p.-'-	T--’":.	^
vB
/ISIERISKA IIOMOVIIM/I
* a' .	.	1


ODOCM
AMCRICAN IN SPIRIT fORCIGM IN uANGUAGC ONLY
NO. 18
SLOV€HiAN
Serving Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€B Pittsburgh, New York, Toronto, Alontreaf, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pdeblo,
Rock Spring*, all Ohio
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN Gie4-680X)
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 13, 1980
ZDA popustljivejše glede premestitve olimpijskih iger
LAKE PLACID, N.Y. — Pred tedni je predsednik Carter rekel, naj ZDA odpovedo sodelovanje na poletnih olimpijskih igrah v Moskvi, ako Sovjetska zveza ne umakne vse svoje vojake iz Afganistana najkasneje do 20. februarja. Tega Sovjeti ne bodo storili in najnovejša poročila celo govorijo o novih o-krepitvah sovjetske vojske v Afganistanu.
Zimske olimpijske igre začnejo danes v Lake Placidu in Mednarodni olimpijski odbor se sestaja. Glavni predmet pred odborom je seveda Carterjeva zahteva premestitve ali p r e 1 o žitve moskovskih iger. Razpoloženje večine odbornikov je, da se vršijo moskovske igre brez sprememb tudi, ako bi več držav odpovedalo sodelovanje.
Ameriški olimpijski odbor je predlagal mednarodnemu odboru, naj odloži svojo odločitev za nekaj mesecev. Rok za prijavo udeležbe na moskovskih igrah bo potekel namreč šele 24. maja in Ameriški odbor je torej mnenja, da bi Sovjetski zvezi dali več časa za umik iz Afganistana. Dobro obveščeni viri, ki so blizu Bele hiše, menijo, da je ta načrt sprejemljiv tudi predsedniku Carterju.
Mednarodni odbor se je pa odločil včeraj, da ostanejo priprave za letošnje moskovske olimpijske igre nespremenjene.
-----o------
Carterjeva votivna kampanja omejena zaradi talcev
AUGUSTA, Me. — Predsednik Carter namerava nadaljevati s svojo dosedanjo volivno taktiko in ne bo zapustil Bele hiše zaradi nobenih pred volivnih nastopov vse, dokler niso zajeti ameriški talci na svobodi, je dejal njegov predstavnik za tisk in osebni svetovalec Jody Powell. Powell je dodal, da predsednik ne bo obiskal države New Hampshire v teh zadnjih dveh tednih pred tamkajšnjimi,primarnimi volitvami, ki bodo 26. februarja-
Senator Edward M. Kennedy je trdil, da bo Carter prisiljen zapustiti Belo hišo in se zagovarjati neposredno-pred volivci zaradi slabih rezultatov na strankinih volitvah v državi Maine. V teh volitvah je dobil Carter namreč 45% vseh oddanih glasov, Kennedy pa 39 G , kar smatra on za nekakšno zmago.
Eden Carterjevih podpornikov je pa rekel novinarju, da bi bil predsednik kar zadovoljen, ko bi si sam Kennedy priboril takšno “zmago” tudi v bodočih volitvah.
VREME
Pretežno sončno in hladno danes z naj višjo temperaturo okoli 33 F. Zvečer pooblači-tev z možnostjo naletavanja snega. Jutri pretežno oblačno z naj višjo temperaturo okoli 35 F.
Uam@d USI podpira OErlsrjev predfsg o registriranju? mladih
WASHINGTON, D.C. --Bivši prvak v boksanju Mohamed Ali se je srečal s predsednikom Carterjem v Boli
BANI-SADR PONUJA VIC MOŽNOSTI ZA IZPUSTITEV TALCEV; ZDA ZADRŽANE
Novi grobovi
John Petrič st.
Sinoči je v Slovenskem domu za ostarele na Neff Road po daljši bolezni umrl 85 let stari John Petrič st., ki je pred leti bival na 101 E. 225 St. v Euclidu, rojen v Borovnici, Slovenija, od koder jfe prišel v ZDA leta 1912, vdovec po pok. ženi Josephine, roj. Bu-dic, oče Pat Leoni in Johna ml,. 7-krat stari oče, brat pok. Mary Lukek, Frances Bouka, Antona in Stanley j a, zaposlen pri American Steel & Wire Co. do svoje upokojitve. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda jutri, v četrtek, ob 1. popoldne, nato na pokopališče Lake view. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 3. do 5. in zvečer od 7. do 9. Pred smrtjo je g. Petrič izrazil željo, da bi njegovi prijatelji in znanci darovali v njegov spomin Slovenskemu domu za ostarele.
Stanley J. Dohies
PreteKii ponedeljek zjutraj je na svojem domu v Wil-loughbyu umrl Stanley (Jake) J. Dobies, mož Antoinette (Nettie), roj. Kuhar, ioče R-onalda (Edina, Minn.), Dennisa (Havaji) in Virginie Hyatt (Cincinnati, O.), 6-krat stari oče, brat Jean Barcik, Stelle Baginski, Florence, Johna in pok. Adama in Benjamina, zaposlen pri T.R.W. Corp. kot strojni ključavničar do svoje upokojitve. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v četrtek, ob 9. dopoldne, v cerkev Brezmadežnega Spočetja v Willoughby ju ob 10, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2, do 4. in zvečer od 7. do 9.
------o----—
Nova vojaška oporššoa za ZDA na področju Arabskega morja
WASHINGTON D.C. — Carterjeva administracija je dosegla sporazum s tremi državami na področju Arabskega morja glede ameriške u-porabe vojaških oporišč. Države, ki so obljubile sodelovanje z ZDA, so Somalija, Kenija in Oman. Čeprav se še niso dogovorile o vseh podrobnostih sodelovanja, bodo imele ZDA pravico “obiska-vati” oporišča v teh državah ter uskladiščiti na njih omejene količine vojaške opreme in goriva.
II.
Bodoči zgodovinar, ki bo iskal resnično podobo slovenskega ali j u ž n oslovanskega življenja v letih komunistične diktature, se bo moral u-staviti ob tej. dr. Sirčevi analizi, ki temelji na izredno bogatem gradivu; zgodovinska resnica ne potrebuje propagande, sama na sebi je dovoL, da osvetli in dokaže zgreše-nosti marksističnih teoretikov.
Tega se dr. Sire prav dobro zaveda. Skrbno pazi, da poda nepoučenim bralcem zahodnega sveta čimbolj objetktiv-no sliko o jugoslovanskem go spodarstvu. Dobro ve, da bi njegova osebna presoja bila manj prepričljiva kakor so besede jugoslovanskih politikov, gospodarstvenikov in sociologov samih. Da bi se iz-
Predsednik Tito je zdaj v zelo resnem zdravstvenem slanju
BEOGRAD, SFRJ. - -Zdravstveno stanje jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita se naglo in resno slabša in po naj novejših poročilih, ki prihajajo iz Beograda in Ljubljane je razvidno, da se Tito bori za življenje. Tito se še vedno nahaja v ljubljanskem Kliničnem centru, ki ga tuji zdravniki ocenjujejo kot enega najbolj šib v Lsej komunistični Evropi.
Poročila pravijo, da ima Tito celo vrsto zdravstvenih težav in da mu ne pomagajo vsa p r i z a devanja njegovih zdravnikov. Po odstranitvi njegove leve noge je Tito nekaj časa hitro okreval in jugoslovanski časopisi so objavili več slik, ki so: ga kazalo, ko sedi v posebnem naslonjaču in se pogovarja s svojima sinovoma in z raznimi jugoslovanskimi voditelji. Tuji diplomat]e v državi so dobili celo vtis, da bo Tito kmalu zapustil bolnišnico.
Pred dnevi so pa jugoslovanski časopisi utihnili glede Titovega zdravja in niso več objavljali nobenih njegovih slik. Končno so pa sporočili, da so nastale nove, resnejše težave.' Kot kaže, ima Tito težave s prebavo, ledvice so mu začele odpovedavati, srce pa tudi ne dela pravilno. Poleg tega so sporočili, da ima jugoslovanski predsednik še. sladkorno bolezen.
Na podlagi vseh teh podatkov sklepajo tuji opazovalci, da so sedaj Titovi dnevi v resnici šteti in da je le malo upanja, da bo ozdravel.
V zameno za te ugodnosti bodo začele ZDA pošiljati vojaško pomoč tem državam. Vrednost in obseg te pomoru niso sporočili.
Uslužbenci v a m e riškem Pentagonu pravijo, da so najbolj važna za ZDA mornariška oporišča v Omanu in Somaliji. Oporišče v Berberi, v Somaliji, so gradili Sovjeti sami. Ko se je pa Sovjetska zveza odločila podpreti Etiopijo v njeni vojni proti Somaliji, so izgnali Somalijci Sovjete in začeli iskati prijateljske odnose z ZDA in drugimi zahodnimi državami.
ognil najmanjši subjektivno-
sti — zgradi dr. Sire vso kritiko. gospodarskega življenja
v južnoslovanskih republikah na podlagi uradnih virov.
Metoda, ki jo je avtor izbral, je brez dvoma izredno prepričliva za bralce na Zahodu, ima pa tudi svojo slabo stran:	omejuje pisatelja na
prikaz dejstev in prvih — to je evidentnih — vzrokov. V globljo analizo mu je dostop nemogoč, saj globokih vzrokov družbenega neuspeha njegovi viri ne priznavajo — četudi bi jih slutili. Omejitev, ki mu jo nalaga izbrana metoda, delno nadomesti dr. Sire v končnih poglavjih, kjer potegne gospodarske, politične in moralne zaključke svojih opazovanj. Sicer more pozoren bralec tega skrbno zbranega materiala opaziti, da na-
hiši in mu poročal o svojem nedavnem potovanju keT„ Carterjev posebni odposlanec v razne afriške in azijske države. Carter mu je čestital in mu povedal, da je dosegel pomembne rezultate.
-----o------
Nobenega umika iz Alganlsiana; IM pošilja okrepitve
WASHINGTON, D.C. .......
Včeraj je izjavil svetovalec za narodno varnost v Beli hiši Zbigniew Brzezinski, da bodo začeli Sovjeti v kratkem z navidezno umaknitvijo nekaterih svojih vojaških enot iz Afganistana. Ta umik bo pa le propagandnega značaja,, je dejal Brzežinski, in jedro teh sil bo ostalo v državi
Tiskovni predstavnik tajništva za zunanje zadeve Hod-ding Carter je na svoji vsakodnevni tiskovni konferenc i navedel novinarjem, da po podatkih, ki jih imajo na razpolago ZDA, okrepljajo Sovjeti svoje čete v, Afganistan l: in da so poslali tja pred nedavnim še 5,000 vojakov, tako da jih je sedaj navzočih 95,000.
Spopadi med uporniki in sovjetskimi četami se množijo posebno v vzhodnem delu države, je nadaljeval Hod-ding Carter, čeprav ni navedel nobenih podrobnosti.
Naj novejša poročila iz Kabula govorijo p stalnih, cesto krvavih spopadih med vodilnimi člani Karmalove vlade. Pretekli teden je menda celo prišlo do obračuna z orožjem med člani vodilnega politbiroja komunistične stranke. Streljali so v tkzv. “ljudski palači”, poslopju, ki ga stražijo sovjetski vojaki. Kmaiu nato- je odpotoval v Moskvo na zdravljenje podpredsednik Karmalove vlade Sulton Ali Kištmand.
Po tej seveda nepotrjeni verziji kabulskih dogodkov, skušajo Sovjeti brez vidnega uspeha pomiriti spore med vodilnimi Afganistanci.
pake, ki se vztrajno kopičijo izpod peres komunističnih za-konodalcev in ki jih avtor tako dosledno prikaže, niso le posledica nepoznanja ter preziranja naravnih gospodarskih zakonov, marveč so tudi nezaželen, a zato prav nič manj nujen, sad zmot — o človeku in njegovi vlogi v stvarstvu.
Morda smemo upati, da bo po tem izrednem delu, ki ga je opravil dr. Sire iz zbrane snovi napisal še dopolnilo svoje gospodarske kritike komunistične “samouprave”, a namenjeno slovenskemu bralcu, ki so mu posledice tega sistema že jasne, a ki, išče njih vzrokov in rešitev, morda še preveč pri vrhir Pri Takem spisu' bi bilo morda, zanimivo posvetiti nekaj pozornosti tudi tradiciji s love n-
PARIZ. Fr. — Iranski predsednik Abolhasan Bani-Sadr je rekel novinarju pariškega časopisa Le. Monde, da bi bili zajeti ameriški talci lahko izpuščeni na svobodo, že v prihodnjih dneh. Sporazum bi moral odobriti ajatola Homeini.
V intervjuju z dopisnikom Ericorn Rouleauom, ki je o-sebni prijatelj iranskega predsednika, je dejal Bani-Sadr, da je vodilni revolucio-narodni svet že poslal Homeiniju b e s e d ilo morebitnega sporazuma. Ta sporazum zahteva od ZDAJ da.bi priznale, pravico Iranu, zahtevati izročitev šaha in vrnitev Iranu Sabovega premoženja. Nadalje bi morale priznati ZDA svoje zločine v Iranu v zadnjih 25 letih ter obljubiti, da se ne bodo več vmešavale v iranske notranje zadeve. Ako bi ZDA. izpolnile te1 pogoje, bi Iranci izpustili talce.
Ta načrt nameravajo predlagati ZDA v slučaju, da: ga najprej sprejme ajatola. Homeini se pa še vedno nahaja v kardiološkem oddelku neke teheranske bolnišnice.
Predstavnik za tisk tajni-* * * * v štva za zunanje zadeve Hod-ding Carter III je v Washing-tonu, D.C., izjavil, da ZDA ne bodo priznale nobenih “zločinov”, ki jih naj bi zagrešile v Iranu v zadnjem četrtsto-letju. O drugih točkah Bani-Sadrovega načrta ni hotel reči Hodding Carter nič.
Med drugimi zanimivimi izjavami, podanimi v svojem intervjuju z Rouleauom, je Ban-Sadr potrdil doslej nepotrjene vesti, da je predlagal, naj bi neka “tretja” stranka nadzorovala ameriške talce, ne pa študentje. Ta predlog potrebuje dovoljen;a revolucionarnega sveta in Homeinija, kar se še ni zgodilo.
Sovjetskemu voditelju Leonidu I, Brežnjevu je iranski predsed. poslal posebno poslanico, v kateri Bani-Sadr protestira proti navzočnosti sovjetskih vojaških enot ob iranski meji. Brežnjevu je dodal* naj Sovjetska zveza v -makne svoje vojake iz Afgam-
skega zadružništva in vplivu, ki ga je to utegnilo imeti na Kardelja, ko je snoval “samoupravo”. Mar ni zunanja oblika obeh sistemov na prvi pogled podobna, in ali ni bistvena razlika med obema prav v pomanjkanju, svobode v komunističnih s a m o u pravnih podjetjih, kjer partijska birokracija zaman išče formulo, ki naj nadomesti svobodno, a odgovorno iniciativo zadru-garjev?
In če že govorimo o (analizi “samoupravnega sistema”, ki bi bila namenjena Slovencem, ali ni čas, da bi se lotili perečega vprašanja, kako preiti iz partijske vodene “samouprave” v gospodarsko in torej tudi politično svobodno družbo?
( DaIje pri hodnj ič)
S. S.
stana čim prej.
Te dni praznujejo Iranci prvo obletnico ustanovitve revolucionarne vlade. Na Trgu' svobode v Teheranu se je zbrala več stotisočglava množica, ki je pozdravljala iranske voditelje z Bani-Sa-drom na čelu. Njegovi zdravniki «so Homeiniju prepovedan li udeležbo na teh slovesnostih. Med tujimi gosti je zavzel častno mesto voditeij Palestinskega osvobodilnega gibanja Jasir Arafat.
Iranska vojska je priredila vojaško parado in trije Iranci so umrli, ko jih je povozil nek iank.
----—o—-----
Napetost med Sirijo In Izraelom narašča
TEL AVIV, Izr. — V zadnjih dneh je opažati oživitev napetosti med Sirijo in Izraelom. Izraelci so v skrbeh zlasti zato, ker Sirijci razporejajo svoje enote po južnem delu Libanona in v jugozahodnem delu Sirije.
Izraelski obrambni minister Ezer Weizman je uradno svaril Sirijo in Sovjetsko zvezo pred morebitnim napadom na Izrael rekoč, da se ni šaliti z Izraelom glede kakršnekoli ogroženja njeni varnosti. Na podlagi prejšnjih izkušenj z Izraelom morajo vedeti Sovjeti in Sirijci, da Izrael pe odgovarja na grožnje na isti način kot druge države, je dejal Weizman.
Po mnenju izraelskega obrambnega, ministra je odgovorna za oživitev napetosti na Srednjem vzhodu Sovjetska zveza. Potrebuje novo krizo okoli Izraela, da bi odvrnila pozornost sveta od svojih dejanj v Afganistanu. Ta igra je pa lahko zelo nevarna, je nadaljeval Weizman.
Izrael ne bo napadel Sirijo, je zagotovil obrambni minister, in torej ni prav nobenega vzroka, da bi se Sirijci bali takega napada. Izraelsko ljudstvo želi le mir z vsemi državami, sosedi.
-----o------
Baletna ekipa Bolšei je odpovedala svojo
turnejo po Norveški
, OSLO, Nor. — Tik pred napovedanim prihodom slovite sovjetske baletne ekipe Bolšoi v Norveško na turneji, ki bi obsegala 7 mest, so sporočili iz Moskve, da turneje ne bo.
Predstavnik Bolšoi ekipe V. V. Makarov je dejal, da bi bili plesalci ekipe v nevarnosti na Norveškem zaradi morebitnih demons (racij tistih Norvežanav, ki nasprotujejo sovjetski pomoči Afganistanu. Več norveških umetnikov je pozvalo rojake, naj se ne -udeležujejo prireditev Bolšoi ekipe.
Pretekli teden sta dva člana ekipe to zaoustiia med turnejo na Japonskem in zaprosila za politični azil v ZDA.
----—p—----
Darujte v tiskovni sklad Ameriške Domovine!
Jugoslovansko gospodarstvo pod samoupravo
Iz Clevelanda in okolice
Za 35-Ietnico—
Na pobudo clevelandske slovenske javnosti, sklicuje . slovenska mladina posvetovalni sestanek glede skupne proslave ob 35-letnici vetrinjske tragedije. Sestanek se bo vršil v šolski dvorani pri cerkvi Marije Vnebovzete v Collinwoodu v nedeljo, 17. februarja, ob šestih zvečer. Dobrodošli so vsi, ki se zanimajo za to za Slovence važno zadevo.
Novi odborniki Slovenskega doma na Holmes Ave.—
Direktorji Slovenskega doma na Holmes Ave. za leto 1980 so sledeči: Sophie Ma-gayna, predsednica; Frank Ferra, podpreds. Frank Koncilja, taj.; Joe Ferra, blag.; Frank Hren, zapis.; Frances Somrak, Al Marn in Dan Pavšek st., nadzorniki; Joe Ferra, Jack Videtec in Gus Petelinkar, člani gospodarskega odbora; Mary Podlogar, Frank Podlogar, John Primo in Leroy Koeth, ostali direktorji; John Habat, Joe Ferra in Dan Pavšek st., zastopniki za Federacijo.
Izgubljen mucek—
V	okolici Norwood Rd. se je zgubil mlad črn mucek z majhno belo liso na prsih. Če ga je kdo našel in bi ga hotel vrniti, naj pokliče tel. 381-2641 ali 381-4349.
Posebna priloga—
V	petkovi izdaji Ameriške Domovine, ki bo izšla 14. marca t. L, bo vključena posebna priloga, ki jo pripravlja Federacija slovenskih narodnih domov v Clevelandu. Priloga bo obsegala šest strani in v njej bodo članki, ki bodo orisale zgodovino vseh še obstoječih Slovenskih narodnih domov v Clevelandu. Poleg tega bosta vključena življenjepisa letošnjega ‘Moža leta' Federacije Joe-a Ferra ter ‘Žene leta’ Marie Pivik, kakor tudi življenjepise letošnjih nagrajencev posameznih narodnih domov.
Oglase za to prilogo nabirajo Domovi sami. Ako bi kdo med našimi bralci hotel imeti oglas v tej posebni izdaji Ameriške Domovine, lahko pokliče tel. 641-9072 (Frank Mahnič) ali 531-7131 (Joe Ferra).
Rok za oglase in drugo gradivo bo potekel v ponedeljek opoldne, 28. februarja.
Vabilo Slovenske šole pri Sv. Vidu—
Odbor staršev Slovenske sole pri Sv. Vidu vas vljudno vabi, da se udeležite v nedeljo, 17. februarja, ob 10.45 mladinske sv. maše pri Sv. Vidu. Po maši ste pa vabljeni v farno dvorano, kjer bo na razpolago okusno kosilo. Servirali bodo od 11. do 2. popoldne. Vstopnice so v predprodaji pri članih odbora, dobili ,pa jih boste lahko tudi pri vhodu.
Maškaradni ples—
Dramatsko društvo Lilija priredi maškaradni ples v soboto, 16. februarja, ob 7.31) zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Ples bo, v zgornji dvorani. Igral bo Alpski sekstet. Za vstopnice lahko pokličite Teni Jarem na 481-3969.
Ameriška Domovina
/% /Vl l 1*1^/% !%;—MO VI f
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
( Published Mon., Wed., Eri., except holidays and 1st 2 week*
in July
NAROČNINA:-	7	~
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto
_	sujJSCKIpTION RAXES.
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 month* Canada and f oreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
I “Nori8~Wed.7>eb71’371980
Način dela slovenskih misijonarjev
LEMONT, 111. — Na splošno je znano delovanje slovenskih misijonarev na področju Velikih jezer, vendar ne do take mere, da bi vedeli, kako sb doprinašali svoj delež h graditvi ZDA. V januarju smo se spomnili stoletnice Pirčeve smrti; umrl je 22. januarja 1880. Njegovo delovanje v korist otavskih Indijancev v misijonskem področju Arbre Croehue (Krivo drevo) nam prikaže, kako je s svojim dušnopastirskim delom združeval vse, kar je potrebno za življenje vsakega, tudi najbolj, preprostega človeka.
Indijanci so bili nomadi, ker je bil njihov edini način pridobivanja n a jpotrebnejše hrane lev in ribarjenje. In če to je bilo zelo primitivno. Pirc jih oni odvračal od lova in ribolova, marveč jim je pomagal, da so zboljšali posebno način ribolova. Tako jt> npr. leta 1842 z dovoljenjem škofa obiskal Očipvejce v Grand Portage-u na severne-zahodni obali Gornjega jezera in jim je kupil mrežo za 70 dolarjev. Prej so bili ves dan na jezeru, da so ulovili dovolj rib za naslednji dan, z mrežo so jih ulovili dovolj v nekaj večernih urah. Tako so lahko čez dan obdelovali svoje njive in vrtove.
Iz svojega prvega misijonskega obiska v Grand Portage 1838 in 1839 je prišel v m:-sijonsko postajo Arbre Cro-che, ki je na vzhodni strani gornjega dela Michiganskega jezera. Tu je začel svoje dalo 30. septembra 1839 in zaključil 15. julija 1352, ko je z do
• volj en jem svojega škofa odšel v Minnesoto-. To .so bila u-spešna leta Pirčevega misijonskega delovanja. V tem - čafcu je moral pogosto doživljati nerazumevanje svojega škofa večinoma zaradi tega. ker je škof LeFevrb misiil r.a bodočnost Cerkve v Jem predelu, Pirc pa je moral reševati razna na videz malenkostna vprašanja svojih vernikov, ki so bili v nevarnosti in trajni negotovosti zaradi načrtov federalne vlade za Indijance. Preseliti so jih hoteli na ozemlje zahodno od Mississippi]a. Pirc je zarije posredoval.
V teh težavah in negotovosti je ostal vesten v svojem dušno; astirskem in vzgojnem delu svojih otavskih Indijancev. Od 1839 do 15. julija 1847 je narasla njegova čreda za S56 vernikov; to so bili večinoma spreobrnjeni otavski Indijanci. Vseh vernikov je bilo 1842. Umrlo jih je kakih 200. Pirčevo delo je bilo olajšano, ko mu je škof LeFevre poslal v pomoč Ignacija Mraka, ki je tedaj prišel v indi-
janske misijone. Mrak je bil pri Pircu v Arbre Croche dve leti. Leta 1847 pa je škof na-. redil uraden obisk Pirčevega misijona in razdelil misijon v dva dela. Pirc je dobil Arbre Croche, Cheboygan, Agakai-chiving in Grand Traverse z 1242 verniki, Mrak pa La Croix, ki ga je naredil za središče misijona, Middle Village, Castor Island in Manis-tique s kakimi 600 verniki.
Pirc je bil zelo delaven. Spoznal je, da otavski Indijanci-nimajo toliko zanirna-' nja za šolsko izobrazbo kot Očipvejci, ki so bili zelo nadarjeni. Vendar zaradi, tega šolskega pouka ni zanemarjal in ostal vesten tudi v poučevanju krščanskega rtauka. Sola mu je tudi dala pravico do redne podpore od Urada za indijanske zadeve. V svojem misijonu je imel pred razdelitvijo teritorija v dva dela 206 učencev in učenk:	69 v
Arbre Croche, 54 v La Croix, 27 v Middle Village, 16 ^ Cheboygan in 40 v Manistique. Učil je “spelling”, brahje in pisanje, bolj nadarjene tudi računstvo in geografijo. V Arbre Cr'oche-u so se učili tudi praktičnih predmetov : šivanje, pletenje in izdelovanja praktičnih predmetov iz ježovih žic.
Pirc se je večkrat obrnil na škofa za pomoč, ker sam vez ni zmogel vsega dela. Skliče-val se je na starost in fizično nezmožnost i z v r š e vati vse svoje dolžnosti. Ker za svoje prošnje ni dobil razumevanja, je obvestil škofa, da bo zapustil škofijo m se'vrnil v domovino, i To je škofa Le-Fevre-a presenetilo. Pirc je ' že preje enkrat omenil, da bo odšel. Tudi Baraga je škofa opozerii, da. je Pirc nezadovoljen, ker ne dobi pomoči.
Škof je Pircu odgovoril preprosto in jasno. Našteva mn dolžnosti, ki jih ima od Boga in mu očita napačno gorečnost, ki je nasprotna kreposti umnosti; ako zapusti škofijo, bo naredil nepopravljivo škodo misijonu. Zgleda, da je škofovo pismo doseglo svoj namen, ker je Pirc ostal v svojem misijonu. Leta 1850 je Baraga dobil od škofa dovoljenje, da mu je poslal v pomoč mladega, gorečega in sposobnega belgijskega duhovnika Angelusa van Pae-mela. Ta je že deloval v L’Anse-u:' Bil je sposoben misijonar in se je znal prilagoditi trdotam življenja med preprostimi Indijanci. Baraga je nerad odstopil sposobnega delavca, a to je storil v upanju, da bo Pirca obdržal v Michiganu.
Ena izmed težav, ki'je mučila Pirca, je bila nevarnost, da Otavanci zgubijo svoje o-
zemlje. Njihovi poglavarji so sklenili s federalnimi zastopniki pogodbo leta 1836. S to pogodbo so predali svojo zemljo Združenim državam, razen 1000 akrov v Little Traverse, .70,000 severno od Marquette River, 1000 ob Cheboygan River in 1000 ob Thunder Bay River. To naj bi o-hranili zase, za drugo naj bi dobili denarno plačilo. Ta po godba pa je pustila nerešen njihov legalni položaj.
Manj kot 10 let po pogodbi so prišli merilci, da zmerijo deželo in jo razdelijo v manjše parcele. Vse je zgledalo, da hoče ' federalna vlada odpreti teritorij belim naseljencem. Pirc se je tega bal, ker bi bili 'njegovi misijoni uničeni. Po pogodbi so, Indijanci pristali, da se bodo umaknili na zahodno stran JVIississippi-ja ali pa na ozko omejene rezervacije. V vsakem primeru' bi bila njihova vernost v nevarnosti. V prvem primeru-hi prišli v pogansko o-kolje, v 'drugem primeru bodo pod kvarnim vplivom belcev. Naslednja možnost bi bila, da se prostovoljno preselijo v Kanado. Britanci pa so jim ponujali zaželjene o-toke na področju Velikih jezer.
Avgusta 1843 je Pirc apeliral naravnost na predsednika ZDA Johna Tyler j a in ga prosil, naj posreduje v korist Indijancev. Prosil je, naj bi dobili Indijanci enakopravnost' in pravico državljanstva. Ni znano, ako je predsedniu odgovoril. Urad za indijanske, zadeve je naredil posebno pravilo, ki je dalo Indijancem, ki so tšlfpod upravo tega urada, možnost, da si kupijo zemljo in se naselijo! Pirc je bil s tem zadovoljen jin je nagovarjal Indijance, naj kupijo zaključeno zemljišče, da drugi ne bodo mogli kupiti neodkupljenih parcel, se naseliti med Indijanci in jih počasi spodriniti. Za vsak nakup je dal Pirc 5 dolarjev, da je bil deln; lastnik zemlje in imel aktiven glas o končni uporabi.
Zadnja leta desetletja 1840 do 1850 je bil Pirc priča, da so Indijanci v Michiganu dosegli enakopravnost. Civilizacija belega človeka je prodirala na lovišča prvotnega človeka in rdeči so se morali prilagoditi novemu načinu življenja. Do kake mere so Pirc in drugi misijonarji pripomogli do ugodne zakonodaje, je težko ugotoviti. A to ni važno, važno je, da so Indijanci postali enakopravni z belimKnaseljenci. L. 1847 ie Michigan Legislature zaprosila kongres, naj nakloni o-tavskim Indijancem splošno dovoljenje, da kupijo in obdržijo zemljo kjerkoli. Prošnja ni bila uslišana z izgovorom, da je presplošna:
Tri leta pozneje pa je michiganska konstitucija dovolila pravico stalnega bivanja Indijancem, ki niso živeli s svojim rodem. V poletju istega leta so bile majhne skupine Očipvejcev, Me nominee s in Potawatamies, ki so živeli v Michiganu; preseljeni na zemljišča zahodno od Mississippi j a. Pirčevi verniki v Arbre Croche, La Croix in Middle Village so smeli obdržati svoje domove in njim so se lahko pridružili Indijanci, ki so bili na enaki kulturni ravni. Pirc je bil s tem zado- , voljen. Tako je bilo uradno priznano, da je dobro vršil svoje delo.
Življenje Indijancev med belimi je v marsičem kvarno vplivalo nanje, a tega misijonarji niso mogli preprečiti. Pirc pa je svoje vernike u-sposobil za življenje s civiliziranimi priseljenci. Lahko so postali koristni člani ameriške družbe, ki se je tedaj
Beseda iz naroda...
Slovenska šola pri, Sv. Vidu vabi na kosilo
CLEVELAND, O. — Zaradi dolge stavke učiteljev clevelandskih mestnih šol, so u-čenci izgubili toliko časa, da ne bi mogli pred poletjem končati ves predpisani šolski program. Da bi nadoknadili v stavki izgubljeno: učno, dobo,, sp imeli na izbiro: ali podali-šato šolsko leto v vroče poletne dni, ali pa imeti do konca šolskega leta pouk tudi ob sobotah. Odločili so se za prvo možnost. Učenci in pa tudi u- . čitelji preveč cenijo dvodnevni “weekend”, da bi ga opustili, pa četudi samo za pot leta.
V	luči tega gledanja precenimo delovanje Slovenske šole pri Sv. Vidu! Skozi vsa leta obstoja deluje le ob sobotah. Da bi tudi v Ameriki rojena slovenska mladina ohranila svoj materin jezik in ga znala uporabljati, v ta namen darujejo starši, učitelji in učenci dragoceno sobotno prostost.
Četudi je vsaka sobota polna doživetij za Slovensko šolo, o njenem delu največ govorimo le ob prireditvah. Pa vendar namen šole niso prit reditve. Le-te so potrebne, da bo namen dosežen. Znanje slovenskega jezika je tista o-snovna postavka, na kateri sloni obstoj vsega slovenskega časopisja in kulturnih društev. In za ohranitev in okrepitev te. osnovne postavke se trudi in deluje Slovenska šola pri Sv. Vidu.
V	nedeljo, 17. februarja, je naslednja prireditev te naše svetoviclske šole. Odbor staršev pripravlja kosilo! Pred kosilom bo v cerkvi sv. Vida šolska sv. maša. Starši se bodo skupno z učenci in učitelji zahvalili za dar svete vere in dar slovenske besede, pa tudi prosili pomoči, da bi mogli ti dve svetinji ohranjati še naprej. Naj lepše ste vabljeni, da se jim v tem pridružite.
Vabljenk pa ste vsi tudi na kosilo, ki ga bodo v šolski dvorani pripravili starši otrok Slovenske šole. Pripravljene bodo pogrnjene mize že ob enajstih dopoldne. Prostora bo za vse. Kdor pa bi hotel . vzeti kosilo domov, bo našel starše pripravljene ustreči tej želji.
Slovenska šola se vam za obisk že v naprej zahvaljuje. Zahvaljuje se vam za dar. ge bolj pa vam je hvaležna za razumevanje, da Slovenska šola ni zgolj odgovornosr staršev, ampak je skupno vsem Slovencem življenjsko važna ustanova.
Jože Likozar
Obisk Štajerskega kluba foronlskeaio “Večernemu svomi”
CLEVELAND, O. — Dne 2. februarja 1.1. je Cleveland ski Štajerski klub obiskal prijatelje-člane društva “Večerni zvon” v Torontu, Kanada. Potovanje z avtobusom je bilo prijetno, za kar smo dolžni zahvalo predsedniku našega kluba Tonetu Zgozni-ku ter odborniku Franku Fujsu, ki sta ga organizirala.' Vsi potniki in potnice so se dobi’o počutili, kramljali so vsak po svoje, slišale so se tudi prelepe' slovenske pesmi.
V Kanadi so nas pričakali
razvijala. Z misijonarjevo pomočjo so se dvignili tako visoko, da so postali enakopravni ne le po zakonu, marveč tudi po svojih sposobnostih.
P. Fortunat OEM
naši prijatelji s predsednikom društva “Vegerni zvon” na čelu. Sprejeli so nas zelo lepo. Zvečer ob sedmi uri je bila večerja, domače koline s prikuhami, tudi slaščic ni manjkalo, torej vse je bilo okusno in domače.
Po večerji so zaigrali godci iz Montreala lepe slovenske melodije in zapeli lepe pesmi. Kanadski rojaki in rojaki-' nje so se pozdravljali z nami in se tudi veselili z nami. Predsednik društva “Večerni zvon” je stopil pred mikrofon in na lep način pozdravil vse goste, posebno nas iz Clevelanda, in nam želel dobro zabavo. Predsednik našega Štajerskega kluba je tudi pozdravil vse prisotne in se zahvalil za prijeten sprejem. Veselili smo se med svojimi rojaki in prijatelji pozno v noč.
Drugo jutro, v nedeljo, smo obiskali slovensko cerkev in bili pri sv. maši. Naši prijatelji so nam pripravili okusno in obilno kosilo, potem pa smo se morali odpraviti na pot nazaj v Cleveland. Pri avtobusu je bilo polno znancev in prijateljev, kateri so se pozdravljali z nami in nam želeli srečno pot domov.
V imenu Štajerskega kluba se zahvaljujem vsem našim kanadskim prijateljem, po - . sebno predsedniku društva “Večerni zvon” in odboru ter članstvu'za prijetno in veselo bivanje med vami.
Tajnica Štajerskega kluba: Slainca Turjanski
------o------
Mimogrede iz Mlfwasskeeja
•NIILWAUKEE. Wis. — Slovensko narodno ime za mesec februar bi moralo biti pravzaprav “sečan’.’ in ne svečan. Miklošič razlaga ime iz gla-* * gola seči, sečem, sekati. To je čas, ko so si ljudje pripravljali drva, sekali drevje. Ljudsko izročilo pravi, da je v tem času posekano drevo najbolj trdno. Ponekod na Notranj -skem se ime “sečan” še danes sliši, čeprav zelo redko.
Pri Slovencih je iz “sičana” nastal najprej svičan — tako ga navaja Nova Kranjska' Pratika iz leta 1775 — Fran Metelko pa je v Novi Pratiki za prestopno leto 1824 spremenil s i č e n-sičan-svičan v svečan in tako je ostalo do danes.
Mesec svečan razlagajo takole:	Svečan je dobil svoje
ime od ledenih sveč, ki od kapa visijo, v resnici pa je le . sečen, to je mesec, ko se drevje seka. K6t za januar, 'zahtevajo tudi za februar vremenski pregovori mraz, da bo letina dobra. Če je prehitro toplo, se zavleče potem, mraz v april. — če jazbec pred luknjo na soncu je zdaj, gre za štiri tedne rad nazaj. — Če svečana mačka na son cu leži, v sušen spet rada na peč pribeži. — Kadar je na Svečnico dež in naslednji dan ra Blaževo lepo, veliko v jeseni vina ne bo. — Še druga imena za. mesec februar so svečnik, sičnjek, dežnik, tajnik drugnik in poznozimec'
Vsem toplo in prijetno zimo!
*
Omenil sem že, da je Ljubljana lepa v jeseni in ne samo 'pod gradom, temveč okrog gradu čez Ljubljanico, do pod Rožnika, Tivolija in vse do ljubljanskih Žal in pokopališča pri Sv. Križu. Mi trije z ženo in prijateljico Ruth — 90-letni mladenič - Matt Golob, malo prehlajen in ne preveč navdušen, za dolgo hojo,
je raje ostal v svoji hotelski sobi, — smo jo ubrali proti trnovski cerkvi, Mirju, kjer je danes vse zazidano z vilami, univerzitetnimi poslopji, med temi pa se vije stari zgodovinski Rimski zid, ki ga na nekaterih koncih že grize čas, dež in zima.
Znana krakovska solata je še danes poslastica ljubljanskih družin. Tudi krakovska kapelica je še vedno na razpolago vernikom in je zmeraj polna svežih rož. Malo v stran pri zgodovinski križan-ski cerkvi se širi Napoleonov trg z velikim spomenikom Ilirije in spomenikom liričnega pesnika Simona Gregorčiča. Tu mi je prijatelj Lado razkazal križanski vrt in v njem velik gledališki oder, kjer se v poletnih mesecih vršijo dramske predstave, razni koncerti in baletni nastopi pod milim nebom.
Od tu smo zavili po Vegovi ulici mimo ponosne Univerzitetne knjižnice, mimo Ljubljanskega konservatorija, kjer so v parku postavljeni bronasti spomeniki našim vidnim glasbenim ustvarjalcem, mimo realke in ljubljanske univerze, katera je v zidarskem popravilu. Pred univerzo se širi park Zvezda in velik Kongresni trg, na katerem so se vršile tekom let velike narodne manifestacije in tudi demonstracije.
Z visokega balkona ljubljanske univerze so govoriti slovenski narodni in kulturni voditelji, med njimi tudi pesnik Oton Župančič, kjer je pred. mnogimi leti pel slavo kralju Aleksandru, v zadnji vojni pa je slavil maršala Tita. Na spodnjem delu trga je zgodovinsko poslopje Filharmonije, v katerem so bile prve slovenske dramske predstave, danes pa se v poslopju vršijo simfonični in drugi resni koncerti. V gornjem delu trga pa stoji spomenik sv. Trojici in pršulinska cerkev s šolo.
V ozadju cerkve in šole, na bivšem velikem uršuiinskern tu-tu, se danes širi velik trg Revolucije z mnogimi trgovskimi poslopji in restavracijami. Na tem trgu stoji stolpnica električnega podjetja Iskra in takoj za njo, blizu bivše banske palače raste velika stavba “Kulturni dom Ivana Cankarja”, kateri otvoritev bo spomladi tega leta.
Ko smo potem prekoračili veliki trg Revolucije, smo se znašli pred Narodno skupščino in grobnico vidnih partizanskih herojev. Tu prav blizu stoji Valvazorjev spomenik in Narodni muzej, Operno gledališče, Moderna Galerija in v Narodnem domu je Umetniška Galerija naših slikarskih mojstrov.
Resnično utrujeni od dolgega in lepega sprehoda smo vzeli najkrajšo pot mimo slaščičarne Petriček, Daj-dama, Ljubljanske banke, glavne pošte, hotela Slon, mimo Še-stice, kavarne Evropa irw od tod na Miklošičevo ulico, kjer stoji hotel Union in Holiday Inn. Tu smo v hotelski restavraciji bili deležni dobre večerje in v hotelski sobi dobrega in potrebnega počitka. *
Pisatelj Ivan Cankar je o Ljubljani zapel: Vse blagoslove tebi, Ljubljana! Večja in lepša mesta so na svetu — ali vendar ni ti ga enakega pod nebem. Pozdravljena, ti kraljica veselja, ti mati vseh sladkosti, ti botrica prešernih ur! Prav na sredo vseh nadlog in trpljenja te je postavila nebeškfi modrost, luč v temo, zeleno trato v pustinjo.'In v tem stolnem mestu je postava, da hodi kristjan v krčmi, ne na cesti, kadar se nagne sonce za hrib. — Seveda je Cankar napisal to odo,
ko je bila Ljubljana — bela Ljubljana!
❖
Neko sončno ljubljansko jutro je mene in 90-letnega Matijo Goloba napotila pot preko Tromoštovja na velik Vodnikov trg, trg zelenjave, sadja, rož in drugih pridelkov. Za ljubljansko stolnico in semeniščem so postavili spomenik prvemu slovenske-.mu pesniku, duhovniku Valentinu Vodniku. Tam med branjevkami in prodajalkami stoji ponižno na visokem kamnitem podstavku pesnik V. Vodnik, ki je po glavi in po ramenih obdarovan z neko sivino ptičjih iztrebkov.
V ozadju spomenika je z bronastimi črkami napisan e-pitaf:	“Ne hčere, ne sina po
meni ne bo, dovolj je spomina — me pesmi pojo.”
Okrog njega pa prodajalci in kupci mešetarijo, kričijo in mencajo z denarjem, in Vodnik se po tolikih letih prav nič več ne čudi, da se narod malo zmeni za njega in njegove pesmi. Narod na trgu mešetari in je vesel. Z rojakom M. Golobom sva si na hitro ogledala tržnico, otipavala solato, sadje in druge stvari.
Mattu Golobu je bilo zelo všeč, ko je videl par stojnic, kjer so prodajalke z rokami jemale iz raznih čebrov kislo zelje, kislo repo, belo kot sneg in jo dajale na tehtnico in potem zavito v belem papirju prodajale odjemalcem. In na obrazih prodajalk si videl, da so zelo zadovoljne s kupčijo.
Utrujena sva se potem počasi vrnila v hotelsko restavracijo, kjer so nam postregli z ajdovimi žganci, ocvirki in kislim zeljem. Zvečer pa sva imela z ženo vstopnici za o-perno predstavo Tosca v ljubljanski operni in baletni hiši! O tem pa prihodnjič.
A. G.
------o------
Iz naših vrst
Ely, Minn. — Cenjena A-meriška Domovina! Kljub temu, da imam še par mesecev plačano Domovino, je vseeno boljše preje kot pozneje, in vam s tem pismom pošiljam ček za $50 za enoletno naročnino, kar je več, je dar tiskovnemu skladu. Mislim, da smem zapisati, kako smo naročniki lista veseli, ko smo dobili dobrega novega urednika. Bog mu pomagaj pri težkem, odgovornem delu!
Pri nas v severni Minnesoti do sedaj zima še ni bila prehuda. Le nekaj dni je bilo res mrzlih.
Vse, ki so pri Ameriški Domovini, in vse, ki berejo ta slovenski list, lepo pozdravljam.	%
Jože Vrečar
(Ur.: Najlepša hvala za prijazne besede.)
*
Sudbury, Ont. — Pošiljam naročnino za 1. 1980, $10 je pa dar listu v spomin na go. Mary Debevec. Z listom sem zelo zadovoljen. Želim, da bi še dolgo prihajal v naše domove in to bi lahko, ako bi se naši rojaki zavedali, kako je nam potreben ta naš .slovenski list. Lahko bi bilo še enkrat toliko naročnikov, ko bi imeli naši rojaki vsaj malo več narodne zavednosti, kot jo imajo drugi narodi. S tem bi bila doba za Ameriško Domovino še za dolgo let podaljšana.
Želim vsem delavcem in dopisnikom A.D. dosti dobre volje, posebno pa zdravje, da nas bo ta list še dolgo poveza val med seboj. Končno, edino potom A.D. izvemo, kaj se dogaja med rojaki po svetu.
Najlepše pozdrave vsem pri Domovini ter vsem rojakom ih dopisnikom, kjerkoli žive in jih ta lepi list doseže!
Vid Rovanšek
KANADSKA
»OHOViNA
739 Brown’s Line, Toronto,
Ont., M8W 3V7.
Janez Kopač CM, vicepostulator —-----o-------
Iz slovenskega Toronta
“Oznanila”
Prav zanimivo je prebirati slovenska “Oznanila”, ki jih župljani dobivajo vsako nedeljo v svojih cerkvah. V njih je toliko informacij, kot redko kje v kaki tiskovini. Skoraj bi mogel reči, da ta tedenski listič informira človeka o vsem, kar mu je potrebno vedeti v najrazličnejših okoliščinah življenja: od ponedeljka do nedelje, od krsta do pokopa.
Prva stran navadno predstavi župnijo, pove njeno ime in naslov s telefonsko številko. Na istem naslovu je navadno možno dobiti tudi duhovnika, ki župnijo upravlja in je vedno pripravljen, priskočiti na pomoč, če kdo misli, da se je približala zadnja ura. Duhovniki, ki župnijo v vsakem oziru upravljajo, so tudi odgovorni za duhovno oblikovanje članov župnije in to od zibeli do groba in celo tudi vmes, česar sicer vsi ljudje ne verjamejo. Ob rojstvu ga morajo slovesno sprejeti med članstvo in ta o-bred sprejema • se imenuje krst. Kdaj so te slovesnosti, povedo “Oznanila”. Za krst se je treba prijaviti vsaj teden dni naprej. Kako vse drugače je bilo to včasih pred drugim Vatikanom. Dan ali dva po rojstvu, smo že bili polnopravni kristjani. Poganov pod domačo streho tedaj niso trpeli. Danes pa bi mnogi starši najraje videli, da ,bi jo pobič ali deklič kar sam ubral v župnišče in se prijavil za krst.
In če človeka preganja slaba vest? “Oznanila mu povedo, kdaj zasedajo v tistih lesenih hišicah v cerkvi, kjer se v tišini in v temi duša razbremeni, vest pa pomiri in potolaži. Je res zanimivo urejeno, da iz tistih temnih kotičkov lesene kolibice človeku sije luč na pot vsakdanjega življenja.
Ko pa mlad človek pride do zaključka, da na svetil ni dobro biti sam, da je potica boljša, če jo jesta dva in da je pelin manj grenak, če ga pijeta dva, tedaj zopet povedo “Oznanila”, kako naj ta mladost 'postopa, da bosta on in ona spoznala, kako priti do veljavne pogodbe med njima, do pogodbe, ki bo'držala v dežju ali soncu, pri 25 enako kot pri 85 letih, vse dokler ju smrt ne loči. Ker smo že pri smrti, naj N; e tole povem, da čas za pogrebe v “Oznanilih” ni določen, ker so groba vrata odprta noč in dan vse dni v tednu in letu.
In če so v župniji tudi sestre, in če je v njej tudi šola, je to navadno zabeleženo r a prvi strani “Oznanil”. V teh “modernih” časih spada nujno k farni cerkvi tudi dvorana s svojo družabno, kulturno ali manj kul turno funkcijo, česar v “dobrih starih” časih sploh nismo poznali. Kaj še‘: Nekatere funkcije, ki jih danes opravlja dvorana, so bilo celo prepovedane ... Tako bo nekako obdelana prva stran “Oznanil”.
Ena stran tega lističa, druga ali tretja, je pa tista, kjer so na poseben način napisane mizerije župljanov. Nekdo ne more pozabiti svojih dragih sprodnikov, prijateljev ali samo sosedov, ki so že prestopili v onostranstvo. Stopi k svojemu duhovniku in ga prosi, da bi maševal zanje, da bi njih duše našle mir in pokoj. Tako ostaja vez med du-
šami živa.
Drugje se zamaje: v zakonu, pri zdravju, v podjetju ali pa samo v skritih globinah notranjosti. Naj duhovnik mašuje v dober namen, da se z božjim- posegom vzpostavi zopet ravnotežje.
Morda živiš v strahu pred potovanjem, pred izpiti, pred razsodbo. Stopiš v župnišče, naročiš mašo ali dve in ti od-leže, ker si zadevo izročil v božje roke. In ko se obrne na bolje, ko je uspeh na dlani, ko je grozeče mimo, tedaj privre iz srca vzdih: “hvala Bogu!” Naj gospod opravijo mašo v zahvalo! Tako se za razporedom - o z n a n j e nih maš skriva mnogo tistega, kar človek želi, da bi bilo skrito očem sveta, ker ta cesto zlobno presoja in sodi. V trenutkih hudih in . težkih nadlog človek išče zveze s svojim Bogom. Z Njim hoče iti skozi življenje, ko se bori in u-stvarja, ko je bolan in ko o-zdravi, ko dvomi, ko vriska in poje in joče in ko umira. Zveza pa je narejena na oltarju, kjer se srečujeta ubogi zemljan v svojih namenih in ljubi Bog. Ta stran v “Oznanilih” se tudi vsak teden me-
N
nja, kot se menjajo stiske ljudi in njih potrebe po božji pomoči.
Ena, navadno druga stran ‘Oznanil’, pa pripoveduje, kaj bo v okrilju župnije prihodnji teden važnega:	Kje in
kdaj naj se zberejo žene, kje dekleta, kje možje in fantje, kdo jim bo govoril in o čem, kakšne posebne pobožnosti so na vrsti, kako bo župnija obhajala, velike praznike" in obletnice in katera visoka o-sebnost jo bo obiskala. Na tej strani morejo župljani brati tudi o gospodarskem stanju svoje cerkvene ustanove, zlasti kadar narastejo potrebe, ki naj bi nagnile, da bi se povečala nedeljska dobrodelnost v dejanju.
Nekaj pa na tej strani “O-znanil” ni napisanega. Kako stojijo župljani v božjih očeh. Te oči namreč vidijo v dne človeškega bistva in jih ne more preslepiti ne nedeljski stotak, ne lepa obleka, ne sklonjena pripravljenost, ne darila, ne povabila. Te oči z vso svojo naklonjenostjo obvisijo na cestninarju, ki se trka na grešna prša in prosi usmiljenja. In te oči ne bodo nikomur povedale, kaj vidijo; sicer pa vsak sam ve, kje stoji. (Bo še.)
Prezgodaj je odšla
V župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo je nenadoma umrla ga. Martina Sodja, vdova po pok. Vladimir j u. Ker je umrla 25. januarja letos, bi bila čez dva dni stara 44 let. Zapustila je štiri mladoletne otroke, katerih naj mlajša ima šele 4, naj starejši pa 14 let. Po smrti svojega moža v decembru 1977 je vodila ključavničarsko podjetje na 15 Belvia St., Etobicoke, Ont. Od sobote na nedeljo, 20. januarja, je družina imela ogenj v hiši, kjer so živeli (Haigh BlvcL, Mississauga, Ontario.) Družina se je sicer rešila pred ognjem, a gospa Martina je zaradi poškodb pljuč čez pet dni podlegla. Za začasno o-skrbo otrok so priskočili na pomoč dobri ljudje, dokler odvetnik in sorodniki ne uredijo zapuščine po zadnji volji pokojne. Naj dobra gospa Martina v miru počiva, sorodnikom, zlasti otrokom-sirdtant pa sožalje vseh rojakov!
Župnijski svet
Pri Mariji Pomagaj so končno izvolili svoj župnijski svet. Toro ntski nadškof-kardinal hoče, da se določbe II. vatikanskega koncila, ki določa župnijske svete, točno in povsod izvedejo.
Župnijski sveti so ustanove župljanov-laikov, ki župniku pri vodstvu župnije svetujejo in pomagajo. Nekaj članov tega sveta je izvoljenih direktno, drugi pa so predstavniki župnijskih organizacij kot so: Kat. ženska liga, Marijina družba, Vincencijeva konferenca, Misijonski krožek, Mladinski klub. Slovenska šola, pevski zbor in slično. Predsednik župnijskega sveta pri Mariji Pomagaj je postal g. dr. F. Habjan, podpredsednica ga. Agata Žoldoš, tajnica gdč. Zlata Bartol.
Baragova nedelja
Letos so izredno slovesno praznovali Baragovo nedeljo rojaki pri sv. Gregoriju Velikem v Hamiltonu. Bila je to zadnja nedelja v januarju. Ta dan je bila 150-letnica, odkar je Baraga odšel iz domovine v Ameriko. Pri proslavljanju Baragove nedelje je rojakom pomagal č. g. oče Fortunat Zorman iz Lemonta. Zjutraj je govoril pri dveh mašah; tretja je bila v angleščini. Župljani so imeli skupno kosilo v dvorani in sicer ob 11:30. Popoldanska proslava pa je obsegala:	Pozdrav go-
stom, slike iz življenja Friderika Barage, Slovo od Metlike (recitacija), “Eno roz’co ljubim” na koncertne citre, predavanje p.četa Fprtunata in kot zaključek “Molitev indijanskega glavarja”. Proslava je nad vse lepo uspela.
Pustna nedelja na Slov. letovišču
Dne 17. februarja bo dan veselja na Slov. letovišču. Ob 11.30 maša v dvorani, kjer bo govor o veselju. Nato bo skupno kosilo. Od 2h do 5h pa bodo na toplem igrali Veseli vandrovčki, zunaj bo pa po možnosti preskrbljeno za zimski šport, drsanje, sankanje, smučanje ...
Por.
1-----------o------
Kaka je i Gnldovževo zadevo?
TORONTO, Ont. — Predlanskim 'se je začel uraden postopek, da bi bil škof Janez Gnidovec razglašen za svetnika. Ker je škof Gnidovec umrl kot član Misijonske družbe sv. Vincencija Pavel-skega, ima glavno besedo pri tern postopku Misijonska družba. Glavni pdstulator, ki vso Gnidovčevo \ zadevo vodi, je misijonar William Sheldon CM iz vzhodnoameriške province, ki ima svoj sedež v Philadelphiji. On živi v Rimu in je generalni prokurator pri sv. sedežu in obenem postulatov’za Gnidovčevo zadevo.
Za vicepostulator j a je imenoval g. Stankota Žaklja CM. ki dejansko največ dela pri Gnidovčevi zadevi. V pomoč: si je g. Sheldon še privzel g.
„ Franca Sodja CM kot vicepostulator j a za to delo med Slovenci v Argentini in pisca teh vrstic za vicepostulator j a med Slovenci v Kanadi in v Združenih državah.
Jaz dejansko v teku enega leta nisem dosti storil. Zbral sem med Slovenci v Kanadi in v Združenih državah okrog $1.500. Razposlal sem Slovencem nekaj podobic z molitvijo, da bi Bog' poveličal Gnidovca s čudeži in s častjo ol-
tarja. Nekaj člankov sem napisal o njem in jih objavil v Ameriški Domovini in v Bož ji besedi.
Zelo veliko pa so storili za Gnidovčevo zadevo v Sloveniji. V ta namen postavljena komisija z ljubljanskim nadškofom dr. Pogačnikom na čelu je zaslišala nad 30 prič večinoma iz Slovenije, nekaj iz Hrvaške in nekaj iz Srbije. Tako so v Ljubljani z zasliševanjem prvič končali in so vse besedilo že dali prevesti v italijanščino. Vse to ogromno delo so opravili zastonj.
Nekatere že umrle priče so zapustile napisane spomine na pok. škofa Gnidovca, na primer Alojzij Plantarič CM; drugi so objavili svoje vtise ali doživljaje z njim v časopisih. Nekaj je pa še živih prič, ki še niso bile zaslišane, ker vedo o škofu Gnidovcu bolj malo. povedati, a so vseeno važne, ker dopolnjujejo sodbo drugih zaslišanih prič.
Dva iz Rima pooblaščena cenzorja pregledujeta vse spise pokojnega božjega služabnika Gnidovca, da dasta o njih za Cerkev odločilno oceno. Zbrano je že skoraj vse, kar je bilo o božjem služabniku v našem tisku napisanega.
Novembra minulega leta je šel vicepostulator g. Stanko Žakelj v Rim, da se je .pogovoril s postulatorjem g. Shel-donom glede doslej opravljenega dela. V Rimu je dobil skoraj 309 pisem škofa Gnidovca, ki jih je v Rim sam pisal ali drugi v zvezi z njim; od teh je bolj pomembnih kakih 200 pisem. Pravi, da je 'dobil v teh pismih precej pomembnega materiala, ko so druge osebe pisale o škofu Gnidovcu, nekateri zanj, drugi pa tudi proti njemu. Ko bo g. Žakelj pisal sedaj o krepostih svetniškega kandidata Gnidovca, bo tudi ta pisma u~ porabil.
Drugi proces, ki ni vezan na zaključek tega prvega, je pa proces o čudežih. Čudeži na priprošnjo božjega služabnika Gnidovca se bodo zgodili, če se bomo k njemu zaupno zatekali v primerih, pri katerih ni več zadostna zgolj človeška pomoč. Daši so se menda že zgodili nekateri čudeži po priprošnji škofa Gnidovca, vendar uradno doslej še nobeden ni od Cerkve priznan.
Čudeži zelo pospešijo beati- • fikacijski proces, ker najbolj prepričevalno govore o svetosti božjega služabnika, da je že med svetniki v nebesih in da učinkovito posreduje pn Bogu za nas. Pri tem procesu lahko vsi sodelujemo, ki imamo zaupanje v Gnidovčevo priprošnjo. Mnogi so že bili u-lišani na 'njegovo priprošnjo v različnih zadevah. Ko je bil še na zemlji, je pomagal, kjer in komur je mogel, sedaj nadaljuje to poslanstvo v nebesih pri Bogu.
Čeprav je Baragov beatifikacij ski proces vbliko starejši od Gnidovčevega, se mu vendar Gnidovčev hitro približuje iz sledečih razlogov: 1. Baraga je veliko pisal v slovenskem, angleškem in indijanskem jeziku, škof Gnidovec je pisal malo. Nobene samostojne knjige ni izdal. Prav tako je pisal Baraga mnogo pisem, medtem ko je Gnidovčeva korespondenca veliko manj obsežna. Tako je vzelo več let. da so prevedli Baragove knjige v ustrezne jezike, medtem ko so bili vsi Gnidovčevi spisi prevedeni V italijanščino v dveh letih. 2. Baragov, proces za njegovo beatifikacijo se jp začel mnogo let po njegovi smrti, ki so očividci, ki so Ba-
rago osebno poznali, že vsi pomrli, medtem ko se je Gm-dovčev proces začel 39 let po njegovi smrti in prenekateri. ki so živeli in delovali z njim, še živijo in so bili lahko glede Gnidovčeve svetosti neposredne priče.
Ljubljanska nadškofija in Misijonska družba sta pokazali veliko požrtvovalnost pri tem delu. Stroškov razen v Rimu še ni bilo dosti, ker so vsi delo opravili v glavnem zastonj. Bodo pa stroški vedno večji, ker se je sedaj glavno delo preneslo v Rim. Zato me je vicepostulator g. Stanko Žakelj CM prosil, naj zbiramo sedaj tudi mi denar za Gnidovčev fond, da razbremenimo finančno nj£ v domovini. Zato bomo zelo hvaležni, če nam bo kdo poslal v ta namen kak dar. Čeke lahko naslovite na:	Gnidovčev
sklad ali na Janez Kopač
VESTI
Zima pri Valvasorju
O mrzlem letnem času je zapisal Janez Vajkard Valvasor v svoji “Slavi vojvodine Kronjske” (1689) tole:
Čeprav je ponekod na Kranjskem toplota prehuda, je mraz znosnejši, ker ne zaostri preveč zraka. Tako se mraz pozimi, ko po pravici vlada, prav milostno kaže. Na splošno zmrzne zemlja šele v decembru in se odpre konec svečana (ali februarja); medtem jo mraz večkrat zajame in spet izpusti. Včasih se od mraza tudi kaj prej strdi in se tudi kasneje zmehča. Na splošno pa se pravi mraz začne kakor v mnogih krajih na Nemškem okoli Novega leta ih se drži prav resno do začetka svečana, ko se prelomi in postane milejši. Vendar je tudi glede mraza znatna razlika na Kranjskem, zakaj na Gorenjskem je včasih še vse trdo od mraza in je sneg še prav visok, ko se na Dolenjskem že vse taja in poganja, a v Istri in tam okoli že vse cvete.
Sneg ne zapade vedno ob istem času, včasih sneži zgodaj, včasih pozno, navadno pa šele v decembru in januarju, včasih tudi v novembru. Po navadi ni visokega snega, pa tudi dolgo se ne drži.
KOPER — Mešani pevski zbor “Obala” se je vrnil z gostovanj v Bosanskem Brodu-ču in Kladovu. Pod vodstvom dirigenta Šlosarja pa je kot gost nastopil tudi na tekmovanju pevskih zboro v v Ne-gotinu in zasedel prvo mesto.
KRŠKO — Valovi Save, gozd in obris jedrske elektrarne: to je likovna rešitev novega grba občine Krško. Grb bo v sredini zastave, ki bo sicer rdeče-zelene barve.
V Sloveniji so umrli:
27.	januarja:
Ljubljana: dr. Lavo Čermeij, Herbert Kotnik, Ana Umek roj. Pertot, Franja Hoj kar; Rogatec:	Štefka Lazar roj.
Morbej;
Ptuj: Anton Čeh;
Zgornji Log pri Litiji:	Ana
Primožič roj. Vegant; Železniki: Rezka Hafner roj. Lotrič.
28.	januarja:
Ljubljana:	Filomena Vesel
roj. Kosmač, Marijan-Mar-ko Simčič, Amalija Kolarič
Skupni koncert zbora “Fantje na vasi” Clevefand-Toronio
TORONTO, Ont. — Kmalu se nam bo približala pomlad, tedaj bodo zopet zacveteli rdeči nagelji na oknih deklet, rožmarin in roženkravt bosta opojno dehtela tedaj se bodo zbirali fantje na vasi in pesem bo veselo zadonela v pomladni večer.
Da bo veselje še večje in bo pesem še lepše in močnejše zavalovila, smo torontski fantje povabili tudi fante s sosednje vasi, Clevelanda, da bomo skupno proslavili ta praznik pomladi in imeli lep večer.
Vse to bomo skušali podati in prikazati združeni “Fantje na vasi” Toronto-Cleveland na cvetno soboto, 29. marca, ob 7.30 zvečer v Slovenski dvorani M. Brezmadežne na 739 Brown's Line, Toronto.
Eden od fantov
roj. Čemerin, Barbara Svetel roj. Kramar, dr. Anton Sagadin, Alojz Korče, Ciril Kosmač;
Bistrica pri Tržiču:	Alojz
.Markič;
Mokronog: Zlatko Tomažič; Prevalje pod Krimom: Lovro Gerdina;
Kranj: Josip Štirn;
Fara pri Kočevju: Jože Južnič;
Radovljica: Franc Zupan; Sivica: Dragutin Puciin;
Celje: Ivan Stavbe:
Kamna Gorica: Mara Pogačnik roj. Sušnik;
Koprivnik nad Bohinjsko Bistrico: Jože Stare-Klančar-jev Jošk;
Todraž-: Stanislav Andreuzzi; Brezovica pri Ljubljani: Marija Ambrožič roj. Galič; Mekinje: s. Timoteja Frančiška Zaletel, s. Marija Jožefa Kralj.
29.	januarja:
Ljubljana: Ivan Grm, Uršuli Anžič;
Cerknica: Franc Sežon;
Polje: Ivan Keber;
Ribno pri Bledu: Tomaž Črv; Klanec pri Gabrovki: Marija Petje, Marselova mama.
>30. januarja:
Ljubljana: France Lavrič. Boško Ninič, Ciril Dokl, A-malija Kolarič, Breda Wolf roj. Tavzes;
Kranj: Marija Pahor-Janežič; Moste pri Komendi:	Marija
Kralj roj. Jerman;
Dvor pri Polhovem Gradcu: Marija Leben;
Jevnica:	Pavla Starkež. roj.
Jerina;
Košana:	č. g. Štefan Strle,
župnik v Košani;
Lesno brdo: Ivana Velkavrh, roj. Bezlaj;
Dolščaki: Marija Peterlin ro_. Zakrajšek;
Črnuče: Franc Bezek.
31. januarja:
Ljubljana: Franc Zednik, Marija Peternel roj. Basel j. Jožefa Slapničar roj. graj, Helena Logar, Vinko Re-celj, Josipina, Požar, Frančiška Cimerman roj. Škerjanec;
Kobarid: Lado Komel;
Žalec: Edvard Sulesin; Podbočje: Ivan Kodrič; Železniki: Miha Šmid;
Trata: Andrej Tomce;,
Velike Rodne: Anton Nikolič; Pišece: Jože Kene.
1. februarja:
Ljubljana:	Milan, škerjavaj,
Pavlina Alekšič roj. Stupi-
ca, Otilija Križ, Marija Lo«
gar roj. Berčič;
Drenov grl I rancka Kavčič roj. Merlak.
MALI OGLASI
Beautiful House For Sale
Chesterland 8243 Merrie Lane Take 306 to Mulberry, west to Lyman to Mary Lane. GAS HEAT! 1 bedrm split, D/s acre wooded lot, fireplace, built-in, & micro oven, full basement, $89,900. Transferred owner will consider all offers. For appt., Elaine Bullock, 729-9258.
DOLORES C. KNOWLTON INC. REALTORS 729-1971
____	(X)
Looking for couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary.
CaU 732-7880
____(X)
FURNITURE REFINISHER
A large Furniture Co. requires a finisher for its warehouse operations. The applicant should be competent in ah phases of restoration and touch up and be experienced with various furniture finishes. This is a permanent inside position with paid vacations, medical insurance and other benefits. Call Mr. Tyler at 341-3201.
J. L. GOODMAN FURNITURE CO.
3201 HARVARD AVE. CLEVELAND, OHIO
(16-19)
HOUSE FOR SALE
E. 68 St. Single Home.
; 881-4692
(15-19)
MONEY
I want to buy wood ice-box or any old furniture.
942-8193
(12-25)
FOR SALE
Lake Shore, Westropp. 2 Family. 6 Rooms down, 6 up.
2 Car garage. For immediate sale*. $28,900. Call 951-8530.
FOR SALE
Euclid, Ohio. Building lot, zoned 2 family, Goller Ave. $12,900. Call 951-8530.
(13-24)
STANOVANJE V NAJEM
5 zgoraj, na 15711 Holmes Ave. Kliičte 541-5161.
(17-18)
APARTMENT FOR RENT
Clean, quiet adults only — NO PETS. $30 to $32 per week. — 361-4550.
(17-19)
House for Sale
3 Bedroom ranch. .Separate in-law suite. Bam & lake. House for Sale 5 Bedroom split. 2 Barns,
5 acres.
Call Madeline Barth 729-1606.
SMYTHE CRAMER CO
(17-19)
POZOR! POZOR!
Ali je vaš dom varen pred vlomilci? Ako se ne počutite varnega, pokličite T.M.C. Ine. na tel. 391-6929 in vprašajte za zastopnika Roberta Mršiča. G. Mršič bo prišel brezplačno na vaš dom in vam svetoval o možnih ukrepih v varstva doma in samega sebe.
(18-20)
BUSINESS FOR SALE
Delicatessen, 'on Grovewood Ave., coolers, C-2 license, inventory. Asking price $5000. Call 531-6749
(18-23)
WANTED
Short order cook. — Apply in person. '
20th CENTURY BOWLING LANES
10525 Euclid Ave.
(18-19) '
Vaclav Benei-Trebiztky:
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
“Poznam — zelo dobro poznam srce, katero prinaša ta hči iz plemenitega rodu Pre-mislovcev nam vsem — najnatančnejše poznam kristalno srce naše kraljice, saj sem jo odgajal iz detinstva ... Med vas v tujo deželo prihaja, z najodkritosrčnejšo dušo, da bi našla v nji novo domovje. In prosim vas, kar najbolj vroče morem, — prosim vas v njenem imenu: naj res najde v vaši sredi novo domovje, naj ji bo danska dežela nova domovina ... Njen oče je daleč ... Poveril vam je svojo ljubljenko brez skrbi in z velikim zaupanjem; čuvajte jo, strezite ji, bodite ji zvesti.” Po svetišču se je naenkat razleglo žvenketanje jekla, stoteri meči so se svetili nad glavami danskih vitezov in stotere ustnice so klicale: “Bomo jo čuvali, bomo ji stregli in ji hočemo biti zvesti do zadnjega dihljaja...”
“In vaša kraljica vam ne bo gospa, ne bo vam zapoved-nica, ampak mati povsodi —-povsodi — v bogatih gradovih in v najrevnejših kočah.” Valdemarova glava se je sklanjala skoraj do oltarjevih stopnic in njegova roka se je v roki Draguščini tresla ...
“In kaj naj povem še tebi ta dan, ki naj bi — Bog daj — nikomur izmed nas ne izginil iz spomina in naj bi se ga spominjali po danski zemlji 'do naj poznejših časov?
Spominjaj se.časit in dobrega imena svoje domovine, spominjaj se krvi, iz katere izhajaš; tvoja čast je tudi čast češke dežele, tvoja slava tudi slava tvoje domovine, in kdor blagoslavlja tebe, blagoslavlja tudi ljudstvo, iz katerega si prišla. In mojih današnjih besed in današnje tvoje obljube naj te večno spominja ta križec, — spomin na pradavna leta, katerega je prinesel iz daljnih vzhodnih dežel sv. Metod. To je moj svatbeni dar! Bodi ti zaščita srečnih dni in bodi ti varstvo tudi, če bi — kar naj ne pripusti vsemogočni Bog! — prišli nad tvojo glavo temni o-blaki!”
Oče Dobrogost je obesil preprost bizantinski križec na črnem svilenem traku gojenki okoli vratu.
In zopet so zvonili v »aj-veličastnejšem soglasju bu-kovški zvonovi, zopet so ropotali bobni, znova se oglašale trobente in doneli rogovi, in neštevilne množiče so se združevale v najradostnejše vriskanje.
Svatba je bila popolnoma podobna onim, kakršne ume-jo najbolj mojstersko slikati pripovedovalci bajk. In kdo ve, če resnica o nekdanji Ljubici ni prekašala naj bujnejše domišljije. Na mizah pod. širnim nebom je bilo pogrnjeno za tisoče in tisoče ... Koliko je bilo medice v sodih in koliko vina z renskih bregov! Svatom se smehljaj ni zgubil z lica niti za trenutek, vsem so radosti žarele oči, in na ustnicah je bila napitnica za napitnico kraljevskima poro-čencema na vse najboljše do najdaljnih bodočih dni. In svatba tudi ni trajala samo dva, tri dni, ampak cel teden se je vrstila radost za radostjo, da se je udeležencem že vrtelo v glavi in so zahrepeneli po miru in počitku. Na prostoru za mestom so se dva dni zaporedoma vršili sijajni turnirji, pri katerih so polomili sulic, da so morali posekati cel gozd, predno so vse
ker moje sanje tako čudovito hitro postajajo zlata resnica. Tvoj soprog je resničen demanti tvoje ljudstvo vrlo, pošteno, odkritosrčno ... In ti ? (Dalje prihodnjič)
Za pokojnino enaki prispevki moških in žensk
nasadih na drogove, zdrobih WASHINGTON, D.C. — Ne-
mecev, da bodo imeli mečarji , .	.
,	,	^ kateri so v zadnjih letih prišli
za celo zimo dovoli dela, po-	,
,	... , . ,	. J v ’ f na misel, da bi naj uslužbenke
končali oklepov m čelad ka- i -	,	.	....
^	plačevale vec v pokoj mnsKe
sklade
+*++*+++****+** f+*+++**
Kupujte pri trgovcih, ki oglašujejo v tem listu! Svoji k svojim!
* 'h 'it

čelad kakor v resnični bitki in razdelili zmagovalnih odlikovani, da bi mogel z njimi pokriti
ve
posameznih privatnih
podjetij, ker povprečno živijo
„	nekaj let ženske dalj kot moški
vec gradov na renskih brego- in torej tudi dalj prejemajo po-
V1'^'	kojnino.
O bukovski svatbi so pevci Vrhovno zvezno sodgče je od_
zlagali pesmi, hodili od kraja ločil0; da je to y nasprotju z e_ do kraja, od gradu do gradu, naj^stjo spolov in pomeni “spol-od mesta do mesta in ozna- no zapostavljanje”. Za enake u-njali neverjetna čuda o le- godnosti morajo vsi plačevati e-sku,^ krasoti in bogastvu. nake prispevke, je odločilo Vr-Očetu Dobrogostu je žare±o hovrio sodišče. Dolgost uživanja te dni obličje v najblaženejši ugodnosti ni važna.
zadovoljnosti. In zdelo se je,	______0______
kakor da so se vraske, katere je ž bistrim očesom opazila Draguška na njegovem čelu in njegovih licih, zaravnale, kakor da so njegova stara lica razcvetela v poletne rože; njegove oči so bile jasne kakor zvezde, in okoli ustnic mu je neprenehoma igral smehljaj, ki je bil zrcalo duševnega miru in odsev najbolj človekoljubnega srca.
. “Ne veš in ne moreš si misliti, Draguška, kako mi je pri srcu, ker te vidim srečno in
Delovna storilnost v ZDA skoraj prenehala rasti
WASHINGTON, D.C.—Vladno poročilo ugotavlja, da je delovna storilnost v tovarnah v naši deželi porastla v letu 1979 samo 0.3%, kar je najmanj od leta 1974.
Delovna storilnost je v naši deželi še vedno med naj višjimi na svetu, v dobri meri je to zasluga avtomatizacije, v kateri so ZDA do nedavnega žalujoči ostali:
F Mag spomin
20. OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MAMICE, STARE IN PRASTARE MAME
mm VARSEK
ki je zatisnila svoje mile oče dne 13. februarja 1960
Že 20 let Te hladna zemlja krije.
v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in Ti se več ne prebudiš.
Kako pozabit to gomilo, kjer blago Tvoje spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo, ves čas do zadnjega je dne.
vodile.
Mati, najbolj varno zavetje otrok
DOROTHY FERRA, hčerka JOSEPH FERRA, zet in vsi drugi sorodniki. Cleveland O. 13. feb., 1980
V Mag spomin
NAŠIM DRAGIM STARŠEM MATERI
FRANCES LAURIC
ki nas je za vedno zapustila 11. aprila 1970
OČETU
HENRY LAURIC
ki nas jc za vedno zapustil 13. februarja 1974
Spomini k Vama vedno nam hite, kot večna luč nam svetijo v srce. Ko tudi nas zagrne groba noč, združila nas bo v raju božja moč!
žalujoči:
Frances M. Bartelme, hči San Diego, Calif.
Gus Bartelme, zet Ann Laurie, snaha'
Cindy in Denise, vnukinji Cleveland, O., 13. feb. 1980.
ZA VALENTINOVO
poklonite svojim dragim
AMERIŠKO DOMOVINO
n% DIHMi SME
ANZIOVAiUS
BcPT. STORE
0214 SL Clair Ave.
Mi iercbandiss Is ieteed M Leas! 20% Sale Ends Feb, IS
SME ALSO INCLUDES:
50% OFF ON iEFi’S AND BOYS SHIRTS, SLACKS AND SWEATERS
50% OFF ON LADIES AND GIRLS BLOUSES, SKIRTS AND SLACKS
50% OFF ON LADIES DRESSES
Y

f
Otroci zaposlenih mater, ki so ves teden vsak dan v dnevnih oskrbovališčih za otroke (Day care centers), kljub temu vsi smatrajo svojo mater za osrednjo osebo svojega življenja, ne pa učiteljev ali varuhov, ki za nje ves dan skrbijo.
Dr. Sally Kilmer, profesorica na Bowling Green State University, je pred kratkim zaključila študije, kaj otroci mislijo in čutijo o svetu in ljudeh okrog sebe. Izbrala je otroke v starosti 4 in 5 let v dnevnih oskrbovališčih za otroke, ki velik del svojega otroškega življenja prebijejo izven družinskega okolja. Profesorica je skušala dognati, ali otroci mislijo, da so jih njih matere zapustile, ali če v njih otroških čustvih učitelji in varuhi v oskrbovališčih nadomeščajo mater.
Otroci so se vedno postavili na stran svojih mater. Če so
jim pokazali sliko matere, ali matere in učitelja skupaj, in vprašali, koga imajo najrajši, so vedno pokazali na svojo mater. '
Občutek pripadnosti materi je pri otrocih prišel določno do izraza tudi pri vzgojnih metodah. Mati jih je znala najboljše naučiti samostojnosti in znala jim je odkrivati za otroke čudovite zanimivosti, dočim smatrajo otroci učitelje, kot da vse delajo po nekih predpisih in so manj pozorni na otroška doživetja. Profesorica je bila iznenade-na, da so otroci izbrali svojo mater za vsako reč, ki jim je bila prijetna, a so svoje vzgojitelje v dnevnih oskrbovališčih čisto prezrli. Profesorica pač meni, da se matere bolj osebno posvečajo otrokom in svojo skrb za otroke opravljajo s toplo ljubeznijo, kar otrok živo občuti, kadar je v varstvu svoje dobre mamice.


GROMOVA POGREBNA ZAVODA
ČE SE SELITE
Izpomite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko Navedba starega naslova ja nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St Clair A ve.
Cleveland, Ohio 4410?
i®33 Kas* U St mi» Lake	tlJwd.
431-208«
«31-6306
Moj novi naslov:
GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVO!!
13361 Waterloo Road	831-123*
MOJE IME:
Moj stari naslov:
»asaasfiassi
crrMe
Society"
C>:~ FAIRLANE DRIVE

JOUET, IL 60434
Država in družina
Pred kratkim smo v našem Glasilu poročali, da je federalna vlada v Washingtonu ustanovila odsek, ki naj študira probleme ameriških družin in poskrbi za njih izboljšanje. Toda že prva konferenca Bele hiše v zadevi družin je pokazala, kako brezmočna je oblast pri reševanju družinskih problemov. Vlada išče načine, kako bi pomagala dvigniti družine in zaustaviti njih razkroj, foda takoj naleti na nasprotujoča mnenja. Pri poročanjih in zaslišanjih vztrajajo na svojih mnenjih ko-zervativni, liberalni predstavniki skupin, nadalje skupine, ki so organizirane proti splavu (abortion), ali skupine, ki so za zakonito dovoljenje za splave, potem zagovorniki “Equal Rights” itd. Seveda se križajo tudi mnenja ali naj vlada podpira družinske skupnosti, drugi pa, da se naj vlada ne vtika v družinske zadeve. Vsak se pri tem sklicuje na svoje zakonite pravice. Kot običajno, pri takšnih zadevah, ki jih vlada uvaja, četudi z dobrim namenom, igrajo veliko vlogo državni denarni fondi — koliko, kako in kdo jih bo delil. Takoj je organiziran birokratični krog z dobro plačanimi službami, da
za prave namene ostane le malo denarja.
Vendar so na takšnih konferencah za ohranitev družin, ki so sedaj organizirane tudi po državah, izražene in predlagane tudi pametne zamisli in mnenja. Tako je neka mati več otrok opozorila na šolski pouk v javnih šolah, kjer so odpravili in prepovedali kakršenkoli verski pouk, vendar pa otrokom nadomeščajo vero z vedami, ki so popolnoma v nasprotju z vsemi verskimi načeli. Federalna vlada da je prekoračila svojo avtoriteto pri kontroli vzgoje otrok in s tem odvzela staršem osnovne pravice pri vzgajanju svojih otrok. Posledice se že vidijo pri mladini, ki ne spoštuje več hobene avtoritete in se naravnost norčuje iz verskih čustev svojih staršev. Če ima vlada res dober namen pomagati utrditi zdravo in pošteno skupnost ameriških družin, mora že začeti pri šolski vzgoji, ne pa potem popravljati, kar je bilo v šolskih letih otrok zgrešenega in zamujenega.
Za lepšo bodočnost družin še vedno velja božja zapoved: Spoštuj očeta in mater, da bošdolgo živel in ti bo dobro na zamlji.
Siao? 1914 ...
. the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in hsuranc*- protection at low non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE * HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
L Scholar ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women asphing to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
1 Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and Uttie league baseball.
6.	Social activities.
7.	Sponsor of St. Clare House of Prayer
f
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN
To order, send $6.00 including postage per copy to:
Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 6U432
PATRONIZE OUR ADVERTISERS
Keep the American Home Alive
Družba
sv. Družine
Officer«
President----------------—...... Joseph J. Konrad
First Vice-Presidpnt —_________Ronald Zefran '
Second Vice-President	Anna Jerisha
Secretary —.—........- ........Robert M. Kochevar
Treasurer ..................—.. Anton J. Smrekar
Recording Secretary -------- Nancy Osborne
First Trustee ......----------- Joseph Šinkovec
Second Trustee ........ Frances Kimak
Third Trustee —................ Anthony Tomazin
First Judicial —..—„—----------Mary Riola
Second Judicial	john Kovas
Third Judicial --------------- Frank Toplak
Social Director _______________ ivancy Osborne
Spiritual Director ------------ Rev. Aloysius Madic,
Medical Advisor----------------Joseph A. Zalar.	M.D.
LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information. just complete and mail the below coupon.
To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
O.F.M.
My date of birth la
Name
Street
City
State