313. štev. Velja v Ljubljani in po pošli: celo leto . . pel leta . Četrt 1'ets . . . aa mesec . . V Ljubljani, četrtek 30. decembra 1920. Po8,”l“a Plaiana ’ 8' nribližala Husinri žeudarmeriiska Datrulia. so io snre-tcli rudarii z revolverskimi streli. Ubili so ori teni dva orožrvka. tre-:c’ga na smrtno ranili tako da ie Splošni protestni Zagreb, 29. decembra, .{izvirno poro-rilo.) Nocoj o polnoči se začno v Zagrebu generalna stavka v znak protesta proti dogodkom v bosanskih rudarskih revirjih •ib enem v znak solidarnosti rudarskim po« krelora v, Bosni Ju v Sloveniji Stavka bo kmalu nato umrl. Alarmirano le bilo volaštvo. ki le obkolilo vas ln aretiralo okrog 50 rudariev. med niimi znaneva bollševiškeva aeitatoria Ivkoviča. V vasi so našli štiri strojnico in večie število mišk in drugega orožia z veliko zalogo munlcile. Tudi Lipnico ie obkolilo voiaštvo. Komunisti na so bili pravočasno obveščeni in so večinoma utekli. Aretiranih ie bilo še nekai nad 30. ki so se udali brez odpora. Razun v Banjaluki kter Je stavka še sološna. delalo že v vseh rudnikih. čeorav v zmanjšanem obsegu. V Kreki so nakopali včerai 15 vagonov. v Mostarju 5. v Zenici 8. v Bre-‘ zi nad 20. Tu se ie vrnilo na deJo že nad dve tretjine delavcev. Tudi v Kreki Kh dela že 400. štrajk v Zagrebu. trajala 24 ur Ju bo obsegala vsa podjetja. Edino nastavljene] vodovoda bodo oprav« ljaii svoj posel. Policijsko ravnateljstvo Io za Jutri prepovedalo točenje alkoholnih p|. Jač. časopisi Izidejo poprej || v manjšom obsegu, kakor navadno. KONEC D ANNUNZIJEVE ZALEGE V ZADRU! Split. 28. dec. (Izvirno poročilo.) Novoimenovani zadrski civilni komisar Minares ie napravil DAnnunzi-Icvi zalegi konec. Dan po Božiču ie začel oblegati italijanskim vladnim poveljem uporne elemente. Dobrovoljce iz Reke in Zadra, ki so se zabarikadirali v kasarnah, le obkolil z voiaki. ki so prodirali izza barikad s stroinimi puškami in lahkimi topovi. Za čaša obleganja so nad obkoljenimi poslopji letali aeroolanl. Kmalu potem ko ie voiaštvo na dobrovoli-co in ardite Qtvorilo ogenj, so uporniki začeli nrihaiati iz poslooin ter se predajali četam. Na ta način so se predali vsi dobrovolici. oddelek Ris-mctido in Camaro. Uiete upornike so italijanske Iadfe prepeljale v Ancono. Parnik »Buon Padre« jih le imel na krovu 300. Ladio sta medpotoma spremljali dve voini iedinici. — Žrtev v Zadru ni bilo mnogo, znano ie samo to. da so bile tri osebe ubite ter nekai ranienih. Komisar ie odredil. da se zadrski* mestni svet razpusti. DEMONSTRACIJE ITALIJANSKIH UMETNIKOV IN PISATELJEV ZA D’ ANNUNZIJA. Milan. 29. dec. (Izvirno poročilo.) Umejniki. pisatelji in pesniki so pod vodstvom znanega 'futurista in arti-Uerilskega kapetana Marinettiia priredili demonstracijski obhod po mc-puu Ki m Ptt,zamišlien Kot manifestacija za D’ Annunzia. V svoiem sruvo-ru le Marinetti pozval vse italijansko razumništvo^ naj se mu pridruži v boiu za D’Annunzia. roškega lunaka. Voiaki nai se upretio in mornarica na? se iziavi za svobodno ladransko republiko. Ko so v tem trenotku Prišli karabinicrii in stražniki, le nastal soooad ori katerem ie bilo ore-cej ljudi ranjenih, med niimi tudi Marinetti. Mnovo $1 io bilo aretiranih. Tudi karabinieri so imeli več ranicn-cev. Za Novo leto pričakujeta novih demonstracij. N1KITA ODKLANJA APANAŽO. LDU Pari*, 29. dec. Presbiro Beograd poroča: »Temps« prinaša notico, ki mu Jo It dostavila takozvana črnogorska vlada in U se glasi: V nasprotju z Informacijami listov črnogorska vlada v Imenu kralja Nikite tudi nadalje odklanja apanažo, ki jo ponufa kralju vlada kraljevine SHS. črnogorska vlada ne smatra, da je vprašani« neodvisnosti Crnegcro 2e rešeno. 1 izmenjava Črnogorskega DENARJA. Beograd. 29. dec. (Izvirno poročilo.) Finančni minister bo predložil ministrskemu svetu naredbo. 00 kateri na? se izvrši izmenjava oerpe-rov v Crni gori. Narcdba določa med drugim da se lastnikom do 5000 pernerov izmeniaio neroeri al oari z (tfnariem. od 5000 naprej na dvn oer-peria za cn dinar. Skuoai sev le prijavilo 1557 oseb. ki ityaio skupno 15.653.734 perperov, KOMUNISTIČNI IZGREDI V, TUZLANSKEM OKRAJU. LDU. Saralevo. 28. dec. V tuzlan-skem okraiu ie nekai komunistov odšlo v vasi. da bi hujskali kmete k ustaii. Takoi za niimi so bile odposlane orožniške patrulje. Oddelek orožništva ie imel s komunisti krvav soonad. uri čemer se ie izkazalo da so bili komunisti oboroženi s puškami in mitraliezami. Ubit je bil en narednik in en podnarednik. V tuzian-ski olkrai ie poslan oddelek vojaštva, da V7,postavi red in mir. MADŽARSKE PRIPRAVE PROTI ROMUNIJI. LDU. London. 29. dec. Kakor poročalo »Tijnes«. le Romunija opozorila francosko in angleško vlado na v otoške priprave Madžarske, ki zbiri znatne jroiaškc čete ob romunski meji v Rudarska in vladna kriza. V Bosul jo prišlo do resnih spopadov komunističnih rudarjev z žendarmerljo Io vojaštvom. Tudi o mrt.vlh In ranjenih 2o javljajo poročila. Ne da se Se danes ugotoviti, koliko je resnice na uradnih vesteh, da Je Imela stavka že od vsega početka političen značaj. Tudi poročilo o razkriti sovjetski zaroti v nekaterih krajih sprejemamo z rezervo. Žalostne izkušnje so nas naučile, da tudi uradnim vestem ne smemo vedno verjeti. Gotovo pa je političnega značaja bosanska rudarska stavka v stadiju, v katerem se nahaja daues. Hujskarljo boljševt-ških In drugih razdiralnih agitatorjev so pripravljale teren že dalj časa, proglašen]« mllltarlzaclje rudniškega delavstva pa le dalo zadnji sunek. ' Delavci so ŠU v svoji zaslepljenosti tako daleč, da so z orožjem v roki nastopili proti orožnikom In vola-kom. . K sreči jo ohranila po dosedanjih vesteh v vcčLa rudarjev mimo kri. Zato smo uverjenl, da bo ali je že obvladala vlada situacijo In vzpostavila red In mir. Tudi se kljub protestnemu štrajku v Zagrebu, In morda še kje drugje, no bojimo, da bi nemiri vplivali na druge pokrajine. Vsaj to pot šo ne. Dogodki pa morajo biti resen memen-to Beogradu In beograjskim politikom. Z medsebojnim barantanjem političnih strank In njihovih voditeljev, s prepiri za port-felje In po njih Izzvanimi krizami se komunizem In anarhizem ravno tako malo po-bliata, kakor z zakoni o redu In radu. Ugo. tovlll smo že neštetokrat. In a nami tudi vsi drugi, po strankarskih strasteh še ne zasleplieui krogi, da je 'vir* in glavni vzrok vseh komunističnih pojavov v splošni nezadovoljnosti z našo politično, gospodarsko ln soci]alno mlzerijo. Delo za odpravo ali vsaj omilfenje teh razmer jo najboljše In tudi edino uspešno delo "proti komunistom, Radlčevcem, avstrljakantom In drugim razdlračem naše države. Beograjska gospoda se tega še vedno ne zaveda. O. Pašič jo v torek popoldne obvestil regenta, da ne more izvesti poverjene mu naloge, da sestavi vlado za kon-stltnanto, ker se radikalci In demokrati ne morejo zodlultl, katera stranka naj dobi agrarno ministrstvo, 2alosten in tipičen primer nizkega nivoja naše politike jo t« dogodek: obenem nevesel pogled v bodočnost, ker uam kaže, da nas bo stara rak-rana razjedala 8e naprej. Ne gre prt tem toliko za osebne In strankarske Interese, ki gotovo Igrajo tudi važno vlogo pri boju za portfelje. Mnoga važnejše je načelna stran zadeve. Se vedno s« ne moremo izkopati Iz nesrečne politike diktature posameznih oseb ln klik. Stojanovič je uvedel relacijo 1 : 4, čeprav mu Je nasprotoval velik del lastne stranke, Protič je odrejal In ukazoval, ne da bi vprašal, kaj pravi parlament, In Vesnič se j« trudil, da bi ga verno posnemal Zato stranke v. medsebojnih dogo, 1 vorlh In sporazumnih programih ne vidijo nlkakih garancij, pa se vse tepejo za to. da dobe oblast v svojo roke. , Na ta način je harmonično in uspešno delo nemogoče. Dokler bomo nadaljevali vo tej poti, bodo imeli komunistični .Jp ra-dlčevskl agitatorji lahka delo ln ulč pe bo pomagalo, če jih še toliko pozaprejo al) Internirajo, HOMERUL - BILL ZA IRSKO. LDU London, 27. dec. Kralj je podpisal homerul - bili za Irsko. OPOZICIJA NA VSERUSKEM SOVJETSKEM KONGRESU. LDU Berlin, 29. dec. »Vorw3rts« javlja Iz Rige: Druga seja vseruskega sovjetskega kongresa dne 23. L m, se je otvorila z govori voditelja menjševikov Dana In zastopnikov soctfalnlb revolucijonarcev to brezstraukarjev, ki so politiko sovjetske vlado 'ostro kritizirali in predlagali svoje resolucije. Njim Je odvrnil Ljenln. da je nastop opozicije delo antantne politike tn Izjavil, da sq to strauke prostovoljne ali neprostovoljne pomagalk« protisovjetske politike. BOLJŠEVIŠKE PRIPRAVE ZA VELIKO OFENZIVO V AZIJI. London. 29. dec. (Izvirno poročilo.) Iz Carlerada lavBato. da nameravajo bollševiki do voostavitvl so-vletskesra eosoodstva v Armenili napasti Oeorciio. da sl ustanove tam oporišče za operacije proti Per-zi’i. ker Jiočeio kliub Do^aianlem z A ne lito pričeti spomladi veliko ofenzivo na vzhodu. ITALIJANSKO POSOJILO GRČIJI. Pariz, 29. dec. (Izvirno poročila) Kakor dnznava »Journal des Debats« iz dl« plomatsklh krogov, jo neka Italijanska banka ponudila grški vlad) posojilo 100 milijonov drahem. Italijanski poslanik v Atenah je Imel v tej stvari razgovor z Rhalll-som ter mu sporočil da Italija posoja to vsoto proti koncesijam v rudnikih. KORUPCIJSKA AFERA DUNAJSKEGA ČEŠKEGA POSLANIKA. Dunaj, 29. decembra. (Izvirno poroči- lo.) Pričakuje se odstop tukajšnjega češkoslovaškega poslanika dr. Fledlerja, Id so spravlja v svežo z afero glede nakupa Lumberlandovc palače v Penzingu ra češkoslovaško poslaništvo. (Posredovalci pri tej kupčij) so baje zaslužili šest milijonov kron.) ZASAČENI TIHOTAPCI TOBAKA. Budimpešta, 29. decembra. (Izvirno poročilo.) Na vlačUnl ladiji, ki je bila na potu iz Beograda na Dunaj, so zaplenili 50.000 vtihotapljenih havanskih smodk in preko 100.000 cigaret. Tihotapstvo se kaznuje po madžarskem zakoon 2 batinami ODPOVEDANA KONFERENCA ANTAN-TINIH MINISTRSKIH PREDSEDNIKOV. London, 29. dec. (Izvirna poročila) Konferenca ministrskih predsednikov Anglije, Franclje ln Italije, ki je bila določena za 28, t. m. v Nici ali v kakem drugem mestu francoske riviere, se no vrši. Ako so kasneje vendar sklene taka konferenca, bo v Parizu ali v Londona. PODRA2ENJE DUNAJSKEGA ČASOPISJA. Duna? 28. dec. (Izvirno poročilo.) Zveza izdaiateliev listov 90 sklenili z 28. decembrom zvišati ceno posameznih številk in s 1. ianu-ariem mesečno naročnino. Od danes velia na Dunalu vsak časonto ob delavnikih dve. in ob nedeliah in praznikih tri krone. KONFERENCA NASLEDSTVENIH DRŽAV« Prago, 29. dcc. (Izvirno poročilo.) Kakor doznava vaš poročevalec, se Je konč-noveljavno določilo mesto gospodar konference nasledstvenih držav. Pripravljalna konferenca se vrši sredi januarja na Dunaju. Tam Je določijo podlage za pogala-nja In okvirne pogodbe. Glavna konferenca bo nato v Karlovih Varih. NEMČIJA IZROČILA 41.000 TOPOV. LDU. Pariz, 28. decembra. Francoski voftal minister le v zbornici Izjavil, da le Nemčija od premirja, sem Izročila zavezal-kom nad 41.000 topov. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 29. decembra. Valute in devize. Zagreb: Berlin 0—218, Italija 519— 521, London 530, New York ček 151, Praga 0—180, Dunaj 24.50—24.75, dolarji 149, nemške marke 203»—204, angl funt) 500— 515, češkoslovaške krone 165. Tendenca mirna, valute rastejo, promet siab. Curlb: Berlin 8.93, New Vorb 652, London 23.15, Pariz 38.40, Milan 2l.92‘.», Praga 7.40, Budimpešta 1.15, Zagreb 4.10» Varšava 1.10, Duna) 1^0, avstr krone 1.05. Praga: dinarji 213, marke 119.75, švte. franki 1353/0. lire 296, tranc franki 515/0, luntl 312. dolarji 89, avstrij. krone 12/5, polske marke 11/7'/». Dunaj: dinarji 1622—1642, dolaril 668—672, franc. Iranki 3860—3900, Ivic. Iranki 10.150—10/00, češite krone 742-— 743, madž. krone 112.75—114.75. lire 2205-2225, nemške marke 905—911, poljske mar« ke 98.80—10050, Čitateljem in naročnikom! Jasno in odkrito smo povedali s volim cent. naročnikom razloge. Id so nas orisiliii povišati naročnino in ceno *• Inooslaviir«, Je res. da z novimi cenami ne bomo baš naiceneiši slovenski dnevnik, r^s Da le tudi da ie »Jugoslaviia« — brez samohvale — naiboliši in vsled tega tudi nai-ra7$irienei5i in naiveč čitani slovenski dnevnik. Ponavliali bi že večkrat ooveda-no. če bi hoteli obširno razlagati naS motrram. Ostane, kakršen ie bil do-stei ker nam ravno nriliublienost in rnzširienost lista da'p naiboUSo ea-raticiio. da ie ta program nravi! Neodvisni od strank in še boli od nii-hovib fondov bomo z nadstrankarskega stališča oosvečali oažnio vsemu kar se vodi nri nas in okoli nas. Za korist naroda in države ter za dobrobit vsakega posameznika se bo borila »Jueoslaviia« tudi v bodoče brez ozira na stranke in osebe. Na lastni koži na;bohe občutimo, kam ?e dovedla našo državo djvia strankarska zasleolienost. Zato bomo temboH delovali na to. da bodi vsakomur Drva skrb korist naroda ne Da nie-pove osebe ali stranice. Marsikatera ostra — Da stvarna — kritika »e že bila izrečena v našem listu. Vselei opravičeno 1 A še ostreiše bodo te kritike vse dotlel. dokler ne dosežemo cilia. Doslednost in stvarnost, s katero zastopa »Jugoslavija« svot narodni In državni orovram sta v orvi vrsti pripomogla listu do slovesa. ki ga uživa. Dasi »Jugoslavija« nl strankarsko glasite Da vendar štete deset in desettisoče orlstašev. med niimi nristaše raznih političnih strank a v Drvi vrsti iskrene in poštene Jugoslovane. Vsi ti so prepričani o našem poštenem delu in dobrem namena in uverieni smo. da nam bodo tudi oribndnle leto ohranili svoio nakkmlenost s tem da bodo ostali zvesti naročniki svetova nadstrankarskega glasila »Jueosla-vJle.« Informativni del Usta smo v preteklem letu zelo dvignili a v bodočem ga bomo še boH. Prvovrstne zveze z inozemstvom in organizirano dopisništvo doma nam bo omogočalo Uafhitreiše in tflfinn anrcv5aW« A.4 svetovnih in domačih dogodkih. Lov za senzaciiam! — četutfl le včasih momentano dober v reklamne svrhe prer»oS2amo draee volle drugkn. Radi comanikania prostora žal doslel nismo rooeli nosvečati dovoli oažnfe gospodarstvo. .Omesti smo se morali le na naitralneiše ta nahraž-neiše vesti, na še teh nismo modi priobčevati s potrebnimi komentarji Odslei pa bomo upeflali stalno obširno gospodarsko rubriko, kier bomo prinašali noročila in razprave o dpmnčem In tufem gospodarstvu vseh panog od prvovrstnih strokovnjakov. Cim oridemo v lastno tiskarno. sl bomo lahko dovolili tudi priloge ter bomo tako lahko-zadostili vsem nalogam lista in žellam čitate-liev. Tudi podlistek ter vsa ostala vsebina lista bo taka da bodo čitateiii zadovoljni v vsakem oziru. Nismo se strašili ne truda in ne izdatkov, da smo dovedli Ust do te višine, na kateri fe danes in ne bomo se strašili dela v bodoče, da va povzdignemo še boli v korist celemu našemu narodu. Moeoče pa nam bo to le s krepkim sodelovanlem tn podporo vseh dcbromislečih naših čitatellev. Iz naše »Odkrite besede« so čitateiii razvideli naš ooložai. In z ve-seliem moremo konsfatlrati. da nam doslel še nihče ni odpovedal rad! tega naročnine, pač pa se 1e za l. 1921 priglasilo zonet mnogo novih naroč-niifov. Hude krize smo že preboleli mi vsi - - in ta malenkosten povišek pač ni naihuiša kriza — z dobro volte in trdnim uoanlem na bollšo bodočnost bomo prestali tudi to. _ Naročniki, čitateiii! Ostanite zvesti svoicmu nadstrankarskemu, iii-goslpvaaskemu glasilu »JugostaviH«. Mnogo sreče v Novem letu 1 Uprsvništvo »Jugoslavije«. 813. štev. Ureditev staj, meje. Maribor. 29. decembra. Na zadevna vorašaniia razmejitvene komisiie ie odločila pariška konferenca veleposlanikov. da ima fcot izhodišče za ureditev mele med Sv Duhom in Muro služiti križišče razvodja med Dravo in Sakovo z administrativnimi meiaml med okra-fema Maribor in Upnica, 1.1. približno 200 m vzhodno od cerkve Sv. Duha. Nadalie ie veleposlaniška konferenca odločila, da se smete na administrativni mefi med Sv. Duhom in Muro Izvršiti on potrebi malenkostne izDremembe. Na teinellu te odločitve so se dne 28. t. m. vršila med ineoslovenskimi in avstrijskimi delegati Doeaiania ki so izvzemši mai-hen del. dovedla do načelnega sporazuma. Natančno določitev mete v tem metnem odseku bo izvedlo tehnično osobie obeh imenovanih dele-eacii no zemlickniižnih Dodatkih, nakar se bo izid razmeiitve obiavil. Amerika za črnogorsko deco. V Črnigori se kuha vsak dan y 24 kuhiniah za približno 9000 otrok. Število kuhini se bo povečalo, tako da se bo kuhalo za 15.000 ctrok po zimi kakor oornča glavni urad ameriškega Rdečega križa v Washlneto-roi. Kuhlnte se nahalaio v raznih kra-iih Crnegore. Poverlenik za prehrano v Črni gori te izrazil nalvečie priznanje za delo. ki se vrši v korist dece. Službena poročila iz raznih občin ori^io. da ima ta vrsta pomoči nmo-po uspehov in da ie popularna. Občinstvo fe novsodi navdušeno spričo takih Izrazov liubezni do otrok in pomaga nri tel akcili. Prehrana dece ie pokazala lako ugodne posledice nri šolskem obisku. Kakor hitro so začele delovati kuhinfe. le narasel šolski obisk od 50 do 100%. — Vsak dan prihala na Cetfrrte v Šolo bolniška strežnica ki pregleda otroke Po nlenem orizadevanlu se le napravilo tudi začasno kopališče za deco. Tnkal 'se otroci konlleio in zdravilo, mnogokrat pa dobe tudi obleko. Robert Lane. uoraviteU ameriškega Rdečega križa za Evropo, ie, pred svotim povratkom v Ameriko iziavil da se fe odločilo, darovati 200.000 frankov za zgradbo nove sredrtfc šole v Podgorici v Črnigori. S tem darom se bo moglo nadaljevati delo zgradbe, ki ie zastalo zaradi Domanikanla sredstev. Ta denar nrisneva ameriška šolska mladina. V novi šoli se bo vzidala spominska plošča v spomin na darež-llivost ameriške dece. velo in medenje. Pred kratkim ie imel premier angleške vlade Uovd George na banketu zveze angleških industriialcev v Londonu govor, v katerem ie izreko! zelo značilne besede o gospodarskem noložarj v oovoinih evropskih državah: »Cas trgovskega napredka ie potekel sedai nastonalo gladna leta. Koliko časa bo traialo to stanie ne vem in ne morem prerokovati, vendarle menim, bo traialo dalie neeo si utegnemo misliti. In to zato. ker trpi vsled iste nevolte ves svet Ako raz-mišliamo o sredstvih, ki bi bila v sta-niu to nevolio in tte/adovolistvo odstraniti se moramo uveriti. da so take okolnosti zavladale povsod med vsemi narodi na svetu, med onimi, ki so upravičeni biti nezadovoljni in med onimi ki ne bi mogli opravičiti razlogov svoiega nezadovollstva. Ta položaj se lahko tolmači kot neke vrste duševna eoidemi-ia. V tem slučaiu tore! ne gre za pomoč samo eni državi ta enemu narodu. Ce bi vse države svole gospodarske sisteme še tako raznoliko uredile bi vendarle ne nrišle na bollše kot so sedai Naiisi le v državi uvedena obrambna carina, ali naiisi ie država brez uvozne carine. s nooolnoma svobodno trgovino v pogledu izvoza In uvoza, naisi ima država še tako dobro vlado — država se vkliub temu ne iznebi bolezni, na kateri boleha ves svet. V socialističnih državah, kier ie vse tako ure-ieoo. kakor so to zamišljali socialisti. kier ie vse socializirano, ie zlo še večfe n.ezo v državah, ki imalo no mnenlu nekaterih individualno obliko. Delavci v vseh državah zdihuieio po boliišem položaiu. Celo delavci pod zastavo Lenina in Trockega, ki so uničili kanital in kapitalizem o katerem so mislili, da trči v niem vzrok bede in nezadovolistva. iščeio po svetu tisto, kar so sami uničili. Kdor od nas hoče oovoino gospodarsko bolezen na svetu uničiti mora naiorei odstraniti vzroke te bolezni. To pa se mora zgoditi v yseh državah z enako volio in enako enereilo in potrebno ie. da se to zgodi čimpref. kalti sicer se bliža neodvrnlilva katastrofa za kulturo in Civilizaciio.« Ltavd George ie dalje- apeliral na Ifudstvo. nai dela in štedi kafti samO v delu in v štedenlu ie »levova rešitev. To ie naibollša in nalzdraveiša reforma Iiudskeva napredka, Ljudstvo mora prisiliti k štedenhi tudi vlado, da ne bo trosila denacia za nepotrebne reči. Nova boljševiška taktika. Petrograiska »Krasnaia Gazeta« priobčuje Leninov govor, ki ga fe imel 21. t. m. na konferenci 8. kongresa vseruskih sovletov: »Soclia-l;«ti — ie deial Lenin — vidiio v da-našniih konccsiiah polom konutniz-ina. AH ako se kapital zavzema za koncesiie nri nas. ie to samo dokaz, da te burluaziia D.riznala našo nepremagljivost. Res ie. na svetovno revoluciio. na katero smo mi z gotovostjo računali, bo treba še dolgo Čakali toda s tem še ni rečeno, da smo premagani. Za sedai nam meščanski kapital nudi še dobiček. Neki amerikanski milijarder le delal, da želi Amerika kupiti Kamčatko, da bi imela na ntei voiaško oporišče proti Japončem. Ce bi bilii prodali Kamčatko ,hi nrimoralo navdušenje amc-nfctnskega mastva viaao v was- hingtonu. da nas prizna. Zato botno mi Kamčatko oddali v najem samo za 10 let. ker obstoia nevarnost, da nam fo sicer Japonska ugrabi. Tudi drugače ne moremo Kamčatke izkoriščati za lastno potrebo. Pogodba pa še ni »odpisana. Poleg Kamčatke bomo oddali v naiem tudi več milijonov desiaf.in gozdov v arh angelski guberniji. V neoddanih okraiih Se h1 r,i r. unanio odstrani. Brezglava carinska in železniško-tarifna politika, nesrečna raka pri reševanlu valutnega vorašania. posebno kar se tiče razmerja krone do dinaria neizplačanie odtegnjenih 20% ob žigosanju kronskih novčanic in sledniič neizplača-nie prvih državnih bonov (zakladnic) ob zboalosvi. ne da bi se poskrbelo vsai za zakonito oodališanie — vse. to pač ni moglo utrditi zaupanja v državno upravo, še mani na ustvariti Potrebno razpoloženje za podpisovanje državnih dolgov od strani nienih podanikov, da fie govorimo o zaupanju v inozemstvu, ki ie od začetka n3še državne samostojnosti do danes dosledno maniše in manlše. Da se tako razpoloženie kolikor toliko popravi ter ugladi pot za državna posolila, ie nuino potrebno, da natorel državna uprava revidira svoie dosedanje do-stopante. da se urede in konsolidirate naše notranje politične razmere ter da se potem šele smotreno loti ozdravlienia razmer snlošne naravi, onienlenih v nvodtt tega razmotriva-nia. Pri današnjih razmerah oa bi razpis državnega oosoiila bodisi notra-rdega. bodisi zrniantega. ne Imel ni-fafkega izgleda na usneli. 3- Priglasitev zasebnih žrebcev radi licencovanfa. Na podstavi zakoniUh predpisov se s tem spIoSno razglasa, da morajo lastniki žrebcev, ki stanujejo v mestnem okrožja ljubljanskem fn hočejo v prihodnji spuščalu! dobi spuščati svoje žrebce za plcmenitev tujih kobil, priglasiti 'te žrebce najpozneje do 15, januarja 1921 pri mestnem magistratu (gospodarskem uradu). Žrebce je priglasiti pismeno ali ustmeno tef obenem naznaniti a) Ime, priimek In bivališče žrebčevega lastnika, b) pasmo in rod, starost ta barvo, kakor tudi stajaiišče žreb čem Opozarja se, da se za žrebce toplokrvnih pasem pod štirimi leti in za mrzlokrvne Žrebce pod tremi leti splošno ne daje dopustilo za spuščanje. H- Novat ovarna v Celju. Pod imenom »Cinal« }c ustanovil Jos. Kiirfcisch v Celju ivomico kovinskih predmetov In modemih zlitin. Nova tovarna ie edina te vrste v Jugoslaviji in ima glavni namen, izdelovati jedilno Orodje Iz modernih zlitin (torej ne samo Iz medenine). Tovarna Ima lastno ga-lvanizacijsko napravo in svojega graverji. Pozneje se bo Izdelovalo tudi drugo kovinasto blago, kakor nabitki za pohištvo, vrata, okna itd. Tovarna bo zaposlovala 8 uradnikov in do 50 preddelavcev, k! bodo x atvt vesti Slavonci ia invalidi, sata zasluži podjetje naklonjenost slovenske javnosti. + Reorganizacija upravo fondov. Ka. kor je bilo objavljeho s finančnim zakonom za 1920-21, je bil trgovinski minister pooblaščen, da sme Izvesti Izprcmembe in popolnitve zakona o upravi fondov, da bo mogla uprava fondov opravljati ne samo dolgoročne hipotekarne posle, temveč tudi kratkoročne, s katerimi se uprava fondov dosedaj ni bavila. Med nje spadajo: 1. Dovoljevanje posojil na podlagi vrednostnih papirjev; 2. eskompt in reeskompt menic; 3.otva"janje tekočih računov, giro-poslov, izdajanje čekov tn akreditivov; 4. kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev na tuj račun; 5. sprejemanje denarja proti obrestim na vložne knjižice In tekoči račun; 6. vplačevanje in izplačevanje za tuj račun; 7. hranjenje denarja in drugih vred-nosti. V take posle bo smela uprava fondov vlagati samo denarna sredstva, nabavljena s hranilnimi vlogami ter se bodo vodili popolnoma ločeno od hipotekarnih poslov. Ker je pravilnik za to fondovo poslovanje že gotov, se bo poslovanje takoj začelo. Uprava Je že objavila, da bo plačevala za vloge 6% obresti, za posojila pa bo zahtevata 9%. + Naš letošnji sladornl pridelek bo znašal, kakor poročajo trgovski Usti, komaj 2500 vagonov. Pri največji štednji porabi Jugoslavija 8000 vagonov sladkorji Z letošnjim domačim pridelkom bomo pokrili torej komaj eno tretjino lastne potrebe, ostali dve tretjini pa bo treba nakupili v inozemstvu, kar znači za našo valuto zopet veliko pasivo. Vlada se je torej od lanske sladkorne kampanje do danes le malo ali nič pobrigala za povzdigo domače industrije. Pa kaj vladi pospeševanje sladkorno industrije! Saj bodo njeno nerodnost plačali Itak konzumentl. + Cene klavne žlvhic so bile prošli teden na hrvatskih sejmih sledeče; voli 12—16 K, krave 12—14, telice 12—15. biki 11—14, teleta 16—19, debele svinje 30—36, mršave svinje 30—34 K. Kupčija Je bila slaba, + Zvišanje kapitala. »Narodna banka« d. d. Zagreb Je šele pred kratkim zvišala svojo glavnico od 50 na. 100 milijonov kron. 28. t. m. se Je vršila nova skupščina banke, na kateri se Je sklenila delniška glavnica zopet zvišati + Mednarodna trgovina ta promet. V Parizu zboruje medzaveznlška komisila za ureditev trgovskega, to . ekonomskega prometa med zapadno In vinodno Cvropo, Za podpredsednika te komisije je izbran Jugoslovan dr. Djurlč. Komisija je odločila, da se poleg luksuznega vlaka uvedejo tudi direktni vlaki vseh razredov ter da se izenačijo tarife na vseh progah, na katerih bodo vozili tl vlaki. — V Bernu se vrši zasedanje mednarodne komisije za promet. Ta komisija Je sklenila, da se uvode nov balkanski vlak, ki bo vozil po novem letu na progi Berlin, Dresden, Bodenbach, Praga - Brno - Bratislava - Budimpešta « Beograd - Niš - Sofija - Carigrad. V Nišif bi se od vlaka odpelo nekaj vagonov, ki bi vozili v Solun in Atene. + Italijansko posolilo v Jugoslaviji. Agencija Stefani dementira časnikarska poročila o pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo glede Italijanskega posojila Jugoslaviji, + Svllarska Industrija. Ministrstvo za trgovino ta industrijo je ukrenilo vse potrebno, da začno tvoruice za izdelovanje svile v naši državi z Intenzivnim delom, Sirovin za predelavo svile, se nahaja sedaj v vseh tvomicab za 3 milijone dinarjev. + Braškl kamen za Anglijo. Te dni Je opremila tvrdka Caharija & Bulič Iz kamnolomov na otoku Braču v Anglijo 50 vagonov braškega kamna. Sploh postaja zanimanje za braški kamen, k! Je izvrstne kakovosti, vse večje in večje. Naša vlada je seveda tudi ta kamen neusmiljeno zaca-rlnUa. + Naša pogajanja za trgovsko pogodbo z Nemčijo. Pogajanja za trgovsko pogodbo z Nemčijo, ki so se začela že pred daljšim časom v trgovinskem ministrstvu, -niso imela dosedaj nobenega rezultata, Na konferencah med našimi «i nemškimi delegati so pretresali samo vprašanje, na kak način naj se sklene dogovor. Možnost, da se sklene carinska pogodba, za katero sc nemški delegati posebno potegujejo, Je zaenkrat popolnoma izključena, ker namerava ministrstvo take pogodbe sklepati najprej z zavezniškimi državami. Pogodba z Nemčijo bi se imela skleniti na podlagi svobodne trgovine. Ako bodo pogajanja tekla ugodno, se bodo naj-brže podaljšala za deset do petnajst dni. Predsednik naše delegacije je dr. Mirko Popovič, drugi delegat je Milan Todorovič, načelnik trgovinskega ministrstva, tretji pa Sava Lukič, ravnatelj carinske direkcije. Podeljeno Jim je potrebno število strokovnjakov, katere so delegirala Svsa ministrstva, ki so iuteresirana na pogodbi. Predsednik nemške" delegacije Je Karel pl. Stockhanuner, ravnatelj ministrstva za zunanje stvari v Berlinu. Pošljite naročnino! •— Vsem naročnikom danes prilagamo položnice v svrho obnovitve naročnine, ki znaša od 1. lan. 30 K mesečno. Vljudno prosimo, da nam vsi čliuprej vpoš-IJeJo naročnino, da ne nastane v pošiljanju Usta prekinlenje. Oni, ki so že plačali delno naročnino za L 1921, na] vpošljejo šo za vsak mesec diferenco 10 K po priloženi položnici. Oni, kj so še zakasnili s plačilom za december, na] pošljejo z novo naročnino obenem tudi zaostanek. — Kdor plača četrtletno naročnino, dobi kot nagrado umetniško trobarvno sliko, Izdelano od ak. slik. M. Gasparija, ki ]o da delati lastništvo Usta nalašč v to svrko. Naročniki bodo dobili tudi lične žepne koledarčke. — Nemško razumevanje svobode in tolerance. Bivši cereDt v Velikovcu e. Carf in e. kanonik Stih sta se mudila tik pred Božičem v Celovcu. Obadva so na ulici napadli Nemci in tih neusmilieno oreteoJi. O- Carf se ie vrnil v Velikovec medtem ko manika za kanonikom Štihom vsajka sled in se ne ve. kai da so Nemci z niim storili. Mi pa iih božamo z rokavicami. — Iztirjanje davka. Finančna de-levaciia obiavlia uradno, da Je minister za finance odredil, da se vsi davki, ki odnadek) na čas od 1. 1. do 31. 5. 1921 razen davka na poslovni or omet in davka na voine dobičke brez ozira na zapadlost no doseda-niih orednisih iztiriaio prisilnim potom oo preteku 14 dni', ko se tozadevna odredba obiavi no občinah. Za I. 1921 še neoredoisane davke ie plačati do višini zadniecra predpisa. — Blagor preganjanim! Iz vrst obmejnih redarjev-Primorcev smo dobili naslednje vrste: ol prevrata sem deluje na severni meji mnogo bivših tržaških In soriških redarjev. Služba na meji Je težavnejša in odgovornejša, kakor kje v zaledju. Podeg Izrazito službenih dolžnosti mora vsak državni uslužbenec upoštevati tudi narodni moment. Primorci so bili v tem oziru popolnoma na mestu, ker nasproti Nemcem niso poznali cincanja In popuščanja, kadar Je šlo za državne interese. Eden Izmed najbolj energičnih Je bH policijski nadzornik v Radgoni g. Anton Prelc. O njem Je znano, da Je bil kot redar v- Trstu odločno naroden in so ga zaradi njegovega narodnega prepričanja vedno preganjati Po prevratu Je prišel na severno mejo In pokazal tekom svoiesra dveletnega «iuUv>v». nja v Radgoni zanesljivost in vzoren nastop. Nikdo mn ne more očitati hiti najmanjšega prestopka v službi. Toda njegova vestnost in nepopustljivost, ko !c šlo za resnično korist države, mu Je nakopala noprijatelje med onimi, ki so prijatelji »ljubega miru« na meji In ki gredo Nemcem na roko tudi tam, kjer se godi državi škoda. Zaradi tega je bil g. Prelc meni nič, tebi nič, premeščen Iz Gornje Radgono v Apače, samo da bi izostala njegova kontrola na murskem mostu. Ravnotako Je bil premeščen radi nepriljubljenosti pri naših gospodih-ter pri Nemcih In nenvčur-jih narodno delavni redar g. Orel. Ne glede na osebe sta oba slučaja zanimiva in spadata v javnost. Cernu preganjati državnega uslužbenca, ki Je bil dosleden in pravičen v službi za državo? Cernu preganjati poštenjaka, ki tega ni zaslužil? — Slovenski »Familienabend« v vevški restavraciji. Castitanjo onim Slovencem, M držijo renegatem zagrinjalo. Res občudovanja je vredna slovenska požrtvovalnost, ki Je zelo podobna suženjski ponižnosti. — Društvo upokojencev južne železnice je po dolgotrajnih pogajanjih z ravnateljstvom doseglo za svoje člane iste Ugodnosti, kakor Jih uživajo upokojene! državnih železnic. Vsak član, ozir. vdova dobi do 15. januarja 1921 nabavni prispevek 1000 K in za vsakega nepreskrbljene- družinskega člana po 200 K. Do 1. februarja se morajo izplačati zvišane pokojnine In rentnine za meseca Januar in februar, — Zopet spremembe v diplomatlčiiem zboru, Za pomočnika ministra za zunanje stvari bo prišel v Beograd dr. Miljutln Jovanovič, sedanji poslanik v Bernu. Dosedanji pomočnik ministra za zunanje stvari Popovič pa pride za poslanika na Dunaj. — Višina oskrbnine v naših bolnicah. Od I. januarja 1921 dalje do preklica znaša oskrbnina v ljubljanski bolnici v IH. razredu 35, v II. razredu 120 In v I. razredu 200 K dnevno. V Mariboru In Celju III. razred 30, II. razred 120, I. razred 200 kron. V bolnicah v Slovcnjgradcu, Brežicah, Ptuju "m Murski Soboti III. razred 25, II. razred 100 K, I. razred 150 K. V blaznici na Studencu III. razred 25, II. razred 60 in I. razred 100 K. — Volčje leto. Iz vseli gozdnatih pokrajin prihajajo poročila o pojavih sestradanih volkov. Posebno predrzni so volkovi v Bosni in v obmejnih krajih Dalma- , cije. Srbski »stogodišnjak« (stoletna pratika) prorokuje, da sc bo v zimi 1921 poja-. vilo izredno mnogo volkov. — —- Gostilniški prelep. Na Stefanovo Je bila. x gostilni Jos, Ravnika, na &cltt Xfci ; vesti. čorna veselica, pri kateri Je iovar. delavec Jos. Kačar napadel z boksarjem brata Josipa In Andreja Samar. Prvega Je ran« na nosu, drugega pa na glavi Oba so prepeljali v deželno bolnico. — Umrl je 24. t. m. v Radečah pri Zidanem mostu g. Ivan Benigar, gimnazijski profesor v p., v 76. letu svoje starosti Luibliana. — Delavsko kuhinjo bodo otvorile z novim letom ljubljanske komunistične organizacije v »Železničarskem domu« na Turjaškem trgu. — 2000 K za mestne reveže Je darovala tvrdka z živino, Janko Popovič v Ljubljani Ostalim v posnemanje!________ — Izredni občni zbor »Društva Jugoslovanskih novinarjev v Ljubljani« se vrši 16. januarja 1921 ob 10. ure dopoldne. — Slovensko lovsko društvo priredi na Svečnico velik lovski ples v vseh prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Prireditev obeta biti zelo lepa. Podrobnosti priobčimo kasneje. —. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Danes zvečer ob 8. vaja moškega zbora. — Na Silvestrov večer »Ljubljanskega Zvona«, ki se vrši v petek v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma, opozarjamo vse prijatelje pesmi in neprisiljene zabave. Pridite! k — Ljubljanski šahovski klub priredi občni zbor v četrtek, 30. t. m, ob 8. uri zvečer v restavraciji »pri Roži«, Zidovska ulica. Dobrodošli tudi drugi ljubitelji šaha. Odbor. k — Klub kolesarjev la motociklistov »Ilirija« priredi v petek ob 8. zvečer v gostilni »Lozar« na Sv. Jakoba trgu družinski Silvestrov večer s prosto zabavo s sodelovanjem salonskega orkestra. Vstop vsakomur prost, h — Konja sta se splašila dne 28. tm. Trootovcmu hlapcu Fr. Kovačiču. Splašena konja sta zdirjala s praznim vozom po Ko-Hzejski ulicj Na voglu Gosposvetske ceste sta podrla 60 letno Katarino Kovič, ženo železniškega kurjača, ter šla z vozom čez njo. Kovič Je dobila težke zunanje Ih notranje poškodbe na glavi In prsih. Prepeljali so Jo nezavestno z rešilnim vozom v deželno bolnico. Konja sta se ustavila pred prečnico čez Cesto na gorenjsko železnico. — Policija ima dober spomin. Pred dvcml leti Je bil odnešen Iz vrta vile K. na Cesti na Rožnik kip bradatega palčka. Slučaj se ie naznanil policiji. Prejšnji teden je Miela polletja preiskavo v neki hiši ter pri tem zagledala pogrešanega palčka, ki se le vrnil lastniku. Palček se ni med tem časom prav nič postaral, še celo rastline v njegovi vazi so zelenele. — — Tatvine v »Mestnem domu«. Hišniku K. J. v Mestnem domu, Je bilo 27. tm. zgodaj zjutraj ukradeno iz stanovanja črna moška zimska suknja s križasto podlago in žametastim ovratnikom ter temnomoder ženski plašč. - ' — Nepošten pomočnik. Pleskarskemu mojstru T. M. v Spod. Šiški je njegov pomočnik J. H. ukradel za 1400 K lirneža iz delavnice v Kolodvorski ulici. — S postelje padel In se ubil. V noči 27. tm. je v mestni ubožnici v Japljevi ul. ubožec Leopold Krulc dobil epileptični napad, pri čemur ga Je z veliko silo vrglo s postelje na trda parketna tla, kjer se Je tako močno udaril na sence, da je na mestu izdihnil. Maribor. Dobava pHna. Ker Je mestna plinarna zopet dobila manjšo količino premoga, Ji bo do nadaljnjega mogoče dobavljati plin vsaj za javna poslopja. Vsled pomanjkanja plina je bil poštni urad, razen brzojavnega oddelka, prisiljen, omejiti uradne are za čas od osmih do šestnajstih. Ko bo plinarna zopet obratovala, odpade začasna omejitev uradovania. V našem gledališču nekaj ni v redu. Zadnji čas se skoraj dan za dnevom izpre-minja poprej določen] repertoar, kar dela obiskovalcem gledališča, zlasti pa abonentom, mnogo nepotrebnih sitnosti. Nov kapelnik. V Maribor Je dospel znani goriški rojak H. Vogrič in prevze' pri tukajšnjem gledališču mesto kapelnika. Vogrič Je izza svojega delovanja na glasbenem polju v Trstu dobro znana osebnost in Uo v Mariboru za povzdigo naše glasbe dobrodošla moč. Na zadnji živinski sejem dne 20. f. m. Je bilo prignanih skupno 213 glav živine. VELIKE SLEPARIJE IZSELJENIŠKIH V AGENTUR. Policija Je zaprla Izseljeniško pisarno Štrukelj in Korak v Ljubljani (Kolodvorska ulica 35), ker Je zakrlvtla razne sleparije. Tako se Je n. pr. zglasilo pri policiji več kmečkih fantov, ki so trdili, da so plačali L, Štruklju za potne listine v Ameriko po 21.000 K, dočlm Štrukelj fantov niti poznati noče. Štrukljeva uslužbenca, njegov sorodnik Fr. štrukelj In neki Adolf VJadiha sta pravočasno pobegnila s polnimi malhami kmečkih žullev. Štrukljeva agentura pa je tudi v zvezi t goljufivimi manipulacijami y Črnomlju. Tovarna teh slepari Je bila pri tajniku okrajnega glavarstva Zegi, zapletenih pa je tudi še več odličnih oseb, med njimi baje tudi župnikov. Zega je s pomočjo drugih uradnih oseb priskrbovat mladim kmetskim fantom, ki so bili šo vojaški obvezane!, ponarejene krstne liste ln druge dokumente. Seve so morali fantje mastno plačevati, po 4000 K. Štrukelj Je potem skrbel za nadaljno pot v Ameriko, sevo zopet le proti visokim preplačilom. Obsežna preiskava je v teku. Kdor je bH oškodovan po firm! štrukelj in Horak, naj to Javi osebno ali pismeno deželnemu sodišču v Ljubljani sklicevaje se na št. Vr. IX. 2676-20. Baje Je bil Lev Štrukelj tudi v Ameriki na slabem glasu ter ni užival zaupanja. Nenmevno Je torej, kako Je mogel dobiti koncesijo za agenturo, še bolj čudno pa Je, da se mu ie zaupalo razdeljevanje ameriških daTil Kako so se razdeljevala darila bo tudi skušalo dognati sodišče. NEDOSLEDNOST KOČEVARJEV. Nekdo je zadnjič v »Jugoslaviji« narahlo spomnil naših cerkvenih razmer, r katerih se le vedno kaže nemška nadutost In krivičnost. Na] temu še jaz nekaj dodam. V mestni župni cerkvi Je vsako drugo nedeljo In svak drug praznik ob pol 7. uri slovenska pridiga ter popoldne s/loven-ski krščanski nauk. To Je vse! Pa pri tej službi božji So oklici In oznanila Izključno le v nemškem jeziku! To je doslednost! — Dalje: kako pridemo ml Slovenci do tega, da bi motal! prav tnl zgodaj vstajati? Zakaj nimamo tudi ml vsako druge nedeljo ob devetft slovenske pridige? Ati smo »mlnderwcrtig«? Ta služba božja Je najbolj obiskana, pa se govori, da Jo hoče g. dekan opustiti, samo da mu ne bo treba dati, kar zahtevajo Slovenci: vsako drugo nedeljo slovensko pridigo; saj petja ni treba, da se ne bo kdo Izgovarjal: .ne moremo! Radovedni smo, koliko Je resnice na tem. Dalje: ob misijonu majnika ali junija je bila slovenska pridiga samo ona hi sicer zjutraj Veliko in opravičeno je bilo godrnjanje. — Dalje: Gimnazijama eno nedelio slovensko službo božjo — za 70—80 učencev Slovencev, drugo nedeljo pa nemško za menda 20 Nemcev. Doslednost? — Sicer p* je v cerkveni upravi na kočevskih župnijah vse nemško: pečati, dopisi, uradovanje, matice, izpiski, sploh vse, Radovedni smo, kako učijo slovenske otroke krščanski nauk. — Poživljamo vse prizadete slovenske stariše naj Javtio svoje Izkušnje in opazovanja v tem pogledu. Ker fd Verfdat flelgre, da bi nam nalašč kljubovali in nagajali, dočlm Kočevarji zase vedno hočejo-nemSko ura-lovanje. Še vedno dvojna mera. AJU pa je morebiti zanje državni In uradni Jezik še vedno nemški? — Opozarjamo tudi slovensko Javnost na Kočevskem, da pari, kako bodo Kočevar)! šteli ob ljudskem štetju. Da bi radi kaj Slovencem prišteli proti njih volji, se ume, a tu se ne bo šlo »hoch« oder »nieder«, ampak po pravici, ln za to morajo kočevski Slovenci preskrbeti sami ter vsako ta-ko nemško agitacijo v kali zatreti! Vigilan-tibus iura! VAŽNA IZNAJDBA NA STROJNO-TEHNIČNEM POLJU. Q. Francu Kvasu, poštnemu uradniku, se jo posrečilo konstruirati nov gonilni stroj, ki obeta biti velike važnosti za dosedanjo strojno telmiko. Stroj bo lahko služfi kot gonilno sredstvo pri motornih kolesih, avtomobilih; lahko bi pa vlekel celo težke tovorne vlake. Konstrukcija tega strola jo enostavnejša, nego ona od bencinovih motorjev, In zahteva za proizvajanje iste množine energije mnogo manjše dimenzije kot dosedanji stroji. Prednost tega stroja prod drugimi Je zlasti ta, da ]e v stanu, izrabljati dovajano mu toploto v višini do 75 odstotkov, tako da odpade samo 25 odstotkov gorilnega raaterrljala kot neuporabljenega. Ta ekonomičnost se z Izboljšanjem konstrukcije lahko še stopnjuje. Prvi poskus, napravljen pred kratkim pri nekem mehaniku V bližini Ljubljane, se Je posrečil In v polal meri potrdi! Iznajdite-IJcve tipe. — Želimo iznajaftelju, da se v svoji Iznajdbi ni varal. Šport in turistika. Smučarski tečaj v Bohinju. Interesente opozarjamo, da se prične smučarski tečaj za novince — dame In gospode — v Bohinjski Bistrici 3. Januarja 1921. Tečaj bo brezplačen in bo trajal 14 dni. Prvi to-den se bo vršilo sistematično vežbanjc v najhližjt okclisl Bohinjske Bistrice, proti koncu tečaja pa so projektirani 4 lepi, tudi za pravkar izvežbane novince primerni, lahki izleti v bohinjske planine. Za tečaj Je pripravljenih že več udeležencev, dam ki gospodov, iz Ljubljane, Zagreba, celo posamezniki iz Rume In Mostarja, In bo to prvi Jugoslovanski smuški tečaj, na katerem se snidejo ljubitelji smuškega športa Iz raznih pokrajin naše kraljevine. Za dobro prehrano In prenočevanje po zakurjenih sobah je poskrbljeno. CeJoletna dnevna oskrba za udeležence tečaja kot goste, k! se mude v Bohinju najmanj 1 teden, se računa 20 dinarjev. Slovensko Planinsko društvo opozarja. na svoL občni zbor. id se vrši danes 30, tm. zvečer ob 8, v restavracijskih prostorih Narodnega doina v Ljubljani. Književnost in umetnost. Ljubljanski Zvon. Vsebina enajste številke: Vida Jerajeva: Tja k mučenici. — Miran Jarc: Gluhe noči. — Ivo Sorti: Gospa SHvUa. Povest (Konec). — Igo Gruden: Jutro na morju. — Miran Jarc: Pesem. — J. A, O.: Iz Cimpermanovega kroga. (Ko-.nec prihodnjič.) — Igo Gruden: Pogledal sem ti. — Milan Fabjančič: V plamenih. (Konec.) — Gustav Strniša: Dama. — Dr. Avgust Žigon: Korytkova pogodba z Blaznikom iz leta 1838. (Konec prihodnjič.) ■— G. F. Spomin na Ketteja ta Murna. — Miran Jarc: V mraku ob akordih klavirja. — Ivan Zorec: Francka. (Konec prihodnjič.) — France Veber: Bergsonova teorija smešnega. (Konec prih.) — Franjo Roš: November na vasi. — Ivan Albrecht: Tomijeve Tine mlada leta. (Konec prih.) — Pastuškln: Korčki In podlesek. — Alojzij Gradnik: Oj hodi, hodi. Književna poročila. Nove knjige. Pokrajina. Pliberk. Za časa Jugoslovanske uprave Je bil pri tukajšnjem okrajnem sodišču nameščen kot kaocllst gosp. Marčič. Stanoval je v gostilni pri Nemcžu in Izključno v tej gostilni občeval. V slovensko družbo ni nikdar zahajal. Narodnih prireditev n! nikoti posotil. Bil pa Je v precej tesnita zvezah z nekaterimi zagrizenimi narodnimi nasprotniki. Udeležil se Je pogreba nokega Nemca, ki je ubit našega odvetnika dr. Sušnika iz narodne nestrpnosti. Vse to smo molče prenesli v mnenja, da hoče c-Marčič pridobiti Nemocovo rodbino in še nekatere Nemce, da bodo glasovali za Jugoslavijo, toda temeljito smo se motilL Ne-mecovi »o pokazali tembolj svojo zagrizenost, čim se le bližal plebiscit. Upali smo pa, da jih bo gosp. Marčič vsaj v toliko pregovoril, da se bodo glasovanja vzdržali, ali tudi v tem smo so motili. Po plebiscitnem polomu Je g. Marčič odšel s Jugoslovansko upravo. Sem smo dobiti nemške uradnike, na sodnijo skoraj sanic izvenko* roSco renogatc. TI gospodje pa se obnašalo napram nam malo drugače (akoravno so sami Slovenci), kot se ;ie obnašal proti Nemcem g. Marčič. Misiai smo, da Jo btt g. Marčič premeščen kam globoko v Slovenijo, toda zvedeli smo, da je prideljen sodišču na Prevaljah, tik ob medi. Baje Ima svoje stanovanje zopet v splošno zm,-nl nemško - zagrizeni IiRf Brundola v Ou-štaniu. Značilno! Zopet med uemčurjl. Kakor slišimo, g. Marčič še vedno vzdržuje zveze z našimi Nemci. Prevalje. Pišejo nam: »Naprej« Je v svoH štev. 287 napadel tukajšnja sodna uslužbenca B. Ja P., češ, da Je njuna politika pripomogla Ir nesreči na Koroškem. Dopisnik smatra menda za pravo politiko tista, ki jo Je uganjala njegova internacionala. Naša politika nam vje prinesla 15.000 glasov, njegova pa Je odbila še tistih par delavcev, ki so nekdaj čutili z nami. B. in P. nista bila na vodilnih mestih, torej nista mogla odločevati o plebiscitnem delo, dočlm je bil dopisnik agitator soc. dem. stranke tor Imel odgovornejše mesto. Kdo ]e zakriva nesrečo, bo najbolj znano kon-zunru Ln gospodarski zadrugi V Sinčl vest Jesenic« na Gorenjske*. Odkar je izdala deželna vlada sporazumno s cl-vBnim komisariatom v Trstu ukaz, naj se vsi primorski begunci vrnejo v barake v Crvlnjan, se je začela pri nas ostudna gonja zoper neodrešene brate. Se pri nobeni akciji niso bdi vsi tako edini od merodajnih čini teli e v do najpreprostejšega delavca, kakor pri tej. Begunce delalo odgovorne za vsa zla, za korupcijo, draginjo, brezposelnost itd. Krvni bratje brez domovine so vsem na poti, nočejo pa videti, zagrizenih Švabov iz Nemčije in Avstrije, ki no znajo ali nočejo znati slovenski, vendar pa odjedajo domačinom najboljši kruh. Ne tirajte bednih naših primorskih bratov v obup tor se ne čudite, ako bi obupani pozabili na bratske vezi ter se pregnani med tuje« začeli orilentirati na napačno strah. V zaščito preganjanih naj bi nastopila vsaj »JugosJo venska Matica«, ki ima na Jesenicah močno podružnico. Slov. Bistrica. (Kje Je tobak?) Culi smo, da ima Jugoslavija toliko tobaka, da J« dovoljen Izvoz. Pri nas ln tudi v celem mariborskem okraju pa Je toliko pomanjkanje tobaka, da kadilec niti tistega ne dobi, kar mu gre na mesec ta karto. Ati je tobak res samo za tihotapce ta ve-rižnikc? Merodajne oblasti naj vendar preiščejo vzroke ter odpomorejo krivici, ki Je tudi vzrok splošne nezadovoljnosti. Konjic«. Naš »Sokol« je šele dobro leto star, a se krepko razvija, marljivo gdji telovadbo, pa tudi prosvetno delo. Letošnjo jesen nam je »Sokol« priskrbel trt dobro uspele prireditve: Miklavžev večer in gledališki predstavi dne J. ta 8. t. m. skupno s »Čitalnico«. Za prihodnjo zteisko sezono pripravljata »Sokol« in »Čitalnica« celo vrsto lepih gledališčnih predstav, ka-i kor »Krivoprisežajk«,' »Rodoljub Jz Amerike«* »Divli lovec«*. »Deseti brat* itd. Ze.-^ leti b| bilo, da bi se konjiškega družabnega življenja bolj živahno udeleževali tndi okoličani. Iz Škofje Loke. Vsled poraza pri zadnjih volitvah so naši klerikalci vsi iz sebe. Izbrati so si sedaj kot cilj svojih napadov Škofjeloškega Sokola. V ta namen sc pu« služujejo skrajnega sredstva — očetov kapucinov. Neverjetno, kajti z o. kapucini smo se dosodaj razumeli čisto dobro, pri* padnost tej ali oni stranki ni ovirala med« seboine naklonjenosti. Umljivo torej, aa smo jih vedno radi podpirali z Izdatnim! sredstvi. Dejstvo pa, da razdeljujejo potom svojega cerkovnika protisokoiske brošur« hujskajoče vsebine, da iste dele celo o« portl ljudem, ki jim prinašajo darove, nag od vrač? od dosedanje naklonjenosti in siti, da revidiramo svoje stališče do njih. Kostanjevica. Pri nas se nahaja kr o« 2ek pet »narodnozavednlh fraitic«, ki do« komentirajo svojo narodno zavest s tem, da Jih skoro nikdar ni slišati govoriti V slovenskem jeziku. Zaenkrat naj zadostuje samo ta opomin. Drobiž. - * Samomorilna epidemija v Madžarski Vsled neznosnih razmer v Madžarski M samomori v Budimpešti na dnevnem redtu S tem zlom se obširno bavi v eni zadnji« številk »Pester Ltoyd«, Iti izvaja v članku pod naslovom »Samomorilci«, da sl ne h! mnogi končali življenja, če bi imeli možnost, da se pošteno prežive. Ti vedno bali se množeči nesrečniki so krvave priče nihilističnega dvoma* da-H država sploh pospešuje življcnske možnosti državljanov. Ti številni samoutaori so resen memento, id ga naj bi val voditelji države ta družba upoštevali • Športi, ki ogrožalo lepot«. Akoravno so ženske vsem športom naklonjene, se vendar zdi, da se nekaterih ogibljejo. Katera lepotica bi n. pr. svoj dražestni nosek izpostavljala nevarnostim rokoborbe? Nevaren Je tndl nogomet, še boli pa hockcy, ki Je nelto vrste tara * žogo. Ta šport j« posebno v Ameriki zelo razširjen ter se tudi žensko zanj ogrevajo, dasiiavno sl Jo že mnoga pri len poškodovala lepi obrazek. Seda], Je neka Amerikanka Izumila posebno bandažo za lice, Id Sčftl posebno nos. Ženskam ta kritika ne pristoja ravno najlppše, a jih vsaj ščiti pred trajnimi poškodbami. • Igle v Zenskih klobukih. 2e več let obstoje Pri nas predpisi, po katerih so kaznujejo % denarnimi globami ženske, ki nosilo na tramvaju dolge nezavarovane Igle v idobuktb. V Berilnu pa postopajo na drug, veliko boljši način. Tam najprel opozori kondukter vsako žensko, k! prid« z nezavarovano Iglo na tramvaj, da le to sarbranjetm, potem pa Izvleče iz žepa ščltn&e za igle, ki jih naj Zena od njega, kop!, Ce tega noče alt ne more, mora stopiti Iz voza. t« rrhntega še pTačtft globo, * Visoka najde nlna. Kakor poročajo dun, listi, je našel te dni nek mlad uradnik na Dunaju pred hotelom »Imperial« zavoj z 20.000 dolarji. Ko jo vprašal v hotelu, če ni morda kdo izmed gostov Izgubil denarja, se Je Javil nek bogat Amerikanec, ki Je poštenemu najditelju tako] Izplačal 10?£! nagrado t. J. 2000 dolarjev. Ta nagrada pa znaša po sedanj« avstrijski valuti več kot milijon kron. • Nov komet je odkril astronom Baade z zrcalnim teleskopom tm hamburški zver-darnL Novi komet Izgleda kot zvezda stalnica ter s« 11 let pomika okoli solnca v ekscentričnih krogih. Komet, Id se nahaja sedaj v ozvezdju »riba«, bo v marcu 19211 flajMlžje soincu. • Norec — komunistični voditelj. Kakor poroča neki nomški list, je zloglasni odvetnik Lamp, vodja komunistov, nad čigar delovanjem so le zgražalo vse, bolan na duhu ter je že davno spadal v blaznico. Rečeni list prav!, da Je značilno z« duševno stanje nemških radikalcev ta za neizmerno zmešanost glav delavstva, orien* tiranega na levici, da je v njegovih krogih skoz.' več mesecev zavzemal vodilno mesto norec, ne da bi zbudi s svojim početjem kako sumnjo. • Napad besnosti vsled hipnoze. V Gradcu še Je dogodil slučaj, ki kaže, kako nevarne posledice Ima lahko hipnoza. Nek' privatni uradnik je namreč svojega prijatelja hipnotiziral. Po hipnozi pa Je ta do-bil napad besnosti In so ga morali odpeljati v. bolnico. • Za kaj vse moralo verniki moliti?. Švicarski škof Schmidt se bavi poleg cerkvenih poslov tudi s trgovino umetniških' predmetov in anlikvitct. Švicarskim muzejem Jo nudil že opetovano dva oltarja velike umetniške vrednosti. Ker pa ni Im d uspeha, je Izjavil, da ju bo prodal v Ameriko, V to svrho jo že tudi odpotoval v deželo dolarjev. Seveda ni to nič posebnega, toda škof j« pred svojim odhodom pozval vernike, naj inoltJo za uspeli n j e novega trgovskega potovanja. V pastirskem pl$mu stoji sledeče: »Ker gremo v zdi j važnem poslu v Ameriko, pozivamo duhovništvo, da pri vseh mašah razup prt gadušnlcah molijo k sv, Jožefu ?a u??eh ®<7toYat|i}M Bomo vidri!, kakšen uspeh »i dolarjih bodo hnelo te moUtva Časopise, knjige, brošure, I cenike, le ake, lepake, vabila, vzpprede, račune kuverte In pisemski papir • s firmo, vizitke, naslovnice m iid. satisic hitro, lično In ceno Zveznatiskaraa jpina ss v Ljubljani, Stari trg 19- b § Naročila sprejema (udi uprsvnlitvo nlugeslaulje*' v ljubljeni, t-arljin trg O ter nične pcdrulnlce v Mariboru, Glavni trgi v Celju, Kralja Petra cesta In v Ptuju, Prelornova cesta. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Slikarstvo, pleskarstvo Ivan Martinc, Poljanska c. ao. 313. štev. JH, Zčvaco: Kraljev vitez. Zgodovinski roman. »Vdam se!« ie delal Louvtenac fer izpustil bodalo. »Prizanesi ml!« ie zastokal Pon-traille in vreel meč nb tla. »Pusti ml živlleme!« ie poprosil Montreval s sklenjenimi rokami. Tcdai ie 'zaklical zvon v vaško noč. Gostilničar, nrivabllen do strašnem trušču, ie bil videl pokoli in ie dal zvoniti Dlat. Caoestang ni imel niti najmanjše nraske. Nieeova blaznost ie upadala. Obrisal ie krvavi rapir soravil ca v uoinico. odnrl vrata in ukazal: »Marš!« Tronica se ie splazila mimo hieca. Komai so bili zunai. so se spustili v divi! 1>ecr. in tulienie niihovc croze ie skokoma odmevalo v noči-: Caoe-stanc ie zadnii zamistil izbo. Gostilničarka ie Dadla na kolena ko ie šel mimo nie: hlanci so oobecnili. Zunai ie sesala vas do orožiu: zvonovi so riuli na oomoč. bakHe so becale od hiše do hiše. in orožie se ie svetlikalo v temi. Na dvorišču ie Caoestanc Dre-streeel Mareotko v roke ter io do-. lhibil na obe lici. Trepetala ie od straha in liubezni. »Bežite!« ie šepnila. »Vaščani so se oborožili. Gotovo petdeset Mb čaka zunai. Tod bežite! Tod. skozi zad-nia vrata!« »Velika vrata odori!« Sirota ie ubocala. Cauestanc je skočil na konia. Z mečem v nožnici ie iahal zložno med svetlikanjem ha-lebard. Neizmeren krik ie zaoril vse-naokoli. za niim Da ie nastala smrtna tišina. Nobena halebarda se ni naperila vani. Vrste so se razernile: sleherni se ie stisnil k zidu. Nekateri so padali na kolena. ^Pustolovec ie odiezdil v noč. Kri v niecovih žilah ie vrela. Sele poma-lem so se vrnile jnisll v trezno štruco. Snet ie nostaial človek. In tedai ie začel trepetati: znoj mu ie oblil sence. " »Ali ie mocoče!« ic zajecljal pri sebi. »Je li resnica, da sem živ?« Druco popoldne ie dospel v Orleans • preiahal ie bil petnaist mili. Spomin na prizor v Lonciumeaunu le zdai nodil od sebe: nič več ni hotel misliti na klanie. Srdito ie stresal slavo in mrmral: »Zvedeti morate, cosoa markiza de Cin.-Mars. da vas zanlčuiem. In vaš sonroe mora ootecniti meč. Kadar vam ca ubiiem. se spomnite morebiti da ste mi rekli: Liubim te!« Tako ie drevil ves ubit in izmučen. toda vedno ravan na svoiem neutrudnem Blisku čez hrib in dol. vzoemal se na cozduate brecove ter bredel bo hudournikih, dokler ni za-etedal nekeca večera vasi. nad katero se ie dvicala k nebu ponosna graščina. »Kai ie to?« ie z utrioafočim srcem vprašal kmeta, ki le delal nedaleč na niivi. »Effiatski grad.« je odgovoril Kmetič. V tednu dni ie bil vitez preiahal sfoindvaiset mili dolco not iz Pariza v Effiat. XLV. Markiza de Clnq-Mars. Caoestanc le zavil naravnost oroti cradu. Petsto korakov pred niim ie poprosil v siromašni koči co-stoHulmosti za svoieca konia in krenil peš proti cradu. Prekoračil ie dvižni most in stopil na častno dvorišče. ne da bi ca bil kdo ustavil, češ. kdo ie in česa želi. Opazil ie celo. da Dribaia v craščlno ž niim vred množica liudi moških in ženskih: vsi so bili oblečeni praznično, in niih obrazi so bili vsi nekam žalostni, ali pa so se vsai delali tako. In hkrati se ie oclasil z zvonika craiske kapelice mrtvaški zvon. Začudeni Ca-nestanc ie stooil za cručo kmetov, da bi počakal kai bo. Kmalu so se odnrla vrata v ozadiu dvorišča na-stežai. in prikazal se ie pogrebni iz-prevod. Mali oglasi. Proda se: HIŠA Z VRTOM v mestu se proda. Kupcu stanovanje tak,oj na razpolago. Naslov. y upravaištvu »Jugoslavije«. 2519 SVEŽE MLEKO dobi vsakdo celi dan v mlekarni A. Cot-man, Gradišče 10. _ 2521 GRAMOFON največjega sistema s ploščami se za nizko ceno proda. Plošč približno 50 komadov, skoraj novih. Naslov v upravi. 2522 2 LISIČJI KOŽI prodam. Naslov v upravi. 2523 NOV, TEŽAK, BARVAN VOZ se proda. Pripraven za trgovce z lesom. Poizve se v upravi tega lista. 2524 MOČAN KONJ za težko vožnjo se proda v Sp. Šiški 58. 25J2 PRODA SE popolnoma nov, nerabljen pisalni strol znamke »The Courier«, vpraša In ugleda se v upravi »Jugoslavije«. 2461 ČISTO SVINJSKO MAST doma topljeno, razpošilja in ponudbe sprejema od 50 kg napel po najnižjl dnevni ceni tvrdka Janko Popovič, Ljubljana, 2116 Službe: KNJIGOVODJA, popolnoma samostojen, bilance zmožen, dober korespondent in zanesljiv kalkulant, perfekten v slovenščin), srbohrvaščini in nemščini v govoru in pisavi, se takoj sprej me. Reflektira se samo na prvovrstno moč. Prednost imajo tisti, ki so bili zaposljeni v kamenolomskih in stavbenih podjetjih in ki obvladajo tudi italijanščino. Istotam se sprejme tudi gospodična z večletno prakso zmožna strojepisja, stenografije ia vseh pisarniških del, ki obvlada popolnoma slivensko in nemško korespondenco. — Na« tančne ponudbe s prepisi spričeval, navedbo reference in plače ter sliko je doposlatL Kamnoseški industrijski družbi v Celju. 2509 ŠIVILJA išče mesta brez plačila samo za hrano In stanovanje pri kaki boljši šivilji v svrho nadaljne izobrazbe, voljna je v prostem času opraviti vsa domača dela. Poaudbe pod: »Brezplačno« poštno ležeče Dobrava pri Jesenicah. 2511 Razno: IŠČE SE DRUŽINA, ki bi vzela dva otroka deklico in fantka stara C in 10 let na hrano in stanovanje, Plačilo po dogovoru. Ponudbe ped »Deklica in fantek« na upravo Jugoslavije. 2507 2000 K NAGRADE dara tistemu, ki ml preskrbi stanovanje z 1 ali 2 sobama in kuhinjo, bodisi v mestu ali v bližnji okolici. Cenjene ponudbe prosim pod št. 2520 na upravo »Jugoslavije«, MLAD TRGOVSKI SOTRUDNIK Išče niebkmuo mesečno sobo. Prijazne ponudbe prosim pod št. 2517 na upravo lista. MLAD URADNIK išče posteljo na posodo proti dobremu odplačilu. Stanovanje že ima. Cenjene ponudbe na upravo Jugoslavije, pod št. 2516. SOBO išče višji državni uradnik proti dobremu plačilu, oziroma nagradi. Prijaviti pri upravi »Jugoslaviji«. Vodovodne cevi v premeru po 4/4 in 5/4 colo oddaja mnogo pod dnevno eeno, tvrdka J. Raiboršelr, Šmartno pri Litiji. Trstje za strope izdeluje in prodaja na debelo in drobno m* po K 4-80, pri večjih naročilih znaten popust, Ant. Slatnar. Ljubljana, Jeranova ni 13. (Trnovo.) 771 Obvestilo. Obveščava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Turlslovski čevlji listnega Izdelka. Ant. tn Jož. Rrajov - Kapel« Ljubljana, Turjaški trg (Breg) it 1. •naanoDBaBMMDOBDanDanMi Karbid in krasne karbidne namizne in rudoltopne svetilki po tovarniški ceni nudi glavna zaloga Ivo Andraschitz Maribor, Vodnikov trg 4. MK pil li« tvrdka I. GOREČ Ljubljana, Gosposvetska cesta St. 14. Gadje pezdo je najbolj čvrsto slovensko leposlovno delo izza zadnjih let. Naročite ga lahko za malenkostno svoto 10 kron pri m Tisur«iiiii. Priporah n slavnima oUiisivo IVIH (Ali Izdelovatelj usnjatih dokolenic (gamaš) ifiepna ig. jism it n. T Obnovite naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista £236 ne ustavi za Ysako priliko je Moj zverinjak knjižica nai’ni malini za zabavo In pouk s 45 slikami in u tem spadajočim besedilom. = Cena 20 kron. = Dobiva se v Ljubljani: v Zvnat ko)tpmvrMaritm trg 8, ? Zmaittek«n#j$ Neposredno pod državnim nadzorstvom Priporočajo se sledeče domače tvrdke: EBgggSlfolgSŽ Avtogaraža Popravilu vseh strojev Šušteršič & drug. Kleparstvo Teodor Korn, krovski in kleparski mojster, vpeljevalec vodovodov Poljanska cesta štev. 8. Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33. Skladišče, špedicijsko Dunajska c. 33 (Telef. 366). Pisalni stroji Kontrolne blagajne prodaja in popravlja Franc Bar, Cankarjevo nabr, 5. Špedicija Uher J. 4 A. Selcnburgova ul. 4 Telefon št. 117. Specialna trgovina z juveli In zlatnino Lud. Ceme, VVolfova ulica 3. Orodje in tehnične potrebščine OdOn Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37 s klobuki Ivan Soklič, Stari trg it. 4. s papirjem Uranus, Mestni trg ix. a pohištvom in mizarstvom Franc Škafar, Rimska cesta 16. Trgovina 8 Špecerijskim in delikatesnim blagom Janko Stupica, Sodna ulica. a pisalnimi stroji The Rex & Co., Selenburgova ulica štev. 6. ( čevlji Aleksander Oblat, Sv. Petra c. a 8, s špecerijskim in kolonijalnim blagomI Hinko Štancer, Dunajska c. 10. z železnino Erjavec & Turk »pri zlati lopati« Valvazorjev trg 7. b špecerijo, železnino in cementom Alojzij Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta št. 31, šivalnih in pisalnih strojev in kolee Ivan Jaz & sin, Dunajska c. 15. z železnino na debelo In drobno Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1. x delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik, Stari trg 19. Arhitekt Viljtem Treo, Gosposvetska c. 10. Fotografski atelje in povečevalni zavod Franc Kunc, Wolfova ulica 6. .-Odgovorni urednik. Anton Pesek liska »Učiteljska tiskarna« v LiublianL