Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 27. augusta 1939. Štev. 35. Cena 1 Din. SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din, mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din,, me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D. mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1;50 Din, Naše lüdske šole Dvajseti let je že naša kra- jína v Jugoslaviji i dvajseti let so naše lüdske šole Slovenske. Dete slovenskih starišov čüje doma slovensko reč i lepo slo- vensko govorico se navči od svoje matere. Pride v šolo i v slovenskom jeziki se vči i izo- brazüje. Deteti je to v veselje, ar tak more lepo napredovali i se veseli svojega napredka v znanji. Spominjam se, da pred dvajsetimi leti ne bilo tak. Do- ma smo se od starišov navčili gučati slovenski, v šoli smo pa mogli znati vogrski. Takša šola je bila muka. Zato smo dnesden tembole lehko veseli, da mamo Slovenske šole, zato njim more- mo posvetiti tem vekšo pažnjo. Lüdske šole so za izobraz- bo našega lüdstva gotovo naj- važnejša ustanova. Večina naše- ga naroda ma za sebov samo lüdsko šolo. Zato je važno, kak- šne razmere so na šoli i v kak- šem stanji se šola nahaja. Kem popunejša je šola, tem bolšo izobrazbo more nüditi našoj deci. Gledoč na lüdske šole mo- remo v tej dvajseti letaj opaziti lepi napredek. Nekaj novih šol je bilo ustanovlenih, jako pa je naraslo število razredov. Ali itak zdajšnje stanje šol nas nemre zadovoliti. Posebno v dvojnom pogledi bi se mogle razmere obrniti na bolše. Prvo so Šolska poslopja. Ta so v nešternih vesnicaj v jako žalostnom stanji. Šola bi mogla biti učencom v vsakom oziri v pouk, že tüdi kak poslopje samo. Kak se pa naj deca navčijo, da je za zdravje potrebno, da šo stanovanja Zračna i svetla, če hodijo den za dnevom v šolske sobe, ki so nizke, z malimi okni i tesne pa se more notri nariniti do 60 dece i včasi šče več. To je eden velki nedostatek, šteri se more Odpraviti. Potrebna pa je za to skrb oblasti i razumevanje domačega prebivalstva, da bo znalo za napredek svoje najpo- trebnejše kulturne ustanove nekaj žrtvovati. Lepa šola je ponos domače vasi. Mogla bi biti naj- lepša stavba v vesi, na štero bi se z veseljom ozirati vsi prebi- valci. Drügo, ka v velkoj meri kvari razmere na naših lüdskih šolaj, je nestalnost i pomanjkanje vu- čitelstva. Dvornim, da je šče gde kraj v Sloveniji, gde bi bilo tel- ko premestitev, kak ravno v Slov. Krajini. Čeravno se je vse leto jako čütilo pomanjkanje vučitel- stva na naših šolaj, je le bilo pri zadnjih premestitvaj vnogo več vučitelov i vučitelic premeš- čenih od nas, kak k nam na- meščeni. Navadno se premes- titve vršijo na lastno prošnjo. Ali zakaj se Vučitelstvo telko prosi od nas? Nekaj so vzrok slabe stanovanjske razmere po naših vaseh i nezdrava Šolska poslopja, gde níšče ne rad notri den za dnevom po več vör. Velki vzrok pa je ravno pomanjkanje vučitelstva. Dogodilo se je v lanjskom šolskom leti, da je na trirazrednoj šoli bila samo edna Učna moč, na štirirazrednoj šoli pa skoro vse leto samo dve, nekaj časa celo samo ena. Neš- terne naše šole so v stalnom pomanjkanji vučitelstva. Nepri- jetno je ednomi delati za dva i nišče ne ostane rad na takšem mesti, rajši si poišče bolše mesto, gde so razmere normalne. Začetek novoga šolskoga leta je že jako blüzi. A od no- vih nastavitev šče ne nikaj čüti. Vnogi vučiteo ali vučitelica se z veseljom Spomni na deco, ki z radovednimi očmi čakajo, ka bo prineslo novo šolsko leto, pa mogoče z bridkostjov misli na to, da bo mogeo poučevati v nezdravoj šolskoj sobi ali pa pelati naprej dva razreda namesto ednoga i Bog zna, gda bo što nastavlen na prazno mesto, da ga reši dvojnoga dela. Potrebno je, da se šče vno- go skrbi posveti našim lüdskim šolam. Posebno bi oblast mogla skrbeti, da se vsigdar pravočasno nastavijo novi vučitelje, ne ko- maj po nekaj mesecaj šole, ar pouk na nešternih šolaj stalno vsako leto trpi. To pa so nepo- volne razmere. Proslava dvajsetletnice prvega slovenskega tabora v osvobo jeni Slov. Krajini. Velik telovadni nastop v Beltincih. V spomin dvajsetletnice pr- vega slovenskega tabora, ki se je vršil kmalu po osvoboditvi Prekmurja, dne 17. avgusta 1919. v Beltincih, priredi Fan- tovski odsek v Beltincih veliko proslavo v nedeljo, dne 27. avgusta v Beltincih. Proslava obsega sledeče točke: 1. V soboto zvečer bo bak- lade in velik kres v bližini te- lovadišča. Pri kresu bo govor. 2. V nedeljo zjutraj ob 5. uri büdnica. 3.Ob ½ 9. uri zbiranje čla- nov, članic, mladcev in mladenk na telovadnem prostoru za po- vozo. 4. Ob ¼ 10 uri povorka. 5. Ob 10. uri sv. maša v farni cerkvi. 6. Večernica ob 2. uri. Po večernici odhod na telovad- ni prosfor, kjer bo takoj telo- vadni nastop. Nastopili bodo člani, člani- ce, mladci in mladenke s pros- timi vajami, vmes bodo simbo- lične vaje članic, orodna telo- vadba, skupinska vaja mladcev in štafetni tek mladcev. Odsek je zaprosil Zvezo FO za štiri orodne telovadce vzorne vrste. Tabor pred 20 leti je bil velikanska manifestacija, ki se ga je udeležilo 20.000 ljudi iz vse Slovenske Krajine in so- sednih krajev onstran Mure, da so izrazili svoje veselje in navdušenje nad svobodo, ki je zasijalo po dolgih letih trplenja in narodnega zatiranja. Vljudno vabimo vse, od bli- zu in daleč, da se te proslave, ki jo prireja naša mladina, ve- sela svoje narodne svobode, Udeležite v čim večjem številu. Spominske trake po 2 din si küpite že zjutraj, z njimi imate pravico prisostvovali telo- vadnemu nastopu. Pred nastopom bosta dva kratko govora in dvig državne za- stave med igranjem drž. himne. Bog živi! Odbor! Boži zakon od hišnoga zakona. 1. Skupni pastirski list jugoslovanskih škofov o svestvu (zakramenti svetega zakona. Krščanski zakonci! Kakor mora pri posamez- ne človeku srce ubogati glavo, tako mora biti tudi v zakonu. Mož imej prvenstvo v upravljanju in vodstvu družine, žena pa si mora prisvojiti prvenstvo v lju- bezni. Vedita, da nista samo za- konska druga, ampak tudi brat in sestra v Kristusu Gospodu. Vajina zveza naj bo jarem lju- bezni in miru, naj bo resnična zdrüžitev vajinih duš. Ne pozabita nikoli, da sta vajini telesi tempelj Sv. Duha, in da morata drug drugega spoš- tovati, kakor spoštujemo svete stvari, ker je vajina zveza skup- nost svetih. Bodita zmerna v vsem. Ta zmernost je potrebna tudi tedaj, kadar trgata cvet radosti, ki vama je zrastel v lepem vrtu zakonske zveze. Zmernost ni koristna samo za vajino zdravje, temveč pom- noži tudi vajino medsebojno spoštovanje. V vseh dneh vajinega za- konskega življenja bodita po- polno in globoko vdana Bogu. Nikdar ne zavrzita njegovih za- povedi, stalno kličita Boga na pomoč. Tudi ne zanemarita ni- koli zakramentalne milosti, ki je v vama, nego vršita marljivo vse svoje dolžnosti, in to ne samo takrat, kadar so lahke, nego tudi takrat, kadar so težke. Ravno v težkih časih bosta najbolj oku- sila delovanje milosti, ki sta jo prejela v zakrament svetega zakona. Če bosta, krsčanska zakonca, živela tako, potem bo med va- ma vladala prava zakonska lju- bezen. Kazala se pa ta ljubezen ne bo samo v čutnem nagnenju ki hitro mine, tudi ne v sladkih be- sedah, temveč bo predvsem glo- boko zasidrana v srcu, od koder je ne bo mogel izruvati noben življenjski vihar. Taka ljubezen je priprav- ljena na vse žrtve zakonskega življenja, kadar so potrebne, ali nikoli ne zahteva žrtve tam, kjer je ni treba. Posvetita drug drugega Bogu, a skupno Mu posvetita svoje o- troke. — Kristus Gospod, Kralj vseh vekov, Kralj neha in zem- lje, naj kraljüje v vaših srcih, naj vláda v vaših družinah! S to željo vam podeljujemo svoj očetovski in nadpastirski blagoslov: V imenu + Očeta in + Sina in Svetega + Duha. Dano na škofovskih kon- ferencah v Zagrebu, dne 25. ja- nuarja 1939. Dr. Alojzij Stepinac, 1. r. nadškof Zag- rebški, preds. škof. konferenc. Dr. Ni- kolaj Dobrečič, 1. r. nadškof barski in primas Srbije. Dr. Josip Srebrnič, 1. r. škof krški. Dr. Ivan Ev. Šarič, 1. r. nad- škof vrhbosanski. Dr. Ivan Fr. Gnido- vec, 1. r. škof skopljanski. Dr. Josip Ujčič, 1. r. nadškof beogradski in ap. admin. banatski. Lajčo Budanovič, 1. r. škof, ap adm. bački. O. Alojzij Mišic, 1. r. škof mostarsko-trebinjski. Mihael Pušič, 1. r. škof hvarski. O. Jozo Garič, 1. r. škof banjaluški. Dr. Josip M. Ca- revi, 1. r. škof dubrovniski. Dr, Dio- nizij Njaradi, 1. r. škof križevski. Dr. Gregorij Rožman, 1, r. knezoškof ljub- ljanska Dr. Anton Akšamoyič, 1 r. škof djakovski. Dr. Ivan J. Tomažič, 1 r. knezoškof lavantinski. Dr. Jeronim Mi- leta, 1. r. škof šibeniškl in ap. admin. zadrski. Dr. Viktor Burič, I. r. škof senjsko-modruški. Dr. Kvirin Klement Bonefačič, 1. r. škof splitski. Pavel Bü- tore, 1. r. škof kotorski. (Konec). Razgled po katoličanskom sveti. Francija. V severnoj Fran- ciji je več cerkvi, ki so v vekših krajih, pa so deleč od sedeža fare, zato v njih po nedelaj i svetkih nega bože slüžbe. Za narod pa je slüžba boža potre- bna. Zato se je Katoliška akcija obrnola na razne kolegije in sa- mostane i je oprosila, naj pošle svoje dühovnike, ki bi opravlali slüžbo božo v teh cerkvah. Tomi poživi se je odzvalo v niskoj škofiji sküpno 180 dühovnikov. Že tri leta opravlajo sv. mešo v teh cerkvah. Razumlivo je, da sv. meša in predga jako dobro vpli- va na te lüdi, ki so se že nekak odtüjili cerkvi, za Katoliško ak- cijo je pa to velka pomoč, Tomi uspehi se čüdijo sami župniki, pod štere so spadale te cerkve. — Zavolo jako maloga števila rojstev je država izdala drüžinski zakonik, ki določüje dvoje: 1. podpiranje drüžin, ki majo vekše število dece, od strani države i od strani delodajalcov, 2. kašti- ganje onih, ki po bolnicah i sa- natorijih izvršüjejo splave i tistih, ki širijo tozadevno literaturo. — Polaki iz stare domovine so obi- skali polske kolonije v Franciji, ki so nastale še pred svetovnov bojnov. Polaki so se izselili v Francijo zavolo pritiska Prusov i Rusov i zavolo prenaseljenosti. Na obisk je prišlo dosta dühov- nikov, svetnih izobražencov. Obi- skati morajo vsa caaroska me- sta, v šterih so nastanjeni Polaki. Ta sküpina bo obiskala tüdi Lourdes i Lisieux, Španija. V državlanskoj bojni je bilo samo iz reda oo. klericijanov vmorjenih 110 dü- hovnikov, 91 dijakov i 68 bra- tov. Porüšenih je 5 cerkev i sa- mostanov, poškodovanih ll,oro- panih pa 15. Ta razmeroma mlada kongregacija redovnikov je morala to pretrpeti samo zato, ar so njeni člani izpovedali vero v Kristuša. — Mons. Baussart, Pariški pomožni škof je na svo- jem potovanji skoz Španijo obi- skao generala Franca. V razgo- vori s cerkvenim dostojanstve- nikom je Franco izjavo, da bo bodoča prerojena Španija zgra- jen na dveh temeljih: na drü- žini i deli; urejena drüžina je temelj države, delo je pa vrelec blagostanja. Kmečki tábor ob severni meji. Pri Sv. Lenartu v Slov. gor. se vrši v nedeljo dne 3. septem- bra, 1939. „Slovenjegoriški kme- čki táborˮ, tábor slovenskega kmečkega ljudstva iz zelene Šta- jerske in Prekmurja. — Tabora se udeležé oba Slovenska mi- nistra, vsi slovenski poslanci in senatorji ter prijatelji Slovencev od juga. Program obsega celodnevni spored in sicer: Od ½ 9—9 ure: Zbiranje udeležencev v parku. Ob 9. uri: Sprevod po trgu na taborno mesto in defile pred odličniki. Ob ½ uri: Sv. maša na prostem z ljüdskim petjem in pridiga čast. gosp. dekana Go- milšeka od Sv. Benedikta v Sl. g. Ob ½11 uri: Blagoslovitev prapora Kmečke Zveze pri Sv. Lenartu. Ob 11 uri: Ljudsko zboro- vanje, na katerem govore: mi- nister g. Snoj Fran, poslanec in načelnik Kmečke Zveze g. Brodar Janez, poslanec in podnačelnik Kmečke Zveze g. Špindler Jožef, župan g. Poljanec Ljudovik od Sv. Antona v Slov. gor. in drugi. Ob 14 uri: Ljudska igra: „Slovenskega kmeta povestˮ s petjem in godbo na prostem. Na tabor se lahko pripe- ljete z avtomobili, obstojijo dob- re prometne komunikacije. — Dan slovenskega kmeta ne more iti mimo Tebe naš prek- murski tovariš! Zato se zberite, se organizirajte, pošljite prijave udeležencev, nikdo, kdor sloven- sko in kmečko misli, ne sme ostati ta dán doma! Naj nas ta dan združi Mura, da bomo vsi eno, Sv. Lenart v Slov. gor. pa kraj, kjer se se- dejo kmetski trpini z obeh strani Mure, do Drave in preko nje... Okrajna kmečka zveza Sv. Lenart v Slov. goricah. 2 NOVINE 27. augusta 1939. Nedela po Risalaj trinajsta. Tisti čas, gda je Jezuš po- tüvao v Jeružalem, je šo po sre- dini med Samarijov i Galilejo?. I gda bi se prikazao v neko vesnico, prišlo je pred njega de- set gobavi možov, ki so stali Ozdaleč i podignoli so glas svoj govoreči: „Jezuš, vučiteo, smi- luj se nad nami.ˮ Štere kak je vido, velo je: „Idite, pokažite se dühovnikomˮ. I med potjov so biti očiščeni. Eden zmed njih pa se je vrno, gda je vido, ka je očiščeni i je z velkim glasom zvišavao Boga; spadno je na obraz pred njegove noge pa se njemi zahvalüvao, i te je bio Sa- marijan. Jezuš pa je spregovoro: „Ali ne bilo deset očiščenih ? Gde so deveteri? Ali se ne ni- eden drügi najšo, ki bi se po- vrno ino bi dao diko Bogi, nego samo ete tühinec. I veli njemi: „Stani gori, ino idi; tvoja vera te je ozdravila. (Lukač XVII, 11—19.) * Gospoda je srečalo deset gobavih mož. Lüdje so jih iz- gnali iz vesi i sküpna nevola jih je zdrüžila, čeravno je bio eden Samarijan drügi pa Židovje. Stali so Ozdaleč, ar je tak zapovedavala židovska postava, ki je gobavost mela za nalezlivo bolezen. Pa so mislili, da jih bo tüdi Kristuš odvračao od sebe, kak so to delali Židovje. Pov- zdignili pa so svoj glas i prosili: „Jezuš, vučenik, smilüj se nam!ˮ Najbrž ga majo že za Boga, da tak prosijo! On pa jim naroča: „Pokažite se dühovnikom!ˮ Židovska postsva je dolo- čala, da se naj gobavi, če znova ozdravijo, pokažejo dü- hovniki i te jih naj prizna kak ozdravlene pa jim tak dovoli iti v drüžino. Zato so mogli gobavi po Gospodovom naročili: „Po- kažite se dühovnikomˮ spoznati, da bodo ozdravili. Odišli so i resan med potjov ozdravili vsi. Tak so tüdi dühovniki mogli spoznati, da se je dogodo čüdež. Bilo jih je deset. Devet je bilo Židovov eden pa Samarijan i te se je šteo svojemi dobrot- niki zahvaliti. Vrno se je i glas- no častio Boga, spadno je na obraz pred Gospodove noge pa se njemi zahvalo. Gospod njemi pravi: „Stani pa idiˮ. To pomeni, da njemi boža milost zdaj davle novi pogum za dobra dela i za napredovanje v dobrom. Da se je prišeo zahvalit Samarijan a neso prišli Židovje, je nekakši zgled za bodočnost, gda so se tisti kristjani, ki so se spreobrnili od Židovov, čemerili, zakaj apoštolje sprejemajo v sv. Cerkev tüdi Samarijane i pogane. Včimo se od toga Samari- jana biti hvaležni. V prvom redi smo dužni biti hvaležni Bogi, od šteroga prihaja za nas vse dobro. Potem roditelom, od šterih ma- mo časno živlenje i brez števila drügih dobrot, nato predstojni- kom v šterih roke je Bog do- stakaj položo, da nam razdelijo, slednjič vsakomi dobrotniki, ki nam je izkazao dobroto. Svojo hvaležnost smo dužni kazati Bogi z verskimi vajami, starišom z lübeznijov i spošto- vanjom predstojnikom s spoštlji- vostjov, dobrotnikom z zahvalo?. Kak je hvaležnost nekša po- sebna jakost, tak je nehvaležnost poseben greh. Hvaležnost naj se kaže v tem, da a) sprejeto dob- roto pripoznamo, b) da jo hva- limo i se zahvalüjemo, c) da dobrotniki povračüjemo dobro, gde i gda moremo. Nehvaležne pa se kažejo lüdje v tem, da a) Sprejetih dob- rot ne povračüjejo, b) da jih zakrivlejo i mučijo od njih, ar neščejo, da jih lüdje spoznajo, c) največja nehvaležnost pa je, če za prijete dobrote delamo dobrotniki škodo na imanji ali cilo na dobrom imeni. Med našimi sezonskimi delavci v Jugoslaviji. Skozi Bačko v Banat. Iz Osijeka dalje spremlja- mo Dravo v spoštljivi razdalji. Nato se nam skrije v gosto ze- lenje. Krasni vrtovi, natrpani s sadnim drevjem. Seveda mesto je v bližini, kjer se lahko vse proda. Polja na jugu, nekoliko dalje se zablesti Donava, ki ima tu močno zavito strugo. Kmalu se peljemo čez njo, mogočno Donavo. V Bački smo, večeri se. Polja tonejo v mrak. Poleg mene zre skozi okno mož, ki me ra- dovedno sprašuje, odkod in kam. Zna nekoliko srbski zato je žu- pan v svoji vasi. Tam so namreč „Švabiˮ. Sam je katoličan. Za- nimam se za verske razmere pri njih in za nravne in socialne, za delovanje njihovega Kulturbunda. Sam razkrije njihovo največjo rano: materialistično življenje in „Einkindessistemˮ. Zibelke so prazne. Rana, zaradi katere so izumrli in izginili mogočni na- rodi v zgodovini. Mož izstopi in vstopi ško- fijski tajnik v Subotici. — Andrej Moullion. Ravno prav. Razložim mu namen svojega potovanja. Jutri da naj pridem okoli desete ure na ordinariat po potrebno dovoljenje. Gospod je v talarju. Bil je pred kratkim v Sloveniji pri Sv. Križu nad Jesenicami, kjer imajo bogoslovci iz suboti- ške škofije svoje letovišče. Zna nekoliko slovenski. Eleganten in zelo vljuden gospod. Nato se zatopi v brevir in rožni venec, a pred menoj je odprta Hoja za Kristusom, ker drugo sem že opravil. Subotica vsa v lučih. Kljub pozni uri je na ulicah vse živo. Potrkam na gostoljubna vrata frančiškanskega samostana, kjer me sprejmejo kot brata. Peti junij. Sv. maša v krasni samostanski cerkvi. Delavnik je in cerkev je skoraj polna. Na uho udarja madžarska pesem in molitev. Zbujajo se mi spomini na prvo mladost, preživeto tam daleč za morjem v madžarski župniji, kjer sem take pesmi in molitve tolikokrat slišal. Škof je na birmovanju. Zato moram k Sv. Roku, kjer župnikuje gene- ralni vikar monsignor Blaško Ra- jič. Znamenit mož, čigar ime je že zapisano z neizbrisnimi črka- mi v hrvaško narodno in cerk- veno zgodovino. Kar je Klekl za Slovensko Krajino, to je Rajič za Bunjevce v Bački: za svoj narod zelo zaslužen mož. Odloč- ne, kremenite poteze se mu bero z obraza. Z očetovsko prijazno- stjo mi daje potrebna navodila. (Dalje.) Tovarišija i drüštvo. Pred kratkim sam meo pri- liko biti par dni stalno med mla- dino. Včasih sam prišeo med njo neopaženo, včasih pa tüdi tak, ka me je lejko vsaki vido. Po govorenji i obnašanji mladih sem jasno vido razliko med te- mi, šteri so v kakšem dobrom drüštvi i med drügimi, šteri neso v niednom drüštvi, šterim dobro drüštvo smrdi, ne vejo pa sami, ka se koplejo v smrdečem blati slabe tovarišije. Istina je ka človek lejko ostane dober tüdi zvüna drüštva. Ali kama bole batriven je lejko tisti stariš ali tüdi mladenec ali mladenka, štera je pri dobrom drüštvi, gde so zbrani sami do- bil tovariši, tovarišice. O vred- nosti dobre tovarišije pravi sv. Düh: „Zvesti tovariš je močna obramba. Što ga najde, najde džündž. Žmečava zlata i srebra je nikaj ne vredna proti ceni nje- gove zvestobe.ˮ (Sir. 6, 14). Prijatel mora imeti lastno- sti tak diamant: čisti mora biti kak jasno nebo, pri tom pa tr- den i značajen. Kakše koristi pa najde mladi človek pri drüštvi? Predvsem to, da se v drüštvi zbirajo lüdje, šteri priznavajo i se borijo za vednaka načela, šteri se trüdijo, ka bi je sami izvajali i ka bi tak delali tüdi drügi. Drüga korist pa je dobri tovariši, tovarišice, šteri se v drüštvi dobijo. To je velka Skrivnost dobroga i sla- boga; Što je dober, bi rad tüdi drüge napravo dobre: što pa je slab, te pa šče tüdi drüge na- praviti slabe. Lüdje se jako trü- dijo za dobro, vnogo pa žrtvü- jejo za slabo kak čas, trüde i peneze, večkrat tüdi zdrávje. Človek lejko vpliva na drü- ge tak, ka niti sam za to ne ve, Čisto srce, štero žari v lübezni do Boga, je kak malo sunce, štero obžareva, poživla i osre- čüje vso okroglino. Vsaki dober dečko je že bio ali šče bo kdaj rešitel. Sam ne ve, kda bo po- nüdo svojo roko v pomoč tis- tim, šteri so na slaboj poti, šteri so v nevarnosti, ka pogübijo svojo düšo. Pa te pitali kak to napravi; s svojim dobrim gla- som, z rečmi i z vsem svojim oponašanjom, ka davle drügomi moč i pogum. Zato dragi dečki bodite dobri, skrbite, ka te povsod ka- zali mlajšim, včasi tüdi starej- šim, v govorenji i činenji dober vzgled. Skrbite, ka bote sami spe- vali dostojne pesmi ne takše, ka so prinešene iz jüžnih krajov naše države iz raznih kavarn i gostiln (kafane, podrumi) nego oprimite se naših lepih sloven- skih pesmic iz šterih se zrcali vsa lepota i milina. Vaši guči naj bodo dostojni. Kak dober dečko tak je tüdi vsaka dobra deklina v oporo svojemi poznanstvi. Ka vala za dobre dečke, ka smo zgoraj po- vedali, isto vala šče v vekšoj meri za dekleta. Zato draga de- kle pazi s kem se pajdašiš, ar ne veš, gde te čaka nevarnost za tvojo düšo i telo. Ne zavü- paj nikomi, dokeč se ne prepri- čaš o poštenih namenih osebe, štera šče s teboj stopiti v znan- stvo. Dragi dečki i dekleta ogi- blite se pokvarjenih, ar ti so tak kak mrhovina, štera posmradi vso okolico, bežite pravim pred takšimi, da vam ne pokvarijo vaših düš. Prekesno se boš zgro- zio i se boš zgrozila, v kak krat- kom časi te je slaba drüščina tak pokvarila. Vpiši se rajši v dobro drü- štvo, štero ti bo s svojimi pra- vili i s svojimi dobromislečimi člani v oporo i vzpodbüdo. Slabi vnogokrat zato sra- motijo svojega poštenoga tova- riša, da bi zadüšili svojo vest, štera jim ne da mira i se te zgučavlejo, ka vsi mladi lüdje tak živijo. Včasi pa zasramüjejo dobre zavolo nevoščenosti, ar se zavedajo, ka so drügi, šteri so dobri, več vredni. Tüdi s sla- bimi tovarišicami je tak. Zato, dekle, beži pred takšov znankov kak pred kačov. Gledaj ka ne prideš v takšo drüžbo, da sama ne postaneš ravno takša. Zave- daj se, da če deneš Zdravo ja- buko k gnilomi, postane tüdi to gnilo. Dečko, dekle! Drüži se z dobrimi, beži pred slabimi. Junaško se postavi v bran proti vsem navalom nesramnosti, po- smehovanja i sirovosti. Vsikdar pa bodi veder i veselo zastopaj dobro stvar. Vsaki pošten dečko naj bo veseo. Edino on ma pra- vico do pravoga veselja, ka je posledica pravilno ubrane no- tranjosti. Ravnotak naj poštena mla- denka širi med tovarišicami ra- dost i smeh, ar v njenoj düši Vlada lepa urejenost, štero ob- sevle Sunce — Bog. Vsi pa se ogiblimo slabih po rečaj Jezu- šovih: „Bojte se tistoga, šteri more telo i düšo poglobiti v pe- keo ˮ (Mt. 10, 28). Bujna zelenica v püščavi. Zopet je prišel zaželjeni god Marijinega Vnebovzetje. V kras- nem jütra smo se začeli zbirati ns priljubljenem Gravelle. Kakor navadno, ob ½ llh slovesna maša. Gospod župnik je prečital francoski evangelij, nato v kratkih, a ljubeznivih be- sedah zahvalil izseljencem, da so prišli v tako lepem številu, pohvalil gorečnost njihovega se- danjega duhovnika in se lepo spomnil tudi g. Grešnika, kate- rega poteze lahko zasledimo na fotografijah križevega pota, v cerkvi razstavljenega in kjer g. Grešnik predstavlja Kristusa; fo- tografije so delo gospoda žup- nika, priznanega umetnika v fo- tografiranju. Po maši pa je bila Sloven- ska pridiga. O katoliški ljubezni do Marije in o rožah, ki so jih po pričevanju legende našli v njenem grobu, a zlasti o rožah milosti, ki nam po Njenih rokah prihajajo. Kaj veselo je bilo skupno kosilo na vrhi, sredi košatega zelenega drevja. Tu je imel g. Bajc, uradnik pri Putniku v Pa- riza zelo lep govor o vseh za- devah, ki zanimajo izseljence, tako v domovini kot v tujini. Delil se je tudi brezplačno dober tisk, le da ga ni bilo za- dosti. Poslali smo pismene po- zdrave našemu lavantinskemu škofu, dr. Tomažiču, stolnemu dekanu, dr. Cukali, čg.Orešniku in g. Casarju. Sledile so večernice, pete Marijine litanije, ki so bile že kot nekaka vaja za 15. oktober, ko nas bo obiskal kardinal Ver- dier. Seveda ni izostalo foto- grafiranje. V najlepšem razpoloženju smo se ločili s te „bujne zele- nje v püščaviˮ, kakor lepo poje Psalm 64 pri blagoslovu zelišč na god Marijinega Vnebovzetja. Camplin Matija Balažic: Na križopotji živlenja. Janček je natrgao nekaj jó- šovih vejk, Lipič je razgreno ogen, djao zažuteno kukarco na vogelje i obračao. Janček je de- lao s košnatimi vejkami veter nad ognjom, da se je plamen zlekno po zemli zdaj na té, zdaj ná drügi kraj. Kukarca se je pekla, pokala, črnela, da je pri- jetno dišalo. Lipič je bio ves rdeči v obraz od ognja, da se njemi je skoro mamica vrtela v glavi. „Pazi, da si mustače ne osmodiš,ˮ je dražila Tilika Lipiča. „Ti pa pazi, da si jezik ne preščipneš,ˮ se je nasmehno Lipič, šteromi je žareo obraz od vročine. Kukarca je bila pečena, sa- mo šče nekaj vogelja se je je držalo pa saje. „Lizika, daj predpasnik, da ti zbrišem kukarco,ˮ je pravo Janček Liziki, štera je mela v žepi na plavom predpasniki beli robček. „Samo probaj,ˮ njemi je protila s prstom. Obrisao jo je z biljom. „Izvolite, mlada gospodič- naˮjoj je ponüdo pečeno ku- karco i se pri tom nekelko nanizo. „Hvala lepa, mladi gospod,ˮ njemi je isto vrnola Lizika z reč- mi, v šterih je bilo dosta kmeč- ke preprostosti pa šegavosti. Lipič pa je svojo kukarco obrisao na Tilikinih licaj, da so njoj saje nehále sled na obrazi. „Huncvut ti eden,ˮ jevzki- pila, njemi strgala vlat küharce i ga sama namazala s sajastov kukarcov. „To maš!ˮ se je za- dovolno smejala. „Močna si pa, močna, da te sam zlodi ne bi mogeo kro- titi,ˮ si je v nevoli mogeo priz- nati Lipič. Nato sta se šla k jarki prat. Tilika ga je šče poškropila v obraz, da se je ves cedio. Janček pa Lizika sta gle- dala vse to pa se smejala. Zo- bovje so se njima zagrizli v pe- čeno dišeče zrnje, vmes sta si pa lüščila v prgiščo. „Vidiš, kak je zdaj dobra, da sem jo obrisao na tvojem obrazi,ˮ je dražo Lipič Tiliko i čotkao z jezikom, gda je načno svojo kukorco. Ona ga je pa samo po- glednola i nikaj ne pravila. Gda so pojeli kukarco, so zaspevali pesem: Dekle ide po vodé, na bregi je stüdenec. Dečka je zaglednola, al’ ribo je zajela. Ne je riba, ne je rak, ka po vodi plava. Ne je vsakši dečko moj, ki me zapelava. Tiha pesem je plavala nad jöšjom i kukarcov i zamirala negdi v Vrbji. Rasla je, čiduže bole glasno se širila i se spre- hajala po tom zelenom poli. Lizika pa Tilika sta se prijéli za roké. Pastirje so že gnali s pašé, pokali so z bičami i vmes je šteri zajuvkao. Na senožeti se je vlegala večerna megla, nad hižami se je kadilo i od neked se je čüo joč deteta. Sunce, vse rdeče pa velko, se je doteknolo zemle. Lipič je šče razgreno ogen, v prgišči prineso vodé i ga pogaso. „Pa brezi zamere, Tilika,ˮ je pravo Lipič, gda so se ločili pri brvi. „Čeden bodi! Što pa ,bo zamerjavao takše mladostne no- rije,ˮ je pravila ona i že je z Lizikov zašla med hiže. Janček pa Lipič sta šla pomali za njima. V tistom časi, gda so tej štirje pekli kukarco, se je zišlo nekaj dečkov z sosidne Vesi pri Kokotovih. Kokotovi so najmre meli pinteš. Meli so svoje gori- ce, štere so davale telko, da je vino predržalo do fanjščeka. Potli pa so že od neked znato- čili vküp, da je lehko celo leto teklo z njuvih lagvov. Dečki so si sposeli okoli stola v velkoj hiži i da ne bi zgübili batrivnosti, če bi se tr- belo spoprijeli z domačimi dečki, so si veleli nositi liter za litrom, da se je vino razlevao po stoli pa podi, se cedilo po njüvom obleči, delalo velke mlaküže i v tom zadüšenom duhanovom di- mi so se opijali roji müh. Liter za litrom je romao na sto,veje samo prvi liter dragi, drügi pri- dejo radi za njim. Tüdi nekaj dečkov iz do- mače vesi, šteri so meli že od lani nekše neporavnane račune s temi, je potli prišlo k Kokoto- ve, pa so si komaj najšli mesto v máloj hiži. Oboje dveri so bilé odprete, da se je vidilo skoz preklit v obe hiži. Brečali so vsevprek, se drli, če je spadnola kakša špotica. Skoz odprete dveri je prihajao dišec po razlejanom vini iz neprevetrenih pa zadüše- nih hiž. 27. augusta 1939 N O V I N E 3 Glasi iz Slovenske Krajine. Zahvala. V tistih dnevaj, kda sem dosegno svoj cio i kda me je boža milost pripelala k oltari, so se nepričakovano zmi- slili na mene moji rojaki, razte- peni po Ameriki pa Franciji. Da se je moja novomešna sloves- nost pri cerkvi pa doma izvršila v tak veselom pa zadovolnom razpoloženji, se poleg lüdem iz domače vesi, ki so v svojoj ra- dostnoj sreči dali vse, ka so pre- mogli, se morem posebno zah- valiti našim Amerikancom, ki so na svojo roko podprli s penezi to delo. Posebno se zahvaljüjem g. Sobočan Matjaši, šteroga ne bilo Vtraga nabrati to vsoto vküp. Na njegovo želo i želo daroval- cov zato objavlam imena, ki so dali v dolaraj v Chicagi: Sobo- čan Matjaš 10, Kerec Marija 7, Toplak Ivan i žena 3, Kelenc Štefan i žena 3, Györek Mihael i žena 2, Tivadar Jožef i žena 2, Kotnjek Ivan i žena 2, Žižek Šte- fan i žena 2, Kozlar Mary 2, Kustec Matjaš 2. Po eden dolar so dali: Farkaš Ana, Kustec Roza, Vučko Štefan i žena, Vučko Jany i žena, Jagnet Ana, Prša Matjaš i žena, Balažic Marija. Markoja Irena, Vučko Zofija, Vuk Helena, Kovač Matilda, Vučko Štefan, Je- rebic Janoš i žena, Balažic Mar- tin, Balažic Štefan, Balažic Jožef; pol dolara: Kelenc Martin. Zvün toga so šče poslali iz Chicage v dolaraj: Lebar Ivani žena: 260, Lebar Marija 1, Ciglar Verona 1. — Poleg toga so šče poslali iz Canade sledeči v dolaraj: Zelko Jožef i žena 3, Farkaš Jožef i žena 3, Horvat Ivan 2, Horvat Štefan 2, Sobočan Janoš 1, So- bočan Matjaš 1, Sobočan Ivan 1, Mlinarič 1. — Vsem tem, naj bo Bog, ki vodi vsakše dobro delo, obilen plačnik. — Omeniti pa šče morem velikodüšnost Kolman Matjaša, ki je že 15. leto v Parizi, da je darüvao za novo mešo jako lepi mešni plašč. Naj bo na tom mesti izrečena njemi, kak tüdi g. Camplini, šteri je plašč zébrao, topla pa iskrena zahvala. Naj bo osvedočeni on i vsi da- rovalci v Ameriki, da se bom spominjao pri sv. meši i proso Boga, naj vsem podeli srečo i razlije svoj obilen blagoslov na pot živlenja. Matija Balažic, novomešnik, Hotiza. Ogenj v Beltinskom gradi. Na Velko mešo 15. avgusta zaj- tra je vdarila strela v električno žico. V salonskoj sobi je bio radio priklopljeni i zavolo toga je strela tam povzročila ogenj. V salonskoj sobi je zgorelo več dragocenih slik i drügih stvari. Ogenj se na drüge prostore ne razširo, ar se je lüdem posrečilo, da so ga naskori pogasili. Turnišče. Čeravno je celo dopodne bio dež, je le prišlo 15. augusta na proščenje vnogo lüdi, da počastijo v našoj cerkvi Ma- rijo i se zročijo v njeno varstvo. Celo v procesiji so prišli. Pred- gali so nam naš novomešnik g. Jožef Gjuran iz Gumilic, slovesno sv. mešo so pa opravili g. Ša- ruga Matija salezijanec. Asistirali so njim g. dekan i njihov brat Miška. Popodnevi, gda je že dež pohenjao, je bio telovadni nastop. Sobota. Na Bolgarsko v Sofijo sta odpotovala naš novo- mešnik iz Satahovec g. Erjavec Janez i kaplan g. Janko Škraban, da si malo ogledata prestolnico bratskoga bolgarskoga naroda. Gumilica. K Velkoj meši so prišli iz Maribora obiskat svoje domače g. Franc Kolenc. Trnje. Prilično hižičko za stanovanje si je dao pri nas po- staviti črensovski organist g. Jo- žef Žižek. Hiša je že pod stre- hov i bo naskori docela gotova. Nedelica. S preložitvijov prejšnje ceste Turnišče—Radmo- žanci, ki je šla prek Nedelice, je naša podobčina dobila velko bremen. Tisti del ceste, ki je bio pri preložitvi izpüščeni, mora zdržavati Nedeiica sama, čerav- no jo v menšoj meri potrebüjejo tüdi okoliške vesnice. Na toj cesti je bio most,prek Ledave na pol podreti. Če si pelao v gorice ali na njivo kakšo vekšo bremen, si morao napraviti 3 kilo metre dugi ovinek. To je jako oviralo gospodarstvo več vesnic. Stalna i velka žela lüd- stva je bila, da se most popravi, odnosno novi napravi, ki bi koštao do 40 jezer. Sami toga ne zmoremo, zato smo se obr- noli za pomoč na našega pos- lanca, g. dr. Klara ki so nam spravili 37 jezero din podpore. Napravili smo velki železobe- tonski most, ki bo slüžo šče ce- lim pokolenjom naši potomcev. Nedeličanci se g. poslanci za njihovo pomoč najlepše zahva- lüjemo. Njihove dobrote ne bo- mo pozabili. Strehovci. Fantovski od- sek v Strehovcih se lepo zah- valüje bratskomi odseki v Bo- gojini za velko dobroto, štero je skazo s tem, da njemi je podaro svoj telovadni drog. To je lepi j vzgled za drüge. Bratskomi od- seki pa : Bog plačaj! Odbor. M. Sobota — Noršinci. Le- gen Štefan absolvent iz nižje real. gim. iz Noršinec je dobil službo pri okrožnem sodišču v Murski Soboti kot dnevničar-zvaničnilr. Imenovani je bil do sedaj na sezonskem delu v Franciji. V prvi vrsti gre zahvala predsed. apel. sod. v Ljubljani, da ga je poča- kal z dekretom i g. Bajlecu nar. poslancu za posredovanje. Ime- novanemu častitamo na novem službenem mestu. Črensovci. V pondelek od- večera je začela goreti slama pri krojači Sarjaši. Gasilcom se je posrečilo ogenj omejiti i hišo, štera bila v nevarnosti, da se vu- žge, obvarovati pred vničenjom. Kitajski Škof Mons. Čeng je obiskao tüdi našo krajino. Zadnjo ne- delo je bio v Soboti i je v farnoj cerkvi mešüvao. V pondelek pa je slüžo sv. mešo ob 8. vöri v Beltincih. Obiskao je tüdi beltinsko grofico, Škof Čeng je tüdi blagoslovo auto g. Bajleca, štero- ga je g. Bajlec velkodüšno dao kitaj- skomi škofi na razpolago za časa nje- govoga bivanja pri nas. Na podporo Novin sta darüvala z Francije Žalik Štefan 5 i Balažic Marija 9 din. Bog povrni! Drüštvo sv. Adalberta v Trnavi na Slovaškom je melo svojo glavno sküpščine. Pri sküpščini je bio navzoči pro- fesor drüštva Mons. Jantaša i minister Karol Sidor, ki je zvün- redni zastopnik Slovaške v Va- tikani. Drüštvo šte v Slovaškoj 110.873 i zvüna nje 17.379 čla- nov. Vsako leto izda 3—4 nove knige i ma bogato knižico, mu- zej i arhiv. Drügi cecilijanski kongres se je vršo v Piemonti v Italiji, šteroga se je vdeležilo dosta škofov, dühovnikov i svetni do- stojanstvenikov. Pri toj priliki so domači cecilijanci meli jako lepi cerkveni koncert. Slüžkinja srednjih let, poš- tena, ki zna tüdi kühati, dobi slüžbo. Plača dobra. Na- slov v uredništvi Novin v Črensovcih. Razpis. Rim. kat. verska občina v Martjan- cih razpisuje dela pri popravijanju žup- nijske cerkve in sicer krovska in kleparska dela pri zvoniku in cer- kvi. Interesenti naj se oglasijo čimpreje pri župnem uradu v Martjancih, kjer so jim na razpolago navodila in načrti. Cerkv. odbor. 25 letnico bitke na gori Cer, gde je mala srbska vojska slav- no premagala austro-vogrsko armado i jo vrgla nazaj pred Drine i Save, so slovesno ob- hajali 20. avgusta. Proslave se je vdeležilo več ministrov z mi- nisterskim predsednikom, šteri je pri toj priliki meo velki govor. Službena naznanila Sprejemni pogoji Drž. moške obrtne šole za pletarstvo v Ptuju. Ta šola ima značaj nepo- polne srednje šole z nižjim te- čajom izpitom. Naloga iste je dajati učencem obojega spola poleg obče vzgoje, teoretično in praktično strokovno izobrazbo v pletarstvu in vrbogojstvu in jih usposobiti za pletarske pomoč- nike. Slédnjim pomaga po do- vršeni učni dobi tudi do zaslu- žka, ako nebi mogli izvrševati pletarstva na svojih domovih. Na zavodu se poučuje raz- ven praktičnega pouka v pletar- stvu: slovenščina, Obrtna koren- spodenca, aritmetika, algebra, geometrija, pripravljajo risanje, lepopis, kalkulacije, knjigovod- stvo, državoznanstvo, higijena, opisna geometrija, Strokovno ri- sanje, slogi umetnosti, tehnolo- gija in vrbogojstvo. Vse šolske potrebščine prejemajo učenci na zavodu brezplačno. Učna doba traja tri Šolska leta. Šolsko leto pričné 1. sept. V prvi razred se Sprejemajo učen- ci obojega spola, ki so dovršili Vsaj dva razreda Srednje ali me- ščanske šole ali šest razredov osnov. šole in so stari najmanje 12 let. Prijave kolekovane z ko- lekom Din 10 je vposlati vključ- no do 3. sept. t. 1. Vsebüvati morajo: 1. krstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. izjavo sta- rišev (varuha), s katero se za- vezujejo, da bodo vzdrževati učen- ca za časa učne dobe in plačali vse stroške, ki bi nastali Vsled neopravičenega predčasnega iz- stopa, 4. Potrdilo davčne uprave o višini neposrednih davkov ro- diteljev. Vsak prijavljenec sprej- me pismeno rešitev o sprejemu. Stanovanje in hrana se dobi v Ptuju od Din 200 mesečno na- vzgor. Pridnim, podpore potreb- nim učencem, se bode po mož- nosti preskrbel podpore za vz- drževanje. Za Podrobnejša pojas- nila seje obrniti na Upraviteljstvo. Köszönetnyilvánitás. Mindazoknak, akik drága Bandikánk elhunyta alkalmával részvé- tükkel mély fájdalmunkat eny- hitették, ezuton mondunk há- lás köszönetet. D. Lendava, 22. aug. 1939. Schaffhauser család. Izpred okrož. sodišča v M. Soboti Slokovec Ivan v Kunovi občina Negova je bil obsojen, dne 9. t. m. na 4 mesece strogega zapora in izgübo častnih pravic za dobo 2 leti, ker je dne 19. okt. 1938 v Ivanjcih pri Gor. Radgoni odvzel Slogovič Antonu dva gumija za kolo v vrednosti 98 din, ka- tero tatvino je storil tako: da je ome- njenega dne v gostilni Slogovič Antona v Ivanjcih pit pol litra jabočnice. V tem, ko je pomali pit naročeno jaboč- nico je parkrat tudi šel v Slogovičevo trgovino, ki se nahaja poleg gostilne. Ko je bil Slogovič odsoten, je izkoris- til ugodno priliko in vzel en gomijasti plašč za kolo in hitro odpeljal do ko- vača v isti vasi, kjer je plašč shranil ter se takoj ha to odpeljal nazaj v gostilno Slogoviča. Pri tej priliki je vzel še drugi plašč za kolo, se vrnil k Kovaču, vzel pri njem že en stisnjeni plašč in se odpeljal proti domu. 1 232|39 - 10. Dražbeni oklic. Dne 23. oktobra 1939, dopoldne ob 9. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dolga vas vl. št. 164 B 10, 14 b, 15 a, ½-ica pare. št 792 a travnik in gozd, vl. št. 685 B 3, 7 b, 8 a, ½-ica pare. št. 685 travnik in gozd, obe par- celi sta v naravi združeni, vl. št 165 B 13. 17 b, 18 a, ½-ica pare. št 793 c, njiva in travnik, vl. št. 465 B 5, 9b, 10 a, ½-ica pare. št. 793 a hiša št. 224, vinograd in travnik. Cenilna vrednost Din 9.440 —. Najmanjši ponudek Din 6.295‘— Varščina Din 944'—. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najkas- neje pri dražbenem naroku pred Za- četkom dražbe Sicer bi se jih ne mo- glo več uveljavi glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v do- bil veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v D. Lendavi, odd. II. dne 9. avg. 1939. Razglas. Upravna občina Turnišče, srez Lendava, bo oddala v najem svoje tri gostilne za dobo treh let, gostilna Štev. 3. v Turnišču, in gostilno Štev. 134. v Turnišču, omenjeni gostilni se bosta oddali v najem dne 1. oktobra 1939 v občinski pisarni v Turnišču št. 103 popoldan ob 2. uri. Gostilna v kraju Renkovci, Štev. 95. pa se bo od- dajal v najem dne 24. septembra 1939 na licu mesta v Renkovci v navedeni gostilni popoldan ob 2. uri. Vsak ref- lektant mora položiti za zgoraj nave- deni dve gostilni v Turnišču Štev. 3 in 134 vadium Din 1.000, ker drugače ne bo pripuščen k dražbi. Za trétjo gos- tilno v Renkovci Štev. 95.- se položi vadium Din 500. Gostilne se oddajo tudi za daljšo dobo v najem, ako bi to želeli reflektanti. Vsi drugi pogoji se bodo povedali na isti dan pred pri- likom dražbe. Upravna občine Turnišče, dne 19. avgusta 1939. Tajnik: Predsednik: Roglič Jože, 1. r. Litrop Štefan, t. r. Prodam posestvo skupno ali delno. Kelenc Janez, Gor. Bistrica. K odaji je 2 orala oratje zemle, sposobno za najbolši travnik. Oda se tüdi za hranilno knižico Črensovske po- sojilnice Poizve se v uredn. Novin. Slovenski delavci! Vsi v Franciji živeči Slovenci, za vse Informacije glede potovaja v domovino se obrmte na edino jugos- lovensko agencijo 18. rue de la Michodiére, PARIS II. Vozne karte po najnižjih cenah ! Menjamo denar po najboljšem kurzul Dopisujemo v slovenščini! „PUTNIKˮ Nato so začnoli spevati v velkoj hiži zategnjeno pa hripá- vo. Domači dečki v máloj hiži pa so zdignoli tak močno pesem, da so se strosili glaži na oknaj i so s svojimi glasi zaprli one v velkoj hiži. Da bi se oni pod- püstili, ka ščel „Dnes pijmo, ka koža drži! Samo ednok živemo,ˮ je brečao Špolarov Nači v máloj hiši. „Za moje pijemo!ˮ Drügi dečki so Nacija radi skübli, ar je rad plačüvao, da je s tem pokazao svojo koražo. Meo je nekaj penez, štere si je zaslüžo negdi v Slavoniji. Bio je močen dečko kak hrast. Stopo je v preklit, se razkoračo i se z rokami v žepaj razčepero. „Ste prinesli kaj koraže s sebov?ˮ Sosidni v velkoj hiži so njemi dali nazaj. „Če ščéte, vam je lehko nekaj posodimo.ˮ „A! Gde ste si je pa telko nabrali? Pa znankar ne rasté pri vas,ˮ je pravo Nači, celi grobijan proti drügim, najvekši i najmočnejši med domačimi. Nikdi ne zamüdo kakšega bitja. Ščéte, da vas denemo v trcke?ˮ so pravili iz velke hiže. „Drapni ga, drapni, tak da jekne v njem,ˮ je pravo eden od so- sidnih. Že so se nešterni zdig- noli, da bi se sünoli preti njemi, pa so je drügi mirili. „Mi smo mi, viste pa smeti,ˮ so si davali koražo domači dečki i že je našeo nemir v njih. „Samo pazite, da se vam šče krave ne bodo smejale,ˮ so se režali iz velike hiže i se baš- lali po žepaj, če majo vsi nože. „To Vidite se vas bojimo! jim je pokao Nači štrklece. „Dečki, ési za menov!ˮ je velo domačim.„Jim že pokažemo, da bodo droba v rokaj nesli.ˮ „Samo pazi, da se v šte- roga ne smetéš,ˮ ga je opoto eden med domačimi. „Šüšlek! Ti se šče držiš materi za janko!ˮ ga je vsekao nazaj Naci. „Gde pa mate dekline, po štere smo prišli?” so dražili do- mače sosidni. Nači je zaškripao z zobmi, čmigno dečkom, ki so stopili za njim v preklit i se rivali v velko hižo. Sosidni so nekam mirno sedeli za stolom, že itak priprav- leni na vse. Deca, ki so naglejüvala okoli oken pa dvér, so raznesla po vesi, da se pri Kokotovih pripravla bitje i da se že lovijo vküper. Gda so to drügi dečki pa mlajši moški čüli, si je vsakši nejšeo kakši izgovor, da jé stopo malo iz hiže. Zvekšega so ravno v tom mraki večerjali po hižaj. Té je pravo, da ide zajémat vo- de, ar se njemi je zelje nekam prekisilo vidilo, čeravno je inda vsikdar znao stopiti po vode šteri mlajši, drügi, da dene kravam jesti i poglédne, če se ne štera odvezala i se čemerili na žilavo meso, štero so mogli voziti med zobmi, tretji, da se ide malo hladit na trato, samo da ni eden ne bi zbüdo pri domačih kakših prikrito namenov. Vsakši je skri- vao kakše poleno ali ročico pod kaputom, eden je skrivao za hrbtom celo branovlek. „Poberite se iz hiže vsi, zlepa ali zgrda! Tü ne nikša ostarija. Ite se bit v ložič, če ne vete kaj drügoga,ˮ so se pos- tavili mlajši moški pa čednejši dečki med dverami. Vsi dečki so se za hip strznoli pa spogled- noli. Pa samo za hip. S temi rečmi so se doteknoli njuve ko- raže, na štero so telko dali. „Koga? Vi te nas vö go- nili? Ste vi vért pri toj hiži?” je zraseo eden dečko iz sosidne vesi. Bio je celi hrdaš. „Podéžgi ga, podéžgi, da se ne bo tak reno! De vas že zlodi neseo tü odnet, če nejdete zlepa,ˮ so pravili mlajši moški čednejšim dečkom. V tom hipi, na šteroga so že vsi čakali, je zagrmelo, kak da bi što razsipavao voz kame- nja na cesti. Stišnjene pesnice so treskale postoli, špotice so se sipavale pa križale i nogé so nemirno ružile po podi. „Tak ja, ravno tej da bi nas vö gonili ?ˮ so potegoli so- sidni dečki z ovim. Roké so zgrabile za stoce, divji pogledi so se zabliskali, okna so zažvenketala, po glaváj so kapali vdarci, da je trdo pa vodo rümilo, posteo je zasi- pala i omar se je geno z mesta. Brsali pa tukli so se vsepoprek. Nešče je z meklóv včesno po posveti nad stolom, da se je glažovina razletela na vse kraje. Eden dečko je skočo na klop, se zaleto v peč, da je vse zaje- čalo v njoj. Te je Špolarov Naci nes- mileno zblekno. Med rebrami je začüto nož. Nešče ga je pres- mekno. V tom hipi so se vsi raz- črknoli, čeravno so že nešterni bili pijani kak dešč, so se zdaj streznoli. S takšov silov so se sipali iz hiže, da so zmaz na kükli zdrli. Domači dečki so se zagnali za sosidnimi i je tirali po konikaj pa vsepoprek po ogradaj, kama je šteri mogeo vujti i zavdariti v kakšo pójeto. 4 NOVINE 27. augusta 1939. Ratewitz Nemčija. Častiti g. urednik! Lepi pozdrav pošila- mo iz severnoga dela Nemčije spodaj podpisani v prvoj vrsti vam, zatem našim dragim do- mačim, rodbini, prijatelom i znan- com doma i v tüjini i celoj Slo- venskoj Krajini. Vaše liste redno dobivamo. Glavač Štefan i Ba- kan Štefan, Gančani, Čarni Janoš, Vučagomila, Škafar Anton, Ba- kovci. Nickrenz, Nemčija. Pošilamo prisrčne pozdrave g. uredniki Novin. Jako smo veseli, da smo dobili slovenskoga dühovnika. Kak srečen i veseli je bio den, kda so nas obiskali naš dühov- nik g. Škafar Ivan. Mi smo prvi Slovenci, štere so najšli v Nem- čiji. Obiskali so nas tüdi na do- mi. Opravili smo sv. spoved i sprijali sv. obhajilo. Ne moremo vam popisati veselja, ki nas je pri tom navdajalo. Želemo na- šemi g. izseljenskomi dühovniki Škafari dosta božega blagoslova pri njihovom misijonskom deli med Slovenci v Nemčiji. Šeruga Janoš Celec Karol Celec Agne- ška, Gomboc Jožef Gomboc Mo- rila, Cör Matija Cör Štefan, Žel- ko Mihal. Zelko Marija. Vrečič Cecilija Vrečič Matija. Vogrinčič Marija od Sv. Sebeščana, Horvat Janez iz cankovske fare. Horvat Viktor i žena, á Martalnvtlle. Prečastiti g. urednik! Prav srčno vas pozdravlava i vam želeva od blažene Device Marije zdravje, da bi šče duga leta vrejüvali naše krščanske liste. Z veseljom sva pričaküvala No- vine i Marijin list. To nama je bilo edino veselje, komaj sva je čakala od nedele do nedele. Preč. g. urednik, iz srca se vam za- hvaliva, da ste nama je tak red- no pošilali. Naznaniva vam ve- selo novico: zapüščava hladno tüjino i se vračava v drago do- movino. Posloviva se od našega izseljenskoga dühovnika preč. g. Camplina, ki so nas že večkrat obiskali i nas rešili naših düšev- nih težav. Poslavlava se od naj- noga brata, sestre, prijatelov i znancov i vsem želeva, da bi se srečni i zdravi vrnoli v domo- vino. Dokeč pa bodo v tüjini, naj jim Bog da obilo svojega blagoslova. G. urednik, sprimite še eden pozdrav od naj i naj- noga maloga sineka. Pozdravla- va vse domače, rodbino i soside, celo lendavsko faro i njene dü- hovnike. Pozdrave pošilajo: So- bočan Štefan i žena, Francija, g. uredniki Novin. Virag Marija, Bouchan s/Saulx. Pozdravla g. urednika i naznanja, da redno dobiva Novine, ki so njej na ve- liko veselje i tolažbo. Pisma vojakov iz Slovenske Krajine, štera so v svetovnoj bojni pošilali uredništvi Novin. Ta večjezema pisma so dokaz tiste povezanosti, štera je obstojala med No- vinami i našim narodom i štera je rodila našo sloboščino. Örmester, Baša Martin. K. u K. I. R. 107 3148 feldkomp. Feldpost 362. 7. VI. 1917. Falen bojdi Jezuš Kristuši Prečastiti gospod! Vu imeni Jezuša i pre- čiste blažene Device Marije njim pišem par reči. Naj sprimejo od nas slovenski vojakov Srčen Po- zdrav i par filerov na podporo našega lepoga slovenskoga tiska, šteri je nam, ki smo eti v strelni jarkaj, na jako veliki hasek. „No- vineˮ i „Marijin listˮ, to nas tro- šta ino krepi na düši ino tejli. Redno vdablamo oba lista ino se vam srca lepo zahvalimo za to dobroto. Naznanim vam tüdi, da sam odlikovani z malov sre- brnov svetinjov. Zato sam se najoprvim zahvalo, za njo pre- čistoj blaženoj Devici Mariji, ar me je ona čuvala s svojim sve- tim varstvom v vsej nevarnoščaj. Zato Pošlem na podporo Mari- jinoga lista tiste peneze, štere sam dobo s svetinjov. Tüdi drü- gi so darüvali na podporo naših listov. Peneze sam odposlao 1. junija, ne vem, če so dobili ali nej, naj mi prosim naznanijo. Njüvo karto sam v roke dobo ino se njim lepo zahvalim za njo. Z Bogom ostanemo. Lebar Jošef, 18 let star vo- jak. strelec pri 11. Bat. v Györt z Male Polane. Lübi naš dühovni oča! Hvalen bodi Jezuš Kristuš! S temi rečmi se obrnem v te lübi slovenski kraj, od šteroga sam tak deleč vkrej, da je prišeo čas, da sam mogeo tam nehati svoj dom, stariše, brate, sestre, soside ino vas, naše dühovne pastere. Sam kak ovca, štera za- blodi tak deleč vkrej, da je lejko nede nikdar več nazaj v lepi naš slovenski kraj. Mogeo sam vojak postati i či de trbelo, Žitek svoj za dom darüvati. Čiravno sam mladi soldak, moram postati hra- ber junak. Lübi naš pastir, žalo- stno sam se zaistino mogeo lo- čiti od svojega doma, gde sam živo svoja mlada leta. Da pa inači je nej, Mariji se vüpam, ona mi je eti moja mati i po njoj sam Jezušov. — Zdaj pa ji šče izda ednok lepo pozdravim ino njim želem to novo leto, ka bi njim najblaženejše bilo kak to staro, ka bi nam prineslo te lübi mir, šteroga celi svet žele ino ostanem veren slovenski vojak, svojemi domi hraber junak i njim, častiti oča, lübi prijateo zahvalen na njüvij lepij spisaj, s šterimi sam si krepo ino varvao svojo düšo večne nevarnosti. Fantovskim odsekom. Mladec je plemenit do vsakega. Dober in plemenit ni samo do organiziranih v naših orga- nizacijah, ampak tudi do onih izven naših vrst zato, ker mu Kristus po apostolu Sv. Pavlu govori, da med kristjani ni več razlike med sužnji in svobodni- mi, bogatimi in revnimi, učenimi ali neučenimi, preprostimi in ime- nitnimi, ampak vsi so si bratje po Kristusu. Zato je mladec plemenit celo do drugače mislečih. Saj se mnogi izmed njih oklepajo zmote v prepričanju, da se držijo res- nice in da služijo dobremu. Spo- štuje jih, do njih je ves dobro- hoten, uslužen; z lepim zgledom in primerno besedo jih skuša pridobiti za svoja načela. Mladec pač ve, da je pri marsikom to povzročila napačna vzgoja, pok- varjena drüžba, slaba knjiga ali časopis. Ne nosijo vedno ti ljudje vse krivde na sebi. Zato jih Mla- dec skuša razumeti, jim je do- ber, a je tudi neizprosno odlo- čen v boju proti njih slabim vpli- vom in proti širjenju zmot. Mla- dec je namreč vedno odločno načelen in v tem ne pozna kom- promisov. Mladec je dober in uslužen do revnih, ker kot kristjan biti drugačen ne more. Krščanstvo mu nalaga to dobroto in usluž- nost kot najsvetejšo dolžnost, dano po kraljevski zapovedi: ljubi svojega bližnjega kot sa- moga sebe! Kristus daje Mladcu za to vzgled in najmočnejšo vzpodbudo. Njegovi najbližji, ča- stno spremstvo njegovo je bilo iz vrst teh bednih, ponižanih in preziranih. Kristus je v svojem govoru na gori nanje naslovil svoj slavospev lačnim in žejnim pravice. Zato Mladec spoštuje vsakogar, naj bo raven ali bo- gat, hlapec ali gospodar. V vsa- kem vidi otroka božjega in se odločno bori za pravico vsako- gar, zlasti za pravice slabotnih in ravnih. Med Mladci naj se čuti sleherni enako dobrodošel, pa naj bo pastir ali sin bogati- nov, da je le dober in pošten. Mladec je radodaren kolikor zmo- re in zlasti za praznike skuša doprinesti Vsaj majhen dokaz svoje krščanske ljubezni do bliž- njega s tem, da skupno z dru- gimi zbira darove za revne in potrebne v svoji župniji. Nad vse dober je Mladec do svojih vrstnikov. Dober je do njih že radi tega, ker ti mladi iščejo družbo in se oklenejo vsake, ki se jim nudi. In on ve, če se oklenejo dobra družbe, bodo sami rastli v njej v dobre ljudi in bodo rešeni lahko za vedno; če se pa oklenejo za sla- be, bodo sami slabi postali mor- da za vse svoje življenje. Mla- dec še ve, če se bodo ti mladi oklenili resnice v svoji mladosti, ji bodo služili vse svoje življe- nje v največjo korist sebi, svo- jemu bližnjemu in svojemu ljud- stva prav tako pa bodo služili Zmoti v svojo in v pogubo še drugih, če jih v njih mladosti pridobi zase apostol laži. Zato se trudi Mladec sleherni dan in izrabi vsako priložnost, da z vljudno besedo, da s svojo dob- roto, s prijaznostjo in uslužno- stjo, da s svojim zgledom pri- dobiva v svoji župniji vse ko- ličkaj dobre fante za našo orga- nizacijo. O ko bi v tem oziru se doslej zavedali bolj svojih dol- žnosti, ko bi v tem oziru doslej storili kaj več, koliko mladih bi lahko rešili in koliko več mla- dih, sposobnih in nesebičnih de- lavcev bi štela naša organizacija. Po naši krivdi so ostali izven nje ali mogoče delujejo celo proti nam. V bodoče moramo biti v tem oziru vse drugače ču- ječi. Mladec pridobiva vedno nove mladce, ker ljubi svojo or- ganizacijo in ker hoče pridobi- vati vedno več zvestih delavcev za svoj narod. Mladec je plemenit. Pleme- nit do drugače mislečih, pleme- nit do ravnih, ves dober zlasti do sebi enakih. Vsi ti spadajo k nam, ker vsi nosijo po svojem Življenju dolžnost, da služijo tis- temu cilju, kot služi on sam, to je da služijo Bogu in svojemu narodu. Plačajte naročnino! Spoznaj samega sebe. Humanizem — veda — štu- dij — proučavanje človeka je cve- tel najbolj v Srednjem veku. Člo- vek je bil humanistom osrednji predmet proučavanja. Kaj je člo- vek? „Uganka si, govori o sebiˮ. (Goethe.) Da, človek je velika uganka. Platonu je beseda člo- vek vzbujala dvom ali naj člo- veka uvrsti med nekake mitične heroje ali pa med nravna dü- hovna bitja, ki imajo božansko naravo. Goethe pravi:„bogovom nisem enak, prenisko se skla- njam, bolj sem podoben črvu, ki se plazi po tlehˮ. Lessing pa pravi: „Človek je preslab, da bi se primerjal z božanstvom, a predober za mitične herojeˮ. Plinius pravi: „človek je bitje polno nasprotij, najbolj nesrečno vseh stvari.ˮ Homer pa jadikuje: „Nobeno drugo bitje ni tako nebogljeno na zemlji, kakor je človek, ki diha in se gibljeˮ. Spet drugi imajo človeka za rev- no stvar. S kakim zaničevanjem so govorili o človeku gnostiki, manihejci, janzenisti in reforma- torji. N. pr. „človek je bolezen stvarstva, prepad, ocean. Psalmist se imeuje „ego sum vermisˮ — jaz sem črv. (21 ps.) Tobija pra- vi: „zmote poln sem in črv.ˮ (Tob. 25. 6.) Spet drugi vidijo mnoge druge lastnosti, nasprotja in velike pozitivne poteze, lepo postavo, velike ideje. Cicero je mnenja, da je človek velika du- ša v razvalinah. Neki angleški filozof právi, da je človek „naj- popolnejša stvar, ki pa je v svo- jih nasprotjih razlit.ˮ Bossuet govori: „Človek je kakor lepa hiša, ki je v razpadeˮ „Kaj sem jaz? kliče Avguštin, moj Bog kako neizmerna uganka, velik čudež.„ Stari grki so imeli na vhodu svojega najbolj skrivnost- nega svetišča napis: „Gnothi s’auton“ — spoznaj samega sebe! Stari grki so izumrli, toda njih geslo ima še danes svojo velja- vo. Nihče ne mora tajiti, da je že ena sama misel, ki se rodi v človeški duši, večja nego ves ostali vidni svet, o tem so so- glaša Aristotei, Hegel in Pashal sami veliki misleči, Kaj je člo- vek ? Da je naša duša več vred- na kakor ves svet, govori jasno Kristus. Če preštejem vse zvezde neba in užijem vse radosti sveta in premerim vse dalje in širjave, se ne umiri utripajoče srce, pravi pesnik. Da, nič nas na tem svetu popolnoma ne nasiti, naj nas še taka lepota vabi, stoj, glej — le trenutek nas zabava, potem pa nič več. Če pa človek obrne po- gled na daljno nebesno sinjino, zapazi, da je osrednja točka Hega sveta. Vsi dogodki svetovne zgo- dovine in vsa naravna dogaja- nja oblikujejo človeka in človek oblikuje nje. S svojim duhom prodira v svet dühov, s svojim telesom je v stalnem dotiku z naravo. Kaj je človek? Vedno bo ostal uganka, ako ti najvišje ideje, ki so: Bog, cerkev, duša, ne razlijejo lüči nad človekom in ne odstranijo tajne zaveze. Humanizem je skušal rešiti Pro- blem človeka brez teh treh idej. Goethe v Faustu modrüje: „K onim višavam ne upam prispeti, od katerih pride najvišja vest (o Kristusu), veselo oznanilo sli- šila Sicer dobro, vendar manjka mi veraˮ. Humanizem je izkljüčil Boga in cerkev, ki sodelujeta pri reševanju problema o človeku. Če odstranimo to luč zaidemo v brezdno, kakor Faust. Sv. Av- guštin pravi: „Kaj sem jaz, o, Bog brez tebe, vodnik sem, ki pelje potnika v prepad.ˮ Človek, ki se loči od Boga se loči od vira, postane prozen, „species homunculusˮ — vrsta človeška. Kako naj ozdravi bol- nik, če ne prizna bolezni? Isto človek, ki misli, da je že popoln sam od sebe. Človek ne bo ni- koli enak najpolnejšemu bitju. Duh se bo spopolnjeval — a po- poln ne bo nikoli tukaj. Človek oprt sam nasé je podoben prve- mu letalcu Skamsu pade nazaj, delo in hüd človeka brez Boga je podobno babilonskemu stolpu. Kar zida in postavlja se podira, popolnejši mora priti, ki bo kronal trüd. Möhler krasno opisuje v „Symbolikiˮ razmerje človeka do Boga. „Spoznavanje Boga, Skriv- nost odrešenja in spoznavanje življenja je najbolj intenzivno zdrüženoˮ. Avguštin kliče: „Da Tebe spoznam, da spoznam sebe, to mi daj o, Bog! Človek je ustvarjen po božji podobi. Čim bolj spozna Boga, tembolj spo- zna sebe. Toda popolno spo- znanje doseže človek šele na drugem svetu. Ko so stari Grki nehali hoditi v Delfijsko prero- čišče in jim je njihovo geslo ušlo ispred oči, je začela uga- šati njihova veličina. Tudi človek, ko pozabi nasé, na svoje dobre in slabe lastnosti, ter se opusti in vrže pogled izven sebe v ma- terijo bo propada!. Kdor pa naj- de pravi odnošaj med seboj in Bogom, ta bo rešil veliko uganko. Rous Štefan. 46. Ljubljanski velesejem „Ljubljana v jeseniˮ od 2. do 11. septembra 1939. Ljubljanski velesejem, zrcalo kul- turnoga in gospodarskega—izživljanja zlasti Slovencev, ima v prirejanju svo- jih dveh vsakoletnih velesejmov in raz- stav že svojo tradicijo. Ko se v pozni pomladi pod toplimi sončnimi žarki razbohoti narava, ko zre orač v skr- beh na uspeh bodoče letine, imamo velesejemsko prireditev industrijskega in obrtnega značaja. Ko pa poneha po- letna vročina in splošno poletno mrt- vih, otvarjamo našo jesensko velese- jemsko prireditev, obsegajočo vedno posebne razstave iz kulturnega in gos- podarskega področja. Te razstave so delo mnogih pridnih rok, ki so delale in ustvarjale Čez poletje, ko je kipelo življenje na sejmišču. Nastopa zlata je- sen in zato je tudi geslo naših jesen- skih prireditev „Ljubljana v jeseni*. Letošnja jesenska velesejemska prireditev bo posvečena kmetijstvu. Nameščena bo v šestih paviljona tako, da zavzame skoraj ves razstavni prostor. Spored letošnje „Ljubljane v jese- niˮ: Kmetijska razstava, pod častnim Predsedstvom ministra za kmetijstvo g. ing. Nikole Besliča, obsega sledeče oddelke: 1. Semenogojska razstava. Njen namen bo nazorno prikazati na- šemu kmetovalcu, katera semena in poljedelske rastline morejo pri nas dobro uspevati in nadredovati. 2. Zele- njadna razstava. 3. Razstava sadja. 4. Cvetlična razstava. 5. Čebelarska raz- stava. 6 Razstava mleka in mlečnih proizvodov. 7. Vinarska razstava z vin- skih sejmom in vinsko pokušnjo. 8. Banovinska razstava ovac solčavsko- jezerske pasme in koz domače rjave in sanske pasme 9. banovinska razstava perutnine, kuncev_in jjjISBövrlO. Gos- podarska razstava rib. 11. Razstava gob. 12. Razstava zdravilnih zelišč. 13. Velika razstava kmetijskih strojev in orodja. Kmetijsko razstavo priredila kmetijski odbor ljubljanskega velesejma in kmetijski oddelek kr. banske upra- ve v Ljubljani. Razstava akvarijev in eksotičnih ribic bo prijcljučena razstavi cvetja. G os p od in j ska razstava, ki jo priredi Zveza gospodinj v Ljub- ljani pod gesiom »Več mleka — več zdravja* bo povdarila važnost mleka v ljüdski prehrani. Razstava indus- trijskih in obrtnih izdelkov. Kakor običajno bo tudi letešnjo jesen na velesejmu tekmovanje harmo- nikarjev, kot višek tekma za prvenstvo v Jugoslaviji in prehodni pokal za leto 1939-40. v nedeljo 10 septembra. Razstavnemu prostoru bo prikiju- čeno veliko zabavišče, ki bo zvečer žarelo v morju lučič. In končno bo velesejemska uprava srečne izžrebance iz vrst obiskovalcev še nagradila z lepimi nagradami. Običajno se dobe med nagradami mo- torna kolesa, šivalni stroji, radijski aparati, kolesa in druga lepa darila. Polovična vožnja na jugoslovanskih železnicah velja za prihod v Ljubljano od 28. avgusta do 11. septembra in za povratek od 2. do 16. septembra 1939. Pošta. Sreš Martin, Bratonci. Za Du- garič Marijo v Franciji sprejeli 100 din. S tem so plačane Novine i Mar. list od 1. julija 1939.1. do 1, julija 1940.1. — Žalig Rudolf, á Deseling. Sprejeli 75 din. Na koj je višek? Javi nam svoj točen naslov. — Ferčak Jožef, Ferme deš Bordes. Sprejeli 45 din. Novine izhajajo vsaki četrtek sa prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.