VREME Ob koncu tedna bo sončno in suho. V ponedeljek poslabšanje vremena, možne so tudi padavine. Oseka Murska Sobota, 14. aprila 1988 • Leto XL • Št. 14 • Cena 600 din negativnih stereotipov PREDSEDNIK BRANKO MIKULIČ JE BIL NA MADŽARSKEM Dobri odnosi so temelj za boljše sodelovanje V začetku tedna (ali točneje že zadnji dan prejšnjega tedna) je bil na uradnem in prijateljskem obisku v LR Madžarski predsednik zveznega izvršnega sveta Branko Mikulič s sodelavci. Gostitelj predsednik ministrskega sveta Ka-roly Grosz je našo delegacijo sprejel v nedeljo dopoldne na bu-dimpeštanskem letališču Ferihe-gy, za tem pa so že bili tudi prvi medvladni pogovori v reprezentativni palači vlade na Szabatsaghe-gyju (hribu svobode). Drugi dan, v ponedeljek, so pogovore nadaljevali, našega predsednika Mikuli-ča pa sta sprejela tudi generalni sekretar Madžarske socialistične delavske partije Janos Kadar in predsednik predsedniškega sveta Karoly Nemeth. Uradni pogovori so bili oba dneva prisrčni in dinamični, in so dokazovali, da odnosi med Jugoslavijo in Madžarsko temeljijo na resničnem dobrososed-stvu. Delegaciji sta ugotovili, da so odnosi med državama razviti takorekoč na vseh področjih, njihova raven pa omogoča neposredno odpiranje vprašanj, ki bi vplivala na boljše medsebojno sodelovanje. Obveljala je ocena, da se gospodarsko sodelovanje odvija v okviru dogovorjenega, vendar pa je opaziti močan padec blagovne menjave v zadnjih treh letih. Razlogi so v notranjih razmerah obeh držav, ki preživljata nekatere oblike gospodarske in siceršnje krize. Zato so naložili mešanemu komiteju za gospodarsko sodelovanje, naj najde možnosti za poživitev in zahtevali predvsem višje oblike sodelovanja: proizvodno kooperacijo, skupna vlaganja, vlaganje tujega kapitala in znanstveno tehnološko sodelovanje, da bi tako ne le ohranili raven doseženega, ampak dosegli ugodnejše pogoje za vstop v novo tehnološko dobo človeštva. Ta čas naša podjetja, ki poslujejo z madžarskimi, med njimi tudi Splošno gradbeno podjetje Pomurje, ki v Budimpešti gradi velik poslovni objekt, najbolj pestijo problemi plačevanja, ali finančni problemi nasploh, kar resno ogroža uspešno realizacijo sklenjenih poslov. Čeprav je obisk potekal na visoki protokolarni ravni, so bili pogovori resnično na dobrososedskih temeljih in medsebojnem spoštovanju. To pa pomeni, da so se o marsikaterem vprašanju pogovarjali zelo neposredno, kot denimo, o obvezni menjavi dinarjev za jugoslovanske državljane pri potovanju v Madžarsko ali prepotovanju. Naša stran je poudarila, da je za nas to politično vprašanje, ki vpliva na vse oblike sodelovanja, še posebej pa na maloobmejno in na stike manjšine z matičnim narodom. Madžari so navajali razloge, med drugim tudi preveliko nakupovanje naših državljanov, ki naj bi takorekoč spraznili trgovine v obmejnih krajih. Za iskanje ustrezne rešitve tega vprašanja so zadolžili mešani komite, ki se je v ponedeljek že sestal, a dokončne rešitve še ni našel. Uradni pogovori ga zadolžujejo, da še naprej išče možnosti in v mesecu dni predlaga primerno rešitev. Obseg vprašanj, ki so jih zajeli pogovori je zelo obsežen, o nekaterih bomo pisali v prihodnjih številkah Vestnika, omenimo pa narodnostno vprašanje. Gostitelji so seznanili naše predstavnike z namero, da v letošnjem septembru sprejmejo poseben zakon, ki bo urejal področje narodnosti, obenem pa je premier Karoly Grosz dal Jugoslaviji priznanje za dosežke na področju urejanja narodnostnih vprašanj. Jože Sabian MAR STOP ŠE ZA VEČ POMURSKIH VLAKOV? Tako bi se lahko simbolično vprašali ob pogledu na tole kretnico, brez katere si ni možno predstavljati nemotenega potniškega in tovornega železniškega prometa. Ta pa je zadnje čase znova v precejšnjih škripcih, pred- j vsem zaradi neuresničene poslovne politike in katastrofalno slabega gospodarskega polo-' žaja železnic, pri čemer ni nobena izjema tudi Pomurje. In naša pokrajina, ki se ne more pohvaliti z razvejenostjo železniškega omrežja, je znova v nevarnosti, da bo še bolj odrezana od glavnih prometnih tokov, ki se preusmerjajo na ceste. To pa ob jutrišnjem prazniku železničarjev gotovo ni spodbudna ugotovitev. Sicer pa več o tej aktualni temi na 5. strani. Foto: N. Juhnov. Zdomci »delali« V hotelu Radin v Radencih smo pretekli teden srečevali dokaj številne zdomce — delavce, ki so na začasnem delu v tujini, in njihove otroke. Vsi so tokrat štiri dni >delali< v domovini. >Zaposlili< so jih sodelavci Zavoda za šolstvo in Zveze kulturnih organizacij Slovenije ter družbenopolitični delavci, ki so pripravili strokovni seminar, na katerem so si vzgojitelji in učitelji slovenskega dopolnilnega pouka in člani slovenskih kulturnih društev na tujem poglabljali znanje iz maternega jezika, se učili plesati in peti ter se seznanili z aktualnim dogajanjem v domovini. Največ udeležencev je bilo iz ZR Nemčije in Avstrije, sicer pa so prišli tudi iz Švice, Švedske in Avstralije. Pričakovali smo tudi predstavnike klubov iz Ingolstad-ta in Rankweila, kjer je na začasnem delu največ delavcev iz Pomurja. In res smo srečali Olgo Kerčmarjevo, učiteljico slovenskega dopolnilnega pouka v Ingolstadtu, zavzeto članico društva Lastovka, sicer pa doma iz Bakovec. Dejala nam je, da delajo s polno paro, slovensko šolo obiskuje 58 otrok, pouk imajo v nemški šoli popoldan, žal pa ni malo staršev, ki mislijo, da je ta pouk obremenitev za otroke in jih ne vpišejo v šolo. Iz Rankweila pa je bila na seminarju tudi Melita Lasič, ki je odšla za slovensko učiteljico na tuje iz Ljutomera. Z delom je začela v tem šolskem letu, pričakovala je, da bo veliko laže, da bo vse organizirano, potem pa je morala slovenske otroke >iskati< skoraj od hiše do hiše. Zelo dobro pa so jo sprejeli v društvu Mura, v katerem je večina članov Prekmurcev. In njihovi otroci tudi večinoma obiskujejo slovenski dopolnilni pouk (skupaj 53). »Radi prihajajo in domovina jim res veliko pomeni,« nam je ob koncu dejala Melita. Jože Graj Priznanje dr. Fracetu Starcu Na svetovni dan zdravja so v Ljubljani podelili letošnje nagrade in priznanja dr. Jožeta Potrča, najvišja družbena priznanja za zdravstvene delavce v Sloveniji, ki jih podeljuje Zdravstvena skupnost Slovenije. Med osmimi dobitniki tega visokega priznanja je tudi France Starc, dr. med., ki je v Pomurju oral ledino na področju zdravstva, zdaj pa upokojen še vedno spremlja dogajanje v medicini, kateri je zavežana vsa njegova družina. S svojim delom je veliko pripomogel k boljšemu zdravstvenemu varstvu prebivalcev severovzhodne Slovenije in si ves čas prizadeval za strokovni razvoj bolnišnične dejavnosti v Pomurju. Zapis z obiska pri nagrajencu bomo objavili v prihodnji številki Vestnika. ZA SOCIALIZEM PO MERI LJUDI ddaljevanje od kongresnih ciljev terja postanek in premi-* A slek na — kot se tačas govori — točki zgodovinskega raz-9 K potja Zveze komunistov. Spraševanje o tem, kako naprej, je večplastno, besednjak znatno radikalnejši, razumevanje vloge in položaja partije širše, naravnano na krizne čase in razmere. Približuje se nam dvodnevna konferenca slovenskih komunistov (22. in 23. aprila v Cankarjevem domu v Ljubljani), ki naj bi tudi pomursko partijsko članstvo spodbudila za socializem po meri ljudi. Brez sicer običajnega zunanjega označevanja bo — kot razbiramo iz tez — segla na petero področij: hkratna prenova družbe in ZK kot zgodovinska nujnost, nov razvojni koncept, prenova ZK, programske usmeritve do naslednjega kongresa, preobrazba političnega sistema. Sleherno od omenjenih tako ali drugače zadeva naš lokalni prostor in brez dvoma se s konferenco ponuja nova priložnost za še enega od t. i. korenitejših spoprijemov; takega, ki bo spoštoval tudi mnenje drugače mislečih, alternativno nastrojenih posameznikov, skupin ali gibanj. Ko smo poslušali udeležence predkonfe-renčnih monologov, dialogov in PRED MALIM PARTIJSKIM KONGRESOM polemik je bilo bolj za vzorec, se nam je večkrat vsiljevala primerjava z drugimi partijami, strankami in političnimi organizacijami po svetu. Vse več jih je, ki svoje metode in načine delovanja vešče prilagajajo novim razvojnim zahtevam in potrebam, ki pri tem znajo in upajo z veliko žara in ambicij obračunavati z »večnimi resnicami« in vsakršnimi predsodki. Takih »resnic« in predsodkov je tudi pri nas še vse preveč in je, kot kaže, prišel čas, da se znajdejo v zgodovinski ropotarnici. V tezah med drugim najdemo, da bodo komunisti »pri svojem in družbenem iskanju izhodov priznavali pravico do zmote, ne pa tudi do polresnice, podtikanja in politikantstva«, in da bodo »upoštevali, da manjšina v ZK ni frakcija, ampak kakovost in varovalka pred zmoto večine«. Nedvomno gre za priznavanje in upoštevanje, ki lahko v marsičem pospeši razvoj demokracije na vseh področjih in pri vrsti vprašanj, ki se sprožajo v predkonferenčnem obdobju. Za Pomurje je še posebej aktualno poglavje o novem razvojnem konceptu s cilji strategije inovacijske družbe, ki so: sodobna, tehnološko napredna, ekonomsko uspešna, ekološko hu LENDAVSKO ZDRAVSTVO KAJ BO Z IZGUBO Osrednja tema zadnje skupščine občinske zdravstvene skupnosti Lendava je bila, kako pokriti lansko izgubo, ki je ob zaključnem računu znašala 485.266.374 dinarjev. Resda je zdaj ta znesek za 190 milijonov manjši, kajti od tozdov, ki niso ustvarili dohodka in jim zato ni bilo potrebno plačati prispevka, so s posebnim sporazumom uspeli dobiti njihov delež, vendar je negativni rezultat še vedno visok. Na skupščini so sprejeli sklep, da bodo republiškim organom, ki krojijo to vrsto porabe, predlagali, naj se ta znesek, ki ga seveda prenašajo v letošnje leto, ne šteje v obseg porabe, ki je z ustreznimi odstotnimi povečanji (za zdaj) določen v letošnjem letu. V skupščini je bil pomislek, ali je res pametno in smotrno, da imamo na eni strani presežke, ki jih ni dovoljeno porabiti in so mrtev kapital, na drugi strani pa izgube, za pokritje katerih je včasih treba najemati draga posojila. V Lendavi so tudi pozdravili predlog, da bi imele samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti (šolstvo, zdravstvo itd.) en žiroračun, poraba denarja pa bi seveda potekala v okviru družbenih usmeritev oziroma finančnih načrtov za posamezne skupnosti. Ob analizi vzrokov za izgubo v zdravstveni skupnosti so navedli visok porast odhodkov za zdravljenje v specialističnih ambulantah zunaj regije, zlasti v Ljubljani. K ustalitvi stroškov pa bo nedvomno prispeval program ukrepov za obseg zdravstvenega varstva, kot ga v okviru sedanjih gmotnih možnosti zmoremo. Žal pa bo pri tem spet potegnila krajšo prav lendavska občina, saj očitno ne bo mogoče zaposliti novih zdravnikov, pa bo tako na 1 zdravnika še naprej 1560 občanov, medtem ko je republiško povprečje 600. §. S. mana, v svet odprta samoupravna socialistična družba. Glede na doseženo razvojno stopnjo je za tukajšnjo medobčinsko skupnost več kot nujno opiranje na lastne sile, višje postavljanje ambicij, razvijanje blagovne proizvodnje, novih izdelkov in storitev, spodbujanje vsestranske ustvarjalnosti, razmah zadružništva in kmetijstva nasploh ob varčnem ravnanju s prostorom in vsemi naravnimi viri in temu ustrezno razvojno, energetsko in ekološko politiko. Dogajanja pri zemljiških posegih zadnje dni slednjemu ne gredo na roko, zato bo do kresanja mnenj in diferenciacije moralo priti. Kar se tiče preobrazbe političnega sistema, prenove ZK in programskih usmeritev slovenske partije do naslednjega kongresa, so teze jasne; v dobršni meri »koketirajo« z elementi civilne družbe in pravne države. Sklenejo se s ključno mislijo: »sestop ZK z oblastnega položaja med ljudi, z države v SZDL prepoznavamo in priznavamo kot najaktualnejšo zgodovinsko nujnost.« Na bližnji dvodnevni konferenci slovenskih komunistov bi moral biti delež pomurskih delegatov opazen: od 13 naj bi se jih oglasilo kar šest. Razpravljali bodo o problematiki kmetijstva, o navezi kmetijstvo-turizem-drob-no gospodarstvo, družbenih dejavnostih (predvsem zdravstvo in šolstvo) in odmiku ZK od oblastnih organov na ravni občine. Kot rečeno: gre za novo priložnost za še enega od t. i. korenitejših spoprijemov s pripombo, da se od besede do dejanja marsikaj do-8aJa- Branko Žunec aktualno doma in po svetu Koder se ljudje tako »pogovarjajo«, kot kaže naš posnetek, ne more biti miru in sodelovanja. Ameriški državni sekretar za zunanje zadeve Georg Shultz se je pretekli teden, po krajšem presledku, na Bližnjem vzhodu že drugič pogovarjal o ameriškem mirovnem načrtu. Uspeha ni bilo, kako tudi, ko pa je Shultz zanikal možnost za palestinsko državo. Na sliki: palestinska vsakdanjost., Demokracije se je treba učiti V dvorani Zemono pri Ajdovščini je ajdovska zveza kulturnih organizacij v sodelovanju s tovarno pohištva Lipa priredila že nekaj uspelih tako imenovanih Zlobčevih večerov — na katerih se pesnik in podpredsednik RK ZSDL Slovenije Ciril Zlobec skupaj z zbranim občinstvom pogovarja z uglednimi slovenskimi družbenopolitičnimi in kulturnimi delavci. Na enem od teh pogovorov je bi! gost predsednik predsedstva CK ZK Slovenije, Milan Kučan. Na Zlobčevo razmišljanje o tem, da določeni krogi — predvsem v mladinskem tisku — očita-jo-ZKS, da ne sledi demokratizaciji slovenske družbe, drugi del ti- JUNIJA PAPEŽ V AVSTRIJI Na spomladanski konferenci avstrijskih katoliških škofov so sprejeli program obiska papeža Janeza Pavla II. v naši severni sosedi. Avstrijce razveseljuje predvsem dejstvo, da je za božjo službo, ki bo potekala na Gradiščanskem, veliko zanimanje tako med domačimi kot tujimi verniki, saj je že zdaj prijavljeno 100.000 Madžarov in več kot 10.000 Hrvatov. Na Koroškem pa naj bi papeža poleg številnih Avstrijcev pričakali tudi desettisoči Slovencev, Italijanov in Furlanov. 22. junija, na predvečer papeževega prihoda, bodo v pozdrav zazvonili vsi avstrijski cerkveni zvonovi, poleg tega pa bo papež zvečer po televiziji pozdravil Avstrijce. M MB MM KM M * Pa so le preštevali IV celovškem Slovenskem vestniku dr. Marjan Šturm komentira ozadje predloga treh strank glede spremembe dvojezičnega šolstva na Koroškem. Ob šolskem vprašanju se je potr- Idila stara avstrijska taktika do koroških Slovencev: najprej nemškonacionalne sile sprožijo debato z maksimalnimi zahtevami, ki se jim postopoma pridružijo najprej liberalci, nato ljudska stranka in končno tudi socialisti na Koroškem. V tej Ifazi Dunaj zavzema nevtralno stališče in zagovarja rešitev v sporazumu z manjšino. Zaradi pritiska s Koroške Dunaj v zadnji konsekvenci po- Milan Kučan: »Brez demokratizacije ni mogoče graditi socializma, v katerem bi ljudje želeli živeti.« trdi in sprejme zahteve koroških strank. Šturm potem spominja na leto 1976, ko je Kreisky nekaj tednov pred preštevanjem Titu in Kardelju na Brdu zagotovil, da do preštevanja ne bo priščo. Pa so preštevali. Lani je Vra-nitzky najvišjim jugoslovanskim in slovenskim predstavnikom na Bledu obljubil, da bodo šolsko vprašanje uredili v sodelovanju z manjšino. Tudi ta obljuba ni držala in zdaj smo tik pred tem, da bo parlament potrdil ločevalni model. Koroški Slovenci so le drobiž v volilnem taktiziranju koroških strank,trdi Šturm, in ni naključje, da sta vodstvi obeh velikih strank (SPO in OVP) v deželi v zadnjem desetletju korak za korakom prevzemali (potem ko ju je dovolj agresivno izzval ali koroški heimatdienst ali Heider) pozicije nemškega nacionalizma na Koroškem in ga s tem spet okrepili in opogu mili za ponovne in še agresivnejše napade na pravice koroških Slovencev. ska v Jugoslaviji, ki je večinski, pa ji očita, da se je prepustila hitremu toku in ni več del skupne jugoslovanske politike. Pri tem je Zlobec omenil očitke in težke besede o tem, da Kosovo ni več osrednji jugoslovanski politični problem, temveč da to postaja oziroma je že postala Slovenija. K temu je Milan Kučan menil, da se je v Sloveniji in Jugoslaviji razprava o demokratičnosti marsikdaj zaostrila, in to ne zaradi lepega videza in ne zaradi pritiskov, temveč zaradi spoznanja, da brez demokratizacije ZK in družbe ni mogoče graditi socializma, v katerem bi ljudje želeli živeti. V družbi — če se zavzemamo za demokracijo — ni mogoče pričakovati, da bodo vsi mislili kot jaz ali v Sloveniji. Prav tu pa je še veliko ljudi, ki bi se morali demokracije učiti, kajti demokracija ni le za tiste, ki z mano soglašajo, temveč tudi za one, ki z mano ne soglašajo. Pravi problem demokracije je, kako priti na temelju različnih mnenj in pogledov vendarle do nečesa, kar se imenuje konsenz največjega dela družbe. To pa so vprašanja, ki se jim pravi pnUm odnosa med večino in -manjšino. Pa tistih zgrešenih pred-, stav, kjer večinsko mnenje ni vedno avtomatsko napredno, hkrati pa manjšinsko mnenje ne more •zmeraj pomeniti diktata nad veči- ttO. STROŠKI IN PRIMERJAVE Naša država ima zdaj okoli 210 tisoč vojakov in starešin v operativni armadi, kar je 0,90 odstotka prebivalstva (Albanija 1,37 odstotka, Avstrija 0,73, Bolgarija 1,65, Grčija 2,01, Italija 0,68, Madžarska 0,97 in Romunija 0,80 odstotka), poleg tega imamo okoli 575 tisoč usposobljenih vojakov in blizu 1,5 milijona ljudi, usposobljenih za razne vojaške naloge. Največ vojakov je imela naša armada ob koncu druge svetovne vojne, maja 1945 — 800 tisoč, v povojnih letih pa jih je imela največ v obdobju od 1949 do 1952 — 400 tisoč. Število aktivnih vojakov v zadnjih petih letih upada. Profesionalcev je 62 tisoč oziroma 32 odstotkov. V razvitih državah je poklicnih vojakov veliko več. Za leto 1987 smo za armado porabili 67 odstotkov zveznega proračuna. Na prvem mestu v Evropi Na jugoslovanskem posvetovanju o otroški tuberkulozi, ki ga je organiziral novosadski inštitut za zdravstveno varstvo mater in otrok, so povedali, da je naša država po številu obolelih za TBC na prvem mestu v Evropi. V Vojvodini in v Sloveniji že več let niso zasledili tako imenovanega tuberkuloznega meningitisa, obdukcije na Kosovu pa so pokazale, da je skoraj 47 odstotkov bolnikov, večinoma otrok, umrlo prav zaradi te bolezni. V Jugoslaviji naj bi za tuberkulozo zbolelo vsako leto okoli 40 tisoč ljudi. Čeprav mnogi trdijo, da je tuberkuloza bolezen revščine, drugi temu ugovarjajo in menijo, da se neodgovorno obnašamo že pri preprečevanju te nevarne bolezni. To dokazujejo z ogledi bolj revnih držav od naše. ROŽICA MED CVETKAMI Najbrž bi bilo zanimivo, če bi komu uspelo opisati vse naložbene nesmisle preteklih let ali desetletij. Posebna rožica med temi cvetkami je kakšnih deset let stara zgodba o cementarni ob Donavi. Tri nerazvite občine: Golubac, Kosjerič in Bela Palanka so si na vse pretega prizadevale, da bi nameravano cementarno postavili v eni od imenovanih občin. Končno je »zmagala« občina Golubac. Na podlagi meddržavne pogodbe med vladama Sovjetske zveze in Jugoslavije je v Golubac prispela oprema, vredna 750 milijonov dolarjev. Cementarne zaradi pomanjkanja denarja niso gradili, oprema rjavi, prišel pa je čas za postopno odplačilo te opreme. Sedaj bodo morali o vsej zadevi nekaj reči tudi V republiškem vodstvu SR Srbije. Opremo so že poskušali prodati, pa je menda nihče ne mara, drago pa je tudi njeno konzerviranje. Skratka, do obisti neprijetna zadeva in zgodba, ki so ji botrovali živi ljudje, išče sama po sebi svoj epilog. Nemir ob Panamskem prekopu Panamska vlada je Varnostni svet OZN že večkrat opozorila na vedno večjo navzočnost ameriške vojske v tem delu Srednje Amerike. Kot je povedal Reaganov svetnik za varnost, general Colin Powell, si ZDA tudi z gospodarskimi pritiski na Panamo prizadevajo, da bi onemogočile šefa panamskih oboroženih sil generala Manuela Antonia Noriego. Panamski prekop, ki povezuje Atlantski in tihi ocean, je dolg 81 kilometrov. Med leti 1881 in 1889 so ga gradili Francozi, dogradili pa so ga Američani v letih 1903 in 1914. Po pogodbah, sklenjenih med Panamo in ZDA 1903, 1936 in 1955, imajo ZDA suvereno pravico nad ozemljem prekopa. Po letu 1977 sije Panama veliko prizadevala, da bi dobila nekaj več pravic nad prekopom. Tačas imajo ZDA ob prekopu 12 tisoč vojakov. General Noriega je sicer takšen kot večina skorumpiranih južnoameriških diktatorjev. Pomočnik ameriškega zunajega ministra Elliot Abrams je predlagal, naj bi generala Noriego, ki so ga v ZDA obtožili za prekupčevanje z mamili, ugrabili ameriški komandosi. Za takšen vojaški udar se je pred nedavnim zavzel tudi panamski veleposlanik v ZDA Juan Sosa, ki je zvest Arturju del Valleju, tega pa tudi Američani priznavajo za predsednika Paname. globus KASNO - PA VENDARLE Ko smo tam, kjer smo, je vedno več krivih in tudi drugih prerokov, ki ponujajo svoje »recepte« za boljši jutri. V plejado teh preročišč dajmo tudi kratko navedbo iz prvega dela članka Vlada Klemenčiča iz predzadnje sobotne priloge Dela, ki nosi naslov Kako naprej. »Prej ali slej bomo morali uvesti finančno policijo. Njene ugotovitve o večjih zlorabah bi dokončno ogrožale ime organizacije in pustile trajne madeže na njenih odgovornih ljudeh. Takšne ugotovitve pomenijo zanje konec resnega poslovnega delovanja. Seveda pa bodo morali ljudje v organizaciji sami prevzeti posledice, če bi se radi slepili s pozitivnejšim obračunom, kot je v resnici« itd. Kasno, pa vendarle — bi lahko rekli temu razmišljanju in predlogu. V Jugoslaviji smo desetletja preganjali marsikaj, kar ni bilo toliko pomembno, brez prave kontrole pa se nam je bohotilo vse tisto, kar daje izkrivljeno sliko nekega poslovanja. Celo več, mojstri vsakovrstnega prikrivanja in zaobhajanja finančne zakonodaje so bili pogosto pohvaljeni ali nagrajeni. Za predsedstva in proti njim Med razpravo o ustavnih spremembah je bilo tu in tam slišati tudi različna mnenja o republiških in pokrajinskih predsedstvih. Zahteve po ukinitvi so najbolj glasne v Bosni in Hercegovini. Mijat Sukovič, podpredsednik Zisa, o tem pravi: »Predsedstva zavirajo krepitev demokracije v republikah in pokrajinah, dušijo odgovornost drugih organov. Tudi v Sloveniji so o tem vprašanju mnenja zelo različna. Jože Smole, predsednik republiške konference, ne vidi razlogov, da bi predsedstva republik in pokrajin ostala. O zadevi bo zadnjo besedo povedala Skupščina SFRJ, ko bo videla, kam se nagiba javno mnenje. MOSKVA — Tri leta po začetku družbene prenove — kot opozarja Pravda — obstaja nevarnost konzervativne revizije partijskih sklepov o perestrojki. Pravda omenja, da so nekatere sile spričo krepitve demokracije in drugih prvin, ki so značilne za družbeno prenovo, začele sumiti, da ZSSR zapušča socialistično pot, marksizem in leninizem. Časopis opisuje te sile kot konzervativne. MADRID — Španija je januarja s turizmom zaslužila dobro milijardo dolarjev ali 194 milijonov več kot januarja lani. BUDIMPEŠTA — Sklep romunskih oblasti, da bodo časopisi, ki izhajajo v jezikih narodnosti, v prihodnje pisali krajevna imena izključno v romunščini, je povzročil oster protest madžarskega tiska. Ko Tanjug povzema vladni Magyar Hirlap, med drugim pravi, da je povsem nerazumljivo, da konec 20. stoletja v Romuniji tako očitno »teptajo temeljne pravice manjšin«. Časopis tudi trdi, da so letos prvič preprečili madžarskemu veleposlaniku v Bukarešti, da bi 4. aprila, ob obletnici osvoboditve Madžarske, govoril po radiu in tv. BRUSELJ — če se bodo v ZR Nemčiji približali povprečnim prometnim davkom, ki jih je zaradi poenotenja predlagala komisija Evropske skupnosti, se bo moralo v ZR marsikaj podražiti: bencin za 23 odstotkov, lahko kurilno olje za 26, cigarete za 13, tobak za pipe za 42, pivo in vino pa za 15 oziroma 6 odstotkov. BENETKE — Od 19. aprila vnaprej se bodo v beneškem pristanišču začele enomesečne vojaške vaje V. Britanije, ZRN, Italije in Turčije. LONDON — Britanski alpinist Chris Bonington se je pred dnevi odpravil v Himalajo iskat legendarno bitje, tako imenovanega snežnega človeka, ki mu pravijo jeti. PEKING — Na Kitajskem se je močno razpasla trgovina z mladimi ženskami. Kot trdijo službeni podatki, so samo v provinci Sichuan leta 1986 prodali 323 žensk. Najbolj se za to trgovino zanimajo mladi kmetovalci. TORONTO — Na sodnem procesu proti neonacistu, izdajatelju Ernestu Ziindelu, so priče, ki so na proces prišle z vseh koncev sveta, izjavljale, da plinskih celic v taborišču Auschwitz ni bilo, pač pa da so Nemci med drugo svetovno vojno tam gradili koncertne dvorane, bazene in igralnice. PALESTINSKI GORDIJSKI VOZEL 6. Sionizem in vračanje Židov v Palestino Židje vztrajajo pri neprekinjenosti židovske navzočnosti v Palestini. Menijo, da ne more biti govora »o povratku v deželo, ki so jo zapustili pred 2000 leti,« saj je v Jeruzalemu vedno ostala skupina Židov, čeprav majhna, prav tako so skupine Židov ostale stalno navzoče tudi v celotni »obljubljeni deželi« in podpirane od svetovnega židovstva. Po pogramih v Španiji pa so se že od 16. stoletja skupinsko vračali preko Italije tudi sefardski Židje. Naseljevali so se v Safedu, Tiberiju, Hebronu, kjer so znova rasle židovske občine, formirali so rabinat v Jeruzalemu in razmišljali celo o sinhedrinu (židovskem parlamentu). Turške oblasti jih niso veliko ovirale. Nekateri fanatiki so že takrat razmišljali, kako povrniti židovski narod iz diaspore. Do leta 1880 je v Palestini živelo okrog 24000 Židov, večinoma revnih, prejemali so nekaj pomoči od zunaj, le kakih 500 se jih je preživljalo z obdelovanjem zemlje. Pomembno dejstvo pa je, da je v istem času v Palestini živelo že okrog 500.000 Arabcev, ki v zgodovini nato nastopajo kot Palestinci (palestinski Arabci). Ves čs novejše židovske zgodovine je živ pojem »sionizem« (ali »cionizem«). S tem pojmom se srečujemo že pred 19. stoletjem. V času diaspore se najprej omenja t. i. »mistični (verski) sionizem«, ki je temeljil na rabinskem nauku o Palestini kot duhovnem središču židovstva brez omembe vrnitve Židov v prvotno domovino. Politični sionizem se pojavi v 19. stoletju, ko so predvsem v Evropi močna nacionalna gibanja in oblikovanje večine evropskih nacionalnih držav, obenem pa se pojavlja in krepi tako imenovani antisemitizem (protiži-dovstvo). Tako je sionizem v bistvu porajanje židovskega nacionalizma (židovskega nacionalnega preporoda) s ciljem zbiranja Zidov v obnovljeni nacionalni državi. Gibanje je poimenovano po Sionu, enem od jeruzalemskih hribov. V nekaterih jezikih je to Cion, od tega tudi cionizem. Sion, na katerem je stal prvotni Davidov oz. Salomonov tempelj, nekateri v širšem smislu pojmujejo tudi sam Jeruzalem ali celo Palestino kot politično, versko in kulturno središče za Žide z vsega sveta. V začetku 20. stoletja se ocenjuje, da je živelo raztreseno po svetu okrog 10,5 milijona Židov, kaka polovica od teh v civiliziranem svetu. V najtežjih razmerah so takrat živeli Židje v carski Rusiji (okrog 3 milijone), v glavnem so bili brezpravni in preganjani. Živeli so v največji izolaciji, s tem pa v najmanjši asimilaciji. Po atentatu na ruskega carja Aleksandra II. (atentator je bil Žid), so se antisemitizem in pogromi v carski Rusiji razplamteli do največjih razsežnosti. Začne se doba velikega izseljevanja Židov iz Rusije v ostali del Evrope, v turški imperij (vključno v Palestino) in v ZDA. Leta 1882 so v Palestino prihajale prve skupine ruskih Židov, v glavnem študentje in izobraženci, da se posvetijo poljedelstvu. Število priseljencev se je večalo zlasti po neuspeli ruski meščanski revoluciji leta 1905. Ti navdušeni mladi Židje so s fanatizmom in entuziazmom na ruševinah in v puščavskem pesku začelo oživljanje mrtve dežele. Iz teh generacij je sionistično gibanje kar pol stoletja črpalo svoje voditelje. Ti prvi priseljenci so se s težkim fizičnim delom vživeli v vlogo kmetovalcev. Čeprav Židje celih 1900 let niso imeli pravice do zemlje, so oaze v opustelih predelih Palestine spreminjali v rodoviten svet. Za obliko življenja v človeku sovražnem okolju puščave so izbrali ta-koimenovane kibuce (hebrejsko: skupina), neke, vrste komune, kjer ljudje živijo v skupnosti in s skupnimi proizvajalnimi sredstvi delajo za skupni cilj ter po svojih skromnih življenjskih potrebah uživajo povprečno enako življenjsko raven. Nobeden od priseljencev ni imel dovoljenja, da se tam naseli, kupuje in obdeluje zemljo. Vse to je bilo ilegalno, čeprav so mnogi od takratnih turških oblasti tudi iskali taka dovoljenja. Dovoljenja so bila zelo omejena, število priseljencev pa se je kljub temu nenehno povečevalo. Lokalne turške oblasti so bile zelo podkupljive, a prebivalci, Arabci, niso ocenili zemlje, pa so jo z lahkoto prodajali židovskim priseljencem. Prve naselbine židovskih priseljencev niso nikogar ovirale. Nihče ni opazil, da počasi rastejo tudi razne izobraževalne ustanove, gospodarske organizacije in celo lastna oborožena židovska obramba. Prvotni skromni kibuci so se v desetletjih celo razvili v prave agroindustrijske komplekse s plantažami sadja in zelenjave (vse z umetnim namakanjem), intenzivno živinorejo in predelovalnice mleka ter celo manjše tovarne konzerv. Kibuci so postali tudi središča kmetijsko raziskovalnega dela. Konec 19. stoletja se je židovski nacionalizem (verski sionizem) stopnjeval v politični sionizem s konkretnim programom, njegov tvorec pa je bil dunajski Žid Theodor Herzl. Ta novinar in pisec je v svoji knjigi Židovska država jasno postavil tezo: Židje so narod, če želijo, da bodo priznani v skupnosti drugih narodov, morajo imeti svojo lastno državo, sicer bodo večno preganjani, ali pa bodo izginili, če ne bodo dobili lastnega nacionalnega ognjišča v Palestini. Prvi sionistični kongres v Baslu (Švica) leta 1897 je oblikoval takoi-menovan baselski program, po katerem se osnuje »dom za židovski narod v Palestini«. Sprejeli so torej zamisel o židovski državi v Palestini, kar je bila takrat sicer še utopija, čez 50 let pa stvarnost. Mnogi dobro situirani Židje v Evropi, tudi prisotni na kongresu pa so Herzlove ideje smatrali za nesmiselne in so rešitev židovskega vprašanja videli v naravni asimilaciji. Herzl je bil do smrti predsednik svetovne sionistične organizacije. Zagovarjal je množično, mednarodno priznano, in ne tihotapsko osvajanje palestinske pustinje. Že leta 1901 se je osnoval sklad za financiranje vseljevanja v Palestino in banko za nakup tamkajšnje zemlje. Zanimivo je, da Herzl arabski 'prisotnosti v Palestini ni dajal skoraj nobenega pomena. Po njegovem zgledu so se obnašali tudi drugi sionistični voditelji, skratka: v Palestini živečih Arabcev sploh niso priznavali za Palestince, čeprav so nekateri židovski filozofi že takrat opozarjali, da bo arabsko prebivalstvo velika ovira pri vračanju Židov v Palestino. Ivo Orešnik STRAN 2 VESTNIK, 14. APRIL 1988 od tedna ZDRAVSTVO MURSKA SOBOTA — Na seji predsedstva OS ZSS so med drugim obravnavali poročilo o delu začasnega kolegijskega organa v delovni organizaciji Platana, kjer konec meseca poteče začasni ukrep družbenega varstva. Hkrati so konkretizirali nekatere sklepe s seje občinskega sveta zveze sindikatov. Na seji so razrešili sekretarko občinskega sindikalnega sveta Danico Cipot, ki odhaja na novo delovno mesto, na njeno mesto pa imenovali Tončka Giderja, zaposlenega v skupščini občine. MURSKA SOBOTA — Člani predsedstva OK SZDL so obravnavali uresničevanje vloge in ciljev kmetijskega zadružništva v razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu in gozdarstvu občine. Sprejeli so stališča sveta za kmetijstvo. O tem bodo govorili tudi na seji OK SZDL, ki bo 25. aprila. Takrat bodo razpravljali tudi o operativnem programu in uresničevanju občinskega referendumskega programa. Še prej pa se bodo sestali predsedniki sekcij za kmetijstvo pri K K SZDL in v luči ustavnih sprememb in dopolnil ocenili razmere v občini. MURSKA SOBOTA — Konkretizacija nalog, predlogov in stališč občinske konference Zveze komunistov in priprave na 21. sejo OK ZKS so bile v ospredju seje predsedstva občinskega komiteja. Na njej pa bodo obravnavali gospodarska gibanja, osebne dohodke, skupno in splošno porabo v letu 1987 ter uresničevanje občinske resolucije. Govorili bodo tudi o idejnopolitičnih vidikih problematike delovne organizacije Platana. LENDAVA — Na skupščini občinske raziskovalne skupnosti so potrdili zaključni račun prihodkov in odhodkov v lanskem letu in poročilo o uresničitvi programa dela. Obravnavali so tudi poročilo o uresničevanju delegatskih odnosov v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti. Skupščina se je še seznanila z dejanskim stanjem na področju raziskovalne in novatorske dejavnosti. Kar zadeva letošnji program, je bilo sklenjeno, da bodo sofinancirali razvojne naloge, ki so pomembne za razvoj občine kot celote, potem za izkoriščanje naravnih danosti, razvoj novih proizvodnih programov, alternativnih virov energije itd. Posebno skrb (gmotne spodbude) namenjajo tudi razvijanju in popularizaciji množične inventivne dejavnosti. MURSKA SOBOTA — Občinski sindikalni svet je pripravil pogovor s predsedniki večjih sindikalnih organizacij v občini, sodelovali pa so tudi drugi družbenopolitični delavci. Govorili sp predvsem o težavah, s katerimi se pri svojem delu ubada sindikalna organizacija, predvsem ker zadeva kadrovsko politiko, organiziranost delovanja in metode. Izrečenih je bilo veliko kritičnih pripomb, saj so delavci dandanes z delom »svoje« organizacije izrazito nezadovoljni. LENDAVA — Na seji izvršnega sveta so obravnavali poročilo o izterjavi davkov in prispevkov v lanskem letu. Ugotovili so, da je uprava za družbene prihodke dosegla 95,6-odstotno izterjavo, kar je dokaj ugodno. Če bi kmetje lažje plačevali prispevke za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, bi bil odstotek izterjav seveda še ugodnejši. Predstavnica uprave za družbene prihodke je povedala, da imajo v občini 175 kmečkih zavarovancev, ki ne morejo plačevati prispevkov, občina pa jim obveznosti ne more odpisati. Vse težje pa te prispevke plačujejo tudi »dobro stoječi«, kmetje. MURSKA SOBOTA — Soboško obrtno združenje je pred dnevi — po dogovoru z občinskim sindikalnim svetom — pripravilo posvet o povezovanju osebnega dela v sistem samoupravnega združenega dela. Navzoči so bolj ali manj soglašali z dokaj radikalnimi predlogi in pobudami, ki jih je v tej zvezi sprožila slovenska gospodarska zbornica, zlasti pa se zavzeli za preseganje določenih dogem in zavor (npr. omejitve pri številu zaposlenih, pri obsegu poslovnih prostorov ipd.). Naj se razcveta zasebna gospodarska pobuda, ustanavljajo zasebna podjetja, naj začneta delovati trga delovne sile in vrednostnih papirjev — tako bi mogli strniti del pomembnejših predlogov, ki jih bodo soboški obrtniki posredovali na republiko, sodijo pa v okvir javne razprave o spremembah in dopolnitvah zvezne ustave. Gornja Radgona — 5. aprila so se sestali člani predsedstva OK Zveze komunistov Gornja Radgona. Sestanka se je udeležil tudi Bela Banfi (medobčinski sekretar ZKS za Pomurje) in je dejal, da z razpravo na programsko-volilni konferenci ZK v občini ne morejo biti zadovoljni. Krivi so predvsem delegati, ki v razpravi niso sodelovali, čeprav so jih v osnovnih organizacijah za to zadolžili.« LJUTOMER — Izvršni svet SO Ljutomer je na zadnji seji obravnaval poročili Uprave za notranje zadeve iz Murske Sobote in Milice iz Ljutomera. Ugotovili so, da se stanje na območju občine Ljutomer ni bistveno poslabšalo, opozorili pa na nekatere pomanjkljivosti, npr. pri varovanju družbenega premoženja, varnosti v prometu (zaradi slabih cest, zastarelih in tehnično slabo vzdrževanih vozil) in na nekaterih drugih področjih. Obe poročili so tudi sprejeli, končno besedo pa bodo imeli delegati. V nadaljevanju seje pa so spregovorili tudi o problematiki telefonije in avtobusnih zvez v Pomurju. LJUTOMER — Ustavne spremembe so bile v ospredju seje predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov v Ljutomeru. Člani predsedstva so se seznanili z nekaterimi stališči in pripombami, na predloge dopolnil v ljutomerskem združenem delu. Podobno razpravo so že imeli na OK SZDL Ljutomer, zato bodo vse pripombe strnili na skupni seji, ki bo predvidoma prihodnji teden. do tedna ABC POMURKA DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE RAZPISUJE dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi DIREKTORJA DO Kandidati za razpisana dela in naloge morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje. - visoka ali višja izobrazba agronomske ali ekonomske smeri, — znanje — vsaj pasivno enega tujih jezikov, - 3 oz 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju poslovodnih del ali del m 4, 69252 Radenci, za razpisno komisijo. Občinska konferenca SZDL Gornja Radgona po sklepu predsedstva objavlja prosta dela in naloge TEHNIČNE SEKRETARKE Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo datke izpolnjevati še naslednje: _ oLnnnmckp ali — dokončana srednja šola administrativ , upravne smeri — 1 leto delovnih izkušenj ___„imAnih nmani- — da imajo željo in posluh za delo v družben p Za objavljena dela in naloge se sklene delovno razmerje za ne določen čas s polnim delovnim časom. hndo Snre- Vloge z dokazili o izpolnjevanju 9 JjabRad £na jemali 8 dni po objavi na naslov. OK SZDL uoi j Partizanska 22. Krkin zdravniški večer v Beltincih Zdravniško društvo Pomurja in Tovarna zdravil Krka iz Novega mesta sta v Beltincih pripravila Krkin zdravniški večer. Tega strokovnega srečanja, ki je v prvi vrsti namenjeno zdravnikom splošne medicine, se je udeležilo okrog 50 zdravnikov in farmacevtov iz osnovnega in bolnišničnega zdravstva ter lekarn Pomurja. To je bilo že drugo tovrstno srečanje v Beltincih, katerega osnovni namen je, da se splošni zdravniki Pomurja vsaj enkrat letno sestanejo, izmenjajo izkušnje iz stroke, ki jih najbolj žulijo. Poleg strokovne vsebine pa Krkine zdravniške večere v Beltincih, za katere vlada vedno večje zanimanje, vselej popestrijo s kulturnim programom ter izrabijo za družabno srečanje in medsebojno spoznavanje, kar je tudi pomembno zaradi velike fluktuacije zdravnikov v osnovnem zdravstvu Pomurja. Na lanskem prvem srečanju so na Krkinem zdravniškem večeru v Beltincih obravnavali bolezni ledvic, tokrat pa je bila tema predavanja Sodobni pristop k zdravljenju ulkusne bolezni in novega zdravila za zdravljenje teh bolezni — ulfamida. Govor pa je bil tudi o ranah na želodcu in dvanajsterniku, to je o pogosti bolezni, ki dela preglavice tako bolnikom kot zdravnikom. S predavanjem prof. dr. Igorja Križmana s Kliničnega centra v Ljubljani ter magistre Mete Bajec iz Tovarne zdravil Krka Novo mesto so se pomurski zdravniki seznanili z najnovejšimi pristopi k zdravljenju ulkusne bolezni. Kulturni program je pripravil pevski zbor kuda Beltinci in z zbranimi in umetniško dognanimi interpretacijami navdušil prisotne. Drugi Krkin zdravniški večer v Beltincih je lepo uspel, tretji pa bo aprila prihodnje leto. Nova oblika izpopolnjevanja splošnih zdravnikov Pomurja se je namreč pokazala kot zelo koristna, zato so se dogovorili, da bodo srečanja tradicionalna. J. Z. ZBOROVANJE POMURSKIH ZGODOVINARJEV Dr. Dušan Nečak o Informbiroju PREDSTAVILI SO TUDI PRVO ŠTEVILKO DRUŠTVENEGA GLASILA KRONIKA POMURJA Prejšnji petek so v galeriji kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti pomurski zgodovinarji izpeljali letni občni zbor društva. Da ne bi ostalo zgolj pri tem, je bilo poskrbljeno za zanimiv uvod. Povabili so namreč dekana ljubljanske filozofske fakultete dr. Dušana Nečaka, ki je nekaj deset zbranim predstavil vzroke in posledice zgodovinskega spora z Informbirojem leta 1948. Do nedavna tabu tema očitno še vedoo zbuja različna mnenja in poglede, kar more zgolj prispevati k iskanju zgodovinske resnice o nekem času in nekih okoliščinah. Predavanju je sledil razgovor, nato pa občni zbor. na katerem so razčlenili dosedanjo pestro in bogato dejavnost društva ter si naložili nove naloge. Med letošnjimi najpomembnejšimi je nedvomno organizirati in izvesti (v sodelovanju z Zvezo zgodovinskih društev Slovenije) zgodovinsko srečanje ob 120-letnici tabora v Ljutomeru. Na občnem zboru so tudi predstavili skromno po obliki, a bogato po vsebini prvo številko društvenega glasila Kronika Pomurja. Pri tem se jim je v uvod pomenljivo zapisalo: »Trudili smo se obnoviti nekdanjo revijo Svet ob Muri, vendar žal brez prave- ga zanimanja.« B. Žunec TRETJA FAZA UKREPOV PO TOČI Sporno sadjarjenje Čeprav se je (vsaj po aprilskih izkušnjah) letos bati neurij, se v soboški občini še vedno ukvarjajo z odpravo posledic lanske toče. So pred koncem druge in začetkom tretje faze, ki bi ji lahko Juš Makovec — časnikarstvo z nadgradnjo Ob časnikarsko tako profilirani osebnosti kot je Juš Makovec, nestor pomurskih novinarjev in novinarstva, pač ni mogoče zgolj vljudnostno, po nekakšni priložnostni maniri opraviti s tremi desetletji in več pripadnosti pokrajinski hiši medijev. Tem prej, ker je skozi ves ta čas na svoj način in z njemu lastnim slogom poosebljal ustanovo, ki se ji bo prihodnje leto — vsaj kar zadeva Vestnikov del — pisalo štirideset let. Naključje je hotelo, da je hkrati z nedavno Juševo upokojitvijo prišlo na knjižni trg njegovo publicistično delo Korenine (Priimki na Murskem polju 1669—1900), izšlo pri Pomurski založbi v Murski Soboti. Kot razbiramo iz Uvodne besede dr. Alenke Šivic-Dular »je knjiga nastala iz svojevrstne ljubiteljske radovednosti in zavezanosti rodnemu Murskemu polju, saj njegova poklicna usmerjenost in dejavnost tega nikakor nista terjali od njega«. Prav radovednost in zavezanost sta bili in ostajata vrlini, če ne kar lastnosti našega stanovskega tovariša Juša Makovca. Ko brskamo po neurejenih izpiskih iz minulih letnikov Vestnika, se kaj hitro zalotimo pri žal težko uresničljivi zamisli: da bi tudi t. i. lokalnega/regionalnega novinarja in urednika mogli kdaj pa kdaj prepoznati skozi njegovo bibliografijo. V dobrih tridesetih letih se je namreč nabral korpus člankov, komentarjev, reportaž, pogovorov, glos, podlistkov in esejev, ki nočejo imeti samo dnevne ali tedenske veljave (aktualnosti), ampak trajnejšo, nadčasovno. Mislimo kajpak na nadgradnjo, na preseganje več ali manj usojene nam pragmatične naravnanosti, ki sproža nedokončanost, golo opisovanje in čestokrat nekritično pritrjevanje dejstvom. Zdaj, ko si je pomurska hiša medijev, posebej še Vestnik, izbolikovala svoj prostor in obraz ter prišla do nekakšnega pedigreja — če pod tem razumemo poskuse z javnim mnenjem vplivati na spreminjanje razmer — Juš Makovec z zadoščenjem premišljuje: »Svojčas, zlasti v 60-ih in 70-ih letih smo se morali boriti za prostor pod soncem. Šlo je za strahovit konkurenčni boj, za ustvarjanje tradicije, naj je bil posredi republiški ali pokrajinski dnevnik oz. tednik. Danes tovrstna samopotrjevanja in samo-dokazovanja niso več potrebna. Konkurenca se je umirila in nekdanja vnema pojenjuje. Čim se časopis nagiba v 40-letnico izhajanja. se ve, da ima svoje okolje, ki mu ga praviloma nihče ne poskuša podirati ali odvzemati.« Pomenkujemo se o vplivih iz Ljubljane, Dunaja, Budimpešte in Zagreba, o odpiranju v širši evropski prostor, o tem, da je Prekmurje/Pomurje za nekatere popek Evrope, za druge njen predpražnik. Prekaljen novinarski maček, dolgoletni glavni urednik in direktor časopisno-radijske hiše v Murski Soboti preudarja: »Svet teži k integraciji, ki je mogoča na duhovni, gospodarski in še kakšni ravni. Ne sme nas motiti, če ta govori slovensko, drugi nemško, tretji madžarsko, spet drug hrvaško ... Razumljivo, da prihaja do nesporazumov, nerazumevanja, kar je nujna posledica meja in držav kot izuma zgodovinskega razvoja. To pa se da odmisliti in potem ne bo nihče več ne popek ne predpražnik; slednje v slabšalnem pomenu, ko se nekdo očisti in stopi naprej, nesnaga pa ostaja, ve sz kje.« Postreže nam s kapitalnimi, dovolj zgovornimi podatki: »V letih od 1955 do 1988 je izšlo 1600 številk Vestnika. Za vsako številko smo porabili dve toni rolo papiija in 50 kilogramov barve, kar je skupaj 3200 ton roto papirja in 80 ton barve. Še drugače: porabili smo 12800 kubičnih metrov borovega oz. topolovega lesa. Bo kdo rekel, hudiča, koliko lesa so uničili. Na nek način smo ga res, če pa je bilo tudi kaj haska, je drugo vprašanje. Vsekakor pa je lahko primerjava dovolj nazorna.« Makovčevo dolgoletno časnikarstvo in urednikovanje terja novih nadgradenj in gotovo nam pri tem ne bo odrekal pomoči. Ostaja naš in z nami! pridali skupni imenovalec — razvoj goričkega kmetijstva. Ena od postavk v programu je tudi obnova trajnih nasadov — samo KZ Panonka naj bi poskrbela za 90 hektarjev novih površin, zasajenih z jablanami, načrtujejo pa še 10 hektarjev ribeza in prav toliko višenj. Za tovrsten projekt so seveda potrebni kooperanti, ki pa jih je treba pridobiti. Po zadnji seji občinske vlade sodeč, stališča Panonke in politikov niso najenotnejša. V načelu že, saj se oboji zavzemajo za kar najhitrejšo porabo solidarnostnega denarja (inflacija ga požira iz dneva v dan), vendar pa prvi le stežka pristajajo na to, da bi pogodbe sklenili do 1. junija. Sicer pa je naložba povezana z gradnjo hladilnice v Puconcih, o obojem pa bo gotovo še veliko razprav. BOP Sodelavci USTAVA IN SOLSTVO V razprave o ustavnih spremembah so se aktivno vključili tudi vzgojno-izobraževalni delavci občine Murska Sobota. Njihova sindikalna konferenca je pretekli četrtek pripravila tematsko razpravo, na kateri so se seznanili s predvidenimi amandmaji jugoslovanske ustave in stališči, ki se o njih oblikujejo v Sloveniji. Še posebej pa so >obdelali< 165. člen, ki opredeljuje vzgojo in izobraževanje. S 23. amandmajem je predvideno, da bi (po 1. inačici) korenito spremenili položaj tega področja. Vse naj bi namreč poenotili, tako da bi pa vsej Jugoslaviji imeli enotne standarde, normative, poenotene predmetnike, vsebine, enotno klasifikacijo poklicev in še marsikaj drugega urejeno na centralističen način. To možnost so na omenjeni razpravi odločno zavrnili, ker bi to med drugim pomenilo, da bi Slovenija morala pri razvoju šolstva počakati druge, s čimer bi bil storjen korak nazaj, ker bi s tem težili k povprečju, enotno urejanje teh vprašanj pa bi bilo odtujeno vzgojno-izobraževalnim organizacijam v posameznih družbenopolitičnih skupnostih. Sicer pa je, kot so poudarili, pravica do lastnega urejanja vzgoje in izobraževanja narodova in narodnostna pravica, in če bi to spreminjali, bi narušili tudi avnojske sklepe. Prav tako razpravljale! niso podprli 2. inačice 23. amandmaja, ki predvideva, da bi večje poenotenja vzgoje in izobraževanja dosegli z dogovori med republikami in pokrajinama, ker bi tudi to pomenilo neke vrste centralizacijo, temveč so se zavzeli za tretjo inačico, ki ne predvideva bistvenih ustavnih sprememb pri opredeljevanju položaja vzgoje in izobraževanja. Sicer pa je bila sprejeta tudi ocena, da ustavni amandmaji na nekaterih področjih nakazujejo tudi pozitivne spremembe, za katere se je treba zavzemati. Jože Graj Vsa Albertova leta, vse njegove poti Na vsakem razpotju so kažipoti, ki te usmerjajo: le izbrati moraš sam. Vse poti nekam vodijo: v večnost, v neminljivost, v pozabo, v legendo .. . Bilo je pred leti, ko je še v prekmurskih vaseh otročad kriče sledila redkim avtomobilom ter ure in ure občudovala na cesti ta čudež, ki te popelje v sanjski svet. V tistih časih, ko je bil statusni simbol podeželja radio so-ča, je naš kolega z magnetofonom prišel v neko vas ob madžarski meji. Veljaki, odborniki so se mrzlično pripravljali na življenjski nastop. Bil je to dogodek leta, saj na začetku šestdesetih let novinarji niso bili redni gostje na vasi. In takrat se z drsajočimi koraki približa h kolegu ona: vsa v črnem, zgubana starka. S prekmurski materi lastno milino poboža našega reporterja, rekoč: »Čuj sinko, ti si tisti Albert Abraham?« »Ne, mati, vendar je on tudi tak fejst fant, le mene si oglejte ...« »Ne, ne, to pa ne bo šlo! Jaz bi rada le njega. Resnično bi si ga rada ogledala ... Veš, jaz vsak dan poslušam tista lepa poročila, ki jih prebere, se cua, ki jih prebere, potem pa tiste lepe pesmi, ki jih tako ču- dovito zapoje . ..« Tako prideš v legendo. In trideset let ostaneš medijski identifikator, glas, maskota ' medija, ki daje zvočno kuliso našemu življenju. Albert Abraham, človek, čigar ime se je identificiralo z madžarskim programom soboškega radia, je pred mesecem prekinil ta tri desetletja trajajoči življenjski tok. Zdaj osem glasov nadomešča njegovega, vendar ga poslušalci pogrešajo. Človek, ki se je 29. novembra 1958. leta prvič oglasil v prvi madžarski oddaji soboškega radia, zdaj odhaja v pokoj. Odhaja vnukinjama, odhaja na Hodoš, od koder ga je življenjska pot pred skoraj pol stoletja odvedla v svet. Na tej poti ni bilo prestanka. Albert na radiu, Albert v tiskarni, Albert s fotoparatom, Albert s svojo značilno govorico, ki ga je bila polna vsa Sobota, je novinarjem dal marsikateri namig, še sam je skušal ujeti ljudi in trenutke prekmurske resničnosti na film, občasno tudi na magnetofonski trak. Njegove izkušnje so se začele porajati v improviziranem studiu v gasilskem domu in se kalile v bolj ali manj usposobljenih studiih zavoda, kjer je s tehničnim osebjem in novinarji soustvarjal zgodovino soboškega radia. Sodelavci mu želimo, da sadna drevesa, ki jih je posadil na Hodošu v letu upokojitve, bogato obrodijo in da bi še dolgo užival njih sadeže ... VESTNIK, 14. APRIL 1988 STRAN 3 Zorenje, propadanje, odhajanje »Gorje tistemu narodu, ki ne bo mogel narediti boljšega blaga od tistega iz tujih dežel. Prizadeli ga bosta propast in revščina.« (Jožef Stefan) Zadnjič smo se spraševali o tem, kako hitro in v kolikšnem obsegu pri nas nastajajo novi izdelki, odgovor pa skušali simulirati z zgledom iz soboške tovarne mlečnega prahu. Tokrat bi radi zadevni prispevek nekoliko dopolnili s spoznanji iz poročila s 4. mednarodnega kongresa o inženirskem snovanju izdelkov (ICED) v Bostonu (ZDA), ki smo ga našli v prvi letošnji številki Raziskovalca, informativnega biltena, ki ga izdajajo raziskovalne skupnosti Slovenije. Zdi se nam namreč toliko zanimivo, predvsem pa stvarno in vsaj posredno uporabno za naše lokalne gospodarske in razvojne razmere, da ga je vredno povzeti. NEPOSREDNI »PARADNI« KONJI ____________________________ Dejstvo je, da so industrijski izdelki, zavoljo neposrednega izražanja znanja, veščin in izkušenj v raziskovalno-razvoj-nem, izdelovalno-tehnološkem in tržnem smislu, v slehernem obnovitvenem procesu najbolj pravi, najbolj neposredni »paradni« konji, tudi družbenega sistema. Predstavljajo najboljše zrcalo vsake družbene skupnosti, torej tudi Pomurja. Industrijska izdelava izdelkov je tisto »polje« in industrijski izdelki so tista »poljščina«, ki ustvarja »kruh in možnosti« vsem drugim družbenim dejavnostim. V posrednem smislu gre za dejavnost, ki bistveno odloča o razmerah in prihodnosti vsakega gospodarstva in s tem narodnega jaza. Nujno je stalno usklajevanje z resnico, da novi čas prinaša zahtevo, da se izdelki vse hitreje »rojevajo«, da hitreje tržno dozorijo in zato tudi vse hitreje tržno propadajo, odhajajo. To pa pomeni, da se morajo izdelki še hitreje rojevati, še hitreje izdelovati, z boljšo kakovostjo, in če je le mogoče, s čim boljšim tržnim položajem, pri čemer je treba celotno verigo izdelave in izkoriščanja izdelkov primemo programirano izčrpavati z namenom, da se ustvari prostor za nove generacije izdelkov in tehnologij. Take procese je mogoče obvladovati samo še s pomočjo računalniško podprte obdelave informacij, ki zajemajo raziskave in razvoj, načrtovanje in izdelavo ter prodajo, seveda zlasti še na osnovi poskusa popolnega računalniško obdelanega informacijskega toka, ki zajema tako izdelek kot vse izdelovalne procese v celovit in samo še računalniško podprt poslo-vno-proizvodni sistem v smislu CIM (Computer Integrated Manufacturing) strategije dela. V takih delovnih razmerah je jasno, da je povsem neuporaben pojem stabilizacije katerihkoli procesov, ker je to nenaravno, neizvedljivo in zato tudi kot izhodišče nevzdržno. Stalno spreminjanje in stalna nestabilnost bosta ostala še naprej bistveni značilnosti tudi naše prihodnosti. Na kratko: kje je v tej zvezi Pomurje? Po čem pravzaprav slovi ali naj bi slovelo tukajšnje gospodarstvo? Po Murinih izdelkih nedvomno, pa po radgonskih in ljutomerskih vinih, Radenskini mineralni vodi in osvežilnih napitkih, Elradovih antenah, hamburgerjih in sorodnih dobrotah Mesne industrije, mlečnih izdelkih Tovarne mlečnega prahu, sirih Mlekoprometa, Varštrojevih varilnih aparatih, Avtoradgoninih bivalnih enotah, Lininih pianinih in še bi se dalo naštevati. In kako je v tem okviru z novimi, kakovostnejšimi, tehnološko zahtevnejšimi izdelki? O tem bomo še razpravljali, ko se bomo dokopali do nekaterih podrobnejših podatkov. inovacije TREBA JE BITI ZRAVEN Gibanja v svetu kažejo, da postaja povsem neuporabna ločitev izdelkov za domači in tuji trg, kar je podcenjujoče, nekorektno in neperspektivno in tudi nevzgojno. Razviti svet priznava samo en trg, ki mora imeti različne posebnosti in pameten izdelovalec sledi takim zahtevam! Povsem neuporaben, tuj in domišljav naj bi bil izraz »domače znanje«, smiseln pa predvsem aktualno znanje, ki ga je mogoče integrirati v obliki sodobne tehnologije od kogarkoli in od koderkoli. V ta namen pa mora za vsak primer posebej obstajati vsaj minimalna kritična »masa« ljudi, ki znajo tisto, kar se tisti trenutek ali v bližnji prihodnosti rabi in ki imajo dovolj veliko absorbcijsko moč za prevzem in nadgradnjo aktualnega občečloveškega znanja. V ospredju je vse bolj lastnost hitrosti zaznavanja, presoje in odzivanja na nove, najnovejše inven-cije kot osnove za prožitev inovacijskih procesov, seveda v smislu čim večje dohodkovne sposobnosti izdelkov. Ni več toliko pomemben denar, izdelovalna sposobnost ali trženje, vse bolj je pomembna razvitost zaznavanja, videti svoje mesto, možnosti in svojo prihodnost v verigi sodelovanja. Treba je biti zraven, seveda v tem smislu, da se z ljudmi, znanjem in sposobnostjo, a tudi z zanosom in razvitim občutkom za pripadnost, sistematično integrirajo in razvijajo lastne možnosti, če je le mogoče dolgoročno. Zdajšnji tip sodelovanja postaja vse bolj brezmejno, mednarodno in nadnacionalno sodelovanje, kajpada samo v primeru vzajemnih, največkrat večplastnih interesov. Naravnost pretresljivo je, koliko novega, aktualnega znanja se nakopiči v dveh letih in kako nujno potrebno je stalno evalviranje znanja, metod in vse bolj izpopolnjenih tehničnih sredstev oz. računalniške opreme. Razmere na tem področju kažejo na vse večje in vse bolj impulzivno spreminjajoče se procese, ne samo v iskanju najbolj optimalnega vsebinskega tehnično-tehnološke-ga dela, ampak tudi ustreznega upravljalskega, razvojnega in izdelovalnega managementa ter tudi takega trženja. Kako je s temi iskanji v pomurskih gospodarskih enotah in sistemih, smo tu in tam že nekaj malega objavili, medtem ko zaokrožene, celovite razčlembe ni. Žal se tudi pri obravnavah zaključnih računov bolj mimogrede ukvarjajo s temi zadevami. OB PRENAVLJANJU USTAVE_________________________ Za naše slovenske razmere je znano, da smo približno štirikrat šibkejši od zahodne konkurence pri vodenju zahtevnih razvojnih projektov, da smo bistveno slabši pri programskih odločitvah, povsem kaotično pa je stanje na stroškovnem področju. Po znanih podatkih je v Sloveniji — tako že večkrat prof. dr. Matjaž Mulej z mariborskega Vekša! — le pet odstotkov ozdov, ki uporabljajo marketing in sistematično ino-virajo. Ker so tačas popularna razpravljanja o prenovi ustave, ne bo odveč nekaj Mulejevih pobud. Ustava, ki ne bi izhajala iz upravljalske inovacije (v smeri k odnosu vsi mislimo — vsi delamo), ne bi odprla prostora, da bi nastajale tehnično-tehnološke in organizacijske inovacije in s tem prispevek h konkurenčnosti. Le-teh bi bilo toliko več, kolikor bolj bi se uvedle metodološke inovacije, t.j. metode ustvarjalnega sodelovanja. Dozorel je čas, ko je treba začenjati sistematičneje opuščati tiste dejavnosti, ki so mnogo bolj odvisne od števila rok in strojev kot pa glave z znanjem pri svetovnem vrhu svežine in prodornosti. Branko Žunec USTAVNODOPOLNILNE RAZPRAVE Gore in doline do konsenza Naj nam bo všeč ali ne, ustavo bomo v Jugoslaviji spremenili. Čeprav ni malo nejevernih Tomažev, ki zmajujejo z glavami, češ da opravljamo Sizifovo delo, saj se v praksi tako ali tako ne bo nič spremenilo. Tako skrajnostno stališče je razumljivo iz revolta do povsem spolitizirane jugoslovanske stvarnosti, spolitizirane do te mere, da je svojo avtonomijo izgubilo celo narodno gospodarstvo. Toda sprejetje ustavnih amandmajev je že kar blizu, zato je povsem pravilno povedati svoje mnenje o posameznih segmentih, ki jih obsegajo. Tri med temi so nedavno obravnavali pod okriljem sindikalne organizacije v Murski Soboti. In sicer enotni jugoslovanski trg, posojilno-denarni sistem in vlaganje tujcev pri nas. Za vse tri teme velja, da so bila stališča podobna kot tista, ki jih je že izrekla republiška gospodarska zbornica. In druga enoznačnost: pri vseh treh je vrsta pripomb zavoljo prevelike centralizacije in neštevila potankosti, ki ne sodijo v tako temeljni dokument kot je ustava, ampak v tako imenovane sistemske zakone. Pa vendar povzemimo nekaj osnovnih pripomb. Sindikat pred novo preizkušnjo V soboški občini ugotavljajo, da dosežena gospodarska gibanja v lanskem letu zaostajajo za resolucijsko načrtovanimi, čeprav so gospodarske organizacije dosegle sorazmerno ugodne finančne rezultate. Pri vseh kazalcih gospodarskega razvja je namreč zaostajanje za predvidevanji, razen pri izvozu, kjer je dosežena 23-odstotna rast. Pri delitvi dohodka se nadaljujejo negativni tokovi povečevanja obremenitev iz dohodka za skupno in splošno porabo ter zmanjševanje deleža sredstev za akumulacijo. Zaradi obveznega združevanja sredstev, predvsem za manj razvite, ostaja organizacijam združenega dela le 74 odstotkov sredstev akumulacije. Pa vendarle so-finančni rezultati soboškega gospodarstva nekoliko višji od republiškega povprečja, kar je morda najbolj spodbudno. S tem so se seznanili tudi na razširjeni seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov v Murski Soboti, ko so pretresali gospodarska gibanja v občini. Zaradi težavnih pogojev gospodarjenja je relativno ugoden tudi zmanjšan znesek izgub. Pri naložbenih vlaganjih pa so doseženi le manjši pozitivni premiki; saj naložbe niso omogočale širitve gospodarske osnove in zmanjševanja brezposelnosti v občini. Zaposlovanje v negospodarstvu še vedno presega rast v gospodarstvu, kar je posledica večjega zaposlovanja v zdravstvu. Poleg tega soboško združe- Kako z občinskim samoprispevkom? Občani lendavske občine so pred dobrima dvema letoma sprejeli občinski samoprispevek, saj so spoznali, da brez združevanja denarja občanov ne bodo mogli zadovoljiti vseh potreb v šolstvu (prizidki k šolam, telovadnice), pri telefonskem omrežju (trije kraki od pošte v Lendavi) in otroškem varstvu (vrtci). V lanskem letu so z 1-odstotnim samoprispevkom od osebnih dohodkov zbrali 265.872.128 dinarjev, vendar so v tem letu razpolagali z 329.679.252 dinarji, kajti nekaj denarja je ostalo iz predlanskega leta, nekaj pa so »zaslužili« še s posojo referendumskega denarja, ki ga v določenem časovnem obdobju niso ravno potrebovali. Referendumski odbor je torej spretno obračal denar. Lani so od prej omenjene skupne vsote porabili 285.785.615 dinarjev za naložbe v šolstvo in 36.000.000 dinarjev za naložbe v primarne telefonske vode. Tako je ob koncu leta še ostalo 7.893.637 dinarjev, ki so jih prenesli kot saldo v letošnje leto. V lanskem letu so največ denarja (285.785.615 dinarjev) usmerili za gradnjo prizidka k Pri konceptu enotnega jugoslovanskega trga najprej postaja jasno, da sta za Slovenijo nesprejemljivi dve postavki: enotni in skupni temelji davčnega sistema in podobno skupna politika gospodarskega in tehnološkega razvoja. Pri slednjem želijo prebiti republiške barikade, a pri tem pozabljajo, da se v bistvu zavzemajo za uravnilovko. Obstaja pa tudi splošnejša in — gledano v celoti — verjetno pomembnejša resnica: trg je kategorija, ki ni niti malo enotna in statična, pač pa je (tam, kjer je to, kar naj bi trg bil — žal pri nas o njem ne moremo govoriti) nekaj dinamičnega in spremeljivega, kar ne prenese nobene enakosti, zato tudi ne enotnosti. Podobne ugotovitve veljajo pri spremembah (za zdaj zgolj predlaganih) posojil-no-denarnega sistema. Banke namreč zgubljajo (že tako omajano) samostojnost, prav tako ni odpravljena odvisnost Narodne banke Jugoslavije od zvezne vlade, kar z neustrezno denarno politiko samo pospešuje inflacijo. In še vlaganja tujcev pri nas. V razmislek in opozorilo le dve dejstvi: po količini tujega kapitala je za Jugoslavijo le Albanija; no delo še vedno namenja premalo pozornosti kadrovski politiki, kar dokazuje majhno število razpisanih in podeljenih kadrovskih štipendij. Z resolucijskimi usmeritvami pa ni usklajena tudi skupna in splošna poraba. Vodstvo soboških sindikatov je ob tej priložnosti sprejelo nekaj konkretnih sklepov. Poudarjajo, da ob nizki stopnji akumu-lativnosti ni možno uspešneje gospodariti, saj delovnim organizacijam ostaja vse manj denarja za te namene. Po njihovem mnenju je treba zaposlovanje in kadrovsko politiko čim prej urediti, kar velja tudi za štipendijsko politiko. Podatek, da tretjina pri Združeno delo ne da sredstev Spor okoli dela makadamske ceste med industrijsko cono in naseljem Trimlint se t>o, kot kaže, še naprej nadaljeval, saj je združeno delo odbilo pomoč pri sofinanciranju asfaltiranja ceste, ki je že v ze-' lo slabem stanju. Pred nedavnim so delegati krajevne skupnosti postavili delegatsko vprašanje na seji zborov občinske skupščine, češ da velik promet v smeri proti Trimlinom uničuje ceste v naselju, ki so jih pred leti asfaltirali iz sredstev krajevnega samoprispevka. Zahtevali so, da delovne organizacije v industrijski coni sofinancirajo asfaltiranje kakih 500 metrov ceste, ki je ostala še makadamska. Izvršni svet je opravil pogovor s predstavniki delovnih organizacij, vendar so ti povedali, da zaradi materialnih težav ne bodo mogli pomagati. Cesta bo, kot kaže, še naprej ostala kamen spotike, vse dokler ne bodo pred naseljem postavili zapore in prepovedali vsega prometa, ali pa jo bodo združeno popravili. Po izjavah izvršnega sveta bo le-ta skušal najti nekatere nove možnosti za ureditev problema. Jani D. osnovni šoli v Turnišču. Ker so stroški te gradnje porasli s prvotnih 681.385.141 na 1.059.959.386 dinarjev, kar naj bi bila končna številka, referendumski odbor predlaga, da ves samoprispevek, ki ga zberejo v lendavski občini v tem polletju, namenijo kot prispevek za gradnjo tega zelo potrebnega objekta. Gradnja turniške šole pa seveda ni omogočena samo z denarjem občinskega samoprispevka, ampak tudi s pomočjo denarja republiške izobraževalne skupnosti, krajevnega samoprispevka občanov Turnišča, Renkovec, Nedelice in Gomilice, potem s pomočjo denarja iz poslovnega sklada občinske izobraževalne skupnosti in z združenim denarjem od amortizacije vseh šolskih objektov lendavske občine. Na povečanje prvotno načrtovane vsote naložbe so vplivale podražitve, dodatna dela, potem izdatki za »strojnico«, ki je bila prvotno predvidena v telovadnici, tu pa je še visok (načrtovan) izdatek za opremo. Sele v drugi polovici leta pa bodo spet dali denar iz občinskega samoprispevka za telefonsko omrežje, in sicer za gradnjo kabelske kanalizacije od pošte Lendava proti Lakošu. Na ta način je referendumski odbor Jugoslavija se ne more nadejati kakšne ekspanzije zanimanja tujega kapitala, saj jo razviti uvrščajo po stopnji tveganja vlaganja v klub z Irakom, Iranom, Mehiko in Gano. To dvoje je verjetno dovolj ilustrativen pokazatelj, da se.ne moremo izgovarjati na neustrezno regulativo — čeprav je prav tako res, da tudi zaradi predpisov doslej ni bilo zanimanja za kakšna mešana ali celo inozemska podjetja pri nas. S predpisi posebnih težav ni, ker jih lahko hitro spremenijo. Veliko težje je odpraviti drugi, pomembnejši vzrok za abstinenco dragocenih tujih denarcev: to pa je naša siva ekonomska vsakdanjost, nabita s politiziranjem, ekonomskimi nesmisli, leporečjem in raznovrstno zaostalostjo. V ustavnih razpravah se misel sicer večkrat ponavlja, pa vendar ne bo odveč znova ponoviti že povedanega: dokler ne bomo spremenili ravnanja v družbenem vsakdanjiku, lahko spreminjamo temeljne akte tudi vsako leto. S tem bo sicer spet zaposlenih veliko ljudi (tudi takih, ki sicer ne bi imeli kaj delati?), še malo pa ne bo pot iz ... Saj že veste! „ . „ - , Bojan Peček pravnikov ostane brez zaposlitve, kaže, da v združenem delu niso usklajene dejanske potrebe. Tudi dopolnilnim programom izobraževanja delavcev bo treba nameniti več pozornosti. Predvsem pa bo treba spremljati poslovne rezultate tistih organizacij, kjer so lani izplačali manj kot 200 tisoč dinarjev povprečnega osebnega dohodka. V ospredju je tudi reševanje nakopičene stanovanjske problematike. Ob tem, da v gospodarstvu še zdaj ne poznajo vseh pogojev poslovanja, čakajo soboški sindikat težke naloge, da bi uspešno obvladoval razmere na začetku leta. • Milan Jerše že pomagal krajevnim skupnostim Lendava, Dolga vas, Mostje in Gorice, ko so sestavljali finančno konstrukcijo za napeljavo glavnega kabla od lendavske pošte proti Dolgi vasi in naprej. Iz občinskega samoprispevka so doslej nakazati 46 milijonov, iz drugih virov pa so zbrali skoraj 60 milijonov. Lani pa so dali 6 milijonov tudi za pošto v Dobrovniku. V lanskem letu torej v lendavski občini iz občinskega samoprispevka niso dali nič za objekte otroškega varstva, vendar to ne pomeni, da so nanje pozabili; predlani so z občinskim samoprispevkom pomagali pri gradnji vrtca v Črenšovcih, v letošnjem letu (te dni) pa bodo sofinancirali dela pri urejanju okolice tega objekta. V načrtu so tudi novi vrtci, na primer na Bistrici. V občinskem referendumskem programu pa so tudi načrtovane finančne udeležbe pri gradnji telovadnic v Turnišču, prizidka in telovadnice v Črenšovcih, telovadnice na Bistrici in tako naprej. Že zdaj je očitno, da v tem referendumskem obdobju ne bodo zbrali toliko denarja, da bi lahko sodelovali pri vseh teh naložbah. Š. Sobočan Ne za preživetje, ampak boljše življenje Načrtovano je bilo, da bo v soboški občini v letu 1987 okrog 390 novih delovnih mest, tako da bi se stopnja zaposlovanja (po občinski resoluciji) povečala za 2 odstotka. Sicer pa so bile delovne organizacije pri načrtovanju še bolj optimistične, saj so predvidele okrog 480 novih zaposlitev. Ne prvo ne drugo se v praksi ni uresničilo. Dosežena je bila namreč 1,7-odstotna rast zaposlovanja, tako da je dobilo službo samo 351 iskalcev zaposlitve, blizu 400 pa so morali odobriti začasno nadomestilo za nezaposlenost. Tako so lani v ta namen morali zagotoviti okrog 80 milijonov dinarjev. Kaj bi bilo, če bi ta sredstva ali pa vsaj dobršen del namesto tega namenili za razvoj gospodarstva, morebiti kot soudeležbo za kakšen nov program? Najbrž bi se vrsta nezaposlenih začela zmanjševati. Kot smo lahko slišali na zadnji seji izvršnega sveta občinske skupščine Murska Sobota, ki se je srečal s to problematiko, je bilo ob koncu minulega leta v občini prijavljenih kot nezaposlenih 1450 oseb, sedaj jih je že okrog 1600, ob koncu leta pa jih bo predvidoma že 2500. Marsikje pa sicer primanjkujejo kadri z višjo in visoko izobrazbo, toda kje jih dobiti, ko pa jih nismo štipendirali in imajo na razvitejših območjih v Sloveniji boljše možnosti za razvoj, napredovanje! Tudi v soboški občini bi pričakovali, da bodo nekatere delovne organizacije, ki dokaj dobro gospodarijo ali imajo druge objektivne danosti (Mura, Tovarna mlečnega prahu, Panonka idr.), poleg že storjenih razvojnih korakov storile še kakšen korak za nove programe. Ne bi smeli misliti le na to, kako vsak zase preživeti, ampak kako skupaj bolje živeti, se hitreje razvijati. Seveda so zato nujni dolgoročnejši razvojni in tudi kadrovski programi. Teh pa skoraj nikjer nimajo. In kaj vse bi še bilo potrebno postoriti, da bi zmanjšali nezaposlenost; o tem je bilo sprejetih že veliko sklepov, ki so še vedno aktualni; le uresničevati bi jih torej morali. In ko teče beseda o štipendiranju (uresničevanju samoupravnega sporazuma v šolskem letu 1986/87), prav tako lahko slišimo že bolj ali manj znane ugotovitve: da delovne organizacije razpisujejo premalo kadrovskih štipendij (letos celo manj kot lani), da ni zadostnega zanimanja niti za nadpovprečno nadarjene učence, da v Pomurju ni ustrezna mreža srednjih šol, ker se nekateri programi podvajajo in ker niso usklajeni s kadrovskimi potrebami združenega dela, da je razpis štipendij le odraz trenutnih potreb___Tudi tu je zadnji čas >na udaru< tovarna Mura, ki da kaže do kadrovskega štipendiranja le ozki interes, saj je, denimo, letos razpisala samo 15 štipendij za srednje šole, med njimi pa nobene za II. in III. zahtevnostno stopnjo srednjega usmerjenega izobraževanja, čeprav te kadre največ zaposluje. Prav tako ni razpisala nobene štipendije za pravnika, strojnega inženirja in še za druge usmeritve, ki jih ob tekstilni prav tako potrebuje. Vendar je >po-nudba< teh kadrov dovolj velika že brez štipendiranja. A kaj bi bilo, če bi se vsi ravnali po tem načelu, če bo enkrat konec tako imenovanih solidarnostnih štipendij (iz združenih sredstev)? Kadrovskega >bazena<, iz katerega bi lahko vsi črpali kadre, strokovnjake za lasten razvoj, ob takšnem odnosu do štipendiranja torej še lep čas ne bo. Jože Graj STRAN 4 VESTNIK, 14. APRIL 1988 Se nad železnico zgrinjajo črni oblaki? Ob 1 5. APRILU - DNEVU ŽELEZNIČARJEV V spomin na 15. april 1920, ko se je začela splošna železničarska stavka, ki se je končala s pokolom stavkajočih na Zaloški cesti v Ljubljani, imajo železničarji jutri svoj praznik. Osrednja slovesnost bo, kot je to že običajno, pred spomenikom padlih železničarjev na Zaloški cesti v Ljubljani. Kulturni program pripravljajo mladi, ob tej priložnosti pa bodo podelili zlate, srebrne in bronaste značke železničarjem za 30, 20 in 10 let delovne dobe. Med njimi bodo tudi pomurski železničarji, ki so dlje časa vztrajali v tem poklicu, ki je dokaj zahteven, saj terja veliko zbranosti, discipline in natančnosti, ker ima lahko vsaka najmanjša napaka večje ali manjše posledice v tovornem ali potniškem prometu. Vemo pa, da se železniško gospodarstvo ubada s številnimi težavami, ki navsezadnje vplivajo tudi na varen in urejen železniški promet. Sedanje neustrezno stanje železnice, ki se iz leta v leto srečuje s precejšnjimi izgubami, je treba reševati z doslednim uveljavljanjem poslovnosti, s preusmeritvijo železnice k svojim uporabnikom, in sicer s konkretnimi akcijami. To pa so v prvi vrsti uveljavitev nove go-spodarskoposlovne usmeritve na osnovi realnega voznega reda kot osnovnega tehnično-tehnološkega dokumenta železnice, neposredno dogovarjanje z uporabniki o vseh elementih prevoznih storitev in drugo. Tokrat bomo nekoliko več spregovorili o družbenogospodarskih odnosih v železniškem gospodarstvu, od katerih je odvisno marsikaj. Da bi to aktualno temo čim bolj osvetlili, se je novinar Milan Jerše pogovarjal z direktorjem Železniške transportne organizacije Maribor Ludvikom Kraj-čičem ter predsednikom in tajnikom Sisa za železniški in luški promet prometnega središča Murska Sobota Ludvikom BORUT ŠTRAUS IN LUDVIK HARI — Tajnik in predsednik temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Murska Sobota sta naredila precej za uveljavitev železnice v širšem prostoru.- Harijem in Borutom Štrausom, šefom transportno-ko-mercialne službe. MAR PREVOZI Z ŽELEZNICE NA CESTO? Zadnje čase znova slišimo vznemirljive novice, da je jugoslovanska železniška magistrala povsem zastarela in da obstaja resna bojazen, da se prevoz blaga in potnikov dokončno preusmeril ž železnice na cesto in ne obratno, za kar si prizadevamo. Čeprav je posodobitev prog povsem zapisana na prvem mestu, je to v tem trenutku gotovo zelo oddaljen cilj, saj je železniška transportna organizacija v tako katastrofalno slabem Lendavcam se v slabšem položaju Tudi na območju železniške postaj^^^^ sozd Železniškotransportno podjetje žag , po J u . . vidliiv Prei bi rekli, da je še slabši kot drugje v Pomurju, saj so ve- To se navsezadnje kaže tudi v premajhni skrb, za na naši strani, saj so le-ti usposobljen, k. IMomki kar povzroča dodatne težave pri prevozu blag . ga p zijo okrog 650 tisoč ton, predvsem naftnih kurilnega glavni uporabnik železniških *‘0^’ olja. Potniški promet pa je zanemarljivo maj . ® . ž । lezniški postaji Lendava opozarjajo na ‘ostalii pa niških prehodov, saj je od štirih pravilno zav'a 1 nagrajevanju so le označeni s prometnimi znaki. Da o neustreznem nagrajev j lendavskih železničarskih delavcev, k. jih je skupno 17, sploh go vorimo! gospodarskem položaju, da ne more spraviti skupaj niti lastne udeležbe za najem posojila. Razvoj železniške magistrale pa je življenjskega pomena za nadaljnji gospodarski razvoj ter za uspešno mednarodno menjavo blaga in za razvoj turizma v vseh državah, ki jih povezuje »železna cesta«. In če prog ne bomo hitro posodobili, se bo prevoz blaga in potnikov dokončno preusmeril. Kakšna škoda bi s tem nastala za železniško gospodarstvo, si ni težko predstavljati! KAKO IZ PAT POZICIJE? Nič čudnega, če je med železničarji velika zaskrbljenost, kako zagotoviti lastna sredstva, ki so pogoj za najetje posojila pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj. Neuresničena cenovna in prometna politika je namreč železniško organizacijo pri nas postavila v pat pozicijo, iz katere za zdaj ne vidijo prave rešitve. Tudi na osnovi samoupravnih sporazumov zbrana sredstva po republikah in avtonomnih pokrajinah za financiranje razvojnih programov železniške transportne organizacije so povsod bistveno nižja od potrebnih in načrtovanih. Kakšnega pomena je glavna magistralna proga Jesenice (Sežana—Gevgelija) — Dimitrovgrad za Jugoslavijo, pove že podatek, da po njej poteka 62 odstotkov vsega železniškega prometa v naši državi. Ravno ta magistrala pa omogoča najkrajšo povezavo z državami zahodne in vzhodne Evrope in Bližnjim vzhodom, kakor tudi srednje Evrope z jadranskimi pristanišči. In kje vidijo rešitev železničarji? Le-ti predlagajo, da se z zakonom določijo davki od prodaje, bencina m plinskega olja, torej bencinski dinar kot vir za zagotovitev udeležbe republik in avtonomnih pokrajin za skupno financiranje programa poso- dobitve magistralnega omrežja. Prepričani so namreč, da bi bil ta vir najbolj v skladu z načeli prometne politike, saj bi z dodatnim obremenjevanjem cestnih prevoznikov prispevali tudi k preusmerjanju prometa s cest na železnico. Drugo pa je seveda vprašanje, ali je možno sredstva od t. i. bencinskega dinarja realno pričakovati. Vemo namreč, da sta ceni bencina in plinskega olja danes že preveč obremenjeni z davki in drugimi dajatvami. Zato v železniškem gospodarstvu menijo, da naj se bencinski dinar razbremeni tistih dajatev, ki vsebinsko k prodajni ceni bencina in plinskega olja najmanj sodijo. V tej zvezi v Železniškem gospodarstvu Ljubljana, kamor sodi tudi železniško omrežje Pomurja, predlagajo, da sodi v gospodarske odnose med železniškimi transportnimi organizacijami tudi materialna odgovornost za uresničevanje načrtovanih naložb. Prihodek posameznega podjetja pa naj bi bil odvisen od zagotovitve kakovostnega prometa. In še na eno pobudo železničarjev moramo opozoriti! Menijo, da je zaradi skladnega razvoja celotnega prometnega sistema nujno, da se skupno financiranje programa posodobitve magistralnih prog zagotovi z zakonom, ki naj bi ga sprejemali istočasno kot zakon o financiranju graditve jugoslovanske avtoceste. Ravno neuresničena politika cen je poglavitni vzrok, ki je ob izredno visoki inflaciji pripeljal železniško gospodarstvo v najtežji gospodarski položaj v njegovem obstoju. Čeprav se je razkorak v primerjavi z javnim cestnim prometom nekoliko zmanjšal, pa so razlike v cenah delavskih in dijaških mesečnih vozovnic še vedno precejšnje. To pomeni, da se hitrejša rast cen železniških prevoznih storitev od splošne rasti cen, ki je bila v minulem letu temeljna postavka za normalno poslovanje železnice, ni uresničila. Zaradi tega so morali ustaviti marsikatere dejavnosti, predvsem naložbe, tekoče vzdrževanje, navsezadnje pa bodo nujni tudi posegi v kadrovsko politiko, kar lahko privede do nazadovanja v tej pomembni gospodarski panogi. ŽELEZNICO ZNOVA OŽIVITI! »Pomurje se nam je zdelo glede železniškega prometa vedno zelo pomembno, zanimivo za železniško transportno organizacijo. Zato smo že pred leti železniško postajo v Murski Soboti usposobili za večjo prepustnost vlakov in zgradili dva dodatna tira. Precej pa si obetamo tudi od posodobitve železniške proge Murska Sobota—Ormož. Toda ugotavljamo, da delo na železnici, kar je sicer splošen pojav, zadnje čase upada. Da bi železnico znova oživili, kot si zasluži, bi pozval, naj se tega zavedajo tudi združeno delo in čim več tovora preusmeri s ceste na železnico,« pravi Ludvik Krajčič. »Iz izkušenj dobro vemo, da z ukinitvijo proge zamre življenje na tistem območju. Pri tem imamo bridke izkušnje z ukinitvijo proge Murska Sobota—Hodoš. Če se takrat ne bi prenaglili, bi ta železniška proga še danes veliko pomenila, saj bi odprla okno v svet, predvsem v srednjo Evropo. Posebno zanimanje pa kaže tudi Luka Koper. Zato mora širša družbenopolitična skupnost pokazati večje zanimanje za razvoj železnice. Zavedati se namreč moramo, da je železnica vedno dajala bogastvo določeni regiji; in tako bo tudi v prihodnje,« dodaja Ludvik Hari. Dovolj nazorni so nekateri konkretni podatki, s katerimi nas je seznanil Borut Štraus. »V Železniški transportni organizaciji Maribor, kamor sodi tudi celotno območje Pomurja, ugotavljamo, da seje fizični obseg dela v letu 1987 v primerjavi z letom poprej zmanjšal za 5,5 odstotka. Medtem je na železniški postaji v Murski Soboti 13-odstotno povečanje nakladanja in razkladanja blaga, na železniški postaji Lju LUDVIK KRAJČIČ — Direktor ZTO Maribor ne skriva optimizma, ko je govor o nadaljnji usodi železniške transportne organizacije- tomer za okrog 19 odstotkov, v Gornji Radgoni za 10 odstotkov in v Križevcih pri Ljutomeru za 33 odstotkov, upadanje tovornega prometa pa je na železniški postaji Beltinci, in sicer za okrog 4 odstotke, na postaji v Radencih pa celo za 25 odstotkov. Po drugi strani pa je očitno upadanje prometa kosovnega blaga, in sicer na vseh omenjenih železniških postajah za približno 10 odstotkov.« Ob vsem tem je treba priznati, da v pomurskem združenem delu ves čas nismo dosti razmišljali o transportu po železniških tirih. Po drugi strani pa razvoj železniškega gospodarstva ni povsem sledil potrebam organizacij združenega dela, predvsem zaradi prepočasne posodobitve, svoje pa je dodala še neustrezna ceno- Letos že 100 kilometrov na uro Z obnovo proge Ormož— Murska Sobota, ki naj bi bila končana prihodnje leto, bodo vlaki lahko vozili s hitrostjo 100 kilometrov na uro, osni pritisk pa bo 20 ton. To je vsekakor napredek, ki omogoča hitrejše vključevanje v mednarodni železniški promet, posebno z gradnjo proge do Madžarske. Povezava z vzhodno Evropo in koprskim pristaniščem pa je za naše gospodarstvo vsekakor velikega pomena. vna politika. To je do neke mere težko razumljivo, če vemo, da je prevoz po železnici tudi do 50 odstotkov cenejši kot drugje. Poleg tega zadnja leta t. i. nočni skok več ne sega do Pomurja, ki se zdi odmaknjeno od glavnih prometnih tokov. Čeprav si na železnici prizadevajo, da bi se čim bolj približali potrebam uporabnikov, je konkurenca večjih cestnih prevoznikov, ki imajo na voljo velike tovornjake, s katerimi pripeljejo dobesedno na dvorišče sleherne delovne organizacije, vendarle prehuda. V SVET S HITREJŠIMI VLAKI S tem smo se v bistvu dotaknili problematike integralnega transporta v Pomurju, ki zavzema pomembno mesto. Ta integralni tansport, ali kakor mu popularno pravimo Od vrat do vrat, je v naši pokrajini praktično navzoč od leta 1979, ko se je vanj vključila avtoprevozniška delovna organizacija Avtoradgona iz Gornje Radgone. Ta dokaj uspešno opravlja ves prevoz od železniških skladišč do naslovnikov. Pred devetimi leti sklenjen samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju med železniško transportno organizacijo in Avtoradgono je dobil najboljše potrdilo v praksi. O tem se lahko prepričajo neposredni naročniki železniških storitev. V podkrepitev tega so tudi nekateri konkretni podatki: v primerjavi z letom 1986 je promet v lanskem letu porasel na železniški postaji v Murski Soboti za 13 odstotkov. V železniškem gospodarstvu se zavzemajo za to, da bi v gospodarske odnose med posameznimi železniškotransportnimi organizacijami vgradili tudi materialno odgovornost za uresničevanje načrtovanih naložb. Prihodek posameznega podjetja naj bi bil odvisen od zagotovitve kakovostnega prometa. S tem je seveda povezano vprašanje nadaljnjih načrtov železniškega gospodarstva. Ali se na tem področju v Pomurju obetajo- lepši časi? To vprašanje smo postavili direktorju Železniške transportne organizacije Maribor Ludviku Krajči-ču. Odgovoril nam je takole: »Kljub izredno težkemu položaju Železniškega gospodarstva Ljubljana v okviru ZTO Maribor skrbimo in si tudi prizadevamo, da bi nekatere zadeve vendarle premaknili z mrtve točke. Konkretno to pomeni, da bi železniško progo od Ormoža do Murske Sobote usposobili za hitrejše vožnje in povečan osni pritisk. BEOGRADSKA BANKA, TB LJUBLJANA razpisuje javno dražbo poslovnih prostorov v Gornji Radgoni, Leninova 1, velikih 122,14 m’. Izklicna cena poslovnega prostora je 12.000.000,— din. Dražba bo 22. 4. 1988 ob 11. uri v prostorih Beogradske banke, Partizanska 42, v Gornji Radgoni. Poslovni prostor je namenjen tihi obrti ali intelektualnim storitvam. Pred pričetkom dražbe morajo udeleženci plačati 10-odstotno varščino od izklicne cene. Stroške prenosa in davek plača kupec. Ogled prostorov je možen 22. 4. 1988 ob 8. uri. Razveseljiva novica je — s tem tudi izpolnjujejo obljubo, ki smo jo dali na sedežu Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje — da bomo vztrajali pri obnovi omenjene proge. Ta bo letos že opravljena do izvozne kretnice na železniški postaji v Beltincih, za drugo leto pa nam ostane le še del proge do Murske Sobote. S tem bodo hitrosti vlakov lahko sto kilometrov na uro, osni pritisk pa bo znašal 20 ton. To je že določen napredek, ki nam omogoča vključevanje v mednarodni železniški promet, posebej ko bo narejena proga od Murske Sobote do meje z Madžarsko. Takrat bomo tudi sposobni prevzeti večje tovore, s čimer je povezan hitrejši pretok prometa po tirih. Interes slovenskih železni- Precejšnje razlike v cenah avtobusa in vlaka Za progo Murska Sobota— Ljutomer stane povratna železniška vozovnica 750 dinarjev, prav toliko pa boste odšteli za avtobusno vozovnico v eni smeri. Cena mesečne dijaške vozovnice je na železnici 10.000 dinarjv, delavske vozovnice 15.000 dinarjev; medtem ko boste za isto progo na avtobusu odšteli okrog 32.000 dinarjev. Te razlike v cenah železniškega in avtobusnega prometa so dovolj zgovorne! čarjev je vsekakor, da se ta proga odpre in se na ta način približamo vzhodni Evropi. Osebno sem optimist, ker bo napredek to vsekakor terjal. Povezave s koprskim pristaniščem in vzhodno Evropo je nedvomno ogromnega pomena, saj predstavlja okno v svet ne le za ta del naše domovine, ampak mnogo širše. Vemo, da je v Murski Soboti predvidena tudi tovorna postaja, kar je povezano z gradnjo blagovno-transportnega centra, kamor se že vključujemo z našim industrijskim tirom. Prav tako načrtuje Petrol skladišča za tekoča goriva, kar bi potem prevažali po železniških tirih. Letno naj bi prevažali okrog 21 tisoč ton tekočega goriva. To je gotovo ogromna količina, zato se železniškemu gospodarstvu prav gotovo splača vključiti v ta tovorni promet.« MILAN JERŠE VESTNIK, 14. APRIL 1988 STRAN 5 AVTORADGONIN TOZD TRANSPORT Direktor komaj šestdeseti 21. APRILA REFERENDUM O ZDRUŽITVI V ENOVITO DELOVNO ORGANIZACIJO »UGLAŠEVANJE« LINE APAČE Uvoda v zapis ne začenjamo z rubriko »saj ni res, pa je«, ampak zgolj pojasnjujemo naslov pisanja. Običajno so namreč direktorji (ali v tem primeru: vodje tozdov) na vrhu plačilne lestvice. Pa vendar so izjeme, ki potrjujejo pravilo: Maks Sagaj, vodja tozda Transport je na primer po plači šele na šestdesetem mestu. Dejstvo še bolj čudi ob spoznanju, da imajo med 350 delavci le šest takih, ki so končali višjo ali visoko šolo — ti strokovnjaki so potemtakem še slabše plačani. Vendar pa je Transport po povprečni plači najvišje med Avto-radgoninimi tozdi, februarja je bil povprečni mesečni prejemek 524 tisočakov. Seveda je osrednji del odgovora na vprašanje, zakaj ima kar 59 delavcev višjo plačo od direktorja v dejstvu, da je v tozdu okrog 300 voznikov, ki veliko delajo na terenu in si tako prislužijo več denarja. Pa vseeno ni neumestna trditev, da je pamet preslabo plačana, zato nameravajo v prihodnje ukrepati — z materialno spodbudo strokovnjakov bo njihovo delo bolj zavzeto, pa še kakšen bo prišel, saj jih je zdaj tako ali tako premalo. Transport je namreč tozd, ki mu poslovne težave žal niso neznanka. Leta 1986 so prigospodarili veliko izgubo in s posledicami se otepajo še danes, čeprav so sestavili program sanacijskih ukrepov. Zdaj, ko je Eden od 200 Avtoradgoninih tovornjakov na pranju. Sicer pa je pranje umazanega lahko tudi simbolika za aktualni trenutek v tozdu Transport. Maks Sagaj na čelu kolektiva približno leto dni, si prizadevajo že za vrsto drugih izboljšav. V osnovni dejavnosti — prevozništvo — je namreč še veliko rezerv, ki jih kaže izkoristiti. Poenostavljeni skupni imenovalec bližnjih Transportovih reform je zmanjšanje stroškov in večji zaslužek, kar želijo doseči s kar najmanjšim številom tako imenovanih praznih kilometrov. Analize organizacijskih ukrepov pa ne prepuščajo lastni iznajdljivosti in pameti (ker je enostavno ni dovolj), pač pa so se povezali z za-hodnonemškimi strokovnjaki. Maks Sagaj, še ne tridesetletni vodja tozda Transport, v sodelovanju z nemško pametjo in strokovnjaki iz kolektiva pripravljajo vrsto ukrepov, ki naj bi zboljšali poslovanje. Nobena skrivnost ni, da je tozd ta čas na pomembnem razpotju, saj naj bi analiza (končana bo še ta mesec) prinesla vrsto novosti, za dosedanje poslovanje tozda malone revolucionarnih. Predvsem je pomembno izboljšati odnos do dela in napraviti konec nekaterim zaslužkarskim ravnanjem — seveda ne v korist firme in delavcev, pač pa zgolj v zasebno. Kaj takega bo možno le s centralizacijo odločanja, ker je zdaj popolna kontrola skoraj nemogoča. Ne gre namreč pozabiti, da imajo radgonski prevozniki svoje poslovne enote v Lenartu, Murski Soboti, Lendavi in Gornji Radgoni, vsaka od teh pa praktično avtonomno razpolaga s svojim avtoparkom. Po novem naj bi imeli veliko več vloge pri odločanju in racionalizaciji tudi sami delavci, za kar se z nekaterimi sodobnimi znanstvenimi prijemi zavzema vodja razvoja Jože Veren. Seveda pa je prepuščanje pobude delavcem proces, ki se ga morajo slednji učiti, zato uspehov ni pričakovati čez noč. Nalog za mlado vodstvo s tem še ni konec — najprej omenjamo izboljšanje uslug v okviru integralnega transporta (povezava z Železnico). Za zdaj gre bolj za lokalno špedicijo s soboške železniške postaje, pa tudi delo tam zaposlenih je skoraj izključno fizično, brez ustrezne sodobne tehnologije. Pomembno je tudi vprašanje širitve izvoznih planov. Devizna realizacija v prvih dveh mesecih letos je bila že bistveno višja kot v enakem lanskem obdobju, pa vendar še ne taka, kot si jo želijo. Osrednji problem pa je zunaj dosega volje in sposobnosti delavcev v Transportu: do dovolilnic, ki jih izdajajo v Beogradu, je namreč izredno težko priti, zato bi trenutno lahko opravljali vrsto poslov, pa jih zaradi (povsem hibridnega ključa dodeljevanja dovolilnic ne morejo. Do mirnega popotovanja Av-toradgoninih tovornjakov je še dolga pot. Prevozil pa jo bodo toliko prej, kolikor več bo enotnosti in privrženosti novemu vetru in gotovo zdravim idejam. Bojan Peček V Lini Apače, ki je sestavljena iz dveh temeljnih organizacij združenega dela — Kovinska proizvodnja in Notranja oprema, se še vedno ubadajo z velikimi problemi. Ukrep družbenega varstva ni kaj dosti zalegel, kajti podoben položaj kot v Lini, le da v nekoliko milejši obliki, je v celotnem Pomurju. Zato ni mogoče rešiti osnovnega in največjega problema — dobiti strokovno usposobljene kadre, ne le za proizvodnjo, ampak tudi za opravljanje vodilnih funkcij. Vseh zaposlenih je okrog 250, 190 v tozdu Notranja oprema in 69 v tozdu Kovinska proizvodnja. V prvem tozdu so zaključili leto 1987 z izgubo, v drugem pa so z rezultati zadovoljni, čeprav tudi ti niso bleščeči. Pomembno je, da imajo dovolj dela tako v prvem kot drugem tozdu, saj je bil tudi to eden od velikih problemov. Nemška firma Solton je kot kaže zadovoljna s kakovostjo pianin, ki jih izdelajo (sestavijo) v Lini, in je povečala svoja naročila. Še vedno pa jim manjka sušilnica, ki so jo načrtovali že za prejšnje leto. Prav tako je v obeh tozdih prisotna tehnološka zastarelost opreme. Med pomembnejše naloge za izboljšanje poslovanja Line INA NAFTA LENDAVA SO RAZISKAVE POTREBNE? Po prekinitvi v šestdesetih letih so v lendavski Ini Nafti 1985. leta znova oživili raziskave nafte in plina, saj so ustanovili tozd Raziskava in proizvodnja nafte in plina. Vse do začetka letošnjega leta so za raziskovalne projekte in neposredna raziskovanja dobivali denar od Interesne skupnosti za nafto in plin (IS-NAP) Ljubljana in od sozda Petrol Ljubljana. V lanskem letu pa so za te namene zagotovili tudi precej lastnega denarja. Denar, vložen v raziskovalne projekte, se je namreč obrestoval, saj so odkrili nova nahajališča, zlasti plina, ugotovili pa so še, da je tudi iz že odpisanih vrtin mogoče dobiti dodatne količine plina. Najboljši dokaz za to je vrtina v Petišovcih, ki, potem, ko so jo poglobili, znova daje plin. V četrtek so v Lendavi predstavili svoje dosežke pri raziska Apače (ki je prednostna naloga) spada združitev tozdov in ustanovitev enovite delovne organizacije. S tem bi na leto privarčevali okrog 4000 delovnih ur za razne sestanke, saj jim dosledno izpolnjevanje samoupravnih in družbeno-političnih pravic in dolžnosti zaradi majhnega števila delavcev predstavlja resen problem. Delavci Notranje opreme so za združitev, medtem ko se je v Kovinski proizvodnji pojavilo negodovanje. Delavce moti predvsem »hitro spreminjanje organizacijskih rešitev.« Pred leti so namreč vsi zatrjevali, da je najboljša rešitev ustanavljanje tozdov, danes pa spet obratno. Niso samo v Lini v taki dilemi. S podobnimi problemi se ukvarjajo tudi v drugih delov vah, žal pa so hkrati ugotavljali, da za načrte letošnjih raziskovalnih del še niso dobili denarja. Ne vedo tudi, koliko denarja bodo dobili za raziskave od prodaje naftnih derivatov. Predsednik poslovodnega odbora Ine Nafte Jože Hajdinjak je dejal, da so v Sloveniji različna mnenja o tem, koliko in ali sploh vlagati v raziskave. Različni pa naj bi bili tudi Izvoz in zaposlitve V lendavski občini, kjer bo sredi leta število iskalcev, zaposlitve naraslo na 600, je vsaka možnost zaposlitve razveseljiva vest. Taka novica prihaja iz obrata kamniškega Utoka iz Kobilja, kjer bodo v drugi polovici leta zaposlili 15 novih delavcev, kar je pravzaprav 100-odstotno povečanje (zdaj jih dela 15). Medtem ko so doslej zaposlovati kvalificirane delavce, bodo naslednjič' omogočili delo (ud; nekaj delavcem, ki se bodo priučili. Takih kandidatov pa je na tamkajšnjem območju veliko. V tovarnici Utok v Kobilju šivajo v glavnem usnjene prevleke za sedežno pohištvo. Največ je tako imenovanih dodelavnih poslov, ko surovino dobavi tuji kupec. V tem primeru je to neko švedsko podjetje. Vse več pa je tudi pravih poslov, saj posamezne izdelke šivajo iz domačega usnja in torej na tržišču ovrednotijo ne le golo fizično delo, ampak tudi domači material. Izdelki iz Kobilja pa gredo tudi v mnoge slovenske tovarne pohištva. §. s. nih organizacijah in spoznavajo, da so bile marsikatere temeljne organizacije združenega dela odveč. Marjan Banfi, ki je prevzel vodenje Line po ukinitvi ukrepa družbenega varstva, je dejal, da je načrt obnove poslovanja in uresničitev vseh zadanih nalog tudi njegov osebni program: »Ugotavljamo, da je na tej lokaciji, kjer je za eno ograjo in na enem dvorišču 250 delavcev, najustreznejša enovita DO. Le tako bomo lažje poslovali in uveljavljali vse funkcije od komerciale, kadrovanja in finančnega poslovanja. To pa je v teh težkih pogojih gospodarjenja, ko moramo biti na vseh področjih izredno gibljivi, zelo pomembno. Ne more biti govora o krnitvi samoupravnih pravic delavcem, saj se lahko samoupravljanje izboljša prav na račun kakovostno sestavljenih samoupravnih organov.« Za ali proti enoviti delovni organizaciji — o tem se bodo delavci Line odločali na referendumu, ki bo 21. aprila. Bernarda Peček pogledi na to, kako naj bi raziskave potekale. Glede na to, da rezultati dosedanjih raziskav so in da obstaja zmerni optimizem, da bodo našli nova nahajališča zemeljskega bogastva, bi bila velika škoda, če bi z raziskovalnimi deli prekinili. Domača naftna nahajališča so še vedno najbolj zanesljiv vir te vrste energije. Š. S. NOVI BLISK — STARE RANE PREDVSEM NIMAJO PAMETI Naslov pisanja bi lahko izzvenel tudi kot provokacija, pa vseeno ni. Gre za dejstvo, neštetokrat izpričano prav v pomurskem prostoru, ki vse bolj boleha za boleznijo, značilno za vse provincialne pokrajine. Pravi se ji beg možganov. Blisk, ki je od nedavnega spet enovita delovna organizacija v sozdu IMP (lani so se ločili od Panonije), ima vsega 6 ljudi, ki imajo v žepu diplomo višje ali visokošolske ustanove. Ker je zaposlenih približno 260, Govoric, da je upravičenost obstoja Bliska vprašljiva, posebej v zadnjem času ne manjka. V. d. direktorja, Jože Kou-ter, o tem takole: »Na ravni občine bi morali oceniti, če obstaja ekonomska upravičenost obstoja Bliska. Šmatram pa. da je Blisk pomurskemu združenemu deta nujno potreben — zato, ker bi vsaka konkurenca od zunaj podražila posege v investicijska vlaganja, Po moje je Blisk sposoben premagati težave, seveda s primernimi kadri in programi, pa tudi nekajveč sreče mora ti pri tem.« si že izkustveno lahko predstavljamo, kako velik vpliv ima v Blisku pamet, razvoj, inovativno razmišljanje. Posebej še, ker imajo slabe plače in ga ni inženirja, ki bi se želel pridružiti Bliskovi druščini. Izboljšanje kadrovske sestave je že dolgo želja vodstva kolektiva, ki pa ostaja neizpolnjena. V razvoju je tako le eden, zaman pa že lep čas iščejo še dva sodelavca, ki bi bila sposobna sama predlagati izboljšave. Tako pa Blisk nima razvitega tehničnega sektorja, ne razvojne službe, niti komerciale. Dosedanjemu direktorju Jožetu Kouterju je s prvim aprilom potekel mandat, zato zdaj funkcijo opravlja s predznakom v. d. — pa ne zato, ker ga nihče ne more spodriniti s stolčka, pač pa bolj zaradi dejstva, da se na razpis ni prijavil nihče, zato ga bodo ponovili. Želijo si seveda, da bi novi direktor imel visoko tehnično izobrazbo. Ena od metod, s katerimi bi radi privabili kar največ pameti, je priprava za spremembo pravilnika o nagrajevanju — doslej je povprečna plača (velja za marec) Bliska 350 tisočakov, pri čemer pa je pomembna neznatna razlika med plačami glede na stopnjo izobrazbe. Kot je znano, se Blisk ukvarja z dvema osnovnima vrstama dejavnosti — 60 odstotkov letne realizacije prispevajo montažerji, ostalo pa delavci v proizvodnji. Toda tako v prvem kot drugem segmentu je obilica težav. Montažerji v prvih treh mesecih letos skoraj niso imeli kaj početi (vsaj ne v službi), zato so uvedli prisilne dopuste, plačane 70-odstotno. S SEJE IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA Kaj bo s kmetijstvom, rudarstvom Na seji izvršnega sveta skupščine občine Lendava, ki je bila v petek, so temeljito analizirali Predlog smernic za spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986—2000. Nikakor se niso strinjali s pobudami, da poslej ne bi več toliko vlagali v kmetijstvo, ker da je naša hrana veliko dražja od uvožene. Četudi je to res, so menili na seji, morajo z razvojem kmetijstva nadaljevati, posebno še v občinah, kot je lendavska, kjer je kmetijstvo še vedno prevladujoče. Enakega mnenja so bili o nadaljnjem razvoju rudarstva, v tem primeru Ko bo delo, bodo delavci izgubljene ure morali nadomestiti, hkrati pa bodo dobili tudi razliko v plači. Seveda pa je pogoj, da bo dovolj dela. Zdaj sicer že kaže bolje (ker so začeli z delom v Moravskih Toplicah in Zagrebu) in računajo, da bodo montažerji še ta mesec polno zaposleni. Proizvodnja je poglavje zase — še lani so govorili o razvijanju lastnih programov, ker je kooperacijska proizvodnja potencialno nevarna, saj lahko hitro zmanjka naročil. Bojazen se je uresničila, zato Bliskovci še vztrajajo na lastnih proizvodih. Toda kaj, ko so za večino, ki so jih zares razvili medtem ugotovili, da jih trg sploh ne sprejema? Tako so na primer prišli do ideje o udarnem števcu — kar nekaj časa so rabili, da so razvili mehanskega. Toda v tem času je konkurenca že ponudila elektronskega in vsi napori ter stroški Bliska so bili zaman. Pravtako so slabo pripravljeni ponuditi črpalko za pretok premogovništva, torej, da se ni mogoče zanašati na uvažanje (menda cenejšega) premoga, ob tem pa zanemarjati domača rudna bogastva. Seveda se tudi v Lendavi zavedajo, da kurjenje s premogom onesnažuje okolje, vendar se temu zlu ni mogoče (za)vselej izogniti. Po sedanjih slovenskih načrtih naj bi čim bolj koristili čiste energije: vodo, plin, plinsko olje... Za zdaj rudnik premoga Lendava ni ogrožen, saj raziskovalna dela potekajo po načrtu, med drugim bodo število zaposlenih povečali s sedanjih 40 na 90, ni pa še odločeno, kako bo potem, ko bodo s temi tekočin, predvsem vina. Že res, da imamo veliko vinogradov in vinskih kleti. Toda Blisk je naredil črpalko, ki je za zasebnika prevelika in predraga (ima prevelik pretok), družbeni sektor pa podobne priprave že tako ali tako ima iz uvoza — torej še en udarec v prazno. K temu dodajamo še probleme s staro livarno, iz katere se morajo izseliti do prvega septembra — zaradi neustreznih delovnih pogojev, ekologije in nevarnosti pred požarom. Seveda bodo zato morali zgraditi novo, za katero pa rabijo denar. Sklep: Blisk je že lep čas v težavah, ki mu komajda omogočajo obstoj. Ob zadnji reorganizaciji sicer niso pričakovali preveč, pa vendar verjetno vsaj to, da bo manj motenj v poslovanju. Toda tudi to se je izjalovilo zato je vprašanje, če sploh imajo kakšno prihodnost — posebej s tako malo pameti. Bojan Peček DELOVNA ORGANIZACIJA AGROSERVIS, p. o. Murska Sobota projekti končali (čez dobro leto). Kakršnega koli premoga gospodarsko ni upravičeno izkopavati, ampak le kakovostnega. Če bo v Lendavi tak, potem bodo rudnik odprli, v nasprotnem primeru pa najbrž ne. V Lendavi je torej upravičena bojazen, da bodo imele predlagane spremembe dolgoročnega načrta razvoja SR Slovenije negativen vpliv na dva pomembna dejavnika (kmetijstvo, rudarstvo), zato bodo skupini delegatov in predlagateljem sprememb posredovali svoje pomisleke. Š. S. ABC Pomurka, Agroservis Murska Sobota posreduje na osnovi dogovora o poslovnem sodelovanju z Zavarovalno skupnostjo Triglav Murska Sobota v ponedeljek, 18. 4. 1988, ob 15.00 na dvorišču DO Agroservis, Krožka cesta 58, Murska Sobota, prodajo karamboliranih vozil: Ponovna prodaja: 1. Osebni avto zastava regata 100S IE, leto izdelave 1987, prevoženih 27.280 km, izklicna cena 3,120.000.— din. 2. Tovorni avto zastava 101 T, leto izdelave 1986, prevoženih 97.475 km, izklicna cena 1,640.000,— din in prometni davek 36,5 %. Vozila, ki so prvič v prodaji: 1. Osebni avto IMV R 11 GTL, leto izdelave 1987, prevoženih 3.023 km, izklicna cena 11,500.000 — din. 2. Osebni avto zastava lada 1500 S, leto izdelave 1982, prevoženih 60.449 km, izklicna cena 1,450.000,— din in prometni davek 36,5 %. 3. Osebni avto zastava 101 GTL 55/3V, leto izdelave 1986 prevoženih 28.512 km, izklicna cena 2,300.000 — din. 4. Osebni avto IMV R 4 GTLJ, leto izdelave 1987, prevoženih 39.757 km, izklicna cena 2,250.000 — din in prometni davek 36,5 %. 5. Osebni avto zastava 750 LE, leto izdelave 1985, prevoženih pribi. 15.000 km, izklicna cena 960.000,— din in prometni davek 28,5 %. 6. Osebni avto BMW 30S, leto izdelave 1972, izklicna cena 1.300.000,— din in prometni davek. Pogoj za sodelovanje na dražbi je obvezni polog 20 % od začetne izklicne cene in se plača na dan dražbe.med 14. in 15. uro pri blagajni DO. Najnižje zviševanje cene na dražbi je 5.000,— din. Kupec mora plačati vozilo v treh dneh od dneva dražbe, drugače bomo smatrali, da je odstopil od nakupa in izgubi pravico do vrnitve varščine. Kupljeno vozilo mora prevzeti v treh dneh, sicer plača 1.000.— din ležarine dnevno. Prodaja poteka po sistemu videno-kupljeno, zato je izključena vsaka možnost reklamacije zaradi kakovosti ali manjkajočih delov. Prepis lastništva se opravi z lastnikom vozila. STRAN 6 VESTNIK, 14. APRIL 1988 kmetijska panorama Cene živine ostanejo nespremenjene Občasne krize v živinoreji niso pri nas nič nenavadnega in so se rejci nanje že tudi privadili. Razlika med njimi je le v tem, da prihajajo enkrat bolj do izraza in trajajo dalje časa, drugič pa so spet manj izrazite. Za sedanje težave v živinoreji lahko rečemo, da trajajo že dalj časa, saj so se razmere na tem področju začele slabšati po letu 1983 in se vse do danes še niso uredile. Vzroke zanje je deloma treba iskati v težavah celotnega gospodarstva, v kmetijstvu pa prihajajo le-te še toliko bolj do izraza. Žal pa se reševanja težav lotevamo necelovito in kmetijstvo je običajno tisto, ki na račun ohranjanja življenjskega standarda vselej potegne krajši konec. Težave v živinoreji so v raznih koncih države v zadnjih letih prihajale različno do izraza in lahko trdimo, da smo jih v Sloveniji —- in s tem tudi v Pomurju — uspevali še najbolj obvladovati. Medtem ko so nekatera območja ostala tako rekoč brez osnovne plemenske črede, nam je v Sloveniji uspelo, da smo z ustrezno intervencijsko politiko ta stalež obdržali, v lanskem letu pa se je v Pomurju odkup živine celo nekoliko povečal. Predvsem ustrezni organiziranosti in povezanosti osnovne proizvodnje s predelavo je pripisati, da smo v primerjavi z letom 1986 lani odkup prašičev v Pomurju povečali za 9 odstotkov in odkup goveda za 6 odstotkov. Ko je že torej vse kazalo, da bodo težave v živinoreji končno le prebrodili, so se v zadnjem času začele razmere spet močno zaostrovati. Odkupne cene živine že zdavnaj več ne pokrivajo stroškov pitanja, vedno več pa izgubljajo tudi mesarji. Po najnovejših izračunih znašajo zdaj stroški pitanja pri govedu že prek 2.600 dinarjev za kilogram žive teže, pri prašičih pa 2.200 dinarjev. V niti malo ugodnejšem položaju niso mesarji oziroma mesnopredelovalna industrija. Ti pravijo, da v tem trenutku živine dražje ne morejo plačati, saj jo že zdaj odkupujejo po znatno višjih cenah od zaščitnih, prodajne cene mesa pa so zamrznjene že od lanskega oktobra. Kot je znano, se cene mesa oblikujejo na osnovi zaščitnih cen živine, ta pa znaša za kilogram goveda 1.356 dinarjev in prašičev 1.084 dinarjev. Zaščitne cene živine so se 19. februarja letos povečale pri govedu na 1.571 dinarjev in pri praši- čih na 1.306 dinarjev za kilogram žive teže, vendar se prodajne cene mesa niso smele spremeniti, takšna odločitev zvezne vlade, v katere pristojnosti so cene mesa, pa je zato toliko bolj nerazumljiva. In kakšne so po vsem tem razmere v Pomurju? Kljub nespremenjenim cenam mesa pomurske klavnice odkupujejo govedo in prašiče za 10 do 15 odstotkov dražje od najnovejših zaščitnih cen, pri tem pa seveda veliko izgubljajo. Del tega sicer skušajo nadomestiti z izvozom in večjo predelavo, posledice pa čutijo tudi potrošniki, saj v mesnicah ni dovolj vseh vrst svežega mesa. Težave seveda najbolj čutijo rejci sami in z raznimi protesti opozarjajo, da pod takšnimi pogoji živine več ne bodo pripravljeni pitati. O razmerah so spregovorili tudi na sestanku najodgovornejših predstavnikov organizacij združenega dela primarne proizvodnje in predelave, ki so vključene v sozd ABC Pomurka, vendar ustreznih rešitev niso našli. Pomurski mesarji zatrjujejo, da že zdaj plačujejo rejcem najvišje cene v Sloveniji, saj odkupujejo govedo glede na kakovost po ceni od 1.600 do 1.800 dinarjev in prašiče po 1.400 dinarjev za kilogram žive teže. Na tem sestanku so tudi sklenili, da bodo odkupne cene živine v Pomurju poenotili, saj je bilo prav zaradi neenotnih cen v zadnjem času med rejci največ hude krvi. Žal pa se, kot kaže, nekateri tega dogovora ne držijo in odkupujejo živino po višjih cenah. Po besedah najodgovornejših predstavnikov sozda ABC Pomurka se pojavljajo v Pomurju kupci iz osrednje Slovenije, ki plačuje živino po nekoliko višji ceni, čeprav jo od rejcev na svojem območju odkupuje po zaščitnih cenah, ki so bile določene 19. februarja. Takšna nelojalna konkurenca pa seveda ne vodi k rešitvam. Položaj v živinoreji je torej trenutno zelo napet in celo grozi, da se bodo začele trgati vezi med osnovno proizvodnjo in predelavo, ki so jih ustvarjali desetletja. Napovedana je tudi izredna seja delavskega sveta sozda ABC Pomurka, na kateri bodo temeljito pretresli nastali položaj in skušali najti najustreznejše rešitve. Toda dokler bo »država« trmoglavo vztrajala pri svojih odločitvah, je kaj malo upanja za rešitve. Le kdo bo potem prevzel odgovornost za posledice?! Ludvik Kovač STROKOVNJAKI SVETUJEJO Kritika trgovini Agrotehnike Kmetijci v lendavski občini ugotavljajo, da trgovina Agrotehnike na Partizanski ulici v Lendavi ni upravičila pričakovanja, saj v njej lahko kupiš več rezervnih delov za avtomobile kot pa za kmetijske stroje oziroma pripomočke. Zaradi tega morajo iskati lastniki traktorjev in drugih strojev rezervne dele v Murski Soboti, Čakovcu, Ljutomeru. S temi svojimi ugotovitvami bodo seznanili potrošniški svet v Lendavi, ki bo tako dobil novo nalogo: »uradno« naj bi opozoril to trgovino, morda vodstvo tozda, da je njihova osnovna naloga oskrba kmetijcev. Kar zadeva druge priprave na setev, v Lendavi ugotavljajo, da ne manjka mineralnih gnojil, tu- di ne zaščitnih sredstev, ni pa dovolj semenske koruze pioneer, ki se je na tem območju dokaj uveljavila. Kmetijci lendavske občine (družbeni in zasebni sektor) bodo tokrat posejali koruzo na 4928 hektarjih površin, sladkorno peso na 540 hektarjih in krompir (samo zasebniki) na 550 hektarjih. Zaradi lanskih motenj pri prodaji krompirja letos žal ni večjega povpraševanja po semenskem krompirju, zato ga je zadruga priskrbela le 38 ton. Letos bodo organizirano posejali koruzo in travno-deteljne mešanice na več hektarskih melioracijskih območjih Turnišče in Dobrovnik, za kar so prav tako že pripravili semena in gnojila. Š. S. Nekdo bi dejal, glej ga, še vedno dela s kravami. A ni tako. Ivana Sabotina smo ujeli na njivi, ko je trosil gnoj. Tako je rekel: »Ne mislite si, da pri nas nimamo traktorja; imamo ga, toda veliko lepše je delati s kravami. Tudi tako je delo dobro opravljeno, pa še nikamor se mi ne mudi, nafta za traktor pa le ima svojo ceno.« IZKUŠNJE KMETOVALCEV Z NASLEDNIKOM NI TEŽAV V krajevnem leksikonu beremo, da je Krapje že od nekdaj premožno agrarno naselje. Pred vojno je obsegalo dva samostojna kraja — Gornje in Spodnje Krapje — kjer so prebivali močni kmetje, ki.so že tedaj svoja zemljišča moderno obdelovali. O tem pričajo hiše in gospodarska poslopja; prodajali so pšenico, koruzo, govedo, svinje in konje. Taka mogočna je tudi Kardi-narova kmetija, ki se nahaja v zgornjem delu Krapja. Obsega 10 hektarjev. Pogovarjali smo se z gospodarjem Ludvikom, starim 59 let, ki pa je odgovore na mnoga vprašanja prepustil 25-letne-mu sinu Slavku. »Res je, da je naša kmetija med največjimi v vasi, saj imamo toliko zemlje, kot je dovoljuje zemljiški maksimum. Na treh hektarjih pridelujemo koruzo za siliranje, na toliko hektarjih sejemo pšenico, en hektar namenjamo sladkorni pesi, imamo tri hektarje travnikov in 30 arov vinograda,« je na začetku pogovora povedal oče Ludvik. — Slavko, ti boš prevzel kmetijo, medtem ko so sestre in bratje nadaljevali s študijem. Kaj te je priklenilo na kmetijo? »Nekdo je pač moral ostati doma, saj bi bila velika škoda, ko bi naše posestvo propadlo. Po NA SLIKI — Slavko, kmetijski pospeševalec Rudi in oče Ludvik (in seveda črni lepotec). Foto: Š. S. pravici moram povedati, da me delo na zemlji veseli, saj imamo vse stroje. Imamo pa tudi manjšo mehanično delavnico, v kateri se še posebej rad zadržujem, marsikaj popravim ali naredim nanovo. No, poleg tega, da imam zagotovljeno delo, si lahko privoščim večino tistega, kar bi si lahko, če bi delal v kakem podjetju. Tako imam avto, ne manjka pa mi tudi prostega časa, vendar je to v glavnem ob večerih in ob nedeljah, ko grem ali na veselico ali pa v kino.« Slavko je torej z življenjem in delom na kmetiji še kar zadovoljen, čeprav, kot je povedal oče, v nobenem obdobju v kmetijstvu niso bile idealne razmere. »Največ dohodkov imamo pravzaprav od živinoreje,« je povzel besedo »glavni« gospodar Ludvik. »Ta čas imamo 25 glav živine, od tega je 7 molznic. Letno prodamo v povprečju 8 pitancev, vsak dan pa oddamo po 60 litrov mleka; lani smo ga prodali 22 tisoč litrov. Dohodki so tudi od sladkorne pese, od pšeni- ce, ki smo je lani prodali 6 ton. Tudi iz svinjskega hleva imamo nekaj dohodkov.« V nadaljevanju je še povedal, da so pri hiši tudi številni izdatki, vendar se račun nekako izide tako, da lahko dajo tudi nekaj denarja za obnavljanje kmetije. Sicer pa je gospodarsko poslopje še dokaj trdno in večjih posegov niti ni treba. Dobro je, da je domačija ohranila prvotno podobo in da je posodabljanje ni iznakazilo. Pa še nekaj je: medtem ko je bilo svojčas v Krapju veliko konj, imajo zdaj štirinožca le še pri Kardinarovih. Namenili so mu celo poseben hlev. Tu in tam ga zaprežejo. Slavko pa ga včasih tudi zajaše. Tudi to je magnet, ki mladega kmetovalca pri-klenja na kmetijo. Kardinarovi izdatno gnojijo, zato imajo dobre hektarske donose. Lep pa je tudi pogled v hlev, kjer je lepo rejena živina. Dober pridelek daje tudi 50-ar-ski vinograd, kjer so sorte rizling, šipon in burgundec. Ludvik in Marija Kardinarova sta imela pet otrok: tri hčere in dva sina. Vsi, razen Slavka, so nadaljevali študij. Trije so že zdoma. Ob Slavku je še zdaj doma najmlajša hči Tanja, sicer študentka pedagoške fakultete. Š. Sobočan Več kakovostne krme na travnikih (Piše: Jože Nemeš) Seno oziroma voluminozna krma predstavlja pri nas še vedno več kot 80 odstotkov pridelka s travnikov. Zal je kakovost te krme izredno slaba, saj se pri spravilu izgubi tudi do 50 odstotkov hranilnih vrednosti. Pri intenzivnem izkoriščanju travinja zato dobivajo vse pomembnejše mesto paša, zeleno krmljenje in siliranje trav. V naprednejših rejah v svetu odpade na siliranje že več kot 65 odstotkov pokošene krme, ponekod pa tudi do 100 odstotkov. Prednosti siliranja so poleg boljšega izkoriščanja hranilnih vrednosti tudi v tem, ker je celoten postopek spravila mehaniziran, spravilo ni v večji meri odvisno od vremenskih razmer, ob močnem gnojenju pa se travna ruša tudi hitreje obnavlja. Z melioracijami smo tudi pri nas pridobili več kakovostnih zemljišč, ki jih je potrebno kar najbolj smotrno izkoriščati. Če želimo pridelati več kakovostne krme, je treba travnike sodobno zasnovati in jih zasejati s takšnimi travami, ki dajejo visoke in kakovostne pridelke. Strokovnjaki, ki delajo na selekciji trav in detelj, so vzgojili znatno rodnejše trave od tistih samo-sevnih vrst, ki rastejo na starih travnih rušah. Prav je, da se z njimi seznanimo, saj se bomo potem lažje odločili za primerno obnovo travinja. SPLOŠNE LASTNOSTI TRAV Trave so najštevilnejše rastlinske vrste na svetu, saj jih poznamo od 6.000 do 8.000 vrst. Lastnosti posameznih vrst in njihov gospodarski pomen ocenjujemo po več kriterijih. Po dolžini življenjske dobe delimo trave na enoletne, kratkotrajne (eno do dveletne), srednjetraj-ne (tri do štiriletne) in dolgotrajne (pet in večletne). Po obliki razraščanja delimo trave na trave dolgega razraščanja (podzemni in nadzemni izrastki) in na trave kratkega razraščanja (šopasto in blazinasto razraščanje). Po višini rasti ločimo visoke, srednje visoke in nizke trave. Po vsebnosti hranilnih snovi delimo trave na zelo dobre, dobre do srednje dobre in na slabe trave, ki so takorekoč brez hranilne vrednosti- Glede na razvoj ločimo rane, srednje in pozne trave, pomembni pri izbiri travnih vrst pa so še obraščenost z listjem, odpornost proti mrazu, moči in suši, prenašanje paše ali košnje ter prenašanje gnojenja in njegov vpliv na pridelek. Posamezne trave pomembno vplivajo tudi na izboljševanje tal, saj s svojimi podzemnimi deli predstavljajo pravi zaklad organskih snovi, ki so neobhodne za tvorbo humusa. Čeprav raste v travni ruši zelo veliko število trav, prihaja pri zasnovanju novih travnikov v poštev le malo trav. Zato je prav, da poznamo njihove lastnosti, saj se bomo le tako lahko odločili za najprimernejše. Nekatere lahko sejemo kot monokulture, lahko pa se odločimo tudi za travne mešanice. ZELO DOBRE VISOKE TRAVE Lisičji rep Bilka zraste do višine enega metra in je obdana z mnogo listja. V dobrih rastnih razmerah se hitro obrašča, razraščanje pa je najbujnej-še v drugem in tretjem letu. Hitreje se obrašča, če so tla primerno vlažna. Cveti v prvi tretjini maja in vse do junija. Lisičji rep zahteva mokra, vlažna in nekoliko zamočvirjena poplavna zemljišča, kjer voda z muljem prinaša dovolj hranilnih snovi. Stoječe vode ne prenese. Če je rastišče zanj ugodno, lahko popolnoma prevlada v travni ruši. Lisičji rep je najranejša kakovostna trava, zato ga lahko izkoristimo le za siliranje, saj s pozno košnjo pridelamo le slabo seno. Ker ga lahko pospravljamo že konec aprila ali v začetku maja, dobimo z izdatnim gnojenjem od tri do štiri odkose na leto. Dobro prenaša dolgo zimo in snežno odejo, delno pa prenaša tudi pašo, vendar ne intenzivno. Za setev pride le redko v poštev, saj je seme slabo kalivo, zato bo z urejanjem zemljišč ta trava izginila z naših površin. Visoka pahovka Ta trava zraste od 50 do 180 centimetrov visoko. Šopi so kratki in visoki z golo nožnico lista. Pahovka zahteva odcedna zemljišča, najdemo pa jo tudi na vlažnih in suhih tleh. Zahteva plodna tla s sončnimi legami, na katerih se dobro odziva na gnojenje. Na propustnih toplih in odcednih zemljiščih tvori združbo, ki predstavlja v naših rastnih razmerah najkakovostnejšo in najproduktivnejšo travniško združbo. Doba trajanja te trave je od 3 do 5 let. Spomladi hitro zeleni in raste, zato jo je treba pravočasno pospraviti oz. silirati, če želimo imeti dobro krmo. Listi namreč hitro odpadejo in ostanejo le stebla. Zaradi globokih korenin dobro prenaša sušo, slabše pa prenaša ostre zime brez snega. Primerna je za mešanice na njivah in travnikih, kjer prenaša največ tri odkose. Zelo primerna je v mešanicah z lucerno, ni pa primerna za pašo, saj ne prenaša gaženja. Drugi odkos je najprimernejši za zeleno krmo. Dobro se odziva na gnojenje z gnojem, gnojnico in NPK gnojili. Za setev uporabljamo le sortno seme, primerno za naše rastne pogoje. Sorta botinec B-16 je srednje pozna in se po razvoju vklaplja v ritem rasti z deteljo, po košnji pa se dobro obrašča. V čisti setvi sejemo 50 kilogramov semena na hektar. Pasja trava Zraste do 130 centimetrov visoko z raztresenimi, močnimi in vzdignjenimi šopi. Tako v čistem posevku ne tvori goste ruše in močno izpodriva druge trave v posevku. Najprimernejše rastišče je na propustnih in vlažnih ilovnatih tleh. Na mokrih tleh slabše uspeva, odporna pa je proti suši. Zahteva rodovitna in dobro gnojena tla, dobro pa se odziva tudi na namakanje. Slabše odporna je proti spomladanski zmrzali. Pasja trava spada med naše najbolj kakovostne visoke trave, seveda, če jo primerno izkoriščamo, saj daje ob prvem odkosu izredno kakovostno krmo. Je dolgotrajna trava, ki ob dobrem gnojenju uspeva od 6 do 7 let, se izredno hitro obrašča, saj jo lahko pokosimo od 4 do 5-krat, popasemo pa od 5 do 6-krat. Dobro prenaša tudi zasenčenje, zato je primerna za sadovnjake. Pri intenzivnih pašah je postala pasja trava zelo cenjena na pašnikih, saj omogoča zgdnejšo pašo. Za setev na travnikih in za travno-deteljne mešanice sejemo nekoliko poznejše sorte, ni nimajo mnogo listja. V čisti setvi sejemo 20 kilogramov semena pasje trave na hektar. Za setev pridejo v poštev slovenska sorta kopa, banjaluška BL-4, botinska B-l 5 in druge. Travniška bilnica Trava zraste do 100 centimetrov visoko in ima obilo nežnega listja z dolžino od 10 do 20 centimetrov. Ustvarja šope s kratkim razra-stiščem in relativno globokimi koreninami. Najbolje uspeva na plodnih težjih tleh, ki so bogata s humusom. Prenaša tudi vlažna, mokra, sveža, a manj poplavna tla. Ne uspeva pa na kislih, suhih, peščenih in kamnitih tleh. Sicer pa uspeva povsod na naravnih travnikih, ki imajo dovolj hrane, apna in magnezija. Dobro se odziva na visoko zračno vlago, ne prenaša pa močnejše zasenčitve. Prav tako dobro prenaša nizke temperature, močnejše zmrzali in daljšo snežno odejo. V ugodnih rastnih razmerah vzdrži tudi od 8 do 10 let in je zato naša dolgotrajna, najkakovostnejša in najbolj cenjena trava. Cveti nekoliko pozneje, tako da do košnje obdrži visok odstotek beljakovin in majhen odstotek surovih vlaken. Glede na uporabo je vsestranska trava, saj dobro prenaša pašo in košnjo in je ena od osnovnih trav v rušah pa-šno-košnega sistema. Najprimernejše za naše rastne razmere so jablje-ska domača, ki je srednjezgodnja pašno-košna sorta, za pašo pa je najboljša sorta dufa. Za sušno rastišče in za košnjo je najprimernejša sorta B-14. V čisti kulturi sejemo od 60 do 70 kilogramov semena na hektar. (se nadaljuje) VESTNIK, 14. APRIL 1988 STRAN 7 dopisniki so zabeležili GORNJA RADGONA PROBLEMI NISO NEREŠLJIVI Letos bo Društvo za pomoč duševno prizadetim občine Gornja Radgona največ skrbi namenilo izobraževanju in usposabljanju staršev težje duševno prizadetih otrok in odraslih. To nalogo jim finančno in organizacijsko pomaga reševati Zveza društev za pomoč duševno prizadetim SR Slovenije. Vsako leto namreč organizira seminarje in vodena letovanja za družine prizadetih otrok iz cele Slovenije. Ko smo pozivali predvsem starše prizadetih predšolskih otrok, naj se vključijo v to obliko izobraževanja, je oče težko duševno prizadetega sina takole podkrepil nujnost.in rezultate teh seminarjev: »Na začetnem seminarju v Črni doživiš šok. Toda nato so osvestiš in lažje ti je. Ne sramuješ se več na cesti svojega prizadetega otroka. Hrabro stopiš na pot iskanja vsestranske pomoči za njegovo rast in razvoj. Spoznaš, da v težavah nisi sam. Srečaš prijatelje s podobnimi težavami. Tudi pomoč si pripravljen sprejemati.« Pomudili smo se tudi pri težavah vključevanja predšolskih prizadetih otrok v razvojni oddelek VVO, ki je v Gornji Radgoni. Otroci so po bivališčih raztreseni po celi občini, denarja za organizirane prevoze pa ni. Nekaterim bi bila nujno potrebna vsaj mobilna služba na domu, saj mladi starši skoraj ne vidijo izhoda iz težav. V aprilu bomo pripravili za starše starejših težko prizadetih predavanje z občutljivega področja, kako se izražajo problemi v zvezi s spolnostjo pri prizadetih. Zelo dobrodošel bi bil vikend seminar za starše iz kmečkega zaledja, ki se sicer težko odtrgajo od svojega dela. Zanj pa društvo ne premore potrebnih finančnih sredstev. Društvo je DO Gorenje-EIrad podelilo priznanje za dolgoletno nesebično pomoč pri reševanju vprašanj težko duševno prizadetih. Marija Muhič, predsednica društva PETIŠOVCI MLADINSKO SREČANJE Tudi mladi v Petišovcih so začeli z aktivnostmi. Pred kratkim so priredili pester program z naslovom Srečanje mladih. V goste so povabili osnovne organizacije iz Dolge vasi, Gaberja in Gornjega Lakoša. Nastopile so tri domače ritmične skupine, ritmična in folklorna skupina iz Gornjega Lakoša in mlade plesalke iz Dolge vasi s prikazom ciganskega plesa. . Ob koncu programa se je predsednik OO ZSMS Petišovci Ladislav Adorjan zahvalil vsem nastopajočim in izrazil željo, naj postanejo takšna srečanja tradicionalna. |. p. KOBILJE v KUHARSKI TEČAJ Krajevna konferenca SZDL Kobilje je ob koncu minulega meseca pripravila v prostorih gasilskega doma 14-dnevni kuharski tečaj. Obiskovalo ga je šestdeset slušateljic, vodil pa ga je kuhar iz lendavskega vrtca Stanko Trstenjak. Pripravljali so mešana jedila. Svoje znanje in sposobnost bodo udeleženke odslej pokazale ob K. Š. raznih vaških prireditvah. Petdesetletnico skupnega življenja sta pred kratkim proslavila Verona in Ludvik Škalič iz Lipe. Medtem ko je bil slavljenec nekaj časa na sezonskem delu v Avstriji, je njegova žena ves čas delala doma. Vzgojila sta tri otroke, zdaj pa so jima v veliko veselje tudi vnuki. Foto: Jože Žerdin (NE)KULTURNO RAVNANJE Z DEDIŠČINO V Slovenskih goricah in njihovih gričih ter dolinah si kaj takega ne bi smeli privoščiti, pa vendar. Na originalni stiskalnici pod vznožjem Desnjaka je najprej dotrajalo ostrešje, sedaj pa zob časa načenja še tisto, kar je ostalo. Stiskalnica nas spominja na eno izmed najpomembnejših del naših vinogradnikov in tudi sadjarjev. To so bili še časi, ko je iz takih »preš« pritekala žlahtna kapljica. Seveda, takrat je šlo predvsem za kakovost vin, danes pa žal že bolj prevlada prizadevanje za količino. Kakorkoli že, vendar si starine zaslužijo več spoštovanja, saj nas spominjajo na vrsto dobrih starih navad in šeg, ki vsekakor spadajo k naši kulturni dediščini. S. Feuš POT KULTURNE DEDIŠČINE JE PREMALO — ČIGAV JE DR. FRAN MIKLOŠIČ? Domačija jezikoslovca dr. Frana Miklošiča v Radomerščaku 30 je neurejena, delno pušča streha, okolje pa zahteva temeljito ureditev. Pot k rojstni hiši že drugo leto z veliko zavzetostjo gradijo člani Turističnega društva Železne Dveri, Krajevna skupnost Železne Dveri, mladinci iz Radomerja in okolice, učenci OŠ Ivan Cankar Ljutomer, dijaki SŠDSU Fran Miklošič Ljutomer, Komgrad, zasebni prevozniki in drugi. Kje pa so Slavistično društvo Slovenije, občinska in republiška kulturna skupnost Slovenije s svojim programom in deležem, da bi vsaj po 175 letih od rojstva jezikoslovca svetovnega slovesa, kar je dr. Fran Miklošič, lahko njegovo domačijo stalno obiskovali šolarji, dijaki, študenti, pedagogi in drugi iz domovine, pa tudi številni gosti in turisti iz sosednjih evropskih in drugih dežel? Vse skrbi in odgovornosti za ureditev poti in domačije dr. Frana Miklošiča v Radomerščaku ne smemo naložiti samo KS Železne Dveri in tamkajšnjemu Turističnemu društvu. Stane Feuš PRI BELŠAKOVIH V KUTINCIH__ Pridne kmečke roke in domačnost V to smo se lahko prepričali med obiskom Belšakove domačije v Kutincih na robu krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici. Včasih je bila kmetija mnogo večja, vendar jim je po agrarni reformi ostala le manjvredna zemlja na bregačah. Kljub temu je domačija ostala trdna. Danes jo vodijo poleg mame Alojzije že nasledniki, hčerka Milka z možem Štefanom Zorkom, imajo pa tudi naraščaj, saj babico razveseljujejo trije vnuki Boštjan, Darko in Lidija. Glavna panoga kmetijstva je živinoreja, posebno proizvodnja mleka, saj imajo v hlevu kar dvanajst mlekaric. Morda je tudi to pogojevalo, da so se pri Kmetijski zadrugi Radgona odločili za zbiralnico mleka prav pri Belšakovih. Gospodinja Alojzija Belšak se je v Kutincih v hiši številka 2 rodila pred 75 leti. Vseskozi je bila kmetica; pa ne samo to. Bila je in je še dejavna tudi v kulturni in drugih dejavnostih na vasi. Velikokrat je sodelovala v igrah in tudi nastopala, saj so v preteklo- sti igrali pogosteje kot danes. Rada ima ljudi, oni pa njo. Prav zato že tretje leto pri Belšakovih-Zorkovih poteka tečaj pletenja in kvačkanja. Že od decembra se, v njeni prelepi dnevni sobi vsak ponedeljek od 9. do 14. ure zbere 25 domačink, ki pod vodstvom upokojene ravnateljice Anice Miholič oblikujejo lepe ročno pletene izdelke. Še pomembnejše pa je, da se skozi ta tečaj vaščan-ke med seboj bolje spoznajo, saj je sosedskih srečanj vse manj. Ker so izdelki lepi, bodo ob koncu tečaja priredile razstavo skupaj s tečajnicami iz Vidma, ki prav tako pletejo pod vodstvom Anice Miholič. Razstava bo v osnovni šoli Videm ob Ščavnici. Tečajnice so se tudi odločile, da bodo uporabo dnevne sobe »odslužile« z enodnevno pomočjo pri sekanju hoste. To bo Bel-šakovi mami pomagalo, da bodo prleške gibanice dobile pravo barvo in okus, ki ju lahko da le prava kmečka krušna peč ... Ludvik Kramberger LENART Boštjan in Suzana športnika leta Na zabavno-športni prireditvi Izbiramo najboljše športnike in športnice leta občine Lenart, ki je bila v gostišču Črni les, so razglasili najboljše športnike za leto 1987. Za športnika leta je naslov in pokal tokrat pripadel mlademu Boštjanu Kampušu, državnemu in republiškemu prvaku v motokrosu v razredu 80 kubičnih centimetrov, članu AMD Unior Lenart, pri športnicah pa je ta naslov že drugo leto zapored osvojila članica OAK Lenart Suzana Črnčec. Za najboljšo telesno-kulturno organizacijo v kvalitetnem športu so razglasili motokros ekipo 125 kubičnih centimetrov AMD Unior Lenart, v množičnosti pa Partizan iz Voličine, med šolskimi športnimi društvi so za najbolj aktivno razglasili ŠŠD Slovenjegoričan OŠ Zgornja Ščavnica, kot krajevno skupnost pa KS Cerkvenjak. Franc Bratkovič GORNJA RADGONA Večje kazni za prekrške Pri sodniku za prekrške v Gornji Radgoni kjer sedaj delata že dve sodnici, je iz leta v leto več prijav. Tako je bilo v lanskem letu v primerjavi z letom poprej kar za tretjino več kršilcev. Novih je bilo že kar 3.037. Radgonski sodnik za prekrške mora tako v marsikaterem primeru seči po večjih kaznih. Tako je med kršitelji v lanskem letu izrekel kazen 386 takim, ki so bili vinjeni udeleženi v prometu, 321 pa jih je zavrnilo alkotest in se jih šteje med vinjene. Brez ustreznega izpita je bilo v prometu 427 občanov. Skupno je sodnik za prekrške v Gornji Radgoni izrekel kar za 21,9 milijona dinarjev kazni, stroške postopka pa so kršitelji plačali v višini 6,02 milijona din. Sodnik za prekrške ugotavlja, da je na sploh med kršitelji tudi veliko mla- DOPOLNITEV TURISTIČNE PONUDBE — Podjetna Ibolja Sabo iz Murske Sobote je poskrbela za dopolnitev turistične ponudbe v Moravskih Toplicah. Blizu avtobusne postaje je odprla sodoben SALON VIOLETA, ki združuje frizerstvo, kozmetiko in pedikuro. Zasnove za razporeditev prostorov je naredila sama, zato ni pozabila tudi na cafe bar in teraso za čakajoče, ki bosta urejena do začetka maja. Strank ima že na začetku precej. Moti jo le to, ker ni dobila telefonskega priključka. -js- dih udeležencev. To so vozniki koles z motorjem brez ustreznega preskusa znanja o cestno-prometnih predpisih. Zaradi tega v občini G. Radgona že dalj časa razmišljajo, da bi bilo v osnovnih šolah potrebno vsakega osmošolca pripraviti na ta preskus. Prekrškov med mladimi bi bilo na ta način bistveno manj. Franci Klemenčič Neurejenost avtobusnih postajališč Z urejenostjo avtobusnih postajališč v Pomurju ne morejo biti zadovoljni. Že avtobusna postaja v Murski Soboti, kjer je dnevno skoraj 200 odhodov in prihodov avtobusov, je neustrezna ?a gost promet. Očitno postaja ozko grlo, saj bi tačas potrebovali vsaj 13 dodatnih odhodnih mest za avtobuse. In če vemo, da s soboške avtobusne postaje dnevno odpelje ali nanjo pripelje okrog 10 tisoč potnikov, je na dlani, da bo treba čimprej urediti prodajna mesta za vozovnice. Poleg tega se na soboški avtobusni postaji ubadajo z neustrezno prometno signalizacijo, zato je velika nevarnost prometnih nesreč. Prizadevajo si, da bi čim prej zgradili drugi del avtobusne postaje. Medtem naj bi novo avtobusno postajo v Lendavi predali namenu že letošnjega maja, saj tačas gradijo postajno poslopje. To je plod skupnega prizadevanja in sovlaganja prevoznika in združenega dela lendavske občine. Avtobusna postaja Ljutomer, ki je v lasti mariborskega Certusa, pa je za zdaj prostorsko in funkcionalno urejena. Tega pa ne bi mogli trditi za avtobusno postajo v Gornji Radgoni, kjer imata mariborski in soboški prevoznik v lasti le informativne pisarne s prodajo vozovnic. Ta avtobusna postaja je pravo prometno ozko grlo, posebno ob prometnih konicah. S tvornim sodelovanjem radgonskega izvršnega sveta so pred kratkim vsaj začasno izboljšali stanje, vendar bo treba poiskati ustrezno urbanistično rešitev in razmisliti o gradnji nove avtobusne postaje. Posebno vprašanje pa so neurejena avtobusna postajališča ob magistralnih cestah. Večina med njimi ni ustrezno urejena in predstavljajo stalno nevarnost za potnike. Poleg tega se v nekaterih primerih avtobusi ustavljajo celo na cestišču, s čimer spravljajo v veliko nevarnost tudi druge udeležence prometa. Problem neurejenosti avtobusnih postajališč pa bo treba čimprej odpraviti. M. Jerše LJUTOMER HM MB Bliže satelitom ITudi v Pomurju smo zelo dojemljivi za novosti. Glede na to, da so bili v Elradu prvi, ki so ujeli televizijske satelitske si- ] gnale (mislimo na Slovenijo), je povsem logično, da na našem območju v vse več krajih razmišljajo, kako urediti kabelsko te- _ g levizijo, ki omogoča tudi spremljanje satelitskih programov. J Prav zdaj o tem razmišljajo tudi v krajevni skupnosti Ljuto-Imer. Pravzaprav so strokovnjaki ob meritvah na terenu, ko so — iskali najprimernejši prostor za anteno v obliki velikega krož- nika, že ujeli številne signale iz vesolja in seveda tudi od ze- meljskih (sosednjih) oddajnikov. Torej možnost za veliko do- " brih signalov je! Kaj pa finančne zmožnosti? Če bodo televizij-Iski signal speljali po kablih v Ljutomeru, Kamenščaku, Babin- B cih in Noršincih, torej na celotnem območju krajevne skupno- sti, za kar mora biti ustrezno število zainteresiranih, potem bo B cena priključka seveda nižja, kot pa če bo samo nekaj deset I naročnikov. Koliko bosta pravzaprav stali napeljava omrežja in postavitev antene, bo pokazal predračun, ki naj bi ga v Elra- du v kratkem izdelali. Ker je kabelska (in s tem satelitska) tele- I vizija televizija prihodnosti (s streh bodo izginile tudi antene), Ibodo v Ljutomeru to naložbo skušali vnesti v referendumski program krajevne skupnosti. Novo glasovanje bo predvidoma I junija. Dotlej pa bodo občanom posredovali informacijo o po- rabi doslej zbranega denarja in predstavili še druge načrte, od L katerih kabelska televizija ne more biti na prvem mestu. a M ms am POTROŠNIKOVA TRGOVINA V KIRURGIJI - Z manjšo slovesnostjo so sredi tedna v novi kirurgiji v Rakičanu odprli trgovino Potrošnika, ki meri 122 kvadratnih metrov, njena vrednost pa je čez 500 milijonov dinarjev. Z njo so zaokrožili široko ponudbo blaga, hkrati pa uredili manjši bife, ki bo pretežno namenjen obiskovalcem bolnice. S Pomurskim zdravstvenim centrom pa so se dogovorili, da bo staro trgovino odkupila bolnica. Tako je morala veletrgovina Potrošnik za novo naložbo odšteti le okrog 60 milijonov dinarjev. M. Jerše, foto N. Juhnov. NOVA OPTIKA IN OKULISTIČNA ORDINACIJA - V pritličju bloka v Lendavski ulici 8 v Murski Soboti so v petek popoldne odprli sodoben salon optike, vreden okrog 45 milijonov dinarjev. Ves znesek je zagotovil tozd ABA, optika-foto iz Maribora, ki deluje v okviru Tovarne plastičnih in optičnih izdelkov Ormož. V novem salonu optike bodo izdelovali in popravljali očala, možno pa do kupiti tudi sončna očala in okvirje domače izdelave in iz uvoza. V zalogi imaio tudi korekcijske leče, pomembna pridobitev pa je okulistična ordinacija, kjer bodo s pregledom oči natančno predpisali očala. Te bo možno dobiti tudi v 8 urah, kar Je velika prednost za stranke. M. Jerše, foto N. Juhnov. BAKOVCI Kmalu zazidalni načrt Bakovci se bodo letos v prihodnje razvijali bolj načrtno, saj bo kmalu sprejet zazidalni načrt, ki so ga doslej m'očno pogrešali. V tem času pa se v vasi pripravljajo tudi na temeljito obnovo in širitev vodovodnega omrežja. Denar zbirajo s samoprispevkom, nekaj bodo primaknila posamezna gospodinjstva, pričakujejo pa tudi pomoč samoupravne interesne skupnosti. Zdaj je na vodovod priključenih 290, v prihodnje pa bo še 160 domačij. STRAN 8 VESTNIK, 14. APRIL 1988 kulturna obzorja Ob Itaki Jožeta Olaja Dalje od vsepovsod Tokrat že mnogokrat uporabljeni odisejski motiv zazveni povsem na novo in samosvoje: pustolovščina Jožeta Olaja v Itako (Obzorja, 1988) se je brez dvoma splačala. Visoka kultiviranost izraza, izčiščeno besedje in na videz intuitivni notranji lirski tok, ki pa je v svoji srži globoko doumljen in osmišljen, postavljajo Jožeta Olaja, sicer prekmurskega rojaka, pesnika in prevajalca, ki se le občasno vrača k »murastim spominčicam«, ob bok. sodobni slovenski pesniški ustvarjalnosti. Še več, Olaj ni nasedel postmodernističnemu klišeju, vzgibu, temveč ga presegel prav s svojo lirsko primarnostjo in neposrednostjo, z nesramežljivo panonsko nostalgijo, ki zarisuje v njegov (naš) svet bolni odtenek minevanja. Le-to odhajanje, ki ga začne »konj, ki si ga vrisal v tistem strnjenem jutru«, se na koncu sprevrže v brezpotje in dvom s prizvokom resignativne baladnosti. Prav baladni podton, obarvan z ljudsko melodiko in močnim notranjim ritmom, ki vzdušje še dramatizira, sproži v bralcu spoznanje o lastni nemoči in brezizhodnosti. Če se v prvem ciklu Muraste spominčice vrača v zapotje panonske nevzdržnosti, le-to obču- POBOŽNE ŽELJE SOBOŠKIH KULTURNIKOV Ne bi smele biti le želje, pa zvenijo v tem času celo kot pobožne. Te, da naj bi navsezadnje poskrbeli za usposobitev zaprte grajske dvorane in rešili tudi druge prostorske probleme kulturnih dejavnosti v Murski Soboti, točneje v soboškem gradu. Če hočemo, da kot umetnostni in spomenik naše tradicije ne bo propadel, ga je treba vzdrževati, vemo pa, kako pičlo so sredstva odmerjena kulturi. Kmalu jih bo zmanjkalo za dejavnost, če hočemo, da se ta kje odvija in da ima početje sploh kak smisel, pa je treba KOMENTAR najprej z vso resnostjo zaznati problem. Očitno ga zaznavajo le kulturi predani in v tej dejavnosti zaposleni posamezniki, ostalim pa je kaj malo mar, ali bo gledališka dvorana zaprta leto ali dve, ali bo knjižnica v soboškem gradu poslovala ali ne in ali bosta obe pokrajinski kulturni inštituciji (poleg knjižnice še muzej) ohranili svojo mati-čnost ali ne. Normative postavlja stroka in vsako govorjenje o tem, da jih je potrebno prikrojiti možnostim časa, v katerem živimo, je laično. Posebno zato, ker nas je skozi stoletja ohranjala tradicija, ne pa brezglavo poneumljanje ljudi, ki se premalo zavedajo, dš je v znanju moč in da si ga človek lahko pridobi v procesu izobraževanja, v katerem so nepogrešljive knjige. Pokrajinska in študijska knjižnica jih ima na štirih lokacijah, ena je celo zaklonišče, absurd pa, da takrat, ko tenje v Pasjansi še dramatizira z Razštevanko in Epitafi, dokler se ne izšteje v skorajda kljubovalno vdanost smrti. To ni le srednjeveški zarek o otoku, temveč skorajda letargično nasilje nad samim seboj, ki obstaja izven in vsemu navkljub, četudi »noč skoti zlo« in »srca prekrijejo križi«. Itaka, ta kraj (imaginacija, fikcija), »do, koder je celo življenje hoda«, ni pribežališče niti pobeg, temveč hotenje in strah obenem. Neizogibnost smrti kot zadnjega človeškega dejanja je prisotna »od vsepoprej in vsepo-slej«, »čez mili križ, čez kruti kraž, čez drn neba, čez strn pekla«, pa vendar se to minevanje nikoli ne sklene; niti odvrti. In tvoj dom bo rob groze nikogar ne bo da bi ko prideš ti stisnil roko. v svoj grob boš prepozen prišel ko umreš to vedi brezpoten ko v itako greš mrtvo skalovje se vate reži, mar itaka je? ne itake ni. itaka je samo blodnja do tja kjer polnoč znorelih koč je doma . . . prav tu tiči srž Olajeve Itake: skorajda krščanska pokornost zlemu in dobremu, ki se konec koncev enako iztečeta. Usodnost našega bivanja je zaznamovana z brezizhodnostjo. Olajeva Itaka ne le sporoča, temveč tudi dopove in doreka. A ne doreče, ker je te stvari nemogoče doreči. Njegov dolgoletni ustvarjalni molk je bil morda zlati čas zorenja in taka poezija, kakršna je zapisana v Itaki, je morala ne le dolgo zoreti, temveč tudi razkošno vzkliti. MILAN VINCETIČ je zamakalo, v njem niso bile na varnem. Lahko si predstavljamo, kako bi se v njem godilo ljudem, in vendar namenjamo za zaklonišča ogromna sredstva. Tudi za obnove raznih stavb so se našla, bojda lastna, kot da sredstva ne bi bila družbena. Ne zaupamo več, ne verjamemo besedam in zato zahtevamo dejanja. Prvo je že v uvodu zapisana usposobitev grajske dvorane, iz referendumskih sredstev, ki so zbrana pri krajevni skupnosti mesta, posojila, ki naj bi ga za ureditev električnega omrežja odobrila zavarovalna skupnost Triglav, zbrali pa tudi Sobočani namensko s samoprispevkom, če ne bo šlo drugače. Dodatna prispevna stopnja pri kulturni skupnosti Murska Sobota je v tem trenutku zaradi zaviralne zvezne zakonodaje neuresničljiva, čeprav po mnenju njenega predsednika edina realnost; kot so oprijemljiva sredstva, ki jih tretjino prispeva republiška kulturna skupnost za tisti del obnove, ki se tiče Pokrajinskega muzeja. S preselitvijo Gozdnega gospodarstva bo pridobil tristo kvadratnih metrov v nadstropju gradu in se lahko razširil na polovico zahtevane površine po zahtevku, spraznil pa svoja skladišča in bo tako zbrano in doslej očem obiskovalcev nevi-deno gradivo navsezadnje predstavljeno. Na očeh javnosti pa tudi, ali bodo upoštevani predlogi sveta za kulturo pri frontni organizaciji in realizirani sklepi iniciativnega odbora pri investitorju obnove soboškega gradu — Kulturnem centru Miško Kranjec. Brigita Bavčar ZDENKO HUZJAN: NASELITEV - OLJE NA PLATNO, 1987. Poezija v »Mislim, da so stvari dokaj usojene. Lendavski grad, ki upogiba svoj hrbet času, označuje neko časovno obdobje, v katerem sem odraščal in ves čas mi je bi! cilj naslikati dobro sliko. Rezultat je tudi ta nagrada, ki mi dejansko veliko pomeni. Prepričan sem, da je povezana z neko mojo fantazmo, ki se vleče skozi delo in naslanja na širši prekmurski prostor. Lahko bi rekel, da zato svoje priznanje delim s tukajšnjimi ljudmi, s katerimi sem odraščal.« Tako je na vprašanje po občutkih ob prejemu nagrade Prešernovega sklada odgovoril akademski slikar Zdenko Huzjan, lendavski rojak, neposredno po odprtju svoje razstave v Galeriji Lendava. Razstavljena so velika platna belih slik, ki jih je označila kustosinja Breda Ilich-Klan-čnik, še prej pa citirala avtorja, ko pravi: »Roka zariše sledi v belino. Tako kot rastlina, ki požene v odprt prostor. Tako kot žival, ki jo presežemo v gibanju. Tako kot roka na prazni mizi. Tako kot misel, ki pride od nikoder. Tako kot trenutek v večnem. Tako kot večno v trenutku. Vse se dogaja v veliki tihoti.« Mi pa smo v tej VELIKI TIHOTI prepuščeni trudoma zgrajeni sliki, izpolnjeni z nenavadno poimenovanimi, samosvojimi oblikami in PRAOBLIKAMI, ki izhajajo iz naklonjenosti do ar- PREJELI SMO Naša beseda tako in drugače Občinsko tekmovanje za Našo besedo 88 je potekalo 30. marca 1988 v Puconcih in v M. Soboti. Zadnji rok za oddajo prijavnice je bil 18. marec 1988. Dramska skupina JUTRO z osnovne šole Daneta Šumenjaka in skupina z osnovne šole K. D. Kajuh sta rok za prijavo upoštevali. Kot mentorica skupine Jutro sem že četrto leto pripravila predstavo za občinsko srečanje NB 88. Dvakrat se je skupina uvrstila na medobčinsko tekmovanje oziroma medregijsko (Zagorje pri Slov. Bistrici, Kobilje). Vsako leto sem trdo delala, vendar sem vztrajala predvsem zaradi učencev-igralcev. Ob nastajanju igrice sem zmeraj naletela na kup problemov, ki sem jih do premiere rešila in ob NB postavila dramatizacijo na oder. Prostovoljno so mi pomagali: tov. ravnatelj, likovna pedagoginja, tehniki, hišnik ... Ob vsakoletni NB sem ugotovila, da je organizacija in izvedba NB v M. Soboti pomanjkljiva. Npr. Priznanje, ki smo ga dobili v marcu 1987, je bilo nepopolno (brez podpisov, pečata), zato smo ga poslali nazaj ZKO, a ga še danes nismo dobili nazaj. Kakšnemu namenu in komu služi? V šolskem letu 1987—88 sem pripravila dramatizacijo Butalskih razglednic, osnovna šola K. D. Kajuh pa dramatizacijo M. Murija. Letos sem še posebej trdo delala, saj sem spet pomislila na možno uvrstitev na medobčinsko tekmovanje za NB 88. Letos so se okrog organizacije NB 88 v občinskem merilu dogajale »čudne« stvari. Morda samo zame? Pred občinskim tekmovanjem se je že odvijalo medobčinsko tekmovanje za N B 88 v G. Rad-godni. Ker smo mi nastopili šele 30. marca 1988 v Puconcih, se je za dramsko skupino Jutro tekmovanje še pred začetkom končalo, saj uvrstitev na medobčinsko tekmovanje ni bila več možna. Ob vsem tem ostajajo nerešena naslednja vprašanja: L Kdo je organiziral občinsko tekmovanje za NB 88? 2. Zakaj je bilo medobčinsko tekmovanje v G. Radgoni že 18. marca 88? 3. Zakaj ni nobena odgovorna oseba po predstavi obeh skupin nastopajočih opozorila, da niso tekmovali, da je nadaljnje tekmovanje nemogoče!? 4. Kako naj mladim igralcem pojasnim usodo letošnje NB v M. Soboti? Lepo je biti režiser, lepo je učiti in usmerjati mlade igralce, še lepše je s strani opazovati nastopajoče, kako si prizadevajo čim bolje odigrati vsak svojo vlogo. Težko je sprejeti dejstvo, da neko delo ni bilo opravljeno. Se teže bo pozabiti, saj niti igralci niti mentorici nismo bili deležni nobene besede v pojasnilo, opravičilo. Kljub vsemu hvala vsem tistim, ki so omogočili izvedbo obeh predstav. Cvetka Kerman, mentorica skupine JUTRO slikah Zdenka hetipskega izraza. Avtor sam nam je poiskal imena zanje — za zarodke, zlepljene in zdrizaste, brez oči, oziroma s praznimi očmi brez pogleda. Poslej imajo naslovi: Gnezdilci, Drstilci iz Huzjanovih Miirišč, Ozemljitev in Gnezditev zagotovljeno trdno mesto v sodobnem slovenskem likovnem besednjaku, saj so povezani s prav tako nenavadno osebnostjo. O svojih delih pravi tako: »V slovenskem prostoru obstaja neka konstantna črta, ki določa osnovo slikarskega izraza in sega daleč nazaj in je navzoča tudi danes. S svojim delom sem del globoke brazde — sledi, ki se vleče skozi zgodovino slovenskega slikarstva. Da so dela videna tu, ni naključje. Gre za čustven odnos, ne pa za racionalen, pretehtan odnos do dela.« »Akademski slikar že skoraj dve desetletji dograjuje svojo značilno umetniško izpoved, porojeno iz travmatičnosti človeške eksistence. Z najnovejšimi platni (slovenska kritika jih je poime- Perspektiva v Lendavi je glina, s katero sem se preskusil že v Ribnici, z izkušnjo, ki jo imam v slikarstvu, pa bi lahko v prekmurski tradiciji lončarstva kaj dodal. Glina, ki prihaja iz zemlje, me izjemno privlači in rad jo gnetem. Huzjana novala »bele slike«) pa je Zdenko Huzjan dokončno prestopil prag svoji zavezanosti učiteljem,« piše v obrazložitvi nagrade na letošnji 42. podelitvi priznanj ob slovenskem kulturnem prazniku. O svoji poti in fazah v njej tako razmišlja: »Najtežje se je odlepiti od akademizma, od takrat je kar trnova pot'n je potrebno poiskati stalnice, ki so najbolj trdne v vsakem od nas. Ko se enkrat zagledaš v svojem lastnem zrcalu — prostoru, v katerem si in iz katerega izviraš — gredo stvari same po sebi naprej. Vse skupaj je poezija, ki jo je težko opredeliti, ker je izvenčaso-vna, je pa človeška.« Zakaj prav bele slike? »O tem nisem posebej razmišljal. Nastopa pa v slikarstvu belo platno kot iziv, kot nek prt, v katerega je treba poseči. Nekateri ga pustijo praznega, ker nimajo moči, da bi ga označili, potegnili skozi brazdo. Prišlo je do trenutka, ko sem začutil, da belina mora ostati, ampak brez nekega odtisa, brez rojstva črte sredi te bele sledi, moj izraz ne bi bil tako prepričljiv, kot je bil takrat, ko sem zarisal tisto svojo figuro zarodka, gnezdilca v ta beli, nedotaknjeni prostor. Torej gre za čisto jasno stvar, čas brez dimenzij, v katerega je naseljena gesta moje roke. Je neke vrste podpis in ga lahko primerjamo s poslikanimi stenami paleolitskega obdobja človeka.« Brigita Bavčar Odgovori na rešena vprašanja Rešena zato, ker jih je tovarišica Cvetka Kerman zastavila že 17. marca t. 1. in dobila na njih zelo izčrpen odgovor. Zakaj potreba po izpostavljanju v javnosti lahko ugibamo, odgovor ostaja vsekakor isti (odgovor na 3.): Občinsko srečanje Naša beseda je organiziral Odbor za gledališko dejavnost pri ZKO M. Sabata Kot pove že samo ime, pa ne sre za TEKMOVANJE temveč za SREČANJE Namen srečanja je predvsem iafor-macija o gledališki rlr jay ondi v občini in oblika izobraževanja. vsakem srečanju je namreč nrynww strokovni pogovor z mentorji katerega dragocenost je predvsem v kriti&ii analizi videnega, (kako kritičen je lahko, ve tovarišica Kernamova sama), najmanj pa v razvrščanju kogarkoli po stopmčkah. Res je, da vodi pogovor običajno strokovnjak, ki področnemu odboru za gl. dejavnost v Mariboru tudi sugerira izbor predstav za Področno srečanje, trikoti pa za medobčinsko, ki je skamaj z občinskim zelo neredna oblika srečanja. Pravice sodelovati na področnem srečanju, in na tekmovanju, pa m obema skupinama iz M. Sobote oihče odvzel. Strokovni pogovor v fttooncih je namreč vodil Bojan Čebeli letobrii »selektor« za področno srečanje. Za datum 30. marec se Odbor ni odločil zaradi hudobije ali pmbii ti, temveč zato ker smo si želeli udeležbe čim večjega Merila skupin. Dve predstavi sta vmrč na srečanje doživeli svojo premiero (tudi OS. I.) (odgovor na l.L Otmite se na ZKO Gornja Radgona, ki je bila letos nosilka medobon skega srečanja (odgovor na 2.) Kot mentorica gledališkega krožka, ki se pri svojem delu ukvarja (z ljubeznijo?) z vzgojo vse kakšnih drugih osebnostnih kvalitet kot pa s spodbujanjem tekmovalne mrzlice, bi to morala sama vedeti. Morda pa ji lahko svetuje kdo od mentorjev, ki ze desetletja spodbujajo svoje igralce z vse čim drugim, kot z obljubo, da bodo tekmoval). J. Grotowski: Gledališče je SREČANJE med ustvarjalnimi ljudmi « (odgovor na 4.) Odbor za gledališko dejavnost pri ZKO Murska Sobota kulturni koledar ČETRTEK, 14. APRILA LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak bo ob 19.00 otvoritev razstave grafik akademske slikarke Zdenke Golob iz Ljubljane. Dela bodo razstavljena do 7. maja. PETEK, 15. APRILA MURSKA SOBOTA — Ob 19.00 bo v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec otvoritev pregledne razstave del Albina Lugariča, ki jo posreduje Pokrajinski muzej Ptuj. Na pionirskem oddelku knjižnice v soboškem gradu so razstavljena dela mladinskega pisatelja Smiljana Rozmana. Razstava je komentirana in posebej primerna za osnovnošolsko mladino od 3. do 8. razreda. SOBOTA, 16. aprila LENDAVA — V dvorani Nafte se bo ob 19.30 začela prireditev Gala, po motivih iz življenja francoskega pisatelja Paula EIu-arda in španskega slikarja Salvadorja Dalija. NEDELJA, 17. APRILA KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — Ob 19.00 se bo v dvorani kina začel koncert moškega okteta, mešanega noneta in tambura-škega orkestra kulturnoumetni-škega društva Slavko Osterc. razstave LENDAVA — V galeriji Lendava so na ogled likovna dela akademskega slikarja Zdenka Hozjana, prejemnika letošnje nagrade Prešernovega sklada za likovno ustvarjalnost. V čitalnici knjižnice Lendava je razstavljena ornamentika jugoslovanskih narodov, s katero se predstavlja Ivan Razboršek. »V svojem prostem času že 42 let zbiram, proučujem, sortiram in rišem ornamentiko naših in drugih narodov sveta. Prvi vzornik mi je bil znameniti slovenski umetnik Maksim Gaspari, najbolj pa me pri delu privlači originalni ljudski ornament kot element in motiv. Iz ornamentov sestavljam in rišem lastne motive in kompozicije na papir, steklo, platno, plastiko, les in emajl v različnih tehnikah. Motivi so velikokrat zelo stari, tudi po več sto let Iz številnih kompozicij nastajajo ex librisi, male grafike. Narodno ornamentiko občudujem zato, ker jo je risala ali izdelovala nešolana roka srčno in neizumetničeno. Z njo je človek izražal radost in žalost, bogastvo in siromaštvo skratka svoja čustva,« je svoje revah na papir prelil avtor razstave iavci 5 11. Lokavci 10 5. ^avešinci 5 12. Negova 25 6. Stavešinski vrh 10 13. Radvenci 10 7. Gor. Ivanjci 5 KATC Videm ob Ščavnici 160 priključkov 1. Videm ob Ščavnici 66 16. Rožički vrh 10 2. Biserjane 10 17. Selišči 8 3. Blaguš 5 18. Slaptinci 8 4. Brezje 2 19. Sovjak 8 5. Cakova 6 20. Stanetinci 6 6. Dragotinci 6 21. Stara gora 6 7. Gaberc 2 22. Terbegovci 5 8. Galušak 6 23. Ženik 5 9. Grabšinci 3 24. Žihlava 2 10. Jamna 4 25. Okoslavski vrh 7 11. Kočki vrh 2 26. Dragotinski vrh 3 12. Kokolanjščak 6 TL Bolehnečici 8 13. Kraljevci 6 28. Kutinci 6 14. Kupetinci 6 29. Okoslavci 6 15. Mali Marovščak 2 Predvideno povečanje števila telefonskih priključkov v občini Gor. Radgona bo od 1880 v letu 1985 na 3.044 v letu 1990. 7.6. Požarna varnost Skupnost za varstvo pred požari bo tudi v srednjeročnem obdobju 1986—1990 skrbela za podružabljanje požarnega varstva in razvijala požarno-varstveno kulturo pri vseh uporabnikih tako v združenem delu kot v krajevnih skupnostih. Preventivna dejavnost SIS bo usmerjena v nadaljno opremljanje občinskega centra požarnega varstva, krajevnih centrov, kakor tudi ostalih društev v mejah možnosti. Za zmanjšanje požarnih žarišč se bo dosledno pristopilo k servisiranju gasilskih aparatov in k nadzoru nad hidrantnim omrežjem na celotnem območju občine. Prav tako se bo vršilo strokovno usposabljanje kadrov za učinkovite intervencije ob požarih in drugih elementarnih nesrečah. Glede na to bodo investicije usmerjene v dograditev gasilskih domov, tehnično opremo in orodje, v dopolnitev osebne zaščitne opreme, preventivno dejavnost in izobraževanje. Stanje strokovnih kadrov za izvajanje programa požarnega varstva je naslednje: haziv kadra 1985 1990 — nižji gasilski častnik 144 220 — gasilski častnik I. stopnje 198 280 — gasilski častniki 63 80 — gasilski častniki I. stopnje 9 20 — višji gasilski častnik I. Stopnje 4 8 — gasilski sodniki 27 50 Struktura porabe sredstev požarnega varstva bo sledeča: 1990: — tehnična, osebna in zaščitna oprema izvajalcev 40 — investicije, vzdrževanje orodjišč 10 — preventivne akcije in izobraževanje ’ 5 — redna dejavnost OGZ in GD 20 — stroški SIS 8 — pogodbene in zakonske obveznosti 17 7.7. Finansiranje progrmaov gospodarske infrastrukture: Realizacija plana gospodarske infrastrukture je časovno in po obsegu vezana na uresničitev priliva sredstev po SaS o temeljih plana SIS materialnih in družbenih dejavnostih in referendumski program. Navedena dinamika vlaganja je orientacijska. 8. RAZVOJ IN PRESTRUKTURIRANJE DRUŽBENIH DEJAVNOSTI 8.1. Prestrukturiranje, racionaliziranje in investiranje v družbenih dejavnostih V skladu z dolgoročno razvojno strategijo družbe bo dana prioriteta tistim programom družbenih dejavnosti, ki omogočajo povečanje, sprostitev in večjo uporabo inovativnega in ustvarjalnega potenciala. Ti programi morajo pomeniti prodor novih vsebin, oblik, miselnosti in ljudi na mesta, kjer se bodo postavljale nove zahteve in prestrukturiralo gospodarstvo in negospodarstvo. V vseh dejavnostih bo potrebno razvijati cenejše, posamezniku bolj prilagojene in kakovostnejše oblike zadovoljevanja potreb, ki bodo morale vključiti več znanja in novih tehnologij. Družbene dejavnosti bodo pripravile takšne programe, ki bodo atraktivni za neposredne uporabnike in iz dogovorjenih standardnih programov izločile tiste sestavine, ki niso temeljna vsebina, potrebna za razvoj vsakega posameznika. Finansiranje zagotovljenih programov bomo zagotavljali na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti iz osebnega dohodka in iz dohodka temeljne organizacije združenega dela ter neposredno preko svobodne menjave dela. Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti bodo pripravile skupne in medsebojne usklajene programe investicij za vse družbene dejavnosti, ki ne morejo preseči realnega obsega investicij ustvarjenega v obdobju 1981 — 1985, torej bodo dosegle le raven iz predhodnega srednjeročnega obdobja. To pomeni, da bo potrebno pri investicijskem odločanju ravnati skrajno racionalno in dati prednost predvsem investicijam v opremo. Investiranje iz tega programa se ne more pričeti, dokler niso v planih in programih samoupravnih interesnih skupnostih zagotovljena sredstva za izvedbo programa izvajalske organizacije, kateri bo objekt, pridobljen z investicijo dan v upravljanje. Na podlagi programa investicij, sprejetega samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti, bodo izvajalske organizacije združenega dela pripravile in sprejele samoupravni sporazum o združevanju sredstev amortizacije. Samoupravne interesne skupnosti bodo v prvih dveh letih novega srednjeročnega obdobja vračunavale v ceno storitev amortizacije vsaj v enakem odstotku kot v letu 1985, razen za opremo, pri kateri se bo celotna amortizacija obračunavala že v letu 1987, od leta 1988 pa bodo amortizacijo vračunavale v celotnem znesku. Občinske samoupravne interesne skupnosti bodo v prvih letih novega srednjeročnega obdobja vračunavale v ceno storitev usklajevanje ravni osebnih dohodkov izvajalcev z ravnijo osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu. 81. Otroško varstvo Občinska skupnost otroškega varstva bo zaradi izenačevanja možnosti vsestranskega razvoja otrok, ki ne bodo vključeni v organizirano družbeno varstvo, izvajala različne vzgojne programe in različne oblike vzgojnovarstvene dejavnosti, kot dopolnilo redni dejavnosti vrtca. V ta namen se bodo vzgojnovarstvene organizacije povezovale z drugimi organizacijami in društvi v krajevnih skupnostih, ki se ukvarja z dejavnostjo za predšolske otroke in tako organizirale skupne dopolnjujoče se vzgojne programe. Zaradi izenačitve pogojev za vstop v šolo bo postopno povečan program male šole od 120 na 420 ur. Na področju organizirane vzgoje in varstva predšolskih otrok bo ohranjena dosežena raven. Število otrok, zajetih v vzgojnovarstvene organizacije se ne bo bistveno spreminjalo. Predvidoma bo višji za enega do dva oddelka, tako da bo število otrok znašalo približno 880, za kar pa prostorski pogoji zadoščajo. Otrokom iz socialno in materialno ogroženih družin bo solidarnostno zagotovljena dogovorjena raven socialne varnosti. Do družbene pomoči otrokom bodo upravičeni otroci, ki žive v družinah, v katerih stvarni mesečni osebni dohodek na družinskega člana ne presega 43 % oz. za otroke iz kmečkih družin 32 % čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v minulem letu. Otroci bodo prejemali družbeno pomoč prvenstveno v funkcionalni obliki, v denarju pa največ do 15 % čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v minulem letu. Predvidoma bo družbeno pomoč prejemalo do 1900 otrok. V programu skupnih nalog družbenega varstva otrok v SRS je predvidena širitev kroga upravičenk na nezaposlene porodnice — študentke, učenke usmerjenega izobraževanja in iskalke zaposlitve ter na kmetovalke, če bodo vzajemno združevali sredstva v ta namen. Zaradi fizičnega in psihofizičnega zdravja otrok bodo nadomestilo osebnega dohodka upravičenke zavoljo poroda, nega in varstva prejemale za 365 dni. Upravičencem bodo omogočeni različni načini izrabe tega dopusta. Na področju investicij se predvideva iz združenih sredstev amortizacije izgradnje zaklonišča v WO Radgona. 8.3. Izobraževanje Izobraževanje in usmerjanje v nadaljevanje izobraževanja bo ena izmed temeljnih nalog tega obdobja. Organizacije združenega dela bodo pospeševale izobraževanje iz dela in ob delu v okviru svojih razvojnih potreb s kritjem stroškov izobraževanja in zagotavljanjem ugodnejših delovnih pogojev za študij, predvsem na prednostnih področjih. Za dosego večje usklajenosti med izobraževanjem in kadrovskimi ter razvojnimi potrebami OZD, bodo le-te z ustreznim vrednotenjem dela in znanja ter definiranimi potrebami po znanjih, usmerjali že zaposlene delavce v izobraževanju. Generacije, ki prihajajo iz usmerjenega izobraževanja bodo z dobro pripravljenimi programi v času pripravništva usposobili za delo na konkretnem delovnem mestu. V osnovnem šolstvu bo imel prednost zagotovljeni program, ki bo omogočal izenačeno raven osnovnega izobraževanja za vse otroke. Do začetka 1986/1987 bo v vse razrede uveden nov program življenja in dela osnovnih šol, ki bo razvijal zlasti ustvarjalnost in odnos do dela in bo z interesnimi dejavnostmi, dodatnim poukom ter naravoslovnimi in kulturnimi dnevi prispeval k odpiranju šole navzven in povezovanju z okoljem. V osnovni šoli bomo razvijali različne oblike individualizacije in notranje diferenciacije pouka, da bi tako omogočili najugodnejši razvoj vsakega posameznega učenca. Posebno skrb moramo posvetiti delu z nadarjenimi učenci, jim s svetovanjem in usmerjanjem ter z dobro pripravljenim dodatnim poukom in interesnimi dejavnostmi omogočati poglobljeno razvijanje sposobnosti, nagnjenj in interesov. Predvidena investicijska vlaganja v šolstvu bodo obsegala: — gradnja II. faze osnovne šole v Vidmu ob Ščavnici — gradnja II. faze osnovne šole Apače — rekonstrukcija osnovne šole Stogovci z izgradnjo prizidka za kuhinjo — večja vzdrževalna dela se bodo vršila tudi na Srednji gostinski šoli v Radencih. 8.4. Zdravstvo Pri razvoju zdravstvenega varstva bodo zdravstvene skupnosti in združene organizacije dajale prednost hitrejšemu razvoju kvalitetne in učinkovite osnovne zdravstvene dejavnosti in njene enakomernejše distribucije v prostoru, zdravstveni samozaščiti in zdravstveni prosvetljenosti prebivalstva. V večji meri kot doslej se bodo zdravstvene organizacije usmerile na izvajanje preventive, higiene, epidemiologije, splošne medicine, medicine dela, mladinskega zobozdravstva, obvladovanju posledic škodljivih vplivov okolja, ki pogojujejo kronična obolenja, poškodbi izven dela ter odkrivanju, zdravljenju in rehabilitaciji bolezni srca, ožilja in dihal. Obseg zdravstvenih storitev bomo širili le na najbolj deficitarnih območjih in področjih. Poudarek bo dan nadomestitvi iztrošene in nabavi najnujnejše opreme. Sirili in usposabljali smo službo zdravljenja in nege bolnika na domu preko tesnejšega in uspešnejšega sodelovanja organizacij osnovne zdravstvene dejavnosti z bolnišničnimi organizacijami in centri za socialno delo. V letih 1986—1990 bomo dali prednost ustanovitvi zdravstveno-informa-tivnega centra ter s tem zagotovili pogoje za hitrejše izpostavljanje in delovanje enotnega zdravstveno-informativnega sistema. Predvidena investicija vlaganja: — ureditev zdravstvene postaje v Radencih — rekonstrukcija in širitev lekarne č Gornji Radgoni. 8.5. Socialno skrbstvo Nujno bo sodelovanje centra za socialno delo z drugimi organizacijami in skupnostmi kot so: zdravstvo, zaposlovanje, službe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. Skupnost socialnega skrbstva bo v obdobju 1986—1990 zagotavljala že ustavljene oblike socialne ppmoči. Z doslednim izvajanjem samoupravnega sporazuma o socialnovarstvenih pravicah bodo občani, ki si ne morejo zagotoviti dogovorjene ravni socialne varnosti, deležni denarnih pomoči kot edini in dopolnilni vir oz. začasnih in enkratnih denarnih pomoči. Celovita družbena skrb za starejše občane, ki ne morejo skrbeti sami zase, bo prvenstveno osredotočena v izvajanje sosedske pomoči, namestitev v tuje družine in v zagotavljanju zavodske oskrbe tistim občanom, katerih stvarni mesečni dohodek ne zadošča za pokrivanje celotne zavodske oskrbe. V skupnosti socialnega skrbstva bodo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dele ter drugi delovni ljudje združevali sredstva M nadomestila za invalidnost in dodatke za pomoč in strežbo duševno in telesno prizadetih občanov. Skupnost bo zagotavljala varstvo in posebno obliko dela duševno in telesno prizadetim občanom v delavnicah za delo pod posebnimi pogoji. Posebna družbena skrbo bo tudi v prihodnjem obdobju namenjena mladoletnikom, ki so zaradi kakršnihkoli razlogov potrebni družbene obravnave. Prednostna naloga na področju socialnega skrbstva je med drugim preventivno in socialno delo, ki spada v pristojnost Centra za socialno delo v Gor. Radgoni. Za izvajanje teh nalog se v Centru za socialno delo načrtuje zaposlitev psiholog«. 8.6. Kultura V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo dali poudarek razvoju tistih dejavnosti, ki približujejo kulturne dobrine večjemu številu občanov ali omogočajo njihovo aktivno udeležbo. Spodbujali bomo zavest o pomembnosti kulture v življenju ljudi, podpirali boljše vrednotenje ustvarjalnega dela in razvijali kulturne vrednote, ki so usmerjene v prihodnost. Podpirali bomo tiste kulturne institucije, ki največ prispevajo k ohranjanju slovenske kulture in nacionalne samobitnosti in samostojnosti. Občinska kulturna skupnost bo prednostno obravnavala dejavnosti splošno izobraževalnih knjižnic, ohranjanje kulturne in naravne dediščine in spomenikov NOB, ljubiteljsko ustvarjanje ter gostovanja. Knjižnice bodo svojo dejavnost razširile tudi na druge oblike delovanja, kot so razstave itd. ter s širitvijo knjižnične mreže in z ustanavljanjem izposoje-vališč v vseh krajevnih centrih ter v večjih delovnih organizacijah. Naloga kulturne skupnosti bo tudi pospeševanje medobčinskega sodelovanja, sodelovanje s pobrateno občino Mladenovac, z zdomci in s sosednjo Avstrijo. Predvidene investicije: — obnova kulturnega doma s prizidkom knjižnice v Gornji Radgoni - - ureditev kinodvorane v Radencih — obnova kulturnega doma v Stogovcih — obnova kulturnega doma na Kapeli — nadaljevanje sanacije gradu v Negovi — dokončanje obnove kulturnega doma v Vidmu ob Ščavnici. 8.7. Telesna kultura Občinska telesnokulturna skupnost se mora v naslednjem srednjeročnem obdobju zavzemati za izboljšanje dela delegatskih skupščin predvsem z vidika racionalizacije: večja mobilnost odborov in komisij, združevanje odborov oz. komisij za več samoupravnih interesnih skupnosti, pripravljanje variantnih predlogov, prilagajanje funkcioniranja delegatskega sistema potrebam telesno-kulturne dejavnosti. Na področju telesne kulture bomo krepili množičnost in skrbeli za športno aktivnost vseh ljudi, zlasti pa otrok in mladine. Z uveljavljanjem selektivnih in prednostnih programov vrhunskega športa in njegovo povezanostjo z množičnostjo bodo dane možnosti za razvoj nadarjenih mladih športnikov za kar bodo skrbele telesnokulturne organizacije v občini in krajevni skupnosti v sodelovanju z ZTKS Slovenije. S tem bo zagotovljeno organizirano in usklajeno uresničevanje prednostnih programov telesnokulturnih aktivnosti na vseh ravneh. Občinska telesnokulturna skupnost bo preko ustreznih občinskih ZMZ in odborov razvijala na posameznih področjih različne telesnokulturne aktivnosti. Na področju predšolskega in šolskega športa bo nadaljevala z akcijo »naučimo se plavati in smučati«, z izvajanjem tekmovanja za športno značko, podpirala bo razvoj šole v naravi, razvijala taborništvo, planinstvo, atletiko, strelstvo, namizni tenis idr. Na področju športne rekreacije bo podpirala ustanavljanje športno-rekrea-cijskih društev v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, razvijala razne oblike športno-rekreacijskega udejstvovanja kot so: splošna vadba, kolesarjenje. Več pozornosti bo potrebno posvetiti športnorekreacijski aktivnosti srednje in starejše generacije, ter v občinske rekreacijske lige vključiti čimveč delovnih ljudi in občanov. Nadaljevati in razvijati bo potrebno že utečena srečanja naših športnikov s športniki iz obmejnih krajev sosednje Avstrije. Večja skrb bo namenjena vzdrževanju obstoječih TK objektov, pri izgradnji objektov bodo imeli prednost ceneni TK objekti (drsališče, pešpoti, kolesarske steze), podpirali pa bomo izgradnjo funkcionalnih večnamenskih telesnokulturnih objektov. Za vadbo selekcij se bo finansiralo šolanje vaditeljev, učiteljev in trenerjev. Predvidene investicije: — ureditev stadiona Bratstva in enotnosti — izgradnja telovadnice v Radencih pri osnovni šoli — obnovitev telovadnice v Radgoni. 8.8. Raziskovalna dejavnost V naslednjem srednjeročnem obdobju bo na področju raziskovalne dejavnosti treba doseči večjo povezavo raziskovalne sfere z organizacijami združenega dela v gospodarstvu in družbenih dejavnostih in se vključevati v njihova prizadevanja po prestrukturiranju. Tako se bo povečalo število trajnejših, usklajenih sodelovanj raziskovalnih organizacij v razvojnih projektih gospodarstva, kjer bodo raziskovalne ekipe prehajale k izvajanju in tudi vodenju razvojnih projektov ter na tak način pripomogle k hitrejšemu razvoju občine. Razvojni programi organizacij združenega dela morajo vključevati domačo znanje in lastne inovacijske dosežke. Posebna skrb pa mora biti namenjena vzgoji in usposabljanju raziskovalnega kadra. V vseh sredinah bomo vzpodbujali raziskovalno in inventivno dejavnost. V občinski raziskovalni skupnosti še bodo sredstva za njihov program zbirala po prispevni stopnji, izdatneje pa bodo s sredstvi in opremo podprta raziskovalna področja, pomembnejša za opredeljevanje in izvajanje prednostnih usmeritev družbenega razvoja. 9. KRAJEVNE SKUPNOSTI V občini Gornja Radgona je deset krajevnih skupnosti. V smislu 4. člena zakona o skladnejšem regionalnem razvoju za obdobje 1986- do leta 1990 se šteje za manj razvita območja (geografsko območje Slovenske gorice) v občini G. Radgona naslednje krajevne skupnosti: Videm, Ivanjci, Negova, Kapela, Crešnjevci -Zbigovci, Sp, Ščavnica, Apače in Stogovci. Razviti mestni krajevni skupnosti sta Radenci In Radgona. V preteklosti je razvoj izven mestnih krajevnih skupnosti zaostajal za razvojem razvitejših območij. Krajevne skupnosti si bodo tudi v prihodnje prizadevale za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov, delegatskega sistema z namenom, da bodo delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih v večji meri reševali svoje interese in sodelovali pri odločitvah in pogojih razvoja življenja in dela krajanov v krajevni skupnosti. Za izboljšanje družbenega standarda na področju šolstva, zdravstva, kulture ter modernizacije cest in izgradnje komunalnih objektov je uveden občinski samoprispevek za sofinanciranje naslednjih programov: A. šolstvo: — gradnja druge faze osnovne šole v Vidmu ob Ščavnici — rekonstrukcija osnovne šole Stogovci s prizidkom kuhinje — gradnja II. faze osnovne šole Apače B. zdravstveno varstvo, kultura in telesna kultura — adaptacija vile Hold v Črešnjevcih — izgradnja telovadnice v Radencih pri osnovni šoli — ureditev kinodvorane v Radencih — adaptacija lekarne v Gor. Radgoni — adaptacija zdravstvene postaje Radenci C. modernizacija cest in izgradnja komunalnih objektov — krajevna cesta Police—Hercegovščak od krajevne meje do priključka na lokalno cesto v Policah 3 km — lokalna cesta št. 2817 Stara gora od regionalne ceste do centra Stare gore — lokalna cesta št. 2803 Negova—Ihova od odcepa v Negovi do področja v smeri Negova—Ihova — rekonstrukcija prometne povezave Petrol—Avtoradgona, Petrol—Moda in Moda—Elrad — lokalna cesta št. 2816 Dragotinci—Biserjane (600 m) — lokalna cesta št. 2802 Sp. Ščavnica—Lešane od 0 do 3,8 km — ureditev cest v Kapelsko-Radenskem vrhu in Kobilščak (Breznik—Radenski vrh — meja KS Radenci — in Radenski vrh—Jtider (1 km) — preplastitev krajevnih cest v KS Radenci po programu KS Radenci — vodooskrba Apače — lokalna cesta št. 2802 od zbiralnice mleka Očeslavci v smeri Ivanjševci v dolžini 3 km. Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki imajo stali« bivališče na območju občine Gornja Radgona v naslednji višini: — od 1 % od čistega osebnega dohodka iz delovnega razmerja oz. nadomestila — 1 % od pokojnin — 1 % od osebnega dohodka v višini 70 % letnega povprečnega čistega osebnega dohodka delavcev V SRS in od ostanka čistega dohodka v letu, za katero se davek odmerja občanom, ki s samostojnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in poklicno dejavnost oz. od enake osnove, vendar za preteklo leto, če se zavezanec obdavčuje v pavšalnem letnem znesku, — 2,5 % od katastrskega dohodka, za katerega se plača davek — 1 % od povprečnega osebnega dohodka v SRS v preteklem letu bodo plačevali občani, ki so na začasnem delu v tujini. Strukturni delež sofinanciranja posameznih programov v KS iz naslova referendumskega programa opredeljuje sklep o razpisu referenduma občine Gor. Radgona. V okviru SKIS je prav tako za potrebe krajevnih skupnosti uveden za OZD prispevek iz dohodka v višini 0,4 % za modernizacijo in rekonstrukcijo gospodarske infrastrukture in za normalno delovanje krajevnih skupnosti. 10. SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA. Nevarnost naravnih in drugih nesreč, zlasti potresov, poplav in požarov ter potencialno nevarnost vojen in druge oblike ogrožanja varnosti ljudi, materialnih, kulturnih in drugih dobrin nam narekujejo, da organizirano in načrtno uresničujemo obrambne priprave in samozaščitno aktivnost na vseh področjih družbene reprodukcije. Te priprave morajo biti še posebej dobro organizirane in celovite na področju urejanja prostora za potrebe obrambe in zaščite. Koncept splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite postavlja vse družbenoekonomske procese v aktiven odnos do obrambnih priprav, posebno še glede usresničevanja interesov in potreb SLO in DS. Ob tem je nujno zagotoviti čim hitrejši prehod vseh dejavnikov iz mirnodobnega v vojno stanje, uspešno in učinkovito vodenje oboroženega boja in drugih oblik odpora ter čimbolj, šo zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi akcijami. Vzporedno z razvojem in modernizacijo oboroženih sil in z njihovo usposodobitvijo za delovanje v vojni je nujno, da v skladu z ocenjenimi potrebami in materialnimi možnostmi, obrambne priprave vseh gospodarskih in družbenih dejavnosti pripravljati tako, da bodo funkcionirale tudi v vojnih razmerah. Temeljni namen in cilj priprav za SLO in uresničevanje družbene samozaščite je odvračanje potencialnega agresorja od napada na našo državo, preprečitev presenečenja ob morebitnem napadu ter zagotavljanje možnosti za učinkovito mobilizacijo in uporabo vseh sil in sredstev družbe za vodenje oboroženega boja in drugih oblik odpora in za zaščito prebivalstva in materialne kulture pred vojnimi akcijami in drugimi nevarnostmi. Namen urejanja prostora za obrambo in zaščito je zagotoviti takšno organizacijo, ureditev in opremljenost prostora, ki bo omogočala: čim hitrejšo mobilizacijo sil in sredstev za obrambo in zaščito, zagotavljanje varnosti mobilizacijskih zbirališč, zaščita za mobilizacijo pomembnih objektov, zagotavljanje prehodnosti prometnih poti, zagotavljanje drugih prostorskih pogojev za učinkovit mobilizacijski razvoj; — uspešno vodenje oboroženega boja in drugih oblik odpora, zaščita pomembnih vojaških objektov in naprav, inženirska ureditev ozemlja za vodenje bojne aktivnosti, zagotavljanje prostorskih pogojev oskrbe oboroženih sil in pd.; — hitro preusmeritev in uspešno delovanje gospodarstva in družbenih dejavnosti v vojni, ustrezna razmestitev pomembnih kmetijskih, industrijskih in drugih gospodarskih ter storitvenih zmogljivosti na ustrenih območjih in pd.; — učinkovito varstvo in zaščita prebivalstva, materialnih in drugih dobrin pred vojnimi dejstvovanji, naravnimi in drugimi nesrečami ter drugimi nevarnostmi. II, NAČIN URBANISTIČNEGA UREJANJA Dolgoročni plan občine do leta 2000 kontinuirano usmerja razvoj naselij s tendenco usmerjanja urbanizacije v le Identificirane centre oskrbno storitvenih in proizvodnih dejav nosti po principih policentričnega razvoja naselij v občini Gor. Radgona, katerTse preko ob činskega centra povezuje v republiško omrežje naselij in obenem determinira razporeditev Jfcjavnosu na občinski ravni. Podpora takemu modelu razvoja naselij je tudi delno usmerjanje urbanizacijskih tokov z nivojem In načinom urejanja posameznih naselij s prostorskimi izvedbenimi kati (PTA) Zakon o urejanju prostora določa, da se v srednjeročnem družbenem planu občine, v prostorskih sestavinah posebej opredelijo območja stavbnih zemljišč, na katerih se bodo gra-BŠirila ali prenavljala naselja oz. izvajali drugi posegi in se bo zanje izdelal prostorski iz-gni načrt. Tem območjem se v srednjeročnem družbenem planu občine določijo in obli-— površine in meje — pogoje za usklajevanje različnih interesov glede namestitve dejavnosti na posameznem območju, — zmogljivost objektov in naprav, — pogoje za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje, — pogoje za varovanje in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, — pogoje za urejanje prostora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — druge pogoje, potrebne za opredelitev predvidenih prostorskih ureditev. V srednjeročnem družbenem planu občine določamo tudi, na katerih območjih se bodo v srednjeročnem planskem obdobju urejala kmetijska zemljišča ter tista območja, na katerih je prenehalo izkoriščanje rudnih, oziroma odlaganje odpadkov in se bodo v tem obdobju sa-nirala. ILL Prostorski izvedbni načrti a) Zazidalni in ureditveni načrti — Gornja Radgona, — Podgrad, — Hercegovščak, — Norički vrh, — Črešnjevci, - Mele, — Radenci, — Beračeva, — Sratovci, — RJhtarovci, - Kobiljščak, — Paričjak, — Območje desnega brega reke Mure v celotne^ poteku njenega toka po severnem robu občine v širini vplivnega pasu predvidenih hidroelektrarn na Muri, — Območje Blaguškega jezera z okolico (Blaguš, Kraljevci, Sovjak, Ženik, Videm) — Območje Negovskega jezera z okolico (Sp. Ivanjci, Ivanjski vrh, Kunova, Negova) — vinogradno območje v zaledju Radenec (Očeslavski vrh, Okoslavski vrh, Rožički vrh, SWetincl, Janžev vrh, Radenski vrh, Kapelski vrh, Paričjak, Melanjski vrh, Kocjan, Turjan-š«vrh, KobilSčak), — Vinorodno območje v zaledju mesta G. Radgona (Police, Zbigovci, Orehovski vrh Ivanjševski vrh. Lastomerci, Plitvički vrh), — Območja kmetijskih zemljiščih operacij (melioracije, komasacije), — Območja sanacij b) Lokacijski načrti — posamezni infrastrukturni objekti in naprave — grafični del prostorskega dela družbenega plana t. j. karte 1. 5000 in karte 1.25000 so sestavni del družbenega plana. 1L 2, Prostorski ureditveni pogoji Območja občine, za katere ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, ter obmbčja Sta katera je njihova izdelava predvidena pa ti načrti še ne bodo sprejeti v tekočem srednjeročnem obdobju, se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji. S tovrstnimi prostorskimi izvedbenimi akti bomo v tem srednjeročnem obdobju urejali vsa ostala naselja v občini Gornja Radgona. 12. NAJPOMEMBNEJŠE MINERALNE SUROVINE NA PODROČJU OBČINE GORNJA RADGONA SO MINERALNE VODE IN GRAMOZ L Mineralne vode Na Območju občine Gornja Radgona sta na podlagi geoloških in hidroloških raziskovani Užbtavljani in evidentirani dve veliki vreični območji mineralnih voda in sicer »Radenska« in »Ščavniška«. Radensko vrelčno območje se razsteza od naselja Mele do naselja Hrastje Mota na le-vertj In desnem bregu reke Mure. Obsega površine cca 2800 ha. Ščavniško vrelčno območje zavzema območje od Sp. Ščavnice do Okoslavec s skupno površina 2900 ha. Kljub temu,.da se vrelci Ščavniškega območja še ne izkoriščajo, pa je na sistematičnih pregledov še evidentiranih 17 vrelcev. Nit poddlagi vseh ugotovitev hidroloških raziskav območja občine G. Radgona o po-membnin mineralnih virih je bil za ohranitev takšnega stanja na podlagi Zakona o vodah, spustim odlokom o določitvi varstvenih pasov vseh vodnih virov in ukrepih za njihovo zavarovanje, s katerim se regulira zaščita mineralnih območij in ostalih vodnih virov. V okviru treh varstvenih pasov zaščite sta zajeti obe vreični območji. Zaščita radenskega vrej£n«ga območja je izvršena v naslednjih pasovih: a) prvi zaščitni pas Prvi zaščitni pas je namenjen predvsem eksplataciji in izključuje vsakršno.drugo aktivnost, Pas predstavlja neposredno okolico vsakega posameznega vrelca mineralne vode in mm biti (Če je izven objektov) ograjen v izmeri vsaj 10 x 10 m. tf) drugi zaščitni pas Vdirtigi zaščitni pas spadajo naslednja območja: L šmtovsko—Molovska cona obsega 500 ha z, vrelci v obratu Beračeva zavzemajo 45,5, ha 3. Petahjskl In zdravilni vrelci obsegajo 74,5 ha 4. Kopališki vrelci 25 ha. V kritičnem območju je prepovedana gradnja objektov nečiste industrije, stanovanjska pa je dovoljena v obmejnem obsegu. o) treyi zaščitni pas V tretji zaščitni pas spadajo vsa preostala območja zunaj prvega in drugega zaščitnega pasu. Ščavniško vrelčno območje spada v tretji zaščitni pas s sanitarnim režimom zavarovanja. Takd je pri vsakršnih posegih v varstvene pasove vodnih virov, ki imajo vsak zase določen režim zavarovanja in ki bi lahko vplivali na spremembo lastnosti podtalnice oz. naravnih nahajališč mineralne vode, potrebno dosledno upoštevati določila odloka. |2.2. Gramoz Po ugotovljenih kapacitetah ima največ prespektiv črpališče gramoza in peska na Apa-Stol polju pri naselju Zg. Konjišče. Na celotnem območju občine je razen tega črpališča gramoza v Zg. Konjišču raztresenih $0 ye$ manjših črpališč, kjer se gramoz edsploatira dokaj nekontrolirano in nesistematično. Ob odpiranju vsakega eksploatišča pa morajo porabniki pripraviti sanacijske programe z izdelanimi predlogi o nadaljnji koristni uporabi opuščenih eksploatišč (na primer: za eventualno kmetijsko proizvodnjo pri površinskih kopih, za ribogojstvo, rekreacijo za vodne športe itd.). 13. LOV IN RIBOLOV 13 .L Lov je pomemben porabnik prostora, ki se z ostalimi večjimi porabniki prostora delno izključuje, v veliko večji meri pa dopolnjuje in pokriva. Lovna površina znaša 19.000 ha s katerimi gospodari 5 lovskih družin z več kot 270 člani. Lovske družine skrbijo za ohranitev in gojitev divjadi, pravilen in enakomeren odstrel. Na območju občine se nahajajo različne vrste poljske divjadi (fazani, poljske jerebice, pujski zajec) In velika parkljasta divjad (srnjad). Ta divjad je zaenkrat številčno dobro zastopano. vendar je zaradi negativnih vplivov na naravne življenjske pogoje divjadi število nizke