Poštnina plačana v gotovini.
2.
Y Ljubljani, dne 9. januarja 1926.
Letnik Vili.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI U
ljubljanske in mariborske oblasti.
'STselbina:
Iz .Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
Izpremembe v osebju.
3.	Navodilo za uporabljanje točke 9. občih opazk k V. delu uvozne carinske tarife.
4.	Naredba, s katero se izpreminja člen 10. pravil o tari.
; 5. Pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita za uradnike ministrstva za notranje posle.
6.	Pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita za statistike ministrstva za poljedelstvo in vode.
7.	Naredba, s katero se razveljavlja člen 6. tarife 6 pobiranju takse za pregled in žigosanje mer in merilnih priprav.
8.	Pojasnilo člena 4. pravil o uvažanju in prodajanju strupov po trgovcih.
9.	Pojasnilo točke 1. občih opazk k V. delu uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi.
10.	Popravek k odločbi, s katero se izpreminja člen 3. carinskega postopnika glede dvovlastnikov.
11.	Naredba o pobiranju kanalske pristojbine v Celju.
12.	Naredba o pobiranju občinske davščine na veselice v Celju.
13.	Naredba o pobiranju občinske davščine na ponočni obisk gostiln, kavarn in barov in na igranje s kvartarni v Celju.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje.
Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Objava glede naročnine.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 2 z dne 2. januarja 1926.:
Ukaza Njegovega Veličanstva kralja z dne 23. decembra 1925.: Odlikovani so: z redom sv. Save HI. vrste Jakob Aljaž, župnik na Dovjem; z redom sv. Save IV. vrste Fran Kocbek, nadučitelj v p. v Gornjem gradu; Davorin L e s j a k, učitelj v p. v Rušah.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 9. decembra 1925.: Pomaknjeni so: v 4. skupino I. kategorije dr. Josip M e n c e j, profesor na III. realni gimnaziji v Ljubljani; v 5. skupino I. kategorije Jakob Cimerman, profesor na gimnaziji v Mariboru; v 1. skupino II. kategorije Mirko Govekar, učitelj veščin na gimnaziji v Mariboru; v 5. skupino
I.	kategorije Janko Krajec, profesor na gimnaziji v Novem mestu; v 4. skupino I. kategorije Pavel H o 1 e č e.k, profesor na realni gimnaziji v Celju; v
5.	skupino T. kategorije Fran Mravljak, profesor na realni gimnaziji v Celju; v 6. skupino 1. kategorije Mihael Kambič, profesor na D. realni gimnaziji v Ljubljani.
Številka 4 z dne 5. januarja 1926.:
Odloki direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani: Premeščeni so po službeni potrebi poštni in telegrafski uradnik (poštni in telegrafski uradnici) v 4. skupini IT. kategorije: Ivan Bregant od poštnega in telegrafskega urada na Bledu 2 k poštnemu in telegrafskemu uradu na Bledu 1; Angela F a z z i n i od poštnega in telegrafskega urada v Rečici na Paki k poštnemu in telegrafskemu uradu v Dravogradu; Krista K o n š o k od poštnega in telegrafskega urada pri Sv. Tomažu pri Ormožu k poštnemu in telegrafskemu uradu v Ormožu. — Premeščena je nadalje na prošnjo telefonistinja v 3. skupini EU. kategorije Dragica Kuralt od poštnega in telegrafskega urada v Kranju k poštnemu in telegrafskemu uradu v Ljubljani 1.
Izpremembe s osebju.
^ odlokom gospoda ministra za narodno zdra z dne 11. decembra 1925.. Z. br. 51.670, je bil ime’ van dr. Josip Smola za okrožnega zdravnika zdravstvenem okrožju Raki pri Krškem.
Z odlokom gospoda ministra za narodno zdra z dne 12. decembra 1925., z. br. 51.669, je bil imei van dr. Gregor F e dr an za okrožnega zdravni v zdravstvenem okrožju Fari. srez Kočevje.
Kremenšek s. r.
j Z odlokoma gospoda ministra za narodno zdravje jz dne 11. decembra 1925., Z. br. 51.678 in 51.679. i sta postavljena dr. Viktor S t a c u 1 in dr. Eđva'rd Jemec za zdravnika-pripravnika pri državni bolnici v Ljubljani.	„
•' J	Đr. Katičić s. r.
Z odlokom ministrstva pravde so postavljeni Aleksander Trampuž, Aleksander Grobelnik in Bogomir Roš za pravne praktikante.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
; izdelave, čipke ali vezenine kakor tudi oni, katerih niti so. bodisi da izvirajo iz osnutka in votka, bodisi da so ob robovih prevlečene, zvezane v več nego dva vozla ali so dobile podobo pozamentarije, ne glede na to, ali so poleg tega tudi zvezane v vozle, in ne glede na število teh vozlov, se ocarinjajo kakor pozamentarija.
S tem se ukinjajo odredbe v komentarju carinske tarife za tar. št. 279., 277. in 325.. kolikor nasprotujejo temu pojasnilu.
V Beograd n, dne 8. decembra 1925.:
C br. 57.634.
Minister za finance:
Uredbe osrednje vlade.
dr. M. M. Stojadinović s. r.
4*
3.
Navodilo za uporabljanje točke 9. občih opazk k V. delu uvozne carinske tarife.*
Zaradi pravilnega uporabljanja odredb točke 9. in pripombe k tej točki občih opazk k V. delu uvozne carinske tarife dajem po zaslišanju carinskega sveta carinarnicam na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi to-le pojasnilo:
Za preprosto obrobljene se smatrajo oni izdelki iz preje in klobučine, ki so ob robovih obšiti z nitmi (obrobljeni) ali so ob robovih obrobljeni s šivom, tudi če imajo poleg takega šiva preslegasto odprtino, ki nastane s tem, da se izvlečejo ali v tkanini izpuste poedine niti votka ali osnutka, najsi so to niti preprosto zvezane v samostalne snopiče.
Ce pa tvorijo tako samostalno zvezani snopiči posebno figure ali če so s posebnimi nitmi navzkriž zvezani ali prevlečeni, se smatrajo za vezenino.
Za preprosto obrobljene se smatrajo tudi oni tkani predilni izdelki, katerih niti, ki izvirajo iz osnutka in votka, so med seboj vpredene (vbodeno) ali so zvezane v največ dva vozla, ne glede na to, ali so tudi vpredene (vbodene) ali ne, kakor tudi oni predilni izdelki, po katerih robovih so prevlečene niti. pa tudi vpredene (vbodene) ali zvezane v največ dva vozla, ne glede na to, ali so tudi vpredene (vbodene) ali ne.
Za obrobke se smatrajo tkani ali pozamentarijski (prepleteni) trakovi, katerih rob je obšit.
Izdelki iz preje in klobučine, na katerih so prišiti. našiti ali prevlečeni trakovi pozamentarijske
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca z dne 16. decembra 1925., št. 288. (LXXIV. — 1925.) — V slovenskem besedilu so se vzeli v poštev popravki, priobčeni v «Službenih No-vinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 23. decembra 1925., št. 293. (LXXVI. — 1925.)
Naredba, s katero se izpreminja člen 10. pravil o tari, C br. 19.900/1907.*
Na predlog carinskega sveta in na podstavi člena 7. v predlogu zakona o obči carinski tarifi sem odločil:
1.	) Železni cilindri se ne smatrajo za priznane zunanjo zavoje.
Potemtakem je treba a- členu 10. pravil o tari prečrtati besedi: «železni cilindri»; deveti odstavek pa se izpreminja ter se glasi: «Za železne bobne se smatrajo izdelki iz črne železne pločevine, v katerih se uvažata kalcijev karbid in jedka soda».
2.	) Ukinja se tara, ki je predpisana za železne cilindre pri št, 196., točki 3., št. 214., točkah l.b),
3.	a) in 4., in št. 220. uvozne carinske tarife.
3.	) Ob ocarinjanju blaga v železnih cilindrih se priznava kot njih teža uradno vtisnjena teža na cilindrih, če pa ni vtisnjena, se računi od skupne teže blaga in cilindrov 50 % v težo blaga in 50 % v težo cilindrov.
Ekspedicija železnih cilindrov sc mora vršiti, če se oglase na povratek, po občih predpisih za pogojne ekspedicije na povratek (členi 72. do 78. carinskega zakona), razen če se uvaža v njih ogljikova kislina iz pogodbenih držav.
4.	) Ob uvozu ogljikove kisline v železnih cilindrih iz pogodbenih držav ostane postopanje za pogojne ekspedicije na povrateh isto, toda brez ozna-menovanja; rok za povratek sme biti tudi leto dni; ob povratku se mora ugotoviti istovetnost cilindrov s številčnim stanjem in carina se povrne po teži cilindrov, ki se dejanski predado.
S tem se ukinjajo razpis C br. 8920 z dne 20ega maja 1910. in vse doslej izdane naredbe, kolikor nasprotujejo temu razpisu.
* «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 31. decembra 1925.. št, 300. (LXXVII. — 1925.)
Carinarnicam odrejam, naj se ravnajo po tem. Y Beogradu, dne 14. decembra 1925.;
C br. 56.764.
Minister za finance:
dr. M. M. Stojadinović s. r.
5r
Pravila
o opravljanju državnega strokovnega izpita za uradnike ministrstva za notranje posle, ki je predpisan na podstavi pooblastitve v člena 54. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.*
I.
. Člen 1
Državni uradniki pripravljalnih skupin morajo opraviti za prestop v pomožno skupino v treh letih od dne, ko vstopijo v državno službo, državni strokovni izpit, kolikor ga ni kdo oproščen po zakonu — člen 54. uradniškega zakona.
Člen 2.
Ta izpit smejo opravljati:
uradniki pripravljalne skupine, ko izpolnijo pogoje, predpisane z uradniškim zakonom in s temi pravili, čez dve. leti od dne, ko so vstopili v državno službo.
Ta rok se računi ali nepretrgoma ali s prekinitvami v službi.
Člen 3.
Izpiti se opravljajo pred komisijo, ki jo imenuje minister začetkom vsakega leta.
Dokler se popolnoma ne izenačijo zakoni, se odrejajo te komisije:
I.	za I. in H. kategorijo:
a)	v Beogradu s pristojnostjo za Srbijo in Vojvodino:
b)	v Zagrebu za Hrvatsko in Slavonijo;
c)	v Ljubljani za Slovenijo;
č) v Sarajevu za Bosno in Hercegovino;
d)	v Dubrovniku za Dalmacijo in Črno goro;
H. za III. kategorijo — manipulacijske (arhivske) uradnike — na sedežu dotične oblasti.
Člen 4.
Komisija je sestavljena:
a)	Za I. in H. kategorijo iz petih članov; za HI. kategorijo iz treh članov.
Za člane se postavljajo upravni uradniki. Predsednika komisije odreja minister.
Članom komisije se odrejajo tudi namestniki. Ti se smejo uporabljati samo, če so oni člani, katere nadomeščajo, zadržani, opravljati to dolžnost.
b)	Iz zapisnikarja, ki ga odredi predsednik komisije izmed uradnikov upravne stroke z dolžnostjo, da opravlja pismene posle komisije brez pravice, da bi se udeleževal sklepanja.
Za izločitev elanov komisije veljajo odredbe civilnega sodnega postopanja o izločanju sodnikov, ki velja za dotično pokrajino.
Člen 5.
Izpiti se opravljajo:
za I. in II. kategorijo v kraju komisije (člen 3.), in sicer pri ministrstvu ali velikem županu; za ITI. kategorijo na sedežu dotične oblasti.
Člen 6.
Člani komisije imajo pravico do nagrade, in sicer:
a)	člani komisije za 1. in H. kategorijo po 50 Din od kandidata;
b)	člani komisije za IH. kategorijo po 30 Din;
c)	zapisnikar komisije za I. in II. kategorijo 30 Din, za HI. kategorijo 15 Din.
Dnevnice trpi kandidat, ki opravlja izpit.
II.
Postopanje.
Člen 7.
Kdor hoče opravljati ta izpit, se mora obrniti s pismeno prošnjo na ministrstvo, ki ugotovi, ali je prosilec izpolnil pogoje, predpisane za opravljanje izpita.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 1. januarja 1926., št. 1. (I. — 1926.)
1. Če je izpolnil pogoje, se mu dovoli, opravljati I 4.) ali ima kandidat:
izpit. O teni se obvesti pristojna komisija. Ta priobči to kandidatu ter ga pozove, naj položi za komisijo predpisano dnevnico pri ministrstvu ali pri velikem županu. V desetih dneh po položeni dnevnici mora določiti predsednik dan za izpit, ki se ne sme vršiti pred 30 dnevi in po 45 dneh od odločbe o tem. Določeni dan se priobči o pravem času kandidatu po velikem županu ali pristojnem starejšini. Kandidat ima pravico do odsotstva zaradi opravljanja izpita: 20 dni pred izpitom iu tri dni po njem, brez potovanja. S priobčitvijo dne, določenega za izpit, se smatra, da je kandidatu odsotstvo dovoljeno.
II. Če minister ne odobri opravljanja izpita, mora obvestiti prosilca z odlokom v enem mesecu po prejemu prošnje. Zoper ta odlok je dopustna pritožba na državni svet po odredbah zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih.
a)	sposobnost, pravilno pojmovati iu presojati vprašanja v območju svojih službenih nalog:
b)	sposobnost, hitro in točno predstaviti bistvo stvari v poedinih poslih, kratko, precizno in logično izražati misli;
c)	potrebno pismenost, dovoljno znanje jezika in točnost pravopisa.
II. Po gorenji zahtevi pismenega izpita sestavi komisija primerna vprašanja. Ta se morajo dati v zadostnem številu, tako da obsezajo vse, kar tvori nalogo tega izpita in zadošča komisiji, da presodi kandidatovo izobrazbo.
Člen 16.
Kandidat III. kategorije opravlja pismeni izpit iz arhivskih poslov.
Člen 17.
Člen 8.
Komisija posluje stalno. Izpiti se opravljajo vse leto.
Člen 9.
j Kandidat mora priti na odrejeni dan pred komisijo opravljat izpit.
Če bi bil kandidat zadržan iz neodložnih opravičenih vzrokov, mora to o pravem času naznaniti I komisiji ter opravičiti izostanek.
I Če kandidat ne postopa tako, se smatra, la je ! od izpita odstopil brez pravice do povračila polo-I žene dnevnice.
	IH.
	Izpit.
Izpit je: pismen in	Člen 10.
usten.	Člen 11.
Najprej se opravlja pismeni, drugi dan pa ustni izpit,, ki je javen.
Člen 12.
Kandidat, ki ne opravi izpita, ga sme ponavljati še enkrat. O pravici do nadaljnjega opravljanja izpita odloči minister po oceni komisije za ocenjanje dotičnega uradnika.
Člen 13.
O opravljanju izpita se vodi zapisnik, v katerem je treba konstatirati:
a)	dan in začetek izpita;
b)	kandidatovo ime, njega priimek in zvanje;
c)	ime in priimek članov komisije z označbo, kdo izmed njih je odrejen za izpraševanje katerega predmeta;
č) kakšne naloge so dane za pismeni in kakšna vprašanja za ustni izpit;
d)	katere naloge — katera vprašanja — je kandidat rešil in katerih ni rešil;
e)	možne pripombe;
f)	mnenje komisije; ali je kandidat opravil izpit ali ga ni opravil (člen 23. teh pravil);
g)	overovitev zapisnika po vseh članih in po zapisnikarju.
Zapisnik se hrani v arhivu ministrstva ali na sedežu komisije (pri velikem županu).
Člen 14.
Rešitev pismene naloge in kandidatove odgovore pri ustnem izpitu oceni komisija v skupni seji ter odloči o tem, ali je kandidat opravil izpit.
O vseh vprašanjih odloča komisija z večino glasov; dovoljena so ločena mnenja.
Uspeh izpita priobči komisija kandidatu takoj, overovljen prepis zapisnika z ostalimi spisi vred pošlje ministrstvu, to pa jih izroči komisiji za ocenjanje stalnosti.
O opravljenem izpitu izda komisija kandidatu izpričevalo, ki ga podpiše predsednik. Obrazec izpričevala predpiše ministrstvo.
A. Pismeni izpit.
Člen 15.
I.	Pismeni izpit ima namen, da pokaže, ali pozna kandidat dovolj:
1.	) vsa službena opravila svoje stroke in zakonske oblike — forme — njih opravljanja;
2.	) vse pogoje, potrebne za zakonsko veljavo vsakega pravnega posla;
3.	) pravilno uporabljanje zakonov in zakonskih predpisov na konkretne primere;
Komisija določi skupno istega dne pred začetkom izpita vprašanja, ki naj se dado kandidatu za pismeni izpit.
Kandidat izdeluje naloge pred komisijo ali pod kontrolo enega izmed članov komisije v času, ki je določen s pravili za opravljanje izpita.
Ko kandidat izdeluje nalogo, sme uporabljati samo zakonike. V tem času ne sme oditi brez dovolitve iz lokala za opravljanje izpita in se Uidi ne sme sestati z nikomer.
Izdelano nalogo odda kandidat komisiji ali njenemu predstavniku.
Čas za izdelovanje naloge se pušča kandidatu od 8. do 14. ure določenega dne.
B. Ustni iz p i t.
Člen 18.
Namen ustnega izpita je ugotoviti, ali pozna kandidat dovolj in kakor je treba vse pozitivno zakone, zakonske predpise (uredbe, pravila, obče naredbe, navodila), potrebne za pravilno, točno in hitro opravljanje službe, in njih praktično uporabljanje, kolikor se tičejo upravno - policijske (politične) službe.
Člen 19,
Ustni izpit se opravlja iz predmetov, ki so navedeni v programu za opravljanje izpita uradnikov pripravljalnih skupin.
Člen 20.
Manipulacijski (arhivski) uradniki morajo pokazati pri ustnem izpitu obče pojme iz teh predmetov: o ustavi, organizaciji centralne uprave; organizaciji ministrstva za notranje posle; uredbi o razdelitvi države na oblasti; zakonu o obči upravi; zakonu o oblastni in sreski samoupravi; zakonu o državnem svetu in upravnih sodiščih; o organizaciji policijske (politične) stroke; zakonu o občinah; zakonu o taksah s pravilnikom; administrativnem postopanju.
Člen 21.
Uradniki I. in II. kategorije opravljajo izpit iz izenačenih zakonov. Kolikor zakoni niso izenačeni, opravljajo uradniki vsake pokrajine izpit iz ustreznih zakonov, ki veljajo za dotično pokrajino.
Člen 22.
Pri ustnem izpitu je treba kolikor mogoče z vsestranskim izpraševanjem ugotoviti, ali si je kandidat pridobil toliko praktičnega znanja, kolikor ga je treba za uspešno opravljanje službe v stroki, za katero opravlja izpit.
Zaradi tega je treba izpraševati kandidata čim izčrpneje ter pri tem paziti na one zakonske odredbe, ki so v uporabi najpogostnejše in najveeje praktične vrednosti.
Člani komisije razdele začetkom leta po imenovanju med sebe izpitne predmete.
Člen 23.
Zaključek komisije je: opravil odlično; opravil enoglasno; opravil z večino glasov; ni opravil.
V Beogradu, dne 18. decembra 1925.;
U. br. 50.235. jy^ntgter za notranje pasle:
Bož. Ž. Maksimovič s. r.
6.
Na podstavi člena 54. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih predpisujem nastopni
Pravilnik
o opravljanju državnega strokovnega izpita za statistike ministrstva za poljedelstvo in vode.*
Člen 1.
Izpit za statistike II. kategorije opravljajo oni kandidati, ki imajo poleg ostalih pogojev za državne uslužbence kvalifikacijo za II. kategorijo uradnikov.
Ölen 2.
Pravica, opravljati, ta izpit, se pridobi po dvoletni začasni državni službi.
Ce je prestopil kandidat iz druge stroke ali službe, mora prebiti v tej službi najmanj še tri mesece, da pridobi pravico, opravljati ta izpit.
Izpit sc mora opraviti najkesneje do konca tretjega ali četrtega leta začasne državne službe (če dovoli komisija za ocenjanje uradnikov po členu 19. uradniškega zakona, da sme ostati kandidat še leto dni začasen).
Člen 3. .
Glede oseb, ki hočejo z državnim strokovnim iz-1 pitom, že opravljenim v drugem ministrstvu, presto-! piti v to ministrstvo, odloči minister za poljedelstvo in vode na podstavi člena 64. uradniškega zakona, ali mora prosilec opravljati ta državni strokovni izpit.
Ölen 4.
Prošnje za opravljanje državnega strokovnega izpita mora vložiti kandidat pri ministrstvu za poljedelstvo in vode po svojem nadrejenem starejšini. Starejšina predloži prošnjo ministrstvu s svojim mnenjem o uspehu, ki ga je pokazal kandidat v službi.
Ölen 5.
Izpiti se opravljajo pred izpraševalno komisijo ministrstva zä poljedelstvo in vode.
Ölen 6.
Člane izpraševalne komisije in njih namestnike postavlja minister z odločbo za leto dni.
Izpraševalno komisijo sestavljajo predsednik, dva .člana izpraševatelja in zapisnikar.
Predsednik komisije je po činu in službenih letih najstarejši član ter vodi izpit.
Člani komisije in zapisnikar morajo biti stalni uradniki I. kategorije.
Vsa pismena priobčila v imenu komisije daje predsednik, korespondenca, ki jo podpisujeta predsednik in zapisnikar, pa se vrši po ministrstvu za poljedelstvo in vode.
Zapisnikar vodi zapisnik o poslovanju komisije ter opravlja vse administrativne posle, ki se tičejo izpita.
Člani komisije, ki so s kandidatom v dokazanem sovraštvu ali v sorodstvu (člen 100. uradniškega zakona). ne smejo sodelovati kot izpraševatelji.
Člen 7.
Minister odloči, ali je izpolnil kandidat vse pogoje za opravljanje izpita.
Po izdani odločbi odredi predsednik komisije dan izpita, o čemer obvesti po ministrstvu za poljedelstvo in vode ostale člane komisije in kandidata.
Člen 8.
Ta strokovni državni izpit jo praktičen izpit, s katerim naj kandidat dokaže, da pozna pravila in posle statistike.
Člen 9.
Izpit je pismen in usten.
K pismenemu izpitu se pripusti kandidat, če je opravil ustni izpit.
Pismeni izpit je sestavljen iz pismene naloge, ki jo izdela kandidat vpričo enega člana komisije.
Izdelovanje pisjnenega izpita ne sme trajati dlje nego tri ure.
Pismeni nalogi je namen, da kandidat pokaže, koliko jo sposoben, opravljati statistične posle.
Ustni izpit je 'sestavljen iz občega in strokovnega dela.
Obči izpit naj pokaže, da pozna kandidat v glavnih potezah:
1.) ustavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev;
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slo-
venaca» z dne 31. decembra 1925., št. 300. (LXXVH. — 1925.)
2.	) uredbo o ustroju ministrstva za poljedelstvo in vode; '
3.	) zakon o obči upravi;
4.	) zakon o oblastni in sreski samoupravi;
5.	) zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih;
6.	) uredbo o razdelitvi države na oblasti; „
7.	) zakon o ureditvi uprave državne statistike;-
8.	) pravilnik o popisu prebivalstva in živali in pravilnik o kmetijski statistiki;
9.	) politični zemljepis.
Strokovni del obseza vse statistične posle.
Člen 10.
Predsednik komisije ima pravico, izpraševati iz vseh predmetov, člani komisije pa vsak iz svojega predmeta.
• Člen 11.
Uspeh ustnega in pismenega izpita oceni izpraše-valna komisija z večino glasov.
Pismeni izdelek se d;i v pregled enemu članu komisije. ki predloži referat s svojim mnenjem komisiji v oceno.
Pismena naloga in ustni odgovori se ccenjajo z: «odlično», «dobro» in «slabo».
Na podstavi pismenih nalog in ustnih odgovorov odloči izpraševalna komisija o izpitu.
Odločba se mora glasiti, da je opravil kandidat izpit; «z odličnim», «dobrim» uspehom ali da ga «ni opravil» (nije položio).
Ölen 12.
O izpitu vodi zapisnikar za vsakega kandidata poseben zapisnik, v katerega vpiše kraj in dan izpita, ime, priimek in zvanje članov komisije, zapisnikarja in kandidata, pismene naloge in" njih poedine ocene, odločbo komisije o tem, ali kandidat opravil izpit, s kakšnim uspehom ali pa ga ni opravil.
Zapisnik podpišejo vsi člani komisije in zapisnikar.
Člen 13.
Uspeh izpita se priobči kandidatu takoj, zapisnik ali pismeno poročilo o izpitu, uspehu in ocenah kandidatovih pa pošlje komisija pristojnemu oddelku ministrstva za poljedelstvo in vode, ki vpiše odločbo komisije v uslužbenski list ter o tem obvesti ne-posrednjega starejšino, v čigar uradu se hrani drugi izvod uslužbenskega lista dotičnega kandidata, da se vanj prav tako vpiše odločba komisije.
Člen 14.
Če kandidat opravi izpit, mu izda ministrstvo na podstavi poročila izpraševalne komisije izpričevalo o uspehu z oceno: «odličen» (odličan), «dober» (dobar) ali da «izpita ni opravil» (izpit nije položio).
Člen 15.
Predsedniku, članoma in zapisnikarju izpraševalne komisije gre nagrada po 100 dinarjev od izpita, Te vsote položi kandidat zapisnikarju komisije, preden začne opravljati izpit.
Člen 16.
Ta pravilnik stopi v veljavo z današnjim dnem.
V Beogradu, dne 21. decembra 1925.; št. 48.394/1.
Minister za poljedelstvo in vode:
K. Lj. Miletič s. r.
7.
Naredba, s katero se razveljavlja člen 6. tarife o pobiranju takse za pregled in žigosanje mer in merilnih priprav.*
Gospod minister za trgovino in industrijo je na podstavi tar. post. 274. zakona o taksah z naredbo z dne 23. decembra 1925. razveljavil člen 6. tarife o pobiranju takse za pregled in žigosanje mer in merilnih priprav, izdane pod št. 5075/III z dne 14. novembra 1922.**
Iz pisarne ministrstva za trgovino in industrijo,
odseka za mere in drage kovine, v Beogradu;
_	št. 2604/1925.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 28. decembra 1925., št. 297.
** Uradni list z dne 30. decembra 1922., št. 443/132.
8
Pojasnilo člena 4. pravil o uvažanju in prodajan]« strupov po trgovcih.*
Ministrstvo za narodno zdravje je obvestilo z dopisom z . dne 16. decembra 1925., Ap. br. 52.138, generalno direkcijo carin, da se predpisi člena 4. pravil o uvažanju in prodajanju strupov in strupenih stvari po trgovcih ne nanašajo na lekarnarje in na one drogeriste, ki imajo dovolilo ministrstva za otvoritev drogerije. — Predpisi iz zgoraj' omenjenega člena o prepovedi uvažanja strupovl naštetih v členu 2. pravil, kakor tudi uvažanja drugih zdravil se nanašajo vedno tudi na zdravnike; potemtakem z d r a v a i k i ne smejo sami uvažati takih [s r o d m e t o v. nego jih morajo nabavljati z nakupom iz n a j b 1 i ž j i h lekarn v državi.
Carinarnicam se priobčuje ta dopis ministrstva za narodno zdravje z naročilom, naj se ravnajo po njem.
Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu,
dne 24. decembra 1925.; C br. 60.007.
9.
Pojasnilo točke i. občih opazk k V. delu uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi.*
Na vprašanje, kako naj se glede na minimalne stopnje, ki so odrejene z odločbama ministrskega sveta C br. 29.294/1925 in C br. 43.811/1925. pobirajo dodatki iz točke 1. občih opazk k V. delu uvozne carinske tarife, je odredil gospod minister za finance na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi po zaslišanju carinskega sveta, da se. daj carinarnicam naslednje pojasnilo:
«L) Ker so dodatki iz točke 1. občih opazk k V. delu obče carinske tarife, ki so bili znižani z odločbo ministrskega sveta C br. 29.294/1925., določeni samo na tkanine, jih jo bilo treba pobirati do vštetega dne 15. septembra 1925. samo na tkanine iz številk 277.. 278., 279. 296., 297.. 301., 317.. 318.,
322..	331., 332.. 333. in 334. uvozne carinske tarife.
Na ostale izdelke iz preje in klobučine so se morali pobirati dodatki, določeni v predlogu zakona o obči carinski tarifi z dne 20. junija 1925.
2.	) Izza cine 16. septembra 1925. se morajo pobirati znižani dodatki iz odločb C br. 29.294/1925 in C br. 43.811/1925 na tkanine, ki so omenjene v točki 1.) tega razpisa, kakor tudi na vse izdelke iz preje in klobučine, na katere so sc z zgoraj omenjenima odločbama znižale minimalne carine.
3.	) Ob ocarinjanju konfekcije se morajo pobirati znižani dodatki iz točke 1. občih opazk k V. delu uvozne tarife samo. če je izdelana iz predilnih izdelkov, omenjenih v točkah 1.) in 2.) tega razpisa.»
Carinarnicam se priobčuje to pojasnilo z naročilom, naj se kar najtočneje ravnajo po njem.
Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu,
dne 30. decembra 1925.; C br. 60.783.
10.
Popravek k odločbi, s katero se izpreminja člen 3. carinskega pestopnika glede dvo-vlastnikov.
Pri tej odločbi, priobčeni v Uradnem listu z dne 19. novembra 1925., št. 351/105 (stran 750), se mora glasiti druga pripomba pod črto pravilno tako-le:
** Uradni list z dne 8. septembra 1923. (ne: 1925.), št. 294/84.
m
* «Službene Novine kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca» z dne 31. decembra 1925., st. 300. (HXXA IJ. — 1925.)
---------—------------ .
Uredbe velikega župana mariborske oblasti.
11.
Naredba velikega župana mariborske oblasti
o pobiranju kanalske pristojbine v Celju.
Na podstavi § 1. zakona z dne 18. maja 1894., dež. zak. št. 41. se podaljšuje sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani veljavnost tukajšnje naredbe z dne 18. januarja 1924., Uradni list z dne 22. januarja 1924., št. 29/5, o pobiranju kanalske pristojbine v Celju za čas' od dne 1. januarja do dne 31. decembra 1926.
V	Mariboru, dne 4.januarja 1926.;
U. br. 17.610/3—1925.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Pirkmaier s. r.
15.
Naredba velikega župana mariborske oblasti
o pobiranju občinske davščine na veselice v Celju.
Na podstavi § 1. zakona z dne 18. maja 1894., dež. zak. št. 41, se podaljšuje sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani veljavnost naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 20. februarja 1923., Uradni list z dne 5. marca 1923., št. 114/22. o pobiranju veseličnega davka v Celju, izpopolnjene s tukajšnjo naredbo z dne 7. januarja
1924.,	Uradni list z dne 15. januarja 1924., št. 18/3, za čas od dne 1. januarja do dne 31. decembra 1926.
Obenem pa se izpreminja odredba člena 11., točke 2.), prvega stavka, ki se mora glasiti odslej tako-le:
«Zoper plačilni nalog je dopusten priziv na občinski svet, ki odloča dokončno.»
V	Mariboru, dne 3. januarja 1926.;
U. br. 17.674/3—1925.
- Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Pirkmaier s. r.
14,
Naredba velikega župana mariborske oblasti
o pobiranju občinske davščine na ponočni
obisk gostiln, kavarn in barov in na igranje s kvartarni v Celju.
Na' podstavi § 1. zakona z dne 18. maja 1894., dež. zak. št. 41, se podaljšuje sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani veljavnost naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne
4.	avgusta 1922., Uradni list z dne 12. avgusta 1922., št. 271/85-, o pobiranju občinske davščine na ponočni obisk gostiln, kavarn in barov in na igranje s kvartarni v Celju za čas od dne 1. januarja do dne 31. decembra 1926.
Obenem pa se izpreminja odredba § 7., drugega odstavka, ki se mora glasiti tako-le:
«Zoper odloke mestnega magistrata je dopusten .priziv ali pritožba na mestni občinski svet, ki odloča dokončno.»
V	Mariboru, dne 3. januarja 1926.;
U. br. 17.675/3—1925.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Pirkmaier s. r.
Razglasi osrednje vlade.
Razglas, da se da v promet nov taksni list.*
Na podstavi člena 37. zakona o taksah in na predlog uprave državnih monopolov z, dne 19. decembra 1925., M. Pr. 61.314, je odredil gospod minister za finance:
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 1. januarja 1926., št. 1.
Z dnem 1. januarja 1926. se da v promet nov taksni list (knjižica) o plačevanju dopolnilne prenosne takse za taksno periodo od dne 1. januarja 1926. do dne 31. decembra 1930.
Taksni list (knjižica) je natisnjen na poli s 16 stranmi ter obseza razpredelke za plačevanje prenosne takse za vso petletno periodo od leta 1926. 'do leta 1930.
Velikost besedila je 20/15Va mn, papirja pa 24/16Va cm. Na taksnem listu je vtisnjen na petih straneh s črno barvo kolek za 2 Din sedanje emisije.
Ta taksni list (knjižica) se mora uporabljati v vsej kraljevini s takso 10 Din. Za izdelavo obrazca se plača 1 Din. Taksni list (knjižica) se prodaja po 11 (enajst) Din.
To se priobčuje vsem državnim oblastvom in privatnim osebam.
Iz generalne direkcije posrednjih davkov v Beogradu,
dne 26. decembra 1925.; št. 89.258.
Razglas, da je računovodstveni odsek ministrstva za finance pri ministrstvu za šume in rudnike ukinjen.*
Gospod minister za finance je odredil z odločbo D R br. 156.125 z dne 23. decembra 1925.:
Na podstavi člena 1. zakona o ureditvi glavnega državnega računovodstva hi ostalih finančnih uprav in pooblastila iz člena 274. finančnega zakona za leto 1924./1925. se ukinja računovodstveni odsek ministrstva za finance pri ministrstvu za šume in rudnike; njegove dosedanje posle prevzame in jih bo opravljalo računovodstvo pri centralni direkciji šum.
Iz generalne direkcije državnega računovodstva v Beogradu,
dne 26. decembra 1925.; D R br. 156.125.
----- ~ —
Razglasi velikega župana ljubljanske
oblasti«
O.	br. 1806/1.	72
Razglas.
Na podstavi pooblastitve gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 20. novembra 1925., VI. št. 4554. potrjujem izpremembo §§ 1. in 6. pravil za delniško družbo Strojne tovarne in livar-n e, d. d. v Ljubljani, po sklepu občnega zbora z dne 12. junija 1925.
Izprememba pravil se nanaša na to, da se je zvišala delniška glavnica od 2,500.000 Din na
5,000.000 Din.
V	L j u b 1 j a n i, dne 22. decembra 1925.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Bal tič s. r.
U. br. 12.506/1.
Razpust društva.
Podružnica «Slovenske Straže» v Žužemberku je razpuščena, ker že več let ne deluje, ker nima niti članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
V	Ljubljani, dne 30. decembra 1925.
Za velikega župana ljubljanske oblasti; načelnik Kremenšek s. r.
P.	br. 17.571.
Razpis katehetske službe.
Na pomožni šoli v Ljubljani se razpisuje služba stalnega kateheta z obveznostjo, da prevzame pouk veronauka tudi na I. dekliški osnovni šoli v Ljubljani do zakonito predpisanih tedenskih učnih ur.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože pri mestnem šolskem svetu v Ljubljani tako. da jih predloži ta najkesneje do dne
2 5. januarja 1926.
prosvetnemu oddelku velikega župana v Ljubljani.
V	L j u b I j a n i, dne 31. decembra 1925.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: prosvetni inspektor dr. Lončar s. r. j
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i j Slovenaca» z dne 1. januarja 1926., št. 1.
Bazglasi velikega župana mariborske oblasti.
P. br. 10.599/8.
Razpis.
Na podstavi pooblastila ministra za prosveto z dne 20. novembra 1925., O. N. br. 67.885, razpisujem natečaj za mesto upravitelja državnega ženskega učiteljišča v M a r i boru.
Pravilno opremljene prošnje, naslovljene na ministrstvo za prosveto, naj se predlože velikemu županu mariborske oblasti (prosvetni oddelek) do vštetega dne
31. j a n u a r j a 1 9 2 6.
V Mariboru, dne 2. januarja 1926.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Pirkmaier s. r.
Razglasi delegacija ministrstva financ v Ljubljani.
Št. 1 A 103 ex 1926.
Razglas.
Generalna direkcija neposrednjih davkov je priobčila z razpisom z dne 29. decembra 1925., št. 47.535, čla člen 29. proračunskih dvanajstin za mesece december 1925., januar, februar in marec 1926. (Uradni, list z dne 23. decembra 1925., št. 380/113), ki se glasi: «Izza dne 1. januarja 1926. ne smejo biti občinske doklade na tecivarino večje nego 200 %»", ne velja za Slovenijo.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, dne 5. januarja 1926.
Delegat: dr. Savnik s. r.
Št. A VI 77/8—1925.
Razglas.
Finančno ministrstvo, generalna direkcija katastra, je privolilo z razpisom z dne 2. septembra 1925., št. 5120, da se del katastralne- občine Koč, in sicer pare. št. 2354/2 do 2354/48 in 2354/82 do 2354/274, izloči iz davčne občine Koč ter priklopi k davčni občini Livoldu, in sicer pod novimi parcelnimi številkami 4099 do 4338.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 29. decembra 1925.
Delegatov namestnik: Bonač s. r.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje.
Št. 60.
Tedenski izkaz o stanju bolnikov v bolnicah v Sloveniji.
ime bolnice	Datum	Število oskrbovancev v vseh oskrbovalnih razredih
Splošna bolnica v Ljubljani	O	470
Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani	D*	80
Bolnica za duševne bolezni v Ljubljani	D n>	262
Blaznica-hiralnica v Ljubljani . . .		212
Bolnica za duševne bolezni na Studencu		400
Splošna bolnica v Mariboru ....	o	230
Javna bolnica v Celju		O«	209
Javna bolnica v Brežicah ....	CD	79
Javna bolnica v Slovenjgradcu. . .	O)	74
Javna bolnica v Murski Soboti.	CL	94
Javna bolnica v Ptuju.	n> o	53
1 Hiralnica v Ptuju ,	B	105
I Hiralnica v Vojniku		cr		168
Zenska javna bolnica v Novem mestu		46
j Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji	to	59
Javna obča bolnica v Krškem . . .	Oi	45
Skupaj	• •	2586
V Ljubljani, dne 2. januarja 1926.
Inspektor ministrstva za narodno zdravje: dr. Katičič s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev,
Preds. 1/4/26—L ............ 3—2
Razpis.
Odda se mesto pisarniškega uradnika III. kategorije pri okrajnem sodišču v Kranju; prav tako se oddado vsa mesta pisarniških uradnikov. ki bi se izpraznila tekom razpisa ali zaradi njega.
Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, po službeni poti najkesneje do dne
2 2. januarja 1 9 2 6. pri podpisanem predsedništvu.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 1 z dne
5.	januarja 1926.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 2. januarja 1926.
Preds. 901/25, 823/5/3—39.	3—1
Razglas.
Pri deželnem sodišču v Ljubljani se razpisuje mesto pogodbenega jetniškega zdravil i k a z letno nagrado 5000 Din.
Jetniski zdravnik ima dolžnosti, ki mu jih nalagajo razpis bivšega justičnega ministrstva z dne 16. marca 1858., št. 3455, službena instrukcija za sodnozdravniško osebje z istega dne in pa naredba bivšega justičnega ministrstva z dne 16. oktobra 1918., št. 39.643/18.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje naj se vlože do dne
2 8. j a ir u a r j a 19 2 6. pri podpisanem predsedništvu.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
diie 5. januarja 1926.
Št. 4221/25.	3—ß
Razpis.
Odda se mesto strojnika v III. kategoriji uradnikov (eventualno zvaničniško mesto) v moški kaznilnici v Mariboru.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene po členu 12. uradniškega zakona, in svojeročno spisane, naj se vlože najKesimje do dne
15. januarja 1 9 2 6. pri podpisanem ravnateljstvu.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 1 z dne 5. januarja 1926.
Ravnateljstvo moške kaznilnice v Mariboru,
dne 30. decembra 1925.
U V 669/25—6.	_	13
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 4. novembra 1925. da je Jožef Seni 5, 25 let star, po poklicu mesarski mojster v Dobrni št. 19, kriv prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je prodajal meseca, septembra 1925. v-Dobrni svinjino, ki jo je kupil po • 8 Din 75 p kilogram mrtve teže, po 16 Din 25 p, da je torej zahteval za življensko potrebščino, našteto v členu 1. zakona o pobijanju draginje, višjo ceno. nego je ona, ki zajameuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček, kateri nikoli ne sme biti večji od 25 %.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 8. navedenega zakona na tri tedne zapora, poostrenega z enim postom in enim trdim ležiščem na teden in na 1000 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 20 dni zapora.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek V.,
dne 4. novembra 1925.
U Vffi 1006/25—5.	68
V	imenu Njegovega Veiičanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 18. decembra 1925.. da je Miha Maru šek, rojen dne 26. septembra i897., mesarski pomočnik v Hajdini št. 56, kriv prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brez-vestne spekulacije, storjenega s tem, da je prodajal dne 1. avgusta 1925. v Mariboru kot slaninar svinj-
sko meso («ribo») kilogram po 30 Din, da je'torej zahteval kot prodajalec življenskih potrebščin za življenske potrebščine višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski dobiček.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 8. navedenega zakona na 2 dni zapora in na 300 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 6 dni zapora.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VIII.,
dne 18. decembra 1925.
U III 293/25—5.	H
¥ imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Obdolženi Maksimilijan H a h n, rojen dne 14. novembra 1883. v Zenkovcih, pristojen v Gornjo Lendavo, izraelitske vere, oženjen trgovec v Gornji Lendavi št. 5, nekaznovan, je kriv, da ni imel dne 7. avgusta 1925. v Gornji Lendavi v svoji'trgovini življenskih potrebščin niti sumarno niti podrobno označenih cen posameznim predmetom tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl. S tem je zakrivil prestopek po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije.
Zato se obsoja po istem členu istega zakona na 12 ur zapora in na denarno kazen 100 dinarjev, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 2 dni zapora.
Okrajno sodišče v Murski' Soboti, oddelek III.,
dne 16. decembra 1925.
U III 302/25—6.	76
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Ivan Ovc ek, rojen dne 20. junija 1900. -pri Sv. Benediktu, pristojen v Gradišče, pek v Križevcih št. 280,-že kaznovan, je kriv, da je zahteval dne 22. julija 1925. v Križevcih za žemlje, torej življenske potrebščine, po 1 Din, torej višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček, kateri nikoli ne sme biti večji od 25 %•
S tem je zakrivil prestopek po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije in zato se obsoja po istem členu istega zakona na 12 ur zapora in na 100 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 2 dni zapora.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek II L,
dne 30. decembra 1925.
S 29/25—2.	by
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Franca Fidlerja in Frančiške Fidler jev e, trgovca v Slovenski Bistrici, odnosno njegove žene — prvega registriranega pod firmo: Franc Fidler, trgovina z lesom, Slovenska Bistrica.
Konkurzni komisar: dr. Jakob Doljan, višji de-želnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici.
Upravnik mase: dr. Josip Pučnik, odvetnik v Slovenski Bistrici.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici dne 2 0. januarja 1926. ob devetih. Oglasitveni rok do dne 17. februarja 1 9 26. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 3. marca 1926. ob devetih.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek IIL,
dne 29. decembra 1925.
C 330/25—1.	5
Oklic.
Josip Malenšek, trgovec v Semiču št. 138, je vložil zoper Janeza Kofalta iz Malin št. 6. sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 500 Din s pri-padki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 2. januarja 192 6. ob osmih pri tem sodišču v sobi št. 20.
Ker je bivališče Janeza Kofalta neznano, se mu postavlja, za skrbnika Josip Maren ml. v Metliki.
Okrajno sodišče v Metliki, oddelek II.,
dne 5. decembra 1925,
C 100/25—1.	18
Oklic.
Lujiza Urbančič, veleposestnica v Polhovem gradcu, je vložila zoper Josipa Adamič a, lesnega
trgovca iz Ljubljane, tožbo zaradi 3700 Din s pri-padki.
Narok za ustno sporno razpravo o tej tožbi se je določil na dan
2 7. januarja 1 926. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4.
Ker je sedanje bivališče Josipa Adamiča neznano, se mu postavlja za skrbnika Josip Gunstek. sodni kanclist na Vrhniki.
Okrajno sodišče na Vrhniki, oddelek L,
dne 30. decembra 1925.
Nc 408/25—2.	19
Amortizacija.
Na prošnjo Katarine E r m a n o v e, kuharice na Dolu št. 11, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice Vzajemnega podpornega društva v Ljubljani št. 6751 v vrednosti 2008 Din 86 p, ki jo je prosilka baje izgubila.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v' š e s t i h mesecih, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je hranilna knjižica brez moči.
Okrajno sodišče na Vrhniki, oddelek L,
dne 15. decembra 1925.
E 263/25—8.	27
Dražbeni oklic.
Na predlog Antona Pučnika, posestnika v Konjiški vasi, zastopanega po drju. Antonu Prusu, odvetniku v Konjicah, bo dne 14. januarja 1 9 2 6. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 3 na podstavi odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiško knjigo za katastralno občino Konjiško vas, vi. št, 158:
Označba nepremičnin: hiša št. 41 in gospodarsko poslopje, cenilna vrednost 3000 Din; pare. št. 1367/2 (vrt) v izmeri 7 a 69 m2, cenilna vrednost 531 Din 75 p, skupaj 3531 Din 75 p. Najmanjši ponudek: 2500 Din. — Priteklin ni.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Okrajno sodišče v Konjicah, oddelek II.,
dne 3. decembra 1925.
E 246/25—14.	78
Sklep.
Izvršilna stvar Alojzija Piltaverja zoper Marijo Komočar jevo zaradi 539 Din s pripadki.
Pri dražbenem naroku dne 21.decembra 1925. se ni zglasil noben kupec.
Glede na to je izvršba s prisilno dražbo polovice zemljišča vi. št, 670, katastralna občina Čatež, dovoljena s sklepom z dne 8. avgusta 1925., opr. št. E 246/25—1, po § 151. i. r. ustavljena.
Pred potekom pol leta od dražbenega naroka se uvedba ponovnega dražbenega postopanja ne more predlagati.
Zavezana stranka je dolžna, plačati zahtevajoči stranki na 700 Din odmerjene stroške v 14 dneh pod izvršbo.
Ker je za predmetno terjatev zastavna pravica že vknjižena, se odreja, da se izbrišejo vse zaznambe, ki se nanašajo na to dražbeno postopanje, in sicer zaznamba uvedbe dražbenega postopanja in določitev dražbenega naroka.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, oddelek II.,
dne 21. decembra 1925.
E 366/25—9.	'	30
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. januarja 192 6. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnine: zemljiška knjiga Hrušica, vi. št. 161.
Cenilna vrednost: 6299 Din 60 p; najmanjši po-nudek: 4200 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v- dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranjski gori, oddelek II.,
dne 14. decembra 1925.
E 432/25—11.	31
Dražb erti oklic.
Dne 18. januarja 1926. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št, 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Berkovci. vi. št, 15 in 16.
Cenilna vrednost: 55.970 Din 25 p; najmanjši ponudek: 37.313 Din 50 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na družbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru, oddelek L,
dne 5. decembra 1925.
E 464/25—7.	32
Dražbeni oklic.
Dne 2 5. januarja 1926. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba petinke nepremičnine: zemljiška knjiga Pristava, vi. št. 40.
Cenilna vrednost: 41.309 Din 89 p; prednost pri-tekline: 6500 Din; najmanjši ponudek: 27.539 Din 90 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru, oddelek 15.,
dne 23. decembra 1925.
E 3830/25—11.	34
Dražbeni oklic.
Dne 22, januarja 1926. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: 1.) zemljiška knjiga Spodnje Hlapje, vi. št. 1;
2.	) zemljiška knjiga Spodnje Hlapje, vi. št. 50;
3.	) zemljiška knjiga Počenik, vi. št. 2,1; 4.) zemljiška knjiga Počenik, vi. št. 71; 5.) zemljiška knjiga Počenik, vi. št. 76.
Cenilna vrednost: ad 1.) 110.349 Din, ad. 2.) 55.582 Din, ad 3.) 57.872 Din, ad 4.) 12,722 Dni, ad 5.) 7784 Din; vrednost pritekline: 50 Din; najmanjši ponudek: ad 1.) 73.566 Din, ad 2.) 37.054 Din 67 p, ad 3.) 37.248 Din, ad 4.) 8481 Din 40 p, ad
5.) 5189 Din 40 . p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Dražba se bo vršila po naslednjih skupinah:
1.	) VI. št. 1, davčna občina Spodnje Hlapje, s poslopji h. št. 10 vred, razen pare. št, 223 (gozd) kot prva skupina, cenilna vrednost 88.852 Din, najmanjši ponudek dveh tretjink cenilne vrednosti 59.235 Din.
2.	) Od vi. št, 1, davčna občina Spodnjo Hlapje (gozdna parcela št. 223) kot druga skupina, cenilna vrednost 21.497 Din, najmanjši ponudek dveh tretjink cenilne vrednosti 14.331 Din 40 p.
3.	) Cela vi. št. 50, davčna občina Spodnje Hlapje, s poslopji vred kot tretja skupina, cenilna vrednost 55.582 Din 50 p, najmanjši ponudek dveh tretjink cenilne vrednosti 37.055 Din.
4.	) Cela vi. št. 21, davčna občina Počenik, s poslopji vred kot četrta skupina, cenilna vrednost 57.872 Din, najmanjši ponudek dveh tretjink cenilne vrednosti 38.582 Din.
5.	) VI. št. 71, davčna občina Počenik, pa le glede parcel št, 150/7 (vrt) in 151/2 (pašnik), torej iz-vzemši pare. št, 158/9 (gozd), kot peta skupina, cenilna vrednost 405 Din, najmanjši ponudek dveh tretjink cenilne vrednosti 270 Din.
6.	) Od vi. št. 71, davčna občina Počenik (gozdna parcela š,t. 158/9) kot šesta skupina, cenilna vrednost 12.317 Din, najmanjši ponudek dveh tretjink cenilne vrednosti 8211 Din 40 p.
7.	) Cela vi. št. 76,' davčna občina Počenik, kot sedma skupina, posamezno, cenilna vrednost 7789 Din. najmanjši ponudek dveh tretjink cenilne vrednosti 5189 Din 40 p.
Ako pa bi se ponudilo za-posamezne vložne številke več, ali pa tudi za vsa zemljeknjižna telesa skupaj več, nego bi znašal ponudek za posamezne skupine, se dodeli domik najvišjemu ponudniku za cele vložne številke ali pa za vsa zemljišča skupaj. Prednost uživa v poslednjem primeril ponudnik za vsa zemljišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 3. decembra 1925.
S 22/25—32.	60
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. j a n u a v j a 1 9 2 6. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št, 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rakovci, vi. št, 116 (parcele št. 95: stavbišče.s hišo, št, 335/3: njiva, št, 335/4: vrt, in št, 336/2: njiva).
Cenilna, vrednost: 10.859 Din; najmanjši ponudek: 7240 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu, oddelek L,
- dne 21. decembra 1925.
E 2148/25—7.	37
Dražbeni oklic.
Dne 16. januarja 1926. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Hajdina, ideelne polovice vi. št. 194.
Cenilna -vrednost: 33.868 Din; najmanjši ponudek: 22,579 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 12. novembra 1925.
E 2300/25—5.	38
Dražbeni oklic.
Dne 16. januarja 1 926. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Hajdina, ideelne polovice vi. št. 194 in vi. št, 541.
Cenilna vrednost: 33.868 Din in 8408 Din; najmanjši ponudek: 22.579 Din in ,5606 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 12. novembra 1925.
E 649/25—10,	-	41
Dražbeni oklic.
Dne 16. januarja 1926. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Radovljica, vi. št, 125.
'Cenilna vrednost: 5750 Din; najmanjši ponudek: 3834 Din.
-Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici,
, dne 12. decembra 1925.
E 841/26—12.	40
Dražbeni oklic.
Dne 16. januarja 1926. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Želeče, vi. št. 467.
Cenilna vrednost: 222.398 Din; vrednost pritekline: 49.500 Din; najmanjši ponudek:. 148.266 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici,
dne 12. decembra 1925.
E 656/25—8.	42
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. januarja 19 26. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št, 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Trnovec, vi. št, 13, 16, 186 (hiši št. 53 in 25 v Trnovcu, vinograd, pašniki, travniki in gozd).
Cenilna vrednost s priteklinami vred: 63.783 Din 70 p; najmanjši ponudek: 42.522 Din 50 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici,
dne 3. decembra 1925.
E 484/25—9.	74
Sklepa
Dražbeno postopanje glede nepremičnin vi. št. 6. 27 in 209, katastralna občina Zabukovje, in vi. št. 90. katastra,Ina občina Podgorje, dovoljeno s sklepom z dne 4. septembra 1925.. opr. št, E -484/25—2, je po § 200.. št. 8. in § 39., št. 6, izvršilnega reda ustavljeno.
Za zgoraj označeno izvršljivo terjatev se ne sme dovoliti nova dražba, dokler ne poteče od te ustavitve pol lete.
Okrajno sodišče v Sevnici, oddelek II.,
dne 22. decembra 1925.
E 508/25—14.	75
Sklep.
Izvršba po prisilni dražbi nepremičnin vi. št. 45. katastralna občina Golobinjek, dovoljena s tukajšnjim sklepom opr. št. E 508/25—2, je po § 151. i. r. ustavljena.
Pred potekom pol leta od dražbenega naroka se ne sme predlagati vnovična uvedba dražbenega po-, stopanja.
Okrajno sodišče v Sevnici, oddelek II.,
dne 22. decembra 1925.
S 24/25—70.	57
Dražbeni oklic.
Konkurzna zadeva: Anton Spli h a 1. trgovec v Št. liju št. 6.
Prodaja trgovske zaloge na javni dražbi v Šentilju št. 6 se bo vršila v nedeljo dne 2 4. ja n u a r j a 1 9 2 6. ob devetih in naslednje dni.
-Na draženje se bodo začeli pozivati interesenti šele pol ure po zgoraj navedeni uri; medtem si zalogo lahko ogledajo.
Okrajno sodišče v Siovenjgradcu, oddelek L,
dne 30. decembra 1925.
E 504/25—9.	~	44
Dražbeni oklic.
Dne 14. januarja 1 926. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št, 10 dražba nepremič- * nin: zemljiška knjiga Zgornja -Velka, vi. št. 92.
Cenilna vrednost: 1439 Din 50 p; najmanjši ponudek: 960 Din.
Pravice, ki ne .bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo 'zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, oddelek II.,
dne 28. novembra. 1925.
E 590/25-11.	45
Dražbeni oklic.
Dne 14. januarja 19 2 6. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št, 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Trate, vi. št, 63.
Cenilna vrednost: 34.845 Din 40 p; vrednost pritekline: 1250 Din; najmanjši ponudek: 23.230 Din
26 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti Pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, oddelek II.,
dne 28. novembra 1925.
E 476/26—8.	50
Dražbeni oklic.
Dne 21. januarja 192 6. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Šmartno ob Paki. polovice vi. št. 72. in osemnajstinke vi. št. 198 iste kata->trame občine.
Cenilna vrednost: 9347 Din 50 p; vrednost pri-U kiine: 20 Din; 'najmanjši ponudek: 6260 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šoštanju, oddelek II.,
dne 18. novembra 1925.
L 2/25—2, L 3/25—3.	6
Preklic.
Zaradi umobolnosti sta bila popolnoma preklicana:
a)	Franc Altenreiter, posestnik v Kočevju št. 262. s tukajšnjim sklepom z dne 27. oktobra
1925.,	L 2/25—2;
b)	Pavla R o s, kuharica v Kočevski reki, s tukajšnjim sklepom z dne 27. oktobra 1925., L 3/25—3.
Za skrbnici sta postavljeni: Francu Altenreiter ju žena Evgenija Altenreiter v Kočevju št. 262, Pavli Kosovi pa mati Ana Matjaž, šivilja v Celju. Aškerčeva ulica št. 7.
Okrajno sodišče v Kočevju, dne 30. decembra 1925.
____	j
Št. 1/26.	20
Objava.
Po predpisu § 29. odvetniškega reda se objavljajo imena in uradni sedeži odvetnikov v Sloveniji.
Brežice:
Dr. Rosina Gustav.
Dr. Stiker Ljudevit.
Dr. Zdolšek Josip.
Celje:
Dr. Božič .Anton.
Erhartič Ivan.
Dr. Goričan Alojz.
Dr. Hrašovec Juro.
Dr. Hrašovee Milko Dr. Kalan Ernest.
Dr. Karlovšek Josip.
Dr. Lasnik Karel.
Dr. Ogrizek Anton.
Dr. Orožen Milan.
Dr. Rakun Alojzij.
Dr. Riebl Walter.
Dr. Seroec Gvidon.
Dr. Skoberne Georg.
Dr. Vrečko Josip.
Dr. Zangger Fritz.
Cerknica pri Rakeku:
Dr. Kraševec Ciril.
Češnjice pri Moravčah:
D' • Wurzbach Artur.
Črnomelj:
Dr. Malnerič Ignacij.
Dolnja Lendava:
Dr. Leskovec Janko Dr. Nćmethv Viljem.
Dr. Pikuš Janko.
Dr. Strasser Armin.
Dr. Šabec Karel.
Gornji grad:
! Dr. Sajovic Stanko, i Gornja Radgona: j Dr. Boecio Lenart.
Kamnik:
Dr. Janežič Konrad.
Dr. Kraut Alojzij.
Dr. Trampuž Fran.
Kočevje:
Dr. Arko Hans.
Dr. Flego Josip.
Dr. Rajh Štefan.
Konjice:
Di'- Lederer Robert.
Dr. Prus Anton.
Dr. Rudolf Ivan.
Kozje:
Dr. Kloar Fran.
Kranj:
Dr. Janc Igo.
Dr. Sabothy Beno.
Dr. Šilar Igo.
Dr. Treo Luče.
Krško:
Dr. Dimnik Ivan.
Dr. Kandare Franc.
Dr. Mencinger Janko.
Laško:
Dr. Roš Fran.
Sv. Lenart v Slovenskih goricah: Dr. Gorišek Milan.
Dr. Salberger Adolf.
Litija:
Dr. Mazek Ivan.
Ljubljana:
Dr. Adlešič Juro.
Dr. Ahazhizh Viktor.
Dr. Ažman Josip.
Dr. Benkovič Ivo.
Dr. Brejc Janko.
Bulovec Anton.
Dr. Cepuder Josip.
Dr. Fettich-Frankheim Oton.
Dr. Frlan Franc.
Gabrijelčič Mihael. Dr. Grablovic Josip.
Dr. Hacin Josip.
Dr. Jelence Celestin.
Dr. Jerič Josip.
Dr. Klepec Josip.
Dr. Knaflič Vladimir.
Dr. Kobal Alojzij.
Dr. Kokalj Alojzij.
Dr. Korun Milan. Dr.Kreč Vladimir.
Dr. Krejči Viljem.
Dr. Krisper Valentin.
Dr. Krivic Rudolf.
Dr. Kuhelj Karel.
Dr. Lovrenčič Ivan.
Dr. Luckmann Friderik. Dr. Majaron Danilo.
Dr. Marušič Drago.
Milčinski Fran.
Dr. Mohorič Jakob.
Dr. Moro Viktor.
Dr. Natlačen Marko.
Dr. Novak Fran.
Dr. Oblak Josip C.
Dr. Papež Fran.
Dr. Papež Oton.
Dr. Pegan Vladislav.
Dr. Perič Ludovik.
Dr. Pirc Makso.
Dr. Poček Fran.
Dr. Poje Franc.
Dr. Puc Dinko.
Dr. Ravnihar Vladimir. Dr. iSajovic Josip st.
Dr. Sajovic Josip ml.
Dr. Smole Albin.
Dr. Stare Emil.
Dr. Stanovnik Ivan.
Dr. Suver Albin.
Dr. Šubic Milan.
Dr. Švigelj Anton.
Dr. Tavčar Ivan.
Dr. Tekavčič Fran.
Dr. Tominšek Fran.
Dr. Tomšič Josip A.
Dr. Treo Dragotin.
Dr. Triller Karel.
Dr. Tuma Henrik.
Dr. Vallentschag Otto. Dr. Vodušek Božidar.
Dr. Vodušek Konrad.
Dr. Vrtačnik Alojzij.
Dr. Zupanc Fran.
Dr. Žirovnik Janko.
Dr. Žerjav Gregor.
Ljutomer:
Dr. Grossmann Karel. Dr. Stajnko Marko.
Maribor.
Dr. Blanke Oton.
Dr. Boštjančič Leopold. Dr. Faninger Rihard.
Dr. Hojnik Fran.
Dr. Irgolič Fran.
Dr. Jan Juro.
Dr. Juritsch Fritz.
Dr. Juvan Alojzij.
Dr. Kimovec Ivan.
Dr. Klemenčič Alojzij.
V Ljubljani, dne
Dr. Koderman Karel.
Dr. Komavli Danilo.
Dr. Kukovec Vekoslav. Dr. Lasič Ferdo.
Dr. Leskovar Josip.
Dr. Lipold Franjo.
Dr. Mühleisen Lotar.
Dr. Müller Ferdo.
Dr. Mulej Anton.
Dr. Orosel Oskar.
Dr. Pipuš Radoslav.
Dr. Pernat Tone.
Dr. Rapoc Josip.
Dr. Rapotec Vinko.
Ravnikar Aleksander. Dr. Ravnik Rudolf.
Dr. Šket Ivan.
Dr. Slokar Karel.
Dr. Škapin Karel.
Dr. Tomšič Fran.
Dr. Veble Andrej.
Metlika:
Dr. Šturm Karel.
Murska Sobota: Dr. Černe Ferdo.
Dr. Czifrak Ivan.
Dr. Geiger Arthur.
Dr. Goljevščck Josip.
Dr. Pinter Mikloš.
Dr. Šomen Läjos.
Dr. Škerlak Vladimir.
Di'. Valyi Aleksander.
Dr. Vesnik Slavko.
Novo m c s 1 o:
Dr. Česnik Ivo.
Garzarolli Franc.
Dr. Globevnik Josip.
Dr. Ivanetič Franjo.
Dr. Bežek Josip.
Dr. Vašič Ivan.
Dr. Zupančič Adrijan.
Ormož:
Dr. Ban Adam.
Dr. Lovrec Franjo.
Ptuj:
Dr. Brumen Anton.
Dr. Fermevc Ivan.
Dr. Fichtenau Sikst.
Dr. Gosak Tone.
^>r. Horvat Anton.
Dr. Horvat Tomaž.
Dr. Jurtela Franc.
Dr. Senčar Matej.
Dr. Šalamun Franjo.
Dr. Visenjak Alojzij.
Radovljica:
Dr. Dobravec Ivan.
Kobler Fran.
Dr. Triller Mirko.
Rogatec:
Dr. Leščnik Janko.
(Sevnica:
Dr. Jesenko Rok.
Slovenj g rade c: Dr. Bratkovič Alojzij.
Dr. Pirnat Ferdo.
Slovenska Bistrica:
Dr. Lemež Urban.
Dr. Pučnik Josip.
Dr. Schaubach Boštjan.
Škofja Loka;
Dr. Jerala Fran. Šmarje pri Jelšah: Dr. Hrašovec Šandor.
Dr. Rupnik Srečko.
(
Šoštanj:
Dr. Mayer Fran.
1. januarja 1926.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik dr. D. Majaron s. r.
Št.18.822/25.	12 3—2
Razglas o licitaciji.
Direkcija pomorskega prometa v Splitu razpisuje na podstavi člena 94. zakona o državnem računo-
I vodstvu drugo javno ofertno licitacijo v skrajša-I nem roku na dan 21. januarja 192 6. za nabavo 300 zabojev petroleja.
Vsak ponudnik mora izročiti do ll. ure tega dne direkciji pomorskega prometa v Splitu svojo ponudbo, kolkovano s 100 Din, v zaprtem zavitku, zapečatenem z rdečim voskom, z oznako: «Ponudba N. N. za nabavo 300 zabojev petroleja po odloku direkcije pomorskega prometa v Splitu št. 18.822/25».
Licitacija se bo vršila pri direkciji pomorskega prometa v Splitu v sobi št. 15.
Glede na člen 88. zakona o državnem računovodstvu in člen 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka «B. Nabave in pogodbe» mora položiti vsak licitant kavcijo 5 % (ali 10 %, če je inozemski državljan) celokupne ponujene vsote, in sicer najkesneje do 10. ure na dan licitacije. Kavcija se polaga pri glavni blagajni direkcije v Splitu.
Reverz o položeni kavciji, potrdilo trgovske zbornice o dražiteljski sposobnosti in potrdilo davčnega urada o plačanem davku za tekoče trimesečje se morajo pokazati predsedniku komisije na dan licitacije.
Ponudbe onih licitantov, ki ne ostanejo z njimi v obvezi 30 dni, se ne bodo jemale v poštev.
Licitanti, ki bodo prisostvovali licitaciji osebno, morajo podpisati nabavne pogoje, oni pa, ki ji ne bodo prisostvovali, morajo zapisati na dotični ponudbi, da so jim nabavni pogoji znani in da izročajo po njih svoje ponudbe. Po določenem roku se ponudbe ne bodo sprejemale in tudi se ne bo strankam dovolil vstop v prostore, kjer se bo vršila licitacija.
Material se mora ponuditi franko skladišče direkcije pomorskega prometa v Splitu.
Posebni licitacijski pogoji so na vpogled pri navtičnem oddelku podpisane direkcije in pri trgovskih zbornicah.
Direkcija pomorskega prometa v Splitu,
dne 28. decembra 1925.
Št. 64.415/1.—1925.	3 3—1
Razglas o natečaju,
Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi zakona o državnem računovodstvu javno pismeno ofertno licitacijo za izdelavo, dostavitev in montažo železne konstrukcije mostu čez reko Voljovico med postajama v Mikleušu in čačincih v km 66-8/9 proge od Podravske Slatine do Našic na dan 10. februarja 19 2 6.
Celokupna proračunska vsota znaša 1,100.000 Din, približna teža. pa 130 ton z rebrastim železom med tračnicami vred.
Rok za dovršitev (dostavitev) z montažo železne konstrukcije vred je do dne 31. avgusta 1926. Ponudbe se morajo napisati na obrazcih, ki jih je nalašč za to izdelala podpisana direkcija, ter izročiti najkesneje do enajstih na zgoraj označeni dan v gradbenem oddelku podpisane direkcije.
Obče in posebne pogoje za izvršitev teh del in dostavitev lahko vpogledajo interesenti pri zgoraj označenem oddelku vsak delavnik med uradnimi urami; lahko jih pa tudi kupijo pri istem oddelku za 30 Din.
Ponudba, opremljena s kolkom za 100 Din, se mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: «Ponudba za izdelavo, dostavitev in montažo železne konstrukcije mostu v km 66-8/9 proge od Podravske Slatine do Našic na dan 10. februarja 1926. ponudnika N. N.» (dražiteljevo ime in njegn priimek).
Ponudbe, ki jih izroče neposredno dražitelji ali njih pooblaščeni zastopniki, se morajo vročiti na dan licitacije, in sicer med 10. in 11. uro, v roke predsedniku licitacijske komisije.
Če se pošlje ponudba po pošti, mora biti od-premljena tako. da prispe k licitacijski komisiji najkesneje v zgoraj določenem roku.
Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po izvršeni licitaciji. Licitacija se bo vršila ob 11. uri. Vsak ponudnik mora položiti po členu 88. zakona o državnem računovodstvu najkesneje do 10. ure na dan licitacije pri blagajni podpisane direkcijo kavcijo 5 %, inozemslđ državljan 10 % ponujene vsote ali v gotovini ali v vrednostnih papirjih.
O položeni kavciji izda blagajna reverz. ki se mora pokazati predsedniku licitacijske komisije.
Dražitelj mora pokazati predsedniku komisije izpričevalo o svoji dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pa še potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje.
Zlasti se opozarjajo licitanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo pogoje, po katerih se morajo izvršiti predmetna dela in dostavitev, in da pristajajo, dražiti po njih.
EHrekcija državnih železnic v Zagrebu,
dne 28. decembra 1925.
Št. 38/25, 49/25, 54/25, 56/25, 60/25. 68/25, 76/25
in 78/25.
Razglasilo
Po § 65. zakona z dne 26. maja 1909., staj. dež. zak. št. 44, je postavila pokrajinska komisija za agrarske operacije v Ljubljani sreskega poglavarja drja. Frana S p i 11 e r j a - M n y s a. za krajnega komisarja, da se izvrše te-le agrarske operacije:
1.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, vpisanega pod vi. št. 114 katastralne občine Podvina, sodni okraj vranski;
2.	) ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, vpisanem pod vi. št. 276 katastralne občine Teharjev, sodni okraj celjski;
3.	) nadrobna razdelka skupnega sveta, vpisanega pod vi. št. 124 katastralne občine Medloga in zasebne parcele št. 547/1, vpisane v vi. št. 87 iste katastralne občine, sodni okraj celjski;
4.	) ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, vpisanem pod vi. št. 60 katastralne občine Starošincev in vi. št. 51 katastralne občine Cirkovcev, sodni okraj ptujski;
5.	) nadrobna razdelba in ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, vpisanem pod vi. št. 112 katastralne občine Bočne in zasebne parcele št. 1396/4, vpisane v vi. št. 105 iste katastralne občine, sodni okraj gornjegrajski;
6.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, vpisanega pod vi. št. 88 katastralne občine Vodrancev, sodni okraj ormoški;
7.	) komasacija (zložba) poljedelskih zemljišč pod vi. št. 7, 11, 8, 13, 18, 19, 82, 22,, 9, 5, 14, 74, 91, 15, 12 in 88 katastralne občine Dobrave, sodni okraj slovenjgraški;
8.	) ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, vpisanem pod vi. št. 40 katastralne občine Zgornjega Pobrežja in vi. št. 78 katastralne občine Sv. Janža, sodni okraj gornjegrajski.
Uradno poslovanje tega komisarja se prične takoj.
S tem dnem stopijo v veljavnost določila zakona z dne 26. maja 1909., dež. zak. staj. št. 44, glede pristojnosti oblastev, potem neposredno in posredno udeleženih strank, kakor tudi glede izrecil, ki jih te oddado, ali poravnav, ki jih sklenejo, naposled glede zaveznosti pravnih naslednikov, da morajo pripo-znati pravni položaj, ustvarjen zaradi izvršitve agrarskih operacij.
V Ljubljani, dne 17. novembra 1925.
Za predsednika pokrajinske komisije za agrarske operacije:
Detela s. r.
Št. 103/25, 109/25, 121/25, 123/25, 231/25, 232/25,
215/25, 261/25, 263/25, 269/25, 270/25, 299/25,
305/25, 306/25, 308/25, 309/25, 310/25. 311/25,
313/25 in 314/25.
Razglasilo.
Po § 60. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. kranjski št. 2 iz leta 1888., je postavila pokrajinska komisija za agrarske operacije v Ljubljani sreskega poglavarja drja. Frana Spillerja-M u y s a za krajnega komisarja, da se izvrše nastopne agrarske operacije:
1.	) ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, vpisanem pod vi. št. 178 katastralne občine Zgornjih Gorij, in parcel št. 148a, 148b, 258a, 353, 351, 470, 357 in 451 iste katastralne občine, sodni okraj radovljiški;
2.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, vpisanega pod vi. št. 20 katastralne občine Radleka, sodni okraj loški;
3.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, vpisanega pod vi. št. 10, 13, 15 in 65 katastralne občine Studenoga, sodni okraj loški;
4.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, vpisanega pod vi. št. 31 katastralne občine Kožljeka, in sicer pare. št. 453 iste katastralne občine, sodni okraj cerkniški;
5.	) nadrobna razdelba in ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, vpisanem pod
vi. št. 210 katastralne občine Smuke, sodni okraj žužemberški;
6.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, vpisanega pod vi. št. 147 katastralne občine Gorenjega Križa, sodni okraj žužemberški;
7.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, vpisanega pod vi. št. 138 katastralne občine Sol, sodni okraj žužemberški;
8.	) ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, vpisanem pod vi. št. 97 katastralne občine Kočevske Reke, sodni okraj kočevski;
9.	) nadrobna razdelba in ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, vpisanem pod vi. št, 283 katastralne občine Vrhpolja, sodni okraj kostanjeviški;
10.	) nadrobna razdelba in ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, vpisanem pod vi. št. 340 katastralne občine Gorenje Orehovice, sodni okraj novomeški;
11.	) nadrobna razdelba in ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, vpisanem pod vi. št. 311 katastralne občine Hrušice, sodni okraj novomeški;
12.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, vpisanega pod vi. št. 268 katastralne občine Blatne Brezovice, sodni okraj vrhniški, in sicer za parcelo št, 648 iste katastralne občine;
13.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, vpisanega pod vi. št. 29 katastralne občine Srednje vasi, vi. št. 28, 47, 58 in 177 katastralne občine Bohinjske Češnjice in vi. št. 41 katastralne občine Studorja, sodni okraj radovljiški;
14.	) nadrobna razdelba skupnega sveta in ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, vpisanem pod vi. št. 11 in 12 katastralne občine Bukove gore, sodni okraj kočevski;
15.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, vpisanega pod vi. št. 50 katastralne občine Nemške Loke, vi. št. 76 katastralne občine Hriba in vi. št. 87 katastralne občine Bukove gore, sodni okraj kočevski;
16.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, vpisanega
pod vi. št. 156 katastralne občine Globočice, sodni okraj kostanjeviški;	/
17.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, vpisanega pod vi. št. 540 katastralne občine Korit in vi. št. 90 katastralne občine Ponikev, sodni okraj trebanjski;
18.	) nadrobna razdelba skupnega sveta, vpisanega pod vi. št. 38 katastralne občine Vrhtrebnjega in vi. št. 89 katastralne občine Ponikev, sodni okraj trebanjski;
19.	) nadrobna razdelba in ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, vpisanem pod vi. št, 164 katastralne občine Medvedjega sela, sodni okraj trebanjski;
20.	) nadrobna razdelba in ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, vpisanem pod vi. št, 173 katastralne občine Čepelj, sodni okraj črnomaljski.
Uradno poslovanje tega komisarja se prične takoj.
S tem dnem stopijo v veljavnost določila zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. kranjski št. 2 iz leta
1888.,	glede pristojnosti oblastev, potem neposredno in posredno udeleženih strank kakor tudi glede izrecil, ki jih te oddado, ali poravnav, ki jih sklenejo, naposled glede zaveznosti pravnih naslednikov, da morajo pripoznati pravni položaj, ustvarjen zaradi izvršitve agrarskih operacij.
V L j u b 1 j a n i, dne 17. novembra 1925.
Za predsednika pokrajinske komisije za agrarske operacije:
Detela s. r.
Št, 1404/25.
Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni razdelbi in uredbi skupnih zemljišč posestnikov v Iški vasi.
Načrt o nadrobni razdelbi in uredbi parcel, ležečih v katastralni občini Iški vasi in vpisanih v zemljiškoknjižnih vi. št. 1 in 195 iste katastralne občine, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. kranjski št, 2 iz leta 1888., od dne H. januar ja 1926. do vštetega dne 24. januarja 1926. v občinskem uradu v Iški vasi razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s kolci na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval dne 12. januarja 1926. v času od osmih do devetih pri županstvu v Iški vasi.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene
stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dne razgrnitve dalje, t. j. od dne 11. januarja 1926. do dne 9. februarja 1926., pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V L j ubijan i, dne 29. decembra 1925.
Krajni komisar za agrarske operacije: dr. Spiller-Muys s. r.
Opr. št. 67/26.
Razpis.
Higienski zavod kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani razpisuje na podstavi pravilnika o kolonah za desinfekcijo H. br. 20.008 z dne 13.junija 1922. deset mest za gojence des infektorske šole. Ti gojenci bodo dobivali brezplačno hrano, stanovanje in mesečni prispevel; 200 Din.
Šola bo trajala od dne 1. marca do dne 30. junija 1926. Sprejemni pogoji: dovršena ljudska šola. in dovršen vojaški rok, popolna telesna sposobnost in neomadeževana preteklost. Po opravljenem izpitu se namestijo gojenci za sreske desinfektorje.
Pravilno kolkovane in svojeročno spisane prošnje je treba opremiti z dokumenti po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih ter jih izročiti osebno najkesneje do dne 15. februarja 19 2 6. v podpisanem zavodu.
Higienski zavod kraljevine Srbov, Hrvatov iti Slo vencev v Ljubljani,
dne 5. januarja 1926.
Predstojnik: dr. Pkc s. r.
Razne objave.
Št. 792,/25.	2
Vabilo na redni občni zbor Obrtnega društva v Laškem,
ki bo v nedeljo dne 2 4. januarja 1926. oh 16. uri v akademiji Drolčeve gostilne v Laškem.
Dnevni red:
1.	) Načelnikovo in tajnikovo poročilo.
2.	) Blagajnikovo poročilo in odobritev računov.
3.	) Dopolnilne volitve v odbor.
4.	) Sklepanje o raznih gospodarskih stvareh,
5.	) Raznoterosti.
V Laške m, dne 22. decembra 1925.
Načelnik: Blaž Zupa&c s. r.
70	Izjava.
Izgubila sem šolska izpričevala mestne žensk-realne gimnazije v Ljubljani za I. in H. poluletje leta 1922./1923. in leta 1923./1924.. ki se glase na ime-. Jožica Smerdu, rodom iz Cerknice (Notranjsko). Proglašam jih za neveljavna.
Jožica Smerdu s. r.
Naročnina
j	za
„Uradni list ljubljanske in mariborske ©Masti“
znaša za kraljevino Srbov, Hrvatov	in Slovencev:
mesečno...............io	Din.
četrtletno............30	Din,
poluletno.............60	Din^
vseletno.............120	Din.
Naročnina se mora plačevati vedno naprej. Kdor lista ne namer ja več naročiti, naj to na znani takoj pismeno ali ustno upravništvu v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16, ter pošlje obenem morebiti še neporavnano naročnino.
Na reklamacije posameznih morda neprejetih kosov lista se ozira upravništvo samo deset dni po izdaji lista; pozneje reklamirane kose pa pošilja, če so še v zalogi, samo proti plačilu.
Vsaka izprememba naslova, pošte itd. naj se upravništvu nemudoma javi.
Naročnina naj se pošilja pod naslovom, na katerega se list prejema, ne pa pod imeni upravništvu neznanih oseb.
Neporabljene ali preostale položnice naj se nam vrnejo kot tiskovina.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.