PoStnlna plačana T gotovini
Leto XXII.. št. 261

tSlr
Ljubljana, petek 7* novembra 1941"XX
■iif- >
Cena cent« 70
Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24
Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-2« Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42 Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima
Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L. 12.— za inozemstvo pa L. 22fc0
UredmStvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24
Rokopisi se ne vračajo
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera:
Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano
očen napad na Malto
Vojno poročilo št. 522 — Sestreljena sovražna letala Izgube sovražnika pri Gondarju
Glavni stan italijanskih oboroženih sil je objavil 6. novembra naslednje vojno poročilo M. 522:
Bombni oddelki kr. letalstva so napadli nocoj ponoči pomorsko oporišče v La Va-letti ter letališči La Venezia in Mikaba (na Maltii); cilji so bili uspešno zadeti in požari, ki so nastali so bili daleč vidni. Med sovražnim letalskim napadom na kraj Au-gusta (na Siciliji), ki je povzročil štiri žrtve in pet ranjencev med prebivalstvom, j^ protiletalsko topništvo sestrelilo eno letalo.
V Cirenaiki je naše lovsko letalstvo sestrelilo v plamenih tri angleška letala.
Na bojišču pri Tobruku krajevne akcije naših prednih oddelkov in streljanje topništva. Nemška letala so bombardirala neko angleško letališče vzhodno od Marsa Matruha ln poškodovala več letal.
Na področju pri Gondarju so čete posadke v Ualagu presenetile močno formacijo oboroženih sovražnikov in jo razpršile "er povzročile sovražniku mnogo izgub v mrtvih in ranjenih.
V Sredozemlju je naša torpedovka sestrelila dve sbvražni letali.
Drago plačani letalski napadi
Z operacijskega področja, 6. nov. s. 2e nekaj dni angleške letalske sile drago plačujejo svoje poskuse, da bi o belem dnevu napadle italijanske postojanke. Tudi v torek se je skupina sovražnih bombnikov nepričakovano pojavila nad nekim letališčem. Stražni lovci so sovražna letala prestregli in v spopadu se je enemu izmed njih posrečilo sestreliti kar dva bombnika tipa Bn-stol Bleheim, ki sta se oba še v zraku vnela.
Italijanski in nemški bojevniki Duceju
Rim, 6. nov. s. Duce je prejel naslednjo brzojavko:
Globoko medsebojno tovarištvo Italije in Nemčije je našlo svojo osnovo v zgodovinskih dogodkih. Danes je še naperjeno proti skupnim sovražnikom. Končni smoter obeh revolucij in razumevanje prijateljstva med Vami, Duce, in Fiihrer jem ga neločljivo utrjujeta. Obiskali smo bojna polja in ob tej priliki vas danes prosimo še prav posebej, da bi sprejeli izraze udanih čustev nemških in italijanskih bojevnikov. — Državni vodja bojevnikov general Ralnbart, predsednik državne bojevniške zveze Amil-care Rossi, generalni konzul Orsini Ratto.
Minister Riccardi pri Duceju
Rim, 6. nov. s. Duce je sprejel ministra za devize in valute, ki mu je kot predsednik nacionalnega zavoda za promet z inozemstvom poročal o računskem obračunu te ustanove in mu stavil na razpolago milijon lir za podporne akcije. Ta vsota je bila takole razdeljena: 500.000 lir je pripadlo šolskim kuhinjam v Palermu, druga polovica civilni bolnišnici v Raveni.
Žrtve železničarjev in mornarjev
Rim, 6. nov. s. Duce je proučil poročila o vojaških, železniških in pomorskih transportih v zadnjih 16 mesecih borbe proti bojevitim sovražnim silam, zlasti proti naj-jačji modnarici na svetu. Ugotovil je, da
so železnice kakor trgovinska mornarica v stalnem in tesnem sodelovtmju z glavnima stanoma vojske in vojne mornarice v polni meri izpolnile svojo nalogo ter krile civilne in vojaške potrebe, kakor jih je nalagal vsakokratni položaj v razvoju vojne. Duce je pri tem ugotovil, i a se bo domovina zmerom s hvaležnostjo in ponosom spom njala na dolgo vrsto železničarjev in pomorščakov ki so padli pri izpolnjevanju svojih dolžnosti. Izrazil je svojo pohvalo vodilnemu osebju, kakor tudi ostalim organom državnih železnic, trgovinske mornarice in vrhovne direkcije za transporte pri glavnem stanu, ki so zvesto, vztrajno in z visokim čutom dolžnosti storili vse za dosego neizbežne zmage.
Ducejeva pohvala za delo CapronijeviSi tovarn
Rim, 6. nov. s. Duce je sprejel grofa Giannia Capronia di Taliedo, ki mu je v svojem nagovoru obnovil izraze neomajne volje upraviteljem in nameščencem Ca-pronijeve industrijske skupine, da doprinesejo slehrno žrtev za zmago. Obenem mu je predložil program dela ter podatke o dosedanji produkciji Capronijevih tovarn. Pojasnil mu je tudi posamezne pobude podpornega značaja in ga informiral o gradnji delavskih hiš v smislu režimskih navodil. Duce je izrazil grofu Caproniu svoje živo zadovoljstvo nad mogočnim razvojem industrijske skupine, ki se je vsa posvetila izdelovanju vojnih potrebščin.
Novo akademsko leto na univerzah
Rim, 6. nov. s. Po vseh italijanskih vseučiliščih so včeraj svečano otvorili novo akademsko leta Svečanosti so bile skromne in resne, kakor zahtevajo sedanje prilike. Povsod so jim prisostvovali številni zastopniki oblastev in prvaki režima.
V Rimu so se svečanosti udeležili tudi državni podtajnik za prosveto Del Giu-dice, podtajnik Stranke Gatto in nemški veleposlanik von Mackensen. Svečanost se je pričela s pozdravom Duceju, nakar je rektor prečital utemeljitve vojaških odlikovanj rimskih vseučiliških profesorjev. Dva izmed njih sta bila odlikovana z zlato, dva s srebrno, eden z bronasto svetinjo. Po otvoritvi akademijskega leta je tajnik V9eučiliške fašistične skupine prečital utemeljitve odlikovanj rimskih vse-učiliščnikov. Dva sta bila odlikovana z zlato, štirje s srebrno svetinjo za vojaške zasluge. V sedanji vojni je padlo 35 aka-
demikov z rimskega vseučilišča. Vsem je v spomin na njihovo žrtev podeljen častni doktorat. Podtajnik Stranke je izročil zlate svetinje prvakom znanstvenih tekmovanj v preteklem letu. Za znanstvena dela je bilo odlikovanih osem študentov. Tajnik vseučiliške fašistične skupine je naposled podal rektorju poročilo o številčni moči vseučiliške mladine na rimski univerzi.
V Padovi je prosvetni minister Bottai svečano otvoril 720. akademsko leto tem-kajšnje univerze. Tudi tam je imela svečanost vojaški značaj in je bila posvečena padlim profesorjem in vseučiliščnikom. 28 jih je padlo v sedanji vojni. Med njimi So bili odlikovani dva z zlato, trije s srebrno svetinjo in eden z vojnim križcem. Med drugimi je bil imenovan za častnega doktorja tudi padli letalski maršal Italo Balbo.
Potopljene nevtralne ladje
Sovjetska podmornica torpedirala turški parnik
Carigrad, 6. nov. s. Manjša turška ladja »Kainagdzere«, ki je plula v Črnem morju, se je potopila, zadeta od torpeda sovjetske podmornice na višini rta Servec, ko je nameravala v luko Varno. Posadka je bila rešena. Turške oblasti so takoj odredile preiskavo, ker se je potopitev izvršila v turških teritorialnih vodah.
Stockholm, 6. nov. d. Tu je bilo službeno objavljeno, da je bila ob obali Severnega morja potopljena švedska tovorna ladja »Sigrid« (1700 ton).^ Od 16članske posadke se je šest mož rešilo ter je bilo spravljenih v neko nemško luko.
Stockholm, 6. nov. s. Preiskava švedskih oblasti je ugotovila, da se je švedska ladja »Sigrid« potopila zato, ker je zadela v Baltiškem morju na mino.
Po sovjetski krivdi ponesrečena japonska ladja
Tokio, 6. nov. s. Iz uradnega vira se doznava, da se je kakih 50 milj južno od še-šina na vzhodni obali Koreje potopila japonska potniška lalja »Kiri Maru« (4500 ton), ki je zadela na mino. Do sedaj ni nobenih poročil o usodi 352 potnikov, ki so bili na ladji.
Tokio, 6. nov. d. O nesreči parnika »Kiri Maru«, ki je na poti med japonsko luko Curugo in korejsko luko šešin zadel na blo-dečo mino, so se izvedele še naslednje podrobnosti: Nesreča se je zgodila na 40 stopinj in 40 minut severne širine in 130 stopinj vzhodne dolžine. Del potnikov in po-salke se je zanesljivo rešil; po nekaterih informacijah so bili morda rešeni celo vsi ljudje. Japonska vlada bo odločno protestirala zaradi tega incidenta pri sovjetski vladi ter zahtevala od nje, da ukrene vse po-
trebno, da se prepreči ponovitev sličnih nesreč.
Turška ladja je bila zažgana
Carigrad, 6. nov. s. Turška ladja, o kateri smo poročali, da jo je potopila sovjetska podmornica, je prevažala preproge, ki so bile namenjene v Varno. Sedaj se doznava, da te ladje Rusi niso torpedirali, temveč so jo zažgali. Ko je ladja zaplula na odprto morje, jo je ustavila sovjetska podmornica. Posadka je morala zapusti ladjo, nakar so jo sovjetski mornarji zažgali. Turški mornarji so dosegli spet luko, od koder so nadaljevali pot v Carigrad.
Reakcija v Turčiji
Ankara, 6. nov. s. Kršitev turških teritorialnih vod, ki jo je zagrešila sovjetska podmornica, ko je ustavila in zažgala turško ladjo v Črnem morju, je vzbudila v tukajšnjih krogih najhujšo reakcijo. Tu opozarjajo med drugim, da je sovjetska podmornica hladnokrvno izvršila svoje dejanje napada proti turški ladji, čeprav so jo Sovjeti poprej preiskali in so mogli ugotoviti, da ne prevaža ničesar, kar bi moglo imeti vojni pomen.
V Iranu aretirani bivši jugoslovanski državljani
New York, 6. nov. s. Po semkaj dospelih vesteh so Angleži aretirali v Iranu 65 bivših jugoslovanskih državljanov, ki so jih spravili v neko koncentracijsko taborišče, ker niso hoteli služiti v britanski vojski.
Obnovite naročnino!
HUDE RUSKE IZGUBE NA KRIMU
Razširjenje zavezniškega prodora na črno morje — Potopljene sovjetske ladje - Obnovljen napad na Gorici - Obstreljevanje Petrograda
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 6. nov. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Na Krimu se je uspešno nadaljevalo zasledovanje poraženega sovražnika ia vsej fronti. V gorovju Jaili so nemške in rumunske čete vrgle odrezane sovražnikove sile in prodrle med Jalto in Feodosijo v široki fronti do obale črnega morja. Tudi v gorovju vzhodno od Sevastopola je bil strt sovražnikov odpor.
Letalstvo je podpiralo operacije in prizadejalo Sovjetom v vedah okrog Krima, kakor tudi pred severnovzhodno »balo črnega morja nove hude izgube na ladjah. Potopilo je tri parnike za prevoz čet s skupno 13.000 br. reg. tonami in z bombami poškodovalo 4 druge večje trgovske parnike.
Pfed Pet r ograd om so bili zavrnjeni sovražnikovi poskusi za izpade. Težke in najtežje baterije kopne vojske so obstreljevale za vojno važne cilje v Petrogradu ter ladijski promet sovražnika v Finskem zalivu. Dve bojni ladji in tovorni parnik so bili hudo zadeti.
Pri nočnem napadu na industrijsko mesto Gorkj so bila povzročena nova huda razdejanja v oborožitvenih tovarnah ii» preskrbovalnih obratih.
Drugi oddelki bojnih letal so zadnjo noč obmetavali Moskvo in Petrograd z razdiralnimi in zažigalnimi bombami.
Na jugozapadni obali Anglije je letalstvo v noči na 6. novembra bombardiralo ladjedelniške naprave v pristanišču Fai-mouthu.
Sovražnik je preteklo noč s slabimi silami priletel nad nemško obalno ozemlje. Poskušenj napad je ostal brez učinka. Sedem angleških bombnikov je bilo sestreljenih.
V času od 29. oktobra do 4. novembra je angleško letalstvo izgubTlo 37 letal. V istem času je bilo v boju proti Angliji izgubljenih sedem lastnih letal.
Finci o italijanskih
Helsinki, 6. nov. s. Finski list »Helsinki Sanomat« prikazuje taktične naloge italijanskega ekspedicijskega zbora na vzhodnem bojišču in pri tem opozarja na junaštvo Mussolinijevih vojakov in na njihove uspehe, zlasti one, ki so jih dosegli 3. t. m. severnovzhodno od Stalinova. Oddelki Italijanskih bersaljerjev in konjenikov so prvi prispel: v važno sovjetsko sred šče, kjer so takoj razobesili italijansko zastavo. Italijanska konjenica pa se ni ustavila v mestu, temveč je takoj nadaljevala zasledovanje sovražnika.
Pomen letalskega napada na mesto Gorki
New York, 6. nov. s. Vest o velikem letalskem napadu nemških letal na mesto Gorki je vzbudila v ameriških industrijskih krogih velik vtis, saj smatrajo v Ameriki to sovjetsko industrijsko središče kot neke vrsto podružnico severnoameriške težke industrije Velika avtomobilska tvor-nica Molotov, o kateri ugotavlja nemško uradno poročilo, da ie bila hudo poškodovana, je bila namreč opremljena in organizirana po ameriških ^mkovnjakih in skoro izključno z ameriškimi stroji. Mesto Gorki je v sovjetski industrijski proizvodnji eno izmed najpomembnejših središč tako po svojem zemljepisnem položaju kakor po svoji stoletni trgovski tradiciji, ki je od nekdaj zaiemala vse pokrajine ob Volgi. Nemški n?nad je potemtakem zadel najpomembnejše središče drugega sovjetskega industrijskega pasu in povzročena škoda ne bo brez posledic za dobave sovjetski vojski.
Pred važnimi dogodki
m Južnih bojiščih
Madžarske informacije o položaju - Angleška propaganda skuša obrniti pozornost javnosti v drugo ssner
Budimpešta, 6. nov. s. Madžarski dnevniki napovedujejo v svojih današnjih komentarjih, da so na obzorju zelo važni dogodki na južnem bojišču. Napori angleške propagande, da bi odvrnilla pozornost angleškega javnega mnenja od izredne težavnosti položaja na tem odseku bojišča in ga usmerila na odsek pri Mcskvi, najbolj zgovorno dokazujejo angleako zaskrbljenost zaradi uspehov nemških, italijanskih rn zavezniških ofenzivnih akcij na vzhodu. Zasedba Doneske kotline je v glavnem dokončana. Po informacijah iz madžarskega glavnega stana so zavezniške čete priselile sovražnika k umiku pri Vorošilovgradu ter na odseku jugovzhodno od Dooca. Navzlic slabemu vremenu in prometnim težavam so zavezniške čete, ki premagujejo vse ovire, dosegle v zadnjih 24 urah vse določene cilje. Snočnje madžarsko poročilo ugotavlja, da so madžarske čete zavrnile sovražni poskus prehoda preko Donca. Poročillo nadaflje ugotavlja. da se je na tem odseku v presledkih pojavila delavnost sovražnega letalstva
Rrezupen položaj sovjetske mornarice na črnem morju
Ankara, 6. nov. s. V turških krogih smatrajo položaj sovjetskega brodovja v Črnem morju za vedno bolj brezupen, zlasti odkar so Nemci pričelli bombardirati Sevastopcl in Novorosijsk. Po izgubi Krima in njegovih dobro zavarovanih pomorskih oporišč ter po izpostavljenosti ostalih luk ne bo imelo sovjetsko brodovje na »strmi obali Kavkaza nobenega oporišča, taiko da se sovjetske ladje ne bodo Imele kam zateči. Izmed treh možnosti, ki precstajajo, namreč borba do kraja, zajetje v turških lukah aili pa potopitev, se zdi zadnja možnost nai-bolj verjetna, zlasti še spričo angleškega pritiska v tej smeri.
Značilen londonski nasvet
Berlin, 6. nov. s. Današnji listi še nadalje obširno razpravljajo o pomenu sedanjih operacij na Krimu, katerih razvoj zavzema vedno bolj katastrofalne oblike za Ruse. Listi omenjajo silovite napade nemškega letalstva na zadnje sovjetske luke v Črnem morju, iz katerih se skušajo ostanki rdeče vojske rešiti na še preostalih ladjah. V tej zvezi navajajo listi tudi pozive angleških državnikov in politikov, naslovljene poveljstvu sovjetskega brodovja, naj bi sovjetske ladje raje uničilo, kakor dopustilo, da bi postale nemški plen. Naravno je, pripominjajo ironično nemški listi, da tudi Sovjeti, kakor tudi vsi kontinentalni zavezniki Velike Britanije žrtvujejo za angleško stvar vse, kar
Kako so bile preb"te perekopSke utrdbe
Berlin, 6. nov. d. O prodoru nemških čet na polotok Krim poročajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, da «o »vjeh dostop na Krimski polotok zavarovali z utrdbenim sistemom, podobnim Maginotovi liniji. Krimska ožina pri Perekopu ki je široika 9 km. je bila preprežena s sistemom težkih utrdbenih linij, ki so jih deloma
tvorili e poljske utrdbe, deloma pa bunkerji. Razen tega so bile te utrdbene črte ojačene še z jarki proti tankom. Ta utrdbeni sistem so nemške čete prebile med 25. in 29. sep-tem.bro.n. p-i čemer so ujele nad 12.000
črto, ki se je razprostirala v globino 10 km. Tudi ta obrambna črta nemškega prodira-n.s ni mogla zadržati.
Ritka za Kavkaz se pričenja
Rim, 6. nov. s. Kakor piše londonski »Daily Mail«, se je bitka za Kavkaz dejansko že začela. Po mnenju poročevalca londonskega lista je namreč treba smatrati bombardiranje važne luke Novorosijsk po nemškem letalstvu kot prvi znak nove borbe za Kavkaz in petrolejska ležišča, ki se sedaj začenja.
Izgubljena ameriška ekspedicija specialistov
VVashington, 6. nov. s. 2e pred časom je na neki lalji odpotovalo v Anglijo 17 ameriških tehnikov in 10 kanadskih državljanov kot članov posebnega odbora civilnih strokovnjakov. O njih ni sedaj nobenega sledu. Smatra se, da je b ila ladja, na kateri so potovali, potopljena. Oblasti niso o tem izdale nobenih drug.h podrobnosti.
Življenjski jubilej generala v. Rintelena
Rim, 6. nov. s. Danes slavi svoj 50. rojstni dan šef nemške vojaške misije v Italiji generali von Rintelen. Ob tej priliki so mu poslali čestitke vojaški in politični krogi ter številni italijanski prijatelji.
Ital jansko-nemška manifestacija v Berlinu
Berlin, 6. nov. s. Na pobudo predsednika Itaiijansko-nemskega društva je bila snoči v nemški prestolnici prireditev, ki se je je udefležilo številno izbrano občinstvo in ki je posvedočila nada'ljnjo poglobitev italijan-sko~nem"kih kulturnih stikov. Polkovnik F.nrico Mattiori je imel v nemškem jeziku zanimivo predavanje o italijanski vojski od libijske vojne do danes. Občinstvo je na koncu predavanja izrazilo predavatelju svojo hvailežno&t z navdušenim ploskanjem.
Industrijska konferenca na Dunaju
Dunaj, 6. nov. s. V dneh 4. in 5. t. m. se je na Dunaju vršil 10. sestanek fašistične industrijske federacije in sorodne nemške organizacije. Nemško odposlanstvo je vodil predsednik Zangen, italijansko pa piedsednik grof Volpi di Misurata. V obeh delegacijah so bili zastopniki predvsem onih industrij, ki so bile to pot na dnevnem redu razgovorov, in sicer ladje-
sovjetskih vojakov ter zaplenile veliko	|	delniške industrije, raznih panog papirne
mne/žino vojnega materiala. 20 km južno	I	industrije ter drugih proizvajalnih kate-
cd prve utrdbene črte na Perckopski ožini	j	gorij. Razgovori so se vršili v ozračju naj-
so nemške čote zadele na drugo utrdbeno	•	večjega medsebojnega razumevanja.
Naraščajoča nasprotstva v Ameriki
»Dva moža Bele h še" — Rooseveltove obljube in njegova dejanja — Ostra kritika angleške politike
VVashington, 6. nov. s. Glede na nekatere nam.ge predsednika zunanjepolitičnega odbora v poslanski zbbrnici se zdi verjetno, da se bo kongres spričo sedanjega mednarodnega položaja odpovedal svojim počitnicam.
Izolacionistični krogi nadaljujejo medtem svojo akcijo proti vladi. Njihovo glasilo »Chicago Tribune« opisuje v članku »Dva moža Bele hiše« nasprotja v osebnosti predsednika Roosevelta, katerega politika predstavlja v bistvu stalno nasprotje med njegovimi obljubami in načeli na eni strani ter dejanji na drugi strani.
Vsi ameriški listi se že dotikajo posledic, ki bi jih mogle imeti sedanje operacije na Krimu na splošni potek sedanje vojne. Tako meni list »Evening Standard«, da pomeni zasedba Krima odpiranje vprašanja pomorskega nadzorstva v Črnem morju, kajti sovjetsko brodovje kmalu ne bo več moglo ovirati pomorskega prevoza nemških čet.
Neki drugi list polemizira z angleško trditvijo, da so angleška bombardiranja nemškega ozemlja dokazala premoč angleškega letalstva nad nemškim. Ako je tako, pripominja list, zakaj ne poskuša Anglija invazije na celino? Prebivalstvo britanskega imperija zahteva od Londona pojasnilo, zakaj je takšna akcija izostala. Ako je treba angleško nedelavnost pripisati dejstvu, da so se Angleži zabarika-dirali na svojem otoku, kjer pričakujejo Hitlerjeve vojake, bi bila to velika zmota. Čim se bo namreč Nemčija iznebila Rusije, bo lahko z vso svojo težo udarila na Anglijo.
List »VVashington News« piše, da bo moral ameriški senat sklepati o ukinitvi ameriške nevtralnosti v zelo kočljivem trenutku v zgodovini Zedinjenih držav. Ukinitev nevtralnostnega zakona pomeni v bistvu razširjenje pomorske vojne.
Berlin, 6. nov. s. V tukajšnjih krogih z zanimanjem beležijo ostre izjave, s katerimi so nekatere ugledne ameriške osebnosti obsodile ultimat Bele hiše finski vladi. Gre za glasove, ki tolmačijo mnenje večine ameriškega ljudstva, ki pa ne morejo spremeniti poteka dogodkov in preprečiti, da ne bi Roosevelt in njegova klika nadaljevala katastrofalne hujskaške vojne politike. V Berlinu si v tem pogledu ne delajo nikakih utvar. Desperadi Bele hiše bodo za vsako ceno šli do konca. Prav zato, izjavljajo na Wilhelmstrasse,
pa bo tretji rajh zasledoval z največjo hladnokrvnostjo nadaljnji razvoj položaja. trdno odločen, da se z najprimernejšimi sredstvi zoperstavi vsem ameriškim poskusom vmešavanja v evropske zadeve.
Hoovrovo vprašanje
Rim, 6. nov. s. Stališče severnoameriške vlade do Finske je dalo povod za nove spore v ameriški javnosti. Herbert Hoover je objavil izjavo, v kateri protestira proti stališču vlade do naroda, ki je bil o priliki svoje prve vojne z Rusijo označen za mučeniškega. Hoover vprašuje ameriške odgovorne politike: Ali je Amerika izgubila sleherni človečanski in moralni čut?
Obsojanje pritiska na Finsko
VVashington, 6. nov. s. Iz vseh predelov Zedinjenih držav prihajajo poročila o protestnih zborih proti Rooseveltovim grožnjam Finski. Na raznih kongresih se udeleženci pridružujejo energičnemu protestu Hooverja, ki je ostro kritiziral in obsojal nemoralno in nasprotujoče si zadržanje wsshingtonske vlade nasproti Finski.
Demonstracija proti lordu Halifans
Detroit, 6. nov. s. Poročali smo, da se je angleški veleposlanik lord Halifax po včerajšnjih demonstracijah, ki so veljale njegovi osebi, moral zateči v bolnišnico na zdravljenje oči. Po zanesljivih informacijah je lord Halifax moral v bolnišnico zato, ker je bil zadet v oko, ko so demonstranti metali nanj paradižnike in jajca. Iz bolnišnice se je lord Halifax odpeljal na svoje stanovanje v avtomobilu, ki ga je spremljala policija.
Slab volilni uspeli v New Torku
New York, 6. nov. s. Dosedanji new-yorški župan La Guardia je bil ponovno izvoljen za župana mesta. Za zopetno izvolitev tega Rooseveltovega osebnega prijatelja je bila angažirana propaganda vseh hujskajočih. židovskih in komunističnih elementov. Čeprav je ta propaganda dosegla svoj namen, je vendar treba ugotoviti. da newyorškega prebivalstva ni mogla prepričati. Zid La Guardia je bil namreč izvoljen le z neznatno večino glasov.
.SEJA POKRAJINSKEGA SOSVETA
i
Resna in uvaževanja potrebna izvajanja Eksc. Visokega Komisarja -Ukrepi proti razbojništvu bodo poostreni - Novi socialni ukrepi
Ljubljana, 6. novembra.
Včeraj zjutraj ob 10. se je na poziv Visokega Komisarja sestal ljubljanski pokrajinski svet. Na sejo so prišli vsi pokrajinski svetniku, pa tudi številni strokovnjaki Visokega Komisariata.
Ekscelenca Graz:oIi je ob otvortvi seje opozoril da je to prvi sestanek sveta v 20. letu fašistične dobe. ter je posvetili v imenu vseb prisotnih besede vdanosti in zahvale Kralju in Česana ter Duceju. Nato je bili preči* tan zapisnik prejšnje seje.
Visoka Komisar o položaju v Ljubljanski pokrajini
Visoki Komisar je zatem podal nekaj izjav o političnem in gospodarsktm položaju v pokrajini Naglasa! je da se ooiitični položaj v primerjavi s stanjem, kakršno se je pokazalo o priliki zadnje seje sveta, ni izboljšalo, marveč celo poslabšalo spričo delovanja skupine razkropi jenih komunistov. Ta skupina, ki se je organizirala po komunističnem načinu ;e zasnovala in izvedla nekaj atentatov na vojake, pa tudi na Slovence, ki so sodelovali z italijanskimi oblastmi. Do resnejših dejanj je prišlo v nekaterih naseljih kjer so napadli vojake celo one vojake, ki so »i nekaj dni prej. tvegajoč svoje življenje, močno prizadevali pri gašenju velikfh požarov, ki bi bili lahko uničili prav tisti kraj, ki sn ga ie tclpa pozneje tzbrala za prizorišče svojega zločinskega podviga. Neka plašit prebivalstva podpira te skupine in sodeluje z raznimi sredstvi z njimi, bodisi prostovol no, bcdisn pod pritiskom terorja.
Visoki Komisar ie nato objavil, da je bilo od 6. oktobra do včeraj ubitih 39 takih razbojnikov, 10 jih je bilo ranjenih in so v rokah oblasti, 58 pa je bilo prijetih. Smo pa šele ob začetku ukrepov, je dejai! Visoki Komisar, ki se bodo zmerom bolj poostrili dokler komunisti in teroristi ne bodo uničeni in dokler ne bodo za njimi uničeni tudi njihovi pomagači Visoki Komisar ie cpo zoril, kako je že od vsega začetka ponovno izjavil, da je italijanska vlada pravična velikodušna, a vendar absolutno trdna. Prav zaradi tega bodo ukrepi proti raz-bc jništvu postopno poostreni. Gotovo prenagli bolj aH manj izsiljeni pristanek na govorice, okrožnice, odredbe teh štirih ca-pinJriih zločincev, kakor se je pokazal pri ljubljanskem prebivalstvu, ni v čast inteligenci tega prebivalstva, kajti če štiri ano nimna pisma in štirje atentati zadostujejo, da dežela podleže peščici komunistov, tedaj je treba pač priznati, da ja taka dežela vredna take usode. To je treba tudi reči, pa čeprav nas je voilja priznati, da dober del prebivalstva ni enakih misli z zločinci.
Jasno je, Je dejal Visoki Komisar da zasledujem vedenje tega prebivalstva in da izvajam iz njega zaključke kako si namreč prebivalstvo s svojim postopanjem ustvarja svojo lastno sedanjost in svojo lastno bo dočnost Zaradi blagra preb;valstva si že-Lim, da bi se predvsem v njegovem lastnem interesu obnovilo ono sodelovan:e, kakršno je bilo v prvih mesecih, a se je v teh poslednjih delno poslabšalo. Ko se izdaiajo izredni ukrepi, je naravno, da zadevajo tudi onega, ki z drugimi ni enakih misili, toda dokler bo kaj ljudi ki bodo še verjeli, da Rusija zmaguje, ali da ie izbruhnila revolucija v Milanu, v Trstu, v Bolo-gni, zaslužijo, da jih ti ukrepi zadenejo v živo.
Le smeha je vredno, da zadostujejo štirje letaki, da se ljudje ne prikažejo iz hiš. Policijska ura je billa prestavljena naprej, ob prvi prihodnji taki manifestaciji bo prestavljena še na zgodnejšo uro, tako da bo ljudem ugodeno, če bodo že pokazali, da gredo radi zgodaj počivat.
Okužen' center takega položaja je Ljubljana. Od tod izhajajo podpore, odredbe in tako dalje. Elementi, ki so prosili in nas rotili, da jih tu sprejmemo, so se znašli v vrstah oboroženih tolp. Zato lahko pride v poštev možnost, da se ti elementi in njihove družine, ki se očitno slabo počutijo med namili, pošljejo nazaj tja, od koder so prišli
Univerza
Kar se tiče podeljevanja talijanskega državljanstva, je Visoki Komisar opozoril pokrajinski svet na strogost, s katero se bo državljanstvo podeljevalo, tako da ne bo priznano tistemu, ki »i ga ne zasluži.
Ekscelenca Grazioli je omenil tudi vseučilišče. Opozori! sem, je dejal novega rektorja in dekane fakultet na neznanstveno delovanje, ki se razvija na univerzi. Priznati morate, da Italija m le ostala pri prevzetih obveznostih, marveč je. univerzo še povečala. Treba sii je biti na jasnem, da bi se nikoli več ne odprla če bi ;o bilo treba zapreti iz razlogov, ki niso odvisni od naše volje Preden je Visoki Komisar zaključil ta del svojega govora, je izrazil željo, da bi ta njegov opomin pripomogel, da bi se tisti, ki so zašli vrnili na pravo pot.
Uspeh velesejma
Govoreč o gospodarskem položaju, je Visoki Komisar naglasil. da je :me! velesejem uspeh, ki se lahko označi za sijajnega. Velesejem se je priredi"' kakor vsi vedo, v izključnem interesu Ljubljanske pokrajine. kajti če je bil doklej njena tradicija, je tudi bistven element za gospodarsko obnovo njenega tržišča. Okoliščina, da je nekaj ljudi skušalo ovirati in celo spraviti v nevarnost velesejem. ki je bil organiziran v interesu Ljubljane, samo dokazuje, kakšno je pravo mišljenje teh temnih elementov nasproti prebivalstvu Tcda kljub tem poskusom je bilo. kak«r znano na velesejmu 120.000 obiskovalcev it, se je na njem ustvarilo mnogo trgovinskih vezi ;n vse to le v interesu prebivalstva. Gospodarski položaj Ljubljane ni zeflo ugoden, to je znano, v> brez pomoči fašfi&tične Italije Ljubljana ne bi mogla živeti Treba bi bilo le dopustiti da gre svojo pot navzdol im v roallo letih bi se izčrpal a do kraja Treba je torej priznati napore ItaiH.e v njeno opero in ustvariti nove faktorje da njena bodočnost zagotovljena De'o z« ureditev m uravnavo gospodarstva je v teku in stori se vse da bi se ohranile pri življenju vse možnosti pokrajine.
Socialni in gospodarski problemi
Ekscelenca Grazioli je obeležil tudi položaj odnosov med delavci in delodajalci in vprašanje ravnovesja med plačami m cenami Ugotovil ie. kako bo razširjenje družinskih doklad na Ljubljansko pokrajino prispevalo k nadaljnjemu zboljšanju delavskih razmer. Postopno, ie dejali se bo krajevno gospodarstvo postavalo na isto višino, kakor v ostali Kraljevini Da b se pa preprečilo sleherac neravnovesje, je treba pa tem ravnati Dostopno. Obeležil ie tudi položaj državnih uradnikov m nekaterih kategorij upokojencev ter dejal, da bo poskrbel za potrebne popravke. V tej zvezi je Visoki Komisar omenil višino prispevka italijanske države k pokrajinskemu proračunu. Zatem je govorili o nezaposlenosti in o podpornem delovanu. Napovedal ie ustanovitev podporne ustanove, ki bo vsem zagotovila potrebno prehrano in ki bo koordinirala ter normalizirala dosedanje delovanje na tem področju. Zgodile se bo to tako v mestu kakor na deželi. Ekscdlenca Grazioli je svet obvestili, da se pripravlja podporna akcija za otroke v okviru brezplačne prehrane otrok v šoli, ki se bo organizirala po možnosti na vseh šolah, pa tudi božično obdarovanje otrok.
V okviru dnevnega reda je Visoki Komi-saT informiral pokrajinski svet o pripravah za ustanovitev pokrajinske zvezf delodajalcev. tako da bo pričela delovati že kmalu po zvezi delavcev. Obrazložil je tudi zedi-njevalna načela teh pobud Postopne- bosta tem ukrepom sledili reforma trgovinske ;n industrijske zbornice ter njena siprememba v pokrajinski gospodarski svet Nato bodo prišle na vrsto reforme občinskih svetev v smislu korporacijskega sistema, k' omogoča vsem kategorijam delavcev sodelovanie pri javnem mestnem in pokrajinskem skrbstvu na vseh njegovih področjih, tako da interese posameznih kategorij ne bodo šc5+Sli neiz-vedeni ljudie. marveč neposredni zastopniki obrtnikov, trgovcev in ostal'h stanov.
Visoki Komisar je še enkrat opozoril na načelo absolutnp svobodnega včianjevanja v organizacije, ki so podrejene Stranki, ter ie obrazložil navodila, ki jih je dal za postopno razporeditev teh organizacij.
Pri naslednji točki dnevnega reda, ki se je nanašala na debave in oskrbo z živili, je Visoki Komisar kratko označil sedanji položaj. ® nekaterih podrobnih vprašanjih posebno glede krompirja, mleka, ovsa, go-
vedi, premoga in lesa pa je poročal dr. Mc-seri.
Visoki Komisar je nazadnje siporočil. da se je pričel proučevati tudi načrt za boni fikacijo pokrajine. Ukrepi za izvedbo štirih takih javnih del se že izvajajo n m izklju čeno. da se hodo de'n na terenu lahko pri čela prihodnjo pomlad.
O vprašan jih. ki so se obravnavala na seji, so govorili svetniki Smrkol;, Kavka inž. Pirkmajer, Heinrihar, dr. Slokar, Kru
šec. Lavrenčič. SitaT in dr. Basaj.
*
Spričo dogodkov zadnjega časa je resno opozorilo Eksc. Visokega Komisarja prebivalstvu Ljubljanske pokrajine nedvomno potrebno in umestno. Večina prebivalstva, ki odločno obsoja razbojstva in požige, na-silstva in zastraševanja, ki se žal dogajajo tudi v naši pokrajini, se bo resno zamislila nad opozorilom Visokega Komisarja. Prebivalstvo pokrajine je imelo že do\x>lj raznih prilik, da se je lahko prepričalo o velikodušnosti italijanskih oblasti, osobito pa o širokogrudnosti in dobronamernosti ukrepov najvišjega predstavnika rimske oblasti v naši deželi, Ekscelence Grazioli ja.
Mislimo, da ni treba ponovno naštevati, koliko je že italijanska oblast storila za pro-cvit in napredek Ljubljanske pokrajine, pač pa je treba znova poudariti dolg našega ljudstva nasproti oblasti. Naše trezno in delavno ljudstvo, ki s svojim zdravim živ Ijenjskim smislom gotovo pravično ocenjuje prizadevanje Visokega Komisarja in nje g ovih sodelavcev, mora pokazati enako dobro voljo in enako nesebično lojalnost kakršno so vedno očitovale italijanske oblasti, kadar koli je šlo za blaginjo in na predek vseh ljudskih slojev To lojalnost smo dolžni sami sebi, dolžni pa smo jo tudi Veliki Italiji, ki je velikodušno priznala svoji novi pokrajini izjemen položaj, dolžni smo jo Duceju, ki je dokazal izredno zanimanje za našo pokrajino ter Ji zagotovil ugodnosti, ki pričajo o naklonjenosti in dobri volji tega velikega državnika do na š*.go ljudstva.
Prepričam smo, da govorimo v imenu pretežne večine našega ljudstva, ako ostro ob so jamo in odločno odklanjamo vsa razbojstva in vse ilegalne akcije sploh. Oblast ima dovolj sile in sredstev, da izsledi m ostro kaznuje one temne elemente, ki Jim je glavni namen, kaliti mir in red ter na vso moč ovirati obnovitveno delo. ki se ga je lotila fašistična Italija v naših krajih in ki razodeva vso davno znano plemenitost italijanskega naroda pod vodstvom Duce j a
Obvezno cepljenje proti tifusu
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi zakona z dne 10. januarja 1930 in pravilnika ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje bivše kraljevine Jugoslavije z dne 28. marca 1930 o zatiranju nalezljivih bolezni in cepljenju zoper nje, na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, smatrajoč za potrebno, da se v Ljubljanski pokrajini odredi obveznost preprečevalnega cepljenja zoper tifus glede določenih kategorij oseb, in po zaslišanju pokrajinskega šefa za zlravstvo m ravnatelja Higienskega zavoda v Ljubljani, odreja:
Člen 1. Preprečevalno cepljenje proti tifusu je obvezno za tele kategorije oseb:
a)	strežno in kuhinjsko osebje, osebje, zaposleno pri razkuževanju in snažen ju bolnišnic in zdravilišč;
b)	osebe, zaposlene pri oskrbovalni službi za vodo, zbiranju in razpečevanju mleka;
c)	osebe, zaposlene v javnih pralnicah, pri prevozu bolnikov in pri razkuževanju, tudi če so nameščenci zasebnih naprav.
Člen 2. Cepljenje je brezplačno in ga morajo opraviti občinski zdravn ki, ki morajo imeti vse cepljence v točnem razvidu.
Cepivo dobavlja na zahtevo občin Visoki komisariat po Higienskem zavodu.
Člen 3. Izvedba te naredbe se poverja okrajnim načelnikom, mestnim poglavarstvom in Higienskemu zavodu.
Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo v denarju do 1000 lir.
člen 4. Ta naredba stopi takoj v veljavo.
Ljubljana, dne 3. novembra 1941-XIX.
Visoki komisar: Emilio Grazioli
Zvišanje pokojnin zavarovancem Glavne bratovske skladnice v Ljubljani
Ljubljana, 6. novembra V namenu, da se zboljša gospodarski položaj upokojencev in nezgodnih rentni-kov rudarske in topilniške Industrije, je Visoki komisar odredil zvišanje pokojnin in nezgodnih rent upravičencem Glavne bratovske skladnice v Ljubljani. Zvišanje se izvede v obliki dodatnih doklad tako, da se celokupni iznosi dosedaj tekočih dra-ginjskih doklad s početkom 1. oktobra 1941/XIX zvišajo za 50%.
Maksimalni cenik za laneno seme
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino določa v smislu svoje naredbe z dne 27. oktobra 1941-XIX št 139 naslednje cene za laneno seme domaČe letine 1941;
a) za pridelovalca L. 400 za stot za zrelo in do 96®/o očiščeno blago, po uzancah Ljubljanske borze, franko trgovčevo skladišče, razsuto, b) za trgovca L. 420 za stot za biago kakor pod al, razsuto, na najbližji nakladalni postaji.
Ljubljana, 27. oktobra 1941-XIX.
Visoki Komisar Emilio Grazioli
Hrvatsko-nemška trgovinska pogodba
Zagreb, 6. nov. (DNB). V Zagrebu je bHa podpisana prva trgovinska pogodba med nemškim rajhom in Hrvatsko. V teku predhodnih razprav so bila premotrena mnoga vprašanja, tičoča se gospodarstva obeh držav. Posebno temeljitega pretresa so bila deležna vprašanja poljedelske proizvodnje hrvatske države.
Moč Dopolavora
Rim, 6. npv. s. Številke o delovanju Do-polavaro kažejo moč italijanskega naroda. 4,146.555 Italijanov je v tej obsežni organizaciji, ki jo je ustvaril Duce za duhovni, moralni in kulturni dvig narola. Od 18. fašističnega leta se je število članov Dopola-vora povečalo za 200.000.
Dopolavoro jp letos razdelil na dan obdarovanja 591.163 zavojčkov v vrednosti 5 milijonov lir. Do 28. oktobra t. 1. je bilo podeljenih 7580 poročnih nagrad v vrednosti 3,605.702 lir ter f9.144 rojstvenih nagrad v skupni vrednosti 4,883.868 lir. Poročno potovanje je Dopolavoao omogočil 2909 novo-poročencem, za katere je plačal 20°/e za vožnjo po želznici v skupnem znesku 54.130 lir. Za razne druge podpore je bilo izdanih 284.485 lir. V številnih manjših središčih je Dopolavoro ustanovil okrepčevalnice. Njih število dosega že 12.704. V pomoč potreb-nejših slojev je bilo ustanovljenih že 381 prenočevališč in jedilnic.
Dopolavoro ima že 15.649 knjižnic, katerih število pa stalno narašča. Okrog 3 milijone knjig je bilo razleljen'h med vojake. Dopolavoro je priredil 4245 izletov s 418.000 udeleženci. S sodelovanjem olimpijskega odbora je Dopolavoro priredil letos 2527 športnih prireditev z 212.217 udeleženci. Izredno so se razmahnili vojni vrtovi in ljudski ter delavski vrtovi, ki jih je ustanovil Dopolavoro, kakor tudi reja domačih živali.
Hrvatska športna misija v Italiji
Rim, 6. nov. s. Davi je prispela v Rim hrvatska športna misija, v kateri so, kakor je znano, voditelji raznih panog hrvatskega športa pod vodstvom državnega direktorja telesne vzgoje in komisarja sportn.h organizacij M še Zebiča. Odposlanstvo bo gost Italijanskega nacionalnega olimpijskega odbora ter bo po nekaj dneh bivanja v R mu obiskalo še Firence, Turin in Milan. Zanimalo se bo predvsem za športne naprave v teh mestih. Obisk bo nelvomno poglobil prijateljske stike med obema državama tudi na športnem področju. Na postaji Termini so hrvatske tovariše prisrčno pozdravili predsednik Olimpijskega odbora in predstavniki italijanskega športa. Sprejema so se udeležili tudi zastopniki hrvatskega poslaništva pri Kvirinalu.
Finska ostro odklanja ameriški pritisk
Helsinki, 6. nov. s. Vlada in tisk kažeta izredno odločno stališče nasproti angleškemu in ameriškemu pritisku za ločeni mir Finske z Rusijo. Finska prav dobro ve, kakšni so razlogi, ki so napotili obe vladi, da sta v to smer izvršili svoj pritisk na Finsko, namreč nujna potreba Angležev in Američanov, da bi železnica iz Murmanska bila prosta za prevoze vojnega gradiva, namenjenega iz obeh držav Sovjetom. Razen tega bi hotele po tej posredni poti osvoboditi sovjetske čete finskega pritiska, da bi se lahko uporabile na drugih odsekih ogroženega bojišča. Glede finskega odgovora na poslednjo ameriško noto poudarjajo listi, da bo njena vsebina enaka oni, ki Je bila svoje dni izročena Veliki Britaniji, to se pravi, da bo korektna, toda odločno odklonilna.
Sklicanje madžarskega parlamenta
Budimpešta, 6. nov. s. Madžarski parlament je sklioan na izredno zasedanje v ponedeljek.
60s»edirif¥d
Določitev maksimalnih cen za obef v gostinskih obratih
že s svojo naredbo od 7. oktobra je Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino izdal predpise o ureditvi porabe jedi v gostinskih obratovalnicah in o določitvi njih cen. Ta naredba določa, da se pri postrežbi občinstva z obedom v gostinskih obratih oddaja obed po stalni ceni. s čemer se na-domestujejo vsi doslej veljavni način!. Obed s stalno ceno pa je pripravljen takole: juha. jed s prilogo in sadje. Jed se-stoječa iz obroka mesa ali ribe ali jajc ali narezka, s prilogo: ali pa iz obroka sočiv-ja ln zelenjave. Namesto juhe, jedi s prilogo, ali sadja se lahko vzame obrok sira
5	posebno odredbo se omeji število priredb, bodisi juhe, bodisi jedi, ki so navedene v jedilnem listu. Prepovedano je oddajati predjedi ali dodatne obroke, ali druge jedi, razen določenih, nadalje z Jajci zakuhane juhe, olje in surovo maslo ter druge maščobe posebej, močnate jedi, ob sobotah. nedeljah in ponedeljkih pa je prepovedano oddajati juhe s testeninami aH rižem ali z drugimi racloniranlml hranili za zakuho.
Sedaj Je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino k tej naredbi izdal še pravila, ki so objavljena v Službenem listu 5 novembra ln so s tem dnem stopila v veljavo S to odredbo se gostinski obrat! razdelijo v pet kategorij. Obrati posebne kategorije in L kategorije smejo pripravljati največ
6	različnih juh in 8 različnih jedi. obrati O. kategorije nalveč 5 juh ln 5 Jedi, in. kategorije, t juhe in 5 Jedi, IV. kategorije 4 juhe in 4 jedi. Za obed s stalno ceno so določene naslednje najvišje cene:
1.	posebna kategorija L 18, ln sicer: namizje L 8. juha L 1.50. jed s prilogo L 6.50, sadje L 2;
2.	I. kategorija L 16, in sicer: namizje
Italijansko nemško zasedanje industrijskih zvez
Te dni se bo pričelo na Dunaju X. delovno zasedanje Fašistične zveze industrij-cev in nemške Državne zveze industrije. Italijansko industrijo bo zastopal predsednik zveze državni minister grof Volpi. V delegaciji je tudi senator Pireli. Dnevni red zasedanja obsega predvsem vprašanja sodelovanja industrije lesa, lepenke, papirja, kemične industrije in ladjedelništva.
K pričetku zasedanja objavlja »VOlki-scher Beobachter« članek, v katerem poudarja, da bo imelo to zasedanje poseben pomen, ker sledi neposredno važnim posvetovanjem, ki sta jih imela te dni Italijanski minister za trgovino in izmenjavo Riccardi in nemški državni gospodarski minister dr. Funk v Rimu. Zasedanje predstavnikov italijanske in nemške industrije sledi tudi enakim pogajanjem med predstavniki denarnih zavodov Italije in Nemčije, ki so bila nedavno v Rimu, ln posvetovanju glede gospodarsko propagandnih vprašanj.
široko področje podrobnih problemov, ki se tičejo industrijske proizvodnje obeh držav, bodo na zasedanju razpravljali strokovnjaki med seboj, s čemer bodo ustvarili važno delo za nadaljnje razprave med vladama. Posvetovanja se bodo vršila v glavni delegaciji kakor tudi v strokovnih delegacijah, kjer bodo obravnavali številna vprašanja, ki so v zvezi s proizvodnjo in usmerj»vanjem potrošnje v obeh državah. o načrtih za bodočnost, o kartelih, o oskrbi s surovinami, o tehničnih vprašanjih proizvodnje in o zasiguranju delovnih moči. Skratka, prišle bodo v razpravo vse težkoče in želje, ki so aktualne in se nanašajo predvsem na Industrijsko produkcijo.
Maksimalne cene za marmelado
Visoki komiaar za Ljubljani-ko pokrajino je določil najvišje cene za marmelado, ki £•0 objavljene v Službenem 'istu z dne
5	t. m. in so isti dan stop:le v veljavo.
Prodajna cena za marmelado na debelo
je določena takole: a) v kozarcih »Uni« po pol kilograma, zab< j s 100 kozarci I vrste 662 lir. II. vrste 566 lir, b) v čebričkih po
6	do 25 kg. za 100 kg I. vrste 1022 lir, II. vrste 842 lir; c) marmelada v kosih po 50 g za 100 kg 1160 lir. v ko^ih po 100 g 1094 lir. po 250 g 1118 lir, po 500 g 1058 lir, po 1 kg 1007 lir in po 5 kg 926 za 100 kg; d) strnjena marmelada v kartonih po 400 g, zaboj s 100 kartoni 656 lir. Strnjena marmelada. izdelana iz kutin, se prodaja s pri-bitkom 50 lir na stet k gori določeni ceni. Vse te cene so računane brez mestne užit-n ne.
Prodajna cena na drobno v Ljubljani je do'očene takole: a) v kozarcih »Uni« I. vrsta 7.80 lire za kozarev pOl kilograma-II vrsta 6.70 lire za kozarec; b) v čebričkih I. vrsta 12.10 lire za kg, II. vrsta 10.10 lire za kg; c) strnjena marmelada: kosi po 50 g 0.70 lire po 100 s 130 lire. po 250 g 3.30 lire. po 500 g 6.25 lire. po 1 kg 11.90 lire, po 5 kg 55 lir: d) 1 karton strnjene marmelade v "teži 400 g 7 60 lire. Ta cena je računana frsnko prcdajadnica. vštevši mestno užitnino.
Kot marmelado I vrsti- (enotno) je smatrati marmelado, izdelano z uporabe ene same vrste naslednjega sadja- češnje, višnje, marelice, j??ode, breskve, borovnice, maline, rdeče grotzdičje in drugo grmičasto sa d je.
Kot marmelada II. vrste (mešano) je smatrati marmelado, izdelano z mešanico gornjih sadnih vrst afti samo s slivami, jabolki, kutinami, grozdjem itd. Porabniki vrnejo vrniti kozarce »Uni«. pri čemer se povrne 0.50 lire za ko®arec.
Okrajna načelstva lahko določijo sorazmerno nižje cene, vse morebitne Spremembe navzgor pa se smejo odrediti le z odobritvijo Visokega komisarja. Kršitelji te naredbe se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941.
Gospodarske vesti
= Povišanje italijanske proizvodnje od leta 1022. Po podatkih centralnega statističnega zavoda v Rimu se Je Število prebivalstva Italije od leta 1922 do leta 1939 povečalo za 15.8®/0. V istem času Je kmetijska proizvodnja narasla za 24.1*/» industrijska proizvodnja pa za 128.6%. Med drugim se Je povečala v tem razdobju | proizvodnja rudarstva za 83»/o, kovinske
L 8, juha L 150, jed s prilogo L 6.50, sadje L 2:
3. II kategorija L 14. in sicer: namizje L 4.50 juha L 1.50. jed s prilogo L 6, sadie L 2:
4i III. kategorija L 11, in sicer: namizje L 3, juha L 1.50, jed s prilogo L 5, sadje L 1.50;
5. IV. kategorija L 6, in sicer: namizje L 1, juha L 1, jed s prilogo L 3, sadje L 1-Popust na stalno ceno za abonente je s členom 7 naredbe z dne 7. oktobra je določen z 10%. Pribitek za postrežbo znaša v obratih posebne kategorije 12%, v obratih I. in II kategorije 10«/o, v obratih III. kategorije pa 5%. V obratih IV. kategorije se ne pobira noben pribitek za postrežbo.
Kršitelji določb glede števila priredb jedi se kaznuje v denarju do 5000 lir, v hujših primerim pa z zaporom do 6 mesecev. Kršitelji določb glede cen in pribitka za postrežbo, pa se kaznuiejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941.
Sprejemanje odrezkov živilskih nakaznic v gostinskih obratih
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata je ugotovil, da sc nekateri gostinski obrati branijo sprejemati odrezke živilskih nakaznic, ki jih izdajajo ostale pokrajine v Kraljevini in jih predložijo tisti, ki pridejo v Ljubljano iz notranjosti države. S tem postopanjem kršijo cdredbo. ki ;o je izdal »Prevod« in je za nje obvezna. Zato opozarja »Prevod« vse gostinske obrate, da strogo upoštevajo omenjeno odredbo, po kateri veljajo živilske nakaznice, ki jih izdajajo oblasti ostalih pokrajin, tudi v Ljubljanski pokrajini, kakor so živilske nakaznice iz Ljubljanske pokrajine veljavne v ostalih pokrajinah.
industrije za 132%, tekstilne industrije za 106%, papirne industrije za 97«/o, proizvodnja elektran in plinarn za 255«/o, proizvodnja kemične industrije za 211%, proizvodnja premoga za 245°/o, surovega železa za 539%, jekla za 123a/o, aluminija za 4.035">/o, cinka za 1018%, svinca za 300%, žveplene kisline za 123%, železne rude za 174«/6 in cinkove rude za 144%. Potrošnja gume je narasla za 255%, potrošnja električnega toka za 314»/0 in potrošnja umetnih gnojil za 328°/o.
= Ustanovitev Gostilničarske nabavljal-ne zadruge. V zadružni register je bila vpisana Gostilničarska nabavljalna zadruga za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani, ki ima namen dobavljati svojim članom živila in ostale predmete, ki so potrebni za izvrševanje gostinske obrti oziroma posredovati njihovo nabavo. Člani upravnega odbora so: Leopold Zupančič, gostilničar v Ljubljani (predsednik), Avgust Kune, gostilničar v Podsmreki, Julij Zupan, gostilničar v Ljubljani, Maks Dolničar, ka-varnar v Ljubljani, Josip Windischar. hotelir v Novem mestu, Ivan Škrlj, gostilničar v Logatcu. Janko Mlakar, gostilničar na Rakeku, Ivan Bregar, gostilničar v Ribnici, in Franc Kočevar, gostilničar na Vrhniki.
= Organizacija obrtništva na Spodnjem Štajerskem, šef civilne uprave na Spodnjem štajerskem je pooblasti! Obrtno zbornico v Gradcu, da ustanovi okrožne organizacije obrtnikov in rokodelske družbe. Ta organizacija "'e sedaj izvršena in je ustanovljena okrožna organizacija obrtnikov v Mariboru (za okrožnega rokodelskega mojstra je postavljen Kari Kitzel, ključavničar) in okrožna organizacija obrtnikov v Celju (okrožni rokodelski mojster, stavbenik arh. Han« Ledi). Okrožni obrtni organizaciji v Mariboru je dodeljena ekspozitura v Ptuju (okrožni rokodeski mojster Andrej Frank, klepar), celjski okrožni obrtni organizaciji pa ekspozitura v Brežicah (okrožni rokodelski mojster Heinrich Klabučar, klepar). Ustanovljena je tudi ekspozitura okrožne obrtne organizacije Cmurek v Ljutomeru (okrožni rokodelski mojster Leopold Pečar, tesar), medtem ko bo ekspozitura celjske okrožne obrtne organizacije v Trbovljah še ustanovljena. Poleg tega je bilo ustanovljenih na Spodnjem štajerskem 32 rokodelskih družb.
— Hmeljska letina v žatoškem okolišu
je razprodana. Zveza hmeljarjev v pro-tektoratu poroča, da je letošnja hmeljska letina že razprodan.a
= Iz italijanske industrije umetnih gnojil. Italijanska kartelna družba za dušikova gnojila »Calciocianamide« poroča v letnem poročilu za leto 1940-41, da je v tem letu oddala 213.000 ton gnojil (prejšnje leto 244.000) in sicer skupaj z uvoženimi gnojili. Uvoz je nazadoval na 24.000 ton (prejšnje leto 40.000). Zaloge so se v letu 1940 zmanjšale in je bilo treba že v začetku tega leta kontingentirati potrošnjo v višini 70 odst. potrošnje v prejšnjem letu. Letos pa se je stanje oskrbe zboljšalo in je bila kontingentna kvota povišana na 100 odst. potrošnje v letu 1939-40.
= Organizacija denarnih zavedov v Srbiji. Srbska vlada bo v prihodnjih dnen izdala posebno uredbo o reorganizaciji bank in hranilnic. Uredba se naslanja na nemški zakon, ki ga je za srbske razmere
predelal referent z? °
••stvo pri ge-
neralnem pooblaščencu za gospodarstvo v Srbiji dr. Mayer. Uredba predvideva ustanovitev urada za nadzorstvo denarnih zavodov, ki bo kot samostojni organ dodeljen Srbski narodni banki. Ustanovljena bo nova zveza bank in hranilnic. Vsak denarni zavod bo moral dobiti na novo dovoljenje za poslovanie. Uredba vsebuje predpise glede likvidnih sredstev, glede dajanja kreditev ter med drugim prepoveduje sprejemanje vlog na anonimne hranilne knjižice
— K bilanci borskega rudnika. Nedavno smo poročali o bilanci Francoske družbe borskih rudnikov, ki je letes v začetku leta prešla v nemške roke. Družba je sicer zabeležila povečanje dobička na 431 milijonov frankov nasproti 236 in 171 milijonom v prejšnjih dveh letih, vendar ne bo izplačala dividende. ker je zaradi sigurnosti od tega dobička izločenih 315 milijonov frankov kot dotacija posebni rezervi nepredvideni riziko (preSnje leto 135 milijonov) in ostane po odpisih zaradi te znatne dotacije le 12 9 milijona čistega dobička, nasproti 56.1 in 85.4 milijona frankov v prejšnjih dveh letih.
Ivan Samec f
Na svojem domu na Mestnem trgu v Ljubljani jo včeraj zjutraj po daljšam balehanju umrl redetorgovec g. Ivan Samec, ena naj-markantnejših poetav našega gospodarskega življenja.
Doma je bil g Ivan Samec iz Kamnika, kjer se je rodil 5. januarja 1866. Kot šestletnega dečka so ga starši poslali v Ljubljano, kjer je obiskoval o6inovno šolo in realko, nato pa je z odličnim uspehom dovršil Mahrovo šolo, iz katere je izšel cvet našega trgovstva starejšega rodu. L. 1879. je vstopil v trgovsko podjetje g. Vase Petri oič a, ki je kmalu spoznali redke strokovne sposobnosti mladega moža ter ga po pravici tako visoko cenil, da ga je 1. 1904. sprejel za svojega družabnika. Leta 1910. je g. Ivan Samec samostojno prevzel trgovino in jo s svojimi vsestranskimi sposobnostmi dvignil na spoštovanja vredno višino. Pri delu so mu bili v največjo opoio njegovi trije sinovi, ki so vsak zase prevzeli vodstvo veletrgovsikega. detajlnega oddelka in pisarne. Potek njegove kariere je p<-č nekaj redkega v naših malih razmerah še zlasti zavoljo tega. ker se je vse svoje življenje več ko 60 let, trgovsko udej&tvoval v enem in istem podjetju, v eni in isti hiši.
Ugled, ki ga je uživa' v našem gospodarskem življenju, strokovna izobraženost in blagoat njegovega značaja so pokojnika izbrali, da prevzame tudi razne važne funkcije v stanovskem živi j en ju. Sest let je bil predsednik Gremija trgovcev, več let predsednik Društva industrijcev in vele trgovcev, bil je odbornik Merkurja pa Trgovskega bolniškega in podpornega društva — delaven povsod, kjer so interesi stanu klicali delavnih iok. V februarju je obolel, a še zmerom je upal, da se danes aii jutri vrne k svojim poslom. Toda upanje je bilo zaman — včeraj zjutraj je tiho, mirno na veke zaspal Truplo so doma postavili na oder, danes ob 16. pa ga iz kapelice sv.-Ni kolaja na Ž a.' a h spremimo na njegovo poslednje domovanje pri Sv. Križu.
Ivanu Samcu časten spomin, hudo prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje!
m gospodinja svoj« družini. Vse življenje je ostala trden značaj, zvesta sama sebi. A prt vsem tem se ni spuščala v razdrapane predvojne razmere, če je pa bilo treba za stopati učiteljski stan in poklic, ie bila vedno odločna na svojem mestu. Zato jo je učiteljstvo tudi izvolilo v črnomaljski okrajni šolski svet, kjer je sicer dostojno, a odločna zastopala učiteljstvo in šolo. — Smrt pokojnega moža in sinčka ji j« zagrenila življenje v Podzemlju in zaželela sd je v bližino Ljubljane kjer je bivala tudi nje-
na edina hči. Naselila m je ▼ Rožni dolini, kjer je v miru preživela svoja zadnja lota. Živela je le bolj zase in za družino svoj« ljubljene hčerke, ki je poročena » aodjrtkam
dr. Leskovcem.
V torek popoldne smo jo spremili na njeni zadnji poti. Slabo vreme je povzročilo, da ni bilo take udeležbe, kakor je običajna. Vendar so se zbrali poleg svojcev še nje najboljši znanci in predstojniki. — Učiteljici Megušarjev-i bodi ohranjen blag spomin !
Razdeljevanje oblačilnih nakaznic v Ljubljani
Ljubljana, 6. novembra
Mestni preskrbovalni urad bo drugi teden razdelil oblačilne nakaznice naslednjih pet kategorij:
1.	za otroke od enega do dopolnjenega 4. leta;
2.	za deklice od 5. do dopolnjenega 14. leta;
3.	za dečke od 5. do dopolnjenega 14. leta;
4.	za ženske od 15. leta dalje;
5.	za moške od 15. leta dalje.
Oblačilne karte so na ime upravičenca In
niso niti cele niti deljene prenosne.
Pravico na oblačilno nakaznico ima vsaka nad eno leto stara oseba, kl stalno stanuje v mestni občini ljubljanski. Nakaznic pa ne bodo dobili člani zajednic. ki oskrbujejo svoje oskrbovance s potrebnimi oblačilnimi predmeti.
Oblačilne nakaznice bo mestni preskrbovalni urad razdeljeval takole:
Mestjii uslužbenci bodo že današnji petek začeli vsem hišnim lastnikom ali oskrbnikom raznašati posebne obrazce, kl Jih
hišni gospodarji ali oskrbniki morajo takoj razdeliti družinskim glavarjem, da jih natanko izpolnijo. Resničnost teh podatkov pa mora potrditi hišni gospodar ali njegov namestnik s svojim podpisom.
V ponedeljek, torek, sredo in četrtek 10., 11., 12. in 13. novembra t. I. od 9. do 12. in od 14. do 18. ure bo družinski glavar ali njegova žena ali drug odrasel član družine po predložitvi prej navedenega obrazca, ki ga je potrdil hišni lastnik ali oskrbnik, dobB oblačilne nakaznice na za t« določenem prostoru v okolišu svojega stanovanja. Razpored teh uradnih prostorov bo objavljen v sobotnih tn nedeljskih listih.
Opozarjamo upravičence, naj od hišnih lastnikov dobljene obrazce takoj izpolnijo z zanesljivimi družinskimi podatki, predvsem pa s pravo letnico rojstva. Do dneva razdelitve oblačilnih nakaznic naj teko Izpolnjene obrazce skrbno hranijo, ne prepogibajo. ne zamažejo ali celo raztrgajo, ker bodo ti obrazci služili za uradno kartoteko.
žalostna usoda mlade žene
Po treh mesecih zakona je morala v grob, ker si |e s
šivanko zastrupila kri
Ob glavni cesti Novo mesto — Ljublja-naležl prijazna vasica Mah Gaber. Tam se je v začetku letošnjega poletja poročila edina hči posestnika Ihančka iz Radohove vasi z mladim gospodarjem Kebličevega posestva.
Srečni zakon pa ni trajal dolgo. SredJ septembra si je mlada žena s šivanko čistila zob. Takoj je začutila hudo bolečino, čeljust ji je ohromela in poklicani zdravnik je ugotovil hudo zastrupljenje, kateremu je po nekaj dneh strašnih bolečin ln trpljenja tudi podlegla, točno po treh mesecih, odkar je prišla v novi dom.
Njeno prezgodnjo, tako tragično smrt obžalujejo poleg moža, staršev in sedmih bratov prav vsi vaščani Malega Gabra Čeprav je bila le tako kratek čaa med njimi, se je s svojo izredno dobroto ln ljubeznivostjo priljubila prav vsem. Samo vaščani so jI za zadnje slovo prinesli nad 20 vencev ln šopkov in pri pokopu ni ostalo suho niti eno oko.
žalostni dogodek naj bo v opomin vsem onim, kl so neprevidni v takih ln podobnih primeriji. Potrebna je največja pažnja tudi pri najmanj« raniei, Se posebno pa v ustih
fiišarfeva f
V torek popoldne simo spremili k poslednjemu počišku na Žalah učiteljico gospo Hermino M e g u š a r j e v o, kj je umrla v 69 letu starosti
Pokojnica se je rodfa v Dol Ortlici leta 1873. Da'jšO' d-cibo je preživela ru. Rav-biirk .mand: pri Po-tojni, kjer je bil nien oče p-adgozd.iT. Svoje učiteljske študije je dovršila na ženskem učiteljišču v Gorici leta 1S92. in je prvo učiteljsko službo na-stapiila v Podzemlju v Beli Krajini. Tu j# ostala skoraj vso učiteljsko dobo in se poročila s svojim šefom Rihardom Megušar-jem, ki je pa že mnogo pred njo umrl. Po vo j n i ji je bilo na razpolago mesto voditeljice na ženski cenovni šoli pri Sv. Jakobu v Ljubijami, za katero se je pa zahvaliilLa in prevzela mesto v Kamniku pri okrajnem šolskem svetu kot ^imiipulantka. Imela je zelo dober slog in krasno pisavo. V pokoj je stopila leta 1927. in se za stali no preselila v Ljubljano
Pokojna je bila znam kot vseskozi sposobna in dobra učiteljica ter skrbna mati
Hrvatski športniki so odpotovali v Rim
Ljubljana, 5. novembra-
Včeraj popoldne je potovalo sko®i Ljubljano številno odposlanstvo hrvatskih športnih organizacij, namenjeno v Italija Odposlanstvo. ki ga vodi Mirko Zebič, »o na kolodvoru sprejeli zvezni podtajnik comm. Gatti, zastopnik CONIja Burati, hrvatski konzul v Ljubljani in podtajnik Fašija Alesani.
S kolodvora so se gostje odpeljali v vflad-no palačo, kjer jih je siprejel Visoki Komisar Eksc. Grazioli v svoji delovni sobi Visoki Komisar je delegaciji v imenu Vlade izrekel iskreno dobrodošlico in izrazi vero. da bo obisk hrvatskega zastopstva pri rta^ lijanskih športnih organizacijah gotovo rodil lepe sadove, ki ne bodo le športu, temveč vobče prijateljskemu sodelovanju obeh zavezniških držav v korist. Vodja odposlanstva Mirko Zebič se je Visokemu Komisarju zahvalil za pozdrav ter svoi govor zaključil z vzklikom Duceju in poglavniku-
Pa kratkem odmoru, ki so ga hrvatski gostje prebili v prijateljskem razgovoru- z Ek>.c. Grazioli jem in drugimi predstavniki ob las te v in organizacij, se je delegacija z vlakom ob 17.45 odpeljala v Italijo, kjer ostane 10 dni.
Iz Spodnje štalerske
Sodni svetnik Fran Kranjčič t- Ravno
na dan pred letošnjim praznikom mrtvih, v petek 31. oktobra, se je v Celju mirno preselil v večno občestvo g. Fran Kranjčič, sodni svetnik v pokoju. Bil je ugleden spodnještajerski rojak, ki je kot odličen pravnik kakor tudi kot kremenit značaj zaslužil in užival polno spoštovanje. v času avstrijske uprave je bil dolga leta v službi pri celjskem okrajnem sodišeu kot
kazenski sodnik in kot vodja lzvensporne-ga oddelka. K okrožnemu sodišču ga nikoli nI mikalo, ker Je vedel, da bi vsaka njegova prošnja poalužila za premestitev lz belega mesteca ob Savinji, na katero je bil navezan z vsem srcem. V Celju je služboval nad 30 let, tam J« zadnjo dobo tudi užival zasluženi pokoj ln tam je zdaj »krušen pod pezo svojih 75 let našel svoj zadnji domek. Družine ni zapustil, njegov spomin pa ohranijo številni njegovi celjski tovariši, prijatelji in znanci.
Da bi bilo Celje , oskrbovano s mlekom,
se je celjski okrajni kmetski vodja posvetoval v 33 občinah z župani in kmetskimi voditelji o dobavi mleka ter o centralizaciji dobave v Celju. Posvetoval ae Je tudi o prostovoljni kmetski oddaji krompirja Raje so kmetje zagotovili, da proti primernim cenam oddajo odvišni krompir in druge pridelke. Celjski prehranjevalni urad prireja tečaje za kmetske voditelje in voditeljice. Prvi tečaj je bil v torek v Braslovčah, drugi v četrtek v Celju, tretji pa bo prihodnji torek v Rogaški Slatini.
Družinska žaloigra iz prevratnih dni pred sod«ščem. V Gradcu se je moral te dni zagovarjati Jakob Tajnšek iz Nove cerkve pri Cel. u, ker je 6. aprila zadel z bajonetom svojo ženo. voditeljico poštnega urada. Zagovarjal se je, da mu je zvečer, ko sta šla z ženo domov, zdrsnila puška z nasajenim bajonetom z ramena in ranila ženo. Nastopila je sepsa in žena je po dvajsetih dneh trpljenja umrla dne 27. aprila v celjski bolnišnici. Jakob Tajnšek je bil zdaj obsojen na šest let ječe, a državni tožilec se je pritožil zaradi prenizke kazni.
V Dravogradu so sklenili postaviti novo šolo in so navozili opeko. Delo pa se letos ne more pričeti. Zato Je bilo treba zunaj to znotraj prenoviti staro šolo. — Preteklo nedeljo so v Dravogradu prisegli brambovci. Nastopilo je 400 mož, ki jih vodi načelnik Reiner. Slednji Je bil imeno-
Delo dnfinivnfškega pisatelja na našem odru
Mar ln Držiš: „Boter Andraž44 (Dundo Maroje)
Naša d ama bo vprizorila v režiji ing. arhitekta Bojana Stupice klasično du-brovniško komedijo, ki je žela pred dvemi leti, ko jo je vprizarjajo zagrebško gledališče po raznih hrvaških mestih, izreden uspeh.	_
Dramatik Marin Držič je bil posinovlje-nec prvega hrvaškega trubadurskega pesnika Gjore Dnžiča, ki poteka iz stare du-brovnišl*e rodbine. Marin, sila darovit mlad človek, toda nestalnega in neurejenega značaja, je imel pestro življenjsko pot
Rojen leta 1520. se je posvetil duhovniškemu poklicu in umetnosti. Njegova mno-gostranska darovitost in živa fantazija ter življenjska nestalnost so ga vodile po najrazličnejših poteh in obračale njegovo življenje v najbolj nasprotujoče si smeri. Bil je že glavar samostana, ko je odšel na študij v Italijo ter je dosegel na takrat sloviti siensl« univerzi rektorsko čast. V Sieni je spoznal tudi kmečko igro. Več kakor desetletje je prebil v Italiji in se tam podrobno seznanil z njeno dramatiko in gledališčem-
Leta 1545. ga srečamo zopet v Dubrovniku, kjer §i je kot književnik hitro stekel slavo. Njegove družinske neprilike in neurejene razmere pa so ga prisilile, da je zapustil roistni kraj. Sprejel je ponudbo grofa Rogendorfa, ki je bil takrat znana persona šrata na dunajskem dvoru, a hkrati nekoliko pustolovca. Marin Držič, sloviti književnik in bivši rektor sienske univerze, ki ga je vedno neutešeni duh gnal za novimi doživetji, je odšel z grofom Rogendorfom v Carigrad. Kakor navajajo viri, ie b1'! namen grofa skovati zaroto zoper dunajski dvor. Načrt se je izjalovil in Držič se je razočaran vrnil v Dubrovnik. Politično se je močno udej-s*.voval, kajti proti koncu svoiesa življenja je skoval zaroko rooer vlastodržca svojega rojstnega mesta Dubrovnika. Zaradi tega
je moral pobegniti v Italijo, kjer je umrl v Benetkah leta 1567.
Njegovo pesniško in dramatsko delo je bilo zelo plodovito. Velik naravni pesniški dar, povezan z nemirnim in k fantastiki in pustolovščinam nagnjenim značajem se je izživljal v književnosti v različnih oblikah. Kot začetnik je pisal lirske pesmi. Kasneje je kot dramatik zajel širok delokrog: pastirsko komedijo (»Venera in Ado-nis« in »Tirena«), ki so manj znane, zato pa tembolj slovi njegova »Novela od Stan-ca«, ki je bila kot opera že pred leti pri nas izvajana.
Najznačilnejše pa so zanj njegove plau-tovske kpmedije, ki pa ni nobena izmed njih v celoti ohranjena. Napisal jih je dievet.
Tip klasične komedije kot jo je vpeljal antični dramatik Plautus, ni v Italiji nikoli izumrl. Bistvo njegovih in Terencije-vih iger je pnešlo polagoma v srednjeveško dramatiko in našlo kasneje posnemal-ce v Ariostu, da Bibieni, v Goldoniju, Mo-lierju in Shakespearju. Med prvimi pa je bil Dubrevčan Držič.
Držič je bil kot dramatik izredno hiter v pisanju. Njegove igre kažejo, da so plodovi trenutnih navdihov, tako rekoč improvizacije, kajti pisal jih je pogostoma kot prigodnice. Literarna kritika jih smatra za genij alne domisleke, z bolj široko kot temeljito koncepcijo, bolj skice v velikih obrisih, kot v podrobnostih izdelane igre. Vendar pa to ne more zmanjšati njihove cene, kajti njihova bujnost, pestrost in dovtipnost so podlaga, na kateri more igralec dograditi z lastno invencijo podrobnejša izdelavo lika, ln to snonio, kakor kažejo skušnje za »Botra Andraža«, od naših igralcev, v režiji Ing. Stupice, pričakovsti.
Fabula je klasična, plautovska: srediRe igre je pretkan sluga, ld služi le navi-
dezno enemu samemu gospodarju, prav za prav vsakomur, kdor ga dobro plača, v resnici pa samo samemu sebi in svoji sebičnosti. Ta pa se končno izkaže za srečno, kajti vsi zapleti, ki pretijo končno goljufivemu slugi, se razvozljajo tako, da so vsi zadovoljni. V dejanju sta orisana dva očeta, ki iščeta, eden Izgubljeno hčer, drugi sina. Zapleti, kako ju iščeta s pomočjo sebičnega sluge, tvorijo dejanje.
Držičeva komedija Dundo Maroje predstavlja delo s tipično dubrovniškim obeležjem. Pisana je v starem dubrovniškem narečju, ki daje komediji največjo in najdragocenejšo značilnost. Ker pa nobeno narečje ni možno prevesti, je potreben drug izhod. Vprizoritev te igre v drugem jeziku je slej ko prej problematična, kajti oropana narečja, izgubi vonj posebnosti in s tem velik del čara. Ing. Stuplca, ki je igro zrežiraL je pravilno doumel zahtevo sloga ter se odločil za lokaliz^ciio Kdor pozna našo zgodovino iz tiste dobe, v kateri se dejanje godi. bo uvidel. da Je zamisel sprejemljiva z zgodovinskega in gledališkega stališča. Tozadevna predelava, nekaj dooolnjenih in prioisanih prizorov so delo Stupice (kajti tudi original ni dokončan). Da bi ohranila igra kot celota vse svoje značilnosti. 1e bil pri uporabi slovenske lokalizaciie naravni pogol odgovarjajoč jezik, ki bi lahko s svojo originalnostjo tekmoval z dubrovniškim narečiem. To je stara slovenščina. Vprizoritev »Varha« in »Zupanove Micke« je pokazala, ko^ko drpžesti ima nal stari jezik, koliko humorja ln dovtipnostl in hkrati rustikalne sočnosti in resnične poezlle. Prevod in predelavo dela je napravil prof. Rupel, in reči smemo, da predstavlja po izsdmo-sti izrazov in besednih iger, po zunanji, oblikovni in smiselni vsebini, originalu enakovredno celoto. Pisana Je v klasičnem slovenskem jeziku, M ga je uporabljal baročni pisatelj Janee Svetokriški.
Premiera komedije v režiji in Inacena-tiji ing. Bojana Stupine b« v petek dne 7. t m.	Mala SL
van za vodjo brambovcev v Mežiški dolini. Med brambovci ao mladeniči in možje v starosti od 18. do 55. leta.
b Metlike doline, v Mežici je bilo te dni zborovanje Koroške ljudske zveze in je govoril okrožni vodja G rum. — Krajevna skupina Koroške ljudske zveze in vojaštvo v Mežici sta nedavno priredila v Tofovi gostilni trem orožnikom poslovilni večer Obenem so zbirali za nemški Rdeči križ — V Ringovi gostilni v GuSta-nju pa so se nedavni večer sestali nameščenci iz jeklame na Ravnah m s političnega komisarijata v Dravogradu. Licitirali so pečeno kokoš, nakar so lahko izročili 100 mark za Rdeči križ.
25 letnica nemško-bolgarskega društva v Berlinu. Letos je minilo 25 let, odkar je bilo v Berlinu ustanovljeno nemško-bol-garsko društvo Pretekli teden je bila proslava obletnice ustanovitve društva in sprejem za prijatelje nemško-bolgarskefja dLruštva.
Nak gledališče
DRAMA:
Petek. 7. novembra: Boter Andraž. Premiera. Red Premierski. Začetek ob 17.30.
Sobota. 8. novembra: Zaključena predstava za Dopolavoro. Začetek ob 14.30.
Nedelja 9. novembra: Nocoj bomo mprovi-zirali. Izven. Znižane cene. Začetek ob 17.30.
Ponedeljek, 10. novembra: Zaprto.
OPERA:
Petek, 7. novembra: Pr-nceska in zmaj. Mladinska predstava Globoko znižane cene. Začetek ob 15. uri.
Sobota, 8. novembra: Rigoletto. Premiera. Red Premierski.
Nedelja 8- novembra: ob 10. dop. Princeska in zmaj. Mladinska opereta. Globoko znižane cene; ob 15. url Netopir. Izven. Znižane cene.
SPOR T
Kdo je med petimi najboljšimi?
Se iz leto$n]ega pregleda ^etorice najboljših atletov v naši
pokrajini
V	nadaljevanju včeraj objavljenega članka s pregledom letošnjih najboljših izidov v atletiki objavljamo 6e naslednji dve poglavji, ki se nanašata na skoke in mete.
Skoki
V	skokih je bilanca od lani na letos najmanj aktivna, saj smo v eni sami disciplini dosegh lansko znamko, v vseh ostalih pa smo morali na slabše, v glavnem vsekakor zaradi tega. ker atletov, k: so bili prvi lani, ni več v naši pokrajini Častno mesto aevzema tukaj Milanovič, ki je izenačil lanski primat Slanine (180>, medtem ko je mora- s r .^i-iopiti ao četrtega mesta V ostalem pa slika ni razveseljiva niti v daljino, kjer smo letc>6 prišli samo do 6.35 (od lanskih 6 86). niti ote palici, kjer imamo najboljšega Bratovža b 3.40 (za lanskim Rapidovcem s 3.60i in slednjič tudi ne v troskoku, kjer je isti Smolej lani vodil s 13.56, letos pa je celo drugi za Nabernikom, ki vodi s 13.14.
Skok	v višino:	po fin. tab
Milanovič, Ilirija	1.80	786 točk
Bratovž. Hermes	1.75	727 „
Lužnik, Planina	1.73	704 „
Slanina (H)	1.70	671 „
Cuček (H)	1.70	671 „
Boltavzer (H)	1.70	V1 -
Sumak (H)	1.70	671 „
Skok v daljino:		
Bačnik (P)	635	639 točk
Bratož (P)	632	632 „
Nabernik (P)	628	622 „
Lončarič (P)	627	620 „
Zupančič (I)	615	591 .
Skok	ob palici:	
Bratovž (H)	3.40	652 točk
Sega (H)	3.40	652 „
Janež (P)	3.30	613 „
Pribovšek (I)	3.30	613 „
Zupančič a)	3.20	575 „
Troskok:		
Nabernik (P)	13.14	667 točk
Smolej (P)	13.11	663 „
Bratovž (H)	12.76	618 „
Pleničar (I)	12.57	594 „
Lončarič (P)	12.32	563 w
Meti
Kopje:
Mavsar (P) Rigler (P) Kačič (H) Kraner (P) Remec (P)
62.32 50.79 49.57 49.40 47.73
Disk:
ing. Stepišnik (I)	39.20
Merala (P)	37.98
Kajfež (H)	37,87
Kosec (H)	37.55
Dobovšek (I)
37.54
Krogla:
ing. Stepišnik (I) Zupančič (D Hlade (I) Malič (H) Merala R (P)
12.50 12.34 12.08 12.03 11.98
830 točk 602 H 580 „ 576 „ 546 „
668 točk 652 „ 649 „ 840 „ 640 „
668 točk 652 w 628 „ 624 „ 619 „
Kladivo:
ing. Stepišnik a)	52.35	956 točk
Zupančič (I)	41.68	697 „
Klade (I)	38.95	636 „
Skaza (I)	36.21	578 „
Kosec («)	36.15	577 „
V tej vrsti disciplin se prav za'prav tudi ne moremo hvaliti z novimi pridobitvami. Naša najmočnejša predstavnika v teh
strokah ing. Stepišnik in Mavsar sta sicer ostala v vodstvu, toda za lanskimi uspehi, pri čemer gotovo ni bilo brez pomena, da sta lahko samo krajši čas prisostvovala vsemu ietoš^cmu sporedu. Tako je Stepišnik v kladivu prišel najdalj na 52.35 m (lani 54.64), Mavsar pa »a 62.32 m (lam 64.30), pri čemer pa ima in-ženjer v dobro, da se je v disku popravil od lanskih 38.45 m na 39.20 m kar pa je na drugi strani spet »izgubil« z neznatnim oopustom v krogli od 12.85 in 12.50
Ocenjujoč letošnje "^he naših naj-ooljšib atletov po fin?1'"1- '-^lah bi zasedlo prvih pet častnih mest naslednjih pet atletov;
Ing. Stepišnik z metom kladiva na 52.35 m in 856 točkami,
Košir (s tremi takimi izidi) s tekom na 1500 m v 3:57.6 in 953. s tekom na 800 m v 1:57.4 in 858 in s tekom na 5000 m v 15 57.6 in 803 točkami,
Mavsar z mete m kopja na 62.32 in 830 točkami.
Milanovič s skokom v višino na 180 cm
:n 786 točkami ter
Skušck s tekom na 400 m z zaprekami v 58.8 in 748 točkami
Izpopolnjena tabela rekorš&v
Zaradi celotnega pregieaa objavljamo pri tej priliki tudi lahko atletske	rekorde Ljubljanske pokrajine, izpopolnjene z onimi, ki so bili doseženi v teku	letošnje seeone. Sedaj veljavni atletski	rekoi di v naši pokrajini so potemtakem naslednji:
100 m: Alfonz Kovačič (Prim.) 10.7	1935
200 m: isti 22.4	1933
300 m: Marjan Skušek (Plan.) 37.0	1937
400 m: Janez Gabršek (Pl,) 61.5	1936
Marjan Skušek (Pl) 51.5	193»
500 m: isti 1:07.9	1936
S00 m: Zmago Košir (Pl.) 1:57.4	1941
1000 m: Isti 2:28.2	1941
1500 m: isti 3:57 6	1941
2000 m: isti 5:42.4	1941
3000 m: isti 8:55.4	1940
5000 m: Ive Krevs (Pr.) 15:31.4	1933
10.000 m: isti 33.06.8	193& 110 m t zapr.: Rado Lonč&rič
(Pl) 16 8	1939 200 m z zapr.: Marjan Skušek
(Planina) 27 8	1936
400 m z zapr.: Isti 57 5	l^SS
3000 m z zapr.: I Krevs (Pl) 10:06.2	'
višina: Vido Bratovž (H) 1.83	193«
daljina: Milan S*epišnik (I) 6.55	19: ' troskok: Daniel Perpar (Pr) 13.77
palica: Neli Zupančič (II) 3 50	19^0
disk: Milan Stepišnik (II) 42.7C	193C
kopje: Darko Mavsar (Pl) 64 24	1940
kladivo: Milan Stepišnik (II) 54.64	13 -0
krogla: Miha Hlade (II) 13.46	19^9 4 X 100 m-v Planina (Bratož, Lušičky, Lončarič, Su-
štaršič) 45.1	1941
4 X 200 m: Planina (Lušicky, Bratož, Skušek, Graci-janski)	1:37.9 1941
4 X 400 m: Planina (Mravlje, Skušek, Gabršek. Na-bernik)	3:38.1 1941
400 X 300 X 200 X 100 m:
Planina (Košir, Skušek, Lušicky, Bratož)	2:06.3 1941
Vse v vsem je ta letošnja bilanca prav gotovo aktivna, saj je treba tudi pri športnikih upoštevati, da so jih izredne razmere marsikje ia marsikdaj potegnile stran od tekališč, pa če bi se bili še tako radi z vnemo posvetili samo njim. Zadovoljimo se z doseženim in vdajmo se lepim nadam. da bo v bodoče samo bolje!
V neka) vrstah
Zadnja prvenstvena nedelja v hrvatskem državnem nogometnem sporedu je spet prinesla nekaj nepričakovanih rezultatov. Zagrebški Gradjanski se je v nedeljo po povratku s svoje uspele turneje po Bolgariji spravil nad najmlajšega udeleženca iz konkurence, nad moštvo Hajduka iz Osijeka in ga poteptal z nič manj kakor 12:0. Tako visokega poraza že dolgo ni bilo v tekmah med moštvi, ki so vsaj na papirju uvrščena v skupni razred. Drugi zagrebški ligaš Concordia je bil v gostih v Varaždinu in je imel dovolj posla, da se je vrnil v Zagreb s pičlo zmago 2:1 ln ebema točkama. 2elezničarji so imeli za nasprotnika enajstorico Haška in so prav tako zmagali z 2:1, kar je imelo za posledico, da so se morali Haškovci umakniti s svojega tradicionalnega tretjega mesta, na katerem so zdaj 2elezničarji. Nemci i> Zemuna so gostovali v Mostarju. toda o tej tekmi še ni nikjer nobenih vesti.
Beograjiki SK ima po stanju letošnjega prvenstva, ld je zaenkrat omejeno samo na Beograd in okolico, še zmerom najboljše nogometaSe v Srbiji Po končanem jesenskem tekmovanju Je zasedel prvo mesto pred Obiličem ln Pančevom, njegov najhujši krajevni nasprotnik SK 1913 (ah še bolj znana Jugoslavija je morala ostati na ropu tabele.
Prihodnje mednarodno srečanje t nogometu bo dne 16. novembra v Draždanih. kjer ae bosta sestali nogometni reprezentanci Nemčije in Danske. Pristojni forumi v Nemčiji so Se izbrali 19 Igralcev, od katerih bo po končanem treningu državni
trener Herberger dokončno sestavil najmočnejše moštvo za tekmo.
Evropska prvenstva amaterskih boksarjev so bila — po večkratni odgoditvi — razpisana za dneve od 7. do 12. decembra, zdaj pa jih je madžarska boksarska zveza, ki ji je bila poverjena izvedba, sploh odpovedala Prijav za to prvenstvo je bilo tako malo, da bi ne zaslužilo naziva, ki so mu ga hoteli nadeti. V nadomestilo sa to prireditev nameravajo Madžari prirediti poseben troboj med izbranimi boksarji Nemčije, Italije in Madžarske.
Predsedstvo švedske lahkoatletske zveze je pred kratkim odredilo občutno kazen zoper znanega srednjeprogaša in najnovejšega rekorderja v teh disciplinah Gundara H3gga, in sicer zaradi tega. ker si Je o priliki nekega nastopa izven doma zaračunal precej visoke stroške, katerih iznosa ni v naprej odobrila zveza. Hagg je bil zaradi tega prestopka proti amatersk-m določbam kaznovan s prepovedjo nastopanja na kakršni koli prireditvi do vklj. 1 julija 1942.
Ragnhild Hveger. fenomenalna danska plavalka, bo menda še letoe prišla v goste na Dunaj in se tamkaj 7. m 8. decembra udeležila večjega plavalnega mitinga v znanem plavališču »Diana«. Pri tej priliki bosta glavni spored absolvtrali dve plavalni reprezentanci Dunaja in Bratislave.
Znani finski smučar Kino OUUnnorm, kl je že nekaj let nastopal v prvih vrstah finskih smučarjev tn si je tudi pri tekmah v letošnjem zimsko-sportnem tednu v Gar-misehu priboril prvo mesto v teku na 18 km. Je padel v borbah na vzhodni bron ti. Število finskih športnikov, ki izginjajo drag za drugim na bojiSčik, se veča.
Oslovski kašelj
Ta nalezljiva bolezen, groza vseh mater, se loteva otrok vsake starostne dobe, pogosto pa tudi odraslih in starih oseb, zlasti žensk, ki strežejo obolelim otrokom.
Ljudstvo si je izmislilo najbolj fantastične zdravilne načine zoper to nasilno bolezen, ki izčrpava s svojimi besnimi napadi ubogega bolnika. Ti napadi so tem hujši, ker bolnik nima pravega spanja, saj se pojavljajo najrajši v nočnem času. Največja nevarnost grozi najmanjšim otrokom, zlasti pa tistim, ki jih niso dojila materina prsa.
Dandanes bi bilo krivo trditi, da nimamo nobenega pripomočka zoper oslovski kašelj. Ljudje običajno mislijo, da je edini učinkoviti zdravilni način ta, da bolnik »spremeni zrak«. Bilo bi še razumljivo, če prenesejo bolnega otroka iz zaprtega prostora in obljudenega mesta nekam na deželo, kjer je zrak čistejši, vendar pa se dogaja pogostoma tudi to, da prenašajo bolnika iz kakšnega majhnega podeželskega kraja k sorodnikom v gosto naseljeno mesto. Takšna »menjava zraka« je seveda popolnoma nesmiselna, ne glede na to, da je tudi nevarna, kajti na ta način se bolezen prenaša iz kraja v kraj.
Najuspešnejši pripomoček zoper oslovski kašelj so, kakor pri vseh drugih nalezljivih boleznih, pravočasni ukrepi, preden se bolezen sploh pojavi. Pred vsem je treba zdrave otroke, zlasti najmanjše, varovati vsakega dotika in bližine otrok ali odraslih, ki imajo kakršen koli kašelj, tudi najnavadnejši, kajti s tem se običajno začenja tudi oslovski kašelj. Nadalje naj zdravi otroci ne prihajajo v dotiko z osebami, ki strežejo bolnikom. Nevarnost, da se nekdo naleze oslovskega kašlja, je največja v prvem, kataralnem stadiju, ko ta bolezen še ne kaže svojih značilnih napadov. Od šestega tedna obolelosti dalje, je nevarnost čedalje manjša. Če se je v družini z zdravimi otroki pojavil primer oslovskega kašlja, je nad vse priporočljivo te zdrave otroke imunizirati s tremi ali štirimi injekcijami cepiva, ki vsebuje 4 do 20 milijard poginulih klic v vsakem kubnem centimetru. To je seveda ukrep, ki ga more predpisati in izvršiti samo zdravnik.
Cepivo ima manjši učinek v primeru, da se je bolezen že razpasla. Vendar pa utegne imeti še znatno zdravilno moč, če ga bolni otrok dobi pravočasno, najbolje v kataralnem stadiju obolenja, to je v prvih dneh, ali pa ob začetku drugega stadija, ko se pojavljajo krčeviti napadi kašlja.
Včasih z vsemi ukrepi ne moremo preprečiti razvoja bolezni. V teh primerih pa lahko vsaj zmanjšamo njeno silo ali pa preprečimo komplikacije, ki zahtevajo več smrtnih žrtev nego bolezen sama na sebi. V ta namen moramo pred vsem skrbeti, da dobi bolnik primerno, zdravniško predpisano hrano, ki naj mu ohrani telesne sile za odpor proti bolezni sami ali pa proti drugim morebitnim infekcijam. Dalje moramo skrbeti, da dobi bolnik čim več svežega, zdravega zraka. Ko s svojo boleznijo ne more več ogražati drugih otrok, in to je najmanj en mesec po nastopu krčevitih napadov kašlja, ga lahko
pošljemo tudi v drug kraj, na spremembo zraka. Seveda pa ima to pravi učinek le tedaj, če ga pošljemo res nekam na boljši in čistejši zrak. Izogibati se moramo vsega, kar bi bolnega otroka sililo h kaš-
ljanju, a če ima napad, ga ne smemo strašiti, temveč ga moramo pomirjevati Primerne blažilne pripomočke bo predpisal zdravnik in enako tudi vse ukrepe v primeru komplikacij.
Živi mrtvec
Nenavadno varianto zgodbe o živem mrtvecu sporočajo iz Carigrala.
Majhen kmet po imenu Silekli iz Ejuba v bliž ni tega mesta je javil policiji, da je njegov edini sin Rulend izginil brez sledu. Nekoliko dni pozneje ga je policija povabila v Carigrad in Silekli je šel tja, trino prepričan, da mu bodo sporočili kakšno žalostno vest. Policijski komisar mu je s primernim taktom re& povedal, da so našli na obrežju Zlatega Roga truplo izkaženega mladeniča, o katerm sumijo, da gre za izginulega šileklijevega sinu. Nesrečni oče si je truplo ogledal in po obleki, obutvi in drugih podrobnostih je spoznal, da gre dejansko za Bulenda. Oblasti so mu nato izdale dovoljenje, da truplo pokoplje, kar je opravil po običaju turških kmetov sam. Sam je prenesel mrtveca na pokopališče Findikli v Carigradu, da bi si prihranil stroške, vendar ga je pokopališka uprava prisilila, da je plačal grob, čeprav je bil ta skromen. Z žalostjo v srcu se je star kmet vrnil domov.
Tam je malodane vznak padel od presenečenja in strahu: ko je stopil v sobo, je namreč zagledal svojega edinca, ki je z dobrim tekom pospravljal mesno jed. Pripravil si jo je bil sam. Po prvem strahu je Silekli zveiel, kako se je bilo vse zgodilo: Mladenič je bil odšel v mesto, kjer se je srečal z veselimi tovariši. Pridružil se jim je za majhen krok. V zadnji gostilni so se mladi ljudje sprli z nekimi mornarji, trd udarec po glavi je Bulenda vrgel v nezavest. Ko se je prebudil, je opazil, da leži nag do kože za nekim zidom. Nekdo ga je bil v nezavesti slekel in oropal. Nesrečni Bulend si je izposodil za prvo silo odejo, potem je odšel k nekim sorodnikom, ki so mu svetovali, naj ostane pri njih, dokler bi od doma ne dobil obleke. Po nekem natakarju so poslali tudi pisemce njegovemu očetu v Ejub, toda možak je na to pisemce očitno pozabil, kajti do Bulendovega očeta ni prišla nobena vrstica.
Lahko si mislimo, da je bil stari kmet presrečen, ko se je stvar tako iztekla in je opustil vse očitke. Nastali pa so vendarle zapletljaji, ki zanimajo sedaj turSko javnost. Mrtvec, ki so ga našli v Carigradu in ki ga je bil Silekli pokopal, je bil nedvomno eden izmed mornarjev, s katerimi se je Bulend tepel. Verjetno je, da je z obleko, ki jo je ukradel nezavestnemu mlar deniču, pozneje padel v vodo in da ga je zdelal vijak kakšnega parnika, tako da Silekli ni mogel spoznati, da ne gre za Bulenda. Do tu je vse v relu. Toda Silekli zahteva sedaj od pokopališke uprave, naj mu vrne denar, ki ga je izdal za pokop in grob, a pokopališka uprava se brani, češ
Kinematografija na daljavo
da se je nič ne tiče, če je pripadalo truplo tujemu človeku, ne pa Sileklijevemu sinu. Sodišče, pred katero je prišla ta nenavadna zgodba, bo v kratkem odločilo, da-li je stališče pokopališke uprave pravilno ali ne.
Premogovnik vzdolž železniške proge
Leto za letom so padali iz lokomotiv, ki obratujejo na holandski progi med Utrech-tom in Baarnom odpadki premoga na tla in st na obeh straneh tira sčasoma sestavili široko, črno progo, ki pokrajini gotovo ni billa v olepšavo. Danes pa se je izkazalo to vsaj za koristno, 6e že ne lepo. Nobeno bogastvo nc sune ostati neizrabljeno, premog pa spada med stvari, ki M jih ljudje najbolj želijo. Tako je na stali o v zadnjem času na progi med Utrechtom in Baarnom pravo premogairstvo. V »dnevnem kopu« so zaposleni tam trije možje z lopatama in kopačami, da bi iz črne proge vzdolž ždlez-nice pobrali, kar jc še uporabnega premoga. Po skrbni izberi roma ta v vreče io bo pozimi ogrevali marsikatero sobo.
Znamenito Tutan!camonovo masko iz čistega zlata
je dala egiptovska vlada lz muzeja v Kairu spraviti na varno, da bi se JI ▼ teh negotovih časih ne zgodilo kaj hudega
Sidro Kolumbove karavele
V nekem zapuščenem nasadu na Haitiju Je neki Puerta Plata našel staro, popolnoma rjasto sidro, ki se je po skrbnem pregledu izkazalo za sidro Kolumbove ladje »Svete Marije«. Od obeh ostalih Kolumbovih karavel, »Pinte« in »Nine«, imajo že po eno sidro, in sicer ju hranijo v Kolumbovem muzeju v Chicagu. Ker nameravajo tam prihodnje leto ob 450-letnici epohalne Kolumbove odprave prirediti veliko razstavo, jim bo novo sidro, ki ga pošljejo muzeju, prišlo kakor za nalašč.
Je že davno rešen problem, tako kar se tiče oddajnih, kakor sprejemnih aparatur. Ko bodo izgradili omrežje oddajnih televizijskih postaj, kar je za trenutek zadržala samo vojna, si bo lahko vsakdo namesto običajnega radijskega aparata nabavil kombiniran radijski in televizijski sprejemnik, s katerim bo lahko doma med drugim užival nove filme. Slika p«m kaže oddajno ln sprejemno filmsko aparaturo za brezžične valove ali pa s kabelskim prenosom, ki Jo je že pred leti izumil v Berlinu živeči Madžar Denes Mihaly ln ki Je bila med tem znatno Izpopolnjena. Puščica kaže »platno«, na
katerem se pojavljajo slike.
Ultravr j srSisni žarki v krvi
Na letnem zborovanju Homeopatskega zavoda v New Yorku je poročal dr. Geor-ge Milej o svojem novem načinu za zdravljenje krvnih infekcij s pomočjo ultra-vijoličastih žarkov. Bolniku odvzame določeno količino krvi, ki jo obseva s temi žarki in jo takoj nato vrne obtoku. Ta metoda je pokazala dobre učinke v različnih primerih infekcij, zlasti pa v primeru tvorov. Znaki zastrupitve krvi so se po tem obsevanju hitro izgubili.
Duce v sedežu Littoria
ob posvetitvi svetišča Narodne Fašistične stranke
Kriminalni muzej v New Yorku
Dopisnik velikega stockholmskega lista poroča, da so v New Vorku odprli muzej, ki je posvečen mednarodnemu, še posebej pa ameriškemu zločinstvu. To ustanovo so proučevali in pripravljali deset let. V oddelku, ld je namenjen znamenitim zločinom, hranijo med drugim orožjem samokres, s katerim je fanatičen jugovec leta 1865. v Clevelandu ustrelil predsednika Lincolna. V velikih steklenih omarah je razstavljenih na tisoče vrst orožja, s katerim so se v zadnjih dvajsetih letih izvršili najbolj senzacionalni zločini.
Večji del muzeja je dostopen občinstvu, vendar pa so posebne dvorane, ki so od-
Mož s Samsonovimi lasmi
Cisto ameriška tekma se je odigrala te dni v Los Angelesu. Slo je za to, kdo izmed mož hi imel v lasih toliko sile kakor pro-sluli Samson, to silo pa bi moral dokazati s tem, da bi se privezal z lasmi ob avtomobil in ga vlekel s seboj.
Tekmovalcev je bila cela kopica in vsi so bili prepričani, da bodo nenavadni nalogi kos. Zmagal pa je neki Lovrenc Palmer, ki je z največjo hitrostjo vlekel na ta način več stotov težak avtomobil za seboj in opravil vso določeno progo. Ob koncu preizkušnje je možak še izjavil, da ni prav nič utrujen in da ga glava ne boli. Ob cilju ga je pričakala velika množica, ki ga je sprejela z navdušenjem. Zlasti ženskam je segla njegova nenavadna moč do srca in ga kar niso mogle spustiti iz svojih objemov. Nasprotno pa je pri tej tekmi nekoliko mož izgubilo svoje lase in dobilo rane, ki ne bodo ostale brez posledic. Za »čast« in 500 dolarjev, kolikor je znašala nagrada, so Američani sposobni vsake neumnosti...
Žarnica za operacijske dvorane
Ze leta 1927. je profesor J. L. Faure izumil posebno svetilko, ki ji je dal ime »Sinumbra« in ki omogoča kirurgom operacije, ne da bi se na operiranem mestu pojavljale škodljive sence. Toda najpopolnejša razsvetljava nič ne koristi, če zmanjka med delom električnega toka in nastane tema. Za te primere je izumiteljev sin Pierre Faure zgradil sedaj dodatno napravo, ki daje svetilki njegovega očeta tok tudi tedaj, če ga je v omrežju zmanjkalo. Nevarnih prekinitev svetlobe v operacijskih dvoranah tedaj ne bo več.
Norveška brez nočnih vlakov
Iz Stockholma poročajo, da so na Norveškem začasno ukinili vse nočne vlake. Ta ukrep je v zvezi s štednjo.
Mraz na Kitajskem
Vso Kitajsko je zajel val hudega mraza, ki je zahteval neštevilne žrtve. Samo iz šanghaja poročajo, da so po eni mrzli noči pobrali na mestnih ulicah 131 trupel zmrznjenih ljudi.
Eiltmul pregled
Mirana Jarca »Jalov dom"
Letošnji dar Vodnikove družbe
dobno pridobitnost preekeren. se Štefan ne znajde v vrtincu pustolovščin, v katere ga potegnejo vetrnjaki, ki jim je življenje
Razen Vodnikove pratike za leto 1942. izide konec novembra v Vodnikovi družbi še povest Jalov dom, delo pesnika Mirana Jarca. V tej povest; se nam Jarrc, ki ga doslej poznamo v prvi vršiti kot pesnika, čeprav nam je v sivo jem »Novem mestu« ki raznih novelah izpričali pripove-dovailni dar, predstavil kot pripovednik ki ga je zamikalo življenje našega kmeta po prvi svetovni vojni, zlasti razrvane razmere na vasi, ka leži v bližini industrijskega centra, ko je bil značilni beg v mesto čedalje bolj usoden za prihodnost naše zemlje. Osnovni motiv te krepke pisane povesti je jedrnato izražen v geslu Meni luč, tebi ključ, ki ga je pisatelj postavil kot motto svoji napeti in zanimivi povesti: večni motiv boja med starimi in mlladimi za posest.
V tem primeru je Jarc na svoj način prikazal tragične, a tiho borbo med oblastno materjo, ki se še na jesen življenja čuti vso svežo in mogočno, pa med odraslim siinom Štefanom. Brinarica ie tip samopaš-ne, mogočnjaške pocestnice s skrivljenim čutom za gruntarsko čast. Njen sin pa je potrpežljiv, do skrajnosti ustrežljiv sin ki si prizadeva da bi materi storil vse po njenih željah, pričakujoč, da bo tudi ona razumeila njega ki bi mu že davno lahko prepisala posestvo kot edinemu dediču. Toda mati se \i tipično gruntarskega strahu, da bi ne bila pognana v kot, z vsemi silami upira, da bi njem som povedel na svoj
dom kot mlado gospodinjo ljubljeno nevesto Angelico, katero je Štefan vzljubili že pred mnogo leti. Ta usodna ljubezen, ki ne more in ne more najti utešenja, siprožf dramatično dejanje, ki se začne razvijati z usodno nujnostjo. Mlado življenje zahteva po vseh na turnih in božjih zakonih svojo pravico in gorje mu, kdor io nasiloma krati im tlači. Sočutje do matere in obzir do čudašike sestre Francke, zakrknjene samice in pobožnjaikinje iz manjvrednostnega čuta, pa je v srinu Štefanu tako močno, da sklene rajši odpovedati se domu in dediščini in si poiskati življenje v mestu. S trdno vero, da se mu bo posrečilo s svojimi rokami zgraditi si nov dom, ki bi vanj nekoč povedel ljubljenega dekleta, se Štefan odprava na tuje s sklepom, da se ne vrne prej v domačo vas in da ne stepi prej pred tako dolgo preizkušenega, zvestega dekleta, dokler M ne bo mogel nuditi kruha in strehe. Toda Štefan, ki ni vajen mesta, mora na sebi doživeti vso grozo — brezposelnosti. Nekdanji gruntarski sin, ki ni bil vzgojen za bedo, mora zdaj prostovoljno okušati strahote izobčenstva. V nekaterih kar naturalistično pisanih prizorih nam avtov prikazuje gmotno bedo in moralno piopadanje teh nesrečnikom, ki jih ie družba. marsikoga ne po njsgovi krivda, vrgLa iz sivoje srede.
Dejanje, ki se razvija v čedallje hitrejšem tempu, žene glavnega junaka v bolj in bolj mračne globine življenja. Posten » za so-
zgoflj igra naključij Prepozno se Štefan zave, da je svojo usodo zaigrali, uničili dom, ki bi naj nekoč bil njegov, a rešil svojo
veliko ljubezen Tipična drama kmečkih domov, drama ljudi, ki se, zaverovani v svoje namišljene stare predpiavice, bore zoper zdravo živlljenje in s tem pomagajo uničiti tudi sami sebe. Hkrati pa je ta povest pretresljiva ljubezenska zgodba dveh mladih ljudi, ki imata samo to Kr.vdo, da sta svojo ljubezen dvignila v višave ideala in prav za,radi tega trčila v brutalno življenje, kjeT odločajo toliikrat le temne sile, pehlep po zemlji, gruntarska čast. škodoželjnost in zavist. Zlasti zavisrt vseh tistih, ki niso bili dovolj močni, da bi vzdržali v borbi za svetle cilje, in zato uživajo, če !e morejo v prah in blato potegniti tudi še čiste ljudi.
Poleg drugih pestrih vaških tipov je zanimiva tudi pri nas redko obddhna prikazen perzijskega romarja. Ob njej je pisatelj nakazal problem izseljenca (to pot pa ne Amerikanca), ki doživlja zemljo kot zavetje pred grozečo civilizacijo vsega sveta, zavetje pred popolnim zasužnjen jem človeka pc stroju, a nima več čuta za lasten dom. Nad vso poveistjo pa je razlit boflestno lep čaT prirodnih lspot. Prebujanje jutra v gozdu, kjer poteka vajo smreke, tišina poletnih ur v goščavah, zlasti zmagcs'avna pesem ljubezni, ki se odigrava v goli prirodi, prizori s košnje in z njiv 90 fin pripev dejanju. ki — prikazano s poglobljeno psihologijo — hiti v sunkoviti napetosti svojemu koncu naproti. — Upamo, da budo člani Vodnikove družbe z veseljem segli po najnovejši prozi Mirana Jarca, tisti pa, ki še niso vpisana, se bodo priglasili to s tem ne le povečali število naročnikov, temveč dali tudi dokaz da so ljubitelji domače knjige, ki nam mora biti vedno op#*a in zatočišče, hkrati p« potrjevaflka vere v na.v> kulturo.
prte samo možem iz poklica, kakor policijskim agentom, zdravnikom, odvetnikom itd V teh dvoranah pojasnjujejo razstavljeni predmeti neverjetno premetene trike, s katerimi so sloviti sleparji, tatovi in drugi zločinci dosegli svoj namen. V otvoritvenem govoru je dejal vodja newyor-ške policije, da je človeštvu v korist, če ostanejo te dvorane zaprte, kajti če bi se bodoči zločinci in kandidati za zločin okoristili s premetenostjo svojih prednikov, kakršna se tu prikazuje, bi bili najboljši policijski agenti proti njim brez moči.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
»Ali je tvoj prijatelj Drobižnik res tako skop?«
»Pa še kako! Celo če se smeje, se smeje na stroške drugih!«
*
Bila sta šele nekoliko dni poročena. On je kadili Mnotko in je vprašal z nasmehom: »Povej mi, ljubica, aH zavesam res škoduje, če kadim?«
Ona, vsa raznežena: »Ljubček ti si naj-obzirnejši izmed zakonskih mož! Če hočem biti odkrita, moram povedati, da jim seveda škoduje!«
On ji pckiima: »Če je tako. potem jih, prosim, takoj snemi!«
A N £ K
T A
K Robertu Kochu je prišel mlad medici-nec in ga prosil protekcije. Koch je odklonil z besedami: »Ce ste dober zdravnik se boste sami uveljavili — a če niste, vam bo človeštvo tudi za to hvaležno!« •
VSAK DAN E
Raztreseni profesor
»Tega ne razumem! Zdi se mi, da sem doma vendarle neka. pozabili!«
Vprašanje gledališke kritike
V	rimskih krogih razpravljajo že nekaj časa o vprašanju gledališke kritike. Polemiko o dramski kritiki je sprožil že 1. 1933 akademik Marinetti in potlej ni več popolnoma utihnila. Morda so prav pod vplivom teh prerekanj med kritiki in drama-skimi pisatelji nekateri avtorji postavili zahtevo, da naj se odpravi takojšnja kritika po'predstavi in da naj listi prinašajo o predstavah samo tedenske kritične preglede. Tako, pravijo, bodo imeli kritiki sedem dni časa, da bi mogli dobro in vestno premisliti svojo sodbo. Predlog 0 uvedbi tedenske kritike ni našel gluhih ušes m sam Minister za ljudsko kulturo je dal izpodbudo za diskusij ski sestanek, kj se bo ob priliki še nadaljeval Zadeva kajpak ni nujna in nedvomno se bo oglasil mar-sikak glas za ali proti.
V	najnovejšem zvezku polmesečnika »11 D r a m m a« se bavi s tem vprašanjem kritik E Ferdinando P a i m i e r i in s hladnim pogledom pretresa to sporno zadevo. Kakor koli se zdi želja po pridobitvi časa za kritikovo vestno premišljevanje na prvi pogled upravičena, sklepa Palmieri nič manj upravičeno, da stoji v ozadju vsega težnja po izključitvi kritike v pravem pomenu besede v korist kronike, ki naj bi bila, se razume, kronika uspeha. Dejansko, izvaja Palmien nadalje, pripisujejo kritiki važnost, ki je sploh nima. Zakaj o uspehu ali neuspehu odloča občinstvo; teh tisoč ali koliko že gledalcev, kar jih je bilo na premieri, bo na reprizo poslalo ali ne poslalo nadaljnjih tisoč gledalcev, svojih prijateljev in znancev. Glasovi o premieri se naglo-ma razširijo in informacije »letajo« po svoiih poteh, tako da kritik s svojim mnenjem ostaja sam, nekje daleč v ozadju.
rtuiSsa
» Službeni list za Ljubljansko pokrajino
z dne 5. novembra 1941-XX objavlja nared-bo Visokega komisarja o obveznem cepljenju proti tifusu, predpise o trgovanju in prelelovanju lanenega semena, pravila o uporabljanju predpisov o ureditvi porabe jedil v gostinskih obratovalnicah in o določitvi njih cen, najvišje cene za marmelado, spremembe prodajnih cen tobačnih izdelkov, maksimalni cenik za laneno seme domače letine 1941 in razne objave.
*	Letošnje Vodnikove knjige. Vodnikova pratika 1942 in Mirana Jarca »Jalov dom« izi iejo konec novembra, zato je treba s prijavo med člane Vodnikove družbe že pohiteti. Zamudnikom založnica žal ne bo mogla ustreči, ker se knjige tiskajo v omejeni nakladi. Zato vsi brž med Vodnikovce!
*	Smrt generala, ki je bil pravnuk Pija IX. V bolnici Princa Piemcntskega v Sin:-gallii je v visoki starosti umrl divizijski general Pio Giovanni Mana Mastai Ferretti, pravnuk papeža Pija IX.
*	Smrt znanega italijanskega kiparja. V Palermu je umrl akademski kipar Mario Rutelli v visoki starosti 82 let. Njegovo prvo pomembnejše delo, s katerim si je bil utrl pot v javnost, je bil »Hamlet«, še večjega. uspeha pa je bila leležna skupina »Besnih«, ki jo je bil ustvaril po navodilu Dantejevega »Pekla«. Delo je odkupila država za Galerijo moderne umetnosti in po tistem je Rutellijevo ime zaslovelo po vsej Italiji. Njegovo poslednje delo je bil spomenik Aniti Garibaldijevi na G anicolu. Ko je modeliral to skuJpturo, ga je sam Duce počastil z obiskom v ateljeju.
*	Smrt senatorja Gavazzija. V Milanu je v visoki starosti 84 let umrl znani indu-strijec, lastnik velike milanske tvornice svile senator Lodovico Gavazzi. Pokojnik je izhajal iz stare, znamenite svilarske rodbine. Izza mladih let se je bil posvetil proučevanju raznih panog predelovanja svile in je podjetje, ki ga je prevzel po očetu, dvignil tako, da je postalo eno največjih in najuglednejših v Italiji. Zaradi velikega gospodarskega ugleda — bil je v vodstvu številnih bančnih podjetij — je bil izvoljen zn poslanca, pred vojno pa je postal tudi senator.
*	Prihod podtajnika inž. Iva Bulica v Rim. V sredo zjutraj je državni podtajnik za javna dela neodvisne države Hrvatske inž. Ivo Bulič s svojim spremstvom prispel v Rim. Na kolodvoru Termini so gosta pozdravili državni podtajnik ministrstva za poljedelstvo Nannini in druge ugledne osebnosti, prisoten pa je bil tudi prvi svetnik hrvatskega poslaništva v Rimu. Inž. Bulič bo v Rimu ostal nekaj dni in si bo v tem času ogledal razna tekoča dela v prestol-ni«.
*	Porast prebivalstva in proizvodnje.
Zbornik »Compendio statistico italiano« objavlja zanimive podatke o demografskem in gospodarskem razvoju, ki ga je doživela Italija v 19 letih fašističnega režima. Od leta 1922. do leta 1939. je prebivalstvo Italije poraslo za 15.8 odstotkov, inleks polje-d#'ske in industrijske proizvodnje pa se je v LStem razdobju dvignil za 68.4 odstotkov. V tazmerju med poljedelstvom in industrijo je kmetijska proizvodnja zase zrasla za -4.1 odstotkov, industrijska proizvodnja pa se je povečala kar za 128.6 odstotkov.
*	Prazniki v Nemčiji so preloženi. Zavoljo posebnih zahtev vojne je generalni pqpblaščer.ec za državno upravo v Nemčiji objavil v državnem uradnem listu naslednjo odredbo: Kadar padejo Vnebohod, Telovo in praznik reformacije na delavnik, so preloženi v dobi vojne na naslednjo nedeljo. Spokorni dan pa na nedeljo pred njim. Ob vseh drugih cerkvenih praznikih, ki niso priznani po zakonu o praznikih z dne 27. februarja 1934, se morajo omejiti cerkvene svečanosti v dobi vojne na obseg" obredov ob navadnih delavnikih. Po 19. uri se lahko vršijo cerkvene prireditve, ki so nekoliko širše kakor prireditve ob navadnih delavnikih.
*	Zdravniški izkaz za sklepanje zakonov. S 1. decembrom bo v vsej Nemčiji uveljavljena nova naredba, po kateri bo moral sleherni Nemec, ki hoče v Nemčiji stopiti v zakonski stan, predložiti izpričevalo zdravstvenega urada, da ni nikake ovire v zdravstvenem pogledu, s katero bi zakonski kandidat kršil zakon o zaščiti nemške fcrvi. Taka spričevala so veljavna pol leta. Vojakom v teku vojne niso potrebna. Zaročenci, ki prinesejo spričevalo svojega uradnega zdravnika, so prav tako oproščeni predpisanega izkaza.
*	Pospeševanje reje rakov na Madžarskem. Na pobudo državnega inšpektorja za ribarstvo je kmetijsko ministrstvo za okrepitev račjega rodu razdelilo med ribogojce večje število plemenskih rakov. Vsak ribo-gojec se mora zavezati, da bo po preteku petih let vrnil kmetijskemu ministrstvu še enkrat več plemenskih rakov, kakor jih je zdaj prejel.
*	Pred dokončno ureditvijo židovskega vprašanja v Rumuniji. Rumunska vlada se je odločila za izdelavo novega rasnega zakona, ki naj bi zamenjal obstoječo zakonodajo o Židih. Pripravljalna dela so poverili ravnatelju v ministrskem predsedstvu Radu Lecci. S tem je prvič združena pristojnost za židovska vprašanja v Rumuniji. Novi rasni zakon se bo v glavnem naslanjal na niirnberški rasni zakon. Na osnovi dokončne določitve pojma Žid bo novi rumunski rasni zakon končnoveljavno premakn i vrsto nujnih praktično-političnih problemov, ki so jih morali doslej zavlačevati.
ŠIVALNI STROJI
a umimnt
u— Trgovski prodajalci tekstilnih Tidel-kov, oblačilnih predmetov in obutve se pozivajo, da predlože Združenju trgovcev izpolnjene tiskovine inventarja blaga najkasneje do 12. ure v soboto 8. t. m. Istočasno se naprošajo, da takoj dvignejo v pisarni Združenja trgovcev uradno predpisane registre.	(—) u— Sprememba v prometu potniških vlakov na progi Ljubljana—Zalog. Pričenši s sredo, 5. novembra vozi na progi Ljubljana—Zalog vlak št. 610 z odhodom iz Ljubljane ob 8.17 in s prihodom v Zalog ob 8.28 ter v obratni smeri vlak št. 625 b z odhodom iz Zaloga ob 8.33 in s prihodom v Ljubljano ob 8.48. Od istega dne dalje odhaja vlak št. 630 iz Ljubljane eno uro Kasneje, t. j. ob 15.20 ter vlak št. 631 iz Zaloga 25 minut kasneje, t. j. ob 15.40.
u— Nova grobova Po dolgem trpljenju je za vedno zapustil svojce sodni uradnik v Žužemberku g. Mirko Maj cen. Zapušča soprogo, hčerko in drugo sorodstvo. Pogreb je bil v četrtek z Zal na pokopališče k Sv. Križu. — Umrl je višji poštni kontrolor v pokoju g. Slavko Delkin. Pogreb dragega rajnkega bo v petek od pol 17. iz kapele sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnima blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
u— Na koncertu našega odličnega pianista Antona Trosta so najprvo na sporedu Bachove koralne predigre. Teh prediger je napisal slavni klasik preko 100 in tvorijo pravi zaklad mojstrove umetnosti fantazije in občutka. Izmed teh so bili mnogi prelu-diji od raznih umetnikov prenešend za klavir. Tudi Busoni, eden najboljših poznava-teljev Bachove glasbe je izdal celo vrsto Bachovih del in jih priredil kot nekako visoko šolo klavirske igre. Med Busonijevimi priredbami je tuli 9 koralnih predigrer, prirejenih za klavir, toda ne v blestečem koncertnem, temveč, kakor sam pravi v komornem slogu. Izmed teh so 4 na sporedu našega koncerta na tekste: Zbudite se nam kliče glas; Pridi Bog Stvarnik! Pridi Odre-šenik nevernikov! in Radujte se ljubi kristjani. Trostov klavirski koncert bo v ponedeljek 10. t. m. ob pol 19. uri v veliki Filharmonični dvorani. — Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice.	(—)
u— Vpisovanje v tečaj o negi in prehrani dojenčka se bo vršilo v Higljenskem zavodu — oddelku za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok (Dečji dom kraljice Marije) vsak delavnik dopoldne tudi telefonsko na štev. 44-71. Tečaja bosta dva, in sicer popoldanski ob torkih in sredah od i/25.—6. ure ter večerni ob torkih in sredah od J/i 7. do 8. ure zvečer. Pričetek obeh tečajev bo 17. novembra 1941 ob V2 5. uri popoldne. Eventuelne spremembe dnevov po ustnem dogovoru. Vsak tečaj traja 3 tedne — 12* ur — ter je brezplačen.
u— Opozarjamo na razpis abonmaja (red Torek, ki bo veljal samo za 20 dramskih predstav. Interesente vabimo, naj si čim prej zagotove ugodne sedeže. Abonma ima popust na dnevne cene. Prijave sprejema gledališka pisarna v J rami.
u— Začetek predstav v »Veselem teatru« je odslej točno ob »/* 19- (V* ?•) uri zvečer. Konec po 20. (8.). V nedeljo se prične popoldanska predstava ob 15. (3.).
u— Skladateljica Mirca Sancin o va, diplomirana klavirska pe.iagog.nja poučuje klavir v Pražakovi ulici 12/1V.	843,n u— V Ilirski ulici na Taboru se bližajo zaključku dela na novi hiši. Stavba ima tri nadstropja in je sodobno urejena Kmalu bo Ilirska ulica povsem zazidana. Na zgornjem delu ulice od Vidovdanske do škofje (prej Fiignerjeve) ulice stojijo same nove hiše, cestišče je asfaltirano, hodniki co urejeni in posajena so primerna drevesa.
u— Dve nesreči. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali včeraj dva ponesrečenca. 22-letni mehanik Fran Alič se je ponesrečil pri delu v kemični tovarni. Stroj mu je zgrabil levico in jo močno poškodoval. 14 mesecev stari sinko delavca Boris Kotlušek iz Kosez je zvrnil nase krožnik vroče juhe in se hudo opekel po vsem životu, tako da je v nevarnosti njegovo življenje.
Iz Trsta
10 milijonov Ur za novo fakulteto pomorske mehanike. Otvoritvi novega akademskega leta na tržaški univerzi so prisostvovale najodličnejše osebnosti tržaškega javnega življenja, med njimi prefekt Tamburini, Zvezni tajnik Piva in župan Ruzzier. Pri tej priliki je imel kraljevi komisar Ferrari dalle Spade kratek govor o ustanovitvi nove fakultete za pomorsko mehaniko, za katero so se priprave pričele že pred dvema letoma. Zdaj je delo toliko dozorelo, da bo fakulteta lahko v kratkem otvorjena. Ob zaključku slovesnosti je bila Duceju odposlana brzojavka v kateri se predstavniki Trsta in fakultete zahvaljujejo za velikodušen prispevek 10 milijonov lir, s katerim bo omogočen pričetek delovanja te važne akademske ustanove.
Zlata poroka. V Sežani so imeli te dni redek življenjski praznik. Zakonska druga Franc Stojicki, rojen 18. avgusta 1856 in njegova žena Frančiška, rojena 22. marca 1868, sta obhajala zlato poroko. Z uglednima, priljubljenima starčkoma se je veselila redkega praznika ne le vsa župnija, temveč tudi njuni prijatelji in znanci daleč naokrog, številnim čestitkam, ki sta jih slavljenca prejela, tudi ml pridružujemo najboljše želje.
Tragična smrt dveh bratcev. V sredo okrog poldneva, je huda nesreča zadela družino Buttiro, stanujočo na Goldonije-vem trgu 11. Mati je odšla po mleko, doma pa sta ostala samo bratca 141etni Livio in 11 mesecev stari Sergio. Starejši se je igral z znamkami, mali Sergio pa je spal. V času materine odsotnosti se je Livio očitno nekaj igral z električno svetilko, a je tako nerodno ravnal, da je pri tem natrgal žico in prišel v stik z električno strujo. Struja je nesrečnega fanta na mestu ubila in obležal je tik svojega bratca. Ko se je pozneje ne vede mali Sergio dotaknil trupla, je tudi njegovo mlado življenje postalo žrtev strašne nesreče. Ko se je mati vrnila, je našla svoja najdražja dva mrtva.
Umrli so v Trstu: 741etna Josipna Pečenko, 711etna Karolina Rigolič, 661etna Pija Vidoc, 761etni Andrej Bratina, 651etna Evgenija K os ta vdova Trohova, 471etna Frančiška štrenar, 701etni Mihael Terčon, 691etni Ivan Hrevatin, 211etna Silvana Fer-lat in 721etni Anton Segačič. — Na oklicih pa so mizar Venceslav Vovk in šivilja Marija Prodanova, mehanik Guerrino Bril in dnevničarka Lidija Kosovelova, trgovec Jurlaro in zasebnica Valerija Ožbatova.
Iz Novega mesta
n— Lepo nspel Golarjev večer. V torek je bil v Prosvetnem domu že drugi literarni večer Cvetka Golarja. Zanimanje je bilo tokrat med novomeškim prebivalstvom precejšnje in je bil posebno obisk srednješolske mladine kar zadovoljiv. V uvodni besedi Je Vaclav Držaj začrtal pesnikov lik. Po obravnavi že priobčenih pesnikovih del je Držaj še omenil, da čakajo na pri-občitev še zbirka romanc v prozi »Čebelarjev greh«, zbirka mladinskih pesmi »Veseli svatje« in veseloigra »Ples v Trnovem«. Poleg pesnika, ki je sam bral tri svoje še nepriobčene pesmi, je recitirala nekoliko Golarjevih pesmi Elvira Kraljeva, ki je posebno v »Violi«, »Grozdek gre k
Palmieri navaja primer repertoarja Dina Galli, ki je bil vedno »raztrgan« in primer najnovejše Beneške gledališke družbe (Compagnia del Teatro di Venezia); vzlic obglavljanju s strani kritike je prvi imel vedno polno gledališče, druga pa kljub bleščeči vzornosti svojega repertoarja prazno. Gledališče je in bo, pravi italijanski kritik, skrivnost, magija, ki je ni mogoče razložiti. Oglejmo si v luči kronike, naše kritike ta-le primer: »Figlia di Iorio« (D Annunzio) in »Felicita Colombo« sta imeli, kar se tiče aplavza, enak uspeh, morda druga celo večjega od prve Vzlic temu je »Figlia di Iorio« imela samo enega negativnega ocenjevalca, medtem ko je »Fe'icita Colombo« našla samo enega, ki jo je sprejel ugodno.
Kritika je dejstvo zase: ona živi povsem samostojno. Za bralce je vest, je poročilo, prav kakor vse ostalo, kar najdejo v listu. Ko jo izkušen gledališki obiskovalec prebere, si misli svoje; verjame ah ne verjame kritikovi sodbi, vendar to ne odloča, ali si pojde ogledat novo igro ali ne. Vzlic temu, da torej kritika nima nikake posebne važnosti, je vendar dejstvo, da kritika ni bila še nikdar v krizi: v krizi je bilo samo gledališče, kritika pa me. Leta je imela m ima svoje naloge, svoje zasluge in svoje slabosti. Res je — nadaljuje Palmieri — da je kritika samo vest več, da izkušen bralec ne mara zanjo, da Je prav za prav nepotrebna Toda izven kronike odloča o usodi dramatskih del — ne občinstvo, marveč samo kritika. Minejo leta in neko delo ostane v zgodovini umetnosti ali pa izgine prav zaradi tega, ker ga je kritika sprejela ali zavrgla. Ne bomo rekli nič novega, če zapišemo, da se zgodovina dramatike nič ne ozira na kroniko uspehov ali neuspehov Število repriz ne odloča: glede vrednosti neke drame odloča. njen človeški sfHcfčni poTemtčni. avantgardni pomen Kritik — ni kritiki se rode prav kaknr	ie to usoda — so
v devetih primerih izmeri desetih eksakt-ni sodniki; po navadi se to šele sčasoma
pokaže. Motiti se, je človeško in motijo se tudi kritiki. Marsikako pohvaljeno delo je izginilo in marsikatero »raztrgano« je vstopilo v zgodovino; vsekako, kolikšne so spričo slabosti kritike nje zasluge? Kritik je neke vrste vedeževalec. Mnenje občinstva se končuje s polnočjo; mnenje kritike je naperjeno v bodočnost: ono razodeva in odloča. Gledališka kritika res da nima važnosti, toda važna je gledališka zgodovina in le-to ustvarja kritika.
Palmieri dokazuje, da italijanski gledališki kritiki ni mogoče očitati nezadostnosti in zanikrnosti. Navaja primere, ki kažejo, kaj je kritika storila za avtorje 111 da — v nasprotju z občinstvom — ni odrekla pred pojavi, ki so odpirali nova obzorja. Naj se pojavi — piše Palmieri — veliko dramatsko delo in boste videli; naslednje jutro bo kritika pokazala, da se> je odlično razumela. Mimo tega taka kritika pospešuje gledališke trgovske interese, ker vzbuja zanimanje, vzdržuje radovednost in vnemo. Ni dvoma, da je zasluga kritike, njene ljubezni in vere, če j® italijansko gledališče dandanes deležno tolikega razumevanja. Avtorji nikakor niso upravičeni, da stavijo v svojo zaščito predloge za spremembo kritike v teden sko gledališko kroniko. Mar menijo, da jim bo kronika več koristila kakor razumevanje kritike? Ne pomaga nič: mogoče je doseči aplavz v gledališču, ni pa mogoče fabricirati uspeha v kritiki. Dramat-ska dela, sklepa Palmieri upravičeno, se ne pišejo zaradi materialnega in sploh vnanjega uspeha. Simoni je dobro dejal. Si scrive non per vivere, ma per sopravvi-vere — ne piše se za trenutni uspeh, marveč za to, da delo ostane; ne piše se za kroniko, marveč za zgodovino.
ZAPISKI
PRI FRANU TRATNIKU
Pravkar izišla 2. številka našega odlično urejevanega mladinskega mesečnika »Naš r o d« prinaša članek Kristine B r e n k 0-
ve »Pri Franu Tratniku«. Avtorica opisuje slovenski mladini obisk na stanovanju enega naših najznačilnejših slikarjev. Tratnik je ob tej priliki povedal za našo mladino nekatere spomine na domači kraj v Zgornji Savinjski dolini, na mlada leta v kraju, ki je dal toliko pogumnih splavarjev in kjer so tudi otroci ob potoku vpletali v svoje igre poizkuse z malimi splavi. Iz svojih šolskih let v domačem kraju pripoveduje naš umetnik tole mično zgodbo:
— Zgodilo se je takole: med odmorom sem stopil k veliki črni tabli. Ves razred je želel, naj narišem, kako so prišli Izraelci čez Rdeče morje. Z rdečo kredo sem valovito prevlekel sredino table, kot bi bili valovi morja Na desni strani pa sem narisal krdelo ljudi, ki so že dosegli obrežje, samo eden je zaostal in se potapljal v valove. Nastal je hrušč in trušč, dečki in deklice so od veselja vriskali: »Naš gospod učitelj se potaplja.« V tistem trenutku pa je stopil v razred gospod učitelj sam. Nisem imel več časa, da bi zbrisal desko. Za ušesa sem bil postavljen s katedra, pod katerim sem moral dolgo, dolgo klečati. Tako sem si s kredo zaslužil prvo nagrado.
Njegov slikarski talent se je vedno bolj razvijal. — Kot osemnajstletni mladenič, — pripoveduje Tratnik dalje, — sem prišel v Prago. Tam se je pričela pot mojega študija, ki sem jo nadaljeval še na Dunaju in v Monakovem. Po končanih študijah sem se naselil v Pragi. Moja dela iz tiste dobe so ostala skoraj vsa na Češkem in deloma v Nemčiji.
Nato pripoveduje umetnik o postanku svojih premnogih socialnih motivov, avtorica pa označuje Tratnikove slike mater ln otrok ter opozarja na nekatere njegove podobe v Narodni galeriji. Napovedhije tudi vetiki zbornik Tratnikovih del, pozornost, ki bi jo ta naš umetnik nesporno že zdavnaj zaslužil, saj so zlasti njegova številna grafična dela. ki mu odmerjajo na tem področju prvo mesto, že pozabljena ali neznana, ker so izhajala v tujih re-
maši« odlično tolmačila Golarjevo poezijo. Prozo in nekoliko pesmi je bral Vaclav Držaj in sta posebno pecnLcova samoizpo-vest »Stari vinogradnik« in proza »Mož z leseno nogo« navdušili občinstvo. Golarjev literarni večer je v vsem prav dobro uspel in je posebno mladina imela priliko spoznati dela slovenskega »Groharja« v poeziji. Graje vredno pa je ono občinstvo, ki se je med obširnim sporedom sprehajalo iz dvorane v vestibul in tako motilo ostalo občinstvo. Tudi stara novomeška razvada zapoznelega prihajanja naj bi že prenehala!
n— Konj ga je podrl. V Zabrlju pri Mirni se je 6-letni posestniški sin Anton Grčar sukal na dvorišču okoli konja, ki ga je podrl na tla in ga hudo poškodoval. Med drugim mu je zlomil levo nogo. Ponesrečenec se zdravi v kandijski bolnišnici
Iz št. Jerneja
šj— Na praznik Zmage je bil v šent-jernejski župni cerkvi ob 10. slavnostni »Te Deum« v cerkvi je stala Častna četa, zbran je bil ves oficirski zbor s komandantom g. majorjem Guidonom Isolo na čelu; dalje so bili: predstavnik civilne oblasti in fašistične stranke g. Bruno Lazzariui, cbčmski komisar g. Karel Jordan, predstav niki uradov in ostali občani. Proslava je potekla prav svečano.
šj— Spominu in počastitvi rajnih smo letos posvetili kar tri dni. Pokopališča, odeta s snežno plastjo, so nudila edinstveno sliko. Ciprese in vrbe žalujke so se pod težo snega tužno sklanjale h grobovom, na katerih belem prtu se je v lepih barvah odražalo nagrobno cvetje in zelenje. 2e na Vse svete so ljudje pohiteli na grobove In v tihi molitvi prižgali svečke, žalne molitve je opravila duhovščina v nedeljo popoldne, ko se je ponovno zgrnila na pokopališče množica ljudstva. Pevci so zapeli žalostinke. V hladnem jesenskem zraku so svečke utripale tja do noči, ko so polagoma druga za drugo ugasnile v mokrem snežnem' objemu.
šj— Rekorden avtobusni promet. Naša avtobusna proga beleži v zadnjem času znaten porast v potniškem prometu. Zlasti v tednu pred Vsemi svetimi je bil naval potnikov tolikšen, da je moral avtobus opravljati po 6, 8, celo 10 voženj dnevno namesto rednih 4. — Tako smo v dneh od 25. X. do 3. XI. zabeležili namesto rednih 29 skupno 59 voženj. Priznati moramo požrtvovalnost avtobusnega spremnega osebja, za katero je dnevno po 200 do 250 km vožnje v prepolnem avtomobilu in povrh še po zasneženih cestah pač velik napor. V takih okolnostih je bila uvedba novega avtomobila prepotrebna. Promet bo zdaj znatno olajšan, za kar smo hvaležni poštni direkciji, pa tudi tukajšnjemu poštnemu uradu, ki se je za uvedbo novega avtobusa ponovno zavzemal pri odločujočih oblasteh.
Iz Kostanjevice
Cestni promet na cesti Kostanjevica— Sv. Križ se je zadnji čas tako ojačil, da je razširjenje te proge neizogibna potreba. Inženjerji pridno trasirajo po tej bregoviti progi, ki bo anatno razširjena in na nekaterih odsekih tudi izravnana.
Poškodbe po sadovnjakih, vinogradih in gozdovih po snegu so tudi pri nas velike. Temperatura Je pačila že pod ničlo. Vse kaže, da bomo imeli dolgo in mrzlo zime. Zaradi zgodnje Zime in že precej zapadlega snega je še mnogo ajde in povrtnine ostalo na njivah. Tudi zelje še ni povsod pod streho. Upajmo pa, da se bo vreme spet uredilo in da bo ljudem dana možnost, da bodo lahko še to delo dovršili in pravočasno spravili pridelke pod streho.
»na Krki« ali »ob Krki«? Uradni naziv našega mesta je: »Kostanjevica na Krki«. Nekateri uradi in stranke pa rabijo tudi naziv »ob Krki«. Zaradi tega sicer ni nikakih zmed, vendar pa se lahko trdi, da je uradna oznaka kraja pravilna, ker je dejansko oficielni del mesta na otoku, torej na Krki, velikokrat pa tudi pod Krko in bi pri povodnjih tudi slednji naziv držal.
Podružnica Rdečega križa pridno nabira prispevke za brate in sestre, ki so se znašli pri nas v bednem položaju. Kdor nima denarja, naj daruje živila ali obleko, perilo, čevlje itd. Vse bo dobrodošlo!
VEČERJA	•
Bodoča tašča (bodočemu zotu): »No, kako vam je teknila večerja?«
Bodoči zet: »Izvrstno milostijiva! Priznati moram, da še nikdar nisem tako imenitno večerjal v svojem življenju ...« Najmlajši brat zaročenke: »Ml tudi ne!
Iz Hrvatske
Hrvatski Sokol uvrščen v ustaško giba-nje. Na predlog starešinstva Hrvatskega Sokola je poglavnik odredil, da se v Zagrebu ustanovi posebna ustaška enota »Grič«, katere člani bodo pripadniki Hrvatskega Sokola. Za poveljnika je imenovan Branimir Reš.
Preskrba Zagreba ■ živili zagotovljena. Minister za trgovino dr. Toth je dal zastopnikom tiska izjavo, v kateri je poudaril, da so storjeni vsi ukrepi za nemoteno preskrbo Zagreba z živili. Najvažnejša naloga bo preskrba mesta z mastjo in mesom. Določene količine kruha in moke so zagotovljene in bodo verjetno za delavce še zvišane. Tudi kuriva bo kmalu dovolj. Glede cen je minister izjavil, da bo skušal izenačiti cene poljskih pridelkov z industrijskimi, ker le na ta način se bo lahko trgovina uspešno razvijala.
Nov državni taJnik v prosvetnem ministrstvu, Poročali smo že, da je bil dosedanji prosvetni minister dr. Mile Budak imenovan za poslanika v Berlinu in da je l njim zapustil mesto državnega tajništva tudi prof. Marko Veršič Z vodstvom ministrstva je zdaj poverjen rektor pedagoške šole prof. Stjepan Ratkovič.
Hannoverski župan pri poglavniku. Kakor znano je prispel na osemdnevni obisk v nezavisno državo Hrvatsko hannoverski župan von Haltenhof. Za časa svojega bivanja v Zagrebu je obiskal predstavnike hrvatskih oblastev in bil sprejet tudi pri poglavniku, ki se je z njim zadržal delj časa v prisrčnem razgovoru.
Upokojitve v mornarici. S poglavnikovo odredbo so bili upokojeni s pravico na pokojnino, ki jim pripada po službenih letih; kontraadmiral Emil Domajnko, -kon-traadmiral Tomo pl. Tijanič, kontraadmiral Julijan Luteroti, kapetan bojnega bro-da Ivan pL Ulmansky in kapetan bojnega broda Slavomir Tomič. — Upokojen je bil tudi redni profesor Glasbene akademije v Zagrebu Fran Lhotka.
Zemunu vrnjene občinske nepremičnine. Po zakonski odredbi o prenosu lastništva neprimičnin Zemuna je postala zemun-ska mestna občina spet lastnica nepremičnin, ki so bile svoj čas prepisane v zemljiško knjigo kot lastnina beograjske občine.
Prva svečana promocija na zagrebškem vseučilišču. Dne 31. oktobra je bila na zagrebškem vseučilišču prva svečana promocija novih doktorjev v nezavisni državi Hrvatski. Najprej je imel rektor dr. Stjepan Ivšič na doktorande nagovor, nato pa je sledila ob prisotnosti dekanov in profesorjev promocija 27 novih doktorjev, med katerimi so bili tudi nekateri naši rojaki.
Omejitve pri prevozu perjadi. Ravnateljstvo za prehrano je izdalo odlok, po katerem je od 1. t. m. brez posebnega dovoljenja prepovedan prevoz perutnine nad 1000 kosov. Za postaje južno od Karlovca in za postaje južno od Sarajeva pa je potrebno prevozno dovoljenje za vsako najmanjšo količino.
Hrvatsko-bolgarsko kulturno sodelovanje. V Zagrebu se mudi bolgarska plesna skupina »Ruska koleva«. Bolgarske goste je sprejel tudi poglavnik in v nagovoru poudaril prepričanje, da bo kulturno sodelovanje med Bolgarijo in Hrvatsko ostalo plodno tudi še naprej, tako da bo ves svet lahko videl, kaj zmoreta oba naroda tudi na tem področju.
Vse šole naj bodo pod nadzorstvom prosvetnega ministrstva. V časopisu »Alma Mater Croatica« razpravlja prof. Vinko Ni-količ o vprašanju strokovnega šolstva. Zavzema se za to, naj bi tudi strokovne šole spadale v pristojnost prosvetnega ministrstva
Otvoritev nemške višje šole v Zagrebu.
V torek je bila v dvorani zagrebškega glasbenega društva svečana otvoritev nemške višje šole. Poleg zastopnikov nemškega poslaništva in nemške narodnostne skupine so bili navzočni zastopnik poglavnika generalštabni polkovnik Sabljak in predstavniki ustaškega gibanja V govorih, ki so jih na svečanosti izmenjali, je bilo poudarjeno tesno prijateljstvo in sodelovanje med veliko Nemčijo in nezavisno državo Hrvatsko.
Gradnja nemškega doma v Osijeku. Pretekli teden so začeli na stavbišče, ki je določeno za gradnjo nemškega doma, dova-žati stavbno gradivo, čez zimo bodo končali pripravljalna dela in bodo spomladi začeli z gralnjo.
vijah. Tratnikov zbornik bo kdaj našemu občinstvu šele odkril pravi pomen tega slovenskega umetnika ♦
Ob koncu obiska je dejal Tratnik avtorici članka v »Našem rodu«:
— Se to napišite naši mladini, naj spoznava dela slovenske umetnosti sploh, ker umetnost je pravo zrcalo narodove kulture ter z njo narod dokazuje svojo pravico do enakopravnega življenja med drugimi
narodi.

V ostalem prinaša »Naš rod« črtico Fra-nja Čička »Astron« (z ilustracijami Fr. Miheliča), f Joža Šeliga pesem »Balada«, Boga Preglja igro »Bele žene in predica« (z ilustracijami Marija Preglja), Kristine Brenkove pravljico »Kurentova mladost« (z ilustracijami Fr. Godca) in Antona De-beljaka humoristično pesem »Jesenska zgodba«. Nadalje je objavljena narodna pesem »Zarika in Sončica« z ilustracijami Marije Vogelnikove, članek »Kralj zveri«, Franca Sebjančiča »Šaljive zgodbe iz Porabja«, Anice Cernejeve pesem »Pismo mali Daji«, članek »Vojni pomočniki« Ksa-vera Meška pesem »Mrtvi mladi pevki« in cela vrsta drugih poučnih in zabavnih člankov za najmlajše in »večje« čitatelje med našo mladino. Naslovno stran ovojnega lista krasi velika reprodukcija fotografije Frana Tratnika.
Italija in Rim. Pri nemški založbi Pan-theon je začelo izhajati delo Franza Alt-heima »Italien und Rom«, ki bo skušalo na podlagi vsega doslej znanega gradiva in z novimi pogledi odgovoriti na nekatera stara, še nerešena vprašanja, kakor n. pr. V čem obstoji posebnost antičnega Rima, kako se Je razvil do svoje veličine in v čem je bila ta veličina? Kako da so mogli prav ljudje, ki so se naselili po hribovju blizu mesta, kjer se Tibera izteka v morje, razvit tolike sposobnosti, da so lahko skozi daljšo dobo ustvarjali ne samo zgodovino Italije,, mar več vse tedanje Evrope? V prvi knjigi tega velikopotezne zasnova-
nega spisa razpravlja Altheim o podlagah razvoja, pri čemer je zanimivo, da ne polaga posebne važnosti na etniški živelj, marveč se mu zdi važnejša spojitev starega sredozemskega prebivalstva z indo-germanskimi plemeni, ki so vdrla na ta prostor. Altheim sploh pripisuje tudi v orisu nadaljnjega razvoja izredno velik pomen rasnemu mešanju z germanskimi plemeni ter skuša odtod izvajati veličino m pomen Rima, s čimer samo prenaša, starejše teorije H. S. Chamberlaina v znanstveni študij zamotanega vprašanja o postanku rimske veličine. Italijanska znanstvena kritika bo gotovo mogla proučiti, v koliko ustreza to dejanskemu stanju raz-iskavanj in dognanj, tem bolj, ker se zdi, da je bila vloga avtohtonega in sploh sredo zemskega elementa mnogo večja in važnejša, kakor jo priznava Altheim. Vsekako pa gre v tem primeru za vprašanja, glede katerih je ohranjenega tako malo zagrabljivega gradiva, da bo težko odločiti spor med raznimi teoretskimi zasnovami o začetkih rimske zgodovine, ki je samo kos mogočnega problema o stari kulturni superiornosti sredozemskega prostora in njegovih narodov.
Dalmatinski zvezek revije »Primato«. Rimski mesečnik »Primato«, ki je posvetil eno svojih novejših številk slovenski kulturi, je najnovejši zvezek (z dne 1. novembra) posvetil Dalmaciji. Poleg uvodnika »Vrata Balkana« so objavljeni v tem ilustriranem zvezku članki Giuseppa Praga »Kultura Dalmacije«, Enrica Emanuel-lija »Nevolja tistih dni«, Artura Cronia »Literarna Dalmacija«, Domenica Lom-brasse »Prijateljstvo z dvema otokoma«, štiri »ilirske narodne pesmi« v prevodu N. Tommasea in G. Kasandriča, Carla Mu-scate članek o šibeniškem rojaku N. Tom-maseu, G. C. spomine »D'Annunzio na Reki«, Paola Monellia članek »Trogirski levi«, Mattea Bartolija prispevek »Italijan-sko-slovanska republika* in Luigi^a Cre-me članek »Italijanska umetnost v Dalmaciji«.
ali oglasi
beseda l -.60, taksa —.00. za da,arije naslova ali ia šifro L 2.—.
Gospodinjska
pomočnica
vajena otrok, dobi službo takoj. Vprašati: Bleiweiso-vi c. 46-111.	18556-1
Dekle
16—18 let, spretno pri Šivanju, sprejmem takoj za raznašanje oblek. Bazanel-la, Gajeva 2a. 18551-1
Strojepisko
sposobno pisarniških del, z znanjem italijanščine, sprej-irem. Impresa Pardi, Selen-btirgova ul. 6. 18544-1
Postrežnico
2a ves dan iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18541-1
Beseda I -.30. taksa -.60. za daianie naslova ali za šifro l 1.—
Strojepiska
vešči italijanščine, išče pisarniško ali trgovsko službo- Začetek event. brezplačno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kores-pondentka italijanščine«.
18308-2
Postrežnica
i5*e službe za dopoldne. — Vajena vsega dela, tudi kuhe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18535-2
Vajenci (-fee)
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro l 2.—.
Vajenko
takoj sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18'53-44
Profesor glasbe
poučuje privatno klavir in teorijo po najuspešnejši metodi. Zrinjskega c. 7-II.
18170-4
Beseda l -.00, taksa -.Ou. za dajanje naslova ali za šifro l 2.—.
Oblačila I Posest*
beseda l — ot, taksa — .00, za daianie naslova ali za šifro L 2.—
Zimski plašč
prvovrstni moški, naprodaj za 1400 lir. Povpraša se pri portirju hotela »Balkan«.	18155-13
Otroško košarico
z baldahinom in par smuči prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18559-6
Škornje št. 44
v zelo dobrem stanju, obnovljene, jahalne, prodam. Mlakar, čevljar, Sv. Petra cesta 33.	18548-6
Peči in štedilnik
(železne) različne velikosti, in 2 tri-ciklja, ugodno naprodaj. — Generator delavnica, Tyrše-va 13 (Figovec, levo dvorišče).	18545-6
beseda L —.00, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro l 2.—.
Kupim
R. Courant, Differential-und Integralrechnung I. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »999«. 18557-7
Chianti steklenice
dobro ohranjene, kupim vsako množino. Cesar, Ljubljana VII., Gasilska 3.
18506-7
Bele snežke
oziroma tudi drugačne barve, samo dobro ohranjene, kupim za 2letnega fantka. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Snežke«.	18533-7
Starinski denar
raznovrstni, tudi celo zbirko, pisalni stroj, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Numizmatik«.
18529-7
Beseda L —.60, taksa —.60, Za daianie naslova ali za šifro I 2.—.
Tečaj italijanščine
(naprednejši) za poslovne ljudi in tečaj nemščine otvarja 10. nov. Privatna trgovska šola, Trgovski dom. Prijave tel. št. 33-40.
18491-4
Radio
beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Radio
4—5cevni, novejši tip, malo rabljen, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18539-9
m mmrm
»■mnflamc ™
beseda i .00. taksa -.oo. za daianje naslova jli za šifro l 2.—
Enosob. stanovanje
s pritiklinami, opremljeno ali ne, na periferiji Ljubljane, iščem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	18549-2 la
Mirna stranka
išče dvosobno ali trisobno stanovanje za takoi ali za 1. december. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »666« 18536-21.1
za daianie naslova ali za šifro l 2.—.
Parcela
majhna, za enonadstropnico, odprt sistem, voda, elektrika, gramoz poleg, m2 po 130 lir, blizu Celovške ceste, druga parcela Cesta dveh cesarjev, m2 po 22 lir, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18558-20
NAPRODAJ:
gostilniška hiša z zimsko kmetjo, večjim suhim skladiščem in senčnatim vrtom na periferiji Ljubljane. — Vilo štirisobno v južnem delu mesta. — Parcele v raznih delih mesta.
Kupim:
hiše do 100.000, 300.000 in 1,000.000 lir. Pojasnila ZAJEC ANDREJ, realitetna pisarna, Tavčarjeva 10, telefon 35-64.	18546-20
im i mir ffl
beseda i - oi.. taksa — .60 rs daianie naslova ali >-s šifro L 2.—
Opremljeno sobo
z eno posteljo, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18534-23
wm	ms
beseda l —	60, taksa —.6u.
za daianie	naslova ali za
šifro	L 2.—.
Prijetno sobo
z dvema posteliama v centru, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna«. 18554-23a
Opremljeno sobo
elegantno, posebni vhod, souporabo kopalnice, išče gospod za 15. ali konec novembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Elegantna«.	18552-23a
Kapital
Beseda l —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Kdo iz boljše
družbe posodi sicer situira-ni dami 500 lir, proti vrnitvi z obrestmi v dveh obrokih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno 3«.
£i*S»EHiRAJ

Vsem, ki ste pokropili in spremili v tako častnem številu našega dedka
REMiCA IVANA
sodnega uradnika v pokoju
na njegovi poslednji poti ter nas tolažili v težkih dneh, izrekamo iskreno zahvalo.	*
Posebno hvalo smo dolžni predstojniku kirurške klinike prof. dr ju. Lavriču ln ostalim gg. zdravnikom, ki so storili vse, da bi ohranili življenje blagemu pokojniku.
Naša globoka hvala vsem čč. sestram usmiljenkam ta strežniku, ki so skrbeli za njegovo nego.
Sv. maša zadušnica za blagim pokojnikom se bo brala v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani dne 8. novembra ob % 9. uri.
V Ljubljani, dne 7. novembra 1941.
Žalujoče rodbine: REMIC, DERŽAJ, LEHPAMER, SUŠNIK
Cldibild
Beseda I - .60. taksa —.60, 7a daianie naslova ili za šifro I 2.—.
Klavirsko
harmoniko
prodam. Naslov v vseh .poslovalnicah lutra.
18531-26

Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.— .
Pisalni stroj
dobro ohranien, kupim. — Plačam takoi- Naslov » vseb poslovalnicah Jutra.
. 18233-29
Izgubljeno
Beseda I. —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro l 2.— .
Denarnica
se je našla. Ing. čopič,
Sv. Petra 56.
18543-28
Ušel je kanarček
svetlo-rumen, sliši na ime »Jaki«. Sporočiti proti nagradi na Hrvatski trg št. 3, pritličje.	18532-28
Aktovka
z uradnimi spisi, je bila pozabljena v vlaku Kočevje—Ljubljana. — Najditelja naprošam, da jo vrne proti lepi nagradi v ogl. odd. Jutra.	18528-28
Živali
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—.
Psico
pravo bernardinko, staro 7 mesecev, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	18540-27
Obrt
beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—.
Posteljne vložke
izdeluje in sprejema v popravilo. Alojz Andlovic, Gregorčičeva 5. 18499-30
Informacije
Psihografolog
GLOBOČNIK FELIKS Ljubljana, hotel »Lloyd«, Sv. Petra cesta, sprejema dnevno od 9-—12. in od 15.—19. ure. Analize rokopisov, življenjski nasveti. — Strogo znanstveno delo, di-skrecija zajamčena.
18537-31
Umrl nam je naš ljubljeni soprog, dobri oče, brat, stric in svak, gospod
Slavko Delkin
viš. poštni kontrolor v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 7. t. m. ob %5. uri popoldne z žal — kapele sv. Andreja — k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 6. novembra 1941.
Žalujoče rodbine DELKIN — OSTANEK
Eadio Ljubljana
Petek, 7. novembra I941/XX
7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Komorna glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Malga-jev duet na harmoniko. 12.35: Koncert dueta Gabellini Chiampanelli. 13: Napoved časa, poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanca, ob sodelovanju sopranistke Drage Skok in tenorista Janeza Lipuščka, operetna glasba. 14: Poročila v italijanščini. 14.15:: Koncert pod vodstvom mojstra Maciocca. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert violončelista Cenda šedelbauer in pianista Marijana Lipovška. 19: Tečaj italijanščine, poučuje prof. dr: Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. 20: Napoved časa. poročila
v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Orkester Cetra pod vodstvom mojstra Barzizze. 21.20: Orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Arlandija. 21.45: Slovensko predavanje 21.55: Izbrana glasba pod vodstvom mojstra Petralia. 22.20: Venček značilne italijanske glasbe pod vodstvom mojstra Prata. 22.45: Poročila v italijanščini
Iz
pokrajine
Operno gostovanje v Gorici. Za prve dni decembra se goriškemu kulturnemu občinstvu obeta lep umetniški užitek. Skupiua pevcev, ki šteje nekaj umetnikov prvega reda, bo v kratkem gostovanju nastopila z Donizettijevo »Luccio di Lammermoor« tn Verdijevo »Traviato«.
Dela na novi bolnici. Prejšnji teden so se spet pričela dela za dograditev in dopolnitev nove .moderne bolnice Viktorja
Emanuela III. pri Sv. Petru. Dela je prevzela tvrdka Eugenio Grasseto iz Padove. Nova bolnica bo opremljena z najmodernejšimi znanstvenimi pripravami, ki jih potrebujeta medicina in kirurgija, in Do pomenila dragoceno pridobitev za mesto in pokrajino.
Smrt otroka v kalu. Pred dnevi so se v Temenici na Krasu igrali otroci okrog vaškega kala. Med njimi je bila tudi dve ln pol leta stara Vidica Pahorjeva. Med igro se je nesrečno dete preveč pribl'ž£.lo vodi in na lepem zdrknilo v globino. Ko so na vik in krik prihiteli sosedje na pomoč, so jo potegnili mrtvo na breg.
Nesreča pri delu. V bolnico so pripeljali 321etnega mehanika Stanislava Petrevči-ča, stanujočega v Kapucinski ulici in zaposlenega v delavnici na Rossinijevi cesti 9. Na peči je imel kos železa, pa ga je na lepem razneslo, da mu je prizadejal hude poškodbe po čelu in rokah.
Dopisi
Beseda L 1.—, taksa —.60, za šifro L 2.—.
Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku
Blagajna, Brezhiben radio. Dobra služba. Dobra kuharica, Dekle, Dober radio. Grem za malo plačo, Kom-panjon, Kupim takoi, Kon-verzaciia. Marljiva, Malo rabljen, Mehanik, Marke, Maribor, Nujno, Odkritosrčna, Orient, Originalna, Odsoten ves dan. Podjetnik z dežele, Prepariran proti moliem. Poštena, Per-fekten. Pomoč brez sredstev. Praksa, Pianino takov Poštenost, Poštena 222. Steklenice, Skrbna, Skrbna gospodinja. Strokovnjak. Smoletova-Kobaridska-Livarska, Stalen. Svetla, Skromna. Štaierka, Točen plačnik 33, Tina 38. Trgovec. Uradnik. Uživati srečo v dvoie. V dobrem stanju, V dvoie ie lepše. Vesten 35. Zdravnik 1941a, Žarnice, 1234, 45.
Za vedno nas fe zapustil naš predobri šef. gospod
IVAN SAMEC star.
veletrgcvec
Ohranili ga bomo v hvaležnem spominu.
OSOBJJL
Globoko užaloščeni sporočamo, da je po večmesečnem, udano in potrpežljivo prenašanem trpljenju, davi lepo pripravljen odšel od nas naš najdražji, srčno dobri in plemeniti, iskreno ljubljeni in spoštovani soprog in oče, tast in dedek, gospod
Ivan Samec
veletrgovec
Truplo ljubega papana leži na njegovem domu in bo prepeljano v kapelico sv. Nikolaja na Žale, od koder ga bomo v petek, dne 7. t. m. ob 4. uri popoldne spremili na pokopališče k Sv. Križu.
Njegova duša je odšla k Bogu, njegovo blago srce bo nepozabno živelo med nami. Venci se v prid dobrodelnim namenom hvaležno odklanjajo.
LJUBLJANA, dne 6. novembra 1941.
Žalujoči SAMČEVI
Impresa comunale pompe funebri Lubiana Mestni pogrebni zavod Liubljana
J Marquand
52
HA LEPA,
GOSPOD H0T0!
Obupno sem si belil glavo, ne da bi prišel do kakega zaključka. Bil sem na mrtvi točki in nisem vedel, kako naj pridem naprej. V svojem prejšnjem življenju sem bil na glasu, da znam dobro poravnavati prepire. Prizadeval sem si, da bi mislil dosledno, a najbolj me je ovirala zavest, da mi vsi visijo na ustnicah. Nora Joyceova me je nepremično gledala. Knez Tung, gospod Pu, ki je še vedno čepel na tleh, oba stražarja, gospod Moto, gospod Takahara... vsi so me opazovali. Kar odleglo mi je, ko sem videl, da je gospod Moto porinil gospodu Takahari žepno rutico v usta. Nora v svoji burnosti je bila storila, da sem držal v roki usodo vseh, kar nas je bilo v tej dvorani; nihče ni bil izvzet. Moje misli so se upirale v edino zanesljivo točko vse zadeve. Ta točka je bilo dejstvo, da lahko ubijem Vu Lo Fenga. Razbojnik je imel bistro pamet in se je pridruževal mojemu prepričanju. Začel je govoriti drugače, ne več tako kakor prej.
»Počakajte, počakajte! Skušajva biti pametna. Ponavljam vam, da lahko vsak hip kdo pride. To bi bilo slabo za vas in zame. Nepreviden sem bil. Nisem si mislil, da bi bila ta ženska zmožna tako brezumnega dejanja. Zdaj vam nekaj ponudim: zdi se mi? da sem imel že kar preveč opravka z
vami. Še duh, ki prihaja od vas, mi povzroča slabost. Izpustim vas živega in zdravega in bom zadovoljen, da vas več ne vidim.«
»Res?« sem vprašal. »In kdo mi je porok, da ostanete mož beseda?«
»Častno besedo vam dam, kakopak,« je odvrnil Vu Lo Feng. »Edino pametno je, da se zanesete na moje usmiljenje.«
Morebiti se je zavedal, da njegova obljuba ni prepričevalna in da njegova moška beseda nima prave tržne vrednosti, kajti s poudarkom, ki je zvenel malone nabuhlo, je dodal:
»Porok sem vam, da ostanem v besedi.« »Najdite boljšo rešitev,« sem mu nasvetoval, »če ne, jo moram najti jaz.«
Ko sem si še belil glavo, je izpregovoril gospod Moto; oglasil se je v angleščini, takisto pritajeno, kakor da bi bil v bolniški sobi.	__
»Ne zamerite, a vedel bi zelo, zelo simpatično rešitev. Gospod Vu Lo Feng .bo, mislim, pameten. Po tem, da naj se čete gospoda Vuja v najkrajšem času polaste železniške postaje, kakor je rekel moj prijatelj gospod Takahara, bi sodil, da tu zunaj ne more biti več mnogo ljudi. Večina čet je gotovo že odrinila naprej. Če bi gospod Vu pogledal skozi vrata in ukazal svojim ljudem, naj krenejo za onimi... (saj imajo, mislim, avtomobile) ter dodal, da pride kmalu za njimi, ta čas pa ne želi, da bi ga kdo motil... ali se vam ta misel ne zdi izvrstna? Seveda bi morali dobro paziti nanj. Mislim, da to lahko napravite. General bo gotovo razumel, da mora krmariti naravnost. Ce vam je pa
ljubše, lahko prevzamete vi gospoda Takaharo, a jaz; se posvetim generalu. Kar pravim, je kakopak le iskromen predlog, vendar mislim, da bi bilo to sirdpatična rešitev.«
»Najlepša hvala, gospod Moto,« je rekla Nora Jojkeova, in njen ženski glas mi je v tem trenutku kar dobrodejno udaril na uho. »Vaš načit je imeniten. Prepričana sem, da ga gospod Nelson lahjco izvrši. Za diletanta se prav dobro izmotava.«
»Da, odlično se drži,« je priznal gospod Moto. »Gcfepod Nelson je tako simpatičen. Močno, močno ga čislam. In tudi vas, gospodična Joyceova, imam v velikih, velikih časteh.«
»Počasi vstanite,« sem rekel Vu Lo Fengu. »Zdaj krenite brez naglice proti vratom. Ne menite se za slikanice. Stopajte preko njih.«
»Treba se je kar moči podvizati,« je opomnila Nora Joyceova.
Stopal sem za Vu Lo Fengom, mu tiščal samokres v hrbet in mu spotoma pojasnjeval, kaj mora storiti.
»Če imate kako dobro misel, porabite jo,« sem dodal. »Veselilo me bo, prepustiti podrobnosti vaši ekscelenci. Gotovo se zavedate, kako važno je, d^i odstranimo vaše ljudi. Ako boste ravnali po mojih navodilih, vam obljubim vse,- kar je treba, da ostanete živi.«
Vu Lo Feng je obstal pred vrati in izpregovoril, ne da bi okrenil glavo.
»Nemogoče,« je rekel. »Ne bodo me razumeli.«
»Govorite tako, da vas bodo razumeli. Saj ste
spreten mož, prevzvišeni. Sam major Best mi je ■ ■■■■■ ■
tako rekel. Najdite način, da vas bodo razumeli, ako nočete umreti, kakor je umrl major Best.«
»Ni mogoče,« je ponovil general. »Če jih poskusim odsloviti, bo kdo uganil, da nekaj ni v redu.«
»Vaša prevzvišenost razume, da mora biti vse v redu,« sem dejal. »Odstranite vse ljudi, ki jih morete odstraniti, in dajte svoj ukaz tako, da ga bom tudi jaz razumel.«
Mnogokrat sem v spominu znova preživel ta trenutek, ko sem stal Vu Lo Fengu za hrbtom, med tem ko je odpiral vrata svetišča. Mnogokrat sem se ob tem spominu mahoma zbudil iz spanja in z očmi razširjenimi od groze zastrmel v temo. Vu Lo Feng je bil pogumen. Nihče na svetu m nasproti nekim nevarnostim tako ravnodušen kakor Kitajci. Vu Lo Feng je bil zvit in spreten, vrhu tega pa še v obupni stiski. Edini, ki sem nadzoroval njegovo vedenje in početje, sem bil jaz. Njegova dejanja so bila torej povsem odvisna od njegovega mnenja o meni. Upal sem, da me spoštuje bolj kot jaz samega sebe. Zanašal sem se na njegovo prepričanje, da mu je smrt za vratom, a da se mu hkratu obeta rešitev, ako stori, kar terjam od njega. Dal sem mu bil pošteno besedo. Upal sem, da se zanese na mojo obljubo in ne bo tvegal obupnega poskusa, da se osvobodi. Sodeč po tem, kako so se stvari razvijale, je moralo biti njegovo duševno stanje takšno, kakor sem se nadejal. Jel je odpirati vrata.
»Majhna reža zadostuje, prevzvišenost,« sem ga opomnil. »Bolje je, da me nihče ne vidi.«
Odprl je vrata n? majhno režo.
Urejuje Davorin Ravljen. _ Izdaja za konzorcij »Jutra, Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Oton Christof. _ Vsi v Ljubljani