Leto LXIIL. št. 231 11. X. 192 ▼ LJubljani, petek 10. oktobra lojo ri'.og. Lzttaja vaafc 6ao pofioidive, izviemši aedel>e te pcaaotee. — I—— do 30 potit & Din 2—, do m vrst Dta 2.58. od 100 do 300 vrst & Din 3—, ve&t tepca od petftt ▼rsta Dte 4—, Popast po dogovora, lose ratni dauefc posebej. _ >S1orenekl Marod< Tetja mesečno v Jugoslaviji Dte 12—, za Inozemstvo Dte 25. Rokoptei se m vračajo. Uredništvo in upravni štvo LJvbtfaoa, Knaffova al. 5 Tefefcm št 3122, 3123, 3134, 3125 te »36. PODRUŽNICE: MARiBOR, Grajski trg št 8--- CELJE, Kocenova uL 2. — Tel I9i NOVO MESTO, Ljubljanska a, te!, št 36. Jesenice, Ob kolodvoru KH.-- RaČmi pri pošt ček. zavodu v Ljubljani Št 10.351. ZOPET NOVE ARETACIJE SLOVENCEV V ITALIJI Zaradi požara v vojaškem skladišča sena pri Prestranku, ki je nastal bržkone zaradi neprevidnosti vojaške straže, je bilo aretiranih v pretekli noči nad 300 Slovencev Rakek, 10. oktobra. Snoči okrog 8. je izbruhnil v vojaškem skladišču sena in slame pri Prestranku požar. Ogenj se je širil s tako naglico, da se je voja* ška straža in maloštevilna posadka komaj umaknila. Skladišče, v katerem je bilo nakopičenega par sto vagonov se= na in slame, je pogorelo do tal. Ogenj se je razširil tudi na konjske hleve ter je zgorelo tudi več konj. Škoda znaša več stotisoč lir. Vzrok požara še ni pojasnjen. Ita= Kjanske oblasti domnevajo, da je bil ogenj podtaknjen- Kakor vse, kar se nekorektnega zgodi kjerkoli v Julijski Benečiji, pripisujejo tudi ta požar »slo*1 venskim proti fašistom« in v tej smeri se vrši tudi vsa preiskava. Karabinjer* ji so s pomočjo miličnikov že ponoči izvršili številne aretacije. Aretirali so vsakogar, ki se je tik pred požarom pokazal kje v bližini ali pa so ga videli, da je šel v smeri proti Prestranku. / retiranih je bilo samo v Prestranku in v bližnjih vaseh nad 300 ljudi. Are* tacije so se vršile tudi v drugih večjih krajih tako v Postojni, pri Sv. Petru na Krasu in Sežani. Najbolj verjetno je, da je požar iz* bruhnil po neprevidnosti vojaške stra* že. Zadnje dni je bilo precej hladno, južnjaki. ki služijo v teh krajih, pa so za mraz zelo občutljivi. Bržkone so si v stražnici zakurili, od ognja pa je ka* ka iskra preskočila na seno in ga za* žgala. Vojaki, ki so bili na straži, so seveda v strahu pred odgovornostjo pri zaslišanju izpovedali, da so opažih* malo pred izbruhom požara stikati okrog skladišča neke sumljive civiliste. Iz tega izvajajo italijanske oblasti, da je bil ogenj podtaknjen. V splošni tež* nji Slovencev je bil to le dobrodošel povod za nadaljne areta* cije m -v..^ — Upati pa je, da se bo vendarle izkazala resnica, ker je jasno, da so vsi vojaški objekti tako zastraženi, da je absolutno nemogoč dostop vsakemu nepoklicanemu. Skla* dišča sena in slame so zaradi nevarno* sti požarov zastražena še prav poseb* no in je zato popolnoma izključeno, da bi bil v tem primeru ogenj podtak* njen. Pred sestankom nemškega parlamenta Narodni socijalisti za razpust pruskega deželnega zbora — Za ponri-losčenje zaradi veleizdaje obsojenih ulmsklh oficirjev Berlin, 10. oktobra. Narodmi socijaiisti do sprejeli resolucijo, v kateri se ostro iz* reicajo proti Brunm^ovi vladi. Sklenili so, da bodo v državnem zboru predlagali ne* zaupnico Briiningovi vladi. Tako so padle ▼ vodo vse kombinacije o morebitnem vstopu hrtlercev v vladno večino. Narodni Eiocijaliniti hočejo s tem prisilili soeij-aKste, Columbia, na katerem sta svojčas Chamberlam in Levine letela preko oceana v Nemčijo. Javljajo, da so vremenske razmere na zapadni obali acodne. Ob 18.95 sreohijeevropskeRa časa je bilo letalo 170 km severovzhodno od rta Race. Letelo je zelo nrzko. Po zadnjih vesten sta oba letalca »drava ki se do let nadaH«|e ▼ reda. Nove aretacije v Galiciji Varšava, 10. oktobra. Policijska prega* njanja v vzhodni Galiciji trajajo dalje. V sredo je bilo aretiranih 31 oseb, med njimi tudd neki duhovnik. Jetnisnice so potne aretiran cev. Takozvana čistilna ak* čija se nadaljuje. Po nalogu Ivovstkega sodišča je bil are s tiran predsednik ukrajinske narodno=?de* mokratsike stranke Kuszmin. Osumljen je prori židovskega delovanja. Varšava, 10. oktobra. Litvanski narod= rri odbor v Vilmi je glede na to, da so za* radi manjšega števila na Poljskem živečih Litvancev ne more računati z izvolitvijo kakega litvanskega zastopnika v poljski sejan ali senat, sklenil pozvati Litvance na Poljskem, naj se absrmirajo od volitev. Tihotapstvo strupov Koln, 10. oktobra. Kolnska kriminalna poMcija je odkrila veliko tihotapstvo s strupi. V kdlnskem spedicijskem podjetju je bilo zaplenjenih skupno 12.000 kg kemikalij, ki so bile deklarirane kot šibre. V resnici je šlo za veliko količino strupov, med katerimi je bilo tudi nekaj 100 kg strihnina, ki izvira še iz starih skladišč ameriške vojske. Uvedena je preiskava. Žrtve oceana Pariz, 10. oktobra. Ministrstvo trgovine mornarice javlja, da pogrešajo od zadnje katastrofe ribiških ladij na bretonskem in vandejskem obrežju 46 ribičev, ki so zapustili 39 vdov in 80 sirot. Doslej se ni vrnilo 27 ribiških čokto« Priprave za poroko kralja Borisa Rim. 10. oktobra. AA. Po oficijoznih Informacijah bo poroka bolgarskega kralja Borisa s princeso Giovano v tretji dekadi tekočega meseca v Italiji. Sodijo, da bo svetba v kraljevskem gradu v San Rosso-ru. Ni izključeno, da bodo cerkveni obredi opravljeni v asiškem frančiškanskem samostanu, ker je znano, da je princesa Gio-vanna navdušena tretjerednica. V gradu v San Rossoru se vrše obsežne priprave za slovesen sprejem bolgarskega kralja Borisa, čegar prihod pričakujejo vsak dan. Včeraj je imel kralj nad eno uro dolg razgovor s kardinalom Maffiem o cekvenem obredu, ker je bolgarski kralj Boris druge veroizpovedi. Zmagoviti brazilski revolucijonarji Newyork, 10. oktobra. Revoluoi jonarnl generalni Štab v Rio Grande do Sul je izdal službeno poročilo, po katerem so uporniki zavzeli mesto Sao Paulo in oblegajo mesto Campos 150 milj pred Rio de Ja-aeiro. Po zadnjih vesteh je tudi Rio de Janeiro pred padcem. Tri petine vladnih čet se je pridružilo upornikom. Berlin, 10. oktobra. Po zadnjih poročilih iz Brazilije, je prišlo v Rk> de Janeiru do velikih nemirov, pri katerih 9o množice oplenile več ameriških trgovin. Zvezna vlada poroča, da je pričela na južni fronti z veliko ofenzivo proti revolucionarjem. Na drugi strani so revolucijonarji prodrli do okolice Sao Paolo. Newyork, lO. oktobra. AA. Po poročilu iz Porto Alegra, kjer je glavni stan revolu-rijskih čet so braziljski uporniki zasedli južni Ceara in Maranhao. Nov rttsko'kitajski spor Moskva, 10. oktobra. Sovjetska vlada je predložila kitajskemu generalu Cangsuhli-jangu noto, v kateri ostro protestira proti kitajski vladni politiki, ki ni ničesar storila, da zatre na mandžurskem ozemlju protisovje%ške organizacije. List >Pravda« piše, da postopajo bele garde v Mandžuriji po navodilih generala Dietricha v Parizu. List nadaljuje, da je delovanje belih gard v Mandžuriji v tesni zvezi s protisovjetsko agitacijo v Evropi. Bele garde v Mandžuriji razpolagajo z velikimi vsotami, ki so jih baje prejele od Japoncev. List naglasa, da so imele mukden-ske oblasti že priliko seznaniti se s posledicami podpiranja belih gard in grozi z najhujšimi represalijami, če ne bo muk-denska vlada ustavila delovanje protisovjet-skih organizacij. Orkan v Severnem morju Hamburg, 10. oktobra, Nad Severnim morjem divja od srede močan orkan, ki je skoraj popolnoma onemogočil plovbo, šest prekomorskih parnikov je moralo prisilno pristati v Cuxhavenu. Zaroka švedskega princa z Greto Garbo Pariz, 10. oktob. AA. Listi poročajo, da se je drugi sin švedskega kralja Gustava princ Sigvard tajno zaročil s filmsko zvezdo Greto Garbo, Čeprav je njegov oče proti temu koraku. Zatvorifev newyorške borze Zopet panika na borzi v New Yorku — Nad 5 milijard dolarjev izgube — Borzo bodo za več dni zaprli, če bodo kurzi še nadalje padali New York, 10. oktobra. Včerajšnji četrtek je bil na newyorški borzi zopet črni dan, po mnenju strokovnjakov najbolj katastrofalen v letošnjem letu. Zaradi poloma ameriške velebanke Prince and Whitereloy je zavladala na borzi taka panika, kakršne ni bilo niti ob priliki lanskega novembrskega poloma. Prodanih je bilo nad 50 milijonov delnic. Tečaji so padali od minute do minute in so mnogi papirji dosegli najnižji tečaj v zadnjih 10 letih. Izgube cenijo na 5 milijard dolarjev, t. j. 280 milijard dinarjev. Borzo so morali končno zapreti. Zvečer se je sestala vlada k posvetovanju. Če se bo nazadovanje tečajev tudi danes nadaljevalo, bodo najbrž borzo za več dni zaprli. Polom omenjene velebanke smatrajo v gospodarskih krogih za posledico ameriške carinske politike. Žrtve „R 101" na mrtvaškem odru Svečana zadušnica v katedrali sv. Pavla — Nad 5000 vencev ob krstah — Pogreba se udeleži tudi Tardieu z letalskim ministrom Evnacom London, 10. oktobra. V pretekli noči so bila trupla ponesrečencev katastrofe >R 101« prepeljana iz westminstrske mrtvašnice v dvorano parlamenta, kjer bodo ostala do jutrišnjega pogreba. Dopoldne se je vršila v katedrali sv. Pavla svečana maša zadušnica, kateri so prisostvovali vsi člani vlade, udeleženci britanske imperijalne konference, ves londonski občinski odbor, vsi diplomati, zastopniki armade in mornarice ter ogromna množica občinstva. Angleškega kralja je zastopal prestolonaslednik. Vlada je za ju- trišnji pogreb izdala na prebivalstvo po ziv, naj se udeleži pogreba in na ta načii počasti spomin herojev angleškega letal stva. Jutri dopoldne bodo krste prepeljal v Cardington, kjer jih bodo nato položil) v skupni grob. Pogreba se bo udeležil tudi francoski ministrski predsednik Tardieu i nvnistrom za letalstvo Eynacom. Včeraj in danes so prihajali iz inozemstva številni venci, ki jih je sedaj že nad 5000 Med drugimi je poslal krasen venec tudi dr Ecke-ner. Ukinitev železniških zapornic v subotiški direkciji Siboiica, 10. okt. Strokovna komisija železniške direkcije v Subotici, ki je ime* la nalogo proučiti vprašanje prostih, od« nosno z zapornicami opremljenih železni* ških prehodov, se je po natančnem teren* sk em studiju odločila za ukinitev zapor« nic. Le ob glavni progi in tam, kjer dela proga tik pred cestnim prehodom ovinek, tako da ni mogoč prost razgled, bodo še nadalje ostale zapornice, vendar pa bodo opremljene z električnimi signalnimi na=> pravami tako, da bo ob prihajanju vlaka podnevi zvonil zvonec, ponoči pa gorela signalna luč. Razširjenje službe »Jadranske plovitbe« Beograd, 10. okt. AA. »Jadranska plovit* ba« d. d. je sporočila vsem gospodarskim organizacijam v naši državi, da je razširila svojo redno službo z Levantom. Počenši s 1. t. m. je plovba na progi Sušak^Patras en' krat na teden, na progi SušaksPirej*Solun* Smirna vsak četrti teden, na progi Jadran* Jonsko otočje*Kandija vsak drugi teden in na progi SušaksPirejsSamossSmirna vsak četrti teden. Odlikovanje vodstva pravoslavne cerkve Beograd, 10. oktobra. Z ukazom Nj. Vel. kralja je odlikovano vodstvo pravoslavne cerkve in sicer patrijarh Varnava s Kara-djordjevo zvezdo I. stopnje, ostali cerkveni visokodostojanstveniki pa z redi Jugoslo-venske krone in Sv. Save. Imenovanje v šolski službi Beograd. 10. oktobra. Z odlokom prosvetnega ministra so premeščeni učitelj veščin Josip Jeras iz meščanske šole na moško učiteljišče v Ljubljani. Matej Drob-njak. predmetni učitelj gimnazije v Celju Andrej Bergant pa je imenovan za tajnika iste gimnazije. Zakon o elektrifikaciji države Beograd, 10. oktobra. i Jugoslovenski Glasnik* poroča: Na merodajnem mestu so zbrali vse potrebne podatke strokovna mnenja in drugi potrebni materijal za sestavo o elektrifikaciji države. O tem važnem vprašanju se je že dolgo razpravljalo, vendar pa je zadeva šele sedaj prišla v pravi tok. Ko bo načrt zakona sestavljen bo predložen v izjavo vsem strokovnim organizacijam in drugim zainteresiranim korporacijam. Rusko žito v Franciji Pariz, 10. oktobra. AA Iz Rouena poročajo, da je priplul tja grški parnik »Va-silios Desunis«: s 500 stoti ruskega žita. Kapitan pamika je dobil dovoljenje, de . žito raz tovori, ne sme ga pa prodajati. Fašistični svet za smrtno kazen Rim, 10. oktobra. A A. Snoči je bila v palači >Venezia« tretja seja oktoberskega zasedanja velikega fašističnega sveta. Seji je predsedoval Mussolini. Prisotni so bili vsi člani razen ministra Balba. v ponovno razpravo o uvedbi smrtne kazni ▼ novi kazenski zakonik so poMgu Giulia-no, Cristini, Arpinnti. Giuriati. Federzoni, Marconi, Rocc in predsednik vlade. Svet je sprejel sklep, v katerem povdarja potrebo uvedl>e smrtne kazni v novi kazenski zakonik bodisi, da se ž njo zatro zločini proti varnosti države, ki jih določa sedanji fašistični zakon za zaščito države, bodisi navadni izredno hudi zločini. Hitler bi rad prišel v Avstrijo Dunaj. 10. oktobra. Narodno - socialistična stranka Hitlerjeve smeri je ooslala notranjemu ministru grofu Starhembergu pismo, v katerem opozarja, da je Adolf Hitler samo zato, ker je v letih 1914— 191R služil pri vojakih tuje države, izgubil avstrijsko državljanstvo. Stranka vprašuje notranjega ministra, ali je pripravljen ukiniti prepoved prihoda Hitlerja m rmi dovoliti povratek v domovino. Protiangleške demonstracije v Jeruzalemu Jeruzalem, 10. oktobra. Ob priliki vče* rajšnjega poseta angleškega državnega podtajnika Shelsa je prišlo do velikih ž; dovskih protiarugleškrh demonstracij. Žid* je so obkolili hotel, v katerem je bil r*a* stan jen Shels, ter ga izžvižgali. Policija je morala uporabiti orožje, da je demon* strante razgnala. Izvršenih je bilo mnogo aretacij. Viak razbil avtomobil Toulnu*: oktobra. Lokalni vlak je zadel na tesnem prehodu pri Lombesu v avto s petimi potniki ter ga vlekel 80 m daleč za seboj. Tri osebe so bile ubite, dve pa težko ranjeni. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.75, Berlin 13.44-13.47 (13,455), Bruselj 7.86r)8, Budimpešta 9.8796, Curih 1094.4—1097.4 (10.95.9), Dunaj 794.4—797.4 (795.9}, New-vork 56.17—56.37 (56.27), Pariz 221.27, Prasa 167.06—167.86 (167.46), Trst 294.05 do 296.05 (295.05). INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.12875, Pariz 20.1875, London 25.00125. Newyork 514.425, Bruselj 71.77, Milan 26.9375, Madrid 51.90, Amater-dam 207.525, Berlin 123.39, Dimaj 72^06, Sofija 3.73, Pracra 15.28, Varšava 5X7«, Budimpešta 90.15, Bukarešta 3j0> Ob 10 letnici koroškega plebiscita Danes mine 10 let, odkar je pripadla Koroška po plebiscitu Avstriji Danes mine 10 let, kar je ves narod trepetal v pričakovanju združitve s Koroško. Oči vseh Gorenjcev so bile uprte na Stol, kdaj na njem zaplavola kres in zaneti v srcih plamen zmagoslavja. Gospa Sveta pa ni izpregovo* rila in roka z bakljo je omahnila, da se je strahovita črna noč zgrnila s Sto-la po domovini. Dolga leta trajajoča noč obupa in žalosti, očitkov in slabe vesti. Kakor orjaško kladivo je grme= /o po prsih »Mea culpa« Leta so lezla mimo skesanih in dn vela mimo upajočih, redki bliski zaupanja in nade so le za trenutek raz* svetijevali žalostno noč. In iskre iz te* me so netile in vnemale, grele in oživs Ijale strta srca. Navadili smo se bole: čine, a ta neobčutljivost je naš-, neods pustijiva in najtežja rana. Po svetovni vojni so nam iz Pariza diktirali plebiscit za Koroško. razde; Ijeno na cono A in B. Poslali so nam komisijo, ki so v njej odločali angleški polkovnik Peck. francoski grof Cham= brun in italijanski princ Borghese. Za= kaj neki se ti gospodje niso odzvali povabilu celovške deželne vlade k pro= slavi današnjega dne? Pred to komisijo, ki je bil v njej tudi zastopnik naše države minister Jovan Jovanovič, je pred desetimi leti na današnji dan glasovalo 15.278 upravičencev za Jugoslavijo, za Avstrijo je bilo pa oddanih 22.025 glasov. S tem glasovanjem je bila usoda Koroške odločena — ni bila pa določena usoda koroških Slovencev. Mnogo smo govorili o plebiscitu in mnogo Disali o krivici in o lastni krivdi ter iska; li krivcev. Pa vse Je bilo samo njmt* tivno delo, ki nikdar ne rodi pozitiv* nega uspeha. Zanesemo se v pravico* Ijubnost sosedov in v pravico zgodo; vine. Porazne vesti presenečeni nismo mogli takoj verjeti in šele 14. oktobra je naš list napisal v tolažbo: »Še imamo zaupanje v našo državo, zato kvišku srca, ker glede Koroške še ni izpregovorjena zadnja beseda . . Drugi dan je na objavil šele usodi ne številke z ^odatkom: »Na vprašanje, če je to oficijelni razglas, je predsednik to potrdil. Nato je podal naš zastopnik minister Jovanovič izjavo, da bo svojo vlado o tem obvestil in počakal njenega odgovora. Konstatira pa že sedaj, da je 15.278 Slovencev glasovalo za Jugoslavijo in da kraljevina S H S na te S l o-vence nikdar ne bo pozabila in jih tudi ne bo zapustil a.« Grešna mlačnost nas je sicer prevzela tekom let, a zagotovilo, da vlada Slovencev na Koroškem nikdar ne bo pozabila in jih tudi ne bo zapustila, naj nas ob grenkem spominu bodri, da se z vsemi močmi oklenemo države. Od tedaj se je mnogo izpremenilo in modrost Nj. Vel. kralja je tisti bal: zam, ki danes hladi žgočo rano. Zato z vso ljubeznijo, z vsem dosedanjim trpljenjem in z vsem zopet oživelim zaupanjem za kraljem Aleksandrom, ki mu tudi v tugi darujemo svoja srca kot vodniku v bodočnost, da zopet iz-pregovori in milosti deli mogočna Gospa Sveta/ Neme slike Nenadoma kakor vizije so se včeraj v mraku pojavile po najlepših izložbenih oknih trgovin okrog glavne pošte slike, ki je vanje položil vso dušo naš mlajši umetnik Fran Zupan. In po množicah sodeč, ki so ves večer pritskale k oknom s slikami, je umetnik zadel na strune, ki so globoko odmevale v srcih in jih pretresale. Mak) jih je bilo, ki so hiteli mimo slik. mnogi so pa dolgo stali pred njimi zamišljeni v trpke spomine. In v mislih so prehodili težko pot desetih let od črnega dne ločitvi mimo vročih solza in pekočih očitkov, mimo grenkega spoznanja in globokega kesanja skozi sramotno malodušnost in obupno resignacijo proti Gosp6 Sveti v zarji upanja in zaupanja plamteči. V nežni rožni svetlobi pomladnega cvetja plava med oblaki Gospa Sveta kakor fata m-organa v izložbenem oknu firme Elite v Prešernovi ulici. Mogočna Drava dere mimo Velikovca proti Mariboru in dalje, dalje proti vzhodu nosi vzdihe in pozdrave izpod snežnikov. Tiha je idila ob Hodiškem jezeru in sanjava. Daleč na okrog se ozira Kamen pri Tinjah, ki je razstavljen v trgovini Jos. Ro-jine na Aleksandrovi cesti. Tudi na oghi šelenburgove ulice se nam Gospa Sveta zdi kakor opominjajoča vizija. V dolgi vrsti velikomestnih Izložbenih oken impozantne knjigarne Tiskovne zadruge v šelenburgovi in Knailjevi ulici se v proroških mavričnih barvah sveti Ve-likovec, v obetajočem snu drhti Plesiško jezero, tiho in globoko, a cerkvica v Rožu — (Rožna dolina je samo med Rožnikom in Tržaško četrto!) — in znamenje v Zil-ski dolini sta pa tako domača, da nas za-skeli. Verno strme množice v te podobe, potem se jim pa zasvetijo oči pri fotografijah gori od Ptuja, da se potolaženi zopet zagledajo v znamenje v Žici, na jezero in Velikovec. Tudi tam ob Zvezdi v Novi založbi kliče Gospa Sveta, opominjajo Gorje v Zil-ski dolini in gleda k nam mala cerkvica izpod Obirja, ob Baškem jezeru pa stoji znamenje, skrivnostni kelih. pokrit z v nebo kipečim pokrovom. Ali ne čutite v duši, da v kelihu vre kri — v veri, upanju in ljubezni, kakor v Napolju kri sv. Janu-narija na svoj dan . .. ag. Uspešno delovanje našega Aerokluba Banska uprava dala Aeroklubu 50.000 Din podpore Ljubljana, 10. oktobra. Kako vneti so za stvar, najlepše priča, sinočna VI. redna odborova seja, ki se so je udeležili vsi odborniki in namestniki, da je bik> ob dolgi ovalni mizi zbranih nad 20 gospodov najrazličnejših starosti, med njimi seveda tudi naši pogumni izkušeni piloti. Le predsednik g. Rado Hribar na žalost ni mogle rrriti, ker je že zopet na potu po opravkih za klub, ko se pa vrne, pride samo poročat in se v ponedeljek že odpelje v Beograd, kakopak, že zopet zaradi kluba. A tudi poslevodeči pod-ban g. dr. Pirkmajer se je opravičil, zato je pa nakazal presenetljivo lepe in težke pozdrave .. Čakajte, si je mislil tajnik gospod dr. Rapč, saj »finis coronat opus«, in zamolčal je te pozdrave. Sejo je torej vodil podpredsednik g. polkovnik Nedeljko-vic" in je z veseljem pozdravil tako veliko število odbornikov in dal besedo takoj tajniku dr. Rapetu, neomahljivemu desnemu krilu društva. Aeroktob se je udeležil gasilskih slav-noeti z aparati, sprejema nove zastave 40. pefcoolka pa po predsedniku g. Radu Hribarju, odborniku g. Sokliču in tajniku. Na meetingu v Mariboru sta bila zopet predsednik in tajnik z >Dittrichom« in »Lojzetom«, ki sedaj v Celju čaka lepega vremena poplnoma čil in zdrav, da pride njegov prijatelj g. Čolnar ponj. Pri seji v Maribora so zastopniki zagrebškega, mariborskega in ljubljanskega kluba sklenili čimvečj« sodelovanje, da bo kontinuiteta še tesnejša in inicijativnost še učinkovitejša. Zapisnike vseh sej bodo klubi izmenjavali in ai seveda tudi pošiljali dnevne rede sej, da se jih zastopniki klubov lahko udeleže m domačim pomagajo pri delu, inicijativne predloge in vse sklepe bodo pa seveda javljali tudi centrali v Beograd. Mariborski meting je prav dobro uspel in zopet oživel navdušenje za letalstvo. Na letalsko tekmo Male antante in na zmago jugoslovenskih letal je klub ponosen tudi zato, ker je tudi aktivno sodeloval pri njej. Ce bi namreč ljubljanski odbor ne bil mislil na njo, ne bi bil mogel zadnji dan tekme poleteti Lojze v Zagreb s srebrnim pokalom princa Pavla, odkoder so ga letalci še zadnji trenutek odnesli na Poljsko. S tombolo in njenim inšpektorjem šere-verenfcom je Imel klub prav zanimive do-godW6*to«* konteo se je pa zadeva za Ljubljano srečno iztekla, da je prišla tombola v režijo ljubljanskega kluba, ki bo že uredil, da bo tu ostalo tudi kaj drobiža. »Loj-ze* je najprej letel na pregled v Zemun, a v Beogradu ga niti opazili niso, potem se je poklonil kralju na Bledu in je bil nazadnje v Mariboru, sedaj pa počiva v Celju. Medtem je klub dobil »Dittricha«, ko ga je v Ljubljani vodil nemški pilot Knopff, in ^Pelikana« od tovarne »Zlatorog« v Mariboru. Ta je sedaj brez kril, »Dittrich« pa brez motorja, ki je pa po zaslugi predsednika Hribarja že na poti. »Pelikan* bo posebno pripraven za šolanje, v kratkem pa zopet oživi mala Bloudkova »Sraka«, ki je tako dolgo čepela v kotu hangarja. V Sarajevu ji popravljajo motor in v kratkem bo klub imel kar 5 ptičev in upanje je, da tudi še kaj lepšega in boljšega. Malo neprijetna zadevščina z mladim in naglim znanstvenikom dr. Nagodetom bo tedaj gotovo ugodno rešena, sedaj pa pač ni bilo mogoče fotografirati nevarnega kraškega terena. Tudi za almanah o naši avijatiki, zlasti ne o civilni, se odbor ni mogel ogreti, ker je zadovoljen in ponosen na uspehe letal naše države na tekmi Male antante, z veseljem pa klub pošlje ing. Bloudka, ing. Kuhlja in dr. Rapeta predavat v Prosvetno tajništvo v Celje. Kako pridno je tajništvo delalo od zadnje seje, je razvidno iz 259 odposlanih dopisov. Predsednik seje g. polkovnik Nedeljko-vič je seveda z najtoplejšimi besedami pohvalil delo tajnika, ki je obrodilo toliko plodu, ter pozdravil akcijo za čim tesnejše sodelovanje z Zagrebom in Mariborom, o katerem je odbor mišljenja naj obdrži svojo samostojnost. Tako odbor tudi ne misli na ustanavljanje podružnic po malih mestih, temveč bo s poleti iskal članov in sotrudnikov, predvsem si pa poišče na deželi prijatelje, ki naj organizirajo terenske sekcije za zasilna letališča, označbo terena, službo za bencin, hangarje i. dr., kar je premišljeni in skrbni blagajnik gospod šabec s vojim prepotrebnim predlogom tako jasno razložil in utemljil. Šele sedaj je tajnik dr. Rape sporočil pozdrave banske uprave v obliki nakazila T.0.000 Din. Veselo novico je odbor sprejel z največjim zadoščenjem kot visoko priznanje svojega dela ter sklenil zahvaliti se v posebni deputaciji ter naprositi poslo-vodečega zastopnika bana g. dr. Pirkma- jerja. da sprejme podpredsedniško mesto in imenuje v odbor še enega zastopnika banske uprave. Klub je sicer že prej ponudil banski upravi dvoje mest v odboru m banska uprava je tudi imenovala dva zastopnika, a ti dve mesti v odboru sta bili doslej vedno vakantni. Ker je moral g. polkovnik Nedeljković na vlak, je prevzel predsedstvo podpredsednik g. ing. Zupančič in dal besedo gospodu ing. Kuhlju, ki je obširno poročai o svojem studijskem potovanju k tekmam brez motornih letal na Wasserkuppe v Nemčiji. Je res bela vrana med letalskimi ptiči ta mladi talent! Društvo mu je namreč dak>, ko ga je poslalo v Nemčijo, za vse stroške celih 4000 Din, a samo za letalstvo navdušeni strokovnjak je prinesel še čez 1000 Din nazaj in jih vrni! društvu s prošnjo, naj jih porabi za popravilo brezmo-tomega letala, kar mu je strmeči odbor seveda soglasno odobril. V predavanju je bilo toliko tudi za splošnost zanimivih čudežev bremotornega letanja, da je bila želja vseh, naj ing. Kuhelj svoje delo objavi. Pomislite, da sami oblaki nosijo ljudi po 50 km daleč in, da je že brez motorja mogoče letati 161 kilometrov daleč in pri tem ostati 7 nr v zraku. Zato bo tudi naš klub izpopolnil svoje letalo, da bo dobro za šolanje, delal na letališču v šiški poizkuse, potem pa še kje bližje kakor so Bloke ter otvoril zopet tečaj za modele takih letal, da vname mladino za letalstvo, ki pri nas tako naglo in "«nešno napreduje. ag. benec zadri. a nadležneš se še ni dal ugnati in ga je Še plašno vprašal, kje visi pravi vozni red. Široko je prijazni želez« ničar zakrilil z roko in zarjul: »Ali ne znate brati!« ter mu obrnil hrbet Ampak sluge po postajah nimajo srednjih m viso* kih šol, zato pa ne smemo takega domače* ga občevanja zameriti. Kako je pa z našo mlado inteligenco po šolah, naj pa premislijo oni. ki odločajo o plesnih vajah . . . Konservafivec. <8 Koledar. Dane*: Petek, 10. oktobra 1030: katoličani: Frančišek; pravoslavni: 27. ?<*pi#»m_ bra. Kalistrat. Današnje prireditve. Darama: Sen kresne noči. Kino Matica: Smej se in plakaj. Kino Ljubljanski Dvor: Povratek srca. Kino Ideal: Film ZKD: Železna maska, nadaljevanje filma štirje Mušketirju. Dežurne lekarne. Danes: Piccoli, Dunajska cesta, Rakar-čifc, Sv. Jakoba trg. V obrambo kolesarjev V »Slovencu- 7. t. m. čitamo, da morajo vsi lastniki koles, ki stanujejo v okolišu uprave policije v Ljubljani, prijaviti svoja kolesa na policijskih stražnicah do 10. t. m. Pri tem »Slovenec« »radostno pozdravlja ta poziv, če bo s tem v zvezi tudi točna in stalna evidenca teh vozil za vso javnost.« Dalje piše: »Naravnost presenetljivo je, kako brezobzirno prezirajo biciklisti razne prepovedi vožnje: le poglejte Dunajsko cesto, Tivoli, Dolenjsko cesto, Židovsko ulico itd. Ce kdo opozori na prepoved, potem se usuje ploha psovk, kletev in groženj iz ust posvarienca, celo mestni pazniki so brez moči napram premnogim brezobzirnežem.•< Članek končuje: »Prosimo policijska upravo, da poseže tu strogo vmes. ogroža se tisočem pešcev zdravje in življenje, zato naj se zabranijo za vsako ceno grajani ne-dostatki, kar je v drugih krajih in mestih mogoče, naj bo tudi v Ljubljani izvedljivo. Preko gotovih križišč, n. pr. Marijin trg, pri glavni pošti in drugod, naj bi se vožnja s kolesi sploh prepovedala in tako preprečile razne nezgode in neprilike.« Frapantne, neresnične in čudne so omenjene trditve in zahteve, lastne ljudem s hribovsko mentaliteto! Naj mi bo dovoljeno, da kot kolesar opozorim na nekatera dejstva. Hočem biti vsekakor objektivnej-ši, kakor je »Slovencev« člankar. Predvsem priznavam, da so nekateri kolesarji res skrajno brezobznrni, zlasti razni pekovski vajenci, toda ti so v taki manjšini, da ne gre, da bi zaradi teh metali kar vse kolesarje v en koš. Tudi ni govora o psovkah in kletvicah s strani kolesarjev, pač me je pa že nahrulil pešec in to po krivici. Kar se Dunajske in Dolenjske ceste tiče. bodi povedano, da je po desnem banketu na imenovanih cestah dovoljeno voziti se s kolesi, z omejitvijo, da se mora kolesar event. pešcu umakniti na cesto. Tu se pa pričenja objestnost večine peščev, kalibra »stare tradicije in boljših cajtov,« ko smo hodili še samo peš, lepo. počasi, s čevlji, obešenimi čez rame. Pelješ se n. pr. proti Posavju pravilno po desnem banketu (levi banket je samo za pešce, tam jih nikdo ne ogroža!) kjer je vožnja dovoljena tudi kolesarjem ter srečaš dvoje, troje pešcev. Za vse je dovolj prostora, za kolesarje, kot za pešce, da se komodno izognejo drug drugemu. Toda ne. Nastavijo se ti lepo v kordon tako, da moraš, ako se ti mudi in nočeš ustavljati, poskusiti akrobatske zmožnosti skakanja s kolesom čez kupe gramoza, da tako prideš na cesto, ki ne zasluži tega lepega imena. Torej samo radi pomanjkanja obzirnosti in tolerance nekaterih pešcev moraš riskirati svoje kosti, da si jih polomiš. Kdo Je sedaj upravičen očitati »kulturo pendreka?« Kar se tiče apela na upravo policije, da naj poseže strogo vmes. ugotavljam, da je policija, posebno v centru mesta glede ce-stno-policijskega reda s posebnim ozirom j na kolesarje skoro rigorozna v svojem po- j stopanju, kar je popolnoma prav in zasluži j zato pohvalo. Vsak kHc na pomoč s strani j peščev je popolnoma odveč, kajti priznajmo vendar, da so v pretežnem številu ne- s zgod krivi — pešci sami! Priznajmo še, da j vlada na ljubljanskih ulicah taka anarhija, [ da ji menda r±i para na vsem božjem svetu! V katerem mestu smejo pešci šetati križem-kražem po mili volji na najpromet-nejših ulicah, kakor se komu pač zliubi, kot to smejo ravno v ljubi, beli Ljubljani? Pred kratkim smo čitali v »Jutru« poziv zagrebške policije, ki grozi nerednežem — pešcem z originalno grožnjo, da bo pustila ob ulicah napeti vrvi. katere bo vsako jutro namazala s svežo barvo, tako da se bo vsak, ki nima smisla za red in ne bo hodil lepo po hodniku, namazal s svežo barvo. Tako »dresuro« bi privoščil našim ljubljanskim »purgarjem«. Končno pripominjam, da je abotna zahteva, da naj bi se vožnja s kolesi preko gotovih križišč prepovedala, kot je to Marijin trg, pred glavno pošto itd. To so vendar glavne prometne žile, ki vežejo južni del mesta s severovzhodnim in skozi katere se vozi dnevno na stotine kolesarjev. (Za smeh: te stotine kolesarjev »ogrožajo« tisočem pešcev zdravje in — življenje. Razširite vendar bolnico in pokopališče! Kolesarska kuga — barvo je treba Še določati, bela je že oddana — preti, da nas uniči.). AH naj vozi čiovek opoldne z dela preko Marije Device v Polju v Trnovo, da ne bo »ogrožal« ubogih peščev na Marijinem trgu m pred pošto? Kot vemo, ima v Ameriki in drugod že skoro vsak delavec svoj avto. s katerim se vozi na svoj posel, toda še nikdar nismo čuli, da bi kdo predlagal, nai tem ljudem prepovedo uporabo — ulic! Pač pa imajo tam navado, da hodijo pešci po hodnikih in sicer samo po eni strani za vsako smer, o čemur se pa nam, zaspanim in konserva- tivnim Ljubljančanom, niti ne sanja. Sicer bo pa ljubljanski občinski svet v doglednem času razpravljal o novem cest-no-policijskem redu, s posebnim ozirom na peš promet. Upajmo, da bo novi cestno-po-licijski red zaslužil vsestransko to ime vsem občanom v zadovolinost in v pomirienie. J. P. Uro na Vodnikov trg Ženske se pritožujejo, da služkinj nikakor ni s trga, možje pa, da žene ne morejo domu. In potem je doma naglica in prismojen zos in surovo meso in neslana juha in prepozno kosilo, da človek nikdar ne pride v pravem času na zofo in tudi nikoli ne brez besedi in krega. To pa samo zato, ker na trcu ni ure. Je sicer visoko gori na šen-klavžu in tudi tam za oglom na Mestnem domu in tudi na Frančiškanskem mostu m na rotovžu, ampak to je vse predaleč, da bi hodile ženske eledat. ki imajo še tako toliko opraviti med štanti in jerbasi. In med vojno predrago endivijo je na trgu vedno polno novic, pod gnilim grozdjem tiče škandalčki. izza črvivih jurčkov gleda nova ohcet, pri mesarju čakajo rožički najdražjega znanca, povsod jih pa jezi nova obleka te in te strašno našemarjene prijateljice. Pa tudi hrenovke so tam* ki tako prijetno ogreje jo premrle prste, in še brt-novček se dobi za slabosti, sploh opravka je čez glavo, časa in denarja pa vedno premalo, da imamo možje pokvarjene želodce in večno jezo doma. Po vseh cestah že stoje električne ure. ki izvrstno gredo, če ne stoje, samo na trgu jo Še ni. Tja na sredo naj postavijo kronometer, ki bo bil ure in četrti na dva zvona, seveda tako glasno, da bo ura prevpila šepetanje gospodinj in kuharic, ura naj pa tudi trobi kakor sirena največje fabrike, da je čas pristaviti lonca, nato pa kakor v Salzburgu še zaigra kako lepo in pomenljivo narodno, da se bodo zganile in spomnile na dom. Kaj če bi ura izpuščala tudi pline, ki bi dišali kakor prismojeno mleko, ti bi jih najhitreje premaknili. Sicer občinski svet, kjer k sreči sede še sami sotrpini brez ženske enakopravnosti, gotovo takoj pravo zadene, saj ima strokovnjake na razpolago vseh baž — drugače pa gremo jest v oštarijo in vse bo prav. Seveda, če nas bodo žene pustile. Pacijent. Manira tu in tam Na Gorenjsko sem se peljal s popol* danskim vlakom. Bila je sobota in vlak na* bit, da so bili polni vsi hodniki. V kupeju je sedela desetorica dobro oblečenih mla* dih ljudi inteligentnih obrazov, očividno dijaki višjih razredov srednjih šol, na hod* niku pred kupejem so pa stale in se stiskale dame, dijakom deloma znane starejše gospe. Posrečilo se je eni ali drugi, da se je prerila k dijakom in z največjim napo* rom in iztegovanjem zložila prtljago na po* lico v kupeju. Dijaki so dame seveda mir* no gledali in so celo spoštljivo občudovali kako se trudijo z odkladanjem zavitkov. Res je, da so se potrudili zadržati čimbolj omikano in mirno, kakor se mladim gospo* dom pred starejšimi damami spodobi, niti na misel pa ni prišlo nobenemu, da bi bil pomagal položiti prtljago na visoko polico ali od letanja po Ljubljani utrujenim go* spem celo ponudil svoj prostor. Nikdo jim ni zameril, saj sedanja mla= dina ne ve, kako in kaj. V šoli se omike ne uče, od akademikov se je tudi ne bodo naučili, je pa tudi že dosti takih vzgojite* ljev, ki neotesanost smatrajo za izraz svo* bode in narodne karakteristike. Sicer na* j vadno prav taki mladi gospodje najstrožje j zahtevajo, da jih odrasle učenke pozdrav* Ijajo naprej, sami jim pa niti ne odzdrav* i ljajo, ali pa le zelo milostno in zviška, i Menda bo res, da so imeli za guvernanto j Figovčevega hlapca. Naj nam oprosti poštenjak, ki upravlja j Figovčeve hleve, da smo ga postavili v ta* j ko primero. Že dolgo let so namreč hlapci | po gostilnah mnogo bolj uslužni in prijaz* ni, kakor marsikateri inteiigent z državni* : mi izpiti, saj bi s surovo za robi jen ostjo taki hlapci niti za čisto juho ne zaslužili, ampak gospodi, ki jih ščiti položaj, pa ma* nire ni treba poznati. Culi smo, da se s , prav posebno uslužnostjo in postrežlji* vostjo ter naglico odlikujejo tudi neke da* \ me pri poštnih okencih, da njihovo omiko stranke lahko proučujejo od vseh strani in j do dna. Tako postopanje s strankami je ; Hidi zelo hvalevredno zaradi tujskega pro* j meta in sploh koristno ugledu države. Tudi na glavnem kolodvoru sem že opa* j zoval takega mogočnega gospoda, ki stoji morda tudi za informacije potnikov pri vhodu. Nek tujec ga je vljudno vprašal, kdaj gre vlak. Samo čez ramo mu je s palcem pokazal gospod uslužbenec, popot* nik ga je pa še vdrugič pobaral. »Vozni red poglejte, saj imate cajt!« se je usluž* i Boj za predsedstvo na ljubljanski borzi Pišejo nam: Radi potoku funkcijske dobe sedanjemu nredsednrku se bo vršila volitev bodočega predsednika borze v po* nedeljek. 13. t. m. Dosedanii predsednik ie sicer zopet iz* voljen v odboT m m nobenega zadržka za njegovo zopetno izvolitev na predsedniško mesto. Vendar so nastale tu režkoče. ker silijo na to mesto liudie. ki nimajo do se* daj prav nikakih zaslug za zadcrvolriv razvoj po prvem predsedniku inaugurirane ustanove. Odbor borze naj se zaveda, da odklanja večina borzinega Članstva to polrtično kandidaturo m bo imelo tako ne* srečno eksperementiranje za posledico le desinteresiranje večine borzinega članstva na zavodu, ki se je po svojem dosedanjem delovanju izkazal za dravsko banovino potreben in koristen. V času gospodarske depresije niso umestni taki boji, ki diše po strankarstvu. Iz policijske kronike Policijska kronika je že več dni suhoparna. Kakor prejšnje dni, je bilo tudi vče* raj prijavljenih san ^ nekaj tatvin. Hlapec Ludvik šlajpah. zaposlen pri I. konsum* nem društvu, je prijavil, da mu je v noči od 7. na &. nekdo iz hleva na Celovški ce* sri ukradel 1500 Din vreden konjski ko* mat. Šlajpah je osumil cigane, ki stanujejo na Vodovodni cesti. Policjia je uvedla I preiskavo, pa ni nič našla. — Nekdo se je pustil 6. t. m. zvečer zapreti v viško cer^ kev in je ponoči vlomil v puščico za mi* lodare. Puščico je polomil in pobral iz nje okrog 20 Din. — Na Trnovskem pristanu 10 je nekdo z okna Alojzije Porenta. stro* vodjine žene, odnesel stekleno cvetlično vazo v vrednosti 80 Din. — Delavec A! zij Pavlin, stanujoč v Florijanski ulici 13. je opazil, da mu je nekdo te dni odnesel iz kovčega rjave obnošene hlače in ne* kaj perila. Škoda znaša 170 Din. — Zidar Franc Vrbančič, zaposlen na stavbišču no* ve stavbe dr. Jemca na Tržaški cesti, je prijavil, da mu je nekdo v noči od 7. na 8. ukradel 2 srajci, hlače, suknjič in nekaj manjših stvari v skupni vrednosti oOO Din. — Gostilničarki Jerici Putrichovi na Do* lenjski cesti 6 je nekdo z vrta odnesel 2 kokoši, vredni 60 Din. Izza D'Annunzijevega reškega gospodarstva Zaplenitev parnika pred sodiščem Kakor poročajo italijanski listi, bo te dni pred rimskim kasacijskim sodiščem končno rešena komplicirana afera iz časa okupacije Reke po pesniku D'Annun-ziu, katerega legionarji so zaplenili par-nik >Cogne«c, ki je bil na potu v Ameriko. Bilo je 2. septembra 1. 1920., ko je omenjeni parnik krenil iz Catanije proti Južni Ameriki; natovorjen je bil z raznim blagom v vrednosti nekaj desetin milijonov lir. Ko se je parnik nahajal kake tri milje od Catanije, so naenkrat štirje italijanski oficirji, ki so se vkrcali kot reški legionarji, obkolili kapitana in njegovega oficirja ter ju pozvali, naj jim prepustita ladijsko poveljstvo. To se je zgodilo in parnik, ki je dobil nove zapovednike, je moral odpluti proti Reki. Zaplenitev se je zgodila po nalogu reškega komandanta D'Annunzia. Ta vojni čin, kakor imenuje zaplenitev parnika Italijansko časopisje, pa ni bil všeč lastnikom Ladi je. Začela so se pogajanja med lastniki, ki so Italijani iz Milana in reško komando. Trajala so mesec dni in naposled so se pogodili tako, da je D'Annunzio zopet izročil parnik z vsem blagom lastnikom za sedem milijonov lir, s čimer naj bi bila zadeva rešena. Parnik ^Cogne« je nadaljeval pot v Južno Ameriko, v Brazilijo, kamor je prispel z veliko zamudo. Komandant ladje je navedel interesi ranim tvrdkam. da je moral ladjo temeljito popraviti. S tem je hotel opravičiti vsoto, ki je bila izplačana D'Annunziu, zakaj z omenjeno vsoto ni bila obremenjena samo družba, ki je lastnica parnika, nego so nekaj teh stroškov za utemeljita popravila« prevalili tudi na tvrdke. ki so imele na ladji svoje blago. Oškodovane stranke pa niso mirovale, nego so dale preiskati zadevo ter jo spravile pred sodišče, češ, da je ta vojni akt navadni morski rop in da se jim mora povrniti škoda. Torin^ko sodišče, ki je obravnavalo afero, se je izreklo za tezo, da je bila zaplenitev parnika vojni akt. Toda oškodovane tvrdke, brazilijske namreč, so vložile protest proti razsodbi ter vztrajajo na tem, da je bila zaplenitev ladje navaden rop. Ponovna razprava bo 22. t. m. Sodi se pa, da bo uspeh pred kasacijskim sodiščem le potrditev razsodbe prvostopnega sodišča. _ Zopet krstna predstava slovenske drame Režiser F. Lipah o jutrišnji premijeri Leskovčeve »KraljKrne Haris« Ljubljana, 10. oktobra Za Šnuderlovo 2>Pravljico o rajski ptici« pride jutri na vrsto krstna predstava druge slovenske drame v tej sezoni, Leskovčeve ^Kraljične Haris«. Slovenski inteiigent Istenič v diplomatski službi, ki ga je vodila po vsem svetu, se je poročil s Francozinjo. Rodila mu je hčerko Sabino. Imel je neozdravljivo bolezen in se je zastrupil. »Tako je preslepil, še bolezen. Diplomat!«: Sabina je živela s svojo materjo še nekaj časa v velikem svetu, nato pa sta kupili v naših krajih starinski grad v bližini mesta. Stara gospa je hroma in Sabina je po očetu podedovala bolezen, ki je še v kali, toda vsak hip lahko izbruhne, živita z materjo v samotnem gradu in vplivata s kapitalom, ki ga imata po očetu, odločno na vso okolico, posebno na industrijo. Sabina, bolna in polna življenja, žejna in nasičena uživanja, se začne zabavati z usodo treh naših mladih mož. ki jo ljubijo. Zdaj se drama lahko prične. Prvi teh mož je žiga Knez. industrijalec. Ljubila ga je, toda on se je zbal njene bolezni in vsega, kar je v njej, ter jo zapustil. Vzljubil je Heleno Polajnarjevo. preprosto in pošteno naše dekle. Stara gospa se maščuje nad njim in ga gospodarsko uniči. Drugi je inženjer Jošt Osojnik. Zdrav mož, ki hoče navzgor za vsako ceno, ne preveč tankovesten ženskar, ki da Sabini celo strupa, pa ga končno usoda pritira tako daleč, da se hoče sam zastrupiti. Tretji je Gregor Polajnar, slikar in t;mtast. Sabina je zgubila Kneza, se odvrnila od Osojnika in gre končno s Polajnarjem med svet. med cvetoče vrtove, v mir. Ta mir, ki si ga želi izbičana in trpeča Sabina, je osnovna nota vse te pretresljive drame. To pa je površna vsebina »Kraljične Haris«. Zakaj to je drama poražene ljubezni in poraženega človeštva. Vrste se scene brezvestnosti. tragedija zapeljane služkinje, zapuščene tipkarice. polom kapitala, smrt Sabinine matere, ljubezni blaznega plesa *Kraljične Haris« in konča se drama s sceno zastrupljevanja. Toda vse to je skoro samo zunanje, zakaj v resnici gre tu za tragedijo bolne Sabine, njene ljubezenske žeje. ki se ne da označiti na kratko, gre tu za tragedijo vseh glavnih oseb. usoda je končno razbita, razdejana in razdvojena. Pisatelj A. Leskovec, ki je umrl letos 23. januarja na operaciji v ljubljanski bolnici, je že znan našemu občinstvu po igri »Dva. bregova* (letos jih imajo na repertoarju v Sarajevu in Skoplju). Spada gotovo med najbolj talentirane moderne naše dramatike. Odlikuje ga predvsem močan dialog kratkoča in krepka govorica. Včasih se opaja rad nad ritmom lastre besede in se zamegli z neko mistiko in simboliko, toda vedno izpelje položaj na jasno. * Igralcu je Leskovec ljub že zato, ker piše uloge, težke, toda vedno vredne študija. Njegovim težjim ulogam z doktrino sploh ni mogoče priti do dna in pripuščajo več interpretacij. Zahtevajo pa močne individualnosti, kar je itak jasno. Fr. Lipah. Novo mesto kot tufskoprometno središče Kaj M bilo treba storiti, da postane Novo mesto središče tujskega prometa na Dolenjskem >"ovo mesto, 9. oktobra. uo in ovomeščana, ki mu ., . srcu proč vi t dolenjske metropole in Dolenjske, smo prejeli naslednji Članek s prošnjo za objavo: Kaj bi bilo treba Novemu mestu, da po-^ane prvovrstno tujsko prometno središče? Da bi bilo poleti letovišče, pozimi izhodišče zimskega sporta, vse leto pa po možnosti središče, kjer se vrše večje prireditve gospodarskega, kulturnega, športnega in društveno zabavnega značaja. Skratka, tudi za Novo mesto bi bilo treba propagando organizirati in centralizirati. Izdajati bi bilo treba vsako leto propagandne tiskovine, brošure, razglednice, slike, plakate umetniške kvalitete, ustvariti po zgledu velemest diorame, ki bi se razstavili na tujih velesejmih in različnih razstavah; dalje bi bilo treba razpošiljati tujim javnim prometnim pisarnam in paro-plovnim družbam čim večje in čim lepše fotografije v okvirjih, tako da bi visele slike Novega mesta in okolice tudi po salonih pamikov, ki bi imeli tudi novomeške propagandne brošure, da jih brezplačno razdeljujejo med potnike. Seveda bi morali biti podpisi pod slikami, letaki, razglednicami in drugem tudi v tujih jezikih. Dalje bi bilo treba organizirati predavanja o Novem mestu in okolici, in sicer s skioptičnimi slikami in s kinematografskimi sporedi. K propagandi v korist Novemu mestu bi bilo vsekakor tudi pritegniti Ijanski radio, ki naj bi prirejal takisto kratka predavanja, če mogoče v tujih jezikih. Zlasti važno pa je, da se izkoristi tuje novinstvo in organizira r-:a£uw iji. j.,. vtit— -i pi. t>.^čil v teku 10 let nad 5 FLilijonov Din za reklamo, da je privedel dva.Krat vsako leto dese^ tisoč glave množice v L-jubijano. Novo mesto se z Ljubljano kajpak ne more primei jati, toliko je pa vendarle gotovo, da ka/ se da v Ljubljani storiti v velikem, sr da v Novem mestu v malem. Velike važnosti za Novo oietLo koc tiij-skcprometno središče je nadalje tudi regulacija Novega mesta in okolice. Kakor znano, je novomeški občinski zastop sklemj uveljaviti enoten in velikopotezen regulacijski načrt za Novo mesto in okolico. Načrt sta izdelala arhitekta gg. Kregai in Spinčič. K načrtu pr dlagamo isto, kar je predlagal vladni svetnik profesor Seidl. Kakorkoli se bo Novo mesto v bodočnosti razvijalo, vsikdar bodo prometne črte velevažen činitelj. Novo mesto je stikališče in križišče daljših cest s petih strani (iz Ljubljane, Žužemberka, Karlovca, Zagreba in Krškega) in priklepa osebni in blagovni promet po teh cestah nase. Prav zaradi tega je Novo mesto glavno kulturno in gospodarsko središče Dolenjske. V novejšem času bistveno pospešuje promet s treh strani tudi še železnice in pričakujemo, da se v doglednem času zgradi še železnica iz Brežic ob Savi kot četrta in iz Kočevja kot peta. Do sedaj je promet skozi Novo mesto vezan samo na en vhod pri Rozmanu na severni strani in pa en vhod po mostu čez Krko na južni strani mosta, torej na prehod po državni cesti Ljubljana-Karlovec. Spričo živahnosti rastočega prometa je treba vzeti v misel prilagoditev s primerno razširitvijo vhodov. Most naj bi se ob dani potrebi razširil na dvojno širino, prehod pri Rozmanu pa naj bi se preuredil na ta način, da se staro okrajno sodišče umakne. Glavna cesti skozi mesto daje možnost za izvršljive preuredil v. . .sakih težav. Poleg zgodovinskih dveh vhodov v Novo mesto (Rozman, most) bi bilo mogoče ustvariti nov, tretji vhod za one, ki prihajajo preko šentpetra in Ločne. V ta namen naj bi se nanovo uredila stara Ločenska cesta, ki vodi mimo nove Košakove hiše, ter zvezala s cesto, ki vodi mimo nove Bukove hiše poleg novega poslopja okrožnega sodišča in odtod mimo hiše dr. Vasica, ter pride po sedaj ozki ulici na Glavni trg. Edini, popolnoma vodoravni in obsežni prostor, ki ga sedaj zavzema staro pokopališče, naj bi se porabil za idealno stavbi-šče bodočega najlepšega dela Novega me- sta, ne pa za mestni park. Ta ne bi bil priporočljiv, ker bi bil tik ob glavni avtomobilski cesti v območju njenega prahu. Regulacijski načrt Novega mesta in okolice postaja prav te dni posebno pereč, ker ga ima potrditi banska uprava. »Tukaj ložira žrtev resnice" Nekateri ljudje žive v Ljubljani slabše kakor psi — Pretresljiva slik bede in vnebovpijoče krivice Ljubljana, 10. oktobra. Resnica je, da napredujemo; Zidamo krasne palače. gradimo ceste, odpiramo humanitarne zavode, imamo palače bolni* ških blagajn, delavskih zbornic itd A res* niča je tudi — nikar s: ne zakrivajmo pred njo oči — resnica je. da imamo tudi bara* ke, in še slabše, imamo ljudi brez strehe, imamo jih v Ljubljani. Na svoje palače, humanitarne in socijalne zavode smemo biti ponosni, a tem bolj moramo biti ža* lostni zaradi socijalne bede m tem bolj bi nam morala biti pred očmi. biti bi morala naše neodložljivo vprašanje, naša prva m največja skrb. Revščina ni samo vprašanje človekoljubja. temveč je družabni pro* Mnogo, mnogo mi je povedal. Mnogo nenavadnega je doživel. So naravnost go* rostasne stvari . . . Mož mnogo ve. njego* ve resnične izpovedbe bi marsikoga kom* promitirale. Za vse svoje izpovedbe ima pa na razpolago dokumente, pokazal mi jih je. Zelo je iskren. Tudi svojih davnih gre* hov ne skriva. Povedal mi je, kako je pri = šel na kriva pota v svoji mladosti. Pokoril se je — že pred 17 leti in se je spametoval Zdaj je mož s 45. leti. a še vedno trpi. Po krivici trpi. Bil je silno vnet narodnjak. Leta 1918 je šel na obisk v Idrijo baš pred prevra* tom. Ko se je vračal, so Italijani že okupi* rali Idrijo. Ob meji v bližini Žirov so si blem, seveda pa ne smemo že zgolj iz pri* mitivnih človekoljubnih čustev pustiti člo* veka, da umira zaradi naše brezbrižnosti ali celo zlobe pred našimi očmi. Zločin je nad Človekom in škandal, ki je v zasmeh vsej naši kulturi in civilizaciji, če je člo* vek, ki je bil v državni ?1užbi, ki ga je uničila vojna, ki se je boril za Jugoslavijo — da mora tak človek ložirati v naši kul* turni Ljubljani pod milim nebom in samo zaradi tega, ker je zavoljo svoje bolezni zaostal na piačevanju stanarine, zaradi svoje revščine, katere so mu prej drugi krivi kot sam. Imamo društvo za var* stvo živali, za varstvo človeka pa ne. Živ* ljenje nekaterih ljudi je pa celo mnogo slabše od življenja psov po mestu. Socijal* ne krivice so v takih primerih pravi zlo« čin. Na »gmajni«, za prulsko šolo je vzbu* dil mojo pozornost nekak šotor z napisom na kartonu: »Tukaj ložira žrtev resnice«. Šotor je dobre tri korake dolg in komaj korak širok. Sestavljen iz desk, pločevine, lepenke itd. Poleg tega šotora je še eden, o katerem smo že govorili. Vprašal sem že* no, ki je sedela pred to nenavadno kolibo in krpala rjuho, kako je z njo. — Vidite, revščina, za reveža se nihče ne briga, go* tovo bi gospodje ne vodili tod mimo mi* nistra, če bi prišel v Ljubljano. Ne verja* mem, da bi kaj pomagalo, če opišete naše siromaštvo. Saj tudi naši sosedi ni. In so pisali v »Jutru« in v »Narodu«. Pomislite, 6 otrok ima, midva sva k sreči brez njih. O. seveda, liie včasih na nas: par noči sva spala z dežnikom nad glavo Prišel je mož. prinesel je nekaj stare obrabljene lepenke, da zamaši špranje šo* tora. Globoko udrta lica. oči z bolestnim bleskom, glas votel. Živahnega, vljudnega vedenja je, govorica očituje inteligenco. Ki jo pogrešamo včasih mnogo bolj pri iz* obražencih Takoj se mu vidi, da je mno* go pretrpel in da je njegova volja postala v nečloveški življenjski borbi kremenita. Strahu pred smrtjo ne pozna. Dejal je, da raje tukaj pogine, kot da bi šel v Ital'jo, kamor je pristojen. Iz Idrije je doma. V Ljubljani je že od 1. 1913, tudi njegova že* na, ki je iz Šlezije je že 12 let v Ljubljani. Prosil je že opetovano, da bi bil sprejet v naše državljanstvo pa ni bil uslišan. Na magistratu so zoper. Italijani pri neki vodi umivali noge in si jih brisali z jugoslovansko trobojnico Kot vnet patrijot, mož tega ni mogel pre* nesti. S krikom jih je skupno z nekim to* varišem prepodil od vode, kjer so pustili zastave, nato si jih je prisvojil ter zbežal čez mejo, za njim so padali streli. Zastavo je daroval opernemu gledališču, kjer je bil takrat nastavljen za vratrja. Pozneje ie prišla na dan korupcijska gledališka afera (1- 1^22), ki je Ljubljančanom še gotovo v spominu. On je bil glavna obremenilna priča. V službi je bil izredno vesten, več* krat je na svojo roko preprečil nepoštene manipulacije gledališke uprave, n. pr. ni hotel pustiti izvažati iz gledališča premoga, izposojevati kulis, ki jih je uprava na svo* jo roko hotela poslati nekam v Višnjo go* ro, a ni imela dovoljenja, prijel je nekega možakarja, ki je nesel iz gledališča 4 ko* stume, v paketih so bila pisma, v katerih izposojevalec kostumov vabi svoje »odje* malce«, da se naj oglasijo v svrho porav* nave računa v tej in tej kleti . . . Da je bil mož izredno pošten, dokazuje dejstvo, da mu je uprava brezmejno zaupala, četudi so ga nekateri gospodje gledali zelo postra* ni: na vsem dnevnem izkupičku blagajne je vsako noč spal — denar so mu dali v čuvanje, katerega si je položil vedno pod vzglavje. A ko je prišla na dan tista muč* na afera, se mu je zgodilo nekaj — skoraj nečloveškega. Ne smem in nočem opisati tega natančno, nekoliko pa je o tem pisil »Slov. Narod« 1. 1^22. meseca maja in si* cer takole: »Bivši gledališki hišnik izgnan? Ponoči nam javljajo, da je policija zvečer obve* stila bivšega gledališkega vratarja Franca Kolerja. da bo z ženo ob 4. uri zjutraj iz* gnan iz Jugoslavije Mi smo se trudili, da dobimo avtentične informacije, toda zara* di pozne ure nismo mogli zvedeti ničesar pozitivnega. Zato ne vemo, ali je bil K.o« ler res že odpravljen iz naše države. Kon* statirati hočemo sledeče: Koler je nvalid in je, kakor se zatrjuje, optiral za Jugosla* vi j o. Njegova afera na gledališču naj bo taka ali taka, točno je. da mož ni v nobeni kazenski preiskavi. Ce se je disciplinarno pregrešil, je več kot dovolj kaznovan: iz* gubil je službo in presedel dolgo v zaporih. Sedaj ima i stanovanje i novo službo. 2e iz zgoraj navedenih razlogov se nam zdi njegov izgon neutemeljen. Toda stvar ima še drugo lice: Franc Koler se splošno smatra (ali po pravici ali ne) za glavno obrL* menilno pričo v mučni gledališki aferi. Vsa javnost je interesirana na tem. da se afera končno razčisti. Kakšen vtis pa more nanjo napraviti, ako se moža (z ubogo b.-!--no ženo vred) čez noč ekspedira" preko granice? Ali se ne bo reklo, da >e je ho* telo odstraniti glavno pričo proti preiti1 upravi in tako preiskavo speljati v pesek-1 Mi smo uverjeni. da je tak sum povsem neopravičen, smatramo pa (tudi. ce se ne oziramo zgolj na človeško plat tc~m stopalo proti Kolerju. Na zadevo se 5e povrnemo.« In res so ubogega Kolerja ob 4 -ekspedirali z vlakom v Logatec, da ženejo čez mejo. Na meii sn ga p.i • , •. ianske obNat: zavrnile, ker so bili oc!°;onski dokumenti z^rtr^re'! Istočasno pa je tudi za njim prispela iz Ljubljane uradna brzojavka, naj se vrne v Ljubljano. Neki gospod ie so se n n potegnil5 za reveža ter intervenirali pri oblastvih. Koler z ženo si je mori! den ir za vožnjo iz Logatca v Ljubljano iznoso* dfti pri nekih usmiljenih ljudeh. To pa je le primer križev iz njegovega burnega življenja. Di marsikaj mi je po« vedal. Pokazal mi je tudi opekline ni ro* kah. katere je dobil pri gašenju požara v gledališču 1. 1^20. Odlikovanja za to nje* govo požrtvovalnost mi sci eda ni mogel pokazati . . . Ampak dejstvo je. da bi pred 10 leti zgorelo slovensko operno gledališče, če bi on požara ne zadušil. pri čemur je riskiral svoje življenje; razbil je zak! nje« na vrata garderobe, kjer so goreli že na vso moč kostumi in oprema, zrnat;1.1 zoreče cape na cesto ter pogasil ogenj. Ncposred = no zatem se mu i vlila kri iz pljuč... To pa še ni vse. On ni le frazer*narod' njak. Že kot invalid se je javil med pr\ i« mi v jugoslovensko vojsko, ki je vkorakala v Korotan. In so mu prestrelili roke. Zdaj je 100% vojni invalid. Invalidnine seveda ne dobiva, ker ni naš državljan. Pa ne ta* mo to: Koler je tuberkulozen. Bil je zadnji čas 'aposlen \ tobačni tovarni in v svečarnah, a nikjer ne more ostati dolgo zaradi svoje bolezni. Še nedavno je .išel iz bolnice. Nekaj časa je prejemal pod* poro »d bolniške blagajne, a zdaj je po* tekla. V mestni hiši na Karlovški cesti jc stanoval. Po njegovih izjavah se gode v tisti hiši zelo, zelo nenavadne (ali pa tudi navadne) stvari, o katerih nočemo podroh* no govoriti. Povrh vsega pa Koler ni mo* gel plačati stanarine in četud; je prejšnje čase plačeval vedno naprej — so ga 23. m. m postavili na cesto. Zdaj je na »gmajni«. In jesen je. Koler pa kašlja in pljuje kri Denarja seveda nima, s službo mu tudi ni pomagano, ker je bolan. Da bi vsaj inva* lidnino dobival! A kaj, ko še vedno trpi zaradi posledic gledališke afere . . . Ne sprejmejo ga v naše državljanstvo, četudi je že 17 let v Ljubljani. Kako strašna ironija in koliko gorja, prokletstv. in bolečin se skriva za tistim napisom: »Tukaj ložira žrtev resnice.« Ce je resnica tako mačehovska in tako neverjetno grozna, naj bo prokleta! Koler, zakaj nočeš lagati? Tragedija Miloša Murnika Ljubljana. 10. oktohra. Skoro vse mesto tja je poznalo. Maj* hen in čokat je bil. dobrodušnega okrou «.u ga obraza. »Sinko Debelinko« so mu doi. 11 otroci in mu radi nagajali, da se je jezil. Poleti je posedal po klopeh v Tivoliju in Zvezdi, včasih je taval brez cilja po me; stu. roke v žepu, veselo žvižgajoč. Siromak je bil Miloš M umik. čeprav je bil rojen v gosposki hiši. Kot 17 letni mi« zarski pomočnik se je bil med dolom /a* strupil in postal je za delo nesposoben. Včasih se je lotil dela dan ali dva. potem je pa zopet nehal. Mnogj so mu zameril, ker ni hotel delati, večina pa ni vedela, da gre za kronično zastrupljenie in da deliti ne more. Poleg tega se je bil že tako na. vadi' pohajkovanja, da bi se bil težko zopet privadil delu. Poleti je bil niegov dom Tivoli. pozi = mi je posedal po cele dneve v ogreval niči. Pa mu tudi tam niso dali miru. vedno so ga dražili in zbadali, da mu je včasih v/k pela kri. Če se jc začel prepirati so tepli. Tako je brlo njegovo življenic. Nadležen ni bil in tudi beračil ni rad. Zato je često stradal. Večkrat so ga že našli po. polnoma sestradanega in ga morali prepe* 1 jati v bolnico, da se je okrepčal. Končno se je nesrečnemu fantu prUtudilo / v1 nje. V sredo popoldne so ga našli na dvorišču restavracije »Novi svet.« V kotu jc ležal in stokal. Spoznali so. da gre najbrž za zastrupi ljenje in so ga prepeljali v bolnico 2e v sredo zvečer je bil slab. V četrtek si je pa nekoliiko opomogel m zdelo se je, da ho okreval. Toda snoči je podlegel zastrup ljenju. Kaj je nesrečnež pil, še niso mogli ugotoviti. — Danes dopoMnc ie bila sodna obdukcija trupla. Pokojni Miloš Murnik je bil Ljubljana čan. Star je bil šele 28 let. Pa smo /opet ob enega hlapca Jerneja. O ti naša pre* ljuba kultura! Pri odvetniku. — Milostiva, želite še kaj, kar bi bilo v zvezi z ločitvijo? — Da. gospod doktor, želela bi, ds bi prisodili otroke mojemu možu. avtomobil pa meni. Pri izpitu. — Tu vidite, gospod kandidat, dz je desna bolnikova noga krajša tako da bolnik šepa. Kaj bi storili vi v ta kem primeru? — Jaz bi tudi šepal. t Dnevne vesti — Z naše univerzo. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuj*-za institut za fiziko mesto asistenta s pravicami uradnika I. kategorije. Kandidat mora imeti diplomski izpit iz matematike, uporabne matematike in fizike in znati mora nemščino. Prošnje je treba vložiti do 30. t. m. — Iz odvetniške službe. V imenik advokatske Komore v Ljubljani sta bila vpisana dr. Rihard Rom s sedežem v Kočevju :n dr. Rajnhold Kersbauer s sedežem v Celju. Odvetnik v Slovenjgracu dr. Ferdo Čeme se preseli s 7. novembrom s svojo pisarno v Dolnjo Lendavo. — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan zasebni zdravnik v Slovenj-gradcu dr. Bernard Jirku. — Razpisana zdravniška služba. Uprava umobolnice v Kovinu razpisuje službo sekunda rija. Prednost imajo zdravniki, ki so se že posvetili nevrološko - psihijatrični stroki. Prošnje je treba vložiti do 31. oktobra. — Razpust društev. Društva ^Podporno društvo delavcev in delavk v ljubljanski tobačni »tovarni«, »Podružnica krščanske sole v Komendi, okraj Kamnik«, »Podružnica krščanske šole v župniji Rova. okraj Kamnikz ter »Društvo kmetskih fantov tn deklet v Radomljah, okraj Kamnik« so razpuščena. ker nimajo pogojev za pravni obstoj. _ Razpisana služba babice. Za porodniško - ginekološki oddelek splošne bolnice v Mariboru se razpisuje službeno mesto diplomirane babice z dovršeno babiško šolo in z najmanj dveletno prakso v bolnici. Poleg brezplačnega stanovanja in hrane v zavodu znašajo mesečni prejemki 750 Din. Službo je nastopiti 1. novembra. Prošnje je treba vložiti do 24. t. m. pri vodstvu splošne bolnice v Mariboru. — Dražba lova. Lov krajevne občine Križe se bo oddajal v zakup na javni dražbi v občinski pisarni v Tržiču 20. nvem-bra ob 10. in sicer za dobo 4 let in 4 mesecev, od 1. decembra 1930. do 31. marca 1985. — Iz ^Službenih Novin«. »Službene Novinec št. 230 z dne 8. t. m. objavljajo: pravilnik o ureditvi šumarske službe pri splošni h upravnih oblastih, pravilnik o nameščen ju kvalificiranih šumarskih srro- kovnjakov za upravo nedržavnih gozdov tn naredbo o zaščiti vinskih proizvodov fran- roskpga porekla. — Kdor se zanima /a okrasno drevje in grmovje, naj se vdeleži dendroloških ogledov, ki jih bo od Časa do časa prirejala ljubljanska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva Prvi takšen ogled bo v soboto 11. t. m. popoldne po tivolskih nasadih in bližnjih vrtovih. Sestanek točno ob 15. v Trubarjevem gaju nasproti Narodnega doma. Vodil in tolmačil bo g. inž. Ciril Jeglič. Vabljeni so vsi, ki bi se radi poučili o botaničnih zanimivostih in estetskih vrednotah ter glede vporabnosti okrasnega drevja in grmovja. Pristop je brezplačen. Na tem prvem sestanku se bo določil tudi čas za prihodnje oglede. — Izprememba rodbinskega imena. Policijski agent v Novem Sadu Franjo Fakin je zaprosil za izpremembo rodbinskega imena Fakin v Slovenčič. G. Fakin bi si bil lahko to neokusnost prihranil. — Kongres zveze kopaliških društev. Zveza kopaliških društev bo imela 11. tm. v Vrnjaeki Banji svoj jubilejni kongres, na katerem se bo razpravljalo o povzdigi naših kopališč, zdravilišč in letovišč ter o pospeševan ju turizma. — Letna sezona na Gornjem Jadranu. Letna sezona na Gornjem Jadranu se bli* ža koncu. Crikvenico in druga letovišča zapuščajo zadnji gosti. Sedaj prihajajo samo še gostje v skupinah, zlasti mnogo Angležev, ki posečajo Sušak, Crikvenico in Rab. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bilo večinoma jasno v Sarajevu tn Skoplju, drugod pa oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju in Beogradu 24. v Sarajevu 23. v Mariboru 22, v Zagrebu 21. v Ljubljani 17 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.5 mm, temperatura je znašala 12 stopinj. — Podpirajmo CiriLMetodovo družbo, ker je edino slov. obrambno šolsko dnvšt* ▼o v Jugoslaviji. — Zanimiva obravnava. V Sremski Mii-trovici se je te dni vršila zanimiva obravnava. Zagovarjal se je zasebni uradnik fran Polak iz Zemuna, ki je prodal ponarejen ček. glaseč se na 7000 dolarjev. Polak, ki je kupčeval z dragocenostma, ie dobil ček od nekega Selim Beg Husiča. Ko ga je hotel v Zagrebu vnovčiti, je zvedel, da je ček ponarejen. Polak pa ni obupal. Odpeljal se je na Dunaj, kjer je s pomočjo nekega Ooldsteina prodal ček za 1,097.000 avstrijskih kron našemu zdravniku, ki se je baš pripravljal na potovanje v Ameriko. Zdravnik je skušal v San Frančišku ček vnovčiti, zvedel pa je, da na čeku označene banke sploh ni. Obravnava proti Polaku je bila že trikrat preložena. Zagovornik je povdarial. da je zadeva že zastarela, ker gre za 10 let star delikt. Tudi sodišče je bilo tegn mnenja in je obtoženca oprostilo. — Hčerko dvakrat prodal. V musli* manski vasi Donji Dren ovac v Hercegovi* ni je te dni kmet Sajit Jašarevič ustrelil svojega tasta Severja Sekuliča. Vzrok je nenavaden. Stari Sekulič je svojo i^rredno lepo hčerko po starem običaju prodal Ja« šareviču, pozneje jo je pa pregovoril, da je moža zapustila in odšla k drugemu, ki je staremu za hčerko tudi odrinil lepe de* narce. Jašarevič je zahteval od Sekuliča, naj mu vrne hčerko ali denaT. Stari se pa ni dal pregovoriti in zato ga je Jašarevič ustrelil. _ Če se star panj vname. 70 letni kro* jač Janos Rant iz Apatina se je nedavno seznanil s 25 letnim dekletom :n se do ušes zaljubil. Ni miroval predno ni šia z njim pred oltar. Mlada žena se je pa sta* rega moža kmalu naveličala in imela je ljubavno razmerje z drugimi Moža je to tako potrlo, da se je v obupu obesil. — Dve ženski banditki. V Subo-tici je te dni policija aretirala drzno vlomilsko in tatinsko tolpo, katero je vodila ženska in sicer neka Ana Moric V tolpi je pa sode* lovala še ena ženska in sicer neka mlada farmacevtka, ki je tolpi dobavljala kloro* form. Tolpa je namreč nameravala napa* sti vlak in vse sprevodnike kloroformirati — torej po zgledu ameriških banditov. Iz LmMmnz —lj Barake izginejo z Grudnovega nabrežja. Ze precej časa je tega, ko so se imele barake s prometnega Grudnovega nabrežja umakniti kam v mrtvo mestno periferijo. Končno so včeraj res začeli razstavljati stene in strehe teh siromašnih domačij. Kakor se čuje, se preselijo barakarji na mestni travnik, ki leži tik ob cesti dveh cesarjev. Tam ob Malem grabnu si postavijo ti siromaki brez zidarja in polirja svoje koče, zakaj zima se bliža, ko človek mora biti pod streho, če noče zmrzniti na cesti. —lj V znamenju siromaštva. Zadaj za ponosnim poslopjem Državne deške meščanske šole na Prulah se stiska vrsta slabih barak, ki so malo znane ljubljanskim meščanom, zakaj malokoga zanese noga s Karlovške ceste po Tesarski ulici v tisto zatišje. Nedolgo tega, kar sta prišli semkaj še dve deložirani družini. Morali sta iz hiše, ker nista zmagovali najemo me. Streho teh dveh družin je težko popisati, ker nima oblike kakor druge barake. Stan teh dveh družin ie slabši kakor ciganski šator rboizi ljudje! —lj Pri spomeniku Ilirije bodo izme* njali bronasto glavo, ki predstavlja Ilirijo, z drugo enako. Prejšnjo so že sneli z obe* liska. Baje ni bistvene razli'ke med glava; ma, zato vzrok imenjave ni znan. —lj Poštni grb na pošti v Mostah nima več nobenega sledu o nekdanjem dvogla-vem orlu. Črke. ki so ob robu v latinici in cirilici, pa bolj uganeš kakor prebereš. Stvar poštnega starešine je, da prosi za obnovo grba in to tem bolj, ker je sedanj;; pošta na zelo prometni Zaloški cesti, a rudi ugled državnega urada sploh zahtevi*, dostojen poštni znak. —Ij Kontrolne tablice na pisemskih na biralnikih imajo ponekod v mestu obrabljeno in nečitljivo označbo pobiranja pisem. Želeti je, da se take številke v interesu občinstva popravijo. —Ij Kanalizacija v Mo.-tah in na Seli. gre iz ulice v ulico. Zdaj kanaliziralo Rib niško ulico, ki gre vzporedno s Cigla rje vo ulico od vzhoda proti zahodu. Občina si je nabavila Škropilni avto, za izboljšanje cest bi bil jako potreben še cestni valjar. —lj Redna skupščina Udruženja ljubljanskih konservatoristo> bo v ponedeljek 13. t. m. ob 20. v Glasbeni Matici soba štev. 17. Udeležba za člane obvezna. Vsak član se mora izkazati z indeksom — Odbor. —Ij Koncert Pavla Grjjnierja preložen. Opozarjamo, da je komorni koncert čelistk Pavla Griimerja in pianista Aleksandrn Čerepnina preložen za osem dni in se vrši šele v petek, dne 17. t. m. ob 20. v Filha^ mo.nični dvorani. Kupljene vstopnico osla nejo v veljavi in veljajo za lj. oktobra. —Ij Društvo upokojenoga učiteljst v.» Občni zbor tega društva bo v sredo, 1". tna popoldne ob 3. uri prt Novem svetu z obi čajnim dnevnim redom. —Ij Sokolsko društvo Ljubljana IV vabi vse članstvo na prvi pešizlet. ki bo v nedeljo. 12. t. m. čez Golovec na Orle in Laverco. — Zbirališče ob pol 2. uri pop pred Češnovarjem. — V slučaju slabega vremena se izlet preloži na priho-lnjo nedeljo. Zdravo! Odbor. Smej se in plakaj Sonny Boy in Al Joison. Oba sta Ljub ljančanom in zlasti Ljubljančankam še do bro v spominu, ker sta se jim predstavila kot prva v zvočnem filmu in zadela njiho ve najnežnejše srčne strune. Zato sta že kar domača in se jima ni treba več boriti za naklonjenost občinstva. Ta film je visoka pesem očetovske lju bežni modernega očeta in ganljiva zgodba malega Little Pala. Vse to je sicer prika zano z ameriškim okusom in mentalitete, ki sta pa prodrla tudi v Evropo ter se nam približala, kajti amerikanizem je vsaj zaenkrat še tudi kozmopolitizem v mnogih ozirih. Ta film nam dokazuje, da znajo biti tudi praktični Američani sentimentalni in sicer tako, da njihova sentimentalnost ga ne, seveda predvsem ženski spol. Med drugim se mora v prilog filma šteti zlasti to, da se dotakne tudi zakonskega problema in nam pokaže, da so otroci najmočnejša zakonska vez, pa tudi sreča, na kar se pa dandanes pozablja, ker se tudi malokdo zaveda, da so smisel zakona otroci. Vsa zgodba je tako sodobna, da se mestoma zdi skoro vsakdanja, vendar je pa skoz in skoz zanimiva. Vidimo mlad zakonski par. On je pevec neke radio oddajne postaje. Zaradi kruha. A on poje z ljubeznijo do stvari. Seveda se mu ne godi sijajno. Saj dandanes tudi ne more biti drugače. Njegova žena je lepa. seve. In usoda njenega moža je v njenih rokah. To se razume, saj je mnogokrat toliko od ženske odvisno. Dobro bi se jima godilo, če bi on takorekoč svojo ženo — prodajal. Njegov šef, odnosno prijatelj predlaga to kupčijo njej. Seveda ga je ogorčeno odbila. Kasneje mož to zve, neposredno po viharju med njim in ženo. Razburjen se sestane s »prijateljem«, na cesti v avtomobilu se spore-četa in dejansko spopadeta 'Prijatelj« obleži ubit. Pevca aretirajo v radio studiu, kar zve njegova žena doma po radiu. Prt razpravi izpove sinček (Little Pal) važne i podrobnosti, ki se tičejo uboja. Otrokova iskrenost in naivnost je ganljiva. Otrok pripomore, da njegov oče ni bil obsojen za umor, temveč samo za uboj. Potem dljub?zen£. Namen ankete je menda, kakor vidimo iz naslova, pojasniti nekoliko pojme o »ljubeznih kot taki in o tem. ali se sme v ljubezni lagati ali ne. Zakaj naj se mi potem preidimo okoli tega, kar često še nima nič skupnega z ljubeznijo? Pride nekdo, pa pove. da se po njegovem mnenju seveda, sme lagati v flirtu, da mora biti nekoliko laži pri dvorjenju i. t. d. Magdalena trdi med drugim celo. da se mora začenjati vsako dvorjenje, ako hočemo, mi moški seveda, upati na siguren uspeh, samo z lažjo? Res dobra lekcija za nas, ki do sedaj nism-5 vedeli, kako se doseže uspeh pri takih, rlahkiho^lu-žini tudi jaz pravice, da povem svoje mnenje. Bojim se pa, da ne bo za koga, n. pr. za Magdaleno, preveč porazno ali pa v nasprotnem primeru precej presenetljivo. Torej, v ljubezni se lagati sploh ne more! Odpade na ta način sploh vprašanje, se sme ali ne. Ne more se tudi, ako bi se smelo, kajti kadar se laže. se ne ljubi. Ljubezen je mo a laž je druno, ravno tako kakor sta dve materji različni, če tudi ne ravno nasprotni, pa vendar ne moreta biti eno in isto. Res je, da je sovraštvo nasproten pojem od ljubezni in ne laž. Ta pa je na-j-oroten pojem resnici. Toda ako vzame kdo ljubezen za pristen izraz onega Čuvstva, ki ga izražamo s to besedo, rni bo pritrdil;- ne samo ne smemo, temveč ne moremo lagati v ljubezni! Ali se pa sme lagati v raznih odnošajih do dragega spola, ki jih često maskiramo s krinko ljubezni, služijo pa samo našim gotovim namenom, katere res mojstrsko opisuje Magdalena, to je drugo vprašanje. Tu pa zopet igrata vlogo človekova čast iti nj^iiov značaj. V tem vprašanju se pa n« bo i' daleč spuščal. Laže se in se sme. (/..:koni malokdaj to zabran ju jejo). Malokdo se kakor krat imamo pač izrek * namen posvečuje sredstva. Zato pa je tako lepo to naše Življenje. No mi anketarji ga ne bomo oo-rfi preokrenili. Zanimivo pa je, kako se <• ti jO pojmi in kaj vse se rešuje v okviru v rašanja ali se. v ljubezni sme lagati ali ne. Janez Porenta. 41. Sicer je moja roka utrujena od 17 ur* nea izvirne slovenske drame »Kraljična Haris«. V soboto 11. tm. bo v ljubljanski drami krstna predstava Leskovčeve trodejanske drame ^Kraljičnn Ilariss:. Snov te globoke drame je vzeta tz sodobnega slovenskega življenja. Zagonetna, eksotična in nesrečna milijonarka hči Sabina Isteniška (Kraljična Haris) poseže z drzno roko v industrijske in ljubezenske zadeve naših ljudi in pri tem sama poražena odhaja v daljni svet. VeledramatiČnn dejanje je do skrajnosti napeto, konflikti ostri in vse nastopajoče osebe so kakor vlite. Liričnomistično vlogo kraljične Harts igra ga. Nablocka, ki nastopa prvič v tej sezoni. Tri glavne moške vloge, katerih usoda je tesni zvezi s kraljično Haris. igrajo gg. Levar, Skrbinšek in Železnik. V markantnih vlogah nastopajo gg. Marija Vera, Medvedova in gdčna Boltarjeva. nadalje gg. Jerman. Plut, Potokar, gdčne Viđa Juvanova, Slavčeva in Kukčeva. Premijera se vrši za red D. OPERA. Čajkovski: >Evirenij Onjegin«. V n<*-deljo se poje romantična Cajkovskega opera >Evgenij Onjegin< z Primožičem v naslovni partiji. Tatjano poje prvič pri nas priljubljena pevka gospa Zlata Gjungjenac-Gavella, premina poje g. Križaj. Predstava se vrši izven abonmana, pri znižanih opernih cenah. Jutri se ponovi prvič v letošnji sezoni melodijozna Leo Fallova opereta ^Dolarska princesam. Opereta, ki je imela koncem lanske sezone prav lep uspeh se vprizort z znano zasedbo: ga. Poličeva, ga. Ribičeva, ga. Balatkova, gdčna Strniševa. gg. HostiČ, Drenovec. Peček, Povhe, Simončič itd. Dirigent: cr. Svetel. Predstava se vrši Izven abonamana, pri znižanih cenah. Pozna svojo hčer. Oče: Zdite se mi nekoliko premlad za ženitev. Moja hčerka jih ima že 26. vi pa ... — Šele 20, prosim. — No torej, vidite. Svetujem vam počakati še pet let, ko boste stari 25. ona bo pa takrat že nekaj let mani. Pevska vaja. — 2e davno ja odbila ura polnoči. Tako dolgo vaša pevska vaja gotovo ni trajala. — Seveda je trajala, ženica. Zaradi deževnega vremena je prišlo samo sedem pevcev, pa smo morali peti tudi za ene. ki so ostali d ma Senzacijonalen proces na Dunaju Dunajski trgovec Gustav Bauer jeve, toda samo V torek zjutraj se je pričel pred poroto dunajskega deželnega sodišča II. najsenza-eijonalnejši proces zadnjih deset let. Sen-zacijonalen je ne samo zato, ker sta dozdevni morilec in njegova žrtev iz boljših krogov, temveč rudi zato, ker gre za proces, kjer so zbrane same indicije tako, da bo moral državni tožilec krivdo trdovratnega obtoženca šele dokazati na glavni razpravi, ki bo trajala dva tedna. Gre za grozen umor, izvršen 17. julija 1928 slučajno na prvi dan velikih nemških pevskih svečanosti na Dunaju. Umorjena je bila Katarina Schaftner, poročena FeH-ner. Trajalo je celo leto, predno se je z velikim trudom posrečilo ugotoviti, kdo Je umorjenka. In kakor običajno, je bilo naključje tudi tu najboljši pomočnik primi-nalistov. Golo naključje je nekoliko posvetilo v temo. kajti znano ni bilo ne ime, ne starost ne bivališče umorjene. Neznana umorjenka V torek, ko se bivši cesarski živalski vrt v Lainzu pri Dunaju navadno zapre za tujce, so opazili ljudje blizu ločenega dela živalskega vrta gozdni požar. Ko so gasili, so pa naleteli na žensko truplo. Ustreljena neznanka je bila zelo lepo oblečena, toda pri nji niso našli ničesar, kar bi pomagalo dognati, kdo je. Bilo je takoj sumljivo, da je izginila njena ročna torbica, in ker so našli pri truplu stekleniči-eo bencina, je bilo jasno, da je nameraval morilec truplo sežgati in zabrisati vse sledove. Umorjenka je imela na nogah čevlje italijanskega izvora. Ker je bil umor izvršen med pevskimi svečanostmi na Dunaju, so oblasti domnevale, da je bila umorjenka tujka, ki je prišla na svečanosti. Vse prizadevanje najti morilca ali ugotoviti identiteto umorjenke je ostalo zaman. Poticaji ni nihče prijavil, da je izginila neka dama. pa tudi priče, ki so se zglasile na policiji trdeč, da poznajo umorjeno, niso privedle detektivov na pravo sled. Če bi ne bilo gozdnega požara, bi umora sploh ne bili odkrili. Srečno naključje Sele Uni začetkom julija je našla policija važno sled. Dunajski zobozdravnik dr. Reissberg ie lečil dvornega svetnika dunajskega policijskega ravnateljstva Wildnerja. V pogovoru je dr. Reissberg nekoč omeniL, da se mu zdi. da je popravljal neki ženski tako zobovje, kakršno je imela umorjenka. Dr. Reissbergu je bila dana možnost si temeljito ogledati si zobovje neznane umor-jenke in pri pregledu svoje ordinacijske knjige je ugotovil, da je popravljal zobe Katarini Schaftner. Ta Katarina Schaftner, rojena 1. 1886, se je poročila s trgovcem Henrikom Andrejem Fellnerjem z Madžarskega. Fellnerja je pa dunajska policija poznala. L. 1921 ga je obsodilo dunajsko sodišče zaradi poneverbe na tri mesece, leta 1922, pa solno-eraško sodišče na poldrugo leto težke jece. obtožen umora Katarine Fetlner-na podlag! irtcftcfj Policija se je takoj spomnila, da je dobila lani v februarju anonimno pismo, v katerem je bilo omenjeno Fellnerjevo ime. Sol-nograska policija je namreč dobila od neznanega pisca pismo, v katerem je bilo rečeno, da je bila v živalskem vrtu v Lainzu umorjena Katarina Fellnerjeva. Pisec anonimnega pisma je priložil pisma Katarine Fellnerjeve, ki mu jih je pisala v juniju in juliju 1928 iz Trsta, Benetk in San Rema. Fellnerjeva je pisala, da namerava odpotovati sredi junija na Dunaj. Pozneje mu ni več pisala. Neznanec je tudi pisal policiji, da se Fellnerjeva ne razume s svojim možem, ki jo je pripravil ob ves denar ln ji uničil zdravje. Hotela se je ločiti od njega. Sum pade na moža Policija se za anonimno pismo ni zmenila. Poslala ga je dunajski policiji in šele po senzacijonalni ugotovitvi dr. Reissberga so se začeli zanimati za Andreja Fellnerja, katerega so lani 5. junija v Opatiji izsledili in aretirali. Po fotografiji umorjene je takoj spoznal svojo ženo, odločno je pa zanikal umor, češ, da usodnega dne sploh ni bil na Dunaju, temveč da se je mudil s svojo prijateljico Gertrudo von Koch na avtomobilskem izletu v Benetkah. Med potjo sta pa imela defekt in v Benetke sta prispela šele proti večeru 17. julija. Italijanska policija je dognala, da so Fellnerjeve navedbe točne in zato so ga morali izpustiti. Bauer aretiran Ko so Fellnerja spraševali po znancih njegove žene, je omenil najprej nekega Bauerja. Ker so tudi drugi omenjali med prijatelji umorjene dunajskega trgovca Gustava Bauer ja, ga je začela policija iskati in lani 15. julija je bil aretiran v nekem berlinskem hotelu. Bauer je iz zelo bogate rodbine. S svojim stricem Izidorjem Alseg-gom in bratrancem dr. Robertom Allsegom je ustanovil Cravongeselschaft. G. m. b. H., ki prodaja svinčnike, nalivna peresa tn druge pisarniške potrebščine. Pri hišni preiskavi so našli dokaz, da se je mudil Bauer 16. julija na Dunaju. Dognali so tudi, da je zapustil Dunaj šele 19. julija, torej dva dni po umoru, in da je skušal spraviti v denar več dragocenih damskih kožuhov, ki so bili najbrž last umorjene. Prvo priznanje Preiskavo proti Bauerju je vodila berlinska policija sporazumno z dunajskim deželnim sodiščem. Bauer je pa tajil zločin in skušal dokazati alibi. Toda preiskava je samo povečala sum. Šele lani koncem julija je Bauer v Berlinu priznal, da je bil usodnega dne s Katarino Fellnerjevo. Po dolgih pogajanjih med dunajskimi in berlinskimi sodnimi oblastmi so Bauerja lani 9. oktobra končno izročili dunajskemu sodišče. Od takrat je minilo leto dni. Pred tremi meseci je državno tožilstvo končno zaključilo preiskavo in dvignilo proti Bauerju obtožbo zaradi zločina roparskega umora. Obtoženec ima pa proti sebi kot rečeno same indicije in državni tožilec dr. \Vottawa bo imel težko stališče. Veliko zanimanje za proces Od obravnave pustolovca Mareka, ki si je odsekal nogo, od procesa proti ge. G rosa vescu, ki je umorila svojega moža, znanega tenorista dunajske opere, ni bilo na Dunaju tako velikega zanimanja za sodno obravnavo, kakor je zdaj. Več sto prošent za vstopnice so morali zavrniti. Velika porotna dvorana je nabito polna in se po hodnikih kar mrgoli radovednežev. V 77 strani obsegajoči obtožnici so senzaci jonal-ne, doslej Še neznane podrobnosti in rezultati preiskave. Obtožnica opisuje Bauerja kot moralno propalico, ki je zašel v denarne stiske zaradi svojih številnih ljubavnih razmerij. Felmerjeva je bila že priletna in zato ga niso mikali toliko njeni čari. kolikor dragocenosti in kožuhi, s katerimi bi si bil nekoliko opomogel. Prvi dan procesa Bauer sedi na zatožni klopi elegantno oblečen in se obupno brani, ČeŽ, da Feller-jeve ni umoriL Takoj v začetku zasliševanja je začel polimizirati z obtožnico. Pozna se mu že na obrazu, da je velik prijatelj ženskega spola. V procesu nastopa tudi Ferilner po madžarskem zakonu svoje za-nito ločen od svoje žene in je kot madžarski državljan po ženini smrti glavni dedič, ker otrok ni bilo. Ker ima Bauer s sodnem depozitu 32.000 šilingov, lahko uveljavlja Ferilner pa madžarskem zakonu svoje zahteve proti obtožencu, ki bo priznan krivim, in dobi iz omenjene svote znaten delež. Umor ie bil izvršen 17. junija 1928. Morilec je ustrelil svojo žrtev večkrat z revolverjem, potem jo je polil z bencinom m zažgaL Ko je predsednik pozval obtoženca, naj opiše svoje življenje, je začel slednji pripovedovati, da je absolviral trgovsko akademijo, potem je bil pa urednik v Lan-derbanki. Med vojno je dosegel čin nad poročnika in služil je pri 40. pešpolku v Budimpešti. Prišel je v italijansko ujetništvo, potem je. pa ustanovil na Dunaju že omenjeno podjetje in potoval po Evropi. Nekaj dni pred umorom Katarine Fellnerjeve je sklenil v Nemčiji kupčijo za 190.000 šilingov tako, da ni imel nobenega interesa na roparskem umoru. Na trditev obtožnice, da je vzel umorjeni uhane s koraldami in jih podaril neki drugi ženski, je izjavil, da je kupil koralde sam, ker jih je rabil za izdelovanje okrasnih svinčnikov. Njegovi mesečni prejemki so znašali 1500 do 2500 šilingov, večjih izdatkov pa ni imel, ker je živel zelo solidno. Ljubavna razmerja ga niso stala mnogo. Na predsednikovo vprašanje, zakaj je obetal dva dni pred smrtjo Fellnerjeve zakon natakarici Agati Mayer-ievi v Tnomostu. s katero je imel tudi ljubavno razmerje, je obtoženec izjavil: To gotovo ni bilo zaradi onih 30.000 Šilingov, ki jih ima natakarica, sam sem bil zaljubljen v drugo damo na Dunaju in samo z njo sem se hotel poročiti. S Fellnerjevo se je seznanil 1. 1921 na iužnem Tirolskem in z njo je imel razmerje samo do 1. 1925, ne pa do 1926, kakor trdi obtožnica. Pozneje je slišal o ?iji šele v juliju 1928. ko mu je brzoiavila, da pride na Dunaj. Ze začetkom obravnave je prišel Bauer hudo navskriž z državnim to- žilcem, kateremu je odgovarjal tako za-smehljivo, da je bil večkrat opozorjen, da si s takim vedenjem ne bo pridobil simpatij porotnikov. Zločin ljubosumne žene Francoski listi obširno poročajo o umoru, ki je bil izvršen v torek v brzo-vlaku Praga-Pariz, kjer ie padel kot žrtev ljubosumne ženske inženjer Evgen Fiiber, rojen 24. novembra 1902 v Pragi. Samo en potnik je bil priča ljubavne tragedije in takoj po strelu je potegnil za rešilno zavoro. Vlak se je ustavil in sprevodniki so prijeli morilko. Potem je vlak nadaljeval vožnjo in se ustavil na postaji za Nancv v Champigneulles. Tam so aretirali Eliso Altenhovenovo in odpeli od vlaka vagon, v katerem je bil umor izvršen. Kmalu je prispel iz Nancyja v Champigneulles preiskovalni sodnik Picquard, ki je morilko zaslišal. Iz njenega pripovedovanja je razvidno, kako je prišlo do tragedije. Pred petimi leti je bil Fuber nameščen kot kemik v neki tovarni v Saint Quen 1'Aumone in seznanil se je z nekim tovarniškim delavcem, h kateremu se je preselil. Dotični delavec je bil mož Flise Altenho-venove. Fiiber se je kmalu zaljubil v njegovo ženo in s tem je bilo delavčeve zakonske sreče konec. Elisa se je dala kmalu ločiti in Fuber je živel z njo. Pred meseci ji je pa nenadoma sporočil, da mora prekiniti z njo razmerje in se vrniti v Prago, ker se mora oženiti. Elisa je sprejela to vest na videz mirno, toda kmalu po ljubčkovem odhodu se je tudi ona odpeljala v Prago, kjer se je sestala s Fiiberjem. Prosila ga je, naj jo predstavi svoji ženi, kar se je tudi zgodilo. Ko sta nastopila mlada zakonca ženitovanjsko potovanje v Francijo, se je Elisa odpeljala z istim vlakom iz Prage. Umor je bil izvršen v trenutku, ko je odšla mlada inženjerieva žena iz kupeja. Fiiber in njegova bivša ljubica sta se sporekla in kmalu sta počila dva strela. Fiiber je bil zadet v glavo in obležal je takoj mrtev. Morilka je preiskovalnemu sodniku izjavila, da ji je Fuber obetal zakon in da ga je ustrelila, da bi bil kaznovan za svojo nezvestobo. I Gostovanje „Soče" na Vrhniki Iz razgovora z £ režiserjem J. Košuto, bivšim vodjo slo*, •.-n 'kegi gledališča v Go* rici, čigar dramsLi skupina vprzori v ne* deljo zvečer \ vrhniškem Rokodelskem domu A. Strindocri;'»vo ur«m j »Oče«, pc* snemamo glede kva'itcre dela kot takega naslednje njegovo Baziranje: Strindbcrgo\ 4)a« e drama, k; se odlikuje predvsem po svoji silni izrazito* -ti in odrski tehnici Vsak posamezen p-i* zor je že celota ca e je že umetnina, zato zahteva stvar tud: prav posebne p .glu* bitve, kakor tudi moćan dar izražanja od strani igralca. 3r.z tega. mislim, bi bdo uprizarjanje odveč. Vsa ta razpredena t:* lozofija mora postat ž;va. plastična in potem smo brez slebi, da bi naš. tud: na> bolj preprost člove<. igre vsebinsko ne dojel. — Odveč se mi zdi. da bi navajal vsebino. — Problem, ki ga tu v tej stvari Strir.dberg rešuj«:. pravz.ipra\ obdeluje, je naš vsakdanji problem, ki ga src* a m „ po* vsodi. Boj je to med moškim in /en*-k«\. ki ga mi smr+niki morda le podzavedn^ ćutimo. Strine! »c*"^ slika vse tr morda le nekoliko pccciniČ-io a drama k'"1- rnkn ne irpi radi tegj p-.i nieesar Nasprotno. •»« r«..i je pn a'm; in drži <_;!eUjLa v jj.ipc* tosti. To je koma 1 izned najbolj -neder« nih dram sedanjosti, kjer pride r»ra*» i. r*s* nični naturalizem do prave veljave. P -a* teli dramatik, ki je znal dati pcč.it sv-ne velićine začetku sedanjega stoletji. jo vedno aktualen. Njegova dela so pravi, najsilnejši izraz tedan'c literarne d<>be in bodo živela večno. »Oče«, ki ga v nedelj«? uprizarjamo na Vrhniki, je stalno na re*. pertoarju svetovnih gledališč in je. po mojem mnenju, najbolj dovršeno Strind* bergovo delo.«: >v — rt Nafbolfse, n^ftrajae^e, zato najcenejše! Sobota, 11. oktrbra 12: Dnevne vesti. ploBče; 13: Cas, plošče, borza; 18: Koncert rauio orkestra; 19: Ga. Orthaber: Angleščina; 19.30: Aktualna ura; 20: Koroški večer. Sodelujejo: kvartet Glasbene Matice, operni tenorist g. Joža Gostič, pevski zbor > Ljubljanski Zvon-; 22: časovna napoved in poročila; 22.15: Kadio orkester. Razumljiva razlika. — Ta klobuk dela tvoj obraz kratek. — To je pa res čudno. Ko je dobil moj mož račun zanj. se mu je obraz strahovito podaljšal. Vojni dobičkarji. 2ena: Kaj pa počenjaš! Sladkor vendar ne jemlje z roko, temveč s kie-šcicami. Mož: No ja. kako pa naj vem, da imajo tu vroč sladkor? Stara pesem. — Radovedna sem, kakšni klobuki se bodo nosili letošnjo zimo. — Draga ženica, letošnjo zimo bodo v modi klobuki dveh vrst, kakor vsako zimo. Prvi so taki, ki ti niso všeč, drugi pa taki, ki jih ne morem plačati. K. R. 6. Rrowu: 24 Vitez enega dne Roman — Pa naj bo. — je pritrdil. — Kakor hočete — nobene policije, nobenega ravnatelja. Toda priznati moram, da prav zares ne vem. kako ... — Počakajte trenutek, — je dejala Je-acne. — Počakajte trenutek. — Jo že imani -— že vem! — Obrnila se je k nje-mti in oči so se ji zaiskrile. Dajte mi predpasnik, Peter. — No si? — Moj predpasnik — sedite na njem. Škoda, da sem izgubila čepico, toda pomagati se ne da. Peter je zaman razmišljal, kaj snuje Jeanne. Potegnil je predpasnik iz žepa :n ji ga izročil. Hitro si ga je pripasala in pogladili gube. da bi se ne poznalo, da je nekdo sedel na njem. — Čujte, — je dejala. — v Hopper-jevo sobo grem. Gibbs se itak še koplje, torej bo Ilopper sam. Pete- jo ie debelo pogledal. — Raj? Cemu to? Zdaj sploh ne morer^e v njegovo sobo, ker se oblači. — Ne govorite kakor prababica. Pe- ter, riopper.me še svoj živ dan ni videl m nastopiti hočem kot sobarica tega hotela. Vprašam ga, kaj bi rad za kosilo — Zakaj pa hočete to vedeti? — je vprašal Peter začudeno. — Saj to je samo pretveza, da pridem v sobo. Ko bom pa v sobi, se mi morda posreči dobiti sliko. Sumljiva se mu sploh ne bom zdela in to olajša moj posel. Peter jo je spoštljivo pogledal. To dekle je imek) res sijajne ideje. Ni mu sicer bilo docela jasno, kako bi mogla odnesti ukradeno sliko, ne da bi spravila na noge ves hotel. Ni pa bilo izključeno, da se ji načrt obnese. Sicer pa ni imel pravice obsojati vnaprej njene ideje, čeprav je zasnovala nekaj drznega in nevarnega. Vendar pa... — Zdi se mi vse to lahko. — je dejal, — toda meni vaš načrt nič kaj ne ugaja. Jeanne. Kaj če ga prime jeza in bo hotel treščiti v vas stol? Nikoli se ne da vnaprej povedati, kaj stori taka ekscentrična prismoda. Pojdem raje sam. Porečem, da sem vratar ali____ Jeanne se je zasmejala in zmajala z glavo. — V tehle cunjah? Začel bi klicati na pomoč. Ne — saj se mi ne bo nič zgodilo. Sicer pa lahko počakate na hodniku, da opravim svoj posel. Zdaj pa le hitro — Gibbs se bo vsak čas vrnil. Obrnila se je in hitela iz sobe. Njen zvesti, čeprav nekoliko razburjeni spremljevalec ji je sledil za petami. Ustavila sta se na hodniku, da bi poslušala, če kdo prihaja, toda vse je bilo tiho. Čeprav se je jima zdelo, da sta čepela za špansko steno cele ure, je trajal pogovor med Gibbspm in Hop-perjem samo nekaj minut. Hotel še vedno ni bil ves pokonci. Kazen običajnega domačega ropota se ni slišalo nič. Ozrla sta se po tablicah nad vrati, da bi našla Hopperjevo sobo. Krenila s;a na levo in prišla do vrat, na katerih je bilo napisano: Kopalnica. Slišala sta, kako se nekdo navdušeno cofa, vmes pa brezskrbno prepeva. — Ha. — je zamrmral Peter in skočil k vratom. Toda sreča mu ni bila mila. Vrnil se je ves razočaran k Jean-ni. rekoč: Ne gre. Ključa ni v vratih. — To nič ne de. — je odgovorila Jeanne. — Ce pojde vse gladko, bova iz hotela prej. predno zleze iz kadi ... Št. 31. Tu za vogalom. Hodnik je zavijal pravokotno in se končal nekaj metrov naprej z visokim zidom. Na desni strani je bila soba št. 31, pred vrati sobe št. 34 je pa stal par pošvedranih čevljev. — Saj se mi je zdelo! — je dejal Peter in se ozrl na čevlje. — Tu torej počakajte, — mu je naročila Jeanne. — Ne — raje se skrijte za tole. — Pokazala je na visoko ozko omaro, stoječo na desni strani blizu vrat liopperjeve sobe. — Ne bilo bi dobro, če bi vas opazil. Saj lahko vsak hip pogleda iz sobe. Zdaj mi pa povejte — sem dostojno oblečena? Peter jo je pogledal in odgovoril: — Divni ste. Jeanne. Prava kraljica med sobaricami. Zelo bi me veselilo, če bi me vzeli s seboj. — Hitro, Peter! Zdaj nimava časa prepirati se. Ce vas boni rabila, vas že pokličem. In tako je Peter spoznal, da nima pomena pregovarjati jo. Vzdihnil je in se skril za omaro. Jeanne je počakala, da je izginil, potem je pa pobrala po-švedrane škarpe in potrkala na vrata. Slišala je, kako je nekdo zamolklo za-klical »prosto«. Zbrala je ves svoj pogum in vstopila. Hopperjeva soba je bila urejena tako kakor Gibbsova. samo španske stene ni imela. Američan je stal pri oknu v srajci in hlačah. Previdno je nalival neko gosto tekočino v kozarec. Na polici nad umivalnikom je stala cela vrsta steklcničic, lončkov in škatlic s praškt in pilulami. Bilo je jasno, da je bil kozlu podobni mož slabega zdravja in da ga je to zelo veselilo. Na mizici blizu njega je ležala v rjav papir zavita slika. Ko jo je Jeanne zagledala, je naglo stopila korak naprej, potem je pa obstala. Happer je bil tako zatopljen v deio, da se še ozrl ni. Mirno je nalival gosto tekočino v kozarec, kakor da je njegovo življenje odvisno od točno seštetih kapljic. — Čujte, Gibbs, ste že kdaj poskusili Ranocelnikov pljučni sirup? Pravim vam, da je imeniten. Pol kozarca trikrat na dan ... Ta čas je naštel do-iočeno število kapljic, obrnil se je od okna in sapo mu je zaprlo. — O, oprostite, gospodična! Mislil sem, da ie nekdo drugi. — Dobro jutro, gospod, — ie dejala Jeanne spoštljivo. — Dobro jutro, — je odgovoril Hop-Per. — Postavil je steklenico na mizico in dvignil kozarec, rekoč: Na vaše zdravje! Izpil je v dušku svoje lekar-stvo, postavil kozarec na mizo m vzdihnil zadovoljno: Tole bi obudilo mrtvega, — je pripomnil in se ozrl na Jeanno. — Čujte, vi ste torej nova, a? Ne spominjam se, da bi vas bil tu že videl. K-S OS S MEJTIfI TU > mM. ali Vsaka, beseda SO par. Plača sc lahko tudi 9 znamkah. Za odgovor znamko/ - Na vprašanja brez znamko ne i ■ ■ r,dor>TnrJnmtx - Najmanjši ogla* 1M*» S*—. 11 ■ » V GOSTILNI »PRI DOLENJCU« nasproti Alojzijevišča pod Poljansko cesto vsako soboto in nedeljo prvovrstne domače krvavice in jetrnice. — Ob četrtkih zvečer tržiške bržole. 2624 STANOVANJE z eno sobo in kuhinjo oddam v Novem Vodmatu. — Naslov v upravi ^SIov. Naroda«. 2616 ČEVLJAR. VAJENCA po možnosti takega, ki se je že nekaj časa učil, pod ugodnimi pogoji sprejme takoj čadež Jože, čevljarski mojster v Hotov-ljah tik Poljan nad škof jo Loko. 2614 KUPIM HIŠO v ceni do 200.000 Din, za trgovino ali brivca primerno, na prometnem kraju v Mariboru, Celju ali Ljubljani. Naslov: > Frizer«, Zagreb, Hica 53. 2613 ___ m m VEČ BRIVSKIH STOLOV naprodaj. — Naslov v upravi »Slov. Narodac 2617 Ako želite kupiti NA OBROKE obrnite se na Kreditno -*-**miso detaSIftili trgovcev r. z. z o. z. v Ljubljani Strojepisci potih se vrši vsaki SE<5VENSKI ft&RO D<. dne m oktobra 1930 Siev. ZTI i pravi Tomaž Bata? „Narodno gospodarsko nalogo vrši najbolje tisti, ki prodaja svoje proizvode po kar najnižji ceni, plača pa svojim sodelavcem najvišjo mogočo plačo." Z delom hočemo pripomoči napredku in ureditvi gospodarskega vprašanja Danes nam je mogoče delati z najmanjšim dobičkom zato, ker se je s pravilnim vodstvom države dinarska vrednost popolnoma stabilizirala Od 9. oktobra prodajamo v vseh nagih prodajalnah: Vse moške čevlje iz Sevro ja, laka ali boksa, kateri so na podplatu žigosani Din 269'- za Din 249- Vse moške delovne čevlje, kovane, iz nepremoč-Ijive juhte, ki so žigosani na podplata Din 199'- za Din 169- Vse ženske čevlje, % kožno peto, kombinirane iz boksa, laka ali semiža. ki so na podplata žigosani Din 229'- za Din 199"- Vse ženske čevlje, s kožno peto, iz črnega an rjavega boksa, ki so na podplata žigosam Din 199"- za Din 169"- Vse luksuzne ženske čevlje iz ševroja- boks* kalfa. Iafea ali jelenovega usnja, ki so na podplata žigosani Din 229- za Din. 199"- Otroške čevlje iz laka, boksa ali nepremočljive juhte po velikosti Din 59'- Din, 99- 129*- Din, 149"- kimamo dražjih moških čevljev od Din 249"- iimamo dražjih ženskih čevljev od Din, 199"- Posetite naše prodajalne sami in prepričajte se! to p Zupančič, — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezerček. — Za opravo ln inoerataJ del Usta: Oton GnristoL _ Vsi v LctabHani.