učinek \ branjevuti in zdravili v»o protintke, rouinatiouo iu holozni ua živiuli itd. Tak uludok jirstau volja samo itn kr. zdravniki j»a priporočajo nositi. Najnovejša i/.najdlia. Srujčnn (rumbico za nasiti i/, pruvofr.ii lillotnasa! srebra. S to iznajdbo se jo dosegel vrhunec \ tem nrti-l keljnn, kajti združuje alagaitOO z varčnostjo. Go »o prerft-čiini, da tuka ^uinba skoraj vekomaj traja in da si« hibko z rii'i alilji v ili srajc odreže in na nove ju-isijo, a obdrži vendar staro vrednost, moti lem ko so drugo kakoršnokoli ^uin-he v perilu, pri likanji, miin^iiiiji ali tudi nošenji jirehitru končajo. Vsneemu ducondu jo pridetn pismo, ki ijitrniitiijo za najbnlje srebro ali zlato. ('<>na je zato tako nizka, da ho mora ta artikolj hitro udomačiti v vsako hišo. 1 durom! nnjlopšo giiillomhiriinih srebrnih :t.ri kr., gladkih 70 kr (g^pit ^a^fc^^ftaaV^aanW^aaaaV.^anaaaw^aaaaW^anaW^naanV^na^. loh poslano pripiaanju pogralUtvo vsako drugo orodje. Narodno ta jej izvršijo i. s. kar najsi ju jnije, že v M dneh se je N. V. r«»č-nik izročil. o kr. alrj Onicii jene reči no v avstrijski monarhiji «■ d i n o fjb in nu m o pri podpirani /.alogl dobiti. |liaa|IO |»9 i|Mll\4k najbolji* l»hio;i> po sledeči prenizki ceni. ' '• a s 1 o kupčije ! Tudi 7n mulo denarja se lahko kupi dohro blago. Frcntcomti /.njiir mama. * ktofO i« eioiii uli-rie \-tk.. iino, črke in krone. lun listov »jsiucike, fino ludo 1'. 4.'» kr. — 66 „ — 7& „ — 66 „ 1 — ion ,. unul. mornaliga ali liairaneeja . lao ^ rehrnst«*^ii \ vseh baivah 1UO „ «"-etv t»rki«, lino, beli ..... l'*o „ n n "'igl. rebrast in linir. IDO ,. MvftkOV, osnierke, belo . . . . n — HO n 100 „ „ rebr močun |iaj>ir ,, — 60 ,, 100 ,, ,t jiisanih, rebrastih . . . „ — 66 100 ., znotraj ostekljenih . . „ — 00 ,, 160 ,, ,t za četvorko, rebr. moč. pa p ,, — 0& „ aVana^" m'" '<']*' '"'"ki s krono v ohičnoin barvotisku veljati na Tno IJRtili .sn kr., za 100 zavitkov .10 kr. HX) ooiškalnic na dvojno Ink i ranem pajurji, najtinoji kauinotisk, najnovejše pisuienko M"., ravno take, Snoje, s črnim tiskom' r»0kr. . / c /»: / c 11 a p e r c 9 a iiegulat«ir-]iorc»sii za vsako roko iu papir 19 peres *24 kr. l> anglaMkill, najboljših 19 vrat......10 „ l'J dureiitav (1 karton) omenjenih vrst. ... 80 „ 19 „ Aliiniininm-jtores, jiroli rji zavarovani HO „ I „ kavčiikastih perea, jio svoje izvrstnih 10 ,, I ,, svinčnikov, dobrih, 10, l.r», '!•>, a.">, 4"» 1 ., jiero8iiih ročajev . 10, l.r>, *2.r», 10, kr. Jako epratfll 10 novi m a š i n s k i svinčniki: ni jih treba ostriti, tudi s«; ne lomijo, 1 sv. v les udelan iU kr. v kost 10 kr., 1 av. s jiorosnim ročajem in nožem 00 kr., I kujiMula s tekočino za a mesece 10 kr., 1 k. union-radir-gumi r.a svinec in tinto f> kr. X(iflcp*ic izrezani pečati s hranim pisavo. 1 pečat z 9 r-rkainn h lin i ni držalom 6Q kr., krona volja !tO kr., cela imena po ceni. jajJjT* 1'reie z. h visoko iztisne u i tisk z imenom lepii ilolsiic T. 'i. 80, ». 60. Stani pil tja s kositarjevo skalijo, manijo iu acetoni 4 t: .-.n Najnovejše) s t a m p i 1 i j o s a m o o m a k a 1 n i e o napravilo lOOO iztisov, ako so mašina samo enkrat namoči, na ipi iklitd nejf su pisarne iu urade, 1 ik. z najfinijem izrezom l! i', i O. Nejpnkoiićl jive elastičnu tablico za računanje |»o B, 10. 16, 'JO kr. NajlfpHO karte za god in gratiilacije, krasno izdelane jut 10, I ■< kr., Jiosebno lepe i vedno dišečo lilnzinieu jio 90, ::o, 40, 00 kr. J'iune mape majhne, osinenie, brez oprave s raporieo f. I.*i0, 1.50, 1 .HO. Tako z vso opravo po t'. 'J., 9.&0. /unaj in znotraj unuitno imclimo po i. 8,60, 4, 4.HO. V veliki četvorki lire/ opruve po i. 1.80, 9.50, z vso pisno opravo po f. II, :t.riO, 4. UitiRtno izdelane jio f. 4.60, .r>, U.bO. I*ečatiui marke za pisma , ktcio sa zarati svoje priročnosti, cen«' in varnega zapiranja bolju nego oliluti iu vosek , najlepie delo z vsukojako lir-m«», i^rlioin, iinononi, inonograiuoni , aOO murk |>o t. 1.'20, 1000 mark. t*. 1.80. l*a p e t t r i j e. Lejio oskrliljeu zavoj, najiolujen /. raznimi krasnimi pa- |iirji m zavitki j»t» 26, 8?, "»0, 00, 80 kr., f. 1, UaV IVaktiiaio dober kup darilo je nova piana gar-n i I n iu iz. vlitega bronsa, sestavljena, iz 10 kosov: l tint-uik, I perosni ročnik, I peza, pisna svečnika, 1 tiinio-uioler, 1 ročen svečnik, 1 škatlica /a netilo, 1 obrisalo, I oholilo rit kine ali uro. \'so prav krasnu izdelano in velja samo •". I". \ujfmlje Prtiirmi orodje. I škatlica so kr., b I, l.'.'O, |.b0, I škatlica p Opolna 1.1.80 ?.'iii. .1. 1 r-rtavnik HO kr., I cirlmlj, umjlioii 'M kr velik 40 kr. Globuei |»o r.ti, 80 kr.. t. i, i.mi, v, ;j. Škatlico s t u š o m , napolnjene z najle|išimi medenimi Imrnuiii po kr. 80, &0. HO, f. I, 1.50, 2. l.istnive lejMj j>o kr. 10, 18, '20, v uatiji kr. 98, 86, 50. tfaifineji pečatni VO*#k z rmtjavo, ruileč po kr. B, 10, izvrsten v raznih hnrhah po 10 kr. N'orn izuajilfu tiotni prah, k t e li >nni jn trel>a samo vode jiriurošati, da so dobi najbolju loskuča tintu; skntljica DO 20 kr. ^JB6 I z g 1 o «1 i za n a v a d n e in k a l i g r it I' i t: n o vaje v pitanji dobri za učitelje in učence. I Beiit tnale oblike r. Vi pis. kartami volja 10 kr. , I nosit velike obliko s l«l krasnimi pisavami 05 kr. — Izgledi hitro naučiti se risanja , najnovejša metoda, za začetnike in diletante v različni izbirki 1 sešit 10, 1'>, 25 kr. Dofiivti «

«lii»o na l>iio:iji pri (7) A. Kriviliiiiiini-ii. Praterslrasse Nr. 26. Udatelj iu vrednik Anton ToidnI*. baatmki: In. Joaf VoniijaL lu drugi Piakar tlduard Jautlć.