Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki Li glasilo K. S. K. Jednote.	
7. ŠTEVILKA.	JOLIET, ILLINOIS, 20. J. NUARJA, 1911.	LETNIK XX
RUDARJI NA
ZBOROVANJU.
Konvencija zveze “U. M. W. of A.” se razvija in priti utegne do prav vroče bitke.
PREDSEDNIK TOM L. LEWIS.
Nasprotna mu stranka napenja vse moči, da bi ga strmoglavila.
Columbus, O., 18. jan. — Konvencija združenih rudarjev ameriških (United Workers of America) bo pre-zanimiva jutri. Z napetostjo se pričakuje dodatno poročilo poverilnega odbora glede predsednika Feehana iz pittsburškega distrikta in Williama Greena, delegata neke krajevne unije v Ohiu.
Bitka, katere je. pričakovati, pokaže prvikrat sedanjo moč predsednika Tom L. Lewisa. Delegatje iz Ohia so danes zatrjevali, da je bil Green, bivši državni predsednik, enoglasno izvoljen v svoji krajevni uniji za delegata in da ga bodo podpirali na vso moč. Za boj proti predsedniku Fee-hanu je nad trideset delegatov iz lr-winskega okraja v Pennsylvaniji, kjer je sedaj več štrajkov.
Današnji zborovalci so povabili Emo Goldman, anarhistinjo, ki je sedaj v Columbusu, da naj govori pred delegati, in sicer ne v redni seji, ampak na posebnem shodu, ki se ga udeleže zasebno.
Predlog,'da se ji dovoli govoriti v popoldanski seji danes, je bil zavržen z ogromno večino glasov davi. Pred zaključkom popoldanske seje pa je P. Veal iz Bellevilla, 111., vodja sociališke delavske stranke, spet spravil vprašanje na dnevni red, in njegov predlog je bil sprejet.
Po prejemu pozdravov od šestnaj-sterih rudarjev, ki so za eno leto v ječi v Denveru zaradi namišljenih napadov na zastopnike rudniških posestnikov v severnem Coloradu, kjer je več štrajkov, je konvencija sestavila rezolucijo, izražajočo sočutje in podporo.
Podpredsednik Hayes je v svojem poročilu omenjal dogodke, ki so vedli do štrajkov v Illinoisu, Irwinu in Coloradu, ter navajal pota, po katerih se imajo štrajki uspešno končati. Opisoval je žalostno stanje štrajkarjev, ki nadaljujejo svoj pravični boj in so izgubili šest svojih tovarišev, usmrčenih med štrajkarskimi nemiri.
G. Hayes je risal tužno stanje rudarjev in jamskih delavcev, katero je našel po večurnem preiskovalnem potovanju po neorganiziranih okoliših, ter je pripovedoval o mnogih uspešnih shodih, prirejenih v onih okrajih, tako da so se ponekod ustanovile krajevne unije.
Poročilo je pokazalo, da je bilo meseca decembra 1910 plačujočih članov v organizaciji 308,660.
Finančno poročilo kaže, da so lanski dohodki organizacije znašali $12,-669,634 (?). Skupni stroški so znašali $1,979,661. Od te vsote se je nad milijon dolarjev izdalo v podpiranje štraj-kujočih rudarjev.
Brzojavka bivšega predsednika pre-mogarske zveze, Johna Mitchella, ki je ostal v Washingtonu, kjer čaka razsodbe najvišjega sodišča v več delavskih slučajih, je bila prejeta in prečita-na. Brzojavka pravi med drugim:
"Izvolite izraziti konvenciji moje resne dobre želje za uspešno zborovanje in napredek organizacije.”
Eksplozija v rudniku.
Helena, Mont., 18. jan. — Eksplozija v zlatem rudniku Keating pri Raderburgu, 40 milj daleč od tu, je zahtevala šest človeških žrtev, dočim sta bila dva moška težko ranjena. Po neki govorici se pogrešata dva nadaljnja rudarja.
Kaj je povzročilo eksplozijo, še ni zagotovo dognano, vendar pravijo, da se je užgala na kak način prahama, ki je vsebovala 500 do 800 funtov razstreliva. Keating-rudnik je eden najbogatejših zlatih rudnikov v državi.
Imenitno.
Washington, D. C., 13. jan. — Vsekakor je nenavaden dogodek, da mrtvec pri pogrebu sam sebi poje. No, to čudo so doživeli prijatelji in znanci umrlega italijanskega črevljarja Pietra Ficco-a v Washingtonu. Bil je za žive dni strasten ljubitelj glasbe ter je imel sam krasen glas. S prvim svojim prihrankom si je kupil gramofon. Pustil si je tudi napraviti gramofonske plošče lastnih pesmi. Ker je spoznal, da mu ob smrti ne bodo niogli peti pevci, kakor je to navada v njegovi domovini je odredil v oporoki, da mu mora pri pogrebu igrati gramofon. In res, ko so spuščali krsto s pokojnikom v grob, začul se je 12 gramofona pokojnikov glas, s kojim je pel "Ave Maria” od Gounoda in serenado. Gramofon in 72 plošč, ki jih je zapustil Pietro Ficco, bodo poslali y Italijo njegovi materi.
Štrajk takorekoč končan.
Chicago, 111., 15. jan. — Kolikor se tiče štrajka zaposlencev tvidke Hart. Schaffner & Marx, je bil včeraj krojaški štrajk poravnan. Združeni štraj-kovni odbor je prišel namreč snoči do sporazuma, po katerem se vsi prejšnji zaposlenci omenjene tvrdke v desetih dneh spet sprejmejo v delo. Med bolj ali manj hudimi unijci se ne bo razlikovalo. Plačilno vprašanje ima odločiti razsodišče, v katerem bo štraj-karje zastopal znani delavski prijatelj Darrow, eden najboljših odvetnikov v Ameriki.
Tovarniški zvezi “Wholesale Clothiers Association” in “National Tailors' Association" pa izjavljata prej ko slej, da se ne bosta pogajali s štrajkarji, ker med njima in unijci ni mogoče priti do čistega.
Zrakoplovske nagrade.
New York, 17. jan. — Aviatikom lani razdeljene nagrade znašajo skupaj $940,000, kakor so preračunih na Francoskem. V ta znesek niso vštete posebne vsote, ki so se plačale aviatikom za njihovo udeležbo na raznih sestankih. Louis Paulhan, ki je zadnji dve leti pridobil $100,000 v nagradah, je prejemal po pogodbi za svoje polete v Ameriki mesečno posebno plačo v znesku $20,000. Med aviatiki, ki so leta 1910. pridobili v nagradah $20,000 ali več, so Paulhan z $70,000, Latham $60.000, Morane $60,000. Grahame-White $50,000, Leblanc $30,000, Cat-taneo $30,000, Chavez $30,000, kapitan Dickson $25,000 in Wynmalen $20,000.
Drzen polet na ladjo.
San Francisco, Cah, 18. jan. — Avia-tik Eugene B. Ely je podjel z dvo-krovcem Curtisovega sestava polet na križarko “Pennsylvania”, zasidrano v zalivu, se izkrcal na njenem krovu in je vzletel eno uro pozneje s krova spet na suho zemljo, v 12 milj oddaljeni Selfridge Field, odkoder je bil podjel polet.
Podjetje se je posrečilo brez najmanjše nezgode. Stroj je deloval tako gladko, kakor si je zrakoplovec le mogel želeti, in izkrcanje na krovu se je izvršilo s čudovito lahkoto.
Polet je bil na programu zrakoplov,-nega tedna, ki je privabil semkaj na tisoče radovednežev iz vse dežele.
Poizkus.
Canton, N. C., 18. jan. — Župan Custis iz Cantona je prepustil nadzorstvo mesta prohibicijonistom in jih pozval, naj pokažejo, kako je mogoče izvajati prohibicijske zakone v North Corolini. Pozval je dva pastorja in več posvetnih “vodopivcev” ter jih zaprisegel kot posebne policiste.
Slučaj Lorimer.
Washington, D. C., 18. jan. — “V slučaju Lorimer ni prav nikacega dokaza, niti neposrednega, niti posrednega, iz katerega bi se dalo po pravici sklepati, da je tudi samo en član zakonodaje glasoval pod vplivi podkupovanja za Lorimerja.”
Do tega zaključka je prišel senator Julius Caesar Burrows iz Michigana v govoru, ki ga je imel v senatu in ki je z njim zagovarjal večinsko poročilo odseka za predpravice in volitve, katerega predsednik je. Poročilo potrjuje pravico senatorja Williama Lon-mer iz Illinoisa do njegovega sedeža v senatu.
Smrt skopuhova.
Pittsburg, Pa., 15. jan. — Na njegovi borni postelji, ki je stala na golih ilnatih tleh neke temne kleti v Mulberry ulici, so našli truplo Mickey McCanna, vdovca 50 let. Zdravniška preiskava je dognala, da je umrl že pred nekaj dnevi vsled glada. Pri tem so našli v žepu suknje mrtvečeve svoto $89. Sosedje pravijo, da si je pokojnik nagromadil še večje zaklade, ki jih je bržkone kam zakopal. Sedaj jih iščejo.
Oporoka brez podpisa.
Kansas City, 16. jan. — Dognano je, da Adam Long, ki je nedavno umrl zapustivši premoženja milijon dolarjev, ni podpisal svoje oporoke, bržkone iz pozabljivosti. Odlični odvetniki mislijo, da je oporoka vendar veljavna, ker je podpisana po dveh pričah.
Carrie Nation bolna.
Eureka Springs, Ark., 13. jan.—Mrs. Carrie Nation, fanatična temperenč-nica iz Kansasa, je tukaj v svojem stanovanju zbolela za živčno onemoglostjo. Njeno stanje je tako, da je sama izrazila bojazen, da ne bo mogla več nastopati kot zagovornica zdri-no&ti in prvoboriteljica proti opojnim pijačam.
ANARHISTI
NA JAPONSKEM.
24 rdečkarjev bilo obsojenih na smrt zaradi zarote proti cesarju.
MED OBSOJENCI ENA ŽENSKA.
Po razglasu smrtne obsodbe zavpili obsojenci: “Banzai anarhija!”
Tokio, 18. jan. — Petindvajseteri moški in ena ženska, ki so bili obtoženi zarote proti cesarju in naklepa na življenje prestolonaslednika in visokih uradnikov cesarskih, so bili danes javno sojeni po najvišjem sodišču.
Štiriindvajset izmed obtožencev, vštevši Denjiro Kotoku, kateri je nekdaj bival v San Franciscu, in njegovo ženo, je bilo obsojenih na smrt. Ostala dva sta bila poslana v kaznilnico, eden za enajst let in drugi za osem let.
Obravnava proti anarhistom je bila tajna, ali zaključnemu dramatičnemu prizoru so prisostvovali diplomatje in mnogi' odlični Japonci.
Ko je bila obsodba razglašena, je eden izmed obsojencev vstal in vzkliknil: “Banzai!” Nato so vsi jetniki poskočili in Kotoku, dvignivši svoji roki nad svojo glavo, je zavpil: “Živela a-narhija!”
Nobene nadaljnje demonstracije ni bilo in jetniki so se obrnili mirno pro-. ti svojim stražam in so bili spet ukle-njeni in odvedeni.
Zapuščajoč sodilnico, se je gospa Kotoku poklonila gledalcem in je rekla: “Prosimo vas vse zamere.”
Razglašajoč obsodbo, je glavni sodnik prečital dolgo pisanje, v katerem je očrtal zaroto in rekel, da je dolga preiskava vedla do prijetja anarhistov in naslednje obravnave, ki je bila točna in v vsaki podrobnosti popolnoma pravična, nepristranska in ustavna.
Nekaterniki smatrajo za mogoče, da bo smrtna kazen izpremenjena v dosmrtno progonstvo.
Osem mornarjev usmrčenih.
Washington, D. C., 17. jan. Osem mož je bilo usmrčenih in eden je bil ranjen na bojni ladji “Delaware” po semkaj dospelem poročilu. Nesreča se je pripetila med vožnjo iz luke Guantanamo, Kuba, v Hampton Roads. Podrobnih poročil ni.
Washington, 17. jan. — Po kasnejših poročilih se je nesreča na bojni ladji “Delaware” pripetila vsled eksplozije več velikih parnih cevi za parnim kotlom “O”. Nahajalo se je v oddelku, kjer je bil ta kotel, devet mož, od katerih je bilo osem na mestu u-smrčenih; deveti je tako grozno opečen, da ne bo okreval.
Abdul Hamid.
Carigrad, 15. jap. — Tu kroži vest, da se zelo vplivne osebe pri vladi zavzemajo za to, da se bivšemu sultanu Abdul Hamidu dovoli, da se sme iz vile Alladini v Solunu preseliti v nek nemški sanatorij. Dotične osebe ponujajo vladi tudi garancijo, da se bo Abdul Hamid popolnoma vzdržal vsakršnega političnega delovanja.
Ivan Orth.
Dunaj, 14. jan. — Začetkom meseca julija 1910 je najvišji dvorni maršalski urad uvedel postopanje, da se uradno proglasi Orth mrtvim. Dne 1. februarja poteče rok za priglasitev. Zdaj so pa pričeli pisati časopisi, da pravzaprav najvišji dvorni maršalski urad ni kompetenten uvesti to postopanje, ker se je nadvojvoda Ivan svojčas odpovedal vsem svojim častem in je zato kompetentno zgolj navadno sodišče, nč pa dvorno.
Jubilej poštnih znamk.
London, 15. jan. — Te dni je preteklo 70 let, odkar so se pričele prvič rabiti poštne znamke. Leta 1837. je angleški zavarovalni uradnik Rooland Hill sprožil v javnosti misel, naj bi se vpeljala za pisma enotna pristojbina, ne glede na to, kam se pismo pošilja. Angleška poštna uprava se je izpočetka temu upirala, morala pa je končno ugoditi trgovcem, ki so najbolj silili na to, in v zadnjih dneh leta 1840. je vpeljala prve poštne znamke in poštne nabiralnike. Posledica te novosti je bila, da je pisemski promet nenadoma zelo narasel in poštna uprava je kljub znižani pristojbini imela večje dohodke. Polagoma so sledile Angleški ostale države. V Avstriji so leta 1850. uvedli trojno pisemsko pristojbino in istočasno nabiralnike. Do tega časa pa so morali ljudje nositi pisma na pošto in čakati po več ur, da so jih mogli oddati.
Kuga v Mandžuriji.
Harbin, 19. jan. — Kuga v Mandžuriji utegne postati mednarodna nevarnost, če ne prevzame inozemstvo nadzorstva v okuženem ozemlju, kajti odstrani nevednih kitajskih bblastev ni pričakovati nobenih primernih ukrepov. Taotai se je v svoji palači sredi mesta takorekoč zagradil in njegovo stanovanje stražijo vojaki. Obseg kuge se skrbno prikriva.
V predmestju Fudziadian so bili kitajski in evropski zdravniki po vojakih pregnani. Begunci iz Fndziadia-na so razširili kugo 70 milj naokoli od železniške črte. Samo v harbinskem predmestju Fudziadianu umira za kugo nad 150 oseb na dan. Po ulicah leže trupla. Položaj je skrajno opašem
Vladivostok, 19. jan. — Kitajci oku-žajo reko Sungari, v katero mečejo trupla okužencev.
Peary našel zagovornika.
Dunaj, 17. jan. — Predsednik avstrijske geografične družbe, profesor Eugen Oberhummer, je na temelju skrbne preiskave dotičnega materijala nastopil kot odločen zagovornik ko-manderja Pearyju v njegovih zahtevah za prvenstvo med iskalci severnega tečaja. Profesor Oberhummer izjavlja, da je po temeljiti preiskavi vseh zapiskov o Pearyjevi vožnji smatrati za gotovo dejstvo, da je Peary res dosegel severni tečaj.
Cesarjev zastopnik.
Dunaj, 17. jan. — Nadvojvoda-pre-stolonaslednik Franc Ferdinand, ki stopa čimdaljebolj v ospredje, je bil izbran kot zastopnik cesarja Franca Jožefa v to, da v njegovem imenu čestita princu-regentu bavarskemu Luit-poldu k njegovemu 90. rojstnemu dnevu, dne 12. marca t. 1. Čeprav je cesar sedaj spet popolnoma zdrav, vendar mislijo zdravniki, da se belolasi vladar ne sme izpostavljati tako utrudljivemu potovanju, posebno ne v tako neugodnem mesecu, kakor je marec.
Razburjeni Madžari.
Dunaj, 14. jan.—Madžari so nekoliko ?. -V , voljam Kakor mrzel curek je vplivala nanje prestolonaslednikova izjava, da je trpel zadnji čas ugled Ogrske. Nikakega dvoma ni, da bodo opozicijonalci zato nastopili v zbornici. Njihovi listi to že naglašajo. Razjezil jih je tudi nekoliko Khuen osebno. Grof Majlath je rekel Khue-nu, da ima lepo novo uniformo, nakar mu je Khuen odgovoril: “Gotovo je moja obleka lepa, a ne tako, kakor tfoja brošura o meni.” Grof Majlath je namreč objavil brošuro, v kateri ostro kritikuje Khuena. Še hujše je pa nastopil nasproti Košutu, ki se mu je približal, da mu poda roko. Ko je Khuen to zapazil, mu je obrnil hrbet.
Briand v nevarnosti.
Pariz, 17. jan. — Dva strela iz revolverja sta bila oddana v poslanski zbornici proti prvemu ministru Bri-andu. Nič ni bil ranjen. Gospod Mirman, znani ravnatelj javnih pomožnih zavodov, je dobil eno izmed dveh krogel v nogo. Mirmanova rana ni nevarna. Napadalec je neki Gi-solme, bivši pisar v bayonnskem sodišču. Policisti so ga prijeli, preden je mogel nadalje streljati, če je to nameraval, in odvedli so ga hitro v zapor.
Portugalsko v stiskah.
London, 16. jan. — Vesti, došle preko Pariza iz Lizbone o nameravani protirevoluciji v svrho zopetne ustanovitve monarhije se smatrajo tukaj za zelo resne. Pred nekaj dnevi se je poročalo, da so se med ekskraljem Manuelom in tu bivajočimi portugalskimi rojalisti vršila tajna posvetovanja, ki so trajala več kot pet dni. Seveda se spravlja ta posvetovanja v zvezo z novimi nemiri v Lizboni. Vsi člani bivšega diplomaškega portugalskega zbora so pristaši ekškralja Manuela in znano je, da zelo živahno občujejo z rojalisti v Lizboni. Sedanja portugalska vlada baje ni kos tej protirevoluciji.
Na kratko.
Pittsburg, Pa., 17. jan. — Dobro-oblečen tujec je prišel ob dveh popo-ludne v poslovnico blagajnika Ley-ceum-gledališča, je potegnil revolver iz žepa, uropal ves denar, kacih $500, in izginil, preden je mogel blagajnik zaklicati na pomoč.
Drzen polet.
Atlanta, Ga., 17. jan. — Aviatik McCurdy je naznanil, da podjame prihodnjo soboto ali nedeljo polet iz Key Westa, Fla., v Havano na Kubi. Razdalja čez morje znaša kacih 100 milj.
POSOJILNIGA
PRIŠLA NA KANT.
Iz Ljubljane preko Dunaja se brzo-javlja o propadu posojilnice bržkone “glavne”.
NEMCI PROTI BIENERTHU.
Papeški nuncij Granito di Belmonte se poslovil od Dunaja.
Dunaj, 12. jan. — V Ljubljani na Kranjskem je slovenska posojilnica prišla na kant. Primanjkljaj znaša poldrugi milijon kron. S preiskavo se je takoj pričelo. —
(Op. ur. Ta kratka brzojavka nam je donesla iz stare domovine žalostno vest o polomu ljubljanske posojilnice —-toda katere? Sta namreč dve posojilnici v Ljubljani, “Ljudska posojilnica” in “Glavna posojilnica”. Prva, to je “Ljudska”, je v najboljšem stanju, kakor je Am. Slovenec zadnjič poročal med vestmi iz stare domovine. O drugi, to je “Glavni”, pa je poročal ljubljanski “Slovenec” z dne 24. dec. 1910 sledeče:
“ ‘Glavna posojilnica’ sklicuje izvanredni občni zbor svojih članov. Ta zavod, ki mu načeljuje advokat dr. Hudnik, je prišel v zadnjem času v težave; stvar občnega zbora bo, sklepati o položaju. — Glavna posojilnica obstoji kakih 13 let na ljubljanskem trgu. Osnovala se je okoli leta 1897. kot konkurenca zoper naše zavode. Njeno poslovanje se ni povspelo nikdar do večjega obsega, četudi nosi naslov ‘Glavna’, ki v razmerah ni bil nikdar opravičen. — Poroča se nam, da razširjajo brezvestni in neumni ljudje po Ljubljani vest, da ima ‘Ljudska posojilnica’ pri ‘Glavni posojilnici’ večjo vlogo. — Naznanjamo, da je ta vest popolnoma zlagana. ‘Ljudska posojilnica’ nima pri ‘Glavni posojilnici’ niti vinarja vloge in je tudi nikdar imela ni. Za vsakega poznavalca razmer je ta laž brezmejno neumna, če se pomisli, da je ‘Glavna posojilnica’ poslovala od vsega početka kot konkurenca zoper ‘Ljudsko posojilnico’! — Pri tej priliki tudi konstatuje-mo, da ‘Glavna posojilnica’ ni vela; njena v ljubljansko ‘Zadružno Zvezo’, temveč da je včlanjena v Celjsko *Za-družno Zvezo’, s katero naši zavodi seveda tudi nimajo nikakršnega stika.” — In dne 31. dec. je poročal “Slovenec” še tole: “Vrhunec brezvestnosti. Poroča se nam, da ljudje, ki so zavozili ‘Glavno’ posojilnico in še marsikaj drugega, skušajo odvrniti pozornost občinstva od sebe na ta način, da hujskajo zoper ‘Ljudsko posojilnico’. To je vrhunec nesramnosti, brezvestnosti in neumnosti, kajti samo po sebi je umevno, da zamorejo pasti te zastrupljene puščice le nazaj na tisto stran, iz katere izhajajo. Za danes naj zadostuje to! — Kar se pa tiče ‘Ljudske posojilnice’ nam pač ni treba posebe povdarjati, da je ta veliki zavod popolnoma nedotaknjen in nedotakljiv in cela dežela ve, da denar ni nikjer varneje naložen kot v ‘Ljudski posojilnici’. — Prizadevanja vodilnih oseb te posojilnice, dr. Hudnik, Elija Predovič, Josip Turk, Maček itd. se nadaljujejo, da bi se omogočila mirna likvidacija. Veliki uložniki so menda nagnjeni h koncesijam, zlasti Celjska Zadružna zveza in pod njenim vplivom stoječi uložniki. — Kar se tiče malih uložnikov, nabirajo baje zgoraj omenjene osebe večjo svoto, da bi se male uložnike ob določenih rokih izplačalo. — Poroča se nam, da se je iz teh vzrokov preložil občni zbor, ki je bil določen na 29. t. m., na čas po Sv. Treh kraljih. Zato tudi še ni znan pravi položaj ‘Glavne’ posojilnice.” —■
Tako ljubljanski “Slovenec”, ki pač pozna razmere bolje nego mi v Ameriki.
Iz navedenih vrstic je sklepati, da je prišla na kant liberalna “Glavna posojilnica” in ne “Ljudska” ali “klerikalna”. Zato tudi mislimo, da se je “Clevelandska Amerika” hudo urezala, ko je dne 13. t. m. fantazirala o bankrotiranem “klerikalnem” gospodarstvu. In newyorški “Glas Naroda” je tudi hudo zbegal svoje čitatelje s svojim “pojasnilom”, s katerim je še dne 12. t. m. tolažil občinstvo, češ, da “Glavna” ni propadla. Sicer pa tudi mi upamo, da vložniki ne izgube ničesar.) ,
Nemci proti Bienerthu.
Dunaj, 16. jan. — Nova vlada Bie-nerth je bila komaj sestavljena, pa je že pred resno krizo, tako da se utegne razbiti. Nemškonacijonalna zveza, ki obsega vse nemške stranke, izvzemši krščanske socialce, se je odločno obrnila proti ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu. Imenovanje odkritega prijatelja Čehov grofa Frančiška Thun in Hohenstein za češkega namestnika namesto grofa Coudenhove je povzročilo med člani nemškonaci-jonalne zveze največjo ogorčenost, in
opozicijonalno mišljenje je nanaglo-ma prodrlo v nemške vrste.
Kakor se poroča od najboljepouče-ne strani, je baron Bienerth pripravljen, nemudoma odstopiti, ako ne najde v državnem zboru potrebne opore. Ker se nemškonacijonalna zveza menda ne bo omejevala na prazne grožnje, utegne ministrski predsednik priti prav kmalu v položaj, da bo moral vsled sovražnega obnašanja svojih poprej najzvestejših podpornikov odstopiti.
Medtem so posledice zopetnega iz-jalovljenja spravnih pogajanj med Čehi in Nemci za češko deželo od dne do dne občutnejše. Ker so deželne blagajne prazne vsled dejstva, da deželni zbor ne deluje in torej ni mogoče doseči rednih dovolil, zato je finančna stiska ogromna. Sedaj smatrajo za dvomno, da li se bodo mogle učiteljske plače nadalje izplačevati.
Dunajski nuncij demisioniral.
Dunaj, 16. jan. -— Dosedanji papeški nuncij na Dunaju, Msgr. Granito di Belmonte, ki je b:l odpoklican, je povodom svojega slovesa iz službe, katero je opravljal izza dne 24. marca leta 1904., prejel od cesarja Franca Jožefa veliki križec reda sv. Štefana.
Papež je Msgru. Granitu naprošeni odstop dovolil, ker ni bil njegov položaj na Dunaju nič preveč ugoden, tako da ni mogel ostati v pretežavm službi še nadaljnje leto. Kajti do prihodnjega konzistorija, v katerem dobi Monsignore Granito di Belmonte brez dvoma kardinalski klobuk, preteče še najmanj eno leto. Papež je sklenil, da se leta 1911. ne priredi noben kon-zistorij.
“Giornale d’Italia” javlja: Papeški nuncij na Dunaju, Granito di Belmon-te, je pisal sv. Očetu, da mu iz zdravstvenih ozirov ponuja demisijo. Papež je nunciju odgovoril, da sprejme demisijo, mu izrazil zahvalo za zasluge, ki si jih je pridobil za cerkev, ter ga zagotovil svoje naklonjenosti.
S tem nepričakovanim činom je rešena kriza, ki se je začela predlanskim zaradi Wahrmundove afere. Granito di Belmonte je kategorično zahteval, da se Wahrmund odstrani, grof Aeh-renthal pa se je čutil vsled tako decidirane zahteve užaljenega. Prišlo je do diplomatičnega konflikta, kateri je še le danes z demisijo popolnoma razrešen. Grof Aehrenthal osebno z nuncijem ni več občeval in tudi diploma-tično je korespondiral naravnost z Vatikanom. Vendar sv. Oče je držal svojega zvestega nuncija. Tako so bile razmere za občevanje med Dunajem in Vatikanom vedno težavnejše. Ko je letos nuncij po leti šel v Italijo na počitnice, bilo je gotovo, da se več ne vrne. Le način odstopa je sedaj javnost presenetil. Januarij Granito Pi-gnatelli di Belmonte je bil rojen 1851 v Napolju, 1879 pa posvečen za duhovnika.
Tudi na Bolgarskem “graft”.
Sofija, 15. jan. — Skupina 88 poslancev je predložila sobranju predlog, da naj se obtoži bivše bolgarske ministre Petkova, Petrova, Gudeva, Panajoto-va, Genadijeva, generala Savora in Šišmanova radi poneverjenja državnega denarja. Proti Šišmanovu se naj pravzaprav postopa samo radi nekega političnega pregreška. Po bolgarskem zakonu morajo obtoženi ministri tri dni po obtožbi priti v sobranje in dati pojasnilo glede dejstev, katerih so obtoženi. Šele potem sobranje nadalje sklepa.
Jolietska novica.
-Čč. gg. Alojzij Kastigar (La Salle, 111.) in Venceslav Šolar (Ladd,
111.) sta včeraj obiskala našega č. g. namestnega župnika A. M. Krascho-witza, v katerega spremstvu sta si ogledala^ tudi našo tiskarno. Rev. Father Šolar je svojčas oskrbel kr-ščanskj pogreb vseh slovenskih žrtev strašne jamske nesreče v Cherryju, 111. Oba gospoda sta uredbo naše tiskarne in njene delavce zelo pohvalila.
Stari in novi.
Nekateri ljudje so nekako čudni, ker hočejo, da bi moral biti upravnik lista vseveden. Pod nobenimi pogoji ne pošljejo poleg novega tudi stari naslov, kar je pa neobhodno potrebno in prepreči mnogotere napake in sitnosti.
V nekaterih mestih je več naročnikov istega imena, za to je treba paziti, da se naslov premeni pravej osebi, kar pa ni mogoče, če ne vemo nje prejšnjega naslova. Nekateri se premestijo v drugo mesto in ne povejo starega naslova, le novega,-' spet je sitnost, ker več tisoč imen in naslovov pregledati je težka stvar, ker je preveč drugega dela.
Vsak naj svoje pismo vedno pazno prečita prej kot ga pošlje in pazi, da vse lepo nakratko razloži, potem bo vse šlo lepo naprej. Upravništvo.

Joliet, 111., 18. jan. — Cerkveno let- zaznamovanjem svojega balota poleg no zborovanje naše župnije sv. Jožefa besedice “NO”.
se je vršilo zadnjo nedeljo popoludne ob štirih ob mnogoštevilni udeležbi faranov. Zborovanje je vodil g. na-mestni župnik, Rev. A. M. Krascho-
— Snega je padlo zadnje dni baš toliko, da se spet počutimo kakor se spodobi sredi zime.
witz. Razdeljeno je bilo tiskano letno poročilo o župnijskih dohodkih in stroških.
—	Gg. glavni uradniki K. S. K. J. so se zbrali včeraj, dne 17. t. m., v Jo-lietu v Jednotinem uradu, da pregledajo knjige in potrdijo letne račune. Navzoči so bili gg.: predsednik Anton Nemanich (Joliet, 111.), I. podpredsednik Marko Ostronich (Allegheny, Pa.), II. podpredsednik Frank Bojc (Pueblo, Colo.), glavni tajnik Josip Zalar (Joliet, 111.), pomožni tajnik Josip Rems (New York City), blagajnik John Grahek (Joliet, 111.), duhovni vodja Rev. John Kranjec (South Chicago, 111.), pooblaščenec Josip Dunda (Joliet, 111.), vrhovni zdravnik dr. Martin J. Ivec (Joliet, 111.); nadzorniki George Stonich (Joliet, 111.), Josip Sitar (Joliet, 111.) in Frank Opeka (N. Chicago, 111.), ter pravna in prizivna odbornika Blaž J. Chulik (Lyons, la.) in Josip Kompare (So. Chicago, 111.). Gospodje glavni uradniki so našli vse knjige in račune v naj lepšem redu.
—Prihodnjo sredo bode oni usode-polni dan za Joliet, ko se odloči bodočnost tega mesta. V sredo 25. t. m. bodo namreč jolietski volilci glasovali o vprašanju, ali naj mesto Joliet sprejme novi način mestne uprave po kpmisarjih, ali ne. O tem vprašanju smo že večkrat pisali, tako da je našim čitalcem popolnoma jasno1. Razložili smo, da takozvana “Commission Form of Government” pomenja novotarijo, ki hoče ljudske pravice, teptati; da bi bili po tej novotariji o-škodovani zlasti Slovenci in vsi Slovani ter drugi priseljenci, ki se jih šteje med “manjvredne”. Povedali smo, da še je izreklo linijsko delavstvo proti novotariji. Možje in zaščitniki ljudskih pravic, kakor župan John R. Cronin, alderman Berscheid in drugi so se odločno izjavili proti novotariji. Skratka —■ “Commission Form of Government” izpodbijajo vsi res zavedni zagovorniki ljudskih pravic, zajamčenih po slavni ustavi Z. D. Zatorej pozor, slovenski in slovanski volilci! Prihodnjo sredo je usadepoln dan — vsi na volišče! In prepričani smo, da boste vsi glasovali z “ne” in napravili križec poleg besedice “NO”.
—	G. John Jerman, dobroznani sa-lunar pod h. št. 1112 N. Chicago st., je odpotoval včeraj v Črnomelj na Dolenjskem. Tam bodo obhajali dne 7. februarja dve zlati poroki, in sicer starši gospoda in gospe Jerman, imenoma Janez in Margareta Jerman ter Martin in Katarina Wolf. Na tej dvojni slavnosti bo med povabljenci tudi gost iz Amerike, ki bo gotovo sprejet z največjim veseljem. Cez par mesecev se g. John Jerman spet povrne v Joliet, odkoder je nesel vse-polno pozdravov v stare kraje. Srečno pot! / ,
—	“Pri kebru” se imenuje prva slovenska gostilna na N. Chicago streetu. Krščena je bila dne 13. t. m. zvečer, ko se je ustanovilo tam neko kebrov-sko društvo v pospeševanje bratoljub-ja na narodni podlagi. Že prvi večer je obrodil lep sad. Sklenjeno je bilo namreč, ustanoviti jolietsko podružnico šolske družbe sv. Cirila in Metoda po geslu: Mal položi dar domu na altar! Ustanovni shod bo dne 29. t. m. Več o tem prihodnjič. '
—Na predvečer sv. Antona se je zbralo nekje — pravijo, da “pri kebru” — prav lepo krdelce najboljših pevcev; zbrali so se čisto slučajno. In šli so kakor eii mož in so zapeli g. Antonu Nemanichu prelepo podoknico. “Slovenec sem” in “Liepa naša domovina” se je divno razlegalo v tiho noč. G. godovnik je potem pevce imenitno pogostil.
—	G. Blaž J. Chulik, ki je srečno prestal farmarsko izkušnjo prvega leta na svoji lepi farmi v Lyonsu, la., je s svojim nadepolnim sinkom Arnoldom obiskal svoje mnogoštevilne znance in prijatelje, ki jih ima tu izza prejšnjih let, ko je bil znan kot eden najboljših trgovcev jolietskih.
—	Četrta številka lista “The Public Safety”, ki se tiska v naši tiskarni, je izšla dne 17. t. m. ter vsebuje vsepol-no velezanimivih člankov, ki kažejo novotarijo “Commission Form of Government” v njeni pravi luči, da človeka kar zona obhaja, ko to bere. Prinaša tudi slike prvoborcev v boju proti nevarni novotariji.
—	Poročali smo zadnjič, da bo spet zakurjen plavž št. 3, a v resnici je bil plavž št. 4, ki so ga v ponedeljek spet zakurili.
—	Trije mladeniči rodom Irci so bili usmrčeni in eden je bil težko ranjen v ponedeljek zvečer ob poldesetih na tirih Rock Island železnice blizu čuvajnice na Collins streetu, kjer so se hoteli umakniti nekemu tovornemu vlaku, pa jih je na drugem tiru povozila lokomotiva, ki je nenadno pridr-drala od nasprotne strani.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Abram John, Bor Benedikt, Crncič Nikola, Gresmac K., Kmec Edi, Marcetič Toma.
Joliet, 111., 18. jan. — Gospod urednik, prosim, da sprejmete ta dopis v predale cenjenega lista; ako ni za sprejetje, pa v koš ž njim; Vam prepuščam sodbo.
Včeraj 17. jan. smo obhajali Antonovo. Kakor po navadi vsako leto, se je spet odlikoval Tone Tabuli. Povabil je spet svoje mnogoštevilne znance in prijatelje, da se ž njim veselimo in obvršavamo godovno, 50. rojstni dan in 251etnico v tej deželi. Tonček je za ta dan priskrbel izvrsten lunč in pijačo, da je vsakega lahko dobro pogostil. Gostov jih je bilo celi dan vse polno, ki so mu stiskali roko in voščili, da bi dočakal še vsaj 50 let zdrav in vesel. Na večer je vse goste povabil v svojo prostrano dvorano, da se je lahko, kateri je hotel, malo obrnil. Slov. Nar. Pev. društvo “Joliet” je zapelo več lepih pesmi na čast Toneti. Tako smo se zabavali celi dan in pozno v večer. Zadovoljni smo se razšli in stisnili Tončki roko še enkrat in mu klicali: Bog te živi še mnogo let!
Na ta dan se je podal v staro domovino v Črnomelj na obisk svojih staršev g. John Jerman, da prisostvuje zlati poroki svojih staršev in gospe Jermanove staršev, ki jo bojo vsi na en dan obhajali drugi mesec. Pač veselo svidenje za g. Jermana in starše, ki se niso videli že nad 25 let. Tudi jaz kličem dobrim starišem: Bog Vas živi še mnogo let in da bi dočakali še demantne poroke! G. John Jermanu pa želim srečno pot in na svidenje!
Končam	Ant. Lilek.
Aspen, Colo., 31. dec. — Dragi mi urednik! Prosim Vas, da bi priobčili ta moj dopis. Nisem navajen pisariti, ampak malokdaj berem dopis iz naše slovenske naselbine, zato hočem jaz poročati. Kaj dobrega vam nimam sporočiti. Snega smo dobili dosti in precejšno zimo, ali nam nič ne dene, imamo dovolj časa, da se pri črni peči grejemo in karte igramo in čakamo na delo. In nam zmeraj obetajo, da se bode delalo, pa le ne moremo pričakati. Ali samo še eno tolažbo imamo tukaj, en “Austrian Restaurant”, da vendar dobimo jesti, kar nas je brez dela. Ali žalibog bo kmalu “bastal”, ker vsaki teden kupi za 7 dolarjev mesa, pa še kakšne druge stvari, a skupi samo 2 do 3 dolarje na‘teden; a kuharice so pa posebno lušne. Kaj bomo potlej začeli, kadar nam ta restaurant “basta”? Ne svetujem, rojakom hoditi dela iskat semkaj; če se pa zboljša, bom že poročal, da nas bo kaj več Slovencev tukaj na Aspenu. Kaj več prihodnjič.
Pozdravljam vse naročnike in tebi, Am. Sl. želim mnogo novih naročnikov in predplačnikov za leto 1911.
A. K.
Brockway, Minn., 9. jan. — Cenjeni gospod urednik! Zopet Vas nadlegujem za mal prostorček v kakem kotičku našega cenjenega lista.
—	Ta teden smo že vdrugič tekom par let dokončali delo s slovenskimi pravili za rudarsko unijo v Pittsburgu, Kansas. Naredili smo jih tisoč kosov. Omenjena unija vpošteva potrebo prestavljenih pravil tudi v slovenski jezik. Tako bi tudi naši unijski rudarji v drugih krajih lahko imeli pravila prestavljena v slovenski jezik, ako bi se bolj poganjali za svojo stvar. Večkrat se delajo pravila v hrvaškem, slovaškem in drugih jezikih, le za naše unijske delavce se nihče ne potegne. Zahtevajte svoje pravo!
—	Na tisoče letakov, kartic in knjižic se tiska v naši unijski tiskarni za Public Safety Committee, koji vodi ljut boj zopet nasilstvo one klike, ki hoče vpeljati carsko vlado za naše mesto ob volitvi, ki se bo vršila prih. sredo, dne 25. t. m. Vsak treznomi-sleč človek bo volil prav in zavrni) ozkosrčne Vodopivce na dan volitve z
Novo leto je prineslo semkaj prav hud mraz. Pa saj popred nismo imeli ravno hude zime. Pota pa niso prav dobra, pa vendar malo gre s sanmi. Od novega leta sem imamo skoro vsaki dan velik veter, ki nosi sneg na vse kraje, akoravno ga ni veliko.
Naš ponesrečeni rojak Josip Torker se je ob Novem letu zopet vrnil na svoj dom k svoji družini. In želimo, da se tudi g. Tarman skoraj vrne zdrav na dom!
In vendar enkrat so prišle knjige družbe sv. Mohorja. 5. januarja so prirajžale k nam. Skoro smo mislili, da so se potopile na poti v Ameriko. __ Sedaj pa pozdrav vsem rojakom po širni Ameriki. Listu pa prav obilen usPeh.	John	Poglajen.
Ely, Minn., 10. jan. — Velecenjeni g. urednik, prosim malo prostora! V Amer. Slovencu štev. 5 smo čitali dopis iz Ely s podpisom Elyški rudar,
kjer je dopisnik krivo sporočal. Jaz ne napadam dopisnika, marveč kot ljubitelj resnice rečem, da v Ely imamo 5 (pet) rudnikov in ti so: Chander, Pioneer, Zineth, Sibley in Savoy. Tudi prav ni, ko dopisnik hvali Charles Gro bowskega, kajti oni Mr. je na stotine nas delavcev kikal za vsako malenkost. Mnogim tukajšnjim delavcem je znižal plačo, i to sam ob svoji volji i. t. d. Če pa je tako blaga duša, se pa bodejo prepričali virginski rudarji. Lahko si mislim, da dopisnik je morda cigareto v dar dobil, zato pa hvali Grobowske-ga. Pa brez zamere!
Ivo Težak, Box 428.
Gilbert, Minn., 30. dec. — Prosim Vas, g .urednik A. S., našega preljub-ljenega lista, malo prostora, ker želim sporočiti nekaj novic iz naše nove slovenske naselbine.
V naši župni cerkvi sv. Jožefa imamo nov stranski altar presv. Srca Jezusovega. Zdaj imamo precej lepo cerkev, ki ima tri altarje. V velikem altarju je sv. Jožef, kateremu je ta cerkev posvečena; stranska altarja pa sta posvečena Mariji Devici sv. Rožnega venca m sv. Srcu Jezusovemu. In tudi imamo 14 postaj sv. Križevega pota. Preteklo jesen smo tudi z gospodom župnikom podzidavali cerkev, tako da imamo zdaj pod cekvijo paro (stimo), da greje cerkev. Zdaj pozimski čas je sv. maša samo ob nedeljah in zapovedanih praznikih v cerkvi, in ob delavnikih je pod cerkvijo sv. maša, kjer je kapelica toliko velika, da gre okoli sto ljudi vanjo. Res gre čast gilbertskim župljanom in vrlemu gospodu župniku. Za danes to končam.
Zdaj pa hočem eno žalostno novico naznaniti, katera se je prigodila gospodu Mihaelu Glaviču, doma v starem kraju iz župnije Ihanske sv. Jurja, soseske sv. Miklavža, in njegovi ženi iz župnije Janče sv. Miklavža. Dne 26. dec. se je luč na steni razprodrla ravno tisti čas, ko ni bilo odrastlih ljudi doma. In karezin je goreč tekel doli na mali špampek, kjer je v sladkem spanju ležala dve leti in kakih 20 dni stara punčka, da je začela stena goreti in tudi špampek, in tudi hiša nekoliko, tako da je dim hud nastal. Na velikem špampetu je pa tudi v sladkem spanju spala 2 meseca in 9 dni stara punčka. Obedve sta se zadušili od velikega dima. Stari je bilo ime Frančiška, mlajši pa Marija. Te dve sta pa res mučeniško smrt umrli in njuni dušici sta pa splavali gori v nebeške višave k Bogu uživat večno slavo. In v tistem hipu sta pa prišla domu oče m mati, in sta zavpila: Dim, dim pri nas! In hitro po punčki skočita, pa sta se ravno zadušili. To se je ravno ob 10. uri zgodilo ponoči. Mož je ljudi klical na pomoč, ki so prihiteli, da so pogasili ogenj, da ni hiša zgorela. -
Kaj ne, predragi rojaki, da je to res jako huda usoda. Jako priljubljen je mož tukaj med nami. Vsi mu izražamo največje sožalje. Pogreba sta se vršila dne 28. decembra s sv. mašo. Tedaj se je res izkazalo, da ga ima rad vsak rojak v ti župniji.
Naznanjam rojakom, da z delom gre bolj počasi, zato pa ne svetujem sem hoditi zdaj na zimo. Če bo spomladi kaj bolje, bom poročal.
Zdaj pa želim vsem rojakom srečno in veselo novb leto v Ameriki in v starem kraju, da bi bili bolj srečni vsi kakor pa’v starem preteklem letu. In pozdravljam vse rojake in rojakinje po Združenih Državah in v starem kraju. Z Bogom! Tebi, Amer. Slovenec, o-bilo naročnikov in predplačnikov, pa da bi te imela vsaka katoliška družina pod streho.	Star naročnik.
Gilbert, Minn., 12. jan. — Cenjeno uredništvo A. S.! Prosim vas za malo prostora v priljubljenem listu. Dolžnost me veže, da moram poročati širom sveta, kako tudi v Gilbertu napredujemo v farnem oziru. Tukaj nas je precejšno število Slovencev in dobrih katoličanov, ali žal da so tudi taki vmes, da sploh nič ne porajtajo za cerkev. Ali ti zadnji vsaj tudi nič ne zahtevajo od cerkve. Jaz in vsak zaveden Slovenec takim še ne zamerimo dosti. Marveč onim zamerimo, ki se štejejo med dobre farane in katoličane, a ko pride kolekta za prispevke, katere moramo plačevati, ako hočemo, da bo fara napredovala, pa tudi plača nekoliko, ali žalibog da on bi najraje drugi dan stotero povračilo. In samo se nosi okoli, kakor bi bila res njegova cerkev. Zatorej tak po mojem prepričanju ni dober katoličan; pač pa oni, ki da morebiti še enkrat toliko, pa je lepo tiho. In tisto je pošteno; ker, kar si enkrat prejel, ne moreš še enkrat terjati in kar si enkrat plačal, tudi ne moreš nazaj zahtevati drugje kot pri Bogu. Prigodi-lo se je, da smo si tudi napravili zidano pritličje pod cerkvijo, in tudi tukaj je mnogo nevoščljivosti. Res lepo je urejeno, ali vsem ljudem človek ne more ustreči, posebno pa zato, ker jo je zidal Slovenec. Ako bi jo kak dru-gorodec, bi bilo vse dobro, akoravno bi slabše naredil. In kakor sem čul, ravno ti srednji so bili navzoči in morebiti sami naredili, ko je bilo nekaj zida podrtega in sicer ravno ko je bila že polovica gotovega. Ali čuvaj se, dragi podiralec, da te ne stane lepe novce tisto uro, ko si bil na delu. Torej dragi mi čitatelj, sedaj pa sodi, kateri so bolji katoličani, prvi ali drugi ali tretji. V tem oziru se imamo le zahvaliti preč. g. Schiffrerju, da je še toliko dobrosrčen, da je vendar med nami, ker jaz bi že kedaj kvital, da sem na njegovem mestu. Zatorej ti podiralec (ali podiralca), zakaj nisi ti, (Nadaljevanje na 7. strani.)
KDOR ŠE NIMA
PRATIKE
jo lahko dobi, če nam pošlje
8c
100 za $4.75, 50 za $2.50, 25 za $1.50.
Naročite jo danes, dokler zaloga ne poide. Imamo jih dovolj na roki.
Amerikanski Slovenec
1005 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
Albert Weiss Land Go.
Red River Valley Farme.
v slavnoznanih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn.
In se prideluje vsevrste žito, pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd., ter imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoji. Torej rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše imamo na prodaj v Jolietu.
L EBERHART, glav. zastopnik
za sev. države Illinois.
Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet, 111.
Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar.
ŽAL VAM BO
Vinanaproda;
Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino iz šampajn grozdja 40c gal., vino od leta 1909 muškotel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal.
Vinograd in klet St. Helena, naslov za naročila:
“Hill Grit Vineyard“
Stefan Jakše, lastnik.
Box 657,	Crockett, Cal.
POZOR, ROJAKIl
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše poi terjevo pivo, izvrstno žganje, domač, vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
N. W. Phone 825.	Joliet, IR
Če imate opraviti s sodnjo pojdite do
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Metropolitan Oms Store
N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois.
Slovanska lekarna
Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer se domenite v domačem jeziku.
Frank Terlep
NOVA GOSTILNA
1134 N. Hickory St.,	Joliet, 111.
Chicago tel. 1387 R
Svojim mnogim znancem in prijateljem naznanjam, da sem otvoril lep moderen salun na vogalu N. Hickory in Ross ulic, kjer me lahko posetite. Postrežem vam z najboljšimi pijačami in smodkami. Vsi dobrodošli!
ANGLEŠČINA brez učitelja! Sloven-sko-Angleška Slovnica, Tolmač in Angleški Slovar stane samo $1.0i), in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St., New York, N. Y.
Največja zaloga slov. knjig. Pišite po cenik!
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,'pjg*
ijei se toči vedno sveže pivo, žgaajc ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. SlsiofT
N. W. Phone 6o<(.
U3? N. Hickory St..	Joliet
ako še danes ne pišete po lep in zelo obširen ilustrovan slovenski cenik, prve in jedine slovenske trgovine te vrste v Ameriki. V njem najde vsak nekaj. Ljubitelji glasbe: grafofone in slovenske plošče, ljubitelji lova: puške, ljubitelji zlatnine in srebrnine: krasne ure, verižice, društvene prstane i. t. d. Pišite po cenik, v njem najdete vse to in še sto druzih stvari; prepričajte se!	:
A. J. TERBOVEC & CO.,
(nasl. Dergance, Widetich & Co.) 1622 Arapahoe St., Denver, Colo.
Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Jos. Steblaj
PRODAJALNA
smodk, duhana, slaščic
in mešanega blaga
s
ZAVARUJEM PROTI OGNJU. Tajnik Slovenskega Stavbinskega društva.
1840 W. 22 St., CHICAGO, ILL.
JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kali-ornijsko vino, dobro žganje in trži» >.»jbo!jše smodke.
^rodaiam tudi trdi in mehki premop»
TELEFON 7612.
en N. Broadway....JOLIET, ILT

Najboijši Svet
ki ga morem dati vsakomur, katerega muči kašelj, vnetje sapnika, pljučna bol ali hripavost, je, da izbere in uživa zdravilo o katerem je znano, da je pomagalo drugim, “ piše gospa Katarina Komenda, box 317, Everson, Pa., ” Mojega sinčka je mučil strašen kašelj. Poizkušala sem razna zdravila a brez uspeha. Končno sem mu začela dajati
SEVEROV Balzam za pljuča
» 1»;
JUŽOHOI. K Will CSST.
Učinkoval je čudovito. Kmalu so nevarni znaki izginili, dihanje je bilo lajše in kašelj je prestal. Slično si naš sosed ni mogel olajšati hudega kašlja in pljučne bolesti, dokler mu nisem svetoval uživati ta Balzam. V kacih treh dneh mu je mučni kašelj prestal. Na rftoje vprašanje o njegovem zdravje odgovoril: “Ko bi bil samo vedel o tem imenitnem zdravilu mnogo preje.’
Dvoje velikosti: 25c in 50c.
Gorenja slika je natančni posnetek Severovega Balzama za pljuča. Dobite ga pri svojem lekarniku. Zahtevajte samo “Severovega”; vsi drugi so ponarejeni. — Vprašajte za Severov Almanah za leto 1. 1911.
Nič ne stane.
!»• »•#
I« <0 «IH»« *
Hral«iU 1JV Častili
kini!. Ul»*-
v.n for,
linču mor» Ja.« Cw>up, «*.!*"*• ____________
>RiCE C« CENT» • v*'
K. f.scvm»
t*.«»«****
'°**
Da hitro in gotovo olajšate
hromoto, bolečine in muke, občutljivost, rdečino, oteklino, mrzlico, pritisk krvi in okorelost, namažite se s
Severovim
Oljem sv. Gotharda
x	50c steklenica.
Za splošno slabost
onemoglih in priletnih ljudi, skrbipol-nih matera, bledih, malokrvnih deklet, okrevavcev, za neprebavnost ali zapeko ni nič boljšega nego
Sevevov
Zivljenski Balzam
75c steklenica.
Najboljši Zdravniški svet zastonj:
W. F. Severa Cc. “"«™s
KRANJSKO.

—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne
20. decembra 15 Slovencev; 27. dec. 28 Slovencev in 10 Hrvatov; 28. dec. 17 Macedoncev. — Iz Amerike je prišlo dne 20. decembra 32 Hrvatov in 28. dec. 108 Hrvatov.
—	Preprečena pot. Dne 30. dec. se je hotel odpeljati delavec Jožef Bučar iz Sp. Dul pri Krškem v Ameriko, ne da bi bil zadostil vojaški dolžnosti. Na ljubljanskem kolodvoru službujoči stražnik pa mu je pot preprečil in ga aretoval. Izročili so ga deželnemu sodišču.
—	Volilni imeniki za ljubljanske občinske volitve so bili dne 28. dec. dogotovljeni. Kljub temu, da je bilo delo velikansko, je bilo dokončano v sorazmerno kratkem času. Prvi razred šteje 1508, drugi 3446 in tretji 9005 volilnih upravičencev. Vseh volilcev je tedaj 13,959 — število, kakor ga dosedaj v Ljubljani niso bili vajeni.
—	Ljudsko štetje. Ljubljanski mestni magistrat je razposlal koncem decembra na vse ljubljanske hišne gospodarje popisovalne listine, to je o-'vojne pole, naznanilnice in podučila. Poskrbel je tudi za to, da so one stran ke, ki se za to zanimajo, prejele vzorne primerke, kako sestavljati naznanilnice. Ljudsko štetje se je pričelo po celi Avstriji z dnem 1. januarja t. 1.
—	Koliko dobi Družba sv. Cirila in Metoda iz Kotnikove zapuščine? Koncem meseca decembra vršila se je pri vrhniškem notarju zapuščinska obravnava po umrlem Karolu Kotniku iz Verda. — Glasom te obravnave pripada Družbi sv. Cirila in Metoda znesek štiristo dva in trideset tisoč kron. Od tega pa bode morala plačati družba 10 odst. odstotnino, stroške zapuščinske obravnave in zalog za normalne šole (Normalschulfond). Družba sv. Cirila in Metoda si je pridržala za slučaj, če vloži tožbo, zapuščinsko obravnavo obnoviti. Baje se ne more družba z Lenarčičem zjediniti glede nekih tirjatev, akcij, vrednostnih papirjev in hranilnih vlog, ker je dotična cesija, katero je Kotnik nekaj ur pred svojo smrtjo v naglici v prid Lenarčiča napravil — zelo pomanjkljiva in nekateri juristi celo trdijo, da se da vsled tega razveljaviti.
-— “Bogoljub”, glavni slovenski cerkveni in nabožni list, se je povspel v osmih letih svojega izhajanja na 20,-000 naročnikov.
—	Deželni umetniški svet. Dne 3. jan. je bila prva seja deželnega umetniškega sveta. Deželni umetniški svet se je konstituiral tako-le: predsednik deželni glavar pl. Šuklje, prvi podpredsednik knez Hugon Windisch-graetz, drugi podpredsednik dr. Man-tuani. Izvolil se je izvrševalni odbor: predsednik dr. Lampe, podpredsednika ravnatelj Šubic in dvorni svetnik Ruehling, zapisnikar Dostal. Obravnavalo se je o uporabi kredita, ki ga' ima deželni odbor za nabavo umetnin in podporo umetnikom.
—	Kočevje, 4. januarja. V Dolgi vasi in Lienfeldu so napadi od kočevske strani na dnevnem redu. Na Novega leta dan so bili v Kočevju veliki izgredi proti č. g. kaplanu Kopitarju. Popoldne je prišel v slovensko društvo, katero je ustanovil v Dolgi vasi. Najeti in nahujskani Kočevarji so ga napadli in na nečuven način ravnali ž njim in z drugimi Slovenci, ki so bili v njegovi družbi. Ta kočevarska tolpa je Slovence suvala, jim pljuvala v obraz, jih obmetavala s kamni in kosi ledu in pri tem žvižgala in trobila, da je bilo groza. Pregnali so Slovence iz Dolge vasi. Nad 400 Kočevarjev — od zadnjega pometača do najveljav-nejših meščanov — je navalilo na Slovence. Več kot eno uro so jih bombardirali. Kaplan Kopitar je ranjen pod levim očesom. Slovenske žene in dekleta so bila opsovana in opljuvana. Orožniki te nasilne tolpe niso razgnali, policija pa sploh ni posredovala. Ponoči so Kočevarji napadli hišo slor venske posojilnice in jo vso jionesna-žili s črnilom. Med demonstranti so bili tudi različni javni uradniki, ki so se čutili poklicane, posredotočiti javno svoje sovraštvo proti Slovencem. Vsakdo se mora vprašati, kako je kaj takega mogoče na Kranjskem. Že prvi napad na kaplana Kopitarja je vendar dovolj pokazal politična oblasti, da je treba primerno preskrbeti za javno varnost. A kaj je storila politična oblast, kaj je storil okrajni glavar Schoenberger? Ničesar!
—	Dunajski magistrat in kranjski kostanjarji. Dunajski magistrat je sklenil koncesije za prodajanje pečenega kostanja dajati samo Dunajčanom. Kakor znano, so do zdaj na Dunaju pekli kostanj večinoma Do-lenjci, ki so si na ta način prislužili Par krajcarjev. Dunajski magistrat je s tem svojim sklepom pokazal, kako sovražen je vsemu, kar je slovanskega.
“".Hotel “Slon” — Deutsches Haus”. Ker se v ljubljanski kazini ponavljajo lzgredi med civilisti in vojaki in ker vlada v kazini vsenemški duh, se vojaški krogi resno pečajo z mislijo, da bi se vojaški kazino od civilnih kazintov
popolnoma emancipirah Sliši se, da se hoče kazino reservirati izključno za vojaštvo, hotel “pri Slonu” pa se jima izpremeniti v “Deutsches Haus” z vsenemškim značajem. '
1	— Kako kmet dela draginjo. Natan-
čno 22. dec. se je zgodil nekje na Gorenjskem tale slučaj: Mesar je kmetici, ki je prodajala prešiče, katere so plačali še nedavno povprečno po 34 kr. funt žive vage, ponudil 23 kr, in tako za njim vsi drugi, češ, če nočeš tako prodati, pa jih obdrži, se nam ni treba zanje puliti. Zdaj pa pomisli človek, da prodajajo ti mesarji slanino po 95 krajcarjev kilo, meso po 1 fL, stane jih pa funt žive vage 23 krajcarjev. Če računamo vse stroške, imajo najmanj 50 odst. dobička! Zdaj pa kdo povej, kdaj ima kmet 50 odst. dobička od svojih prodanih pridelkov?
—	Žiga Vodušek pomiloščen. Odvetniški kandidat g. Žiga Vodušek, ki je bil radi septemberskih dogodkov obsojen na štiri mesece zapora, je bil na sveti večer pomiloščen. Ob pol 5. uri je prišla namreč v soboto, dne 24. decembra, popoldne iz Dunaja brzojavka, da se ima Vodušek takoj izpustiti iz zapora. G. Žiga Vodušek je bil v zaporu ljubljanskega deželnega sodišča že od 20. oktobra in bi prestal 10. januarja, ako bi ne'bil pomiloščen.
—	Užaljen poslanec. Poslanec gospod Mandelj je dal vodstvu S. L. S. svoj mandat na razpolago, ker je bil užaljen, da pri zadnji aperturi ni bil izvoljen deželnim odbornikom. Izvrševalni odbor stranke je takoj odločil, da sprejme odpoved Mandeljevo in da bo za nove volitve nominiral drugega kandidata.
—	Častno nagrado 52 K 50 vin. je priznala deželna vlada gojencu ljubljanskega učiteljišča Ivanu Škufci, ker je z lastno nevarnostjo rešil iz ognja Terezijo Zupančič.
—	Vpokojeni župnik I. Godec se je vrnil po dveletnem bivanju na Kanarskih otokih domov in je bil sprejet dne 27. dec. v deželno bolnico.
—	Cesar je imenoval ministerialne-ga tajnika'v patentnem uradu, dr. Iv. Šumana, za sekcijskega svetnika.
—	Dve častni nagradi razpisani po pevskem zboru “Glasbene Matice” vsako po 100 je priznala “Glasbena Matica” g. Emilu Adamiču za “Tri večerne pesmi” in skladatelju J. Novaku za “Balado s sopranskim samospevom, mešanim zborom in orkestrom”. Na razpis je došlo 11 skladb.
—	Smrtna kosa. V Velikih Laščah na Dolenjskem je umrl Matija Hočevar, po vsem Slovenskem dobro znana markantna oseba. Pokojnik je vsled nenavadno bistrega duha in neumorne delavnosti svojega treznega ravnanja pridobil tolik ugled, da je veljal za enega prvih mož na Dolenjskem. Upravljal je skoro četrt stoletja z veščo roko županske posle v Velikih Laščah. Možu, ki je vzgojil narodno rodbino in z radodarno roko podpiral, kar je moglo pospešiti napredek, bode ohranjen časten spomin. —V Stepanji vasi je umrl dne 27. dec. posestnik in gostilničar Leopold Novak, star 34 let. — V Kranju je umrl dne 30. dec. g. Rado Sedej, zasebni uradnik tvrdke Vinko Majdič, v 29. letu svoje starosti. — Umrl je nadučitelj v Zagorju, g. Josip Čerin. — V deželni bolnišnici je umrl zastrupljen po alkoholu 40 letni mizarski pomočnik Matevž Bučan, rodom iz Št. Vida nad Ljubljano. — V Ljubljani so umrli: Terezija Salmič, bivša perica, 71 let stara; Fran Ravnikar, prosjak, 82 let star; Marko Kralj, prevoznik 40 let; Alojzija Dornig, pomožna usmiljenka, 33 let; Marija Flerin, hči tovarniškega delavca 12 let; Angela Jamšek, delavka, 31 let; Jera Bukovnik, žena vrtnarja, 71 let.
—Premeten slepar. Varnostnim organom dobro znani France Gradadol-nik, 36 let star iz Horjula, je prignal iz Ljubljane v Št. Vid dva konja. U-stavil se je v Dolenčevi gostilni, se izdal za lastnika konj, katere je spravil v hlev, češ, da bo tu prenočil. Živino je dobro nakrmil, pri vsem tem pa tudi na sebe ni pozabil, kajti njegov račun ni znašal nič manj kot 24 K. Izdal se je za posestnika iz Gorenjskega. Drugi dan jo je hotel s konji odkuriti, a ni šlo. Končno si je izmislil, naj mu gostilničarka napiše list z njegovim računom, katerega bo oddal lastniku konj, ki biva v Železnikih. Gostilničarka se mu pa ni vsedla na to limanco, marveč naznanila zadevo o-rožništvu, kateri so pretkanega sleparja aretovali, konje pa izročili občinskemu uradu v Št. Vidu.
—	Prepeljali so v zapore ljubljanskega sodišča 19 let starega delavca Franca Boniča iz Celja, ki je oktobra meseca na državni cesti pri Godoviču poizkusil izvršiti nasilje nad neko žensko in jo pri tem oropal.
—	O morilcu Novaku. Franc Novak, ki je dne 20. dec. v hodniku Kos-lerjeve vile v Ljubljani umoril pekovskega pomočnika Valentina Schweiza iz Ptuja, se je izučil za pekovskega pomočnika v Radečah na Dolenjskem. Svoj čas je nekoč že tudi tam čakal s kamnom na kaplana za župniščem. Fant, ki je bil zelo strasten žganjepi-
vec, je bil v Rudolfovem zaradi poneverbe že kaznovan z dvamesečnim zaporom, a tudi v Ljubljani je skusil goljufati s tem, da ni v neki gostilni plačal zavžitka, a je bil še pravočasno prijet in izročen okrajnemu sodišču, kjer je dobil primerno kazen. Ravno-tako je bil svoj čas aretovan po viškem orožništvu in izročen deželnemu sodišču zaradi suma hudodelstva požiga, odkoder je bil pa kmalu izpuščen, ker je bila proti njemu zaradi pomanjkanja dokazov preiskava ustavljena. Zanimivo je, da je brat zločinca zdaj istočasno tudi zaprt zaradi tatvine.
svojih mrtvih rokah jeruzalemski križ, ki si ga je sam prinesel iz Jeruzalema.
—10,940 kron se je ob božičnih praznikih nabralo za Suedmarko ter-se tudi razdelilo med “uboge” Nemce na jezikovni meji. 500 K se je dalo nekemu posestniku, ki so ga eksekutorji že delj časa nadlegovali (Št. Iljl), 650 K pa je dobil neki obrtnik, da zamore konkurirati s slovenskimi obrtniki, 740 K so pa dobili kot darilo za božič švabski naseljenci. Tako siplje Sued-marka denar med svojce in ustvarja— korupcijo.
—	Železnica z Vranskega čez Tro-jano na Domžale? Ckr. železniško ministrstvo je izročilo napravo generalnega načrta za železnico Vransko-Motnik-Trojana-Domžale stavbnemu inženirju V. Liudauerju v Celju, ki bo začel v kratkem s trasiranjem.
—	Zavratni roparski umor. Posestnik Danko Jakob v Jarenini je prodal mesarju Celcerju v Št. liju v Slov. goricah telico. V pondeljek dne 2. januarja je Danko gnal prodano živinče v Št. Ilj. Ko se je'vračal proti večeru domov, se je v Očkerlovi gostilni blizu Jarenine oglasil in spil merico vina. Trezen kot vedno, je nadaljeval ob 8. uri zvečer pot proti domu. Kakih 10 minut nad Jarenino je ob o-krajni cesti mal gozdiček v bližini gospoda župana Lorberja. Pod tem gozdičem so našli v jutru dne 3. januarja Dankota mrtvega z razklano glavo. Nesrečnež je imel odpet telovnik: oropan mu je bil denar, okrog 300 K, in žepna ura. Truplo vse krvavo, je ležalo naslonjeno na obcestno grivo. Glava je bila očividno razklana od sekire — na dva dela. Morilec-ropar je gotovo napadel ubogega Dankpta od zadaj in ga je moral z veliko silo mahniti z ostrino sekire po glavi. Ljudstvo je, ko je zvedelo za nečloveški čin, postalo silno razburjeno; ljudje so v trumah hodili gledat umorjenega. Vse se je zgražalo nad peklensko hudobo, ki je poosebljena v brezvestnem morilcu. Mislimo si brezmejni strah uboge žene umorjenega, ki je zastonj nestrpno pričakovala vrnitve moža — Dankota. — Nadalje se poroča o tem iz Št. lija v Slov. goricah z dne 4. jan.: “Morilca, ki je umoril Dankota, so sinoči dne 3. t. m. prijeli Uslužbenec je jareninskega peka, neki “Gajšič”. Uro umorjenega je prinesel k urarju, ki jo je spoznal. Našli so tudi denar. Morilca so danes dne 4. t. m. orožniki eskortirali v Maribor.’
—	Smrtna kosa. Umrl je celjski me-dar Aleksander Roth. — V Spodnjih Poljčanah je umrl dne 28. dec. nadučitelj v p. Martin Čoki, zapustivši vdovo in deset otrok. -—- Na Ptujski gori je umrla Ana Žunkovič, rojena Bombek, ki je vzgojila vse svoje o-troke v narodnem duhu. Sin Davorin je ckr. major v Kromerižu in je zaveden Slovenec .— V Mariboru je umrla vdova Marija Kraigher roj. Pir-bas, mati mestnega knjigovodje. — V Franko,lovem je nanagloma umrlo dekle Neža Kresnik, po domače Kotnikova. — Umrl je ravnatelj ljudske šole v Kuzmiči pri Pleternici na Hrvaškem, g. Jakob Trstenjak, v Bre-brovniku blizu Ormoža.
—	Igo Kaš umrl. V bolnišnici v Ba-denu na Nižje-Avstrijskem je umrl bivši stotnik in nazadnje profesor Igo Kaš. Pokojnik je bil rodom Štajerec, doma v Vojniku. Svoječasno je veliko pisal za leposlovne liste in je imel kaj spretno pero.
—	Samomori. Dne 20. decembra o-poldan se je obesil 53 let stari oženjeni črevljarski mojster in hišni posestnik Juri Berg v svoji hiši v Ptuju. Zadnji čas je kazal znake otožnosti. Mislil je že dalje časa na samomor. — Pri Mariboru v gozdu na Kalvariji se je ustrelil dne 21. dec. davčni ekseku-tor Franc Hambruš, star 45 let, oženjen in oče 5 nepreskrbljenih otrok. Radi nepravilnosti je bil suspendiran od službe. — V Bezini pri Čadramu se je obesil dne 23. dec. 45 let stari tesar Pavel Gučnik, nepoboljšljiv pijanec. -— V Mariboru se je dne 2. jan. ustrelil 40 letni pekovski pomočnik Anton Šef, doma iz Huma pri Ormožu. Vzrok: kvarte in dolgovi.
—	K smrti J. Rakuscha. Celjski list “Deutsche Wacht” navaja k poročilu o njegovem pogrebu besede, katere je izgovoril vitez pri pogrebu zadnjega grofa celjskega Ulrika II. (umrl 1456), ko je razbil na grobu njegov ščit: “Grofje celjski in nikdar več.” V nekem oziru velja res o Ra-kuschu: “Meščanje celjski in nikdar več.” Z Rakuschem se je podrl res steber pristno-celjskega dobrega značaja. Sedanji celjski mogotci so skoro sami tujci, ali vsaj polni tujega, pri-vandranega, zlasti pa pročodrimov-skega duha. Julij Rakusch ni bil nikdar sovražen proti katoliški cerkvi, on je tudi kot katoličan umrl, previden s svetimi zakramenti, in je držal v
—	301etnico izhajanja obhaja koroški tednik “Mir”, vrli prvoboritelj za teptane pravice koroških Slovencev. Na mnoga leta!
—	Iz dežele neverjetnosti. Iz Sveč v Rožni dolini poročajo: Marsikaj smo že čuli o razmerah na Koroškem, marsikdaj se nam je zdelo, da ne živimo v kulturni državi, ampak kje med Turki; zadnji ukrep koroške vlade pa presega vse dosedanje. Smatrati ga smemo za rekord narodne zagrizenosti in nestrpnosti. V Svečah jfe nameravala prirediti Slovensko krščansko-socialna zveza za Koroško od dne 27. do dne 29. decembra 1910 tridnevni socialni kurz. Drugi dan pa je že poslala o-blast orožnike, ki so naznanili, da se kurz ne more vršiti, ker je v hlevu istega posestnika ena — krava bolna na parkljih. Kolika skrb vlade za Slovence? Naravnost ginljivo je, če človek sliši, da je vlada tako prepolna ljubezni do nas Slovencev. Če le krave na parkljih obolijo, pa se že boje skrbni vladinovci za nas. Potem naj človek ne poje hvale in slave sedanjemu sistemu, čeprav je jasno, da se je bolezen na parkljih vzelo samo za povod, da se je nam Slovencem, ki bi se radi izobrazili in bi radi napredovali, dalo nesramno brco.
— Celovec. Dne 27. dec. je umrl bivši celovški župan, cesarski svetnik znani Julij Krištof Neuner v 73. letu starosti. Neuner je županoval v Celovcu od 27. aprila 1896 do 29. junija 1909; bil je velika opora koroškega vsenemštva.
—■ Ljudsko štetje v Trstu. Iz Trsta z dne 3. jan. poročajo: Pritožbe, ki prihajajo zaradi ljudskega štetja v Trsta, so naravnost nepopisne. Nečuvene so nezakonitosti, ki jih delajo tržaška mestna uprava, italijanski gospodarji in upravitelji hiš pri ljudskem štetju. Ogromna večina Slovencev in Hrvatov ni niti dobila popisnih pol, ki jih izpolnjujejo laški gospodarji po svoji volji. V starem mestu, kjer živi na tisoče slovenskih in hrvaških delavcev ter mornarjev, so skoro vsi ti izginili v italijanskem morju.
— Uspehi narodnega delavstva v Pulju. Pri zadnjih volitvah v bolniško blagajno mornaričnih delavcev, ki šteje 7000 članov in ima nad 300,000 kron rezervnega fonda, je zmagala “Narodna delavska organizacija” s 3500 glasovi nad socialnimi demokrati, katerih kandidati so dobili le 1800 glasov, dasi so volili z njimi tudi italijan-
ski in nemški nacionalci. — Lep uspeh so pokazale tudi poizkusne volitve za razsodišče in upravo tržaške delavske zavarovalnice proti nezgodam v dveh največjih puljskih podjetjih: namreč v Stavbnem uradu in mornaričnem arsenalu. V prvem je od 3008 delavcev glasovalo 2107 delavcev, in sicer 1863 za narodne kandidate, za socialne demokrate pa le 243 delavcev. V arsenalu je 4976 delavcev; pri glasovanju je dobila N. D. O. 1576 glasov, socialni demokrati so ostali za 226 glasov v manjšini in so dobili 1348 glasov.
—	Veliki Lošinj. Naučni minister je podelil zasebni trirazredni ljudski šoli družbe 'Sv. Cirila in Metoda s hrvaškim učnim jezikom v Velikem Lošinju pravico javnosti.
—	Povišanje delniške glavnice Jadranske banke v Trstu. Poroča se, da se je v zadnji seji upravnega sveta Jadranske banke sklenilo enoglasno, da se poviša delniško glavnico od K
4,000,000 na K 6,000,000. Jadranska banka, ki je praznovala te dni petletni jubilej svojega obstanka, povišava v tem času že petič svojo delniško glavnico, kar priča o njenem napredku in razvoju.
—	Nova podružnica “Slovenskega Planinskega društva” se snuje v Gorici. Pripravljalna dela so že končana in pravila že odposlana na pristojno oblast. Za novo podružnico se kaže vsestransko zanimanje in povpraševanje.
Popravljamo
Delo jamčimo.
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplačno.
NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
305 Jefferson St., Joliet, Illinoi«.
HRVATSKO.
J
—	Zborovanje zagrebške velike županije se je vršilo pred Božičem v Zagrebu. Skupščina je dovolila večje subvencije za železnici Sesvete-Sv. Ivan Zelina in Karlovac-Metlika.
—	Za kat. tisk je določil v oporoki rajni splitski škof Nakič 10,000 K.
—	Umrl je v Korčuli bivši dalmatinski državni poslanec dr. Josip Za-fron.
—	Obsodba Tomaševiča. Iz Zadra z dne 22. dec. poročajo: Porotno sodišče je obsodilo bivšega župnika iz Polešnika Franca Tomaševiča in Antonijo Ostrič zaradi umora neke Ran-čigaj, prvega na pet let ječe, drugo pa na 10. Ostrič je jokala in zagotav-jala, da je nedolžna. Tomaševič je bil Talijanaš, pristaš liberalne struje ter je vedno držal z Lahoni.
—	Velike tatvine v vojaškem pre-skrbovališču v Sarajevu so odkrili pred nekaj tedni. Manjkajo ogromne količine ovsa, ki ga je pokradel infan-terist Jaschke. Fant je o pravem času pobegnil in ga še niso dobili. Nekaj sokrivcev so zaprli.
AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA. Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka:
MARTHA WASHINGfON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku.
Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO.
General Agents
2 Washington St.,	New York.
W. C. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
5th Floor Woodruff Bldg., Joliet, III.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
JOHN LORKOVICH,
1324 E. Ohio St. N. S. Pittsburg, Pa.
Prvi Hrvatski Slovenski Pogrebni ški Zavod
se priporoča občinstvu v Pittsburgu in okolici, tudi v slučaju krstov in porok.
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Štefaniču čez treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
400 Ohio Street	Joliet,, 111*.
SVOJI K SVOJIM!
Važno za vsacega rojaka!
S
s
Kadar pošiljate
denarje v staro domovino
ali kadar nameravate potovati v staro domovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrnite se za
parobrodni in železniški listek
s popolnim zaupanjem na
FRANK SAKSER CO,
82 Cortlandt Street, New York City,
ali na podružnico
6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je že c brnilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen.
Kdor Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj ia nečs Vam dobro. *13	7
________
¿SVOJI K. SVUJlMl
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči	1 Qi
račun ter je obrestuje počistili	' JLS /O
Kupuje in predaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 400,000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO.
ra g S J»
iV M ERIK ANSIO SLOVENEC
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovensl i-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVEKSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Telefoni:
Chicago in N. V/. 509.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Cathobc Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the 8LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unij ska tiskarna.
	CERKVENI		KOLEDAR.
22.	jan.	Nedelja	Vincencij, muč.
23.	<<	Pondeljek Zaroka Marije D.	
24.	<<	Torek	Timotej, Babila.
25.	(<	Sreda	Spreobrnitev Pav.
26.	u	Četrtek	Polykarp; Pavla.
27.	u	Petek	Janez Zlatoust.
28.	((	Sobota	Julijan; Marteja.
AMERIŠKE “SLOVENSKE NARODNE ČITALNICE".
Vsakega zavednega rojaka mora zanimati vse, kar je r korist in splošni blagor našega naroda posebno v tej tuji zemlji, kjer si velikokrat posamezen rojak ne ve prav nič pomagati. In lahko rečemo, da naš slovenski narod v tej zemlji, primeroma še dosti hitro koraka za drugimi naprednimi narodi in jih rad posnema v tem, kar se mu zdi koristno.
Lepo je, ko se vidi, da se delavec potegne za svojega sodelavca rojaka.
Lepo je, kadar se čita, da slovenski delavci v težki borbi za svoj vsakdanji kruhek držijo skupaj roko v roki.
Lepo je, da delavci po časopisih e-den drugega poučujejo, kake so v posameznih naselbinah delavske razmere, kje je kruh in kje ni kruha.
Lepa in hvalevredna ie vsaka dobra, poštena organizacija naših rojakov, če ima namen koristiti Vsem ali vsaj večini, ne pa samo enemu.
Invsakegadobrohotnega rojaka mora veseliti, če vidi, da si vsaj nekateri naših bratov pomagajo naprej na boljše gospodarsko stališče, saj bi bila res velika sramota, ako bi bil slovenski narod — samo narod sužnjev in beračev.
Zato živel vsak dober napredek med nami, zato živela ideja, ki nam rodi kaj koristnega!
Pred nekaj leti se je med ameriškimi Slovenci vzbudila nova misel, naj bi mi po naših ameriških slovenskih naselbinah po vzgledu Slovencev v stari domovini začeli ustanavljati —-čitalnice za izobrazbo našega naroda. Kar hočem s sledečimi par vrsticami povedati je to:
Na svetu so dobre čitalnice in slabe čitalnice.
Dobre čitalnice pomenijo za narod napredek, slabe čitalnice so za narod poguba. Naj nekoliko razjasnim!
Dobra knjiga je dober prijatelj, ki človeka vzpodbuja k dobremu. Dobra knjiga človeka izobražuje, in čim več dobrih knjig in časopisov človek prebere, tem ložje se prišteva med izobražene in napredne ljudi. Tak rojak, ki je veliko dobrega prečital in se iz knjig veliko lepega naučil, postane lahko dober svetovalec in nekak vodja svojih rojakov, če ne v celem narodu, pa vsaj v svoji naselbini. Po dobrih knjigah so prišli možje do visokih stopenj v človeški družbi. Dobre knjige so rodile slavne može: za slavo naroda zaslužne pesnike, za dobro vzgojo otrok navdušene učitelje, za zboljšanje delavskega stanu neustrašene voditelje, za versko vzgojo in moralno povzdigo celega naroda neumorno delavne duhovnike. — Dobra knjiga “Življenje svetnikov" jo spreobrnila
nevernega Ignacija v svetnika; čitanju j “Svetega Pisma” se je sveti Avguštin ■ moral zahvaliti, da je postal škof in največji, najučenejši katoliški modrijan razun sv. Tomaža Akvinskega. Zato dobrega lista in dobre poučne knjige ni nikdar mogoče dovolj prehvaliti. Dobre čitalnice in poštena izobraževalna društva so torej neprecenljivega pomena za izobrazbo in vsestrahski kulturni napredek vsakega naroda.
Kaj pa slabe čitalnice, kjer na stene nataknjeni protiverski, nemoralni (to se pravi: pohujšljivi) listi vabijo či-talničarje, da jih snemajo in poželjivo prebirajo in vase srkajo strup brezver-stva in pohujševanja? In takih listov je dosti v stari domovini in tudi v Ameriki se tiskajo. Ali take čitalnice bralcem koristijo? Ali niso za nje velika poguba? V našem jeziku se tiska veliko slabih knjig. Čitalničarji jih priporočajo eden drugemu; slaba knjiga potem gre od hiše do hiše, čitajo jih oni, ki so nedolžni, in kakor strupene kače lahko umorijo telesno življenje, tako hudobne knjige narede iz vernega človeka — odpadnika, iz nedolžnega človeka — propalico. Kolikokrat se je že po celem svetu bralo: ta in ta človek je stal pred sodiščem kot zločinec in je nazadnje sam očitno pripoznal, da je postal zločinec vsled branja pohujšljivih in nesramnih knjig in časopisov! Kdo si upa to tajiti? Zato so čitalnice, v katerih so nakopičene slabe knjige velika poguba za narod in kuga za vsako naselbino.
Vprašali boste, katere knjige in kateri časopisi so dobri in kateri so slabi! Na to vprašanje naj odgovarja — narod. Čitalnica je narodna, naj bo torej čitalnica za narod. Kdo je narod? Narod tvorijo družine. V družini so oče in mati prva, ki odločujeta, kaj je prav in kaj ni prav za njihove otroke, bodisi majhne ali odrasle. Torej naj narod odločuje, kaj naj se bere, ne pa kak faliran ljubljanski študent ali pa kak domišljav ljubljanski škric z zadolženimi ‘manšeti’ na svojih rokah.
Pri ustanovitvi vsake čitalnice naj bi se javno sklicala cela naselbina in pri naročbi knjig naj bi imeli odločilno besedo oni resni možje, ki so splošno spoštovani, ki bodo prvi dan dali barvo značaja čitalnici in ki so zmožni povedati in nasvetovati kaj o slovenskih časnikih in knjigah; kakšne knjige in časopisi naj se naročijo in katere knjige ne smejo imeti mesta v predalih čitalničnih prostorov, da bo čitalnica res narodno zbirališče in ne samo zbirališče fantov in deklet, ki najraje vidijo, da očetje in matere ostanejo doma, kakor da bi očetje in matere ne imeli par centov za prospeh dobre čitalnice.
Dve čitalnici sem v Ameriki videl znotraj. Videl sem knjige ’¡n časopise, katere sem deloma sam poznal ali pa po drugih čul, da so sramota za naš narod. Zraven sem zvedel od člana obeh čitalnic, da čitalničarji najraje prebirajo najslabše stvari in se kar trgajo, kdo bo to prvi čital, in drugič sem zvedel, da se take stvari čitajo v čitalničnih prostorih ob nedeljah v o n e m č a s u, ko bi se morali udeležiti svete maše in poslušati v cerkvi besedo božjo. Mesto besede božje so pa požirali — strup slabega beriva.
To je vzrok, da sem napisal te vrste. Pisane so z dobrim namenom, kar bo pritrdil vsak pošten mož in vsak skrben družinski oče, in ki mu je pri srcu časni in večni blagor njegovih otrok. Za duhovnike pa lahko vsak pošten Slovenec ve, da so zraven pri vsaki dobri stvari in radi jo priporočajo in v dober namen kaj pomagati tudi niso zadnji.
Živele vse dobre čitalnice v naših naselbinah! Naj rastejo in se razvijajo!
Slabim čitalnicam pa gre naš boj, kakor sploh vsaki slabi napravi, vsakemu slabemu časopisu in vsaki slabi knjigi!	Anton Sojar.
MENŠIKOV O TOLSTOJU.
Po “Čechu” priredil Rev. J. C. Smoley.
Vsak čin moža-velikana je človeštvu nekaka oporoka. Duševna oporoka Tolstojeva pa, sploh vse, kar je storil ta vse-svetovni učitelj, iznenadila, razočarala je vesoljni svet. Ta dokument je tako nerazumljiv, da v resnici ne vemo, kaj o njem misliti in soditi.
Naj je bil Tostoj prorokom, naj je bil v istem obsegu in meri Buda ali Zoroaster: kako naj si razsodimo in raztolmačimo življenja prozo: Tolstoj odkazuje in odločuje o pravu do lastne zapuščine. Proroki niso nikdar imeli lastnega imetka, vzlasti niso smatrali svojo lastnino svoje besede, od Boga so prejeli dar, oznanjevati ljudem resnico a ne jo prodajati za — mamon.
V “Dejanju apostolskem” vidimo jasno, kako se je oskrboval imetek apostolov; Ananija in Safira bila sta kaznovana, ker so pri njima našli utajeni denar, a Judežu so bili novci v pogin.
Najbolj je častilce Tolstojeve osupnilo in iznenadilo to, da on, ki je 3 0 let pisal in germel proti lastnini v obče, a posebej še proti literarni lastnini, najedenkrat priznava o -s e b n o last, kakor tudi pravo, svojo last komurkoli se poljubi prodati. O n, kateri ni hotel priznati nikakega sodišča, pisal je svojo oporoko do cela v sodnej obliki, pred pričami itd. O n. ki skozi 30 let ni priznaval države, priznava naenkrat pred smrtjo državno avtoriteto. Kako žalostna nedoslednost iz Tolstojevega sta-
lišča je to direkten pogreb, direkten pokop cele njegove slavne preteklosti. Je to tragizem, kratko rečeno: kriza Tolstojevega sistema in uka. Je to tako strašno in neumljivo, kakor ako bi se bil prorok Elija klanjal Baalu!
Državna oblast, katera nam navadnim smrtnikom daje svoje varstvo, je iz Tolstojevega stališča sila, nasilje, proti kojemu se je Lev Nikolajevič bojeval 30 let; on je oznanjeval pasivni odpor proti vladi: odpor in odpoved vojni dolžnosti, odpor proti plačevanju davkov, nepriznanje sodišč, odpor proti vsakoršnetnu državnemu varstvu itd.
A naenkrat po mnogoletnih, strastnih napadih na vladno, državno avtoriteto vzame Jasnopoljanski prorok papir v roko a pero in piše, kakor bi se ne bilo nič zgodilo, listino, dokument o svojej lastnini, piše dokument, v katerem prosi za državno pomoč.
Je to nekaj kolosalnega, pravcati samomor proroka!
On podpisuje testament, da ga podpisati pričam, on-da svojemu testamentu vse forme, katere zahteva in predpisuje zakon, proti kateremu se je on tako strastno bojeval.
Židje, kateri so, kakor vedno, razlagali z vso naglico Tolstojeve nauke v neprospeh državi, razlagajo to pre-membo prorokovo tako, da je zakrivil to nedoslednost edino le z namenom, da bi ohranil svoje nauke, ki se nahajajo v še neizdanih spisih njegovih, čiste, da bi ti, kateri se z njegovim naukom ne strinjajo, ne imeli pristopa do njegovih rokopisov in bi jih ne mogli falzificirati.
A nadalje trdijo Židje, da je bila vest Tolstojeva obtežena s prepričanjem, da je Jasna Poljana last kmetov in da je radi tega napravil oporoko, da bi vsaj za bodočnost zadostil temu, kar mu je velevala njegova vest.
Ako torej sedaj kmetje dobe Jasno Poljano, njegovi sorodniki pa denar za njo, no — potem pa se smejo rabiti njegovi spisi, kakor so, v prospeh človeštva.
Kako farizejska ta izvajanja!
Mislite si sedaj, da bi bili Buda, Sokrat, apostoli ali Kristus zapustili za seboj kako formalno korektno oporoko naj si bo že v ta ali kak drugi dobrodelen namen.
Kakor si postiljon ne sme prisvojiti vsebine poštnega voza, ravno tako ne sme nikak prerok prodajati svojih mi-slij, katere mu je Bog dal, kakor bi prodajal branjevec svojo robo.
Ako Tolstoj v resnici Jasne Poljane ni smatral svojim imetkom, ampak jo imel za lastnino kmetov, tedaj bi bil že davno lahko s par črkami olajšal in potolažil svojo — vest. Gotovo je imel vedno toliko svojega časa, da bi bil odškodoval svojo rodbino in na Jasni Poljani bi bili že divno lahko sedeli novi gospodarji — kmetje.
Čemu ni hotel sprejeti Nobel-ovega daru in čemu z njim ni odkupil Jasne Poljane v korist kmetom?
Toda njegove oporoke morda ne bo pripoznala cela vrsta zakladateljev, ki polnim pravom morejo reči: Lev Tolstoj je v svojem življenju proglasil, da so vsi njegovi spisi, spisani po letu 1881, splošna, vseobna last, a nikdar ni proglasil, da po svoji smrti zapusti za seboj oporoko, ki bo varovala-njegove duševne proizvode, njegovo duševno last. Kdo je to kedaj videl ali slišal, da bi kdo najpreje rekel: “Moji spisi so vseobčna last”, a potem bi si to pravo vzel zopet nazaj?
Zakladatelji izdali so ogromne svote za razne izdaje in po Tolstojevi oporoki bili bi sedaj znatno oškodovani.
Aleksandro Levovo čakajo neštevil-ni procesi z izdajatelji, a pri teh tožbah moralno pravo nikdar ne bo ,na njeni strani. Izdajatelji morejo biti lastni otroci Tolstojevi, ki vedo, da je njihov sovražnik Čertkov dal Tolstoju nesrečno idejo za ta zloglasni testament.
Bode se li Aleksandra Lvovna tožila z lastnimi brati?
A dalje: Oporoka pravi: Prva izdaja se mora porabiti za nakup Jasne Poljane. Toda višina cene za Jasno Poljano ni nikjer zapisana. Lastniki morejo to ceno zvišati, kakor njim drago. In tako lahko pretečejo leta, ki so v varstvo literarne zapuščine ozir. lasti potom zakona zagotovljena in— Jasna Poljana še vedno ne bode kupljena.
Tolstoj je pisal o lasti, da je to “vnebovpijoča krivica in zločin naše dobe”. In danes? Danes je Jasna Poljana last rodbine Tolstojeve, ali pa bode enkrat zasebna last — kmetov. In kaj se na tem spremeni? Nič. Pride se s tem iz dežja pod kap. Kmetje (ruski) bodo že gledali, da bodo Poljano zapili in jo potem predali — Židom. In tako se bode circulus vi-tiosus, oziroma judaicus dosegel. Pride kak Goldbach a ponudi kmetom za Poljano dvojno ceno. Neumni bi bili, ko bi te ponudbe ne sprejeli. Posestvo pride v židovske roke in dom, sedež prorokov postane reklamno kopališče; že sam vstop ali obisk prorokovega groba prinesel bo Židu trojno ceno za Poljano.
Nadalje formalna nepravilnost: Tolstoj je zročil svoji hčeri Aleksandri pravo do vsega, tudi na privatne dopise. Dvomim, da bode mogoče brez dovoljenja teh, katerim so bili listi pisani, privatno korespondenco urediti. Sam sem bil večkrat pozvan od Tolstoja k dopisovanju, a nikdar se nisem poslužil te časti, ker sem poznal grdo navado Tolstojevega tajnika: kopirati vsa pisma in jih eventuelno razširjati med občinstvom. Tako n. pr. sem našel dolgo filologično pismo Tolstojevo, pisano meni, pozneje brez moje
vednosti in mojega dovoljenja natisnjeno.
Tolstoja smatrali so prorokom, in mu v svojih pismih zaupali svoje tajnosti, mu odkrivali svoja mnenja, se mu, ako rabim to besedo, tako rekoč spovedovali. In kakor mora duhoven varovati spovedno tajnost, tako tajnosti pismene nobeden Tolstoj ozir. Aleksandra ne sme z natiskom (brez dovoljenja pisca) rušiti in prelomiti.
* * *
Dotaknil sem se nekaterih formalnih nepravilnosti Tolstojeve oporoke. Oporoka sama in njena zakonita forma je zgled tragične nedoslednosti. Proroki sejali, širili so svoje besede med ljudi, kakor solnce pošilja svoje žarke na vse strani. Ali si morete predstavljati, da bi bil David ali Mohamed testamentarično zapustil “izključno pravo” do psalmov oziroma do korana komu svojcev?
Zato pa si moramo kratko priznati: Proroška vloga se Levu Nikolajeviču ni posrečila. Pisatelj v Levu Tolstojem — ugonobil je proroka.
POŠTNE HRANILNICE.
Dne 3. t. m. so bile otvorjene prve poštne hranilnice v Združenih Državah. Toda v oskromni meri, kajti samo enemu poštnemu uradu v vsaki državi je naročeno, sprejemati prihranila. Oblastvo, ki ima uvesti v drugih deželah že izza mnogo let obstoječi sistem, je sestavljeno iz generalnega poštarja, zaveznega zakladnika in generalnega pravdnika. Vloži-telji dobivajo 2 odstotka in banke, ki sprejemajo hranila od poštnih uradov, morajo položiti varščino v razmerju z višino zaupanih jim denarjev ter plačevati 2yi odstotka. Prebitek odstotka je določen v pokritje stroškov, ki nastajajo poštnemu uradu.
Za sprejemanje takih denarjev se je zglasilo zadostno število bank. Odstotni postavek 2y2 odstotka velja samo začasno in se lahko poviša, če smatra oblastvo to za primerno.
Za uvedbo poštnih hranilnic je združen dvojen namen. Prvič se hoče ljudem, ki bi lahko in radi kaj prihranili, nuditi priložnost k popolnoma varni naložitvi, dasi z malo obrestno mero. Drugič je upati, da se s poštnimi hranilnicami napravi konec zakotnim bankam ter da se milijone, ki so doslej ležali v skrivališčih, spravi v obtek in tako povzroči in pospeši raznovrstna podjetja.
Da li se te domneve v polnem obsegu izpolnijo, je seveda dvomno. Hranilne banke plačujejo, kakor je znano, 3 odstotke in mnoge izmed njih uživajo tako zaupanje, da si bodo bržkone ohranile velik ali celo večji del svojih vlagateljev zaradi razlike enega odstotka. Tako preudarjanje je pač tudi povzročilo zelo oskromni, tako-rekoč poizkusni začetek.
Kaže se na to, da se je v štirih zadnjih letih odposlalo poštnih nakaznic v znesku $312,000,000 v inozemstvo, katerega zneska približno polovica se je zaradi boljše varnosti naložila v evropskih deželah; da pa ostane velik del teh denarjev v Združenih Državah, bržko zajamči Stric Sam njihovo vrednost. Da li se te in druge domneve in izvajanja iz njih uresničijo, mora pokazati bodočnost.
Morebiti se vsote, ki baje počivajo v zakotnih bankah, precenjujejo. Toda glavna ovira uvedbi uspešne poštno-hranilne naprave utegne tičati v dejstvu, da tvorijo hranilne banke s svojo višjo obrestno mero konkurenco, ki je ni prezirati.
NEVARNOSTI ZRAKA.
Prvi slovenski zrakoplovec, goriški rojak Rusjan, ki je začel predzadnjo jesen s svojimi vzletalnimi poizkusi na Velikih Rojah pri Gorici vzbujati občo pozornost in širiti slavo slovenskega imena daleč čez meje svoje “vsemu svetu nepoznane" domovine, je postal žalibog le prezgodaj žrtev svoje idealne podjetnosti in mladostne smelosti. Po izvrstno uspelem poletu v Zagrebu na zadnji Štefanji dan se je podal v Belgrad, kjer se je smrtno ponesrečil dne 9. t. m., kakor smo zadnjič poročali. Slava njegovemu spominu!
* * *
Mnogo žrtev je zahtevalo zrakoplovstvo leta 1910. Zrakoplovnica, prosti balon in drkalno vzletalo so zahtevali človeških žrtev. Največ aeroplani, in baš tu se nahajajo med onimi, katerih smrt je obžalovati, nekateri izmed najdrznejših in najuspešnejših zrakoplovcev. Z aeroplanom se je ponesrečil tudi prvi slovenski zrakoplovec.
Nehote se človeku vsiljuje vprašanje, da li so bile te človeške žrtve potrebne in da li bode vprihodnje mogoče se jim ogibati ali jih vsaj do najmanjše mere omejevati.
Orville Wright je predkratkim izjavil, da je polet manj nevaren, nego vožnja z avtomobilom. Pri tem pa je treba v mislih imeti dejstvo, da se brata Wright nalašč ogibata vsake brezkoristne nevarnosti in ne udeležujeta poletov za nagrade in stave, kakor tudi ne poizkušata ustvarjati ali nadkriljevati “rekorde”. Brata Wright delata edinole na razvoju in izpopolnitvi aeroplana ter ne pričakujeta od njega več nego kar more izvršiti z naj verjetnejšo gotovostjo pod strokovnim vodstvom in ob ugodnem vremenu.
Za najvarnejše zračno vozilo moramo še danes — vkljub Zeppelinovim izgubam — smatrati vodljivo zrako-plovnico. Pač že zato, ker se jo lahko vodi z večjo previdnostjo preko
raznih nevarnosti. Človeške izgube, ki se tu pripete, se smejo prištevati k neizogibnim nezgodam.
Mnogo večja je nevarnost, v katero se podajajo potniki s prostim balonom. Ta je skoro popolnoma izročen vihravosti vetrov in vremenskim ne-prilikam. Njegov voditelj ne more ubrati nobene poljubne smeri, celo prav malo se more posluževati ugodnih zračnih tokov in ogibati neugodnih. Tako se ni balon “Delitzsch” niti mogel ogniti hudi nevihti in je vzel konec s svojimi štirimi potniki vred. V svežem spominu je še usoda balona “Saar”, katerega zadnjo od treh žrtev —truplo stotnika Lange—so ondan ulovili iz valov Nemškega morja. Največje nevarnosti pa nudi prostemu balonu izkrcavanje, katero je voditelju na izber samo v omejeni meri. Tu omenjamo na primer samo ono znano pristajo ali izkrcanje balona “America” v kanadski gozdni pustinji. O praktični koristi ter znanstveni in vojaški vrednosti poletov s prostim balom so misli zelo različne, kakor znano. V prvi vrsti so namenjeni športu in zabavi, potem pa nudijo vendar tudi priložnost za preiskovanje ozračja in njegovih pojavov.
Drkalna vzletala so pokazala v preteklem letu znamenite Uspehe. Cha-vezov polet čez Alpe, Moisanovo ob-kroženje Eiflovega stolpa in kipa svobode ter Hoxseyev vzlet do višave 11,474 čevljev so naravnost čudoviti čini. Škoda samo, da je vse te tri 1 premagovavce zraka njihova vratolomna drznost stala življenje.
Potom zakonitih predpisov in prepovedi se ne bo dalo mnogo doseči. Kajti zmagalce vabijo poleg slave visoke nagrade; m kar se v eni deželi zabranjuje, se morda v drugi dovoljuje. Utemeljeno upanje na znatno zmanjšanje nevarnosti, ki je z njimi združeno zrakoplovstvo, tiči pač edinole v temeljiti preiskavi zračnega morja in njegovih gibanj, v. razširjavi vremenoslovne znanosti in v izpopolnitvi letalnih strojev.
Nemški cesar govori pet jezikov po leg svoje materinščine.
Perzi imajo različno ime za vsak dan v mesecu.
Najgloblji premogovnik je blizu mesta Lambert v Belgiji, globok 3,500 čevljev.
Iz Peterburga se poroča, da namerava Rusija zgraditi štiri velike vojne ladje, ki bodo stale 650,000,000 rubljev.
Sedemkratni umor. V Bremenu so zaprli ženo nekega inženirja, ki je o-sumljena, da je zastrupila sedem oseb.
Najvišji spominek je Washingto-nov obelisk, 555 čevljev visok; najvišji dimnik je v Glasgowu, visok 474 čevljev.
Stotnik defravdant. V New Yorku so aretirali nekdanjega grškega stotnika Timopoulosa, ki je poneveril grškemu eraru 4,000,000 drahem.
Kanal med Črnim in Baltiškim morjem. Ruska vlada je potrdila tozadevne načrte za zgradbo kanala med Črnim in Baltiškim morjem. Stroški za izvedbo so proračunjeni na 26 milijonov rubljev.
V Macedoniji se pripravlja sporazum med Bolgari in Grki. Ker sta sklenili Turčija in Rumunija tajno vojno pogodbo, se zdaj zbližujeta Bol garija in Grško.
“Echo de Pariš” poroča, da si je tu končala življenje proslula varietetna pevka Gabrijela Deslys, ki je bila svoj-čas v intimnih odnošajih z bivšim portugalskim kraljem don Manuelom.
Novoletno darilo. Češka Šolska Matica je 31. decembra 1. 1. dobila v dar: 50,000 K od zakonskih Korbel,
50,000	K od ameriških Čehov in 35,000 kron, nabranih od nekega odbora čeških dam, torej skupno 135,000 kron za novo leto.
Židje na budimpeštanskem vseučilišču. Te dni je izšel izkaz o slušateljih budimpeštanskega vseučilišča. Po tem izkazu šteje omenjeno vseučilišče 2785 rimsko-katoliških slušateljev, 165 unijatov, 113 grško-pravoslavne vere, 692 kalvinov, 515 protestantov in 2259 Židov.
“Rječ” poroča iz Vladivostoka, da so se razmere med Japonsko in Kitajsko tako poostrile, da so prepričani o vojski med Kitajci in Japonci, ki izbruhne spomladi. Kitajsko časopisje piše jako razburljivo, japonsko pa previdno. Kitajci trde, da nastopi proti Japonski skupno ž njimi Severna Amerika.
Grozen samoumor. V pariškem predmestju Saint Fargeau si je umetni mizar Alfonz Barchon začel rezati z britvijo v hipni norosti kose mesa s telesa ter jih je metal skozi okno, in to pred očmi neke svoje prijateljice. Ko je ta začela klicati sosede na pomoč, je skočil Barchon skozi okno na cesto, kjer je obležal z razbito glavo.
Na 5 let ječe je bil obsojen dne 23. dec. 1910 v Belgradu neki Vasic zaradi ponarejanja dokumentov za prof. Friedjunga v znanem “veleizdajni-škem” procesu v Zagrebu. Vasica je razkrinkal češki prof. Masarjk. Vasic
je izrabljal znanje z avstro-ogrskim dragomanom za fantastične trditve proti avstro-ogrskemu poslaništvu.
Mati 50 otrok. Gospa Wykova iz Transvala (okraj Kronstadt) je sedaj stara 77 let m je mati 50 otrok, ki vsi žive. Omožena je bila šestkrat in je sedaj zopet vdova. Prvič se je omožila v svojem 18. letu in je prvemu soprogu rodila 1 otroka, drugemu 7, četrtemu 4, petemu 10, in šestemu 4 o-troke. Tretji, četrti, peti in šesti mož so bili vdovci in so jej privedli v zakon 24 otrok. Vseh teh 50 otrok naziva gospo Wykovo mater. Poleg tega ima gospa 70 vnukov in vnukinj, ki jo tudi vsi složno nazivljajo kot svojo babico.
Prihodnji vseslovanski kongres. Ruski listi prinašajo poročilo, kojega je objavil prof. Kulukovskij v Petrogradu o zadnjem slovanskem kongresu r Sofiji. Profesor Kulukovskij apelira na ruske nacijonaliste obrniti pozornost na slovanske zadeve in vso energijo posvetiti slovanskim interesom. “Vseruski nacijonalni klub” naj skrbi, da se prihodnji slovanski kongres vrši leta 1913 v Petrogradu. Kongres bi ob enem slavil 3001etni jubilej srečno prestane krize v letih 1610—1613, ko je žugala Slovanom resna katastrofa. Ako bi namreč takrat ostali Poljaki na krmilu, bi morali “Slovani” podleči zapadno evropskemu vplivu. V takih avspicijah bo seveda težko sklicati vseslovanski kongres.
Kaznovana prevzetnost.
Cesar Napoleon je dal povodom svojega bivanja v Moskvi, drugem glavnem mestu Rusije, kovati spominske svetinje s svojo podobo. Na zadnji strani je dal vpisati besede, ki so bile naperjene proti Bogu:
“Nebesa so Tvoja,
Zemlja pa moja.”
Jedno teh poslal je vojvodu Oren-burškemu, cesarjevemu namestniku, in ga povabil k pogajanju. Toda hrabri, stari junak se za Napoleona ni brigal; z nožem je spraskal gornji napis in vrezal pod Napoleonovo glavo besede: “Hrbet je Tvoj,
Bič pa moj”,
in svetinjico vrnil Napoleonu. Kako je Napoleona bič tepel pozneje, nam kaže zgodovina.
K pokojnemu bostonskemu škofu Cheverus-u je prišel nekoč protestan-tovski pastor, da bi mu na. podlagi sv. pisma dokazal, da katoliška vera ni prava. Citiral je sv. pismo sem in tja. Škof Cheverus pa mu je dejal: “Z dvema izrekoma sv. pisma naredim jaz vsej najini debati konec.” “Kako?” vprašal je pastor. In škof je odgovoril: “Judež je vzel vrv in se obesil” in “Pojdi in stori tudi tako”. Z dolgim nosom je pastor odšel.
A.: “V meni tiči poseben talent; ali bom slaven pisatelj ali pa slikar.” “No, potem ostani rajše pri pisateljevanju; papir je še vedno cenejši ko platno.”
FRANK ŽAGAR,
j	KROJAČ,
703 N. Ottawa St.,	Joliet, 111.
N. W. telephone 962.
Šivam, popravljam in čistim obleke.
RAD BI ZVEDEL ZA NIK JURJE-viča, doma iz Mal. Narajca, Fara Dragatuš, ravno tako bi rad zvedel za Jakob Petriča, doma iz Otovca, fara Črnomelj. Prosim rojake po Združ. Državah, če kateri ve za tista dva, naj mi naznani in mu bom hvaležen, ali naj se mi sami oglasijo. Math. Gašperich, Ely, Box 103, Minn.	2t
POTREBUJEMO LONG WALL COAL MINERS
v Wenoni, 111., le 70 milj zapadno od Jolieta. Ni štrajka ali kake sitnosti. Plačamo visoko ceno za delo. Delo vsak dan. Rudarji morajo imeti certifikate. Elektric haulage za odvažanje premoga od rudarjev, ki pospešuje delo in viša zaslužek. Pridite preč.
WENONA COAL CO.,
11	Wenona, Illinois.
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street, NORTH CHICAGO, ILL.
Telephone 213.
Prodaja na drobno in debelo najboljša califomijska vina.
<*
Zahvala.
Tem potom izrekam prisrčno zahvalo gg. Jankotu Ogulin, Antonu Nema-nich, Josipu Sitar, Josipu Zalar in dr. Ivcu ter njihovim velecenjenim gospem za pravo slovensko gostoljubnost, katero so mi izkazovali med mojim tridnevnim bivanjem v napredni slovenski naselbini jolietski.
Joliet, III., 19. januarja 1911.
Josip Rems,
pomožni tajnik K. S. 1C J.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
najboljša pijača
HAL
V»® > ■»M.lliji' : n i ' 1! i-iti i «-im It * i ? 1 sir! In
Clover Blossoms
ermPFEB
P LORI L LARD COMPANY. J£fiS£Y CJTY.fi J.
Loriards
STRIPPED SMOKING TOBACCO
JE NAJBOLJŠI
za pipe in cigarete.
Njegov vonj je prijeten
Lorillardov je čist in mil. Razveseli vsakega kadile». To je prva vrsta rezanega tobaka, ki se prodaja v .Ameriki in se lahko kupi povsod od vsakega prodajalca.
Cigaretni papir prost z vsakim zavojem.
Varujte se iona eiaij!
Pravi Lorillard ima ta rudeči, diamantni utis
THE AMERICAN TOBACCO CO.
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois.
GLAVNI ODBOR.
Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:...........Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:.........John Grahek, cor. Broadway & Gran'te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec: ................. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik......Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn.
Bridgeport, Ohio, 14. jan. — Naznanjam, da je imelo društvo sv. Ane štev. 123 K. S. K. J. svojo letno sejo dne 18. decembra in volitev novih uradnic za leto 1911. Izvoljene so bile sledeče:
Predsednica Marija Hoge, podpredsednica Ana Legan,
I.	tajnica Josipina Hočevar,
II.	tajnica Terezija Gregorčič, delegatinja Ana Hočevar, blagajnica Antonija Berus; nadzornice Uršula Kovačič, Ana Kočevar in Marija Guna;
vratarica Marija Koren.
V tem letu je društvo precej dobro napredovalo ter želim, da bi še druge žene in dekleta pristopile, katere še niso v nobenem društvu, da tako potem skupno delujemo jedna za drugo.
Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote. Josipina Hočevar,
r. f. d. 2, No. ny2.
Broughton, Pa., 16. jan. — Tem potom naznanjam vsem članom in članicam društva sv. Alojzija št. 95 K. S. K. Jednote, da je naše društvo imelo svoje letno glavno zborovanje in obenem volitev novih uradnikov za leto 1911. Izvoljeni v odbor so bili sledeči:
Predsednik Anton Petrovčič, podpredsednik Frank Morave,
I.	tajnik Anton Demšar,
II.	tajnik Mihael Rebernik, blagajnik Mihael Malij, zastopnik Jakob Brulc; nadzorni odbor Anton Vidmar, John
Fajdiga in John Drling;
zastavonoše Jakob Bozovičar, Valentin Luznar in Jakob Peternel; maršal Frank Gašparšič, vratar Frank Fran.
Nadalje naznanjam, da smo na seji sklenili, da se priredi veselico v korist društvene blagajne zato, ker se mora vsaki mesec veliko bolniške podpore bolnikom izplačati iz društvene blagajne. Zatorej ste vsi Slovenci in Slovenke v in izven Broughtona prav uljudno vabljeni, da se naše veselice blagovolite vdeležiti, katera se bode vršila dne 28. januarja. Začetek bode ob 6. uri zvečer. Vstopnine bode $1 pivo prosto; dame so pa ravno tako proste vstopnine, samo sabo jih morate dovesti. Kdor bode imel spočite noge, lahko se bode šel tudi malo zasukat po dvorani, ker trije slovenski godci iz Burdine, Pa., bodo igrali na svoja muzikala, tako da bode lahko vsaki tako dolgo plesal, da se bode naveličal. Zatorej ste prav vljudno vabljeni, da se vdeležite na omenjeni večer veselice, katera se bode vršila v dvorani društva sv. Barbare. Na razpolago bode pivo, ples in vsakojaka zabava.
Nadalje tudi naznanjam, da je naše društvo v pretečenem letu izgubilo enega člana rodom iz Galicije. Umrl je 26. nov. zaradi poškodbe, kojo je zadobil v premogovem rovu.- Bil je šele 3 mesece pri društvu in Jednoti. Rajnki zapušča vdovo s šesterimi o-tročiči, katerih je najstarejši star 9 let in najmlajši pa je šele 14 dni po očetovej smrti priromal v to solzno dolino. Pomislite, mi dragi rojaki, kako bi bila ta rodbina nesrečna, ker je brez vsakih denarnih sredstev; ali tako jim je pa priskočila na pomoč njim dobra mati, naša slavna K. S. K. Jednota.
Tukaj imamo štiri slovenska podporna društva, in skoro večina rojakov je v dveh, precej jih je tudi v treh društvih; ali še se jih dobi nekaj rojakov v našej naselbini, ki se mu še v enega škoda zdi plačati par centov za mesec, tako da ni pri nobenem društvu.
Zatorej rojaki, kateri še niste pri nobenem društvu in hočete v slučaju nesreče zavarovati sebe in svoje družine, pristopite k naši slavni K. S. K. Jednoti, ali k drugem dobremu društvu, ker nesreča hodi križem svet in nobeden ne ve, kdaj se eden ali drugi z njo sestane.
Ako prideš v našo naselbino in da nimaš potrebnega denarja, da bi pristopil v društvo, poprosi prijatelja,
gotovo ga ti posodi za toliko časa, da bodeš toliko zaslužil, da mu povrneš. Ako si pa že dalje časa tukaj v našej naselbini, se pa tudi toliko zasluži, da eno društvo plačuješ, akoravno imam jaz sam še vse tiste Žaklje prazne, ki sem jih prinesel iz stare domovine, da bi denar nazaj v njih nesel.
Srčen pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J., kakor tudi vsem rojakom in rojakinjam po širnem svetu.
Tebi, Amerikanski Slovenec, pa še želim polovico več stroškov za papir in tudi polovico več naročnikov za list.
Anton Demšar.
Hibbing, Minn., 12. jan. — Društvo sv. Barbare št. 40 K. S. K. J. je imelo svoje glavno zborovanje 1. jan. tega leta. V odbor so bili izvoljeni sledeči bratje:
Predsednik Karol Pešelj, podpredsednik Peter Sterk, tajnik1 John Povsha, pomožni tajnik Marko Sterk, blagajnik John Grebenc, zastopnik Anton Kromar, gospodarski odbor Mihael Bižal in Luka Trhlen,
pregledovalca knjig Jas. Adamič in Peter Majerle,
maršala Martin Božič in Frank Sterle,
Zastavonoša John Sega, banderonoše Peter Prebil, John Bukovec in Frank Strumbl, bolniški načelnik Marko Sterk, bolniški obiskovalci za Columbia in Kitzville Marko Majerle, za Glen Lo-cation Anton Mohar, za Chisholm Lovrenc Kovach, za Shenango in Monroe Louis Prebil, reditelj Martin Božič.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Model Hall. Obenem naznanjam, da bode zdaj podpora po $30.00 na mesec namesto $20.00. Seveda, pri tem ne sme nobeden brat pozabiti, da bo treba za 25c več v žep poseči na mesec. Obenem prosim, da bi udje vsi pravi čas plačevali, da ne bi delali meni in sebi sitnosti, ker nobeden ne dobi podpore, ako je društvu kaj na dolgu. S pozdravom
John Povsha, tajnik.
Pittsburg, Pa., 15. jan. — Društvo sv. Barbare št. 92 K. S. K. J. je imelo svojo sejo 9. januarja. Na tej seji je bil izvoljen odbor za leto 1911, ki je sledeči:
Predsednica Marija Kostelec, podpredsednica Marija Erdeljac,
I.	tajnica Marija Novogradac,
II.	tajnica Marija Boljkovac, zastopnica Marija Živčič, blagajnica Roza Brozanič, odbornica bolesti Marija Živčič, nadzorni odbor Dora Katkič, Matilda Sortič, Marija Korenič.
Toliko do znanja. S pozdravom
M.	Novogradac, tajnica.
Waukegan, 111., 15. jan. — Naznanjam, da je društvo sv. Ane št. 127 K. S. K. J. imelo svoje letno sejo in volitev novega odbora. Imena odbornic so sledeča:
Predsednica Marija Turk, podpredsednica Rose Umek,
I.	tajnica Mary Setnikar,
II.	tajnica Kate Mauser, blagajnica Johana Jereb, zastopnica Mary Lah, nadzornice Ani Artač, Neža Petkovšek, Johana Varšek,
vratarica Mary Jereb.
Upam, da bo novi odbor se dobro zanimal za svoje dolžnosti, in da bi bolj napredovale zanaprej v novem letu kakor doslej, da bi v večjem številu članice pristopale k našemu društvu.
Tem potom naznanjam tudi, da bode zgoraj imenovano društvo priredilo plesno veselico v prid društveni blagajni dne 4. februarja v Math Slanovi dvorani. Zato vabimo vsa cenjena društva kakor tudi posamezne rojake in rojakinje, da bi se v velikem številu udeležili te veselice in nam tako pripomogli do boljšega uspeha.
Koncem mojega dopisa pozdravljam vse člane in članice naše slavne K. S. K. J. Tebi, vrli list, pa obilo naročnikov. Mary Setnikar, tajnica.
E. Porter Brewing Company
,	s. Bluff St., Joliet, 111.
Oba telefona 405.
******
******
******
JEDNOTA
******
Delavec postal milijonar.
j New York, 8. jan. — Te dni je do spel v New York Škot John Cluskey, ki j si je celo svoje življenje služil kot de-j lavec v potu svojega obraza kruh. Sedaj pa je došel v Ameriko, da prevza j me dedščino en milijon dolarjev svojega umrlega brata, ki je pred leti iz ginil. James Cluskey se je izselil pred pol stoletjem iz Irskega v Ameriko, kjer je postal lastnik kartonažne tovarne. Pred tremi leti se je vrnil s pridobljenim premoženjem v domovino da bi poiskal svojega brata, o katerem ni ničesar slišal skoro pet desetletij. John pa se je medtem preselil na Škotsko in nihče ni vedel, kje biva. Ne da bi kaj opravil, se je vrnil James v Ameriko, kjer je umrl letos meseca julija. Oporoke, v kateri je določil svojega brata za edinega dediča, ni izpremenil. Začelo se je težavno iskanje srečnega dediča. Končno se je posrečilo nekemu newyorskemu odvetniku, da ga je izsledil na neki farmi pri Glasgowu. Našel je 60 letnega moža, ko je nakladal na polju na vozove krompir in druge reči. Mirno je poslušal Škot veselo novico ter odgovoril tudi popolnoma mirno: “To je lepa vsota denarja, ki naj bo moja. Toda pustite'ime, da dodelam, potem mi lahko pripovedujete dalje.”
Čist sladak dih
je zelo zaželen in zdrave zobrne z dvema vrstama čistih belih zob so bistvene k dobremu zdravju. Vse to si lahko zagotovite, če rabite vsak dan Severov Antisepsol, kot grgralo in ustno izpiralo. Imeniten antiseptičen tekoč pripravek, ki je za vse koristen. Čisti ustne votline, odstranjuje kislo-bo iz ust, občuva zobe razpadanja, o-zdravlja vnete mrenice in prepreča iztok. V lekarnah; 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	2-4
Nesreča na Španskem.
Castor, Uridales, Španija, 10. jan. — 40 oseb je bilo tukaj usmrčenih in 5 ranjenih vsled zemeljskega plaza, ki je pokopal pod sabo oddelek delavcev. Zasul jih je ogromen kup zemlje in kamenja.
Japonija je pravkar otvorila papirnico, katere gradnja je stala $4,000,000. Izdelovala bo več nego polovico papirja, ki se ga rabi za časopise in knjige v celi državi.
Boj.
Prav malo ljudi je tako srečnih, da se ne bi morali v kaki dobi svojega življenja boriti za svoj obstanek ali uspeh, in še manj je tacih, da nimajo nikdar opraviti z boleznijo. Dočim moramo biti pripravljeni za boj vsak hip, je očividno, da si morami? ohraniti zdravje ih moč in trdno voljo in. zaupanje. Kadar opazimo kako ne-razpoloženje in slabost, izgubo teka iri energije, moramo poiskati pomoči. Priporočamo vam Trinerjevo ameri^ ško zdravilno grenko vino, zdravilo izdelano iz čistega rdečega vina in zdravilnih zelišč. To vino vam očisti prebavila m zajedno okrepi. Pri boleznih želodca, jeter in drobja vam donese hitro in resnično olajšbo. Kri vam očisti ter mišice in živce okrepi. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339
So.	Ashland ave., Chicago, 111.
Vaše zadnje dejanje
vsacega dneva bodi použitje dveh-treh Severovih Jetrnih kroglic, da si zagotovite dober nočni počitek, iz-podbudite zdravo delovanje jeter in zabranite nagnjenost k zapeki. To vam učinijo in še nekoliko več. Poizkusite jih, in zopet boste vzljubili življenje. Vprašajte svojega lekarnika in zahtevajte Severovih. Cena 25c škatlica. VV. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	1-3
NAPRODAJ LEPA FARMA OB-stoječa iz 120 akrov dobre in rodovitne zemlje; 80 akrov je obdelanih, a 40 je pa neobdelanih. Blizu mesta, le 4 milje od mesta Fairchild, Wis. ter poleg slovenske farmarske naselbine. Lepa hiša, hlev, voda i. t.
I.	, vse je lepo ograjeno. Na koncu farme je šola. Jako lepa prilika za onega, ki hoče živeti na farmi. Cena zmerna in primeroma lahki obroki. Za pojasnila vprašajte pri Mat. Gregorčič, 1222 N. Broadway, Joliet.
NAPRODAJ 2 VELIKI IN LEPI hiši na N. Chicago cesti v Jolietu. Nizka cena. Več se pove v uprav, i
Am. Slovenca, ali pa1 pri M. H. Ne-1 manichu.
NAPRODAJ VEČ LOT NA BROAD way, Center, Elizabeth in Summit Sts. v Jolietu. Prodajo se za gatov denar ali na lahke mesečne obroke. Jos. Mauser, lastnik, 200 Jackson St., Joliet, 111.
NA PRODAJ LEPA LOTA NA JU-gozapadnem vogalu Collins in Liberty ulic in čedna hiša z loto za $1100 na 408 Water St. Več pove:
J.	F. Quinn, 409 N. Chicago St., Joliet, 111.	g
PODPISANI BI RAD ZVEDEL naslov od svojih dveh bratov, ki živita v Jolietu že več let. Prosim ju naj mi naznanita svoj naslov. Josip Farbar, Box 62, Sparta, Minn.
KJE JE GEORGE STEPAN, DO-ma iz Bojanje vasi št. 34. Pred 6 leti je bival v St. Louis, Mo. Imamo nekaj jako važnega mu naznaniti, za to naj se nam javi, ali pa kdo drugi, ki ve zanj. Amerikanski Slovenec, Joliet,Til.	8t
KJE JE G. MIHAEL KUNČNIK? Pred 8 meseci je odšel iz Jolieta ne-znanokam. Kdor rojakov ve zanj naj mi naznani njegov naslov, ali se naj pa sam javi. Ant. Vrenchur, R.
F.	D. Box 30, Joliet, III.	4t
KJE JE JOŽEF PERDAN, DOMA je iz Sostrega pod Ljubljano? Za njegov naslov bi rad zvedel Anton Roitz, 226y2 Burride St., Portland, Oregon.	4-9
Ana V Ogrin
Izkušena babica
210 Ruby St, N. W. 1727, Joliet, I1L
ANTON VOGRIN, ČREVLJAR
210 Ruby St.	Joliet, Illinois.
Popravljam in izdelujem moške, ženske in otroške čevlje po zmerni ceni.
Vabim rojake
da mn obiščete kadar se mudite v na-
, ;n '	..	.	. .
šem mestu v moji lepi gostilni, ker
imam na razpolago vsakovrstnih dobrih pijač ter najboljše žganje, domača kalifornijska vina in lepo dišeče smotke, ter imam prenočišče. Postrežba dobra, cena zmerna. Se Vam priporočam
ČRNI PRIDATEK KAVI.
uniči zle nasledke ciste kave narejene iz kavinih. zrn — nčini jo prijetno — bolj krepčilno in oknsnejo. Primiešajte vaši kavi
Pravo Franckovo Cikorijo
in nikdar ne boste trpeli na nasledkih kateri često sledijo pitju čiste kave.
Vprašajte svojega grocerista za FRANCKOVO CIKORIJO v štirivoglatih zavojčkih.
Na vsakem zavojčku naša trgovska znamka mlinček.
Heinr. Franck Soehne & Co.
Ameriška podružnica, Heinr. Franck Soehne,	Tč lil c.liin <«•	Vnelr
LUDVVIGSBURG, NEMŠKO	F lUSIllIl g, JN ČW 10TK
ZA KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
(Not a Patent Medicine But Pure Red Clover) Izkušeni zdravniki povsod spoznajo kričistilec v Rudeče Detelje cvetju. Čista kri je zdravje. Dobite ga nekaj in ostanite zdravi, če rabite navadno stvar, ki čisti kri. Pišite po knjigo za navodila in pojasnila.
Neprebavnost, zabasanost, protin, kašelj, solnika, eczema in vse druge bolezni. Vprašajte svojega lekarnika za Needham’s Extract.
D. NEEDHAM’S SONS, Lakeside Building	Chicago, 111.
Samo tekom zadnjega tedna je nad sto naročnikov ali ponovilo naročnino na list za 1. 1911 ali pa se na novo vpisalo. To je čast in ponos nam vsem in našemu dičnemu slov. katoliškemu narodu v Ameriki, ki se čedalje bolj zaveda svojih dolžnostij do svojega lista.
Edini SMo'- ffinfti
Pooblaščeni Agent od vsih
Parobrodskih Družb.
za So. Chicago in okolico je
Frank Medosh
9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, IB, le en blok od naše cerkve.
Spoznan.
Bolnik: “Zgodovine moje bolezni Vam menda ni treba pripovedovati, gospod doktor, saj pač vidite, kaj me boli?”
ZZdravnik: “Kajpada; toda saj to nič ne de... le kar odkrite svoje pivsko srce!”
Jos. Bozich
101 Indiana St.,	JOLIET, ILL.
Zle nasledke pitja
M čiste kave
llŽA21'Ji^,RI<-l more odstraniti Itrade-mask.
Franckova Cikorija
# SNEŽILO JE.... #
Iz češčine prevedel Rev. Ivan Smoley.
Snežilo je.. ..
Tesno pritisnila se je mlada žena k možu, ko sta stopila iz hiše starišev; pospešila sta korake, da bi čim preje dospela do svojega malega domovanja.
“Kaj, ko bi še malo zakurila?” ga je naglo vprašala.
In v hitrej naglici odložila sta plašče in klobuke in šla po netivo. Previdno, urej_eno naložita les in premog drug na drugega, da mali plamenček, ki je komaj še plapolal, ne ugasne.
“O, sedaj pa že gori,” vzklikne mlada ženka. Ognjeni žar odseva od preproste temne oprave. Mladi parček se ogleduje, potem pa primakneta naslonjač, jedineg“, katerega sta imela, trdo k peči. Luč sta ugasnila in sedaj sedita drug na drugega naslonjena, gledata v žarečo peč in se pogovarjata o prihodnjosti.. . Načrt delata za načrtom... skoro je že o-genj ugasnil... A njima je toplo in gorko... Na sneg in mraz sta že pozabila ...
* * *
Snežilo je.......
Kako lep dan je bil včeraj, a kako mrzlo je danes. Žena pritiska svoje koščene, od mraza premrle roke na pekoče čelo. V jeseni, ko je padalo listje raz drevje, nesli so njenega1 moža na pokopališče.
V	ozkej posteljici ležita njena otročička; mali bratec se je trdo oklenil speče sestrice in spi še bolj trdo kakor deklica sama. Nobenega dela... Nobenega denarja... Nič, čisto nič....
Prazna je omara. Vse, kar ni bilo ravno neobhodno potrebno, romalo je svojo pot in bilo prodano... En sam stol še, lesena mizica, posteljica, v ka-terej ležita otročička, in kup slame, to je vse, kar vidiš v kotu podstrešne sobice. Na slami pa leži žena, žalost, strah, skrbi odganjajo ji spanec od njenih oči.
Deček spi trdo, a deklica je nepo-kojna. Skoro vsaki trenutek zakaš-lja, suho, hresteče, ne da bi odprla oči.
In vedno mrzleje postaja v sobi, vedno nemirneji postaja otrok.. ..
Ah, ta kašelj, ta mučni kašelj.. . Ali res ne bo prenehal?
Mati ne more več strpeti. Vstane in začne nositi slamo, na kateri je ležala, v peč; od peči gre zopet na slamo in tako hodi sem in tja. Kolikor-krat pride k peči, porine pest slame v njo.
Kmalu slišiš prasketanje in prijetna toplota se širi po tesnem prostorčku. Deklica je zopet zaspala; tiha je in mirna, le po bledem upadlem lici sveti se solzica od napornega kašlja. In mati se nagne čez svoje dete in poljubi solzico.
V	tej prvej snežnej noči ležala bo žena na golih tleh; otročičkov danes ne bode zeblo, odela jih bo še s svojo lastno obleko.... A jutri? Jutri? Kaj bo jutri?.. ..
* * *
Baronici Marti X. na Y. graščini.
Snežilo je. . .
Razumeš, kaj hočem s tem reči?
Včeraj zvečer je snežilo, moj srček. Sedaj imamo vse roke polno dela, Pavel in jaz Te željno pričakujeva, da začnemo zimsko kampanjo. Imava velikansko, kakor pravi Pavel, prav “fevdalno” idejo. Gospa pl. Ritova priredila bo namreč izvanreden, uprav bajni kostumni plesni venček.
Tudi kratko veselo-igro nameravamo prirediti. Spisal jo je Pavel... ni mi treba še le zatrjevati, da je Tebi, biser mojega srca, odmenjena glavna vloga. Na rojstni dan grofinje Bren-knove hočemo vse to prirediti. Mama ima s svojim dobrodelnim bazarom dela čez mero. Vsak od nas je zaposlen in tudi Tvojim ročicam n e bo primanjkovalo dela... Torej pridi... hitro pridi.. . kakor hitro ie moreš. Prvi sn-eg je že tu... zima...
Tisoče pozdravov in poljubov od Tvojega	Egona.
*	*	*
Snežilo je... Vse belo... Počasi pomika se voz proti kraju, kamor je namenjen, h grobu, kamor bodo položili malo otroško rakev....
*	*	*
Snežilo je .. . Vse je belo.. . Previdno stopica mala nožica v atlasovih čevljičkih, da stori par korakov od voza do cerkve, kjer bode z bogatim ženinom sklenjena poroka...
*	*	*
Snežilo je... Pot in steza sta ko maj še poznati... Silo napenja mož svoje moči, da pride do vasice, koj zvonik vidi v daljavi... Leta in leta že ni videl svojega rojstnega kraja, a moči ga zapuščajo.	Le trenutek se
hoče odpočiti, zraven cestnega roba se vsede... in tiho, zapeljivo pada sneg... gosteje in gosteje... Trudne oči vdale so se spanju... in snežinka pada za snežinko... dokler ne bode trudnemu potniku stkan beli mrtvaški prt iz — prvega snega.
*	*	*
Snežilo je... Ha, kako veselje! Kako rudeča so lica, kako se svetijo oči ... Kako prijetno je lučati kepe iz prvega snega.. . In ko so otroške ročice od snega orudečele in otrdele, tedaj pa hajd k “mamici”, kjer je tako milo in ljubko...
*	*	*
Snežilo je. Na ozkih, upadlih sencih naznanjajo prvi beli lasje bližajočo se starost, trudapolno delo celega življenja. Redko in malo je mislil na se, le toliko, da je vedno najpotrebnejše za se preskrbel, in tako srebrnih nitek ni zapazil. A danes zjutraj, pri bleščečem prvem snegu, zasvetili so se i njegovi prvi sivi lasje.
Smehlja se.
Kaj je na tem?
Sneg starosti naj le mirno pride... Trudopolno življenje leži za njim; življenje ima za seboj, polno naporov, v katerem je skrbel za nje, ki ga ljubijo...
Sivi lasje ga ne strašijo... naznanjajo mu bližajoči se večer, kakor znanjajo nedeljo, dan počitka in miru. . .
Naj le sneži... .
'VYYYV\YYY\\\YYYYYYYYYY\YWYVX\YW\YYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYWYYYYYY\YYYWYYV
DVOJENEC.
Humoreska, jz češčine prevedel Rev. J. C. Smoley.
AY*VYYYYYYY\YYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYY\
Bilo je v restavracijski sobi dunajskega hotela.
“Napravimo jeden skat?” vprašal je trgovec Krejči tovarnarja Dvoržaka, ki je pri čašici kave čital ravno došle
novine.
“Mi je jako žal, a kart ne igram,” odvrnil je slednji nekako pikro.
"Vi ne igrate kart?” vprašal je prvi še bolj začudeno. “Dovolite,” in pri teh besedah prisede k DvOržaku. “Ni-ste-li nikoli igrala skata?”
“Ne, meni se studi vsaka igra.”
Pogovor se je zasukal na trgovske stvari. Med drugim dejal je Dvoržak, da je danes le prav slučajno prišel na Dunaj; njegovo trgovino i. t. d. v tem mestu oskrbuje in preskrbuje njegov potovalni agent. “Izvrsten človek to”, je dejal, “in kar mi najbolj ugaja, je, da sovraži vsako igro, naj si je tudi le za kratek čas; razun tega je popolen abstinent. No, sicer bi res ne mogel doseči takih vspehov. Kakor rečeno, izvrsten mož.”
Krejči se je moral nekoliko nasmehniti gorečnosti, s katero je branil in zagovarjal Dvoržak svoje stališče.
Drugega dne stopil je Dvoržak na železnico, da bi se vrnil domu do Prage. Bil je prehodni voz in tovarnar šel je mimo več oddelkov, da bi si poiskal kak pripraven prostor.
“No, na zdravlje,” zadonel je nek znan glas iz bližnjega oddelka na njegovo uho. Ko se ozre, vidi ravno, kako nek gospod napivlja svojima na-agent Pacak, ki je bil vendar z dušo proti sedečima tovarišema čašico finega likerja.
Dvoržak je mislil, da ga zadene kap; to je bil vendar njegov potovalni in telesom vodni apostelj. Takoj nato pa je ta trojica nadaljevala — Dvoržak bi bil kmalu okamnel—svoj prekinjeni skat.
To je bilo pa tovarnarju že preveč;
vstopi k tej deteljici, položi gospodu, ki je ravnokar napivljal, roko na rame in de: “Tako, tako, g. Pacak, Vi igrate karte?”
Sedaj je doživel drugo presenečenje. Ogovorjeni ga pogleda, videti je bil v trenotku, kakor bi mu bilo vse neumljivo, a naposled de prav hladno: “Oprostite, nimam sreče, da bi vas poznal.”
Dvoržaku je bilo, kakor bi ga bil s škafom polil; kaj pa naj vse to pomeni? “No, no, ravno tako se delate, kakor bi svojega šefa ne poznali.” “Mojega šefa?” odvrnil je tujec pikro; ptujec je moral biti. “Jaz nimam nikakega šefa. Jaz sem veletrgovec z vini, likerji itd. iz Olomuca; a nikakor se ne morem spominjati, da bi bil imel že kje čast, da bi se bila spoznala.. .”
Sigurnost, s katero je tujec nastopil, je Dvoržaka do cela prepričala. “O-prostite, da sem vas motil. A take podobnosti še nisem naletel.” S temi besedami vrnil se je v svoj oddelek.
Nekako štiri tedne pozneje sedel je Dvoržak v svojem zasebnem kontorju, ko vstopi njegov potovalni agent Pacak. Končavši trgovske posle de tovarnar: “Slišite, g. Pacak, kaj se mi je na zadnjem potovanju pripetilo. Med vožnjo med Dunajem in Prago naletim v vlaku na človeka, ki je bil Vam do pičice podoben. Ne v vsem; igral je karte in pil liker.”
Pacak se je delal, kakor bi ga ta izjava prav neprijetno dirnula. “Hm, bil je to gotovo Huška iz Olomuca, tvrdka Vojteh Huška?”
“Da, da, to je bil.”
“Je že preneumno”, nadaljeval je Pacak jezno, “kake sitnosti mi ta človek dela. Kolikokrat me je že kedo poklical ali nagovoril za Huško in vedno so bile kake zmešnjave. Pa ven-
dar Vam moram povedati” — njegov obraz se je že smehljaje razjasnil — “kako je bilo, ko sva se prvič srečala. Jaz pridem po opravkih v Olomuc in se vsedem na restavracijski vrt. Od dolge mize, pri kateri je sedelo več gospodov, slišim naenkrat: ‘No, ali si vendar enkrat prišel; kje si pa tičal toliko časa?’ ‘Oprostite, gospoda,’ pravim in stopim korak naprej, ‘nimam časti in sreče, da bi Vas poznal. Sedaj so videli in slišali in po glasu poznali, da so se motili. Vsi so namreč mislili, da sem Huška. Trenutek, prosim, oglasi se jeden, ako ste zadovoljni, napravimo izvrstno šalo. Jaz sem seveda pritrdil in tako smo doživeli sledeče. Ni bilo dolgo, ko pride Huška in se vsede k mizi. Vse ga začudeno gleda. ‘No, kaj pa je danes z vami,’ pravi naposled. ‘Delate se ravno tako, kakor bi me še ne bili nikoli videli.’ ‘Oprostite, oglasi se jeden za mizo, s kom imamo čast go voriti?’ ‘No, bodete vendar še Huško poznali,’ odvrne nekako zavzet. ‘O-prosti.te,’ de že zopet drugi, ‘naš dobri prijatelj Huška sedi že tam-le.’ ‘Da, da,’ oglasili so se vsi vprek in kazali na me. Gospod Dvoržak, Hu-škov obraz bi bili morali vi videti, ko je mene zapazil. V rešnici je dvomil je-li še on sam tam ali ni; presmešno je bilo, omizje se ni moglo več zdržati in je butilo v bučen smeh.
“Dobra šala,” menil je Dvoržak. “Še so šaljivci na svetu.”
Ko se je potovalni agent odstranil, zamrmral je Dvoržak sam pri sebi: “Torej le ni bil takrat v železnici. Pa kaka podqbnost; narava je vendar ču dovita.”
Pacak pa se je poredno smejal in godrnjal sam seboj: “Pošteno sem se izrezal; toda v drugo moram biti na železnicah z likerji in kartami malo bolj previden; stari bi me nazadnje le enkrat zasačil.”
Ali ste ga prejeli?
Izdaja Severovega Almanaha za leto 1911, je izšla in je boljša nego kdaj. Popoln koledar vsebuje in njegove strani so napolnjene z dragocenim in zanimivim poučilom, ki je koristno za vsakogar. Tudi obsega zdravniške razprave o raznih boleznih ter njihovem zdravljenju, kakršnih ne najdete izlepa v kaki drugi objavi te vrste. Iztis tega lepega Almanaha lahko dobite zastonj, če vprašate lekarnika ali trgovca z zdravili. Če ga ne dobite, pišite na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	1-3
120 v tajnici
127 v tajnici
Zahvala.
Društvo sv. Jožefa št. 58 K. S. K. J. v Haser, Pa., se zopet iskreno zahvaljuje vsem slavnim društvom K. S. K. J., kakor tudi posameznim cenjenim darovalcem in darovalkam za poslano pomoč nam štrajkarjem v Westmoreland okraju, ki se borimo že deseti mesec s požrešnim kapitalizmom za svoje pravice.
Društvo Marije Zdravje Bolnikov v Cumberland, Wyo., nabralo in poslalo po tajniku Fr. Cirej svoto $4.60.
Društvo sv. Jožefa št. 43 v Anaconda, Mont., poslalo po tajniku Mihaelu J. Kraker svoto $5.00.
Žensko društvo sv. Ane št.
Forest City, Pa., poslalo po Pavlini Osolin svoto $4.00.
Žensko društvo sv. Ane št. Waukegan, 111., poslalo po Mary Setnikar svoto $5.05.
Zahvaljujemo se tudi lepo častitim gospodom, ki so uslišali naše prošnje in se usmilili nas revnih štrajkarjev in tako nam pripomogli v pravičnem boju. Rev. Alojzij J. Kastigar v La Salle, 111., poslal $5.00. Rev. P. Ciril Zupan v Pueblo, Colo., poslal $2.00. Rev. Joseph Zalokar v Bridgeville, Pa., poslal lepo svoto $30.00. In neimenovan dobrotnik iz Pa. $10.00.
Najprisrčnejša zahvala slavnim društvom, članom in članicam in vsem cenjenim in blagim darovalcem za izkazano dobroto nam ubogim štrajkarjem. In se še za nadalje priporočamo, da bi nas kolikor mogoče pod pirali, da ne omagamo v zadnjem trenutku, ko se že toliko časa borimo in tudi hočemo vztrajati do zmage.
Novic iz naše naselbine nimam kaj poročati. Skebov, hvala Bogu, nimamo nič, ker smo jih še vsakokrat pravočasno odgnali. Ravno v sredi pretečenega meseca so mislili zopet pričeti, pa smo jih zastrašili po vseh krajih, da niso mogli blizu, čeravno je bilo mraz, da je vse škripalo skoro pod bosimi nogami, in tako imatno zopet mir. In upamo, <^a kadar mislijo zopet pričeti z delom da ne bojo s pomočjo skebov, ampak z organizova-nim delavstvom.
Torej bodi še enkrat najprisrčneja zahvala vsem cenjenim darovalcem in darovalkam za njihovo dobroto in požrtvovalnost. Bratski pozdrav vsem darovalcem in darovalkam in vsem članom in članicam K. S. K. J.
Haser, Pa., 14. januarja 1911.
Jernej Bohinc, tajnik dr. sv. Jožefa št. 58.
Op. ur. Slovenci in Slovenke, na pomoč junaškim bratom v trdem boju za delavske pravice! Dvakrat da, kdor hitro da!
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in grocerija.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cent najnižje.
in več stalnega
O
dnevnega dobička jamči-w mo našim agentom z im-W portiranimiavstrijskimi sli-kami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti.. .A. S. Silberman, 352 Pleasant Ave., St. Paul, Minnesota.
R. Pilcher, predsednik.
Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir.
F. W. Woodruff, ass’t kasir.
■’ NatioiBl M
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, 111.
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini.
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! To-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in 'mikroskopično za natančno diagao-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”.
On je specialist za moške, ženske in otroška bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, i teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu. nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in oa Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
JOLIET, ILLINOIS.
900 N. CHICAGO STREET
3 %
_ O
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolieto.
J. C.Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Tel. 101	Joliet, 111.
ČITAJTE!
Ukđžem Vđm cestu k šfastiu. Dokazal som to tisiceTuđom a dokažem to aj V&m, ako nadobudnu t šfastia. Odpište mi svoju adressu a pošlite 2c štemp-lik a ja Vdm pošlem tSplny nđ-vod a tajnosti, z čoho sa budete radovat.
ELSDON NOVELTY CO.
3515 W. 51st ST., CHICAGO, ILL.
Popolnoma varno naložen denar
---JE PRI--
Hranilnici in posojilnici za Kandijo in okolico.
REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO.
Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov z vsem svojim premoženjem.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obrestujejo po 4J4 odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem.
Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni “Dom” v Kandiji pri Novem mestu. — Naslov:
HRANILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI, KRANJSKO, AVSTRIJA
Ako je vaš obraz bled ali rumenkast, je to znamenje pomanjkanja krvi, ker ista ne vsebuje dovolj rudeče in krepčilne vsebine, zato je slabotna in polna nečistobe. Tako pomanjkanje zdrave krvi je povzročeno po nepravilnim prebavljanjem hrane. Znaki takega pomanjkanja so;
A
HiinuMiksiKto bledo obličje, neprestani glavobol, slab okus, odurna sapa, nemir po jedi, zabasanost in izbruhi.
Tem neredom se pridružijo še druge težave, ki so različne z ozirom na razmere v kojih se oseba nahaja. Mi vam svetujemo rabiti zanesljivo zdravilo v takem slučaju, ki je
JOSEPH TBINKJj’ä
Ulica Tolstega na Dunaju. V seji dunajskega mestnega sveta je občinski zastopnik Horn predlagal, naj bi se na čast Tolstega nadelo eni ulici ime pokojnega pesnika in filozofa. Predlog je bil odkazan tozadevnemu odboru.

Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino
•touTinie>
tlS
tj?
*
*
tlS
S*?
Xit
€>
tis
é-
¿K
SJA
#■
rij.
& 1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL.
Opozarjamo, da je format tega znanega zdravila bil zadnje čase mnogo izboljšan, da je sedaj mnogo močneje. Sedaj je doza mnogo manjša, a deluje mnogo bolj očividno. Rabite je kakor sami želite. To zdravilo je najbolj priporočljivo, ker
Očisti telo brez da ga oslabi.
Daje novo moč vsem organom ter dela prebavnost redno in perfektno. Stara in izdelana kri se v kratkem nadomesti z novo in močno krvjo, ki daje vsakemu udu novo življenje in moč.
DOBI SE V VSEH LEKARNAH.

0
tis
❖
its
tis
tf?
tj?
tis
t*ÍS
#
tis
SfA
tis
tis
*
0404(H04040««OK
U godna prilika za varčevanje
Vzajemno Podporno Društvo
19 Kongresni trg. v Ljubljani reg. zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestuje hranilne vloge
PO 43. %
Denar se zamore pošiljati naravnost, laliko ga se vloži tudi pri vsaki večji amerikanski banki PROTI draflu na “Kreditni zavod za trgovinoin in obrt” v Ljubljani. Daift naj se potem pošlje NAM, mi pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico.
Lastno Umstveno nremoženle koncem 1.1910 K, 359.000.
Stanje hranilnik vlrg koncem 1 1910 ckoli K 3.000.00..
'Ti
■ ■ ■

FINO PIVO V STEKLENICAH
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St.	Both Telephones 26
	
	
J. J. KUKAR
Cor. Lade & Utica Sts. Phone 182. WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po uajnlžjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za*Besley Brewing Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
Prodajam tudi trd in mehak premog
ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni.
! Joliet Citizens Brewing Co. I
North Collins St., Joliet, 111.
o IPijte Elk. Brand" ;prv~o \
2 Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
04<HO«0«04(H9«<H04(HO*04(H040«0«(H04«0>CnHO»0>0^0«ol
Spomeniki
Najboljši čas naročiti nagrobni «pomenik za nepozabne drage, če hočete da bo postavljen do Decoration dneva, je sedaj.
Imamo jih vsake vrste.
E. Wunderlich Granite Co.
804-806-808 North Hickory Street, Joliet.
N. W. telefon 577.
Ubersher & Kirincich
gostilničarja
1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
Naznanjava rojakom, da svo otvorila »odemo gostilno ali salun, kjer točiva najboljše pijače.
Veseli nas, če nas ob priliki posetite.
(Nadaljevanje z 2. strani.) ako je res pol cerkve tvoje, podiral vpričo cerkvenih odbornikov in kon-traktorja, posebno pa preč. duhovnega pastirja? Mislim, da imaš smolo v žepu.
Tudi v društvenem oziru dobro napredujemo. Imamo tri podporna dru štva različnih jednot, katere vse dobro napredujejo. 1
Z delom gre bolj slabo. Eden je že od glada napol zmrznil na ulici.
Pozdrav vsem zavednim delavcem širom obljubljene dežele. Tebi, A. S., pa veliko novih naročnikov v letu 1911.
Frank Gimpel.
N. W. telefon 1257.
Jos. Zelnikar gostilničar
200 Jackson St,	Joliet, 111.
Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače.
VSI DOBRODOŠLI!
James City, Pa., 8. jan. — Tukaj, 1 uro hoda od mesta Kane, je bila zgrajena pred kakimi štirimi leti tovarna Am. Plate Glas Co. Dne 18. okt. pretečenega leta jo je pa požar popolnoma uničil. Vendar vkljub slabemu vremenu in snegu, katerega imamo že od Vseh svetih, se tovarna pridno gradi, tako da so dosedaj že vsa poslopja pod streho. Seveda bo še z notranjo opravo veliko dela. Vendar, kakor se čuje, bode spomlad že pričela z delom. Plače so navadnim delavcem znižali na 15c na uro. Tudi delavni čas so skrajšali od 10 na 9 in pol ure na dan, tako da se res malo zasluži. Slovencev nas je nekaj čez trideset, drugi so, Slovaki, Poljaki, Ma-cedonci in nekaj Italijanov.
Lovce bi rad povabil semkaj, ker tukaj je veliko zajcev, a ker so jako majhni, zato vem, da ne bi bili zadovoljni z njimi, in mi tudi ne, ker bi jih s svojimi streli najbrže odgnali od nas. Zatorej jih raji prihodnje leto povabim, mogoče kaj porastejo.
Božične praznike smo imeli mrzle, ker tukaj je menda 13 mesecev zima.
Ker mi poteče naročnina za Am. Sl. dne 15. jan. 1911, Vam pošljem zopet 1 dolar kot naročnino za tekoče leto: Srčen pozdrav Vam, g. urednik; in vsem Slovenčevim čitateljem in naročnikom po širni Ameriki.
Fr. Debevc.
La Salle, 111., 13. jan. — Cenjeni u-rednik! V naši naselbini La Salle, 111., smo v zadnjem letu 1910 zadnjega dne slovesno pokopali Jurija Kovača člana dr. sv. Družine štev. 5, K. S. K. J. Bil je le 3 dni bolan, umrl je za pljučnico. Letos sta pa umrla Fr. Maček, član društva sv. Barbare štev. 3, J. S. K. J. in Fr. Planker, doma iz Št. Vida na Dolenjskem, star 22 let, član društva “Od boja do zmage”, N. P. D. Z.
11. t. m. se je tukaj nekaj strašnega pripetilo v naši naselbini, namreč 2 letni otrok g. Jos. Mary Livk, živeči 1145—2nd St., je skočil v vodnjak med časom, ko je mati vodo ven vlekla, a kot hrabra mati svojih 4 malih otročičkov je zavpila parkrat, da so sosedje slišali. A ni čakala pomoči drugih, nego sama je skočila za njim in ga še pravočasno rešila smrti. Ko so prišli sosedje, so ji dali vrv, in kot hrabra mati se je prijela iste z eno roko, z drugo je pa otroka držala, že napol mrtvega. Seveda, na lice mesta je bil precej poklican zdravnik in je še srečno vse otel. Otrok se počuti dobro, samo mati se je zelo prestrašila, a se obrača na bolje.
Tem potom se zahvaljujem vsem gospodom in gospem in gospodičnam, kateri so me prišli obiskat v St. Mary's hospital med časom moje bolezni, kakor se tudi zahvaljujem sobratom sv. Družine in sv. Martina in celi naši naselbini, ki so za moje zdravje molili.
V zakonski jarem se bodo podali gosp. Joe Lisjak z gspdčno. Jožefo Lengo in gosp. Josip Senica z gospodično Marijo Butara. Častitamo in želimo obilo sreče!
Vkratkem spet pridem Vaš
Simon Jesenšek.
----- ZA NAJBOLJŠI ----
PREMOG
po primerni ceni telefonajte do nas:
M. Truby & Son,
Chicago tel. 241.	N. W. tel. 61,
Wilmington Lump, tona po $4.00
Pena, tona po.....$3.50
Wash Nut, tona po.$4.00
^W.VA’.V.V/.V.VAW.'.V
l Oscar J. Stephen i
Sobe 301 in 302 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS
JAVIM NOTAH
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.	¡>
Zavaruje hiše in pohištva pro- J, ti ognju, nevihti ali drug, po škodbi.
Zavai jje tud. življenje proti nezgodam m bolez.rim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko »t. oko spadajoča pisanja.
J Govori nemško in angleško. ,V.W.WAV.VAV/AVAV.V
Kadar hočete barvati hišo ali pre-meniti papir, se oglasite pri meni. Moje delo je jamčeno, ceno in hitro.
JOS. J. BENEDIK '
slovenski barvar in dekorater
Chicago tel. 3891.
1820 N. Broadway, Joliet, Illinois.
TROST &KRET2
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
'"Tho U. S.” lOc. in “Meerschaum” 5c Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street. Joliet, 111
S. HONET
KROJAČs^^.
Šivam.popravljan in gladim obleke 918 AT. Chicago St , Joliet lil.
Salun—AMERICAN HOUSE—Hotel Alfonz Weiblinger, lastnik,
1022 Ohio St.,	Allegheny, Pa.
Bell Phone 9571-R. Cedar.
Se priporoča Slovencem v poset. Najboljše pivo, vina in žganja; okusne jedi in prigrizek.
Silver Springs, N. Y., 14. jan. — Gospod urednik, prosim malo prostora v preljubem listu A. S., da naznanim širom Amerike o tukajšnjih slovenskih razmerah. In sicer nas je malo, ali vsi dobro napredujemo. Kar se tiče dela, je prav dobro, ne čutimo nikoli nikakšne “griže”. Zaposleni smo v Worcester Salt Co., katera je najbolj imenitna solna fabrika na svetu in izdeluje najboljšo sol. Sedaj je malo slabo pozimi, a poleti pa zmerom delavcev primanjkuje. Plača je 15—16 —17—18c na uro. Delo je 10 in 12 ur na dan. In vreme je tukaj neugodno; sneg imamo že od 1. novembra in hudo zimo. Poletni čas je prav prijazno in zdrav zrak. Narod gre jako na farme, pozimi pa na Silver Lake led sekat, ker je eno imenitno jezero v državi New York, posebno poletni čas, kadar so pikniki. Zdaj pa pozdravljam vse rojake širom Združenih Držav in svoje sosede Dobravčane, in upam, da se bo vsak Slovenec naročil na list A. S., ki je najcenejši in najimenitnejši list v Ameriki. In jaz sem amerikanski državljan
Anton Stefanic, P. O. Box 203.
Prva reč,
ki morate nanjo misliti, kadar vas napade glavobol, so Severovi Praški zoper glavobol, kakor je to storila ga. J. Jasper iz Saltsburga, Pa., ki piše: “Mo j ega soproga je večkrat glava hudo bolela in nič mu ni moglo pomagati, dokler mu nisem prinesla Severovih Praškov zoper glavobol. Eden teh praškov, užit z vodo, mu je vselej pregnal glavobol. Nič ne more nadkriliti tega zdravila glede njegove prijetnosti in izdatnosti za olajšbo glavoboli.” Na prodaj v lekarnah. Cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 1-3
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me o po naj nižji ceni? Gotovo I V mesnic
J. & L Pasderti
tt dobijo najboljše sveže in p reki iene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i» poskusite naše meso.
Nizke cene in doDra postrežba j« aaše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
IMc. Phone 4531. N. W. Phone Ul;
PREMOG.
PRODAJA PREMOGA. Najboljši Lump, Egg in Nut premog po $4.00 tona.
NAJBOLJŠI PREMOG ZA GRETJE
M. PHILBIN
515 Cass St., Joliet, lil.
Oba telef. 5. Chi. tel. stanov. 2191 M4.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zopei ogenj pojdite k
ANTONU SCHAGER
North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
Geo. Laich
GOSTILNIČAR.
3501 — 95 Street, So. Chicago, 111.
Tel. So. Chicago 5844.
JOSIP KLEPEC
JAVNI NOTAR
Izdeluje vse v notarsko delo S) adajoče listmej 1006 N. CHICAGO ST, JOLIET
WkfásAvrom- .
CZ°TJ-I£.Sl /ftfp£>Y£ TJ-IEM, Toof rrr	sor
!	CToZ>0/*?S,
¿j/rjmfq;, Tave.
Pošilja denar že več let v staro domovino, a še ni bilo slišati nikake pritožbe.
Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce.
Joliet Steam Dye House
(Straka & Co.)
ROJAKI DOBRODOŠLU
642-644 Cass St.,
Joliet, Illinois.
KADAR POTREBUJETE I	Oba telefona 488.
!
kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte Branch office N. W. Cor. Ottawa and
Van Buren Sts.
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St.,
JOLIET, ILL.
Narodno Podporno Društvo
“Slovenski Sokol”
Waukegan, Illinois.
Uradniki:
Pavel Bartelj, starosta, 834—lOth St Josip Hribar, tajnik, 604 — lOth St. Frank Belec, blagajnik, 818 — lOth St Telovadni odbor: Alojz Grebenc, Cor McAlister in lOth Sts.
Mesečne seje vsako 3. nedeljo ob 1:30 uri pop. v Matt. Slanovi dvorani na 10. cesti.
Mi hočemo tvoi denar ti hočesnaš
. c
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
Pojdite ali pilite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je
Tie A. W. Flexer Drug Co.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Street» JOLIET. ILL.
Ifi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna N. W. telefon 801. .off 402 Ohio Street JOLIET, ILL.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje in fimežev. Izvršujejo se vsa bai varska dela ter obešanje stenske* papirja po nizkih cenah.
Ca
r o t elef. 27S
ele . N. W. 2
KirinčičBros
Cor. Colur b in Chicago ■>
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu obči?istvu v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet.
SLOVENSKI PRAVNIK.
R. F. Kompare
ADVOKAT
Telefon S. Chi. 439.
SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE. SO. CHICAGO, ILL.
ohn Stefanie
ta voglu Scott in Ohio cest, Joliet, Iü
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET,
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočamo.
Tke Joliet National Bait
Na voglu Chicago in Clinton ulii RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
Kapital in prebitni sklad $100,000.00.
ROBT. T. KELLY, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik C. G. PEARCE, kasir.
Ustanovljena 1871.
MülCoityMoiaM
Of Joliet. Illinois.
Prejema raznovrstne denarne ulogt ter pošilja denar na vse dele sveto.
Kapital in preostanek $300,000.0«.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. M. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
Tom Stefancicli
N. W. Phone 392.
1000 N. Chicago St.,	Joliet, Ills.
Gostilno
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami.
Emil Bachman
1719 South Center Avenue. CHICAGO, ILL.
Slovanski tvorničar društvenih 08» znakov (badges), regalij, kap bandea in zastav. Velika zaloga vsek potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujeta kaj za društvo. Pišite slovensko, talog na zahtevanje zastonj.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M. B. Schuster
Young Building.	i
TRIJE “RODNI” BRATJE.
Maloruski napisal Osip Fedkovič. Prevedel Rev. J. C. Smoley.
f
Bilo mi je ravno dvajset let, ko so mi porezali moje zlate kodre. Dovoliti pa niso hoteli, da bi se poslovil od svojih dragih, ampak mi ukazali, da moram iti takoj k svoji stotniji. Le s težavo in silo dobil sem dopusta tri dni.
Doma pa sam plač.' Mamica je od samega, plača in zdihovanja zbolela (oče spal je že davno pod zelenim drnom), sestri pa ste se vedli, kakor bi bile zgubile razum. .Moj brat Onufrij pa je sedel za mizo, pa me m niti pogledal. Bled kakor stena in suh — le oči so se mu žarile.
“Bratec”, pravim, “li tebi ni hudo?” Ni mi odgovoril, le dve debeli solzi kanili ste mu po milem, a velem lici.
Zaplakal sem še jaz, poslovil se in odšel.
* * *
Služim prvo leto, služim drugo, a nisem žalosten, nisem vesel. Nič me ne zanima, nič me ne tolaži, živim, od dne do dne životarim. Le v praznem trenutku na straži malo zaplakam ali molim k svojemu Bogu. Tedaj me žalost i tuga nagloma zapusti; zvezde svetijo drugače, mesec se usmeva; i slavček drugače speva. Oprt na svoj svitli meč stojim, poslušam in se čudim. A v kosarnah — da, v kosar-nah: krik, ropot. Ta vpije, drugi bije, a tega bijejo zopet drugi. Le jaz stalno molčim in opravljam svoje delo.
Gospod desetnik Kosovič mi je ne enkrat rekel: “Ste to človek iz kamena — jaz bi tako živeti ne mogel!”
“In kaj je,” dem, “gospod desetnik: vsi ne moremo biti jednaki.” In zopet molčim.
Včasih sedimo ob večerih v kosar-ni. Jeden si snaži orožje, drugi kadi mirno 'iz svoje pipice in se s tovarišem razgovarja, jaz pa stojim v oknu in premišljujem. Tu prihiti desetnik, ki ima službo.
“Ni-li tu,” pravi, “Jan Ševčenko?” Kakor bi me zbodel v srce. “Sem tukaj,” pravim.
“Jutri k raportu; prišlo je pismo.” “Dobro,” dem.
A tovariši so vsi naenkrat zakričali: “Pismo z denarji. Ševčenko jutri plača.”
“Vi se lahko smejete in norčujete,” mislim sam pri sebi; “a stari, ubogi vdovi ne gre tako lahko pošiljati svojemu otroku denarje, da bi z njimi druge pogoščeval. Veste-li, da moj brat že tri leta! ni vstal iz postelje? Posušil se je že do kosti.”
* * *
Drugo jutro grem v celej paradi k raportu. Stotnik bil je zloben človek; pristopivši k meni je zagrmel: “Kako se imenuješ?”
Povem: tako in tako.
“Na,” zakričal je in mi vrgel pismo v obraz. Na naše ljudi ni pogledal, če je pa pogledal, pogledal , je kakor pes za plotom.
Stopil sem s pismom k prostovoljcu, ki je znal brati. “Gospod prostovoljec,” pravim, “preberite mi pismo iz doma; bodite tako prijazni!”
“Z radostjo.” Začel je brati in jaz poslušati.
“Bratec moj mili in dragi”, čital je prostovoljec, a mene so polile že solze.
“Dalje, prosim, dalje)”
“Ti me gotovo ne boš videl več, zakaj blizu sem smrti. A radi tega ne žaluj, mili moj; veš tako, da ne živim na svetu, da le bedno životarim.
Ako moreš, Jan, pridi na dopust, da naša mati ne bode sama. Sestri ste šli služit, a Blažeja so vzeli v grad k volom. Ko so voličke prodali, ni imel več dela; za davek je moral prodati «voj kožuh. Kar smo naželi, leži na skednju; česar ne vzame pogreb, najdeš Ti. Vujko Andrej naredil nam je veliko škodo, vzel nam je zadnjo kravo iz vrta; a ne štej mu tega v zlo, ko se vrneš.
A sedaj, bratec moj, brat moj rodni, odpusti mi vse, s čimur sem te ke-đaj užalil. Ostani zdrav, a imej se dobro. A da-li Bog, da bodeš pri materi, spominjaj se mene, svojega rodnega brata	Onufrija.
* * *
Drugi dan se zopet oglasim k raportu.
“Kaj hočeš?” zakričal je stotnik in sukal oči, kakor kak bazilisk.
“Prosim ponižno, gospod stotnik, za dvamesečni dopust. Pri nas...” “Jaz vam dam dopust,” je rjul, “ste vsi jednaki. V ječo z njim.”
Peljali so me v ječo, mene-ubožca. Mislim, da niti to več nisem.
“Bodeš tepen,” de desetnik od dne. “Nič ne de,” pravim na to.
Po glavi so se mi podile grde misli. “Pojdem in se utopim,” mislim sam pri sebi; “čemu bi na svetu še dalje živel? Tam vidim svojega rodnega brata, a tu me bijejo in mučijo. O
Bog, Ti naš Bog..........”
* * *
Tretjega dne popeljejo me zopet k raportu. Stojim; raport je bil velik; stotnik dal je poklicati vse Slovake, ki so se osem in štiridesetega leta na Ogrskem bojevali. Bilo jih je pri naši stotniji nad dvajset mož.
“No,” vpraša me stotnik, “bodeš še prosil za dopust?”
“Nikdar,” pravim.
A zopet mi je prišlo na misel: ko bo konec raporta, grem in se utopim. Stotnik približal se je Slovakom in
rekel: “Prišel je ukaz, da vas vse pustim domu.”
Kako so se zradovali!
"Je vas škoda,” meni stotnik, “ste izvrstni fantje.^ Bi ne hotel kdo izmed vas ostati še jedno leto pri stotniji? To mu bode koristilo.”
Nobeden se ne oglasi.
“Kaj pa vi, desetnik Bajo, bi ne hoteli še jedno leto služiti? V moji stotniji se ima vsakdo dobro.”
Ves raport se je zasmejal na glas: “Naš stotnik govori o dobroti.” Desetnik se je nekoliko zamislil, potem pa dejal: “Pustite-li, gospod stotnik, Ševčenka na dopust, potem vam služi še jedno*leto; drugače ne!”
Stotnik ni verjel lastnemu sluhu in' je brzo pogledal na me, potem pa na desetnika, prav začudenjem. Koneč-no je dejal: “Kako je že to?”
“Tako, kakor povem, pustite-li Ševčenka na dopust, služil vam bo še celo leto. Pustite ga, gospod stotnik, pustite ga; brat mu je umrl, a starka, njegova mati gine gladom.”
“Radi mene,” rekel je stotnik, zamislivši se kratko.
A Ševčenko dobil je dopust.
Drugi dan dali so mi odpustni list, dali mi mojo raztrgano suknjo, stari, luknjasti plašč in me odpustili. Kako sem se razveselil! • “A kje,” pravim, “je moj mili a zlati gospod, desetnik Baja?”
“Ni ga doma, šel je v mesto,” dobim v odgovor.
“Ta moj dobrotnik! A da bi se od njega ne poslovil? Počakam, da se vrne iz mesta.”
“Lepše napraviš, »da ga ne čakaš,” pravi nel<do iz čete; “vidi te polkovnik, ostaneš tu.”
“Je temu tako, potem treba takoj iti,” mislim sam pri sebi. “A mojemu gospodu desetniku daj Bog, kar sam najbolje veš.”
Komaj sem zavil za mestom na cesto, pride mi gospod desetnik nasproti. Zopet sem se razveselil.
“Gospod desetnik,” pravim, “mislil sem, da vas več ne vidim. Zakaj ste tako naglo odšli?”
“Namenoma,” da mi v odgovor; “imam se še s teboj o nečem pogovoriti. Koliko milj imaš do doma? Govori resnico!”
“Štirideset in še nekaj,” dem.
Rekel ni na to ničesar, gledal je le na luknjasti plašč in majal z glavo.
“A je tako hladno,” pristavim še na to.
“Pojdi z menoj v gostilno, spijeva tam malo vina,” pravi mi desetnik.
Za Boga, to je dobro; pred tem ga še nisem pil. Ko bi mogel tega, mislil sem si, prinesti svojemu bratu (vedno sem še upal, da najdem živega). No, bomo videli, a konečno sem sklenil: Ko bi na celej poti proti domu ne imel ničesar jesti ali piti, svojemu bratu moram le vina prinesti.
“Je čas, da grem v kosamo,” rekel je desetnik; vzel pet bankovcev in mi jih dal.
“A čemu to?” vprašam.
“Na pot; ko bi jih imel več, bi ti jih dal; a tako vzemi, kar je.”
“A sem že dva zlata dobil; to mi zadošča,” se branim.
Desetnik se je znejevoljil in rekel: “Ako ti dajem, vzemi; nepotrebuješ-li vsega, kupi si kožuh. Je mraz.”
Nisem ga hotel več jeziti in žaliti, vzel sem, kar mi je ponudil. Za dva goldinarja, sem si mislil, kupim materi dobro gorko ruto, za goldinar bratu ruto za vrat, a sestram lepe rutice za žep.
Poslovila sva se; zahvalil sem gospoda desetnika, kakor sem vedel in znal, in se podal na pot. Mraz mi ravno ni bilo, pač pa toplo, da so se oči svetile.
* * *
(Konec prih.)
KNJIGE KATERE JE DOBITI V KNJIGARNI AMER. SLOV.
Angleščina brez učitelja, 50c. Amerika, 15c.
Ali Boga Stvarnika res ni treba, 20c. Andrej Hoffer, junaški vodja Tirolcev, 20c.
Arumagum, sin indijskega kneza, 15c. Bitka pri Visu, 30c.
Belgijski biser, povest, lSc.
Beneška vedeževalka, 15c.
Berač, lSc.
Bled sedaj i nekdaj, 20c.
Babica, prev. Fr. Cegnar, SOc.
Beatin dnevnik, 25c.
Boj s prirodo, 15c.
Bojtek, v drevo vpreženi vitez, prav ljica, lSc.
Božični darovi, Rud. Urabl, lSc. Ciganova osveta, 20c.
Cvetina Bargrajska, 20c.
Cvetke, 20c.
Cerkvica na skali, lSc.
Čas je zlato, 35c.
Darovana, 10c.
Domači zdravnik Kneippov, SOc. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Domača čitalnica, Ribičev sin, pravljica, 10c.
Doma in na tujem, 20c.
Dve povesti iz spisov Krištofa Šmida, lSc.
Dve čudodelni pravljici, lSc. Elizabeta, 20c.
Erazem Predjamski, 15c.
Evstahij, povest iz pisem Krištofa Šmida, 20c.	, A
Frank baron Trenk, povest, 20c. Godčevski katekizem, 20c.
General Lavdon, 30c.
Grizelda, 10c.
Gozdarjev sin, 10c.
Grof Radecki, 20c.
Gozdovnik, povest iz ameriškega življenja, 50c.
Hubad pripovedke, prvi in drugi zvezek, 20c.
Hitri računar, 25c.
Hedvika, banditova nevesta, 20c.
Ivan Resnicoljub, 15c.
Izgubljena sreča, Rud. Vrabl, 20c. Izidor pobožni kmet, povest, 25c.
Izza mladih let, pesmi Fr. Gestrina 50c.
Izdajalec domovine, 20c.
Juričičevi zbrani spisi, po 50c.
Jernač Zmagovač, 30c.
Jaromil, povest, lSc.
Kuhnovci v Bosni, 25c.
Križem sveta, turška sužnost, SOc. Kraljičin nečak, 15c.
Korejska brata, 15c.
Kranjska mesta, 40c.
Krištof Kolumb, 25c.
Kronika Črnomlja, 75c.
Krvna osveta, 15c.
Knez Črni Jurij, 20c.
Koliščina in stepe, lSc.
Krištofa Šmida spisi, po 25c.
Kraljica Draga, 2bc.
Kako je izginil gozd? 20c.
Kako postanemo stari? Navodilo kako doseči starost, 20c.
Kratek poduk o sv. zakonu, poduk za zaročence, 50c.
Ljubite svoje sovražnike, povest iz maorske vojske, 20c.
Leban 100 beril za mladino, 20c. Lažnjivi kljukec, povest, 20c.
Maron, krščanski deček z Libanona. lSc.
Mati božja na blejskem jezeru, 10c. Mati Božja Dobrega sveta, 40c.
Marica, 30c.
Mlinarjev Janez, 40c.
Medvedji lov, 40c.
Marija hči polkova, 10c.
Mrtvi gostač, 20c.
Mali vseznalec, 30c.
Marija hči polkova, 15c.
Mali vitez, 3 zvezki $1.75.
Miklova Zala, 40c.
May-Eri, 20c.
Maksimilijan, I. cesar mehikanski, 20c Mladi samotar, povest, 15c.
Mali vseznalec, 35c.
Mirko poštenjakovič, 20c.
Marjetica, teharski plemenitaši, SOc. Marijina otroka, 15c.
Naši liberalci, 20c.
Nedolžnost preganjana in poveličana, 20 c.
Na indijskih otokih, 20c.
Nikolaj Zrinski, 20c.
Naseljenci, pripovedka, 25c. Naselnikova hči, 20c.
Navod za spisovanje raznih pisem in uradnih listov, 80c.
Nesrečnica, 15c.
Naš Dom, S zvez., 25c.
Na preriji, 25c.
Narodne pripovedke za mladino, 20c Nezgoda na Palavanu, 20c.
Ob tihih večerih, $1.00.
Od Leona do Pija, dogodki v zadnjih dneh Pija X., 20c.
Odkritje Amerike, poduk in zabava.
$1.00.
Odgovori na ugovore proti sv. veri, 75c.
Pesmi J. Žirovnik, 40c.
Praški judek, 15c.
Pri Vrbčevem Grogi, 25c.
Podadmiral Viljem baron Tegethoff, 20 c.
Princ Evgen Savojski, naskok na Bel-grad, 25c.
Potovanje v Liliput, 20c.
Pisanice, 20c.
Pavlo Crnokril, 25c.
Ponižanje in razžaljenje, $1.00. Prešernove poezije, SOc.
Prešeren in slovanstvo, 35c. Postojnska Jama, 40c.
Pod turškim jarmom, 20c.
Pri našem cesarju, 15c.
Pregovori, prilike in reki, 25c. Posljedni Mehikanec, 25c.
Prst božji, 20c.
Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo, Ž5c.
Pred nevihto. Ivan Turgenjev, 30c.
Ribičev sin, 10c.
Rodbina Polaneških, 3 zvezki, $2.00. Ročni slov.-angleški slovar, 60c. Roparsko življenje, 20c.
Robinzon, stariši, njegove vožnje iB čudovite dogodbe, SOc.
Rudeča in bela vrtnica, 15c.
Rodbinska sreča, roman, 40c. Repoštev, 20c.
Slovenski šaljivec, 25c.
Šaljivi Jaka, 25c.
Skozi širno Indijo, 30c.
Slov. Fantje v Bosni, 60c.
Sita, mala Hindostanka, 25c.
Strelec, 25c.
Spisovnih ljubavnih pisem, 25c.
Sv. Germana, 10c.
Stezosledec, 25c.
Stoletna pratika, 50c.
Sveta noč, 20c.
Sultanovi sužnji, 25c.
Stric Tomova koča, SOc.
Stanley v Afriki, 20c.
Sanjska knjiga, 25c.
Sv. Notburga, 20c.
| Spisje, lSc.
j Slovenska pesmarica, 40c. j Straža, SOc.
Srečolovec, povest onim, ki si na tujem iščejo doma, zlasti Ameriškim naseljencem, 25c.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine. 25c.
S prestola na morišče, 20c.
Senilia, 15c.
Solnce in senca, 15c.
Svitoslav, 15c.
Tri indijanske povesti, 15c.
Tisoč in ena noč, zvezek po 20c. Tiun-Ling, kitajski razbojnik, 20c. Timotej in Filemon, povest krščanskih dvojčkov, 20c.
Ujetnik pomorskega roparja, 20c. Veliki trgovec, 50c.
Vojna leta 2000, 20c.
Vohun, 60c.
V	delu je rešitev, 30c.
Venček pravljic in pripovedk, 20c. Vstajenje, Rud. Vrabl, 20c.
Vrtomirov prstan, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c.
V	zarji mladosti, zbirka povesti in pesmi za šolsko mladino, 20c.
Voščilna knjižnica za vse prilike slovenski mladini v porabo, 25c. Vojska na Turškem, 25c.
Zlati orehi, 30c.
Zlata vas, podučna in kratkočasna povest, 25c.
Za kruhom, 15c.
Zmaj z Bosne, povest iz bosanske zgc dovine, SOc.
Zlatarjevo zlato, historična povest iz XVI. stoletja, 75c.
Zgo^vina Novega mesta, 80c.
Zvesti sin, lSc.
Zaroka o polnoči, lSc.
Znamenja štirih 10c.
Zadnja kmečka vojska, 6 zvez., $1.25. Zadnji grof celjski, 25c.
Zbirka domačih zdravil, 40c.
Naročilu je pridejati denar. Za večje svote se naj pošlje money order, a za manjše znamke po le ali 2c. Knjige se pošljejo poštnine proste.
Sveža rdečica zdravja
lepša lica tistih, ki rabijo vsak dan Se-verovo Zdravilno milo. To je prvo toaletno milo in znači velik napredek na polju izdelovanja raznih mil v pospeševanje kožnega zdravja. Odstranjuje kožne madeže, ozdravlja opahke in nareja lepo obličje. Odrasli mu dajejo prednost za toaleto; matere in dojilje je rabijo za otroško kopel. Cena 25c. V lekarnah in trgovinah z zdravili. W. F. Severa, Cedar Rapids, Iowa.	2-4
AMERIKANSKEGA SLOVENCA, Joliet, Illinois,
ima v zalogi naslednje nove knjige:
Krščanski zakon, fino vezan... .$1.00 Bajke in povesti o Gorjancih, sp.
Janez Trdina, 6 zvezkov, po....90c Bahovi huzarji, sp. Janez Trdina, $1.25 Navihanci, sp. Rado Murnik... .$1.00
Znanci, sp. Rado Murnik.........90c
Jari junaki, sp. Rado Murnik... .$1.00 Oče naš, povest, sp. Malavašič.. ,60c
Kirdžali, podonavska povest.....70c
Zadnja kmečka vojska, sp. Šenoa, 70c
Kazaki, povest, sp. Tolstoj.....50c
Razporoka, povest ..............80c
Rodbinska sreča, sp. Tolstoj....30c
Materina žrtev, povest..........40c
Tolstoj in njegovo poslanstvo... .30c Juričičevi Zbrani spisi, zvezek po 50c Katekizem, sp. Rev. F. S. Šušteršič, 25c
Abecednik za šolarje.............25c
Berilo za šolarje ...............25c
AGENTOV RABIMO
Napredujoča družba, ki prodaje zlatnino, ure, itd. rabi dobrih agentov po vseh krajih. Lahko naredite od $3,000 do $5,000 na leto, a začnete lahko s $10 in napredujete; častno in stalno delo, veliko polje za napredek. Pišite za podrobnosti na: Commercial Watch Co., Dept. 112, 194 W. Broadway, New York City.	4t
lOOO TT1R. 03DXD-A.KI0
The European Tobacco Co. razda PROSTO med svoje odjemalce, da oznanjuje svoj TOBAK, lepo 14 K. ZLATOM POLNJENO URO, jamčeno za 20 let, ki stane v prodajalnah po $15.00. To je najboljša ponudba. ; Prvih tisoč odjemalcev, ki naroče naš avstrijski, turški, ruski in bosanski duhan za cigarete m pipe, $6 vredno, dobi eno tako krasno ZLATO URO ZASTONJ.
Lepo je okrašena, dvojni pokrov in finim niklastim ame-rikanskim kolesovjem, kamenjem, bilancirana, patent regulator ter je prav točna. Taka kot najboljša 14 K. zlata ura, ki je jamčena za 20 let.
Ta ura vas ne bo stala en cent, le priporočali boste naš duhan (kot so ga kadili v starem kraju) svojim prijateljem. Pišite nam, da vam pošljemo $6 vrednega DUHANA. Pošljite le SOc v znamkah, ostalih $5.50 plačate ko dobite duhan po ekspresu, kje morete tobak in uro pregledati. Če pa rajši pošljete vso vsoto $6 vnaprej, vam bomo poslali ZASTONJ LEP KOLEDAR z zemljevidom z uro. Vse dobite kar obljubimo, ali pa denar nazaj.
EUROPEAN TOBACCO COMPANY,
33 Leonard St, Dept. 102, NEW YOR K.	TREBAMO AGENTOV.
e, regalije, znake, kape, pečate in vse[ potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
F. KERŽB OO.
2Q16 S. Lawndale Ave.	CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
JE JE NAJBOLJ VARNO NALOŽEN DENAR?
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4% odstotka. Reptni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici,, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno var-lost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER
12 Courtland Street, New York, in njegova bančna
podružnica 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O,
Oompagnije Generale "9 Transalantiqne
FRANCOSKA PROGA.
'retka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano bi razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Pier 57 North River foot 15th St.,
New York City.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicag* Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, IH. A. C. Jankoviča, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent. 110 South 17t» St, St Louis, Mo., L. Stem & Son, agents, Joliet, 111.
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111.
Telefoni Clii. 2275 N. W. 480, ob medeljali N. W. 344
S^rgSSŽžSgSSSSSggggS
DR. “
ICHTERSl
Najboljše sredstvo proti bolem, revmatizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam je DR. RICHTERJEV
PAIN-EXPELLER.
Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje In mehurje in olajša boleče dele. Drgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, da preide lek v kožo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, giht, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol in neuralgijo. Prodaja se v vseh lekarnah po 25 in 50c. Glejte na sidro pri eteklenici — ono vam je zaščita.
F. Ad. Richter & Co.
215 Pearl St, NEW YORK.