ŽIVELA ANTIFAŠISTIČNA ENOTKOST SLOVANSKEGA m ITALIJANSKEGA LJUD-STVA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
S^iež
V slovenski kraSki vasi so postavili nov spomenik padlim partizanom, borcem za nacionalno in socialno svobodo narodov. Dogodek, kakršnih je bilo na našem Tržaškem ozemlju že mnogo. Toda ta ima poseben pomen, ker pada v dneve, ko so naše misli bolj kot navadno osredotočene na vprašanju: mar se ima vse, kar je bilo zgrajenega s toliko krvi in trpljenja, porušiti v nekaj dneh?
Na podstavku spomenika iz kratkega kamna in iz kapnika iz kraške-8a podzemlja so imena Padlih partizanov: Škrk Benedikt, Kocman Juven-cij. Ščuka Jožef Sardoč Ivan, Škrk Stanislav,
Ostrovška Marija, Grilanc Franc, Milič Janke In Ščuka Danilo.
Zakaj so se borili in takaj so padli ti in toliko drugih? Zakaj se je Sirom Jugoslavije od Makedonije do Soče in Istre oril bojni klic najboljših sinov naših narodov:
Smrt fašizmu - svobodo narodu!?
Poslušajmo odgovor ži. v‘h od Makedonije do Istre in naše misli bodo Pomirjene'. Kar so naši narodi z ljubeznijo grabili vseh 7 let do danes, so ne bo porušilo nikdar!
Zemlja, ki je pila kri naših borcev daje stoteren sad. živi izpolnjevalci Velike oporoke padlih,
Urade v svobodi krasno stavbo, grade-.močno, ne-mivisno, socialistično do-thovino svojim ljudem. Grade novo Jugoslavijo. Ne grade jo samo zase. Ni sebičnosti pri onih, ki so znali umi-rati za zmago vseh, ki hrepene po svobodi. Tudi za nas na Tržaškem bzemlju jo grade, trdno verujoč v na-~— __________________________
še nenehnohotenje.
In naš doprinos graditeljem socialistične dežele komaj seženj za spomenik padlih v Saležu? Mi smo valolom razburkanih valov imperializma, ki se zaganjajo v novo Jugoslavijo. Naš umik je izdajstvo tisočev in tisočev padlih in živih. Naša trdnost na pozicijah protiimperialistične borbe je dokaz naše zvestobe idealom, za katere smo se borili vse doslej. Noben se-
stavni del naše trdnosti se ne sme razmajati, kajti ogrožena bo cela stavba. Zato enako pozornost našemu italijanskemu bratstvu, enotnosti slovenskega življa, ljubezni do Jugoslavije in do Sovjetske zveze.
SPOMENIK P.APLIM PARTIZANOM V SALE2U NA KRASU
Vse, kar danes počne na Tržaškem ozemlju tako imenovana Vi-dalijeva frakcija, pokriva z besedo «intcrnacionalizem», ki jo bombastično ponavlja do neokusnosti. Toda ne gre za način in ne za neokusnost, ki ni pri onih, ki nekaj skrivajo, nič novega; gre za dejstva, ki so že davno raztrgala nin-ternacionalistično» pokrivalo in gola stopila pred našo javnost.
Kakšen bi bil resnični interna-cionalistični odnos do izjave Informacijskega urada glede KP Jugoslavije glede na prilike, ki vladajo na našem Tržaškem ozemlju?
V mirovni pogodbi z Italijo je uzakonjeno tako imenovano Svobodno tržaško ozemlje. Do nastanka tega je prišlo potem, ko so se imperialistične sile s svojim glasovalnim strojem uprle vključitvi Tržaškega ozemlja v Jugoslavijo, vztrajajoč na tem tudi za ceno miru. Da ohranijo mir, so svetovne demokratične sile s Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo na čelu pristale na kompromis.
Zakaj so SZ in druge demokratične države zastopale vključitev Trsta v Jugoslavijo? Kar iz golega slučaja? Dejstvo, da je Italija navadna kolonija ameriškega imperializma, da je njegova vojaško strateška baza, na drugi strani pa dejstvo, da je Jugoslavija čvrst in pomemben člen v fronti demokratičnih protiimperialističnih sil, je odločevalo stališče SZ in drugih držav (razen komunistične partije Italije), do Tržaškega ozemlja. In-ternacionalistični razlogi so bili torej (poleg vseh drugih neoporečnih, ki jih ima Jugoslavija), ki so narekovali borbo vsega demokratičnega sveta in tudi našega ljudstva za priključitev Trsta k Jugoslaviji.
OF, zvesta svojemu programu
se bo borila za uveljavljenje mirovne pogodbe
Ko se je aprila 1941 ustanovila Osvobodilna fronta, j.e bila ena lzined temeljnih točk njenega pro-Starna osvoboditev vseh Slovencev, ‘bdi tistih, ki so bili prej z držav-110 mejo ločeni od ostalih Sloven-£ev- Osvobodilna fronta ves čas bbrbe ni odstopila od svojega progama niti za las. Partizanski od-rbdi in jugoslovanska armada so z zl°mom nacifašizma osvobodili vso slovensko zemljo. Ko je že bilo pine konec, so se sicer zmago-ite čete umaknile iz dela ozem-J?- ki je prišlo pod oblast zapad-‘h vojsk . To je jugoslovanska Jpbada storila zaradi ohranitve > lru, ki so ga hoteli imperialisti ® takoj prekršiti, a nikdar se ovenski narod ni odpovedal na-pvni pravici, da se vse slovensko jbdstvo združi v isti državi, v tisti ^.bgoslaviji, za katero so sti-1 leta prelivali svojo kri njegovi ‘^boljši sinovi.
je U<^‘ krivično mirovno pogodbo ,ja Jugoslavija sprejela samo zato, dokaže svojo trdno voljo v mi->u- Toda Ju;
to ni pomenilo, da je
Soslavija pozabila na vse tiste hh?Vence, ki so ostali izven nje-pieia Prav tako pa so ti Slo-ponovno povedali, da se ču-z ostalim slovenskim narodom C[ °bl3ivo povezani. In če Sloven-Ijq.Y Jugoslaviji, združeni v Osvo-®ty Jrontl Ih Pod spretnim vod-0tri Partije izvajajo program
QF v povojnih razmerah, ko gre za drugačne zmage kot v oboroženi borbi, je prav tako za nas Slovence izven Jugoslavije, na Tržaškem ozemlju, naše vodilo program OF. Za nas velja ta program še za vse tisto, kar naši bratje
v Jugoslaviji že imajo in za kar se moramo mi še boriti. Nekateri hočejo sedaj naš program skrivljeno tolmačiti. Za nas bi bil program v večji meri izpolnjen, če bi se spoštovala mirovna pogod-(Nadaljevanje na i. strani)
RESOLUCIJA
aktivistov OF Tržaškega ozemlja
Širši aktiv Osvobodilne fronte Tržaškega ozemlja, ki se je sestal 18. t. m. na posvetovanje, je sprejel po političnem referatu in po izčrpni diskusiji naslednjo resolucijo:
Aktivisti Osvobodilne fronte Tržaškega ozemlja se strinjajo pxjpol-noma in odobravajo politično linijo in delovanje, ki ga je doslej izvajalo tajništvo Osvobodilne fronte.
Aktivisti Osvobodilne fronte odobravajo politično linijo, ki jo v tem trenutku zavzema «Primorski dnevnik», glasilo Osvobodilne fronte Tržaškega ozemlja. Nadalje zahtevajo aktivisti Osvobodilne fronte, da Izvršni odbor SIAU odpošlje nemudoma na Varnostni svet OZN memorandum, ki stoji na stališču spoštovanja mirovne pogodbe ter dcizazuje pogub nost vsake politike, ki stremi za tem, da se Trst priključi k Italiji.
Osvobodilna fronta bo nadaljevala borbo nq dosedanj liniji bralstva z italijanskimi demokratičnimi mno Žičami proti vsakemu nacional-šovinizmu za spoštovanje mirovne pogodbe v zvezi s Tržaškim o-i Zemljem.
Svobodno tržaško ozemlje pa je s svojim teoretičnem obstojem postavilo pred svetovne in naše lokalne demokratične sile nove inter. nacionalistične osnove borbe.
V iskanju motivov za nove vojne konflikte so imperialisti začeli takoj v začetku sabotirati obveznosti raznih dogovorov (n. pr. glede Nemčije) in sklepe mirovnih pogodb (n. pr. glede Trsta). Zapadne imperialistične sile so podvzele konkretne diplomatične korake za revizijo italijanske mirovne pogodbe z znanim Bidaultovim predlogom. Angloamerička vojaška oblast na Tržaškem ozemlju pa je praktično izvedla najtesnejšo ekonomsko povezavo T.O. z Italijo, dosledno sabotirajoč neodvisni značaj teritorija. V taki mednarodni situaciji, ki kaže na ofenzivno voj-nohujskaško delavnost imperialističnih sil na škodo miru in demokracije so vse demokratične sile, zopet v interesu internacionalizma, s Sovjetsko zvezo na čelu
Kdo špekulira?
Spekulacija je nevarna in nehvaležna stvar. Le redko kedaj vrže kaj malega v malho, skoraj vedno pa zadene špekulanta samega. O tem so se lahko prepričali že razni sovražniki našega ljudstva in njegove enotnosti in iz gole neprevidnosti, (razumljivo, saj do nedavnega sé ni bavil s tem grdim in nehvaležnim poslom) se bo kmalu prepričal o tem tudi «Il Lavoratore» ali bolje špekulanti v bližini «II Lavoratora».
Nova situacija (nova za tiste, ki jo hočejo imati za novo) zadnjih dni je trenutno pomnožila vrsto onih, ki o Jugoslaviji niso vedeli povedati ničesar, razen tendencioznih laži in obrekovanj. Najnovnejši «argument» teh, je na kratko ta: Jugoslavija bo pristopila k Marshallovemu planu. Dokaz je deblokacija jugoslovanskega zlata v ZDA.
«Primorski dnevnik» prinaša pod to vestjo kratek komentar: Kakor je navada da vsi reakcionarni pa tudi nekateri demokratični časopisi, ki so s svojo protijugoslovansko gonjo prekoračili vsako mejo dostojnosti, pozabljajo, da Jugoslavija ni reakcionarna država temveč država, ki gradi socializem in vsako gornjo novico izrabljajo kot dokaz, češ da se je Jugoslavija bolj približala Ameriki kot pa Sovjetski zvezi, opozarjamo naše čitatelje, da takim in tako izkoriščanim vestem ne nasedajo...
«Il Lavoratore» je isto vest takole komentiral:	«Primorski
dnevnik» je pokazal zaskrbljenost zaradi špekulacij, ki se jih poslužuje glede na gornjo vest reakcionarni tisk. Citali smo reakcionarni tisk. Ne špekulira, zadovoljen je. «Primorski dnevnik» je lahko miren.
Naš komentar:	Upravičeno
zadet, je «Il Lavoratore» čutil dolžnost odgovoriti. Tpda o Igovoril je nesrečno. Vsak preprost čitatelj bo namreč dejal: toraj je le res, da špekulira «Il Lavoratore» sam. Ali poznajo Vidali-jevi «prijatelji» nove* Jugoslavije izrek: «Ce bi molčal, bi ostal filozof?». ■ -
stopile odločno v obrambo mednarodnih dogovorov in mirovnih pogodb. Odločnost kaže posebno SZ v nemškem vprašanju, pokazala pa se je tudi na varšavski konferenci in v odnosu do Tržaškega ozemlja.
Internacionalistične osnove delovanja našega tržaškega demokratičnega gibanja v tej mednarodni situaciji pa so v naši vsakodnevni borbi na vseh področjih proti imperializmu, praktično: v borbi proti postopni maršalizaciji našega gospodarstva, v borbi proti imperialistični praksi rasne politike, v borbi za svobodo sindikalnega in kulturnega življenja naših množic, v borbi za resnično demokratično samoupravo našega teritorja v smislu sklepov mirovne pogodbe ter končno v jačanju na teh borbenih pozicijah naše borbe in Slovansko italijanske antifašistične unije. Naši uspehi v borbi proti ameriškemu imperializmu služijo stvari svetovne demokracije ravno toliko, kakor porazi monarhofašističnih band v Grčiji in Cankajškovih vojska na Kitajskem. V tem je inter-nacionalistični značaj svetovne in naše vsakodnevne borbe!
V zadnjih 14 dnevih se te internacionalistične osnove niso menjale ne v mednarodnem ne v našem lokalnem merilu. Za svetovne demokratične sile je zapadna Nemčija še vedno orožarna ameriških vojaških vojnih hujskačev, sovjetsko stališče pa primer demokratičnega reševanja nemškega vprašanja,. in prav tako je Italija še vedno kolonija ameriškega imperializma in njegova vojno strateška baza, Jugoslavija pa svobodna demokratična dežela, ki je na poti (pa če tudi mogoče z napakami) v socializem. Naš resnični interna-cionalizem se kaže ravno v tem, kolikor v naši vsadodnevni akciji upoštevamo gornja dejstva.
Toda kakšen je sedaj «internacionalizam» Viđali je ve frakcije? Kaj se skriva za bombastičnim internacionalizmom. ki so ga vidali-jevci kot svojo krinko in pa propagandno frazo potegnili iz resolucije Informacijskega urada? Preden se je izkristalizirala v današnji kričeči obliki Vidaliieva frakcija, je njen organizator odšel po informacije v Rim k voditeljem italijanske KP, katerih nacionalistično stališče do Tržaškega vprašanja je znano. Obveščeni o dogodkih, ki so sledili in poučeni po rimskih direktivah so Vidalijevi agenti z naglico izvedli peklenski načrt, ki je v svojem bistvu največja prevara naših demokratičnih množic. Za dilemo Stalin ali Tito, Moskva ali Beograd. Kominform ali Jugoslavija, ki so jo vrgli med naše množice, se skriva prefinjena in preračunana ost proti Jugoslaviji. Istočasno stopnjujoča se us*mena in tiskovna gonja proti Jugoslaviji ima namen diskreditirati Jugoslavijo pri naših demokratičnih množicah in jih počasi speljati na revizionistične pozicije,, na katere so se postavili vidalijevci, to je na potrebo priključitve Trsta k Italiji. Kje je tukaj internacionalizem v luči dejstvev, ki smo jih navedli? Vidalijevci odgovarjajo, da so to obrekovanja in klevete, toda istočasno odklanjajo takojšnjo odpo-šiljatev resolucije SIAU brganiza-' ciji Združenih narodov ramo zato, ker obsoja protimirovno politiko ZVU in se zavzema za izvedbo sklepov mirovne pogodbe. Nesrečni frakcijonisti, dogodki jih povsod
Nadalevanje na 2. strani
Po širokem svetu
POVEZAVA LJUDSKIH DEMOKRACIJ
proti imperialistični nevarnosti
KRONIKA
*	SOVJETSKA VLADA je odgovorila odklonilno na protestno neto zapadnih velesil glede deblokade Berlina, pripravljena pa je pogajati se glede celotnega nemškega vprašanja na osnovi sklepov varšavske konlcrence vzhodnih držav.
*	60 AMERIŠKIH VELETRD-NJAV je pristalo v Angliji z astra, bovalnimi nameni, da podpreje ameriško pustolovsko politiko gle* de Berlina.
*	SOVJETSKE OBLASTI bodo izdale vsemu berlinskemu prebivalstvu vštevši sestradane prebi-< vaice zapadnih sektorjev 100 tisof ton žita, ki ga pa bodo morali potrošniki plačati v sovjetskih markah, s čimer se bo sovjetsko nadzorstvo razširilo na zapadne prede, le mesta tudi glede prehrane.
«- MINISTRI ZAPADNOEVROPSKE zveze so zasedali dva dni v Haagu in ponovno zaprosili za ameriško vojaško jamstvo, hkrati pa skušali vplivati na ZDA, da poišče sporazumno rešitev s SZ glede Berlina.
*	KONFERENCA ŠTIRIH velesil za reševanje nemškega vprašanja bo baje sklicana za avgust n? pobudo zaskrbljenih zapadnoevropskih držav. Le-ta naj omogoči časten umik zapada iz Berlina, kjer je zanj posta! poiošaj nevzdržen.
-S TRUMAN je sklical kongres k izrednemu zasedanju, na kate rem bo verjetno skušal doseči sprejem novih vojaških ukrepov, čemur se pa poslanci izogibajo zarad’ bližajočih se predsedniških volitev.
-S SCHUMANOVA francoska vlada je odstopila, ker ji je skupščina izrekla nezaupnico glede vprašanja vojaških kreditov. Mandat za sestavo nove vlade je e}o-bil radikal André Marie, S ksffe-rim se premika vladna os na desno
fr BULGARIJA in Madžarska sta podpisali v Sofiji pogodbo o so. delovanju, prijateljstvu In medse bojni pomoči za primer nemškega napada ali napada katere koli države, ki je povezana z Nemčij*.
*	CSR in Romunija podpišete te dni podobno zavezniško pogodbo
» SOVJETSKI LISTI protestirajo proti sklepu italijanske vlade in parlamenta, glede preiskave o italijanskih ujetnikih v SZ in zahtevajo, naj vlada rajši poišče in kaznuje krivce fašističnih zločinov nad sovjetskimi državljani.
*	KONGRES KPJ, ki se je sestal 21 t, m. in bo zaseda] okrog 6 dni, je poslušal 9-urni govor maršala Tita, v katerem le-ta zavrača neutemeljene obtožbe Kommfor-ma proti KPJ.
*	JUGOSLAVIJA in ZDA sta končno dne 19. t. m. podpisali spo. razum, o debiokiranju zlatih rezerv jugoslovanske narodne banke, ki so bile prenesene v Ameriko tik pred vojno. Jugoslavija pa bo plačala 17 milijonov dolarjev za vsa debroimetja ZDA.
*	V CSR so aretirali skupino vohunov in atentatorjev, ki so bili v službi ameriške obveščevalne službe in med drugim pripravljali tudi atentat na ministra vojske Svobodo.
*	ARABCI IN IZRAELCI So pristali na novo premirje, ki ga je odredil Varnostni svet in so prenehali s sovražnostmi, vendar mir
Palestini še ni popoln. Grof Bernadette bo še nadalje opravljal službo posredovalca OZN.
45- GRŠKI monarhofašistl sl zaman prizadevajo, da bi zopet zav-! zeli gorski greben Gramos, medtem ! ko ofenzivna dejavnost demokra. i lične vojske narašča po vsej Grčiji.
I * SEKRETAR KP JAPONSKE Takuda je bij težko ranjen pri atentatu, ki Je bil naperjen proti njemu. Tokuda kot Togliatti sta na črnem spisku ij«6 nevarnih komunistov», ki ga j« sestavila ameriška vlada,
i________________
Bolgarija - Madžarska
V soboto dne 17. t. m. so v Sofiji podpisali pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči med LR Bolgarijo in LR Madžarsko.
Besedilo pogodbe navaja, da sta obe državi, ki hočeta utrditi prijateljstvo med bolgarskim in madžarskim narodom v življenjskem interesu obeh, interesu splošnega miru in zaradi izkušenj iz prejšnje vojne, sklenili združiti svoje napore in se skupno upreti slehernemu poizkusu nove nemške napadalnosti Zato stg se med seboj zavezali da bosta ukrenili vse, kar moreta, da bi odpravili morebitno nevarnost ponovnega napada Nemčije ali katere koli druge države, ki bi se pridružila neposredno ali v kateri koli drugi obliki Nemčiji. Madžarska in Bolgarija bosta najtesneje sodelovali in se udeležili vseh mednarodnih akcij za zagotovitev miru in varnosti. Ce bi bila ena od njih prisiljena pričeti vojno z Nemčijo ali s katero koli drugó državo, ki bi se neposredno ali pa v kakršni koli obliki združila z Nemčijo v napadalni politiki, ji bo druga država takoj dala vojaško in vsako drugo pomoč.
Ta pogodba se bo izpolnjevala po načelih listine OZN. Podpisnici pogodbe sta se zavezali, da ne bosta sklepali nobenih zvez in da se ne bosta udeleževali kakršne koli koalicije ali akcij in ukrepov, naperjenih zoper eno od njih. Ljudska republika Bolgarija in Ljudska republika Madžarska bosta razvijali in utrjevali medsebojne gospodarske, kulturne in druge zveze v prijateljstvu, posvetovali pa se bosta tudi v vseh mednarodnih vprašanjih, ki zadevajo njih interese.
Pogodba je sklenjena za 20 let in stopi v veljavo po izmenjavi ratifikacijskih listin v Budimpešti.
«Pogodba, ki smo jo podpisali — je izjavil Dimitrov — je v skladu z iskrenimi željami bolgarskega in madžarskega ljudstva in jo bodo odobravali vsi miroljubni narodi, saj prispeva k demokratičnemu miru vsega sveta. Ker vidijo naši narodi, kako si prizadevajo imperialisti. da bi obnovili nemški militarizem in ga izkoristili za nova na-
Zaslavski ugotavlja v Pravdi, da v SŽ , ni' nobenega italijanskega ujetnika več. razen peščice italijanskih vojnih zločincev, ki čakajo na sodbo. Zato člankar ostro obsoja sklep italijanske vladne večine y parlamentu kot «nesramno in podlo dejanje», po katerem naj bi poslali y SZ preiskovalno komisijo za iskanje italijanskih ujetnikov. .
;«Fašisti so prizadejali veliko zla sovjetskemu ljudstvu, ki ni nikoli storilo .nič žalega Italiji in ki je
NAMIŠLJENI
internacionalizem
(Nadaljevanje s 1. strani)
prehitevajo! Ko n. pr. pri Sv. Ja kobu njih vodja demagoška kriči, da je za enotnost Partije ,za enotnost SIAU in za mirovno pogodbo, njegovi agenti govore po slovenskih vaseh: «V Italijo bomo šli», nebrzdani elementi pa motijo sestanek aktivistov OF s klici «A morte» in «Scavi». Kje je tli internacionalizem?
Da, nekje je, namreč v odkritem prekrajanju Vidalijevih frak-cionašv na pozicije internacionalne reakcije v odnosu do mirovnih pogodb, v odnosu do Tržaškega a-zemlja in do Jugoslavije,
silja, sp trdno odločeni, pridružiti tudi svoje sile silam demokratičnih narodov s Sovjetsko zvezo na čelu in skupno z njimi braniti svoje demokratične pridobitve, svobodo in neodvisnost».
ČSR - Romunija
Podobno pogodbo bosta podpisali te dni tudi CSR in Romunija. V ta namen je že odpotovala v Bukarešto češkoslovaška vladna delegacija s predsednikom vlade Zapotockym in zunanjim ministrom Clementi-som.
Ob bližnjem podpisu češkoslova-ško-romunske pogodbe o prijateljstvu in medsebojni pomoči piše «Rude Pravo»;
«1 Romunija i Češkoslovaška imata že podobne pogodbe s Sovjetsko
Dne 19 t. m. se je sestalo pet zunanjih ministrov zapadnoevropske zveze v Haagu: to so ministri Anglije, Francije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga. To so zastopniki petih držav podpisnic bruseljske vojaške pogodbe. Zasedanje je bilo tajno, vendar je jasno, da so ministri razpravljali o kritičnem položaju v Berlinu in o ustrahovalnih sklepih ameriške vlade, ki je poslala v Anglijo kakih 60 letalskih veletrdnjav.
Ti koraki ameriške vlade so posebno vznemirili Bidaulta in Bevina, ki skušata pregovoriti generala Marshalla, da bi vzpostavil stike z Moskvo in sprejel predlog o sklicanju konference vseh štirih velesil, ki naj bi reševala sporazumno nemško vprašaje. Vznemirjenost izraža tudi francoski tisk, ki se sprašuje zaskrbljeno: kaj pomeni 60 veletrdnjav in 100.000 ameriških vojakov v primeri' z veliko sovjetsko armado!
Zato je Svet petih ministrov skušal doseči, da bi raztegnili bruseljsko vojaško pogodbo tudi na ZDA, tako da bi bile ameriške vojaške sile z zapad-
tedaj branilo svojo lastno zemljo in se borilo za svoj obstoj. Ko so so. vjetske čete obkolile na Donu celotno italijansko vojsko, imenovano ARMIR, je ubežala smrti samo petina vseh 1QO.OOO italijanskih vojakov. Danes pa skušajo strokovnjaki v protisovjetski propagandi dokazati smešno pravljico, češ da je samo petina vojakov vsega italijanskega ekspedicijskega korpusa padla na Donu, medtem ko naj bi ostalo pri Življenju ostalih 80.000 vojakov, ki naj bi padli v ujetništvo.
Vse to so očitne in nesramne potvorbe. Ne moremo dovolj obsojati nesramne javne izjave, ki jih je dajal maršal Messe, saj je znano, da ta italijanski poveljnik lahko da točne podatke samo o svojem bezanju s fronte.
Italijanska vlada bi lahko pobija, la to klevetniško protisovjetsko go, njo, ker ona dobro ve, da so bili vsi italijanski vojni ujetniki vrnje, ni v domovino. Vendar sta se italijanska ministra Eacciardi in Bru-sasca rajši izognila vsakemu odgovoru, čeprav sta tila v nekaterih primerih prisiljena priznati, da so protisovjetske trditve pretirane Med drugim sta odkrila, da so iznašli izmišljene vesti o ujetnikih ljudje, ki nikoli niso bili v sovjetskem ujetništvu.
Ravno v zvezi s to nizkotno gonjo pa j« prišlo na dan, da je Ra-
zvezo, Bolgarijo, Jugoslavijo in Madžarsko in ima torej Romunija iste zaveznike kot Češkoslovaška, vendar imata obe državi tudi iste sovražnike. Obe državi sta v eni fronti, obe se borita za iste ideale miru, napredka in svobode.
V trenutku, ko zahodne sile ogra-žajo mir na svetu z razkosanjem Nemčije in ustanavljanjem zahodno-nemške «države», ki ne bo nič drugega kot oporišče ameriškega imperializma v Evropi, pa pomeni sklenitev češkoslovaško - romunske pogodbe krepitev protiimperiali-stične fronte, fronte miru in demokracije. Ta pogodba bo nadaljnji člen v verigi sistema varnosti držav socializma in ljudske demokracije, ki je bil in ostaja najmočnejši činitelj za ohranitev miru».
no-evropskimi vojskami pod enotnim poveljstvom (ki bi bilo seveda ameriško). Zapadno-evropski zastopniki se namreč dobro zavedajo, da bi v primeru vojne izgubili svojo igro v nekaj dneh. Zato se ne zadovoljujejo z zgolj formalnimi zagotovili, marveč zahtevajo stvarno vojaško pomoč, ker se bojijo nevarnih posledic pustolovske politike, v katero jih potiskajo ZDA same.
Morda je zaradi tako kočljivega položaja Truman sklical ameriško skupščino k izrednemu zasedanju. Truman bo skušal z novimi vojaškimi ukrepi pomiriti francosko in angleško vznemirjenost, vendar ni gotovo, da mu bodo republikanci sledili po tej nevar-
lijanska fašistična vojska ugrabljala državljane. Kje so le-ti sedaj? Kaj ge jim je zgodilo? Sam italijanski minister vojske Eacciardi je bil prisiljen priznati, da so fašistični zločinci sporazumno s svojimi nemškimi zavezniki izročali sovjetske ujetnike nemškim krvnikom in jih tako prepuščali gotovi smrti. Je zločine, ki sp značilni za divje in podle italijanske fašiste, je treba natančno preiskati.
Demokratična manjšina v obeh italijanskih zbornicah je tudi predlagala, naj se izvede preiskava o zločinih, ki so jih zagrešili italijan. ski fašisti v SZ. Toda reakcionarna večina, ki podpira vlado je rajši glasovala za demokristjanski predlog, po katerem naj bi odšla v SZ posebna komisija z nalogo, da Mg®.
ni poti ravno pred predsedniškimi vo* litvami.
Ta napet mednarodni položaj je spravil v še težji položaj francosko Schumanovo vlado, ki je ravno v vprašanju vojaških krekitov dobila nezaupnico in je morala odstopiti. Konec vlade «tretje sile» pom"i, da bodo skušali francoski oblastniki pomak, niti vladno os bolj na desno in tako še bolj zabresti v vode degolovskega fašizma.
Francoska kriza je bila hkrati hud udarec za haaško konferenco, od ko-der je moral Bidault kot minister v ostavki odpotovati domov in konfe* renca je bila zaključena nasiednji dan, ne da bi pokazala kake vidne uspehe. Zaključki vojaškega odbora so celo negativni. Izkazalo se je namreč, da ne obstaja enotna protisovjetska atlantska fronta: zapadno-evrop-ske države tvorijo samo obrambno kritje, kajti vlada ZDA ne more dati nobene obljube o jamstvu zapadno-ev« ropskega bloka pred ameriškimi volitvami.
Edina pozitivna stran, ki jo je prinesla haaška konferenca je torej ta, da je dana možnost za sestanek štirih velesil o Nemčiji.
Med tem je sovjetska vlada odobrila nakazilo 100.000 ton žita za prehrano celotnega berlinskega prebivalstva vštevši torej tudi Berlinčane iz zapadnih mestnih sektorjev Le-ti se bodo lahko oskrbeli z omenjenim živežem, ki ga bodo lahko dvignili na sovjetskem zasedbenem področju, toda proti plačilu v vzhodno-nemških markah. Tako stvarno Sovjeti nadzorujejo vso prestolnico bodisi glede prehrane, premoga, elektrike bodisi glede prometnih zvez. Tako bivajo zapadne velesile v Berlinu samo še dozdevno kot navadne figure, ki se bodo morale prej ali slej umakniti Ali naj jim napovedana konferenca samo zagotovi časten umik?
tovi usodo italijanskih ujetnikov i® y kakšnih okoliščinah so umrli.
Ta blazen in nesramen sklep po* novno potrjuje, da sledijo Italijan4 ski oblastniki Mussolinijevim stopi4 njam, ker kažejo isto objetnost in isto omejenost. Italijanski fašisti imajo seveda slab spomin. Toda ne smejo soditi druge po sebi. Mi nam4 reč nismo ničesar pozabili in zahtei varno točen odgovor na naslednji vprašanji: 1) Kaj se je zgodilo z več tisoči sovjetskih državljanov in 504 vjetskih vojnih ujetnikov, ki so jiW izročili nacistom za suženjsko delo* za mučenje in smrt? 2) Kdo se ie udeležil teh sramotnih podvigov, bodo pustili madež na italijanski Ča-* sti, dokler ne bodo resnični italijan4 ski demokrati izposlovali kaznoV*"1 nje krivce»?*.
Italijanski imperialisti
spletkarijo z „ujetniki,, v SZ
AH se bodo
sestali štirje?
Za Togliattija manifestirajo
DELOVNO ITALIJANSKO LJUDSTVO IZRAZA NA ŠTEVILNIH ZBOROVANJIH SVOJO BOLEST IN OGORČENJE NAD PODLIM ATENTATOM PROTI TOGLIATTIJU
PACTA mm
miiVANIM 1
Nemčija in Trst sta danes dve najvažnejši področji, na katerih iščejo vojnohujskaške razdiralne sile vrzel, skozi katero bi rade vdrle, da bi razrušile sicer še ne docela zdelano povojno zgradbo miru, ki jo tvorijo mirovne pogodbe in med vojno ter neposredno po njej sklenjeni sporazumi. To so sile revizionizma.
V	državi je razmeroma lahka zadeva vzdrževati red in mir, zagotoviti spoštovanje zakona. Za to skrbijo državni izvršilni organi: javna sila. Mnogo bolj kočljivo je vprašanje mednarodnega reda in miru, vsaj dokler nima svetovna organizacija, kot je n. pr. OZN, mednarodne policije in vojske. Fs? dotlej bosta svetovni red in mir počivala na višjem zakonu, kateremu se prostovoljno podredijo države pogodbenice in ki so ga že očetje mednarodnega prava označili v za-
. konu: Pacta sunt servando pogodbe moramo spoštovati.
V	nasprotju s to teorijo so razvili Hitlerjevi pravniki nov nauk, Po katerem izraža pogodba samo trenutno razmerje sil, ki jo pa po-podbenica, kadar koli ima to za ugodno, prekrši in raztrga kot krpo papirja. Bili smo priča, kam je Privedla ta praksa Nemčijo in koliko gorja je prizadejala i:semu človeštvu to «dinamično» pojmovanje prava.
Po podobni poti gre današnja politika zapadnih velesil z ZDA na čelu. Ni preteklo niti leto dni od podpisa italijanske mirovne pogodbe, in že so vse tri zapadne velesile predlagale SZ v treh zaporednih notah revizijo te pogodbe tako, da bi STO v celoti priključili Italiji. Pogodbo, oziroma tržaški statut, ki je njen sestavni del, krši ZVU n. pr. z izvajanjem stare fašistične zakonodaje. Ravno tako grobo kršijo zapadne velesile jaltski in potsdamski sporazum o gospodarski enotnosti Nemčije z enostransko valutno reformo v svojih zasedbenih področjih in z u-stanavljenjem zapadno nemške države.
Zapadne velesile skušajo utemeljiti svoje protipravne ukrepe in pobude s tem, češ da so miroune pogodbe in povojni sporazumi neizvedljivi. Tako n. pr. naj bi bilo nemogoče izvajanje tržaškega statuta in nemogoča združitev Nemčije zaradi socialnega ustroja na sovjetskem področju. Vsakomur pa bo jasno, da so to morda neutemeljene razlage za kršitev pogodb. nikakor pa ne opravičila. Saj so poleg sovjetskih državnikov celo nekateri ameriški politiki . izjavili, da je mogoče sožitje kapitalističnega reda s socialističnim.
Ce so sovjetske oblasti na svojem zasedbenem področju izvedle agrarno reformo, kaznovale vojne zločince in ukinile truste, so samo izvajale določila medvojnih in povojnih sporazumov glede Nemčije. Ce zapadne velesile tega niso storile, marveč se rajši naslanjajo na veleposestnike, finančnike in vele-industrijce, ki so bili glavna opora nacističnega režima, kar jih je privedlo do ustanavljanja gospodarsko - vojaškega oporišča v zapadni Nemčji, potem so same odgovorne za kršitev sporazumov glede Nemčije. Isto lahko trdimo glede Trsta, kjer je zapad preprečil imenovanje guvernerja s tem, da je hotel postaviti na to mesto človeka, ki bi bil njegovo slepo orodje.
Toda stvarno ozadje tega revizionizma najdemo v izjavah raznih ameriških politikov, zlasti pa v spominih, kakor je n. pr. Byr-nesova knjiga «Govorimo iskreno». Le-ti namreč res «iskreno» povedo, Ha so ZDA med vojno in tudi neposredno po njej napravile «koncesije» SZ, ker so jo rabile med vojno in ker si je SZ zaradi svojih nevenljivih zaslug pri osvobo-jenju človeštva od fašizma ustvarila velik ugled pri zapadnem jav-uern mnenju, ki je pritiskalo na a-Vaeriško vlado, da je sprejela «kom-Promisne» mirovne pogodbe zlasti glede vprašanja Trsta. Toda po daljši vztrajni vojnohujskaški propagandi in po sistematičnem klevetanju SZ, so ameriški politiki prišli do «spoznanja», da so zadostno
«omehčali» javno mnenje in ga zadostno prepričali o neizogibnosti vojne, tako da lahko pristopijo k sistematični sabotaži mirovnih pogodb, ki naj zlepa ali zgrda odpre zanje izgubljena vzhodna tržišča za nadprodukcijo ameriških trustov in monopolov. Da to pomeni očitno ogražanje miru in demokracije, ni treba posebej poudarjati.
Iz vsega tega pa sledi, da je SZ z ljudskimi demokracijami odločno in dosledno za spoštovanje mirovnih. pogodb. In to ne samo zaradi svojih državnih koristi, marveč tudiinpredvsem — kot vodilni činitelj demokratičnih in miroljubnih sil — zaradi ohranitve miru, ki si ga je priborila po tolikih žrtvah. Vsako najmanjše popuščanje glede revizije mirovnih pogodb s strani SZ in pristanek na spremembo katerega koli mirovnega določila, bi odprlo vrata revi zionistom za zrušitev celotne zarađuje miru.
Izkušnje kažejo, da je teptanje prevzetih obveznosti možno predvsem tam, kjer so napredne demokratične sile šibke, kjer niso znale
Središče Berlina je vse v razvalinah. V nekaterih ulicah niso o-stale niti gole stene hiš. Računajo, da bo potrebnih najmanj 30 let. preden bo mogoče obnoviti mesto. Toda od današnjih Berlinčanov malokdo veruje, da bo dočakal dan, ko bo mogel svoje mesto videti približno tako, kakršno je bilo pred vojno.
Na to mesto je že več mesecev usmerjena pozornost vsega sveta. Histerična zapadna propaganda je ustvarila tako imenovano «bitko za Berln» in jo izrablja za širjenje strahu in protisovjetske propagande. «Edino vojna nas lahko od tod prežene», je izjavil ameriški vrhovni poveljnik v Nemčiji, general Clay. Vsak sovjetski protiukrep, ki ga. izzovejo zapadne države z nenehnim kršenem pogodb, povzroča nove histerične izpade, nove grožnje, novo hujskanje.
Grmenje — zgolj komedija
. Toda vse to je le namišljeno, teatralno grmenje. Bitka za Berlin je bila zaključena maja 1945 in se ne bo ponovila. Hrup zapada zaradi Berlina ima samo namen odvrniti pozornost od resnično nevarnega ognjišča, ki ga predstavlja zapad-nonemška «država».
S tem ni rečeno, da bi zapadne velesile odšle iz Berlina mirne duše. Saj prebivalci zapadnonemške države bodo vedno gledali v Berlinu glavno mesto Nemčije in ne v Frankfurtu, apadne velesile vztrajajo v Berlinu samo zato, da bi prikrile dokončno razdelitev Nemčije, ki so jo same povzročile z londonskimi sklepi.
Prej bi morali na to misliti...
Berlin je bil določen za sedež štiričlanskega zavezniškega nadzorstvenega sveta na temelju potsdamskega sporazuma, ki pravi v 14. členu: «V času okupacije se bo z Nemčijo postopalo kot z gospodarsko celoto». Zapadne sile so razbile enotnost Nemčije, da bi mogle moteno iz zapadne Nemčije s 45 milijoni prebivalci in z mogočno industrijo ustvariti gospodarsko -vojaško oporišče.
Zavezniški nadzorstveni svet že 3 mesece ne obstaja več, skupno zavezniško poveljstvo (kommandan-tur) so zapadne sile razbile. Frankfurt bo glavno mesto zapadnonemške države. Kaj torej zadržuje še zapadne velesile v Berlinu, v osrčju sovjetskega zasedbenega področja? Zapadne velesile izjavljajo, da ne
nuditi miroljubni politiki SZ in o-stalih naprednih držav dovolj podpore, da bi prepričale množice o tem, da je mir mogoče braniti le z uporno borbo za spoštovanje mednarodnih pogodb. Tako je razcepljenost in šibkost demokratičnih sil v Nemčiji omogočila imperialistom, da so izigrali potsdamske sklepe.
Podobno nevarnost predstavlja pri nas v Trstu delovanje Vdalije-pri frakcionaške skupine. Oddaljitev in celo blatenje Jugoslavije pomeni odklon od demokratične države, ki se vneto borì za izvajanje mirovne pogodbe, zlasti glede STO-ja. Hkrati pa predstavlja podtalna italofilska propaganda nevarnost za prehod na postojanke prvenstveno revizionistične, reakcionarne in narodnostno zatiralske države kot je današnja Italija. O-boje pa vodi k odkriti propagandi za priključitev, Trsta k Italiji in torej slabi borbo za mir in za spoštovanje mirovnih pogodb.
Zato je nujna naloga vseh tržaških demokratov, da vzpostavijo povezavo svojih sil, da se naslonijo in podprejo tiste države, ki se odločno borijo za spoštovanje mirovnih pogodb.
Le tako bodo dosegli svoj cilj, ki je želja velike večine Tržačanov, to je resnično Svobodno tržaško ozemlje.
morejo zapustiti Berlina, ker bi s tem trpel njih ugled pri Nemcih in pri drugih narodih. «Zelo mi je žal, toda na to bi morali misliti prej, preden ste razdelili Nemčijo», jim je dejal maršal Soko-lovski.
Razburjanje ni program
Ker se SZ zaveda svojih pravic in nastopa odločno ter modro, se polašča zapadnih velesil histerija, da delajo neumnost za neumnostjo. Da ne bi zapadnjak! izgubili ugleda v svojih zasedbenih sektorjih Berlina, so izvedli v zapadni Nemčiji valutno reformo, medtem ko je v vzhodnem delu mesta in vse naokrog več sto kilometrov proti zapadu in proti severu vzhodno-
3x3 + 2x2 + 2
V Sirakuzi (ZDA) je neka žena že drugič povila dvojčke, kar se dogodi po zdravniških opazovanjih samo enkrat v 54.000.000 primerih. Toda ta rekord je sedaj potolkla Lilian Kelly z Camdeln Town (Anglija), ki je rodila trikrat trojčke in dvakrat dvojčke: to je skupno 13 otrok. Ker je pa silno praznoverna in se boji številke 13, je posinovila dve siroti, tako da je število otrok narastlo na 15. Novinarjem je srečna mati izjavila, da bi rada imela še več otrok.
Komisija štirih velesil je preiskala vprašanje bivših italijanskih kolonij na mestu in je pred nekaj dnevi predložila svoje poročilo s predlogi Svetu štirih zunanjih ministrov. Toda stvarno je komisija izdelala — kot svoj čas glede Pri-morske — štiri različna poročila, ker se štiri velesile niso mogle sporazumeti o tem vprašanju.
Glavni vzrok nesoglasja je trdovratnost Velike Britanije, ki jo podpirajo ZDA. Le-ta namreč odločno pobija vsa opažanja sovjetskih in deloma tudi francoskih delegatov, ki predlagajo, da bi Italija prejela svoje bivše kolonije v varuštvo pod vzhovnim nadzorstvom OZN. Zaradi teh nesoglasij hočejo -Anglosasi predložiti to zadevo v pretres glavni skupščini OZN, ki se sestane dne 20. septembra v Parizu.
V nasprotju s SZ, ki nima nobenih zahtev do bivših italijanskih kolonij, pa se hoče Francija polastiti pokrajine Fezzan in nekaterih oaz v južni Libiji. Koloniji Somalija m Eritreja ne predstavljata tako trdega oreha, čeprav bodo tu morali reševati vprašanje izhodišča obesin-skega cesarstva na morje. Te negu-ševe zahteve podpirajo Angloamerikanci, ki so že izjavili, da je treba omogočit Abesiniji «dihanje». Tako bo Libija glavni predmet razprav v Svetu štirih ministrov.
nemška marka, ki so jo izdale sovjetske oblasti.
To je tako, kot da bi v Pragi na levem bregu Vltave plačevali z drugo valuto kot na desnem bregu in v ostalih delih republike.
Kdor drugemu jamo Koplje
Posrečilo se jim je sicer napraviti valutno zmedo, toda le-ta ni dvignila ugleda zapadnih velesil, marveč jim je zadala morda najhujšo rano. Prebivalci zapadnih sektorjev prestolnice so trumoma prihajali na področje vzhodnega Berlina, da bi svoj .denar zamenjali za sovjetske marke. Naval je bil tako velik, da je v Karl-shorstu bilo mnogo ljudi resno ranjenih. V nekaj dneh je v zapad-
SOLA IN MORALA Na učiteljišču v mestu Vallo v Lukaniji so imeli učiteljske izpite Med pismenim izpitom je nekaj kandidatk prejejo lističe profesorja Miraglia, člana izpitne komisije, s katerimi jim je ponujal svojo ljubezen. «Ce me boste zadovoljile --je napisal galantni profesor — boste napravile izpit». Dve ali tri dekleta so se odzvala povabilu. Toda ko so objavili izide izpitov, so morala z ogorčenjem ugotoviti, da ni nobena izdelala.
Prijavila s ozadevo oblastem
Ta razvoj je povzročil veliko malodušje v italijanskih vladnih krogih, ki se z zagrenenostjo spominjajo neizpolnjenih volivnih obljub a strani ZDA glede povratka bivših italijanskih kolonij k Italiji.
Ameriško zunanje ministrstvo se je pridružilo angleškemu stališču, po katerem tvori Libija dvoje ločenih vprašanj: Cirenajka in Tri-politanija. ZDA in Anglija se rajši vežejo s fevdalnim arabskim nacionalizmom z izgovorom, da morajo držati besedo, ki jo je dal Churchill Senusom med vojno, da bodo namreč tvorili «neodvisno» državo. Njihov poglavar El Said Idris se je že oklical za kralja in je voljan s pogodbo odstopiti Angloameričanom oporišči Bengazi in Tobruk.
Zdi se pa, da je Francozom uspelo prepričati ameriško vlado, da izročijo Tripolitanijo v italijansko varuštvo pod okriljem OZN s pogojem, da nekatere njene obmejne predele priključijo francoski Tuniziji in francoski ekvatorialni Afriki. Tako vsaj upajo pritegniti tudi Italijo v filopanarabsko politiko in jo trdneje povezati z Angloameri-čani ter s sredozemskim blokom (Gičija, Turčija, Španija), kar bo tem laže doseči, ker bi libijska vojaška oporišča ostala v angloame-riških rokah.
nih sektorjih Berlina izginil ve? drobiž, kajti tu je imel le desetino svoje vrednosti, medtem ko je v sovjetskem področju obdržal polno vrednost. Zapadne velesile so bile prisiljene ukreniti, da bi tudi v njih sektorjih bila obnovljena prvotna vrednost drobiža. Toda tudi po sprejemu teh ukrepov, je vsak rajši delal in prodajal za sovjetsko marko, s katero je mogel kupiti v okolici Berlina kak priboljšek. Tako so bile zapadne velesile prisiljene k nadaljnjemu popuščanju: nakazovale so doslej tri-Četrtine plače v sovjetskih markah-Končno je celo berlinski mestni svet, ki je večinoma v rokah Anglo-američanov, proglasil vzhodnonemško marko za edino plačilno sredstvo v mestem gospodarstvu.
Drag ugled
Ce se hočejo zapadne velesile obdržati protipravno v Berlinu, potem morajo poskrbeti za to, kako prepeljati v svoje mestne predele zaloge hrane zase in za 2 milijona Berlinčanov. Ker pa leži med zapadnim Berlinom in zapadno Nemčijo okrog 250 km široko sovjetsko zasedbeno področje, jo morajo prevažati po zraku. Toda prenos ene tone z letalom stane 4® funtov, t. j.okrog 80.000 lir. Berlin potrebuje dnevno 2000 ton živiL pri čemer ni vštet premog in druge potrebščine. Daljše bivanje za-padnakov v Berlinu bi bila torej precej draga stvar. Res je, da odvažajo letala, ko se vračajo iz mesta, stroje, toda to samo razburja prebivalce, ki itak trpe zaradi o-menjenega električnega toka in zaradi pomanjkanja hrane.
Berlinčani nočejo biti daritvene ovčice
Prebivalci zapadnih sektorjev Berlina nočejo plačati ugleda zapadnih velesil s poslabšanjem življenjskih pogojev. Samo vojni zločinci in reakcionarni politični a-genti no v skrbeh za primer odhoda zapadnih velesil iz Berlina. Goste razkošnih barov na Kurfuersten-dammu in stanovalce razkošnih vil v Gruenewaldu obhajajo strašne misli, ko bi morali opustiti dosedanje brezskrbno življenje in se poprijeti dela...
Nasprotno pa preprosti Berlinčani, ki se zjutraj in zvečer tlačijo v prepolni podzemeljski železnici delajo v tovarnah odstranjujejo ruševine ali goje sočivje na koščku zemlje nekje med grmadami opeke, — ti vsi so že siti hrupa, ki ga ženejo Angloameričani zaradi «bitke za Berlin». Zavedajo se, da je sovjetska uprava izvedla zvišanje mezd in obrokov hrane za delavce in da podpira ljudske odbore ter ostale demokratične organizacije. «Odhod zapadnjakov nam lahko samo koristi», menijo delovni ljudje. «Bomo vsaj mogli delati v miru, kajti samo delo in ne hujskanje nam bo odstranilo ruševine»-.
BERLIN :
BITKA ALI BURKA?
«Hr
Sfiffe
ŠTIRJE ZASEDBENI SEKTORJI BERLINA
Tedenske zanimivosti
Po tržaškem ozemlju
KRONIKA
*	NISO STAVKALI železničarji, ki pripadajo italijanskemu sindikatu železničarjev in ki vedno poudarjajo svoje italijanstvo in povezanost z italijanskimi železničarji. Toda tokrat se jih italijanski železničarji niso tikali, — ker so namreč stavkali iz protesta preti atentatu na Togliattija
*	PONAREJEN DENAR so razpečavali — sicer šele v Milanu, a denar lahko hitro pripotuje v Trst. Gre za bankovce oziroma bone po devet, po pet in po tisoč lir. Ponarejevalci so se sicer zadovoljili s «skromnim» zaslužkom in so prodajali ponarejene bankovce zelo poceni; po 21(00, po 1200 in po 400 lir.
*	BRZOJAVKE TOGLIATTIJU so poslale vse demokratske organizacije, sindikalne skupine, delavci iz posameznih tovarn in partijske celice.
NA BERAČE IN RAZNE PROSJAKE se je te dni spravila policija. Policija sama pa tega vprašanja ne more rešiti. Tu gre namreč poleg poklicnih delamrznežev, pijancev in prostitutk tudi za take ljudi, ki bi radi drugače živeli, a so zaradi bolezni ali starosti dela nezmožni in morajo živeti brez zadostnih podpor.
» NAROČNINA ZA RADIO se je povišala na 1250 lir za polletje. Zakaj bi se ne, ko pa imajo ljudje vsi »o vrsti take ogromne plače (!)
ŽIVLJENJSKI STROSKI za mesec april, maj, junij so znašali po indek—su 108 v tromesečju julij — september 1846: 179.58, 174.55 in 174.88. Seveda je to uradna staiisti-ka, ki nima namena prikazovati stvari «preveč» črno. Nasprotno se tisti, ki morajo denar izdajati, sprašujejo, kako uspejo strokovnjaki, ki to statistiko delajo, često tako poceni prebroditi.
*	ZA RAZSTAVO DELAVSKE mladine se že pripravljajo naši mladi delavci po tovarnah. Razstava ne bo namreč samo prikazala sposobnosti naših mladincev, temveč so tudi nagrade, ki so za to razstavo razpisane, velike mikavnost za razstavljalce.
*	ZADNJO SEJO je imel conski svet po treh letih svojega slavnega obstoja, ki bodo res «zapisana z zlatimi črkami v zgodovino Tr-sta». (Dobro da zgodovinarji pišejo le kar z navadnim črnilom!) Ta zadnja pa ni nikak žalosten dogodek, — pod malo drugačnim imenom bodo gospodje svetniki pač naprej sejali.
» OROŽJE IN MUNICIJA se še vedno najde, včasih že nerabna včasih pa še nepoškodovana, a v vsakem primeru nevarna. Pobiralcem min in raznega orožja tako še ni zmanjkalo dela, ki je pogosto zvezano z veliko nevarnostjo in je ljudi, ki si morajo služiti svoj kruh na tako nevaren način, stalo že mnogo žrtev.
*	O STROKOVNIH TEČAJIH za mlade delavce razpravlja tako-imenovani konzorcij za tehnično izobrazbo. Člani izvršnega odbora tega konzorcija in tudi predstavnik Delavske zbornice so odbili predlog predstavnika Enotnih sindikatov, da bi se vršil pouk v teh tečajih med delovnim časom, pač pa so sprejeli njegov predlog, da naj bo obiskovanje teb tečajev obvezno in da prejmejo učenci na koncu tečaja spričevalo, ki bi bilo dokaz njihove strokovne usposobljenosti.
ti REKORD - V MRAZU smo dosegli v letošnjem juliju. Temperatura je namreč letos v prvih dvajsetih dneh julija dosegla take nizko povprečje za julij, kakršnega ni že vse to stoletje Zanimivo, da pa je lansko povprečje bilo najvišje za vso to dobo.
*	OTROCI NA POČITNIŠKIH KOLONIJAH v Kranju, St. Vidu, Črnomlju in Postojni se bodo predvidoma vrnili 29. t. m. Starši naj takoj napravijo krstne liste otrok ker jim bodo služili kot dokumenti za povratek v Trst. Krstne liste naj prinesejo odboru za počitniške kolonije v ul. Carducci 4.
PLANINSKO DRUŠTVO PRIREJA IZLET v Škocjan, kulturni krožek Sv. Sobota pa v Ljubljano na Bled, v Opatijo in na Reko.
Fašistični zakon je obveljal
POZIV
vsem tržaškim delavcem m demakratičmm ustanovam
Zadnjic smo poročali o tem, da se je pričela razprava proti članom tovarniških odborov. Vajeni smo že podobnih procesov in zato nas še tako nemogoča razsodba ne preseneti več. Da pa nas ne bi ogorčila, tega seveda ne moremo reči. Krivice so sicer lahko tako pogoste, da niso več prav za prav nič «novega» ,a vendar niso manj boleče.
Pri nas .so prišli fašistični zakoni spet do visokega ugleda; in sicer taki zakoni, ki jih je fašistični režim izdal v lastno obrambo in utrditev. Ti zakoni so imeli namen onemogočiti vsako manifestacijo ljudske volje, ki bi škodila fašističnemu režimu.
Po takih zakonih ima lahko sodnik, ko godi delavcem, ki o fašizmu in njegovih zakonih nočejo ničesar slišati, v vsem «prav». Tako je de. lavcem dejal, da so kot delavski zastopniki y tovarni odgovorni za vse protestne stavke. Tovarniški odbori bi morali delavcem stavko svetovati ali pa odsvetovati in jih poučiti o njihovih pravicah do delodajalcev. ZVIJ pa dovoli le take stavke, s katerimi si hočejo delavci izboljšati življenjske pogoje. Drugačne stavke so pa protestne in teh oblast ne dovoli (ali pa jih tudi dovoli, če prevzame «pokroviteljstvo» nad njimi Delavska zbornica Kozulič sam vendar . ne more proglasiti stavke...).
Tudi glede na zborovanja v tovarnah je dal sodnik zanimive «smernice». Zborovanja so sicer dovoljena, toda treba je vprašati za dovoljenje ravnateljstvo, kajti prostor zborovanja ni last delavcev. Vprašati pa je treba vsaki-krat posebej in tudi točno poveda-- ti, z.a kaj se prav za prav zborovanje sklicuje. Ravnateljstvo pa ima tudi pravico, da že v naprej ve, kdo bo govoril, kaj bo govoril in koliko poslušalcev bo. Ko ravnateljstvo vse to ve, potem lahko milostno reče: da, ali še bolj verjetno; ne. Potemtakem je ravnateljstvo v tovarni prava policijska oblast, le da bo že bolj pristranska. Malo je namreč verjetno, da bo dovolila zborovanje takrat, kadar je naperjeno naravnost proti tovarniškemu vodstvu oziroma la stoiku, zaradi krivic, ki jih mora od fe strani prestajati delavstvo. Odvetniki so na razpravi poudar-
že obsojeni pod fašizmom po prav teh paragrafih. In za zahvalo, ker so ti delavci obi-anili tovarne, ko so jih hoteli Nemci uničiti, sede sedaj na zatožni klopi.
Predsednik sodišča ni po govorih zagovornikov niti prekinil razprave, da bi še kaj premislil pred razglasitvijo sodbe. Kot da jo je imel že v naprej pripravljeno, jo je kar takoj razglasil. Vsakega od štirinajstih tovarišev je obsodil na šest mesecev zapora, (ki je sicer odgođen) in na plačilo 16.000 lir globe, ki jo morajo plačati v desetih dneh.
Pravica je slepa, so včasih rekli. Menda' bo res tako, kajti če bi videla, bi se v Trstu ne mogle dogajati take stvari v njenem imenu. ^Toda vemo, da bi se tudi ne moglo soditi po fašističnih zakonih, če 61 imelo oblast v lokah
ljudstvo, ki se je borilo za uničenje fašizma. Gotovo je, da se bodo godile ljudstvu take krivice vse dotlej, dokler bodo v Trstu gospodarili ljudje, ki v. fašizmu ne vidijo svojega sovražnika in dokler se ne bo uveljavila mirovna pogodba, v kateri so vendar zapisane pravice ljudstva. Uveljavljenje mirovne pogodbe more edino dati ljudstvu vsaj tisti minimum pravic, ki mu jih sedanja oblast iz razumljivih razlogov seveda noče dati. Demokratično ljudstvo Trsta je sprejelo sicer s težkim srcem tako mirovno pogodbo, s katero so Trst odtrgali od zaledja, toda sprejelo jo je zaradi miru. In zaradi miru hoče, da se ta mirovna pogodba spoštuje, kajti vsako kršenje te pogodbe pomeni vojno huj-skaštvo in s posledicami tudi direktno vojno izzivanje.
v-
Ce je ena krivica premalo*
Vsa reakcija se Že davno počuti nekako zelo oblastna, odkar je sprevidela, da najde vedno zaščito pri tukajšnji oblasti. Kajti pri izbiranju: ali. z delavci ali s tovarnarji, ah s partizani ali s skvadri-stičnimi bandami, ali z demokratičnimi organizacijami ali pa z legaš! in ezuli, bo vedno padla odločitev v korist drugih. Tako smo videli že mnogo arogantne samovolje s strani vodstva v raznih tovarnah. Vse pa mogoče prekaša ponedeljski dogodek v GRDA.
Ko so se namreč javili na delo delavci, člani tovarniških odborov, ki so bili na znanem procesu obsojeni, jih je čakala vest, ki pomeni zanje osebno novo, podlo krivico, obenem pa je to izzivalen udarec vsemu delavstvu sploh. Ti delavci so namreč izvedeli, da so začasno odpuščeni z dela, dokler ne bo glavno vodstvo GRDA proučilo vse stvari. Oni sami sploh niso smeli vstopiti v tovarno. Ko je začasni tovarniški odbor zahteval pojasnila, je nek inženir odgovoril, da si pri GRDA ne vedo razlagati ob-
Clani pododborov so opozorili vodstvo, da je delavstvo vznemirjeno in da pomeni nadaljevanje takega stanja hotenje, da se izzovejo neredi, za katere bi naj potem bilo krivo delavstvo. Poudarili so tudi, da je od ravnateljstva odvisno, ali bo v ladjedelnici zopet mir ali ne.
Delegacija delavcev iz ladjedelnic in predstavnik Enotnih sindikatov so šli tudi na urad za delo, kjer so predložili štiri najvažnejše probleme, ki se tičejo prekinitve delovanja tovarniških odborov in odpusta delavcev, članov teh odborov. Vodja urada je sicer obljubil, da bo povprašal pri vodstvu GRDA in pri vojaških oblasteh, a njegov odgovor nam še ni znan. Kakršen koli bo ta odgovor, plazu krivic, ki so se sprožile nad delavstvo, ne bo mogel zabrisati.
Dokler bodo imeli delodajalci za svoje najboljše zaveznike fašistične zakone, tako dolgo sé bodo delavstvu godile vsak dan hujše krivice.
sodišče in se morajo prej posvetovati s pravnim svetovalcem, da bodo vedeli, kako stališče naj za-jali, da so bili nekateri obtoženci I vzamejo.
sodbe, tako kot jo je formuliralo In kdo je tisti, ki hoče, da ti zakoni
na Tržaškem ozemlju veljajo? Mar opira ta svojo oblast na voljo ljudstva? Odgovor na to ni potreben.
OF, zvesta svojemu programu
se bo borila za uveljavljenje mirovne pogodbe
Ustanovljen je bil odbor za pomoč aretiranim tovarišem iz ladjedeU nic. Sedež tega odbora je v prostorih Enotnih sindikatov v ul. Ini-briani 5 piri strokovni zvezi kovinarjev. Ta odbor sestavljajo člani upravnih odborov vseh strok. Njegova naloga pm je nuditi stvarno pomoč družinam tovarišev, ki so. bili aretirani samo zaradi tega, ker, so branili demokratične pridobitve našega naroda in sicer slovenske napise v ladjedelnicah.
Sindikalni položaj pri nas je danes zelo ogrožen. To pa zaradi tega, ker se vojaška upirava poslužuje proti Enotnim sindikatom Jašu-stičnih zakonov italijanskega kazenskega zakonika. Čeprav sama italijanska ustava prepioveduje njihovo uporabo, so se jih tukaj pni nas poslužili proti naši sindikalni organizaciji.
Zato je potrebno, da začnemo odločno borbo, da tako stremo cilje mednarodnega in lokalnega imperializma, ki skuša škodovati koristi tržaškega ljudstva.
Da bi jim ti njihovi načrti uspeli, so nas naši sovražniki hoteli prisiliti, da bi stopili v splošno stavko. Toda stavkali bomo, kadar bomo hoteli mi. Sedaj pa je potrebna materialna in moralna solidarnost. Prav zaradi tega se odbor za solidarnost z aretiranimi tovariši iz ladjedelnic obrača na vse tržaške delavce in ustanove, naj še bolj kot v preteklosti prokažejo svojo dejansko pomoč. To svojo pomoč naj izkažejo po svojih zmožnostih in prostovoljno z enkratnim prispevkom ali pm s tedenskimi prispevki do konca sedanje dobe za pomoč tovarniških odborov in drugim.
Na ta način bodo delavci in ustanove pokazali svojo 'odločnost in strnjenost, ki bosta istočasno podobni splošni stavki. Tovarniški delavci. izobraženstvo in kmetje bodo na ta način stopili v borbo za obrambo sindikalnih pravic, ki zadevajo vse tržaško prrebivalstvo.
Ponavljamo, da bo zbirka namenjena v prid družinam aretiranih in obsojenih tovarišev in pa za deU no kritje sodnih stroškov.
Smrt fašizmu! Svobodo narodu! Odbor za solidarnost z aretiranimi tovariši iz ladjedelnic
Z ZBOROVANJA AKTIVISTOV OF
(Nadaljevanje s 1. strani)
ha. Z izvajanjem mirovne pogodbe bi namreč Trst le lahko postal močna demokratična postojanka in torej branik demokracije na vzhodu proti upadom imperializma z zapada. Zato si je Osvobodilna fronta v Trstu kot sestavna organizacija SIAU zastavila med svoje glavne naloge borbo za uveljavljenje mirovne pogodbe in za demokratizacijo življenja ng Tržaškem ozemlju.
Vsako delovanje v okviru Osvobodilne fronte, ki bi zasledovalo druge, tem nasprotne cilje, je u-smerjeno proti OF Tržaškega o-zemlja in končno tudi proti OF Slovenije. Ge smo nekoč dejali, da za pravega Slovenca ni mesta izven Osvobodilne fronte, potem je tudi res, da tisti ne spada v OF, ki dela proti interesom vsega slovenskega ljudstva in Jugoslavije sploh.
V zadnjem času je v zvezi z resolucijo Informbiroja o stanju v CK - ja KP Jugoslavije zanesla zmeda tudi v vrste pripadnikov Osvobodilne fronte. Da se stvari razčistijo, je bil z,a nedeljo dopoldne sklican aktiv OF.
Nasilje Vidalijeve skupine je doseglo toliko mero, da je skoraj onemogočeno vsako regularno zborovanje ali sestanek. Kolikor še nismo bili poučeni o nekih silno «demokratičnih» metodah, smo o njih zvedeli na zborovanju aktiva
OF in da bi bil vsak dvom izključen, so preskrbeli Vidalijevci z Destradijem na čelu. Kljub razbijanju po vratih, od koder so se slišali nekateri vzkliki vredni «črnih srajc», se je zborovanje vršilo nemoteno do konca. Pa ne samo to, na tem zborovanju se je lahko mimo oglasil kdor koli k besedi, celo tisti, ki na to zborovanje ni bil vabljen. Predsedujoči tov. Pahor Drago je pa že ob začetku povedal, da si lahko tudi vsakdo vse beleži, ne da bi se mu zgodilo kakor na sestanku ASIŽZ, kjer je bilo to prepovedano. In dasi je bilo težko se vselej zadrževati, kadar so se oglašali nekateri fanatični zaslepljenci ali za-slepljenke. so ostali zborovalci vendar disciplinirani. Kaj takega bi bilo pri Vidalijevcih seveda nemogoče. Le žal. da so maloštevilni pristaši «maggioranze» na tem sestanku ali slabo razumeli slovenski ali si niso znali zanomr.iti, kar so slišali. Kajti dali so «La-vorntoru» mnogo «snovi» za pisanje « tem. da so mu prinesli neke nreobrniene in napačne izjave jz RnKičevega ref»rata. kakršnih Inv Bahič ni nikoli spregovoril.
V svojem referatu je tov. Babič podal na kratko delovanje sil. ki. si ves čas od 1P sent. delale proti mirovni pogodbi za pri-tli-nitov Trota k Italiji.
«Mi smo se proti temu ves čas borili, ker Smo se jasno zavedali, da je kakršna koli sprememba v
tem trenutku v zvezi v Trstom lahko v korist samo reakcionarnim imperialističnim silam na škodo demokratičnih sil bodisi v mednarodnem merilu bodisi pri nas. Zato je bila naša osnovna linija, naša borba po sklepu mirovne pogodbe, obramba mirovne pogodbe, spoštovanje mirovne pogodbe in izvedba vseh njenih sklepov. Na tej osnovi smo mobilizirali najširše ljudske množice, prikazovali, kakšna je v tem momentu pot za dosego njenih interesov,»
Nato je tov. Babič pojasnil svoje stališče glede na znano resolucijo Informbiroja. Zaradi posebnih prilik Tržaškega ozemlja je bilo nje-! govo stališče, da pomeni izrekati se takoj za resolucijo Informbiroja nujno prehajanje na linijo borbe proti KP Jugoslavije in proti -Jugoslaviji sami in tedaj že tudi na pozicije revizionizma. Resolucija naj bi bila samo predmet diskusije v Partiji. Naše demokratično gibanje naj ohrari dosedanjo linijo bor-^Nadaljevanje na 5. strani).
V ISTRI VEC DELAJO
IN MANJ GOVORIJO
Letos je drugače v Istri. Lepše kakor druga poletja. Ni ob poteh rjavkaste suhe trave, ni izgorelih gričev, kjer bi se žirina skoraj zaman pasla; ne, povsod je bujno zeleno. In na njivah, večinoma pod trtami, se je vse mogočno razraslo. Pogosti dež je končno postal že neprijeten in nezaželen. Toda mogoče bo sedaj lepo vreme, tako da vino ne bo kislo. Te dni namreč prično «pasji dnevi» — in če sedaj ne bo vroče, kdaj pa naj bo?
V	Kopru srečaš tega in onega Znanca. Spomniš se govoric iz Trsta o «terorju». Toda glej, naletiš na človeka, ki mirno trdi svoje. Po govoricah v Trstu bi on zaradi «terorja» ne smel odpreti ust. Pa ga naravnost vprašaš, kako '.e s «terorjem» in skoraj užaljeno te pogleda.
Drugi, ki ga srečaš, ti bo na vprašanje «Kaj pa. vi kaj pravite», odgovoril zelo na kratko: «Mi ne govorimo mnogo, tli rajši delamo». Saj res, tukaj je mnogo dela in delo je prvo.
V	Izoli bodo morali ta teden krepko «stisniti». Dež jih je doslej precej attirai pvi njihovem delu. Sklenili so namreč, da v štiridesetih dneh pri rafijo Dom pionirjev. Ljudski dom in pa letni kino. Po načrtu se morajo ta dela končati do nedelje, ko poteče teh štirideset dni.
Dom pionirjev oziroma dom igre in dela bo res tak, da bi človek hotel biti v Izoli pionir. Izolani so za svoje pionirje izbrali lepo vilo neke milijonarke, ki je pa ni več v Izoli. Do nedavnega je še imela vilo zasedeno vojska. Toda ko je ljudstvo izrazilo željo po pionirskem domu, je takoj dobilo hišo na razpolago. Ljudje so se lotili preu-rejevanja. Do 350 Ijuai se zbere v nedeljo in v tekmovanju se zlasti mladina dobro ■ izkazuje: po 120 mladincev dela za pionirje. Pa vrtu, ki je kakor kak tropski park, so že vse prekopali. Tukaj, kjer je krasoto ogromnega vrta uživalo nekaj ljudi in mogoče le del leta, se bodo sedaj izolski otroci igrali in učili. Njihovi starši se bodo lahko brez skrbi posvetili svojemu delu, ko bodo vedeli, da se njih mali ne potepa po ulici in niti ne bo treba, da bi bil doma zaprt, če mora mati po opravkih, pa ga ne more vzeti s seboj. Lahko si mislimo, da ljudje z veseljem čakajo trenutka, ko bo dom izročen pionirjem. Prav Za prav ga ne čakajo, temveč ga s svojim delom sami pripravljajo.
V	Ljudskem domu je veža zatrpana z opeko. Tu bodo še nekaj zidali — a vse mora biti do nedelje končano.
Hitijo tudi s pripravljanjem letnega kina. «Dež nam je odvzel mnogo prostovoljnih ur», pripoveduje mladinec, «in sedaj moramo zamujeno nadoknaditi. Do nedelje mogoče ne bo končano do vseh po-
V NEDELJO
na Repentabor!
Obletnica padca fašizma pade letos prav na nedeljo (25 julija). Združenje bivših političnih preganjancev je sklenilo na ta dan prirediti večjo veselico in sicer na Repentdboru. To bo res veselica v «velikem stilu», saj bo začela že ob l). uri dopoldne in bo trajala do polnoči. Kdor se v tem času ne bo naveselil, mu ni pomoči...
Poleg govorov bo tudi nastop pevskih zborov in godb. Politični preganjanci bodo pripravili tudi loterijo. Kdor ne bo ničesar zadel, naj se obrne — na srečolov. Nepotrebno je omenjati, da bo tudi ples; če je veselica...
Preskrbljeno bo za prevoz iz Trsta na Repentabor. Sicer pa je od openskega tramvaja do Repenta-bora ravno za prijeten nedeljski sprehod hoje. Ker se prične veselica že ob 9. uri, se lahko začnete voziti s tramvajem že ob sedmi in Pol. Na vsak način ni treba, da vsi čakate na odhod šele po kosilu, ampak pojdite že prej, — že *ato, da se nam ne bo treba drenjati.
Afa Repentabom m m »videnje!
tankosti, a to ne bo vplivalo na o-tvoritev. «Kabina je že skoraj dokončana. Tla bodo lepo zravnana in cementirana. Tudi stoli so v delu; obrtniki prispevajo s svojim strokovnim delom». «Le komu je prišlo na misel, da se da na tem prostoru napraviti letni kino», nas za nima. Mladinec, ki nam vse raz kazuje, ne ve čisto točno odgovoriti. «Nekak pripravljalni odbor S1ATJ je dobil nalogo, da vse te stvari preštudira, pa se je odločil za ta prostor». Izolani pa ne mislijo samo na kino, temveč računajo s tem, da bodo imeli obenem lep prostor za drsanje pozimi. Prav za prav drsali ne bodo mnogo, pač pa vozili na koleščih. — ob peti uri, ko končajo delo v tovarnah, pridejo delavci še semkaj in delajo po dve url.
V nedeljo bo praznik za vse: za pionirje in njihove starše, za ljudske organizacije, ki bodo imeli prenovljen Ljudski dom in za vse Izo-lane sploh, ko bo začel delovati kino na prostem. Ni dvoma, da bo za ta velik praznik prišlo v Izolo mnogo gostov,
*;«
Pred zbiralnicami zadrug se ustavljajo vozički s paradižniki. V vrečah so tudi melancane in paprike. Občudujemo lep paradižnik. «Saj je lep», pritrjuje ženska ob vozičku. «Ampak le ni čisto v re-
be za spoštovanje mirovne pogodbe in izvedbo vseh njenih sklepov.
Tega stališča pa v Partiji niso sprejeli vsi, temveč so postavljali absurdno alternativo: ali si za Tita ali za Stalina.
«V vodstvu naše Komunistične partije so že ves čas obstajale neke tendence, ki so imele za cilj v ugodnem trenutku pripeljati vodstvo na pozici-ki jih je zastopala italijanska Komunistična partija 'r vprašanju Trsta. Mi vemo, kakšno je bilo ves čas — na žalost — to stališče Komunistične partije Italije v tem vprašanju. Takrat ko smo se borili za Jugoslavijo, takrat ko se je vse svetovno demokratično gibanje s Sovjetsko zvezo na čelu borilo za priključitev Trsta k Jugoslaviji, vemo, da je vodstvo Komunistične partije Italije klicalo: «Mi vas razumemo, ampak vam ne odobravamo». Zal moramo v tem momentu ugotoviti, da je italijanska Komunistična partija o vprašanja Trsta imela vedno in ga ima tudi danes nacionalistični odnos do tega vprašanja.
Vidah, ki je, še predno je bila objavljena resolucija, šel v Rim, se je od tam vrnil z jasnimi direktivami in ne da bi se posvetoval z vodstvom Komunistične partije, je pokre-nil akcijo v trenutku, ki je bil morda najbolj ugoden in je v tem trenutku izrabil najboljša gesla, ki so bila mogoča, postavljajoč pred naše ljudstvo dilemo: Beograd — Moskva, Tito ali Stalin.
Zgodilo se je to, kar sem prvi dan predvideval, da smo šli na pot kampanje proti Jugoslaviji in na stališče borb« proti vodstvu CK KPJ ter da se je na splošno razširil sovražen odnos do Jugoslavije. Vse besede, slav*
du. Ne vem, ali je bilo preveč dežja ali kaj».
«Da. da», pritrdi mož, «nikoli ni prav vse v redu. Ze trideset let vrtnarim, pa še nikoli ni bilo vse prav. Ali je preveč suho ali je preveč dežja. In če spomladi zelo dobro kaže, se pa poleti kaj pokvari. Eh, če bi kmetu vse po sreči šlo, po njegovih načrtih in po njegovem vloženem delu, tedaj bi moral biti milijonar».
Povprašujemo po cenah in po možnosti prodaje.
Tole bi v Trstu dobro šlo», po-
nosimo izrečene v nekih momentih, da je Jugoslavija demokratična država, so bile preračune na tista čustva našega ljudstva, ki so bila in ki so še bila in ki so še danes do Jugoslavije Ni slučaj, da je Viđali že takoj prvi dan jasno nakazal, da se je Jugoslavija oddvojila od demokratičnega bloka, da je postala sovražna država Sovjetske zveze in da bomo v taki situaciji šli na zasedanje Org. združenih
Razpis natečaja
za sestavo prostih vaj za leto 1948
Razpisujemo natečaj za sestavo prostih vaj za leto 1949. Sestavljene vaje se pošljejo v 3 izvodih s priloženo godbo v zaprti kuverti; priložiti je treba še posebno kuverto, v kateri je ime in naslov sestavljalca, na naslovni strani pa naslov vaj ali geslo. Vaje naj bodo natipkane z dvojnim presledkom med vrsticami in samo na eni strani lista.
VRSTE VAJ:
1.	Vaje za deco od 6—10 let naj bodo sestavljene za dečke in deklice na isto godbo, tako da jih lahko izvajajo skupno.
2.	Vaje za deco od 10—14 let ravno tako.
3.	Množične vaje, s katerimi bodo nastopali istočasno naraščajniki in člani.
4.	Množične vaje za skupen nastop članic in naraščajnic.
Vaje pod 3. in 4. naj bodo lahke, vendar učinkovite, kar na.j bi se doseglo s kontrasti v gibih, barvah in prehodih. Lahko
kaže na melancane in paprike. «Sicer pa v Trstu cene skačejo. Danes je drago, jutri pa je mnogo blaga in cena pade. Pri nas pa je stalna določena cena. In mi pridelovalci se letos ne moremo pritoževati. In sploh, «e primerjamo cene, po katerih mi kupimo blago v vezani trgovini... Enaki čevlji bi me n. pr. p Trstu stali štirikrat toliko».
»:«
Pozdravimo in se odpravimo dalje. V Portorožu je kopališče zelo živo. V Mladinskem domu je zdravstvena kolonija. Tu so zbrani od vsepovsod otroci, ki niso dovolj zdravi in krepki, pa jim koristi obmorsko podnebje. S kopanjem in ob izvrstni hrani se bodo okrepili za prihoanje šolsko leto. Tudi njihova voditeljica se je posvetila za ta čas zgolj svojim varovancem in pa lastnemu oddihu, Skoraj da ne ve kaj se po svetu dogaja.
V gluhomnici pa je nai'adna počitniška kolonija. Toda ker v programu ni samo kopanje, ni da nes nikogar doma, razen postrež-nic, ki priprravljajo večerjo. Vsi o-stali so namreč šli na izlet. Se vse prehitro bo potekel čas kolonije in otroci se bodo z veseljem spominjali morja in južnega zelenja.
Mikalo nas je, da bi obiskali kraje, kjer grade zadružne domove ,a ni bilo časa. To pa nikakor ne px)meni, da ne bomo prišli drugič.
programu
narodov v Parizu septembra tega leta. Ce bo vprašanje Trsta na tem zasedanju — pravijo — drugače izpadlo, bo tega kriva Jugoslavija. To je čisto jasna predpriprava na odkrit prehod na pozicije revizionizma. Za ta prehod se obtožuje Jugoslavija.
Za nas je prav gotovo principielno vprašanje samo eno. Pot, po kateri so šli ljudje z Vidalijem na čelu, pot kampanje proti Jugoslaviji prikazova.
bi zaradi večjega učinka vezali moški in ženski naraščaj in člane in članice, lahko pa tudi vse 4 oddelke naenkrat; v tem primeru bi morali izvajati vaje v tesnem sestopu (telovadišče na Stadionu ima 64 značk v dolžino in 40 v globino).
5.	Posebne vaje. — Te vaje so lahko težje. Izvajali jih bodo telovadci, ki bodo redno telovadili. Pri teh vajah lahko družimo oddelke n. pr. moški in ženski naraščaj ali člane in članice itd. Izvajamo jih lahko tudi z orodjem: palice, venčki, cvetni loki itd.
POGOJI:
Natečaja se lahko udeleži vsakdo. Vaje naj nauči primerno skupino telovadcev, ki jih bodo izvajali pred razsodiščno komisijo.
Sestave naj se pošljejo do 15. avgusta t. I. na naslov ZJJ.T.V. (U.C.E.F.) odsek za telovadbo, ulica Machiavelli 13, II p.
Nagrada za vsako sprejeto se-stavo bo znašala 10.000 lir.
Za sestave, ki jih bomo prejeli po tem roku, ne bodo izplačali nagrade.
KDO BO PRVI
OF, zvesta svojemu
nje Jugoslavije kot države, ki je «že zašla» v imperialistični tabor, je pot, ki nujno vodi k odklonu od Jugoslavije. In če gremo na politiko odklona od Jugoslavije, gremo nujno na pozicije priključitve Trsta k Italiji, kar je nujna posledica tega.
Za nas pa je prav gotovo principielno vprašanje borba na dosedanjih osnovah za spoštovanje mirovne pogodbe; borba za ohranitev Tržaškega ozemlja in odločna borba od strani vseh svetovnih demokratičnih sil proti imperializmu. To je za nas tudi vprašanje internacionalizma.
Videli smo, kako se v vprašanju odnosa do Jugoslavije zavzema danes izrazito sovražno stališče. Vemo tudi to, kako se že danes javno poskuša opravičevati spremembo naše dosedanje politične linije in prehod na pozi. cije Italije. V vodilnih krogih Vidalije ve skupine že trdijo, da smo prav gotovo ves čas naše borbe imeli napačno stališče v nacionalnem vprašanju, in izvaja se zaključek, da je v interesu svetovnega demokratičnega gibanja, da se Trst priključi k Italiji
Dejstvo, da se odločno odklanja, odposlati spomenico SIAU Varnostnemu svetu, v kateri se odločno protestira, proti kršitvi mirovne pogodbe s strani anglo-ameriške vojne uprave, da se gre na politiko DE FACTO priključenja Trsta k Italiji in se zahteva od Varnostnega sveta, da podvzame korake, da se izvedejo vsi sklepi mirovne pogodbe v zvezi s Tržaškim ozemljem. To odklanjanje je najbolj jasen dokaz, da nočemo niti več po liniji, po kateri smo šli do sedaj, po poti borbe za izvedbo mirovne po-podbe, za izvedbo vseh določb v zvezi s Tržaškim ozemljem.
Nam pravijo, da smo proti Sovjetski zvezi, da smo proti Stalinu, nam, ki smo preživeli težke čase, ki smo preživeli težko krvavo borbo za Sovjetsko zvezo, ki smo vsak dan gledali smrti v oči, ki se nismo bali, ker smo nosili v srcu Sovjetsko zvezo in Stalina! Danes se nam upajo očitati to, medtem ko je večina njih čakala zadaj, ko smo mi krvaveli.
Tovariši! Mislim, da si mi v tem momentu postavimo vprašanje, ali je taka pot v interesu resničnega internacionalizma, ali je Vidalijeva pot v interesu demokratičnega gibanja ali ne. Jaz pravim, da to ni v interesu internacionalizma in mednarodnega demokratičnega gibanja, če prepustimo, da postane Trst postojanka imperializma, Naša pot je pot borbe za spoštovanje mirovne pogodbe ter za povezavo Trsta z njegovim zaledjem, predvsem pa z Jugoslavijo, četudi so tam morda kake napake. Opora našega demokratičnega gibanja je v prvi vrsti v demokratičnih množicah Jugoslavije in partije pod vodstvom Sovjetske zveze. Kdor gre danes s te poti, gre na pozicije revizionizma, gre v osnovna nasprotja internacionalizma.
Ce govorimo kot — Slovenci — antifašisti, kot sestavni del demokratičnega gibanja v Trstu, je za nas samo ena pot, pot dosedanje vsakodnevne konkretne borbe za spoštovanje mirovne pogodbe in izvedbo vseh sklepov v zvezi s Tržaškim ozemljem in pot bratstva z italijanskimi antifašisti. To je pot, ki v največji meri odgovarja resničnim interesom mednarodnega demokratičnega gibanja pot, po kateri bo šlo tudi svetovno demokratično gibanje, ker vemo, da v vprašanju mednarodnih obveznosti Sovjetska zveza ne more imeti drugačnega stališča kot je v največji meri pokaza, la varšavska konferenca.
Očitajo nam, da smo nacionalisti, da smo zavzeli nacionalistično stališče. Ce je mogoče govoriti o nacionalizmu, je mogoče govoriti samo na nasprotni strani. Mi nadaljujemo na osnovi demokratičnih tradicij svojo borbo. Prav gotovo nas ne sme motiti v odnosu do vseh tistih, ki nimajo nič skupnega z resničnim demokratičnim gibanjem. Nam očitajo, da gremo na pot nacionalizma in da se bomo znašli na isti poti z Veselom in Agnelet-tom. Motijo se tisti, ki mislijo, da se bomo znašli na istih pozicijah z izdajalci slovenskega naroda, na istih pozicijah ljudi, ki nadaljujejo svoje izdajalsko delovanje kot so ga vršili v najtežjih časih narodno osvobodilne borbe. V to borbo proti vsem reakcionarnim silam je vključena tudi borba proti tem izdajalcem slovenskega naroda.
Mi torej bomo šli po poti te borbe: Borba ne bo lahka. Trdo se bomo morali boriti, vendar pa upam, da smo vsi prepričani, da bomo s to bor. bo za spoštovanje mirovne pogodbe, za izvedbo vseh njenih sklepov, doslednosti demokratičnega gibanja pri nas proti imperializmu, izvršili svojo demokratično dolžnost tudi do princi-pielna vprašanja internacionalizma in v interesu demokratičnega gibanja vsega sveta».
Po
KRONIKA
*	V LJUBLJANI JE IZŠLA po petletnem presledku prva številka XVII letnika «Dela», glasila CK KPS. Revijo urejuje dr. Jože Potrč.
*	V SOFIJO JE PRISPELA skozi Beograd madžarska vladna delegacija. Na beograjski postaji jo je sprejel zunanji minister Stanoje Simič in razni poslaniki.
*	15.751,935 PREBIVALCEV ŠTEJE JUGOSLAVIJA. Od 1. 1931 je prebivalstvo Jugoslavije narastlo za 1,13.928 ljudi. Ce ne bi jugoslovanski narodi utrpeli izgub med vojno od 1. 41 do 1. 45. 1. bi danes šteli 18.310,000 ljudi. Primanjkljaj prebivalstva Jugoslavije zaradi vojnih let znaša torej 2.558,000 oseb. Beograd ima 388.000, Zagreb 290000, Ljubljana 121000 prebivalcev.
*	MARŠAL TITO je 14. julija obiskal mladinske delovne brigade na cesti «Bratstva in edinstva».
*	15. AVGUSTA BO ODPOTOVALA v Bolgarijo češkoslovaška delegacija, ki bo podpisala sporazum o preselitvi Slovakov, ki žive v Bolgariji, v domovino.
*	16. JULIJ JE BIL V JUGOSLAVIJI «Dan tankistov» jugoslovanske armade. Ravno tankisti J.A. so imeli velike zasluge za osvoboditev Trsta. Ob tej priliki je maršal Tito sprejel predstavnike tankovskih in motoriziranih enot J.A.
*	AVSTRIJSKE OBLASTI v Velikovcu na Koroškem so prepovedale gradnjo slovenskega prosvetnega doma v Novi vesi na zahtevo fašistične organizacije «Zveza domovini zvestih prebivalcev južne Koroške».
*	11.800 km CEST bodo letos preuredili v Jugoslaviji. V primeri z lanskim letom so letos dvakrat večje investicije za mostove in ceste. Mnoge ceste bodo asfaltirali ali tlakovali,
*	«JUGOSLOVANSKA LINIJSKA PLOVBA» je lani uvedla redne potniške proge z deželami bližnjega vzhoda, z Južno in Severno Ameriko ter Kanado. Kmalu bo uvedena tudi proga Reka - Bombaj.
*	NA POLJSKO JE ODPOTOVALA skupina 148 češkoslovaških mladincev, ki bodo delali v tistem delu pristanišča v Sčečinu, ki je bil dan na razpolago CSR.
*	SOVJETSKO LJUDSTVO IN NJEGOVE OBOROŽENE SILE so praznovale «Dan letalstva». Proglas ministra oboroženih sil ZSSR maršala Bulganina pravi, da konstruk-terji, mehaniki in delavci v letalski industriji uspešno izpolnjujejo nove tipe večmotornih in raketnih letal.
*	AMERIŠKA VLADA JE PREPOVEDALA delovanje Komisiji za pomoč Jugoslaviji pod pretvezo, da namerava spremeniti obliko delovanja vlade ZDA z neustavnimi sredstvi.
*	V CSR so aretirali skupino teroristov, ki je delovala v ameriški obveščevalni službi. Pri teroristih so našli orožje, radijske postaje in letake. Teroristi so imeli nalogo pripravljati atentate.
*	V Moskvi je umrl nrmestnik predsednika vlade Ukrajinske republike V F Starčenko.
*	Na razstavi mednarodne federacije žena v Parizu, na kateri so sodelovale organizacije naprednih žena 43 držav, je jugoslovanski paviljon poleg sovjetskega, dosegel najlepši uspeh. V Jugoslovanskem paviljonu so- bTe prikazane vse etape borbe jugoslovanskih žena za osvoboditev in za izgradnjo socializma.
41 Madžarska mora po nedavnem velikodušnem sklepu sovjetske vlade o zmanjšanju reparacij za 50 odst., dobaviti ZSSR samo še 200 tisoč metrskih stotov žit, kar znaša 1 odst, njene letošnje žetve.
*	18 rektorjev poljskih vseučilišč in visokih šol je v imenu poljskih znanstvenikov in kulturnikov objavilo protest, v katerem se pozivajo znanstveni delavci vsega sveta naj m step lo proti uničevanju židovskih zgodovinskih kulturnih pridobitev v Palestini, v prvi vrsti znanega hebrejskega vseučilišča in velike knjižnice v Jeruzalemu. V protestu hkrati obsojajo umore profesorjev, docentov in drugih znanstvenih delavcev v Je-
I ruzalemu.
slovanskem svetli GOSPODARSKI PLAN ZSSR Uspehi dvoletnega plana v Bolgariji
za drugo četrtletje L 1948 je bil izpolnjen s 106 odst.
Moskva. Poročilo državne planske komisije ZSSR o rezultatih izpolnitve državnega plana obnove in razvoja narodnega gospodarstva ZSSR za drugo četrtletje 1948:
Delo industrije, kmetijstva, transporta, obseg kapitalnih del in blagovnega prometa na drobno v drugem četrtletju 1948. leta lahko vidimo iz naslednjih podatkov:
IZPOLNITEV PLANA
INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE
Plan celotne proizvodnje v drugem četrtletju 1948 so izpolnila posamezna ministrstva na tale način:
Ministrstvo za črno metalurgijo 111 odst.
Ministrstvo za barvno metalurgijo 110 odst.
Ministrstvo za premogovno industr. zahodnih področij 103 odst.
Ministrstvo za premogovno Industrijo vzhodnih področij 100 odst.
Ministrstvo za industrijo nafte južnih in zahodnih področij 107 odst.
Ministrstvo za industrijo nafte vzhodnih področij 110 odst.
Ministrstvo za električne centrale 103 odst.
Ministrstvo za kemično Industrijo 115 odst.
Ministrstvo za električno industrijo 114 odst.
Ministrstvo za industrijo sredstev za zvezo 158 odst.
Ministrstvo za industrijo težkih strojev 106 odst
Ministrstvo za avtomobilsko in traktorsko industrijo 111 odst.
Ministrstvo za industrijo orodnih strojev 103 odst
Ministrstvo za industrijo strojev in pribora 112 odst.
Ministrstvo za industrijo gradbenih strojev 116 odst.
Ministrstvo za industrijo prevoznih strojev 112 odst.
Ministrstvo za industrijo kmetijskih strojev 105 odst.
Ministrstvo za Industrijo gradbenega materiala 114 odst.
Ministrstvo za gozdno industrijo
Medtem ko si reakcija v inozemstvu na vse načine trudi, da bi s terorističnimi sredstvi razbila mlado socialistično državo in preprečila nastajanje nepremagljive napredne države, gredo jugoslovanski narodi svojo pot naprej. Jugoslovanski narodi vedo, kaj imajo in kaj morajo še zgraditi in zato budno čuvajo svojo lastnino, svojo državo pred vsakršnimi sovražniki od zunaj in od znotraj. Le tako si je mogoče razlagati naglo odpravljanje nedostatkov v notranji izgradnji, ker so največkrat posledica namernega delovanja protiljudskih elementov. Le tako si je mogoče razlagati, da tudi vohunsko in teroristično delovanje agentov iz inozemstva ne daje svetovni reakciji zaželenih uspehov.
V teh dneh sedi na zatožni klopi sodišča v Zagrebu skupina ustaških in četniških teroristov, ki so se kot agenti tujih imperialističnih vohunskih služb vtihotapili v Jugoslavijo iz Italije, Tržaškega ozemlja in Koroške. Organi javne varnosti so zločince, med katerimi je prišel zadnji v državo šele v tem mesecu, kmalu polovili. Med teroristi so najvišji ustaški oficirji in politik: kakor Kavran, Ljubo Miloš itd. Vsi ti klavci odgovarjajo za smrt
200.000	Jugoslovanov, ki so jih poklali v raznih zloglasnih ustaških taboriščih. Organizatorji te teroristične bande v inozemstvu so: Pavelič, Maček, škof Rožman in seveda oni, ki so jih sprejeli v varstvo in ki se jih branijo izročiti jugoslovanskim oblastem kot vojne zločince najtežjega kova.
Krvniki jugoslovanskih narodov, ki so sedaj in ki bodo še prišli pred sodišče , bodo prejeli zaslužene kazni. S svojim neumornim delom pa bodo jugoslovanski narodi in z njimi vsi narodi, ki si svobodni grade novo socialistično družbo,
Ministrstvo za industrijo celuloze In papirja 115 odst.
Ministrstvo	za	industrijo gumija
115 odst.
Ministrstvo za tekstilno industrijo 102 odst.
Ministrstvo	za	lahko industrijo
107 odst.
Ministrstvo za rudarsko industrijo zahodnih področij 103 odst.
Ministrstvo za industrijo rib vzhodnih področij 76 odst.
Ministrstvo za industrijo mesnih in mlečnih izdelkov 101 odst.
Ministrstvo	za	živilsko industrijo
111 odst.
Ministrstvo	za	industrijo začimb
104 odst.
Ministrstvo za lokalno industrijo in lokalno industrijo goriv zveznih republik 104 odst.
Plan celotne proizvodnje vse Industrije Sovjetske zveze za drugo četrtletje 1948 je bil izpolnjen s 106 odst. Skupna količina, ki je bila določena po letošnjem planu celotne industrijske proizvodnje za 1. 1948. je bila v prvem polletju presežena za 5 odst.
obsodili na propast vse temne reakcionarne sile, ki organizirajo in pripravljajo zarote proti svobodnim narodom.
Jugoslovanski narodi se tega dobro zavedajo, zato so uspehi njih vsakodnevnega dela ogromni. Pred dnevi sta bili dani v promet dve novi progi. V predkongresnem u-darniškem tekmovanju so bili doseženi veliki uspehi, tako v industriji kakor v poljedelstvu, prosveti itd. Eden najlepših primerov zavestne soudeležbe pri gradnji nove družbe je spontano nadaljevanje vpisa ljudskega posojila, čeprav je to že prekoračeno že za več kot 10%.
Veliki uspehi so bili doseženi tudi v kontrahiranju žitnega pridelka, ki je letos mnogo boljši kot lani. Posledice dobre letine in dobro organiziranega kontrahiranja bodo kmalu občutili jugoslovanski državljani. Minister za trgovino in preskrbo zvezne vlade Jakob Bla-ževič je dal za tisk izjavo, v kateri napoveduje občutno izboljšanje
«SVETOVNA ZGODOVINA»
BO OBSEGALA 35 KNJIG
Akademija znanosti ZSSR je pričela izdajati velikansko delo «Svetovna zgodovina», ki bo imelo 35 knjig in bo obsegalo zgodovino vseh svetovnig držav in narodov od naj starejše dobe pa do današnjega časa. Pri tej knjigi so sodelovali najznamenitejši sovjetski zgodovinarji - akademiki:	Boris Grekov,
Vjačeslav Volgin, Evgenij Tarle, dopisni člani akademije znanosti ZSR Nikolaj Družinin, Ana Pani-ratova, Sergej Bakrušin in drugi.
Po dvoletnem planu v Bolgariji intenzivno gradijo 17 velikih industrijskih podjetij:	metalurške in
mehanične delavnice, tovarne za dušična gnojla, za žvepleno kislino ter največjo tovarno za cement »Vulkan« v novem niitKu Dimi-trovgrad. Tovarna, ki deloma že obratuje, bo dobavljala deželi
100.000	ton cementa letno.
Plan predvideva tudi obširno izkoriščanje vodnih in zdravilnih vrelcev dežele, znatno povečanje izkoriščanja premogovnih ležišč, povečanje železne industrije in industrije redkih kovin. Razširili bodo tudi tekstilno industrijo, industrijo živil in obutve.
Bolgarski narod je že dosegel znatne uspehe Pri uresničevanju programa za industrijski razvoj dežele. V letu 1947 — v prvem letu dvoletnega plana — je industrijska produkcija bila v primeru z letom 1939 za 30.5% višja; pridobivanje premoga je napredovala za 80%. V letu 1944 so v Bolgariji proizvajali 313 milijonov kw ur električne energije, v 'letu 1947 488 milijonov. V letu 1950/51 bodo zmogli proizvajati trikrat toliko električne energije.
V letošnjem delu se bo industrij-
kvalitete kruha. Ker je bil lani posebno slab pridelek belih žit, so morali od januarja letošnjega leta pripravljati kruh za zagotovljeno preskrbo s povečanim odstotkom koruzne moke. V kratkem pa bodo za potrošnike zagotovljene preskrbe v velikih mestih, industrijskih središčih in velikih delovnih mestih začeli pripravljati kruh, ki bo imel 80% pšenične in 20% koruzne moke. Ko bodo imeli zadostne količine moke in novega pridelka, bodo popravili mešanico moke tudi v ostalih krajih.
Na račun kruha so protiljudski elementi marsikdaj špekulirali. Kaj bodo našli sedaj ti večni oboževalci imperialistične moke?
Pri izvajanju petletnega plana in graditvi socializma v Jugoslaviji pripadajo strokovnim kadrom silno važne naloge. Zato je razumljivo, da ljudska oblast posveča vso pozornost vzgoji kadrov. V nasprotju z anarhičnim kapitalističnim gospodarstvom, ki v kali onemogoča vsako načrtno vzgajanje strokovne delovne sile, zahteva socialistična graditev dosledno planiranje kadrov za vse stroke in panoge. Razumljivo je torej, da je planiranje potrebno tudi za vzgojo kadrov s fakultetno izobrazbo.
Na tem področju je vladala doslej tudi v Sloveniji gola slučajnost. Na visoke šole se je vpisovalo brez vsakega upoštevanja dejanskih potreb gospodarstva po teh ali onih strokovnih močeh. Pri izbiri študija ni imel abiturient niti približno jasne slike o možnosti svoje bodoče poklicne zaposlitve. Te napake, ki so se pojav-
ska produkcija povečala v primera s prejšnjim letom za 36%; proizvodnja Produkcijskih sredstev za 38%; pridobivanje premoga za 15%, rudnin za 13% drugih izkopanin za 133%.
V letu 1948 se bo število delavcev, zaposlenih v produkciji, zvišalo za 7,7% — srednji dobiček dela industrijskih delavcev za 20.8 . Osnovne plače delavcev se bodo povišale za 17% in srednje plače delavcev Za 3,8%. Bistvene spremembe so vidne tudi
V POLJEDELSTVU
Po agrarni reformi je dobilo zemljo 127.000 kmetov. Med bolgarskimi kmeti je opaziti tendenco, da se združijo v gospodarske zadruge. V začetku tega leta je bilo d deželi že 579 poljedelskih zadrug, ki so štele več kot 50 tisoč kmetov in ki . so razpolagale z 120 tiso! hektarji zemlje.
Bolgarski kmetje, ki vstopijo V zadruge, prepustijo zadrugam svojo zemljo v najem, ostanejo Pa nje lastniki. Poljska dela opravljlajd kolektivno in pridelek razdelijo med člane po dehi, ki so ga opravili. Zadruga plača la:4tniku odškodnine za zemljo, ki jo ima d najemu, odškodnino Za uporabo živine in za orodje, ki ga kmetje stavljalo zadrugam na razpolago.
Vlada stori vse, kar je potrebno za izboljiianje poljedelskih proizvodov. Gradijo in popravljajo vodne rezervarje, kanale- za namakanje, jezove itd. Ker je zemlja močvirnata in ker jo tudi namakajo, se je površje obdelane zemlje od 4,.380.000 ha v letu 1940 zvišalo na 4,800.000 ha v letu 1947- Država daje kmetom na razpolago najmodernejše poljedelsko orodje in stroje. Ze pretetklo leto je v Bolgariji delovalo 30 traktorskih Postaj. Ni Poljih Bolgarije so se pojavili tudi kosilni in mlatilni stroji.
Vedno bolj služi v poljedelstvu električna energija. ' Naprave za namakanje bodo pognale v tek tudi nove hidroelektrične centra1e, katerih turbine bodo imele milijon HP.
Poljedelska proizvodnja bo v letu 1948 narasla za 60% glede na produkcijo v letu 1947. Pjrodukcijd tehničnih in industrijskih panog se bo podi'	produkcija zele-
njavnih in tri -asadov pa se bo Povečala 4—5 krat.
Tudi živinoreja vidno napreduje: Od lanskega leta je število živine precej naraslo: goveje živine in konj za 5%, ovac Za 11%, prašičev za 58% in perutnine za 60%.
Pri poljedelskih zadrugah gradijo 180 pristav za vzrejo plemenskega življenja, kakor promet, trgo-ovac, 406 pristav za prctšiče in 130 za vzgojo perutnine.
Vse ostale panoge gospodarskega življenja, kakor prometu, trgovina na debelo in drobno, se bodo tudi močno povečale in izboljšale, kakor Predvideva dvoletni plan.
Ijale v prvih dveh letih izgradnje v Jugoslaviji, hočejo letos popolnoma odpraviti. Ze med šolskim letom so bila po gimnazijah predavanja za maturante. Predavatelji so poudarjali zlasti potrebo po vpisu tistih strok, ki so najslabše zasedane, čeprav jim po planu pripadajo zelo pomembne naloge. Izvršeni sta bili dve anketi o izbiri poklica in trud ni bil zaman. Večina maturantov je upoštevala navodila in si izbrala stroke, ki ustrezajo vpisu v prvi semester fakultet in visokih šol v prihodnjem študijskem letu.
PLAN VPISA
Po planu vpisa v prvi semester prihodnjega študijskega leta, ki ga le izdelala v skladu z dejanskimi P0" trebami in zmogljivostjo srednjih 5° zvezna planska komisija, mora vstopiti na univerzo in visoke šole v Sl»"
Vpis ljudskega posojila je prekoračen
Teden dni v domovini
Slitb'ttiiithf tiMi
Umetnost - Prosveta
“DESETI BRAT“
in naš igralski naraščaj
SNG je za zaključek sezone obnovilo «Desetega brata». Nad vse primerna je bila v teh dneh uprizoritev dramatizacije Jurčičevega romana v Delakovi priredbi. Jurčič je klasik, pisatelj, čigar dela so si utrla pot med najširše plasti ljudstva. Čeprav so mu življenjske. ter ekonomske prilike onemogočile, da bi svoje epske zmožnosti v polni meri izkoristil, vendar je Jurčič tisti, ki je prvi prenesel v našo leposlovje slovenskega človeka ter naš bogat narodni zaklad.
Za na s,tržaške Slovence, pa je prav ta čustven dotik z našim svojstvenim bistvom, bodisi y knjigi ali ha odru, nad vse pomemben. Se posebej y teh dneh, ko neka struja s svojevoljno razlago internacionalizma meša našim ljudem čustva in pojme. Bolj kakor kdajsi-bodi pa mora biti vsakomur jasno, da jc zdrava in odkritosrčna narodna zavest edina prava osnova slehernemu naprednemu mišljenju in gibanju.
Za nas, tržaške Slovence, pa je Z veseljem pozdravili uprizoritev «Miklove Zale», ki jo je opensko Prosvetno društvo s tàko skrbjo pripravilo; doživeli smo namreč nazorno podano stvarnost naroda, ki je stoletja kakor živ ščit varoval Evropo pred turškimi kopiti. Zato je naše občinstvo spet pozorno prisluhnilo, ko je SNG naznanilo obnovitev «Desetega brata» kot zaključno predstavo letošnje sezone. In to tem bolj, ker mu je «Deseti brat» nekaka vez, ki ga povezuje g skoraj trideset let pretrgano tržaško igralsko tradicijo: naše matere in očetje nam zmeraj znajo veliko povedati o «Desetem bratu», ki so ga gledali nekdaj v Narodnem domu, preden ga je Giunta zažgal!
Tokrat pa nam je SNG predstavilo v daljših vlogah nekaj mladih moči iz dramatičnega tečaja; zaradi tega je imela ta predstava še posebno važnost. Milan Kosič, ki je igro režiral in bil v nji polnokrvni Krjavelj, nam je rekel: «Želel sem, da bi bila dana možnost nasini mladim igralcem, zares debutirati ter pokazati, kaj zmorejo. Mislim pa, da je za mladega zečetnika, ki prvič ustvarja neki lik, predvsem potrebno, da se vživi v slovensko ozračje, da poosebi značaj slovenskega človeka, osebo ÌZ naših klasičnih del.»
Strinjamo se seveda z njim, zato ne bomo danes govorili niti o njem niti o ostalih igralcih, ki jih poznamo iz prye zasedbe: Ema Starčeva, Justo Košuta, Rado Nakerst, Modest in Belizar Sancin, Stane Raztresen. Eri srcu so nam «novinci». Zal, videli smo samo predstavo v Skednju, nismo zato mogli ceniti zasedbi Manice, ki jo je na
veniji 920 novincev, od teli 780 absolventov gimnazije in 140 ostalih. Od strok, kjer še predvideni plan vpisa ni v celoti dosežen, bi bilo omeniti Predvsem geodezijo, gradbeništvo, rudarstvo, geologijo, ladjedelništvo, matematiko, veterino in višjo pedagoško Šolo.
NOVE SOLE
Letos bodo odprte v Beogradu Sola Za filmsko igro in režijo, visoka šola za novinarsko in diplomatsko službo ter Enoletna šola ministrstva za zunanjo trgovino, ki bodo sprejele določeno število slušateljev tudi iz Slovenije.
materialna stran studija
Istočasno s planom vpisa skrbi Ijud-**« Oblast tudi za materialno stran
Kontovelu podala Tea Starčeva, pri Sv. Ivanu pa Berta Ukmarjeva,
V Skednju se je kot Manica uveljavila Nepa Lipovčeva, nastopila je z gotovostjo, hkrati pa je njeno tu in tam malce plaho, malce srkomno zadržanje bilo lepo v skladu z likom dobro vzgojenega, sramežljivega gosposkega dekleta. Mlada igralka z ljubko ter mikavno zunanjostjo, z dobrim glasovnim darom in samostojnim nastopom, je brez dvoma prodrla! Menimo, da nag je Neva Lipovčega prav tako veselo iznenadila, kakor nas je iznenadila Tea Starčeva v «Kralju na Betajnovi». Posebno učinkovit je bil prizor na klopic!, kjer sta se s Silvijem Kobalom ubrano vživela v idilično ozračje.
Kot Lovre Kvas je Silvij Kobal prvič nastopil v daljši vlogi. Za-
Ko smo v našem poročilu o 6. št. Razgledov v prejšnji številki Ljudskega tednika napisali: »Članek o naši glasbeni kritiki ne pove mnogo«, smo pač tudi somi nekoliko »premalo povedali«. Članek govori namreč na splošno o kritiki in kritikih in končno govori o nalogah glasbene kritike v Trstu. Mi pa smo pod gornjim naslovom pričakovali, da bo pisec navajal konkretne primere naše glasbene kritike. Zlasti bi bilo Želeti, da bi nam avtor povedal kaj ve, — in sicer z navajanjem primerov, — v Pojasnilo svoje trditve, »da pri nas ne ločimo kritiko od reportaže«. če bi se tu pomudil ne-
študija na univerzi ih visokih šolah. S splošno uredbo o štipendijah, ki jo je izdala zvezna vlada Slovenije, je zagotovljena redna gmotna podpora vsakemu potrebnemu, vestnemu in marljivemu študentu. Po uredbi znaša večina štipendij od 1500 do 3500 din mesečno. Student, ki, želi prejemati štipendijo, mora dobiti najkasneje do 30. avgusta t.l. prošnjo pri-ministrstvu za prosveto LRS. (Podrobna navodila so v članku «Plan vpisa na univerzo in razpis štipendji za študijsko leto 1948 /49» v Poročevalcu od 11. julija).
Za stroke, kjer plan vpisa ni v celoti dosežen, bodo podeljene sorazmerno višje in številnejše štipendije. Ce se kandidat ne bi vpisal na tisto univerzo ali fakulteto, za katero je dobil štipendijo, se meni da je štipendijo odklonil.
nimivo dejstvo pri tem mladem igralcu je njegova gotova, mladostno samozavestna nota, ki jo vtisne v vse svoje nastope; vloga dijaka-instruktorja je bila zanj nad vse prikladna. Posebno zato, ker ima Kobal očitno zelo razvit čut za podajanje finega, mestnega, tudi elegantno rafiniranega mladega človeka. Mislimo, da bo Silvij Kobal še veliko napravil, če bo. znal «rasti» v globino.
Dušan Pertot se je precej vživel v krčmarja, bil jc sproščen in kar se je dalo naraven. Ce naj si utira pot v odrsko umetnost, bi se bistrovidnemu režiserju morebiti izplačalo najti zanj bolj primerno vlogo.
Ernest Zega je bil zgovoren, krepak kmet Matevžek. Razveseljiva ugotovitev je, da se ta mladi
koliko dlje, potem bi nam lahko povedal, če je pri nas sploh kaj glasbene kritike. Mislimo namreč tiste kritike, ki ne smatra, da je opravila svojo dolžnost, če je nekoga »raztrgala« al pa pohvalila, ne da niti v prvem niti v drugem primeru povedala, kaj je bilo napak in kaj je ■ bilo dobro. Povedal bi nam pa avtor tudi lahko, kdaj je kritika padla s svoje ravni, in kdaj je reportaža posegla preko svojega ovira.
Pisec omenjenega članka je vsekakor imel resne in dobre iiamem in priporočamo, da si članek prebere vsakdo, ki obiskuje naše glasbene prireditve in sploh, kdor
zasledujf, naše glasbeno življenje-(Saj tudi ta naš sestavek pišemo zgolj pot poslušalci in ne kot glasbeni strokovnjaki.)
Pred nedavnim smo prisostvovali koncertu operne šole. Glede na visokodoneče ime bi človek lahko marsikaj pričakoval. Odgovor na to, ali je bilo našemu pričakovanju zadoščena ali ne, tu ni važen. Hoteli bi opozoriti le na nekatere stvari.
Stvar odgovornih je premisliti, ali naj začetnik nastopa z oPerno arijo. Res je, da znane operne arije »prepevajo« tudi gostilnifici pevci v poznih večernih urah, toda kdor vodi operno šolo, bi moral o teh zadevah nekoliko drugače misliti. Tako pa je ta prireditev iz‘ padla v nekaterih točkah neresno in neresnost smo opazili tudi v nepotrebnem ponovnem prihajanju' na oder in končno tudi v ponavljanju- Ce se Pa še napovedovalec oziroma napovedovalka vmešava v »klicanje na oder« z miganjem s prstom na samem odru, potem je to že mučno-smdšrio. Prepričani smo. da se pri prireditvi, ki naj
igralec zmeraj bolj sprošča. Svetovali bi mu več samozavesti! Pri njem imamo vtis neke zadržane sile, nekega notranjega bogastva, ki samo čaka pravilno formo, v katero naj se zlije. Kakor sino Kobalu svetovali posega v globino, tako, ponavljamo, predlagamo Ze-gi: sprostitev v zamozavest.
Ce naj prištejemo še Berto Ukmarjevo, ki je nastopila pri Sv. Ivanu kot Manica, in Teo Starčevo, ki se je že uveljavila v «Kralju na Betajnovi in v «Primorskih zdrahah — bomo zbrali lepo skupinico «najmlajših» igralskih moči. Lep uspeh dramatičnega tečaja je to. Obenem pa trden dokaz i nam i komur koli našega zmeraj živega klitja in rasti na svojem, samoniklem kulturnem področju.
prikaže resno delo ustanove, to ne bo več dogajalo.
Mislimo, da je naredil slabo uslugo občinstvu, ki bi se moralo tudi ob kritiki učiti, kakor nastopajočemu, kdor je napisal: »O pevskih vrlinah baritonista Pertota Dušana bi bilo odveč govoriti . . .« (glej »Primorski dnevnik« 4. juha 1948). Tov. Pertot nam bo gotovo pritrdil, da bi rajši zvedel, kaj o njegovem petju, ki še ni bilo popolna in kaj bi bilo treba še popraviti. (Ali se Pertoiu ne zdi, da lahko koga, ki hoče poslušati, kako njegov glas napreduje, zelo moti njegovo gestikuliranje? Naj še nekoliko počaka s tem, čeprav ne toliko, da bi pel »Pesem o bolhi« kot Saljapin). In če že kdo piše v zvezi z Batistutovo in Kozmovo o »giavnih elementih tolopevske tehnike«, bi lahko povedal še kaj več prav glede na to, da je Bati-statava pela »Meseček«, ki smo, ga od nje že ponovno slišali. Ugotovitev, ali je viden stalen napredek ali ne, bi bila gotovo umetnici samo v prid.
Ko smo že omenjali nastop operne šole, se nam zdi umestno opozoriti še na utemeljene pomisleke, ki jih je v »Primorskem dnevniku« 7. julija t- l. napisal Milan Pertot, ki se bržkone strinja povsem z besedami poročevalca v »Ljudskem, tedniku« (8. VII. t. !.): »Pameten in razsoden kritik bo upošteval, da je to začetek in da je treba nekaterim še 3 do 4 leta temeljitega študija«- Milan Pertot namreč pra vi: »Poglavitni pogoj nastopa z opernimi arijami je vendar glas bena predizobrazba nastopajočega.« In če tega Pogoja ni, je kritik v zadregi, ko mora biti »pameten in razsoden«.
Te pripombe »iz občinstva« bodo mogoče vzbudile tega ali onega naših glasbenikov kritikov, da se bo kaj oglasil. »Ljudski tednik« bo vsak prispevek rad objavil. Mogoče bo kdo dejal, da je sploh vse narobe, kot smo napisali. Potem je pa še celo nujno, da postani stvari na mesto.
R. R.
Obzornik št. 6
Ljudska prosveta v Sloveniji ima v lastni reviji «Obzornik» ogromno pomoč za uspešno delo med množicami. Delo Ljudske prosvete Slovenije ni izolirano od ljudstva, ne sledi nesmotrnim programom, temveč skuša biti vsak hip v pomoč ljudstvu pri njegovem delu. To je še tem bolj umljivo, ko gre često za akcije, ki so v neposredni zvezi s prosveto. Tako n.pr. Ljudska prosveta ne rnore
la prav prosveta neposredno korist od zadružnega doma. Naravno je torej, da revija, ki je glasilo Ljudske prosvete, opozarja in daje navodila na kaj vse je treba paziti, ko se postavlja gledališki oder. Tako prinaša ta številka v svojem drugem delu pod poglavjem Za boljše ljudskoprosverno delo članek Za praktične odre v zadružnih domovih in Kakšni naj bodo zastori na odru. Podobni nasveti in poročila, ki naj pomagajo podeželskim prosvetarjem, obsegajo polovico številke.
V tej številki je objavljena na prvem mestu Resolucija IV. plenuma Ljudske prosvete Slovenije CK KPJ. Uredništvo objavlja govor maršala Tita o nalogah akademij znanosti ia umetnosti in svetuje, «da si vsak aktiv predavateljev, vsak odbor ljudske univerze, ljudskoprosvetni svet, vsak predavatelj kakor seveda tudi vsakdo drug — dobro prebere in predisku-tira ta govor», ki ga je imel maršal Tito, ko je bil za osemdesetlenico Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu proglašen za njenega prvega častnega člana. Nadalje je v tej številki članek Franceta Kimovca Po II. kongresu Osvobodilne fronte Slovenije in govor Barisa Ziherla Kulturne vezi med FLRJ in ZSSR.
Leposlovja v tej številki skoraj ni razen Delovne romance dveh prostovoljcev, ki jo je prispeval Lojze Krakar. Za stoletnico smrti V.G. Belin-skega je Obzornik objavil njegovo krasno pismo Gogolju leta 1847. Tega leta je namreč Gogolj objavil svojo zadnjo knijgo «Izbrana mesta iz korespondence s prjitelji», ki je odraz duševnega zloma velikega pisatelja. Namesto velikega uspeha, ki ga je Gogolj pričakoval, je knjiga polom. Belinski jo je ostro kritiziral, nakar mu je Gogolj pisal pismo. Belinski mu je odgovoril. «Tu ni šlo ne za mojo ne za Vašo osebo, pač pa za stvar ki je mnogo višja — višja ne samo od mene, ampak celo višja od Vas. Tu gre za resnico, za umsko družbo, za Rusijo», pravi Belinski proti koncu pisma. Obzorniku smo lahko hvaležni za objavo tega pisma.
Obzornik objavlja tudi sklade. V tej številki je Prvomajska kolednic» Rada Simonittija.
Planinski vestnik št. 5-6-7.
Planinski vestnik je bil že preš vojno zelo priljubljen list, kajti v njem si našel več, kot bi mogoče pričakoval pod skromnim naslovom. .
Tudi pričujoča številka uvršča Planinski vestnik med poljudno znanstvene revije. Tako je za marsikaterega bralca članek dr. Franceta Avčina Nekaj o vrveh že kar pretežak, dasi zelo zanimiv. (Kdo bi še nevadno mislil, da se bodo za plezanje uveljavile vrvi iz ? nylona!) V številki je nadaljevanje in konec spisa dr. Henrika Tume k imenoslovju Stolove skupine. Viktor Petkovšek zaključuje svoje prijetne Sprehode med zaščitenim cvetjem. M.M. Debelakova-Der-žaj je pa s svojo Kroniko Triglava dosegla leto 1841. Pod naslovom Vrnjeni biser piše Pavel Kunaver o naravnih mostovih v Rakovi dolini, o čemer je isti avtor že pisal tudi v našem listu. V številki so še opisi več zimskih tur, ki so jih opisali Janko Blažej, Ljubo Zupančič, Janez Krušič in Igor Levstek; Rado Kočevar pa opisuje plezanje na Skuto poleti. V številki je pod raznimi zaglavji še precej krajših sestavkov. — Reprodukcija fotografij je bila pred leti lepša. Številka ima še več prilog, med temi tudi peroris-bo Franceta Krajcerja Stol s koroške strani — Šestdeset strani za trojno številko pa se nam le zdi nekoliko premalo.
Kulturne zanimivosti
Razstava švicarske knjige v Pragi
Ceshoslovaško - švicarska trgovska zbornica je odprla v Pragi razstavo
3.000	zvezkov švicarske lepopisne : in znanstvene literature. Razstavljene knjige - med njimi so tudi dragoceni unikati, ki se nanašajo na češkoslo-švicarske odnošaje v pretek-
biti nebrižna za gradnjo zadružnih domov, ko pa bodo v zadružnih do- vaško movih dvorane z odri in bo torej ime- j losti
GODBA IZ SV. KRIŽA, KI JE SODELOVALA PRI ODKRITJU SPOMENIKA PADLIM V SALEŽU
dl v fiistfšijss
b. p.
ir
Se nekaj o naši glasbeni kritiki
o
o Bsrtešlcl Sloveniji
Prisluhnimo tokrat govorici "Benečanov in Rezijanov
Vrnimo se pa zopet v porečje Tera k Brdu. Ob reki Ter na nasprotnem bregu leži čedna vas istega imena, laško pa ii pravijo Pradie-lis, to je množina za furlansko besedo ženskega spola: travn k — pra-diele. Dalje proti zapadu ob strmini gore Postončiča je Podbrdo in še dalje po gorskih jarkih dospemo v tričetrt ure oddaljeno zadnjo slovensko vas Breg pod Laškim pla-
Moinif« O
višine )do 900 m), ampak trdo je treba obdelovati in po navadi vse z rokami in gnoj je treba nositi »na arbtè«, kakòr pravijo pri tar-čentskih Slovencih, Tudi ženske se primejo vsakega kmetijskega dela, ker moški gredo po svetu. One osipavajo, kosijo, škropijo itd. tudi obrezujejo trte. Pridelujejo: razno žito, potem krompir, fižol in turščico. V Reziji pa samo malo
BWEMSWtìENlJA
Merilo 'i: 500.000
krompirja, fižol in turščico. V Na-diški dolini pridelajo mnogo sadja, posebno v Roncu, naivec je jabolk, hrušk in češpelj. Tu rodi tudi vinska trta in daje še precej dobro, toda lahko črno vino. medtem ko je med tarčentskimi Slovenci in v Reziji le kaka posamezna trta ob hišah. Pri Drenkiji je neka znamenita vrsta jabolk, ki trajajo daleč čez zimo, to so tako imenovane »selske« (od zaselka Selce), ki trgovci mnogo po njih povprašujejo in imajo lepo ceno. Sadjere-jo je močno pospeševal beneško-slovenski rodo'juh, duhovnik Peter Podreka v Roncu. Tu je tudi spesnil svoje rodoljubne pesmi. Tudi njegov naslednik Kruder je bil na-
rodnjak. Sedaj pa imajo / Roncu Laha.
V	Benečiji se pridela obilo kostanja — mnogo ga izvozijo v Čedad in dalje v Videm. Ta kostanj jim daje lep izkupiček^ V Reziji je slabše, ker je tam zemlja še manj rodovitna. Rezijani pravijo v neki pesmi, da kamor »poglečdmiva je numàj skala ano roba. V dolini pa je zelo prodnat svet, ker nalivi nanosijo v dolino mnogo grušča.
V	jezikovnem oziru se to ozemlje deli na 4 glavna narečja, našteli bi jih pa lahko še več. Se bi upoštevali, da tvorijo prehodi iz enega narečja v drugo znatne odtenke; zanimivo je zasledovati to prehajanje, pričenši tam. kjer smo začeli to ozemlje zemljepisno ob-
ravnavati vse do Rezije. Da se ozemlje ni ohranilo enotno, ie P1* pisovati goratemu značaju tega °' zemlja.
To narečje ie v svoji celokup110" sti mešanica, ki ie nastala iz Pla slovenščine iz narečij, ki so govorili v Karantaniji (Koroš^1 ter iz kajkavskega narečja, ki 50 ga prinesli s seboj prebivalci, * so se naselili iz Istre; v to nico je prodrlo še mnogo fufl8*1' skih in drugih tujih besed. 1 .
Nam tu na Goriškem najb0'' umljivo beneško narečje je ono, k se govori ob obmejni reki Idriji ir-ki se bliža onemu, na Kanalske"^ torej pri Mariji Celj, Kostanjevi' ci, na Srednjem in Kami reškein.
Nadiško narečje je podobno te-mu, toda ima več kajkavskih izra' zov. To ie najštevilnejše in sega tudi na desni breg. Tudi nadalj' nje, toda vedno bolj ob meji ležeče vasi Prosnid in Platišče bi Pr*' števali k temu narečju.
RIHARD OREL
Čeprav poteka že drugo leto petletnega gospodarskega plana, narodi Jugoslavije niti za trenutek ne pozabljajo slavnih, zgodovinskih datumov narodno osvobodilne borbe. Med najpomembnejše štejemo dneve, v katerih se je ljudstvo uprlo v posameznih republikah — dneve, ko so leta 1941 počile prve uporniške puške za osvo-bojenje zemlje od okupatorjev in njegovih pomagačev, za končno osvoboditev od imperialistov dneve — ko se je ljudstvo dvignilo pod vodstvom komunistične partije Jugoslavije.
Vsako leto proslavljajo štiri republike od šestih z ostalimi narodi Jugoslavije začetek vstaje na svojem ozemlju.
V LR SRBIJI
Proslavljajo kot začetek oborožene borbe proti okupatorju 7. julij, ko je v Beli Crkvi pri Valjevu leta 1941 potila prva puška. Tega dne je partizanska četa, ki ji je načeloval član jugoslovanske komunistične partije novinar Ziha Jovanovič, borec med-
Mesec vseljudske vstaje
velik	fsigaeiewB^sklis narodov
narodnih brigad v Španiji, pozivala ljudstvo v boj.
LR Crna gora
proslavlja 13. julij kot dan, ko se je na ukaz KP na Virpazaru dvignil proti okupatorjem upor, ki se je potem razširil po vsej Crni gori - Sandžaku in Hercegovini. V prvih dneh vstaje so bile uničene vse italijanske garnizije in osvobojena j.: bila vsa Crna gora razen Cetinja, Podgorice in Nikšiča; ljudski uporniki so v teh prvih dneh ujeli 6000 Italijanov in zaplenili ogromno količino orožja.
V LR Bosni in Hercegovini
proslavljajo kot začetek upora 27. julij 1941, dan, ko so partizani osvo-
bodili Drvar. Po nekaj mesecih je bilo osvobojene 2 tretjini Bosne in Hercegovine. S tem dnem se proslavlja začetek slavne vloge naroda Bos-ne-Hercegovine v narodno osvobodilni borbi!
V LR Hrvatski
se je dvignil upor 27. julija 1941 leta, in sicer v Lapaškem okraju v Liki. V kratkem času je vstaja zajela vso Liko. Od prvih dni se je kovalo bratstvo med Srbi — Hrvati — nosilec tega bratstva je bila KP Jugoslavija, njen predstavnik pa Marko Oreško-vič-Krndija, ki je vodil upor v Liki in kateremu na čast pojo danes Hrvatje pesmi kot «majki srbskega na-
Narodi Jugoslavije in
dokazujejo ljubezen in zvestobo
njih vodstvo
do Sovjetske zveze
Našega človeka najbolj btli žalitev, češ da Komunistična partija Jugoslavije vzgaja ljudske množice v protisovjetskem duhu; da hoče skriti in omadeževati zasluge Sovjetske zveze v pretekli vojni in da hoče dandanes omalovaževati vlogo Sovjetske zveze kot voditeljico ter osnovne sile proti-imperialistične fronte.
Dokazovati v Jugoslaviji, da pri nas ni protisovjetske propagande, bi pomenilo trditi, da je dve in dve štiri, da sonce vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu. Zato te vrste pred-
zom in Carnponom. Preko gorskega sedla Forador se pride iz Brega v kakih treh urah v Hum n (Gemo-na), znano staro furlansko mestece. Od brega, kjer teče južno spodaj bistri gorski pot ok Bedroža, peli e v želo hudo strmino po Kozjih stezah pot gor do cerkve Sv. Marije Magdalene, kamor hodijo zadnji Slovenci, t. j. oni iz Brega, Flajpana in Ovšja. V bližnji okolici Tarčenta so pofurianjene bivše slovenske vasi: Hoja, Smardeča in Cizerje. Severno Tarčenta \e še slovenska vas Steia in na pol poti v rebri ležeči zaselek Mala mažerja ie že pofurianjen. Samo kak star mož ali ženica zna še kaj povedati »po slovenj«. Isto velja za Smardečo.
Pojdmo si ogledat še zadnji ogra-nek Beneško-slovenskega ozemlja, in sicer
REZIJO
Od Humina, ki smo ga že prej imenovali, ko smo konča i opis tar-čentskega pređe'a, imamo še štiri postaje ob železnici do Rezijute, izhodišča za Rezijsko dolino na progi proti Trbiju. Iz Rezijute pridemo po 8 km poti v središče te zanimive doline, ki bo kakih 20 km dolga in malo manj kot polovico široka na najširšem mestu, do glavne naselbine, vasi Ravence, kjer je župnija in so vsi uradi ter čedne gostilne tudi za letoviščarje. Prek cele doline teče rečica Rezija s krista'no-čisto vodo in se izliva pri postaji Rezijuta v Pelo, ki se pa dve postaji niže izliva v Tilment. Pred Na-venco je še vasica Bilo (Belo) ali San Džorž in od Ravence dalje proti Kaninovemu vznožju ie kake 4 km oddaljena Stolbica — odtod so največ oni Rezijani loncevezci in popravljalci dežnikov. Dalje pod Kaninom so Korite, malo planšarsko selišče. Na drugi strani rečice pri Ravenci, prav pod vznožjem severni Muzačevih grebenov — (to gorovje se vleče južno od Kanina zapadno proti Tilmentu; od Tarčenta oz. že od Vidma se dobro vidi, da je kot kaka visoka gorska ograja; glej zemljevid) — na leže vasici Njiva in Osojani, ki so res v osojnem kraju. Te vasice so si zelo blizu. Tako ie v kratkih potezah za črtano pregledno vse ozemlje in priloženi zemljevid bo pripomogel še k boljšemu pregledu, tako da se vi-(L kajjo so posamezni predeH tega, ozemlja 'zemljepisno póVèz&m. Vsega prebivalstva je nekaj nad 28.000.
Nadiška dolina in doline njenih pritokov so še precej rodovitne in primerne za obdelavo, pa tudi pobočja in rebri nad njimi dvigajočih se hribov so tudi rodovitne do neke
MOJSTRI
LJUDSKE UMETNOSTI
-- ...A ^
Student šole za umetno obrt jemlje iz stružnice veliko krasno vazo
Na slikah vidimo študente kijevske republikanske šole za umetno obrt. To so bodeči mojstri - umetniki v vseh panogah mnogostranske ljudske umetnosti, ,
"Povsod v Podolij! ali v Poltavščini, za Dnjeprom ali za Bugom v kateri koli ukrajinski kmečki hiši nahajamo dokaze ljudske umetnosti. V vsakem naselju so umetniki v slikanju sten, v tkanju ali vezenju, umetniki v lončarstvu. Ce greste v kak dom, poglejte na stene, na pečko. Stene so bogato poslikane, na svetlosinjem ozadju so naslikani javorovi listi, listi hmelja in zimzelena ter kumaric. Zelo radi poslikajo hiše s trtnimi listi. Ob praznikih I. maja ali ob novem
vsem naslavljamo v razmišljanje našim kritikom.
Oglejmo si najprej najbolj množično sredstvo agitacije in propagande, dnevno časopisje. Koliko piše »Borba« o Sovjetski zvezi in seznanja jugoslovanske množice z uspehi četrte stalinske petletke, kakšni meri popularizira zunanjo politiko Sovjetske zveze? V kakšni meri opravlja »Borba« to nalogo v primeri z glasili komunističnih partij Bolgarije, Romunije, Madžarske, Češkoslovaške, Italije in Francije? Namen tega članka ni, kritizirati pisanja prepevati hvalospevov »Borbi«, ampak našteti gola dejstva, ki govorijo sama.
Po statističnm podatkih Direkcije za informacije pri vladi FLRJ, je »Borba« leta 1947 pisala več o Sovjetski zvezi, o njeni zunanji politiki, o u-spehih sovjetskih ljudi pri krepitvi njihove socialistične domovine, kakor »Rabotničesko delo«, glasilo KP Bolgarije, kakor »Scantea«, glasilo KP Romunije, kakor »Zzabad nep«, glasilo KP Madžarske, kakor L’Humani-tč«, glasilo KP Francije in kakor »Unità«, glasilo KP Italije.
»Borba« je svojim bralcem v Jugoslaviji nudila več gradiva o Sovjetski zvezi glede na prostor v listu, kakor glasila omenjenih partij bralcem v svojih deželah, in sicer v primeri:
z »Rabotničeskim delom« za 13.8%;
s »Scantejo« za 137%;
s »Szabad nepom« za 155%;
z »Rude pravom« za 208%;
z »Unità« za 236%;
s »Humanitčjem« 850%.
Podrobnejša statiska nudi naslednjo sliko:
»Borba« je od vsega prostora posvetila Sovjetski zvezi 7.4%, in sicer zunanji politiki ZSSR 4.7%, notranjemu življenju ZSSR pa 2.7%. Podatki so zbrani iz 310 lanskih številk »Borbe«.
»Rabotničesko delo« je posvetilo zunanji politiki ZSSR 3%, notranjemu življenju ZSSR pa 3.5%, skupaj 6.5% prostora. Podatki so zbrani na podlagi pregleda 267 številk lanskega »Ra-botničeskega dela«.
»Scantea« je posvetila zunanji politiki ZSSR 1.3%, notranjemu življenju ZSSR pa 1.77%, skupaj 3.07% prostora. Podatki so zbrani na podlagi pregleda 227 številk »Scantea« iz leta 1947.
»Szabad nep« je posvetil zunanji politiki ZSSR 1.48%, notranjemu življenju ZSSR pa 1.38%, skupaj 2.86% prostora. Podatki so zbrani na podlagi pregleda 230 številk »Szabad nepa« iz leta 1947.
»Rude pravo« je posvetilo zunanji politiki ZSSR 0.41%, notranjemu življenju ZSSR pa 1.96%, skupaj 2.37% prostora. Podatki so zbrani na podlagi pregleda 304 številk »Rude prava« iz leta 1947.
»Unità« je posvetila zunanji P. tiki ZSSR 0.9%, notranjemu nju ZSSR pa 1.3%, skupaj 2.2% štora. Podatki s0 zbrani na Poi,, pregleda 178 številk Unità iz v 1947.
»Humanitč« je posvetila zunanji ^ litiki ZSSR 0.26%, notranjemu ži™' nju ZSSR pa 0,62%, skupaj prostora. Podatki so zbrani na P^( lagi pregleda 272 številk »Hunité,J iz leta 1947.
* * •
Iz teh primerov je razvidno, ^. je Komunistična partija Jugoslat.jj po svojem glasilu »Borbi« toln12’'^ ljudskim množicam v naši državi ‘ ,| vlogo Sovjetske zveze, tako v zuns politiki, kakor glede sociastične S ditve. Ti primeri so še en dokaz sP nega odnosa nove Jugoslavije d° vjetske zveze.
,. iet&
Ta odnos se ni spremenil tudi , 1948 in se sploh ne more spren'e,’J"c, Omenili bomo še en primer z ^rU'je, ga področja agitacije in propag3^ Navedli bomo podatke o tem, 150 m sovjetskih knjig je bilo preveJe^., in izdanih v Jugoslaviji v prvih rih mesecih letos, v primeri z 1 deželo ljudske demokracije, na s Češkoslovaško.
tiS5
Pf'
59-6%. Všteta je tudi knjiga notorno znanega trockista Andreja Bretona “Mednarodni surrealizem«, dalje knji.
francoskega eksistencialista In-n°uja. »Antigona« itd.
Preidimo na tretji primer, na najmočnejše sredstvo agitacije in propagande na film.
Kako je v tem pogledu v Jugosla-vUi? Ali si je Komunistična partija Jugoslavije prizadevala nuditi jugo-alovanskim množicam čim več sovjetskih ali ameriških filmov ____ filmov
iz Slovenske zveze, ki se odlikujejo z idejno in umetniško čistostjo, prika-Zuiejo patriotizem sovjetskih ljudi v domovinski vojni in dandanes v so-tialistični graditvi in budijo pri gledalcih plemenita čustva ter prikazu-tojo enakopravnost narodov v Sovjetski zvezi; filmov, ki skratka oborožu-IPjo naše množice v borbi za sociali-Zeth — ali ameriških filmov, ki pa v ogromni večini govorijo o rasni nestrpnosti, poveličujejo izkoriščanje Soveka po človeku in. vodijo mladino v zločine? Kakšna je v tem pogledu Politika Jugoslavije in kakšna drugih dežel ljudske demokracije?
Tokrat bomo vzeli kot primer Ma-
lt Jugoslaviji je bilo v prvih - ^ nesecih k^os prevedeno, iz $ jezikov 287 knjig, na Ceškcslaf ,()
pa 277, (vštevši Slovaško za janu3^ februar). Od tega odpade v Ju® „j viji na sovjetske knjige 225 ^ .p ali 78.39% skupnega števila PTeV^\o-nih del Iz tujih jezikov. Na vaškem so pa prevedli le 57 sc skih knjig ali 20.58%.	, ^
V Jugoslaviji je bilo v prvih ^,e, mesecih letos prevedeno le 34 jj.jJ-ških, ameriških in francoskih 'l. ^tino klasičnih del ali 9.80%, tore|ts)<ih raj osemkrat manj, kakor sovje ^0 knjig. Na Češkoslovaškem je Pa nasprotno. V prvih štirih mesec* ^ tos je bilo na Češkoslovaške111 ^i-veeno skupaj 134 angleških, a ( ških in francoskih del _ in s'ce ^e-le klasičnih _ 60% vseh izdanih vodov, torej trikrat več »n® ameriških in francoskih knjig sovjetskih.	ge
Meseca maja se je to razm^-i.^a'’ povečalo. V Jugoslaviji je ^'}° nih 81.97% prevodov sovjetskih od skupnega števila prevodov ških, ameriških in francoskih 0ò mo 6.3%. Na Češkoslovaškem ^
1. maja do 4. junija letos	hs
sovjetske prevode komaj ^ p3 angleške, ameriške in franco5
barsko. V »Kroniki kulturnega živ-■jenja na Madžarskem« iz aprila 1948 t* objavljena statistika o številu tu-filmov, ki so jih prikazali na Ma-J^rskem od leta 1945—1947. Iz te sta-Estike je razvidno, da na Madžar-hem prikazujejo največ ameriške fil-B, to pa ne le 1945, temveč tudi 1947. . a Madžarskem so leta 1945 predva-43 ameriških filmov ali 54.62% , s,eh igranih filmov, medtem ko je j'® sovjetskih filmov komaj 29 ali .. 78't - Leta 1946 se je število ameri-411 filmov na Madžarskem povečalo °raj za dvakrat, na 81 ali 55,48%, V^dtem ko so igrali komaj 37 sov-Je>5kih filmov ali 25.35%.
,„1 ar je najbolj nerazumljivo leta ko je Komunistična partija Ma-arske zelo utrdila svoje pozicije v žt.lrheri S prejšnjimi leti, je, da je irf *° hzhdtiSMh filmov doseglo 100 fil *1.lcra4' 5 francoskimi in angleškimi nih1* *er filmi iz drugih kapitalistič-g T dežel doseglo skupni odstotek jet •' Pri,<azal< 50 Pa komaj 34 sovcih filmov ali 16% vseh filmov. tl5,.0Vrh vsega se s temi razmerami 'ijo' madžarsW tovariši še javno hva-jg0. Madžarska brzojavna agencija je 51-hihja letos objavila tudi to stati-0 »Kronike kulturnega življenja Madžarskem« z naslednjim ko-'htarjem:
»To je naočitnejši dokaz, koliko je resnice na pravljici o »Železnem zastoru«, ki jo toliko propagirajo v zahodnih deželah.«
Kakšno je pa pri nas razmerje med sovjetskim in ameriškim filmom?
Leta 1945. je bilo v Jugoslaviji prikazano 45 sovjetskih filmov ali 20.09% vseh, ameriških pa 102 ali 45%, in sicer predvsem iz zalog, ki smo jih našli ob osvoboditvi dežele. Leta 1946. se je razmerje spremenilo: sovjetskih filmov 127 ali 33.34%, ameriških pa prav tako 127 ali 33,34%. Lani je bilo prikazanih 137 sovjetskih filmov ali 46.58%, ameriških pa komaj 38 ali 10.4%.
Letos v prvih petih mesecih je bil ameriški film skoraj popolnoma izpodrinjen. Od 1. januarja 1948 do 1. julija t. 1. je bil0 prikazano 188 sovjetskih filmov ali 71.2%, ameriških pa komaj 7 ali 2.6%.
Tudi teh sedem ameriških filmov, ki so bili prikazani po podrobni od-biri najboljših filmov ameriške produkcije, je klavrno propadlo. »Slovenski poročevalec« je objavil 10. julija letos pod naslovom »Ljubljana je odklonila slab film« poročilo, da so v Ljubljani demonstrirali pri ameriškem filmu »Serenada na jezeru« ter da so meščani in mladina odprli dežnike pred projekcijskim aparatom v protest ter tako onemogočili nadaljnjo predstavo tega filma. »Slovenski poročevalec« je končal to poročilo z naslednjimi besedami: »S to spontano demonstracijo ob priliki predavanja ameriškega filma »Serenada na jezeru« je ljubljanska mladina ponovno dokazala vso svojo zrelost.«
Ti rezultati so bili doseženi zaradi vztrajnega dela Komunistične partije pri ideološki vzgoji ne le svojega članstva, temveč tudi najširših ljudskih plasti.
Tudi to je jugoslovanska stvarnost.
Na žalost Madžarska ni edina dežela ljudske demokracije, kjer tako favorizirajo ameriški film. Da ne bomo preveč razvlačevali in omenjali primere iz vseh dežel ljudske demokracije, se bomo pomudili le ob primeru Češkoslovaške. Od 9. do 15. julija so v Pragi prikazali 31 ameriških filmov, 17 angleških, 10 francoskih, 1 belgijskega in le 18 sovjetskih ter 4 češkoslovaške filme.
V Beogradu so pa od 9. do 15. julija prikazali 24 sovjetskih filmov, 5 francoskih in enega češkega in komaj enega edinega ameriškega.
Tudi to je jugoslovanska stvarnost.
Komunistična partija Jugoslavije tako v tisku, založniški delavnosti in filmu dosledho sledi svoji liniji popularizacije SZ. Ne bomo naštevali več primerov. Namen tega članka ni
kritizirati kulturne politike drugih partij, temveč z dejstvi pokazati neutemeljenost obtožb Informacijskega biroja o našem odnosu d0 Sovjetske zveze. Namen tega članka je še enkrat izpričati, kako vztrajno je delo Komunistične partije Jugoslavije, da bi se delovne množice seznanile s pridobitvami Sovjetske zveze.
Takšna je jugoslovanska stvarnost. Od tu izvira takšna enotnost v naši Partiji in tolikšno soglasje našega ljudstva, ki zavrača nepravične obtožbe Informbiroja.
roda». Dneva vstaje pa ne slavita v juliju dve jugoslovanski republiki, in sicer LR Slovenija, ki praznuje kot svoj ljudski praznik 23. april 1941, ko se je na iniciativo KPJ ustanovila osvobodilna fronta, ki je zajela vso Slovenijo in LR Makedonija, ki slavi kot dan vstaje 11. oktober, ko je leta 1941 skupina pnlepskih mladincev s Trajkom Boškovičem na čelu napadla policijsko postajo.
Kako je prišlo do upora, kako je bil pripravljen in zakaj je izbruhnil vprav julija 1941, se v inozemstvu dolgo ni vedelo, ker so sodelavci okupatorja s pomočjo emigrantske vlade in imperialističnih krogov na zapadu skušali, da prikrijejo ljudstvu v inozemstvu resnico o uporu v Jugoslaviji.
Po zlomu 6. aprila so se predstavniki vladajočih reakcionarjev, ki so nameravali izdati domovino okupatorju ali ki so javno sodelovali z okupatorjem ali pobegnili v inozemstvo, pripravljali, da ob prvi priliki prevzamejo oblast. V očeh ljudstva so vse bivše stranke, ki so preko dvajset let vladale Jugoslavijo, postale to, kar so bile: izdajalci domovine. Komunistična partija je ostala z ljudstvom in se je že prvi dan okupacije pričela pripravljati na borbo. V dolgih letih njene ilegalnosti so narodi Jugoslavije spoznali v komunistični partiji vodnika v borbi za socialne pravice delavca in kmeta, za pravilno rešitev narodnostnega vprašanja, za obrambo pred nevarnim fašizmom, voditelja v velikih demonstracijah 27. marca, ko so odstranili izdajalsko vlado Cvetkoviča in Mačka, ki je podpisala sramotni pakt s Hitlerjevo Nemčijo. Takoj po t zlomu 6. aprila se je KPJ s tovarišem Titom na čelu pripravljala na borbo, na organizacijo oborožene vstaje.
MOJSTRI
LJUDSKE UMETNOSTI
lj§Ml§e seciatiffčne sv neusahljivi' *ir
tlvmvvine
napretlka
Dve študentki pri vezenju; mladi umetnici sta vzorce za prt in prtičke
letu imajo gospodinje in mladina mnogo dela: mažejo stene z glino, nato s kredo, nakar začno slikati.
Poleg okrašenih sten vidimo prte, ki so jih vezle dekleta v zimskih večerih, dalje iz debelih niti tkane preproge, ki jih ponavadi obešajo nad postelje; nad vidnem mestu razvrstijo posode za rože in Vino.
V vsaki hiši najdemo torej keramične izdelke in slikarijo; vezenine in tkanine. Nadarjeno ljudstvo je ustvarilo čudovito umetnost. Te umetnosti se uči najbolj sposob na kolhozna madina.
■ Ko je 22. junija stopila SZ v vojno, so priprave za oboroženi upor pod vodstvom KP že precej napredovale. Ljudske množice sc bile pripravljene, čakale so samo še znamenja za boj. In konec junija je KPJ pozvala na oboroženo borbo na splošnoljudski upor delavce, kmete — inteligenco, vse poštene rodoljube, vse narode Jugoslavije. In tedaj je ljudstvo sredi zasužnjene Evrope na poziv svoje ljubljene Partije v vseh krajih Jugoslavije vzelo v roke orožje.
Od prvih akcij, ki jih ljudstvo danes slavi kot začetek upora so se partizanske akcije razširile po vseh krajih Jugoslavije. Julija in avgusta 1941 vzniknile na desetine in stotine partizanskih odredov. V septembru se je Politbiro CKKP preselil iz Beograda na osvobojeno ozemlje v Srbiji in formirali so Vrhovni štab partizanskili odredov z Josipom Brozom-Titom, kot vrhovnim komandantom. Od tedaj je moč oborožene vstaje čedalje bolj rasla, tako da je vodja vsega naprednega človeštva Josip Stalin izjavil v začetku leta 1942 «Plamen partizanske vojne je zajel vso Jugoslavijo».
Tako je začel upor narodov Jugoslavije, ki je zadivil ves svet in bil slavni zgled narodom Evrope, kako se je treba in kako se je mogoče boriti pod najtežjimi pogoji za svobodo — za lepše bodočnost. Toda to resnico so narodom v zavezniških deželah dolgo zatajevali. V Ameriki in Angliji so namenoma prikrivali, da vodijo borbo v Jugoslaviji partizanski odredi, da jo vodi ljudstvo v narodnoosvobodilni vojni pod vodstvom KPJ. Vse borbe vse uspehe partizanov so pripisovali izdajalskim četnikom Mihajloviča, ki so sodelovali z okupatorjem. Do tega je prišlo takole;
L. 1941 se je Draža Mihajlovič zatekel s skupino oficirjev na Ravno goro v Srbiji, odkoder je na vse strani javljal, da se ne smejo boriti, da je treba čakati, s čimer je hotel doseči, da prepreči upor in pripravi reakcionarnemu režimu povratek na oblast.
V začetku se o Mihajloviču v inozemstvu ni vedelo. Clan britanske misije kapetan Hudson, ki je jeseni 1941 prišel v Jugoslavijo, je tov. Titu izjavil naslednje: Angleška vlada nima niti pojma o Draži Mihajloviču. O njem so zvedeli po nekih ameriških listih, kjer je neki ameriški novinar, ki je bil v Turčiji, napisal dolg članek o uporu Draža Mihajloviča proti okupatorju. «Maršal Tito je o nadaljnjem razvoju Mihajloviča povedal: Reakcionarni krogi v Veliki Britaniji in v Združenih državah Amerike so videli v Draži Mihajloviču in v njemu podobnim, orožje, s katerim bodo preprečili razvoj ljudske vstaje. Churchill se je z vsemi močmi trudil, da ne bi prišlo do druge fronte na zapadu Evrope in na Balkanu, ne zato, da zada udarec Hitlerjevi Nemčiji, temveč da zatre narodnosvobodilni pokret v Jugoslaviji, na vsem Balkanu in da prepreči revolucionarni pokret, kateremu je sledilo ljudstvo, ko je pod vodstvom KPJ vzelo svojo usodo v lastne roke. V teh Churchillovih načrtih je Draža Mihajlovič imel posebno vlogo. Njegova naloga je bila, da pripravi tujim imperialistom bazo v Jugoslaviji tako kakor bi jo moral Zervas pripraviti v Grčiji. Medtem pa ni mogel pričo masovne vstaje, v kateri si je narod snoval svojo oblast Mihajlovič — niti Maček v Hrvatski — ostati pri «čakanju...», on je v interesu velikosrbske buržoazije, v interesu izdajalske emigrantske vlade in tujega imperializma šel javno po izdajalski poti, po poti sodelovanja z okupatorjem in bil na mah razkrinkan ne samo doma, temveč tudi v inozemstvu.
Tako so propadli načrti imperializma v zvezi z Mihajlovičem kot z Mačkom. Jugoslovanski narod pa je pod vodstvom Komunistične partije z maršalom Titom na čelu izvojeval svobodo in ohranil pred tujimi imperialisti neodvisnost svoje dežela, ki so jo hoteli po vojni ponovno prestvoriti v svojo- polkolonijo.
Prvi streli, ki so počili v Beli Crkvi, v Virpazaru, pri Drvarju in Lap-cu so vsemu svetu naznanili, da ne vodijo jugoslovanski narodi pod vodstvom KPJ borbe samo proti okupatorju, temveč tudi borbo za boljšo, srečno bodočnost, ki si jo danes ustva-rajajo z nirmim delom za socializem;
Stran naših kmetovalcev
Srp se /e oglasi/
Strniščno oranje
Kmalu bomo žito pospravili z njiv. Nekaj jih bomo že preorali za ajdo, pitnik in krmsko repo. Kaj bomo pa z ostalimi napravili? Tudi ostale njive, ne da bi imeli namen posejati jih s kakšno vmesno kulturo (Posevkom), bomo prav tako preorali. To oranje se imenuje: strniščno oranje! Slišali smo že tu in tam, kako važno je oranje strnišč. Mnogi kmetovalci se tega že držijo in takoj po žetvi plitvo zorjejo svoja strnišča. Mnogi pa ne store tega in še vedno takoj po žetvi orjejo samo tista strnišča, ki jih nameravajo zasejati, kot prej rečeno, z vmesnimi kulturami. Vse ostalo pa počiva kar do spomladanskega oranja.
Vsak kmetovalec ve, kaj pomeni vlaga v zemlji- Vsak pa se ne zaveda, da je dolžan storiti vse, da to vlago v zemlji ohrani, da jo celo poveča. Z oranjem strnišč, ki ga moramo izvršiti takoj po žetvi, kakor hitro smo odložili zadnji snop iz rok, dosežemo prav to, da nam vlaga ne izhlapi iz zemlje. Z ora njem v globino do 6 cm srno namreč zrahljali Površino zemlje, ki bo laže vsrkala novo vlago, to je dež, hkrati pa bo preprečevala izhlapevanje vlage spodnjih plasti zemlje. Hranjenje vlage v notranjih plasteh zemlje — to je prva
in največja korist, ki jo imajo od oranja strnišč, ni pa edina.
Z oranjem strnišč uničujemo različne rastlinske bolezni in škod-I Ijivce. Z oranjem spravljamo te škodljivce v zemljo, kjer večidel poginejo. Strnišče, korenine in razni pleveli, ki smo jih podorali, v zemlji razpadejo, trohnijo in tako bogatijo zemljo na humusu ter kopičijo v njej zaloge hrane.
Z oranjem strnišč uničujemo plevel. Po njivi raztreseno seme Plevela pride namreč z oranjem v zemljo, kjer ima vse pogoje, da hitro vzkali in v vročem poletju še zrase do cvetja. Ne utegne pa dozoreti in razviti semena, ker ga z jesenskim globokim oranjem spravimo v zemljo in popolnoma uničimo. Ako pa strnišča ne bi zorali, bi seme plevela, raztreseno po njivi, zraslo prihodnjo leto s posevkom ter znova dozorelo in bi se tako plevel še bolj razmnožil.
Izkušnje nas učijo, da posevki mnogo bolje uspevajo na zemlji, ki smo jo takoj po žetvi plitvo zorali-Ker je zemlja rahla, ima zrak lažji pristop do korenin. Korenine imajo več tirane, so odpornejše in rastlina se bolje razvija. Posledica tega je seveda znatno večji pridelek-
Boj proti krvavi uši
Katere jabolčne vrste so ti, nevarnosti?
Po večletnem in . zanesljivem opazovanju se je dognalo, da napada krvava uš nekatere jabolčne vrste veliko raje. druga pa redkeje ali pa skoraj niko’i. Zelo pa se ogiblje kanadske, bavmanove re-nete, grafenštanjskega jabolka, kraljevega peclja, londonskega pe-pinga itd.
Kdaj naj zatiramo krvavo uš?
Zatiramo krvavo uš najlaže in najuspešneje jeseni in pozimi, in sicer edino na ta način, da živalce
BERITE
LJUDSKI
TEDNIK
mečkamo z mehaničnimi sredstvi in jih močimo s takimi tekočinami, ki raztope volneno prevleko in jih potem umore. Stara drevesa in pa taka. ki so močno napadena 'na koreninah posekajmo, mlajša pa škropimo s 5% oljnato katra-novo raztopino.. Zelo napadene dele pa kar odstranimo. Škropiti pa moramo tako, da pride raztopina tudi v razpokline drevesnih vej in debla. Boljše od škropljenja je mazanje s primemo ščetko. Dobro je, da po nekaj dneh škropljenje ponovimo.
Krvava uš (schizoneura lanige-1 ra) je tudi po naših sadjarskih ] okoliših precej razširjena in splošno znana. Med neštetimi sadnimi zajedavci je menda najhujša škod-Ijivka. Živi skoro samo na jablanah. Izjemama so jo opazili tudi na hruškah, na kutini in belem trnu.
Kakšna je krvava uš?
Krvava uš ji pravimo zato, ker se pocedi iz nje rdeč, krvi podoben sok, ako jo zmečkamo. Živalca je pokria z belo; volni podob no tvarino, sestavljeno iz samih belih, iz neke voščene snovi obsto* ječih niti. Ta voščena prevleka je za žuželko posebno velike važnosti, ker jo varuje mokrote in sovražnikov. Najbolj vztrajno deževje ji ne škoduje in nikdar ne opazimo. da bi ptice pevke pobirale krvave uši, — dasi so jim vedno na razpolago. Voščena prevleka je največ kriva, da je zatiranje te škodljivke tako težko in zamudno.
no kožo. Umevno je, da srka izpod kože že prebavljene sokove in s tem naravnost odteguje posameznim rastlinskim delom potreb* no hrano.
Kako se plodi?
Sesteronoge, brezkrile samice imajo čudno lastnost, da rede, ko «o dorastle, brez oploditve žive mladiče, zopet samice z istimi lastnostmi. Vsaka samica izleže nata način 30 do 50 takih samic, ki hitro rastejo, se večkrat leve in ko so dorasle, zapet na isti način skrbe za razmnoževanje. To traja vse poletje v kakih desetih rodovih.
Posledica povzročene škode.
Škodo, ki jo povzroča krvava uš, smo že omenili, je pa tudi dovoli znana. Dokler je napadena le tu pa tam kaka vejica, škoda ni ravno velika, toda kljub temu ne smemo držati rok križem, ker se škod-Ijivka silno hitro razmnožuje in ko se naseli na celem drevesu, je škoda vedno večja in zatiranje težavnejše. Od krvavih uši več let zaporedoma napadene jablane zaostajajo v rasti. Ze od daleč jih spoznamo po nabreklih vejah, na katerih se posebno rade naselijo ušice vsako leto znova in to tako dolgo, da drevo popolnoma opeša in se naposled posuši.
Najnovejši način zatiranja.
Strokovnjaki, ki so iskali uspešnejših sredstev za boj prot tej zajedavki, so obrnili svojo po zornost v drugo smer. V Amerik so opazil} zelo majhnega metulič ka, ki je hud sovražnik krvavt uši. Iz Amerike so tega metuljčki uvozili tudi v Evropo. Metuljčel inia namreč lastnost, da izleže svo ja jajčeca na uš in črv, ki se i: teh jajčec izvali, umori svojo go stiteljico — uš. Tudi ta metulj čel ima v enem letu več rodov, širše torej zelo hitro. Kjer se enkrat usidra, tam krvava uš kmalu izgine. Metuljčku so dali znanstvene ime Aphelinus mali, a je še sploh premalo razširjen, pri nas pa ga skoraj ne poznamo.
Cepljenje
kokoši
Poizkusi cepljenja kokoši proti kokošji difteriji, ali davici, ki so ga v širšem obsegu izvajali v italijanski republiki, so vzbudili pozornost tudi pri naših kmetovalcih.
Dosti pa je kokošjerejcev, ki se ne brigajo za obrambna sredstva ali pa se poslužujejo kemijsko zdravilnih sredstev, ki jim jih nudi v različnih oblikah spretna propaganda, s katero pa ne dosežejo nobenega uspeha proti imenovani bolezni. Posledica tega je, da izgube zaupanje do vsakega zdravljenja proti tej bolezni perutnine.
Z namenom, da bi se vedno bolj širilo cepljenje proti kokošji davici, ki je edino sredstvo, s katerim uspešno preprečimo okuže-nje, so že brezplačno razdelili občinam področja več tisoč doz cepiva.
Toplo priporočamo našim kmetovalcem, dà dajo cepiti vse svoje kokoši. Cepili bodo občinski in konzorcialni živinozdravniki,
OBČINA TRST
V	Trsiu - pri živinozdravniškem uradu . ulica Cologna št. 24 vsak dan od do 9.30 ure. V občinskem krematori v ul. dellTstria vsak dan od 8 do 9.30.
V	Bazovici: (pri veterinarski ambulanti - gostilna «Leban») vsako drugo soboto od 10 do 11.
Na Proseku: (pri plemenilni postaji «Dolenc») vsako drugo sredo od 10 do 11.
OBČINA MILJE
Plavjah: (pri plemenilni postaji «Eler Anton») vsak ponedeljek od 15 do 17.
OBČINA DOLINA
V	Mačkovijah:	(pri plemenilni
postaji «Parovei Maks«) vsak torek od 15 do 17.
V	Boljuncu: (pri plemenilni postaji «Strajn Jože») vsak petek od 15 do 17.
OBČINA ZGONIK: (pri veterinarski ambulanti - «posest Gruden») vsak petek od 10 do 12.
Cepivo je brezplačno! Kmetovalec bo plačal samo zdravnikovo delo,
Kdaj se krvava uš pojavlja?
Krvave uši se navadno pokažejo meseca maja. Tedaj opazimo tiste bele: rahle volnene kosmiče, ki včasih kar vise od uši. Skodljivka-ždi nepremično, navadno v kupčkih ali v vrstah po zelenih, nežnih mladikah, posebno rada pa zajeda razne rane, ki se ravno celijo. Tudi na koreninah je pogostokrat, posebno pr; prit'ičnem sadnem drevju.
Kako povzroča škodo?
Ako pogledamo v talco naselbino malo bolj natančno, vidimo v njej tri različno velike in raznobarvne Uši. Največje so dotrasJe, druge Pa še nedorasle samice, vse brez kril. Vsaka čepi mirno na mestu in ima ridček, ki je podoben pretanki ščetini in se premika po posebnem žlebiču. Zaboden je v než-
OPOZORILO
kmetovalcem
RAZNO
Razdeljevanje ovsa. Opozarjamo Vse rejce konj, prašičev in goveje živine, da delijo od 19. do 27. t. m. na občinskem uradu kmetijskega nadzorništva nakazila za oves po 27 lir za kg, po sledeči lestvici: Bikci in biki po 100 kg za glavo, krave 40, konji 50 in prašiči 30 kg za glavo.
Nove naloge, pred katerimi stoji Zadružništvo v Istri danes, zadevajo v živo našo celotno zadružno organizacijo, zato je potrebno, da se s to zadevo pobavimo bolj na dolgo.
Krajevna zadruga je brez dvoma osnovna udarna in delovna edi-nica, preko katere se uresničujejo vse zadružne naloge in na katere se oslanjajo okrajne zadružne poslovne zveze. Od njene organizacijske sposobnosti, je odvisen uspeh vseh poslov na sektorju kmetijskega zadružništva.
Oglejmo si malo naše krajevne
zadruge. So H v takem stanju, da uresničijo svojo nalogo? V največ
primerih lahko rečemo, da ne. Zt. druge se namreč še borijo z osnovnimi težkočami novo ustanovljenih zadrug ali pa so postale čisto kramarska, trgovska podjetja. Vzroki Za to so različni, toda največ izvirajo neizvežbanosti kadrov, že stare miselnosti nekaterih uprav, brezbrižnosti upravnih odborov in tudi pomanjkljivosti osrednjega organa; to ima zopet svoje vzroke, med katerimi glavni je tudi tu neizvožbanost kadrov-
Vendar moramo priznati, da je ravno osrednja organizacija mnogo pripomogla k dvigu zadružništva, ga razvila in preusmerila.
Kt ajevne zadruge so v svojem razvoju do danes dosegle pri nas ono stopnjo, ki daje možnost, da popolnoma razvijejo svojo delavnost in zadostijo svojim načelom. Zadruge bodo imele kmalu toliko osebja; kolikor ga potrebujejo. Z ureditvijo svojega sedanjega po-
slovanja bodo morale misliti na nove naloge, da bodo res postale udarne in delovne edinice.
Pogrešno je misliti, da bodo krajevne zadruge ostale nabavno-prc-dajne zadruge; pomagati bodo morale zadružnikom tudi v njih poslih, v njih gospodarskem jačanju in kulturno prosvetnem dviganju.
Razumljivo je, da niso zadruge Po prejšnjem načinu trgovanja mogle nabave in prodaje v redu izvrševati. Toda sedaj pri načinu trge vanju po vezanih cenah ne bo mogoče več slabega poslovanju. Se manj pa nedostatkov pri odkupu poljedelskih pridelkov, ker od te ga je odvisen nadaljni razvoj zadružnega poslovanja. In ne samo to. Trgovanje po načinu vezanih cen obvezuje krajevne zadruge, da organizirano, načrtno vplivajo na spremembe poljedelstva, kar zopet vpliva na razvoj zadruge, razvoj gospodarstva na vasi in s tem gospodarstva sploh-
Ponovno se vprašujemo, če bodo krajevne zdruge sposobne prevzeti in izvršiti zgoraj navedene posle? Same ne, pač pa. s pomočjo zadružne poslovne zveze, ljudskih oblasti in OF, oziroma SIAU.
Da bo Zadružna poslovna zveza lahko pomagala krajevnim Zadru gam, bo morala nastopiti ne samo kot Osrednje nabavno prodajno podjetje, revizijska ustanova in kulturni pobudnik, marveč tudi kot učitelj, gospodarstvenik in po močnik v vseh zadružnih panogah. Zadružna poslovna zveza bo morala vsemu gospodarskemu razvoju

dajati svoj pečat. Njeno delovanj mora biti razvidno v vsakem gospodarskem in zadružno-socialnem pokretu.
Zadruge in Zadružna poslovna zveza morajo svojim članom zadružnikom pomagati bolje obdelovati zemljo, dvigati žetveni doprinos, doprinos sadja in grozdja, povečati plodnost živine z izboljševanjem raznih pasem, izbirati semena 'in sadike, razvijati ovčarstvo in če-belorejo, dajati pobudo za razvoj gojenja malih živali, rib itd., mehanizirati poljedelstvo, uvajati agro tehnične mere v poljedelstvu, t- j. v razvijanju poslov, ki bodo obogateli zadrugo' in zadružnike ter jim omogočili izvrševanje in pre‘ koračenje načrtov v poljedelstvu-Tako Se bodo zadruge organizacijsko same urejevale in izločale vse, kar je nesposobnega, špekulanske-ga in ncdeVavnega, kar zadržuje v zadružništvu kapitalistične tendence, ki upropaščajo zadružno trgovino na vasi in delajo Proti interesom zadružnikov.
Nujno je dokazati Zadružnikom, da je zadruga njih lastna organizacija, ne pa slaba trgovina s slabim poslovanjem. Pri upravi in na čelu organizacije morajo stati dobri, sposobni in nesebični ljudje, ki bodo s požrtvovalnostjo in vnemo sodelovali pri tem velikem in obče koristnem delu.
Zadružna poslovna zveza se mora pri svojem delu . okveniti'tako, da bo čimprej usposobila kmetij-skC' zadruge, da postanejo orodje socialistične izgradnje na vasi. j
Ni hvaležnejše naloge in tudi n težje in resnejše za Zadružno pl slavno zvezo, kakor je delo za ja Čanje krajevnih zadrug, Za dvigu nje zadružne zavesti in za demi kratizacijo zadružništva.
; Temeljna delovna edinied kme tijskega zadružništva mora postat prožna in sposobna, postati mori gospodar na vasi, iskati mora no vih poti in virov za uvedbo novi} poslov, novih gospodarskih panog To je torej dolžnost Zadružne po slovne zveze do kmetijske zadruge S tem pa ni rečeno, da se zadružna poslovna zveza odreka svo jim prvostnim nalogam, kakor poučno organizacijskim in nalogam nadzorstvenega značaja v odnosu do zadrug. Ravno s poslovanjem s kmetijskimi zadrugami se bo zadružna poslovna zveza poglobila v zgoraj navedene posle, ker z dajanjem navodil pri vpeljavi novih panog poslovanja, z nadzorstvom nad posli gmotnega in denarnega poslovanja bo izvršila svoje naloge-Ze sama uvedba trgovine po vezanih cenah je pokazala, kako 'nujna je pomoč zadružne poslovne zveze zadrugam. Da ni zadružna poslovna zveza takoj priskoči-" la s svojimi navodili, poslala svojih ljudi in se zalagala na vse mo" goče načine, bi se zadruge znašle v jako težkem položaju. pa moramo, da so pri tem ljudski odbori, okrajni in okrožni mnogo, pripomogli k uspešnemu poslovanju.
Stanko CoK ^
(Nadaljevanje prihodnjič*

Stran naših gospodinj
Vlcuhavanje stelja
:I
VKUHAVANJE SADJA
Sadje vkuhavamo v tako imenovanih ! »patentnih kozarcih«: to so prozorno steklene posode valjaste oblike in različne višine: ta se ravna po velikosti kozarcev, ki držijo več kot pol litra, največkrat po 1 liter. Vrat patentnih kozarcev je zelo širok, da sadje laže vlagamo in da notranjost kozarcev laže čistimo. Navadno ima vrat pri kozarcih vseh velikosti enak premer, tako da se ravni stekleni pokrovi prilegajo kozarcem različnih velikosti. Prav tako se prilegajo vsem kozarcem tudi gumijasti obročki, katere vlagam0 pred vkuhavanjem med gornji rob kozarcev in pokrov, v poseben žlebiček v robu kozarca.
Patentni kozarci za vkuhavanje sadja imajo to prednost, da omogočajo Vkuhavanje sadja tudi brez sladkorja, oziroma brez kisa, alkohola, soli in drugih sredstev, ki jih je treba pri drugih načinih konserviranja dodajati sadju in zelenjavi, da jih ohranimo pred pokvaro. V patentnih kozarcih se ohrani sadje predvsem zato, ker tesno se prilegajoči in z gumijastim obročkom nepredušno zadelani vrat kozarca ne prepušča zraka V notranjost kozarca, zato pa tudi ne glivic, ki povzročajo vrenje, oziroma kisanje. Glivice pa, ki so v sadju že ob vlaganju, uničimo s tem, da v kozarce vloženo sadje segrevamo (vkuhavamo) določen čas in pri določeni toplini.
Navadni kozarci za vlaganje
Pri vkuhavanju sadja itd. v navadnih kozarcih, to je, v kozarcih, ki nimajo steklenega pokrova z gumijastim obročkom, temveč ki jih pokrijemo le s pergamentnim papirjem, katerega močno privežemo okoli vratu kozarcev, ne moremo nikoli z gotovostjo trditi, da smo zabranili zraku in glivicam dostop v notranjos kozarcev. Zato moramo pri vlaganju v take posode dodati sadju, oziroma zelenjavi takih .sredstev in tolikšno količino, da glivice v njih ne morejo živeti. Taka sredstva so na primer močna sladkorna raztopina, hud kis močno žganje, solna raztopina itd. Ce dodamo te raztopine, vkuhavanje ni bistvene važnosti in ga včasih, na Pr. pri vlaganju kumar, fižola itd. v kis, sploh opustimo. Vse neštete raztopine pa spremenijo vloženemu sadju, oziroma zelenjavi, okus. Zato uporabljamo na pr. močno sladkorno raztopino le za napravo nekaterih mezg, v kis vlagamo na pr. le kumare, stročji fižol itd. ter nalijemo vrh kisa še plast olja, kar še bolj Eotovo ubrani razvoj glivic v vloženem kozarcu. Sadje in zelenjavo, vloženo s takimi raztopinami v navadne kozarce brez patentnih pokrovov mo-ram0 hraniti na suhem in hladnem
prostoru, ker se sicer prej ali slej pokvarijo, medtem ko v patentne kozarce vložene stvari lahko hranimo kjer koli, tudi v vlažni kleti. Ker imajo ravne pokrove, jih lahko nalagamo drugega vrh drugega, ako nam primanjkuje prostora.
PRIPRAVE ZA VLAGANJE
Iz vseh naštetih razlogov je vkuhavanje v patentnih kozarcih — po-sebno pri sadju — skoraj povsem izpodrinilo druge načine.
Kakor je sicer to delo enostavno, je vendar treba paziti na mnoge malenkosti, od katerih zavisi uspeh ali pa neuspeh vkuhavanja. Na najvažnejše bomo opozorili.
Predvsem moramo paziti, da so vsi patentni kozarci celi, to je, da nimajo kake razpoke, da morda rob kozarca ali pa pokrova ni okrušen, da sta rob kozarca in pokrova gladko brušena in da se tesno prilegata. Tudi gumijasti obroček mora biti cel in prožen, prav tako pa mora biti tudi jeklena vzmet, ki med vkuhavanjem pritiska pokrov k robu kozarca, dovolj močna in prožna.
Kozarce in pokrove moramo pred vkuhavanjem temeljito očistiti, najbolje prekuhati; pri tem pa moramo paziti, da ne vlivamo na pr. vroče vode v mrzle kozarce ali da ne po-
lagamo kozarcev v mrzl0 vodo ali na mrzlo, na pr. na kovine, ali na prepih (odprta okna), kajti v takih primerih kozarci kaj radi popokajo.
Tudi veliki lonec, v katerega bomo pri vkuhavanju vlagali kozarce (za to je dober vsak večji lonec), moramo temeljito očistiti, na dno pa položiti leseno rešetko ali pa vsaj plast papirja, na katero postavljamo kozarce, ki bi na golem dnu lahko pri vkuhavanju razpokali.
Posebno skrbno moramo pred vkuhavanjem umiti tudi gumijaste obročke, in sicer v topli vodi, kateri pridamo nekoliko sode, nato pa jih iz-plahniti v mrzli vodi.
Da mora biti tudi sadje, ki ga na- 1 meravamo vložiti, snažno in zdravo, pač ni treba poudarjati.
Ce nameravamo sadje pri vkuha- 1 vanju sladkati, raztopimo določeno , količino sladkorja, ki je lahko poljubna na pr. od 10 do 70 dkg na l liter vode, v čisti vodi na nepreraz- J greten štedilniku ter med topljenjem posnemamo nesnago, oziroma pene, ki se morda zbirajo na površju. Slad- i korne raztopine, oziroma vode potrebujemo približno eno tretjino litra za vsak liter vsebine kozarcev. Ce sadja ne mislimo sladkali, si pripravimo ustrezno količin0 čiste prekuhane vode. *
(Nadaljevanje prihodnjič)
Nekaj e kisu
To je ona značilno dišeča tekočina svojevrstnega okusa, ki nastane, ko se skisa vino ali pa druge tekočine, ki vsebujejo alkohol. Kis, ki ga kupujemo za solato ali pa tudi za druge jedi, imenujemo običajno vinski kis. To ime nam že pove, da ga dobivamo iz vina. Ko se nasedijo v vinu neki posebni mikroorganizmi, namreč izredno mala živa bitja, povzročijo, da se pretvori alkohol, ki ga vsebuje vino, v ocetno kislino. Ome-| njena kislina je značilna sestavina
Moda
MOJ OTROK SLABO NAPREDUJE
Prav ob sklepu šolskega leta se mnogi starši sprašujejo: Kako to, da bo moj otrok zopet zaostal? »Kako, in zakaj ni tudi moj otrok kakor so drugi, ki leto za letom napredujejo?« So matere, ki celo tako izjavljajo: »Tepli smo ga, klečati ie moral neštetokrat, odvzeli smo mu za kazen kosilo ali večerjo, ure in ure smo se mučili ž njim, celo leto smo plačevali zanj posebnega učitelja, a , kljub temu bo moral že v drugo ponoviti razred.
Povsem je razumljiva zaskrbljenost staršev v takih primerih. Povem pa, da pri vsem prekomernem prizadevanju ne ravnajo prav. Premalo poznajo svojega otroka, to je prva in glavna zapreka. Starši ne smejo občudovati le otrokovih telesnih vrednosti, ker so pred temi pomembnejše druge, ki označujejo otrokove umske, t. j. duševne moči in sposobnosti. Ko bodo starši gledali tudi v globino notranjega življenja svojega otroka, šele tedaj bodo vedeli, koliko njih otrok zmore In koliko lahko od njega zahtevajo.
Tržaška kuhinja
PETEK: Grahova juha; solata s trdokuhanimi jajci; čokoladni štruk-’J'1). — Večerja: Kuhane ribe z bmako; kumarice.
SOBOTA: zelenjavfia juha; telečji žrezki; dušene paprike; ocvrt krom-Pir; sadje. Večerja: rižot s paradižniki; solata.
NEDELJA: Zdrobovi cmoki na juhi: pečenka; buče s paradižniki*); Pcvrte marelice. — Večerja: Ocvr. hP ribe; mešana solata; sir; sadje.
PONEDELJEK: Mineštra iz riža in krompirja; ocvrt krompir; dušen fižol v stročju. — Večerja: Testenine 1 Euljažem; paradižniki v solati.
Torek: Vlivanci na juhi; mesne PP&ačice; krompir pire s paradižni-/ °vo omako; kompot. — Večerja: Sdevane buče; solata z jajci; sadje.
SREDA: Mineštra iz ječmena in *v*žega fižola; dušena špinača z ocvr-hhi jajci, sadje — V eč e r j a: Po-en*a z guljažem; radič.
cETrteK: Rezanci na juhi; zrez-g ’ riž; paradižnik v solati. _ V e-,^er j a: Krompirjevi cmoki z ma-0rn In sirom; mešana solata.
ČOKOLADNI ŠTRUKLJI
Naredi kvašeno in vlečeno testo in ga pusti, da vzhaja. Nat0 ga razvaljaj, razvleči, polij • z raztopljenim maslom, potresi s čokolado in sladkorjem ter rahlo zavij. Tako pripravljeno testo deni na pomazan pekač in ga pusti, da vzhaja. Nazadnje ga še pomaži z jajcem, polij z mlekom in speci. _ Ohlajenega razreži na koščke, katere potresi s sladkorjem.
Vlečeno kvašeno testo: Deni na desko 1 kg moke, v sredi naredi jamo ter vlij vanjo kvas iz 3 dkg kvasu, 4 žlice mleka in žličke sladkorja. Pri-deni žličko soli, košček presnega masla, 2 rumenjaka in približno 1/4 1 mlačnega mleka; vse to pregneti v testo, ki ga dobro vdelaj, pokrij s prtičem In pusti, da vzhaja.
BUČE S PARADIŽNIKI
V vročem olju dušimo zrn0 česna in zrezano čebulo, nato dodamo 1/2 kg na kocke zrezanih buč, 1/2 kg zrezanih paradižnikov, sol, poper in če je mogoče tudi bazilike in vkuhamo vse na šibkem ognju. Ce paradižniki niso dovolj sočni, dolijemo od časa do časa nekoliko juhe. Ne pozabite odstraniti česna, preden nesete jed na mizo.
Ker $0 starši tudi vzgojitelji in celo prvi vzgojitelji svojih otrok, je potrebno, da se tu pa tam pozanimajo za nauke, ki govore o telesnem in duševnem razvoju otroka.
V ta namen je napisan današnji članek, ki je uvod naslednjim. Na svetu ni najti človeka, ki bi bil drugemu do pičice enak, t. j., da bi ne bilo nobene razlike med dvema človekoma tako v telesni zgra-jenosti kakor » duševnih zmožnostih. Med človekom in človenom obstajajo razlike, nekatere so u cine že na oko, nekatere pa se izdajajo šele po opazovanju in poizkusih. Razlike dajejo ljudem vrednost, po njih sodimo, kakšen je človek po svoji zunanji pojnui in kakšne so njegove umske zmožnosti. Silno težko ie najti človeka, ki bi bil po zunanjosti in po duševnih zmožnostih popoln.
Do takega vzora se skuša vzpeti, kdor ie prešel pot pravilnega telesnega in duševnega razvoja, kdor svoje moči, svoje zmožnosti in znanje pravilno izrablja človeštvu v korist. Tega imenuje zdravstveno pedagoška veda »normalen«. Normalen je po njej tudi tisti, ki je prvemu blizu, četudi ne povsem enak. So pa tudi taki, ki so nekako V. sredi med normalnimi in nenormalnimi. Nenormalen kaže napake v telesnem razvoju, a telesna nesoglasja so čestokrat združena = zaostalim razvojem možgan ali tudi - nerazvitimi možgani ali s posameznimi nerazvitimi deli v njih.
Pojem nenormalen ie presplo-šen, zato ga delimo v dva nova pojma. Prvi naj govori o stanju bolnega organizma, drugi pa v slabih okrnjenih duševnih sposobnostih, ki jih ustvarja bolno stanje posameznega organa. Saj že pregovor pravi, da le v zdravem telesu biva zdrava duša.
S svojimi zdravimi čutili normalen človek spoznava ali zaznava sebe, svet, v katerem živi in ljudi, ki so okrog njega. Zdrav človek vidi, sliši, tiplje, vonja in okuša. Vid, sluh, vonj, tip in okus so čutila, t. j. so orodje, s katerim spoznavamo sebe, svet in ljudi. Ako je uničeno čutilo vida, t. j. očesni živec, človek oslepi. Ako je uničeno čutilo sluha dela, ne slišimo smo gluhi. V obeh primerih ostanejo možgani brez dlea, ker ne sprejemajo od zunaj ne slik ne glasov. Včasih so pa čutila zdrava, le določeni deli možgan, oziroma možganske skorje so bolni ali pa celo uničeni. V takih primerih je človek duševno slep ali duševno gluh. Prvi gleda in vidi cvetlico, a jo samo vidi, drugi sliši glas zvona, a samo sliši. Prvemu ne
j
Ir
»PREPROSTA OBLEKA IZ ROŽASTEGA BLAGA
Zraste v zavesti podoba cvetice, prav tako si ne bo drugi nikoli ustvaril predstave »zvona«. Obe vrsti slepote kakor tudi gluhosti spozna mati na svojem otroku, ko je še dete v zibeli, ali pa pozneje, ko nastopijo posledice težkih otroških obolenj.
Za slepe in gluhe, ki niso duševno slepi in duševno gluhi, skrbijo posebne šole, v katerih se ti nesrečneži vzgajajo m izobražujejo. Na.jboli prizadet je duševno slep ali duševno gluh človek, čeprav se svoje nesreče ne zaveda, ker se je zavedati ne more. Zdravstveno pedagoška znanost mu je dala ime idiot. Idiot gleda, vidi, sliši, a ne spoznava. On ostane vse življenje nem, ker kričanje in neartikulirane glasove, ki jih daje od sebe, ne moremo imenovati govor. Idiot je brez inteligence, je nenormalnež najnižje vrste in težko breme za človeško društvo. Idiotizem šteje mnogo različnih vrst, ki največkrat označujejo le različne zunanje pojave in jih po tem znanost deli v raznovrstne tipe. Idiote ustvarja alkohol in sifilis, prvi ima svoje žrtve v vinorodnih krajih drugi pa v. mestih, kjer cvete neumerjeno življenje. Idiot, težko in laže slabomiselni nesi podedovano breme svoUh prednikov, le poslednja divi sta lahko svoje stanje pridobila Zaradi prestanih vročičnih bolezni v detinski in otroški dobi.	SP
(Nadaljevanje prihodnjič)
kisa. V njem se običajno nahajajo 4% ocetne kisline. Na ta način nastane pristni, naravni ocet, ki ga imenujemo tudi jesih, ali kis. Vendar so pa v prodaji tudi druge vrste kisa, popolnoma drugačnega izvora. Kis dobimo namreč tudi tako, da pu. stimo kisati alkohol, ki smo ga pri merno razredčili z vodo. Nadalje pa imamo še umetni kis. Tega dobimo, da v kmetijskih tovarnah topimo v codi pripravljeno ocetno kislino, roda tako pripravljen kis ima žgoč okus, pcpolnoma drugačen od pravega vinsi! ega kisa. Pa tudi nenaravna barva visa, ki ni pripravljen iz vina, nam dokazuje, da je umetni kis tudi umetno obarvan.
Vinski kis je namreč svetlo rume:, ali vinsko rdeč. To je odvisno, iz kakš-neka vina je pripravljen. Ima prijetno eteričen duh ter je kislega okusa. Nikakor pa ni pekoč ali pa neokusen. Mnogokrat goljufivi trgovci vinski kis na razne načine predelujejo. Razredčijo ga z vodo ali pa proda ja jo z imenom vinski kis proizvod, ki ga dobe s kisanjem razredčenega alkohola ali pa tako da razredčijo ocetno kislino z vodo. Seveda sta ta dva proizvoda brezbarna in ju zato obarvajo z anilinskimi barvili. Umetni kis barvajo tudi s karameliziranim sladkorjem: to je namreč sladkor, ki porjavi, če ga primerno segrevamo. Ker pa nima umetno pripravljeni kis zfi naravni kis značilnega vonja, namakajo v njem poper, piment (glavičice), gorčico ali pa še druge dišave.
Kakovost kisa je odvisna torej tudi od tega, ali je naraven, vmski, oziroma če je mešan ali pa celo umetno napravljen. Kakor smo že prej pojasnili, je v naravnem kakor tudi v umetnem kisu določena množina ocetne kisline. Običajni kis ima okoli 4 odst. ocetne kisline, dočim vsebuje dobri kis 4 do 6% ocetne kisline. Poleg tega je v kisu približno 1% alkohola, ki se ni pretvoril v ocetno kislino. Nadalje so v njem še manjše množine vinske kisline, glicerina ter naravnih, v vinu nahajajočih se bar-vil.
*-aK.on določa, na se sme z imenom vinski prodajati samo tisti kis, ki je pripravljen naravno, to se pravi s kisanjem vina. 100 g kisa mora vsebovati najmanj 4 g ocetne kisline. Ne sme biti umetno barvan, prav tako je pa tudi prepovedano dodajati naravnemu kisu kakršnih koli drugih snovi. Nadalje pravi zakon, da moremo imenovati kis tisto tekočino ki jo dobimo s kisanjem jabolčnika piva ali pa razredčenega alkohola. Označba mora biti na steklenicah, ki vsebujejo na ta način pripravljen kis, prav tako je pa tudi treba tak kis z odgovarjajočimi imeni napisati v prodajnih listinah. Kis, ki ga dobimo iz jabolčnika, piva ali pa alkohola, ne smemo barvati niti ni dovoljeno, da ga primešamo vinskemu. Vendar pa je dovoljena prodaja kita, ki ga dobimo s kisanjem tekočin, ki vsebujejo alkohol.
Strogo pa je prepovedano prodajati kot hranilo kis, ki ga dobimo z raz-redčevanjem ocetne kisline. Nadalje je prepovedana prodaja kisa, ki ga dobimo iz pokvarjenega vina, nadalje razpečavanje pokvarjenega kisa, ki vsebuje razne tuje snovi, ki jih našteva tozadevni zakon.
Mnogokrat izgubi vinski kis svoj lep izgled za nepravilnega hranjenja. Ce postane ocet moten, ga lahko zbistrimo na naslednji način: Dve tretjini soda, v katerem je jesih, napolnimo z bukovimi skobljanci; zatem sod zapremo, če se po osmih urah ne zbistri, dodamo na vsak liter kisa 5 do 6 gramov tanina, ki ga poprej raztopimo v mali množini alkohola. Naslednjega dne ga precedimo s 15 grami želatine. Ce pa je grdo obarvan, dodamo na vsak, liter kisa 2 do 3 g opranega živalskega oglja. V dveh dneh tri do štirikrat krepko premešamo. Zatem ga pustimo v miru, da se živalsko oglje sesede. Ko se tekočina zbistri, jo filtriramo. Pri tem postopku izgubi kis svojo barvo. Lahko ga rabimo, kakršen je. Ce nas pa moti to, da ni obarvan, ga lahko obarvamo z vinom, v primerih, ki jih dopušča zakon pa tudi z umetnimi barvili.
Reteče rože
'H&mIo,
FRANCI P REIS
Lojze je bil pri »Udarni« četi intendant. To ga nega oddelka ali »kadrvik« na odredu, je postal Tako je mislil tudi komisar Mirko Zorko-Ko-ni oviralo, da se ne bi udeležil najnevarnejših ak- še podjetnejši in javna tajnost je bila. da »Udar- ten, čeprav sta bila sicer oba na svoj način vese-cij; pač pa ga je celo sililo, da je sam, včasih le s samokresom v žepu, hodil globoko v lurlansko nižino. Ljudje so govorih, da se je poleg njega le Zmago, član VOS-a, upal sam tako daleč v Furlanijo- kjer ni bilo ne gozdov, ne hribov, kamor bi se umaknil nevarnosti.
Toda Zmago je imel druge opravke. Bil je poznan po vsej Furlaniji kot »fantom na motorju«. Sredi belega dne je pridrvel z naperjeno »šmajsnerco«, razorožil karabinersko postajo
na četa« najbolje jé, da je najlepše oblečena in Ijaka. Le neke skoraj samotarske zadržanosti se da njih intendenca največ doprinaša odrednim tudi v najrazposanejši družbi nista mogla otre' skladiščem.	sti. Politkomisar Zorko se je tedaj skrival za čud-
Tako so nekega dne poklicali Lojzeta na štab no skromnim in deškim smehljajem, kot da bi V odreda in mu sporočili, da je postal šef odredne zadregi poskušal, da se sprosti in zbliža z razpo-
intendence.
Do Marije je bil enako prijazen kot svoje dni. Izogibal se je je nekoliko in čutila je, da je še vedno zaljubljen vanjo. Ko se je nekoč ustavila v Nek o vem, so jo pogostili, in ji dali nekako
a
ali z rafalom ubil izdajalca, ugrabil tudi kakšno razumeti, da jo imajo ze za Lojzetovo nevesto.
SS-ovsko vohunko, jo zvezano posadil pred se — Od takrat se jc izogibala Nekovega. bila je potem pa kot bi trenil odbrzel na svojem motor- nekoliko zaljubljena v komandanta 1 ranceta. nem kolesu Včasih je bil V partizanskem kroju, Toda ta je imel dekle »nekje na terenu«. Rad se k težko uganiti v njej odločnost pa rti zanke-borke-
včasih kot »sottotenente« fašistične milice, vča- je mudil v Števerjanu v Brdih, so govorili ljudje. NT;-'“	U:' ^	— ------
Drugi pa so menili, da je preresen in da zdaj
saj eno in veselo družbo okrog sebe.
Komandant pa je molče opazoval, k od čas do časa je kaj zinil — in to je bilo potem posebnoi, krepko ali tehtno. Smejal sc ni zlahka, toda kadar je prišlo do tega, je bilo tako veselo, da so imeli tovariši vedno občutek, da si je res kamen odvalil od srca.
Marija je b:la mirna in preudarna, da jc bilo
sih kot SS.ovski »Sturmbannfiihrer« ., Vse drugačne je delal Lojze iz
Njen smehljaj je bil tih, brez najmanjše spogled-Ijivosti. Nekaj zagrenjenega je bilo v milini nje-
Nekovega.
Vedno je nosil isti vojaški kroj. le titovko je spravil v žep, če je bil preblizu Vidma ali kakšne druge postojanke. On je nabiral hrano, organiziral dovoz prispevkov iz Furlanije.
Odkar je zvedel, da je »komisarka« Marija, bivša učiteljica v Nekovcm, postala šef personal- dekleti v vojski.
sploh ne misli na dekleta. Nekoliko je bilo tudi nih smehljajev, resnica na tem. Komandant France je postal par- Težko je reči, kako je mogel France opaziti' tizan v onih dneh, ko so še streljali za kazen par- da ga Marija raje vidi kot ostale tovarišice. P* tizana. ki bi se drznil nadlegovati tovarišico. In vendar je skoro bolj nagonsko čutil nekaj podob" ni se mu zdelo združljivo z ugledom komandam nega. Zato je bil ž njo še bolj kratek kot je bil» ta, da bi tudi pri novem, »širokogrudnejšem« poj- sicer njegova navada Nekaj ga je privlačevalo k movanju prekoračil gotove meje prijateljstva z njej in tega se je otepal. Čisto kratko, »po k<r
Ubežniki iz DiD-a
! NOVELA MIŠKA KRANJCA
Po velik; noči je življenje spet steklo sve vsakdanjo pot. Očka in mamica sta odhajala v službo, mamica se je vračala popoldne, očka pa kasno v noč. Ivck je sam odhajal v DID in sc sam vračal. Kajpa — z Milanom sta se skrivala. Zdaj že niti nista več šli gledat, kaj je z DIDom. Bil je za nju enkrat za vselej mrtev, vsaj kakor sta čutila.
Tedaj je očka nekega večera dejal mamici:
življenje spet steklo svojo šel iz DIDa. Šel je po mestu, iskal je svojega sina. In naposled ga je našei na nekem vrtu z Milanom. Otroka sta se igrala m prav zadnji trenutek, ko jc bil očka že pri njima, je Milan še utegnil vzklikniti:
»Tvoj očka, Ivck!« in že jo jc ucvri proti plotu. Ivek je samo za trenutek stal bled in nem
nato pa je tekel na vso moč za Milanom. Ko ju	^ j-	---------- ------v,
je očka že skoraj dohitel, sta se mu izmuznila obisk. To se je cvrla »fritalja«. da so ostali v h1’1
mandantovsko« se je zahvaljeval, če mu je kaj krpala ali zlikala,
To jo je v čas'h bolelo, toda s svojim čutom je kmalu dojela prisiljenost te osornosti. Često je razmišljala o tem in potem se je sama pokarala zaradi svojih »nespametnih« nad. Likala m krpa" la je prav tako drugim v štabu, zato večina ni opa" žilo njenih čustev, le administrator, mrki, debela-Lasti Milan, je nekaj zlobnega omenil Zorku. Ta pa ga je nahrulil, da ga ne zanimajo babje čenče in tako prikrajšal ostale v štabu za to sladka skrbnost.
Marijin stric, »stari čuk« je še živel in igra^ Chopina na starem klavirju, v svoji s trto obrasli bajti izpod Šmartnega. Ponosen je bil od sile na svojo nečakinjo »oficirko« in kar nekam raž" živel se je če je pripeljala tovarišice s seboj a®

»Veš, kakšnega hudiča so začeli s tem DIDom? skoz nck° luknjo, v plotu in jo cvrla dalje. Franjo kar nekam zmajevali z glavo. In »brica« jc pri"
Zdaj se je reakcija spet razkrila: otrok niso pustili noter, naši pa jih tudi niso poslali, češ za ve-
liko noč naj ostanejo doma. In zdaj že govorijo po ie klkko sk^ak kuko jc otrok vpil:
Mraz je preskočil' plot in tekel za sinom, toda nesel na mizo, tistega sladkega, boljšega, da otroka sta prešivala nekaj plotov. In oče Mraz je gostom kar zapletal jezik. — Pa kako se tudi ne
bi, saj s temi fanti si se lahko porazgovoril! D1
»Ne v DID, ne v DID! Saj so dam ujeti, samo ti je bil javni tožilce Stanko, odredni sodni refe* ne v DID!«	rat jn obenem ti je res nekaj vedel o glasbi in tu-
»Neumni otrok«, je dejal očka, ko ga je napo- di na žlahtno kapljico se je dokaj razumel! h1 rejo. Nunam, da naj se vrne hiša. Kajpa, da bodo sled uJeI m ga dvignil k sebi. Nesel ga je po me- njegov kurir Slavko, sin kolona v soseščini, 1«
stu v naročju domov. Toda otrok je še vedno hli- včasih zinil tako pametno, da se je bilo kar čuditi česa vsega se je naučil na odredu v tem le" tu. In tako lepo gosposko slovenšč no je že gov»" Naslednji dan sta očka in Ivek z roko v ro- ril... Komandant je b:l tih fant, toda dobro ki potovala v DID. Tam je tokrat že mrgolelo pel in tak posluh je imel. Videti jc bilo, da Š* otrok. Kričali so- se podili po vrtu, drugi so sede- Marija rada vidi. Potem kom sar Zorko in on1 li v sobi med igračami. Med njimi je bila zaščitna drugi — Toni mu je bilo ime. — S komisarjem st» sestra s svojim smehljajem. In med njimi je bil se znala meniti po cele ure... Pametna fanta- 1® tudi Milan. Spogledala sta se z Milanom. Potem malo preresna za svoja leta Sicer j 'ma je pa P°
mestu: To imate zdaj svoj DID, ki- ga otroci ne marajo. Kaj je treba nam kakega DIDa! Saj nismo v Rusiji! Prekleti band’ti! Vse izrabijo, če le modo. Nunam, da naj se vrne 1 naprej zganjale črno borzo!«
Ivek je poslušal napeto ta razgovor in zaslu-ta, da je zdaj prišla nevarnost, ko bi se moglo >>Ne v DID’ nc v DID << vse razkriti. Toda očka je mirno dejal Iveku:
»Kaj pa ne poveš, da vas je bilo malo?«
Ivek je zardel, česar pa doma niso imeli za znak slabe vesti. Rekel je:
»Saj sem rekel, da nas je malo...«
vse to razkrinkati«. S tem je bila stvar opravljena, toda Ivek je slutil, da bo to razkrinkavanje slabo zanj. Nemiren je odšel z doma. In Milan? je povedal:
čalo, vse vrelo.
Ko so je Ivek zvečer vrnil, ni mogel razumeti, kaj se je bilo zgodilo: tisti DID, o katerem sta ne-
Nato je. očka spet rekel ^mamici: »Moramo j€ z nezaupanjem gledal otroke, gledal igra- prvem litru tudi že hudiček gledal iz oči in p oseb»0
če, gledal njihove igre: vse je bilo živo, vse je kri- Toni se je rad zavrtel z domačimi deklicami- če j®
doktor zaigral na harmoniko. Doktor je Benečatr Marko mu je ime in študiral je v Italiji. Klav»
__j___j________________________, „ _______	^ igra skoraj kot »stari čuk«, ko je bil še mlad. P9'
»JSfe bo prav. Zdaj bo naš oče začel razkrin- z toliko fantazirala, ki pa se je bi! spre- je mislil stari vedno, da so Benečani neumni ••j
Tovariš doktor zdravi bolnike po vseh Brdih-Prav k srcu so v/'rasli staremu ti fantje. Le škod»’ da Niko iz Cerovega že dolgo ni prišel z nji»11' Pravijo da je nekje na tečaju, onstran Soče.
Marija je često pripovedovala- kako se je š°' lak v Trstu, kako se je morala truditi za dobrf
kavati..
Milan se je zamislil, nato pa dodal: »Tudi naši nekaj vohajo. Ampak v DID ne grem- to jc igračka* vsako drevo, gotovo-« Ivek je pokimal:
»V DID nikdar!«
Slaba vest ju je preganjala tisti dan in zato sta se vrtela okrog DIDa. Tokrat sta v svoje prc-
vrgel v nekaj tako strašnega, je zdaj ves lep. ves mikaven, Živel je, vse je živelo v njem, vsaka
»Prekleta reakcija«, je dejal očka, »skoraj bi nam bila ubila DID. Če le malo ne paziš, pa ti že kaj rušijo. In ko bi jih kaj bilo... «
sc spogledala. Nekaj ni bilo v redu. Ali njima še
na misel ni prišlo, da bi šla v DID. Tista groza	v »«».o juu-o so oupmv^jo uu-uva v
kakor na veliko romanje: DID je postal sredisce
prijatelja pa sta z vsemi, ki se zgrinjajo iz vsega mesteca. Vsako jutro se odpravljajo otroci v DID

zdaj je prišla do izraza pri njima.
Pobegnila sta stran od DIDa.
Naslednji dan pa je oče Mraz začel z razkrinkavanjem. Po vseh organizacijah so govorili o tem, da nekaj ni v red j z DIDom, zakaj mesto je bilo polno govoric. Reakcija se jc sicer potuhnila in ni bilo mogoče dognati, od kod prihajajo vse te novice. »Naši ljudje so spet nasedli peščici reakcije, ki drugega ne dela. kakor da vari neumnosti v svoji nezadnjaški kuhinj'!« si je de^ jal Franjo Mraz, ko je stopal po ulici proti DIDu, da si ogleda- kako je tam, in mimogrede še, kako je z njegovim sinom.
Očo Mraz jc bil hudo presenečen, ko je poleg vseh drugih novic, ko je res šlo za agitacijo proti DIDu, dognal še to, da je njegov sin bil samo prvi dan tam. nato pa pobegnil in ga doslej sploh ni bilo nazaj. Brez besede je oče Mraz od-
KONEC
Nisn nn iiKiJ; in tnko bost« nnšli malprt-i Tvka rede, da bi bila oproščena polovice šolnine. Pf senečenje ugotovila, da je v DIDu polno otrok.	, v DIDu Z Mdanom sta velika niliatelin P »vedovala je, kako je zaprta v zavodu gledal»
Na dvorišču jih je kar mrgolelo. Ivek in Milan sta	z okna v prepovedano prostost in jokala, da ^
ma ni vedela zakaj. Pripovedovala je, kako so 1 po študiju dali razumeti na učiteljišču, da ne » mogla dobiti boljšega službenega mesta- da 0 mqrala v kakšno zakotno vas, ker je »ščava«-Nekoč sta sedela za mizo tudi dvaTržača» ' Garibaldinec Mario in tržaški Slovenec Dr»é0^ Pripovedovala sta o borbi delavstva v Trstu, tržaški brigadi. Drago je tudi pripovedoval o P0^ nih ječah in krikih mučenih, o rižarni, kamor s _ SS-ovski rablji pošiljali ljudi v krematorij. go je bil še nedavno v zaporu. Prepeljati so g» ^ teli v Nemčijo, pa je napravil luknjo v pod 21 vinskega vagona in pobegnil v bližini Vidina-j »Prišel bo dan. ko se vrnemo v Trst«, d® sanjano Toni, ko je Drago končal svojo PoVCS * Drago je še ves progast po hrbtu od »dar00 nemških »Landserjev« in oči mu žarijo vroetč»^ Odredni zdravnik Marko ga gleda zaskrblje potem mu pomoli toplomer Drago ne črhne j besedice, da se čuti bolnega. Toda toldoiner^j0i' j že štirideset stopinj. In ko se odpravljajo, s*' ^
* teka, da ga morajo podpreti.
.OTROCI V DOMU IGRE IN DELA
MARflE MAJ ERO VA
»Ne, to ili resnica! Gospod Prochazka se šali. Toliko sem se že danes nasmejala, to pa je najbolj posrečen dovtip!«
Marija je vse to opazovala, ob materinem Smehu pa se je prebudil v njej polagoma sram iz ponosa. A tudi strah, da se ne bi morala hudo Pokoriti za to senco tolažbe, zakaj prvo razočaranje je bilo še živo v njej.
»Zares, gospod Prochazka, morda boste vendar premislili. To je prišlo tako naglo zame, jaz nočem, jaz nc morem» saj slišite mamico, da je to zgolj šala. Mislite tudi vi, da je bila to burka— hi zbogom!«
Naglo mu je podala roko in s potrtim obrazom zbežala iz kuhinje z nena vaj enimi, zamotanimi kretnjami.
Prochazka je hotel steči za njo, toda mlinarica, ki se je nehala smejati im se je spet zresnila, ga je odločno zadržala.
»Pustite jo, dragi gospod. Zanjo je to preveč. Doma pa imam tudi božjo previdnost! Pojdimo rajši spat, sicer mi do jutri odpelje kdo še Lenko!«
Pa ni šla spat. Izprašala je» Prochazka o njegovih družinskih razmerah, o njegovem zaslužku» o vseh tetkah, dedih do tretjega kolena, poizvedovala o njegovih odjemalcih in menila, da pride gotovo pogosto k družinam, ko postavlja in čisti peči.
»Kaj še!« se je smejal Prochazka. »To delajo zame pomočniki. Obrtnik, kakršen sem jaz, bi nikamor ne prišel, če bi sam delal. Imam dovolj tekanja, da jun delo poskrbim«.
»Torej prihajajo gospodinje k vam?«
»Od gospodinj bi se človek ne zredil!« je pojasnjeval strokovnjaško. »Čistiti peči? To delajo vajenci. Mreže» vratca, dimniki, popravila, kdo bi s« s tem mazal! Takele nove stavbe, šole, javna poslopja, sploh velika naročila, temu se pravi zaslužek!«
»Kje ste se pa izučili? Kako da ste postali prav pečar, po svoji glavi bi morali biti študiran človek?«
Prochazka se je samopašno nasmehnil, a sprejel je to kot nekaj, kar sc samo ob sebi razume.
»Saj tudi vedno študiram. Sam sem naredil Več izumov, dva sem si zapatentiral. Pečar sem Postal po očetu, da bi imel kdo prevzeti obrt. Prvorojenec je vselej na to obsojen«» je dodal z navideznim obžalovanjem.
»Torej jc očitno, da če je to v človeku, še ni izgubljeno, čeprav ni študiral. Slišiš Lenka?«
Lenka je slišala; poslušala je govorjenje odraslih, ne da bi zinila. Na ozadju Procbazko-vih stavkov ji je domišljija slikala veliko mesto, Polno priložnosti za sleherna sposobnega človeka. Ulice in stolpi so jo vabili polni prikritih obljub, pripravljenih dogodkov, bodočih odkritij. Predstavljala si je kamnitne palače, ki jih je zgodovina prepleskala, belo ometane in v mramor beketajoče se nove zgradbe» ki so izzivale sonce s svojim sijajem in čakale, kaj bodo prihodnja sto-btja napisala na njihove ploskve. Tako rada bi si Ogledala vse to... takoj zdaj bi šla!
Mlinarica je še izpraševala:
»Mamico knate?«
Prochazka je znižal glas.
»Nikogar več nimam na vsem širnem svetu«.
Iz vljudnosti je mlinarica premolknila za nekaj trenutkov, medtem pa ji je prišlo na misel dru-|o vprašanje. Preden se je» vrnil Anton, je poznala Prochazka skoz in skoz. Postlali so mu v mlinu, ker je bil svatovski gost in še zato, ker je bil tako rekoč član družine.
V gostilni še davno niso končali; Anton pa Je ^oral iti zarana na vlak, zato se je vrnil, da se Je
v v.
Saj preoblekel. Opolnoči niso privoščili godbi ni-odmora. Po vsaki hrupni poskočnici so ploskali
tako dolgo, dokler se ni glasil votli udarec loka po goselni deski. To je pomenilo ponavljanje ali začetek nove plesne melodije.
Vaški bahači so si dajali igrati solo, a odhajajoča dekleta ki so že nadela suknje in se zavila v rute, so nasilni plesalci znova potegnili v vrvenje.
Jurij Mladik je bil po ponižanju, ki ga je doživel, zmeden kakor objestni bikec, ki ni doslej še nikoli trčil na oviro, pa je nepričakovano dobil udarec naravnost v čelo. Spričo sramote je otrpnil in polagoma se je izluščila iz njega kakor dim iz požara misel na maščevanje. Spomnil se je trenutkov nemočnega besa, ko bi bil Lenko najrajši raztrgal, a... je mogel samo izliti pred njo dvolitrski vrč piva. Prav do koncev prstov ga je ščegetala jeza, jih krivila in stiskala v pest. Nehal je piti pivo, si naročil žganja in vlival vase kozarček za kozarčkom, zelenega, sirupastega, belega, rdečega, brezbarvnega. Plesal je zdaj z vsemi plesalkami, kakor so mu prišle pod roko; z domačimi in zunanjimi, gos tačkam», dninaricami, tovarniškimi delavkami, starimi, mladimi, zgrabil je celo natakarja, in cepetali so z nogami» da bi bili skoraj gostilno podrli.
V pijanosti se mu je trenutno dozdevalo, da pleše z Lenko, da jo» ima v oblasti Tedaj je stisnil svojo plesalko, da je zakričala, nakar se je hipoma zavedel. Poučiti alkohol ga je pripravil ob vso razsodnost. Divjal je, razsajal, treskal s stoli, razbijal kozarce po izpitem likerju, dokler ga ni natakar z zvijačo spravil iz gostilne.
Izkušeni krčmarjev pomočnik se je dogovoril s tovariši, da so podžgali Mladika, naj gre Lenki pet podoknico. Ta misel je navdušila Mladika. Prijeli so se okrog vratu in se opotekali k mlinu. Tam pa je Mladik znova pobesnel, izvlekel samokres in šestkrat ustrelil v zrak, strel za strelom. Tovariši so se od strahu razbežali in tako se je Mladik sam v jutranjem mraku vračal domov, ko so ljudje prestrašeni bežali iz hiše.
Vrnitev domov je oznanil z brco po lesi. Ni se odprla, ker jc bila od znotraj zapahnjena z lesenim zapahom. Z nečloveško močjo je izdrl kol in stopil na dvorišče.
Mati se je nenadoma prebudila iz jutranjega spanja in gologlava naglo stopila v mračno jutro z razmršentmi sivimi lasmi na stari glavi. Videla je, kako se sin opoteka v hlev in je vedela: Zdaj se bo oblečen zvalil na hlapčevo ležišče, zaspal bo, še preden bo legel, zvečer ali drugo jutro pa bo» vstal» ko da ni bilo nič.
Hlapec je z enakomernimi gibi čistil in čohal konje in se ni menil za nič. Da bi se vznemirjal zavoljo pijanega gizdalina! Moški posli niso marali za mladega gospodarja. Poljedelski delavec je v globini svoje ponižnosti, ki jo je podedoval od po'kolenj*a do pokolenja, čutil v srcu ljubezen do zemlje in sovražil takega lastnika, ki je zapravljal njeno bogastvo v žitnih špekulacijah, s kartanjem ali popivanjem. Hlapec in deputatnik sta dobro videla razliko med seboj in kmetom.
Korak za korakom so zasledovali neenakost svojih odnosov do zemlje, ki so tolikokrat skupaj obdelovali. Pri slehernem grižljaju, ki jim je pripadal po» deputatu od zemeljskih pridelkov, so okušali krivično odmerjeno plačilo za delo. Ja prepad se je pokazal zlasti pri vesebcah. Tedaj so bili najgloblje užaljeni.
Dekle pa niso ničesar opazile. Ponižnost in pohlevnost so sezale iz zatiranih mater v družinskih izbah ali v deputatnih sobah. To jim j c zapiralo usta tudi tedaj, kadar so b:le tepene. V njih je bila živa zgolj čutnost. Čutnost pa je videla mladega korenjaka» izpitanega in razvajenega. Bil jc surov, a močan. Bil je divjak, a zal. Bi] je drzen, a,pogumen. Mučil jih je s, togotnimi ukazi, včasih pa ščipal v boke. Trpinčil jih je z nenadnim kazno-
vanjem, včasih pa jih je nagradil s pretirano radodarnostjo. Besno je kričal nanje, jih zmerjal s prostaškimi psovkami, toda včasih je znal tako pogledati, da je srce vzdrhtelo. Prebujena čutnost je zbujala v njih sladostrastje pri dotiku njegovih rok tudi tedaj» kadar so» jih teple. Čutile so in cenile v njem močnega zapovednika s prekipevajočo voljo.
Pokvarile so ga še, ko je bil mladostnik. Nobena se mu ni umaknila, kadar si je gosposki paglavec kaj dovolil. Pozneje, ko je odšel v gospodarsko šolo, je bila vsa hiša polna ženske hvale o njem.
Hkdikova je zgodaj ovdovela» zato so Jurija proglasili za polnoletnega, brž ko se je vrnil iz mestnih šol, in vsi so se podredili njegovi pameti. Mati ni držala križem rok in je bila bolj soudeležena pri upravi posestva, kakor si je želela, da bi bilo to očito. Vedela je za vsak sinov korak, skrivaj je zasledovala vse njegove spletke, čeprav ni črhnila besede; vedela je za vsak dolg, za vsako pijanost» a ni nič rekla.
Tudi ni nikdar z besedami pokazala ljubezni do svojega edinca. Pred smrtjo starega gospodarja ga je s svojo roko kaznovala za vsak pregre-šek. Nikoli ni imela prijaznih besed, njene roke niso nikoli božale; ljubezen je tičala pregloboko V tem trdem materinem srcu.
Ko se je Jurij prebudil, je bilo skoraj poldne. Otepal se je v postelji, zakaj strašne sanje so mu še sedele v telesu. A tudi ko se je popolnoma zavedel, se ni mogel otresti tope bolečine. Čutil je priganjanje neizpolnjene dolžnosti» neodložljive naloge, neprijeten vtis človeka, ki je nekaj zamudil. Nekaj časa se» je držal za glavo sedeč na po gradu. Njegove» lepe, možate poteze so bile zrahljane, svetle šarenice so plavale v kalnih beločnicah, ki so bile vnete od dima, besnenja in dolgega bedenja. Samo obilni rjavi lasje so se naravno kodrali nad gladkim obrazom, ki se je iztegoval in se krivil kakor nategnjena lutka pod vtisom raznih spominov na včerajšnji dan na ženitovanje, ples in pitje. Iz množice obrazov, iz vozla mrgolečih okončin, iz dima in zvezd nočnega neba se je prikazala Lenka v beli obleki, ponosna» nedostopna, žaljiva. Njena jasna podoba ga jc tako razburila, da je takoj skočil pokonci in stekel iz hleva, kakor a ;e deklica bežala pred njim in bi io Im pograbiti ter takoj obračunati z njo.
Bilo je prvič, da se mu je dekle postavilo po robu. Edini sin z največjega posestva v občini, postavni fant, kateremu so se tudi slabe lastnosti prištevale k dobrim, je vplival na dekleta ne samo s čarom svoje osebe, marveč tudi z vsemi okoliščinami» zaradi katerih je bil zaželen. V okolici r » bn » za n ’.iev § > ! •	''•k- ki bi rekla ne, če
bi potrkal; tudi bogate so se mu ponujale po ženskah, marsikatera je prišla plesat v tukajšnjo vas samo zavoljo Mladika. Bil je razvajen od lahkih zmag» zato je bd v ljubezenskih zadevah vihrav in iskal v njih le kratek čas. Zato je bil do žensk prevzeten in jih je zaničeval. Spričo velike izbire je b:l preobjeden. Vendar pa ni mislil na ženitev, čeprav ga je mati večkrat v ovinkih spomnila na to.
Lcnkin odpor je bil zanj nenavaden dogodek.
»Kako se je predrznila!«
To se mu je zdelo tako čudno, da se je zasmejal
»Kaj pa je?«
»Najemnikova hči!«
»Kakšna pa je?«
»Suho» scene iz kandisovega sladkorja! Juriju Hladiku je rekla, naj se pobere!«
Pripovedujte o nas
Mlada umetniška kinematografija poljske demokratične republike je obogatila svet z novim krasnim filmom: «Poslednja postaja». Zanimiva je zgodovina tega filma, zanimiva je tudi usoda njegovega stvaritelja — kinorežiserke Vande Ja-kubovske.
Film pripoveduje o nemškem taborišču smrti — o Osvienči-mu. V tem taborišču je za Hitlerjeve okupacije Poljske bila med drugimi žrtvami fašističnega «novega reda» tudi Vanda Jakubovskaja. Videla je strašne tragedije, ki so se dan za dnem vrstile v Osvienčimu slišala je besede umirajočih: «Pripovedujte o nas». Tisoči žrtev hitlerjevskega terorja, ki so živi zgoreli v krematorjih, so umirali z upanjem, da bo svet spoznal resnico o strašnih zločinih fašistov in da bo kaznoval rablje.
Da bi izpolnila svojo dolžnost kot umetnica in državljanka, je Vanda Jakubovskaja povedala, kaj je videla in preživela. Tragično se dokončuje usoda mnogih junakov. Nekateri poginejo v pečeh krematorija, nekateri v mučilnicah; toda kljub temu ne vzbuja film v gledalcu čustva mračnega obupa; ponosni smo na človeka, katerega volje fašisti niso mogli zlomi ti.
Celo tu v Osvienčimu, čigar že samo ime nas navdaja s strahom, so ujetniki našli v sebi moč, da nadaljujejo z borbo. Po duhu močnejši so podpirali šibkejše, bili si jim zgled
stanovitnosti in hrabrosti.
Tistega dne, ko je v Osvien-čim dospela vest, da so nemške čete doživele poraz pri Stalingradu, je rusko dekle v neki baraki zapelo rusko pesem, Poljakinja, poljsko. V filmu je mnogo ganljivih dramatičnih prizorov, toda ta je. najbolj učinkovit in pretresljiv.
V filmu sta najlepše in najtopleje prikazani vlogi 2 žena: ruske zdravnice in Poljakinje prevajalke, ki nekako predstavljata vse tiste, ki se niso pokorili Hitlerjevim rabljem v taborišču in se jim junaško upirali.
Globok vtis zapuščajo tudi mnoge epizodne scene, polne tragičnih pojav žena in starcev, ki se prikažejo na platnu samo za kratko minuto, v trenutku ko pridejo v taborišče vojaški oddelki z novimi žrtvami; močno učinkujejo tudi scene masovnih kazni.
Jaz sem videl Osvienčim kmalu potem, ko ga je osvobodila Sovjetska armada. Lega taborišča je v kinu prav tako kot v resnici. «Poslednja postaja» je umetniški film, dokumentarne vrednosti — verna izpoved očividcev.
Kljub nekaterim pomanjkljivostim je film ves čas zelo napet in zanimiv. Pri tem filmu niso sodelovali samo Poljaki, temveč tudi Rusi. Film «Poslednja postaja priča o uspehu filmske umetnosti Poljske in o močnih kulturnih vezeh med umetniki dveh bratskih narodov.

Slovenska poročila vsak dan ob 7.45, 12.45, 19.45 in 23.15.
Nedelja 25. Vil: Od 9.30: Kmetijska ura. 13: Glasba po željah. 17: To kar vsakdo rad posluša. 18.15: Operne arije. 19.15: Zbor iz Boljunca. 20:	Beethoven:
Simfonija št. IV. 21: Vesela oddaja.
Ponedeljek 26. VII: Od 12.10: Slovenske narodne pesmi. 13.30: Iz Mozartovih del. 19: Slovenščina za Slovence. 20.10: Pevski koncert Pavle Potrate. 21: Opera.
Torek 27. VII: Od 13: Iz slovanskih oper. 18.15: Mendelssohn: Violinski koncert. 18.40: Samospevi za glas in klavir. 21: Pester večer. 22:	Simfonična
glasba.
Sreda 28. VII: Od 12.10: Vesele češke melodije. 13: Glasba po željah. 18: Koncert pianistke
Mirce Sancin. 19.30: Bosanske narodne pesmi. 20: Glasbene slike. 20.45:	Simfonična glasba.
21.30: Fantje s Krasa. 22: Skladbe slovanski avtorjev.
Četrtek 29. VII: Od 13: Pesmi jugoslovanskih narodov. 18: Zenska oddaja. 18.30: Iz opernega sveta. 19: Slovenščina za Slovence. 19.15: Koncert Komornega zbora. 21: Slušna igra.
Petek 30. VII: 12.10: Slovanske melodije. 13: Glasba po željah. 18.15: Koncert za čelo in orkester. 20:	Pevski koncert
Otte Ondine. 21:	Simfonična
glasba.
Sobota 31. VII: 13: Solistična glasba. 13.40: Partizanske pesmi. 18.45: Slovenske narodne pesmi igra na harmoniko Sancin Mario. 21.30: Piscan spored slovenskih narodnih.
#li ŠAH
Pirc je dobro začel
Mednarodni šahovski v Stokholmu, o katerem smo pisali v prejšnji številki se je pričel z majhno spremembo v udeležbi kot smo jo mi zadnjič napovedali. Tako ni na turnirju Američanov Kashdana in Denkerja, Belgijca O’Kellyja in Brazilca Eliskasesa, (ki je sicer Avstrijec). Pač pa igrata, kar smo ze napovedali kot verjetnost, še Lllienthal (SZ) in Pirc (FLRJ) in še Sveda Stolz in Lundin. Verjetno bi bil še marsikdo pred njima bolj upravičen do nastopa na tem turnirju, toda v Stockholmu sta pač bila Sveda najbolj — «pri rokah».
Udeleženci so pri žrebanju dobili naslednje številke: 1. dr. Tartakower (Francija), 2. Kotov (ZSSR), 4. Lilienthal (ZSSR), 5. Boleslavski (ZSSR), 6. Bondarevski (ZSSR), 7. Janowski (Kanada), 8. Stolz (Švedska), 10. Pachmann (CSR), 11. Szabo (Madžarska), 12. Stahlberg (Švedska, 13. Gligorič (Jugoslavija), 14. Pirc (Jugoslavija), 15. Flohr (ZSSR), 18. dr. Trifunovič (Jugoslavija), 19. Bronstein (ZSSR) in 20. Steiner (Avstralija).
Prvo kolo se je pričelo v petek ob 18. uri.
dcio»W6Nico :

Mojstri so v prvem kolu igrali še bolj «tipaje» in večina partij se je končala neodločeno. Prva sta končala Lilienthal in Flohr ter nato Tartakower in Steiner. Neodločeno so končali še Szabo in Pachman, Najdorf in Bronstein, Kotov in Trifu-movič ter Stoltz in Gligorič. Pred prekinitvijo je edino Boleslavski premagal Boeka. Pač pa je v nadaljevanju Pirc premagal Janowskega in Stahlberg Lundina. Pirc pa je tudi v drugem kolu dosegel zmago, in sicer je bil njegova žrtev Stoltz. Szabo je premagal Steinerja. Do prekinitve sta se končali samo ti dve partiji. Gligorič in Trifumovič sta imela nekoliko boljšo pozicijo proti Lundinu in Lilienthalu.
Od 1. do 25. avgusta bo v Rogaški Slatini mednarodni turnir, ki se ga bodo udeležili mojstri iz raznih držav poleg njih pa še lepo število domačih mojstrov. Med domačini bosta tudi mladinska prvaka Fuderer in Ivkov, ki jima bo tokrat dana prilika, da se seznanita z resnostjo in težavami turnirskih
GRUENFELDOVA INDIJSKA OBRAMBA
Beli: Smislov, črni Botvinnik. 1. d2-d4, Sg8-f6,	2. c2-c4,
g7-g6, 3. Sbl-c3, d7-d5. Gruenfeldova varianta kraljevo indijske obrambe je v zadnjem času zelo priljubljena ter mnogo igrana. 4. Sgl-f3, Lf8-g7, 5. Ddl-b3, c7-c6, 6. c4:d5,. Sf6:d5. Skmetom vzeti na d5 ni dobri, ker pride po 7. Lg5 e6 8. e4 de 9. Lb5 +. v težave. 7. e2-e4, Sd5-b6, 8. Lcl-e3, 9. Db3-c2, Le6-c4, 10. Lfl-e2, Sb8-a6, 11. O-O, O-O, 12. Tfl-dl, Dd8:d6,
4.) V Azovski pokrajini je nastopila suša. Sezonski delavec Nikanor, ki je že pred leti izgubil vsako upanje, da si prigospodari lasten dom in je stanoval s sinom Ostapom v kotu rudniške barake, je prejel pismo, da se mu žena Marina in sinaha Garpina z malim Kozmom vračajo domov. Povedal je to novico Ostapu in dejal: «Treba bo veliko denarja...»
2.	) Ostap je dal prihranjeni denar desetarju Butilovčkinu, zato da bi dobil v tovarni mesto strokovnega delavca. Nikanor pa je mislil, da je sin denar zapravil in se je z njim sprl; pomirila sta se šele, ko je Ostap očetu povedal resnico. Naslednjega dne, ko sta oče in sin odšla na delo sta prišli S Kozmom in čakali v baraki.
3.	) Gospodar rudnika, tujec Brutt, je milostno odstopil Ni* kanorju kos glinaste zemlje v Gnili globeli. Srečen, da si bo sezidal lastno bajto, je Nikanor krenil s svojo družino v Gnilo globel in ni videl, da ne bo sredi smeti in odpadkov mogel uresničiti svojih sanj.
4.	) Nikanor je ves dan kopal v rovu; da bi čim več l*' služil, je prevzel tudi tisto delo, katerega se je vsak izogibal-Tovariši so ga zasmehovali, ker so videli samo pohlep tam-kjer je bila le želja po boljšem življenju — in stari delavec ni videl druge poti
5.	) Ponoči pa je mrzlično hitel graditi; njegov edini eilJ je bila bajta, za vse ostalo je bil gluh. Tako se tudi ni pfl' družil delavcem, ki so se pričeli upirati in še celo svojen"1 sinu Ostapu je prepovedal, da bi se družil z uporniki.
6.	) Ko so se pa nekega dne delavci odločili za stavko, ie Ostap okleval. Toda plavžar Garbuz mu je šiloma vzel drož in ga odvedel k skupini delavcev: Stavkamo, tovariši, stavkamo, je vzkliknil Garbuz: «Ne gremo na delo, dokler nam nC ustvarijo pogojev za človeka vredno življenje».
13. b2-b3, Lc4:e2, 14. Sc3:e2, Ta8-c8. V poziciji, ki je sedaj nastala, ima beli majhno prednost v središču. 15. Le3-f^' Dd6-e6, 16. Lf4-e5, f7-f6. Orni noče zamenjati lovce, ker bi s tem oslabil svoje kraljevo krilo. 17. Le5-g3, De6-f7, 18. Se2-f*' Lg7-hG, 19. Sf4-d3, f6-f5? Ta poteza je riskantna in črni b® kmalu imel težko igro. 20. Sd3-c5, f5:e4, 21. Dc2:e4, Sa6.e '
22. d4:c5, Sb6-d5, 23. Tdl-el,----------Beli izvaja močan Pri'
tisk na e	linijo in zaostalega	črnega	kmeta, katerega črni	Pe
bo mogel	zadržati. 23.-------, Tc8-e8, 24. Lg3-e5, Lh6-f4,	2	•
Le5-b2, Df7-f5, 26. De4-c4, e7-e5, 27. Tel-e4,-------— Blokad*
e kmeta je potrebna, sicer postane črni kmet preveč
ren. 27.---------, Df5-f7, 28. Tal-el, Sd5-f6, 29. Dc4:f7, Tf8'f”
30. Te4-e2, Sf6-d7, 31. b3-b4, a7-a5, 32. a2-a3, a5:b4,33. a3:b -
Ti7-e7, 34. g2-g3, Lf4-h6, 35. Sf3-e5,--— S tem je belj osV°'
jil važnega kmeta in ima lepe izglede na zmago. Vendar 1 Botvinnik	pariral vse napade	belega	in izsilil remi pozifU	;
35.---------, Lh6-g7, 36. f2-f4,	Sd7-f6,	37. Kgl-f3, Sf6-d5!
je prišel do protiigre. Z napadom na b kmeta prisili beleg ’ da brani s stolpom tega kmeta. Napadalni stolp postane P sivna figura. 38. Te2-e4, Sd3-f6, 39. Te4-e3, Sf6-d5, 40. Te3- ^
--------Res klavrno za težko figuro, ki bi morala v tel
zaključni fazi igre dločilno poseči v borbo. 40.----------> ® ^
41. Kf2-f3, Te8-f8, 42. Tel-e4, Sd5-f6, 43. Te4-e2, Sf6-d5. ^ Te2:e4, Sd5-f6. S ponavljanjem istih potez je partija la remis. Botvinnik je v tej partiji dokazal, da ni samgg^,. ster v napadu, ampak tudi v obrambi. IN2. SIKO
ŠPOIRT
NOGOMET
Ponziana bo ostala v prvi ligi
Izvršni odbor fizkulturne zveze Jugoslavije je na svoji seji odioiil, da se nogometna tekma I. zvezne lige, ki je bila odigrana 30. maja v Trstu, registrira z rezultatom 3:2 v korist
Ponzlane. Tabela		I.	zvezne		lige	je
naslednja: Dinamo	18	14	i	3	56:20	29
Hajduk	18	11	2	5	40:15	24
Partizan	18	10	4	4	45:22	24
Lokomotiva	18	7	5	6	21:18	19
Crvena zvezda	18	5	6	7	24:25	16
Metalac	18	4	8	6	16:24	16
Ponziana	18	6	4	8	21:45	16
Vardar	18	5	4	9	22:39	14
Spartak	18	5	1	12	21:38	11
Sarajevo	18	2	7	8	19:40	11
V Zagrebu	sta	■* igrali reprezentanci				
Zagreba in Prage. Cehi so v glavnem predstavljali državno reprezentanco, a tudi zagrebška reprezentanca je bila nekoliko ojačena, Zagrebčani so že dosegli vodstvo 4:0, ko so Cehi prešli na tvegan poskus: poslali so v napad osem igralcev. Res so uspeli zabiti tri gole, a Zagrebčani so tudi zabili še dva. Od Zagrebčanov so zabili Čajkovski II. dva gola, Pukšec, Woelfl, Cimerman-tič in Benko pa po enega.
PLAVANJE
Društveno prvenstvo LRS v plavanju in waterpolu za 7. 1948 bo 7 in 8. avgusta v Murski Soboti. Prvenstvo v Skokih v vodo pa bo 24. in 25. julija v Mariboru.
*
Nov svetovni rekord v štafeti 4x100 m prosto so postavili Američani s 3:48.6, Tedaj je Alan Ford plaval svojih 100 m v času 55.4. Nastalo je vpra-Sanje, ali naj se ta doslej najboljši doseženi čas na tej progi prizna za svetovni rekord. Kot je znano, za rekorde niso priznani časi, doseženi v štafeti. Vendar bi se dala prav tokrat napraviti izjema, kajti Ford je v štafeti Plaval prvi, torej se je Start izvedel kakor za navadnih 100 m prosto. Na vsak način bo imel Francoz Alex Jany nevarnega tekmeca.
*
Na prvenstvu Madžarske so dosegli: na 1500 m Mitro 19:45.6, Cordaš 19:55.2, ivetešija 20:15.0; na 100 m prosto Satmari 59.0, Silard 59.8; na 200 m
prsno Nemeth 2:44.8; na 400 Cordaš in Njeki 4;52.6.
prosto
Za tekmovanje v waterpolu na letošnjih olimpijskih igrah se je prijavilo 22. držav. Razdeljene so v šest skupin. V prvi skupini so Belgija, Urugvaj in ZDA, v drugi skupini tekmujejo Švedska. Švica, Španija in Norveška, v tretji skupini so Holandija, Cile, Indija in Irska, v četrti skupini bodo tekmovale Italija, Jugoslavija, Australija, in Palestina, v peti skupini so Madžarska, Egipt, Anglija in Avstrija, šesto skupino pa tvorijo Francija, Grčija in Argentina. Po dve najboljši ekipi iz vsake skupine bosta sodelovali v nadaljnjem tekmovanju. Zmagovalci štirih novih skupin bodo Igrali finalne tekme po sistemu na točke.
ATLETIKA
V nedeljo se je zaključilo mladinsko prvenstvo FLRJ v atletiki za mladince. Posebno uspešna je bila Ivanka Knez, članica Kladivarja iz Celja, ki si je osvojila prvo mesto v skoku v višino s 147 cm., kar je najboljši rezultat v Jugoslaviji po osvoboditvi. Nadalje je zmagala v metu krogle, na 80 m čez zapreke in v skoku v daljavo. Rožman (Enotnost, Ljubljana) si je osvojil prvenstvo na 400 m in v troboju. Na 100 m je zmagal Manojlovič iz Novega Sada, v skoku v višino Jaklinovič iz Zagreba, v daljino Kuzmič iz Zagreba.
Kladivo-skoraj 60 m !
Madžarski metalec kladiva Imre Nemeth, (čigar karikaturo smo objavili v prejšnji številki), je na nekem predolimpijskem tekmovanju dosegel neverjeten rezultat in seveda postavil nov svetovni rekord: 59.62 m. Nemet-ha imajo za najlažjega «kladivarja» na svetu, ker nima niti 80 kg. Toda zaradi izredne hitrosti, ki jo razvije v krogih, postavlja Nemeth že dve leti svetovne rezultate. 2e lansko leto je v Bukarešti dosegel 57.60 m. — Svetovni rekord v metu kladiva je imel še od leta 1938 Nemec Irving Blask.
;....: . .... .. ............
TUDI ODBOJSKA JE NAPETA IGRA
Mako plS&jo
Ko sem prisostvoval tekviovanju za plavalno prvenstvo moštev Italije v tržaškem kopališču Ausonia, se je proti koncu prireditve moj sosed, ki pa nisem poznal, obrnil k meni in resignirano pristavil:	«Ubogi italijanski plavalni
šport!» «Res je», sem mu pritrdil, «in če človek pomisli, da ima Italija okrog in okrog morje...», sem skoraj zbadljivo dejal. «Stvar ni v tem», je hitro odvrnil. «Zdi se, da so nekateri narodi že po tradiciji bolj ali manj nagnjeni k temu ali onemu športu. Pri nas pač s plavanjem ne pridemo nikamor» Mogoče pa lahko tu govorimo o kači, ki sama sebe p rep grize. Ker namreč italijanski plavalci ne dosegajo posebnih uspehov, zato pia-
KOLESARSTVO
BSEMLI JE ZOPET ZABLESTEL
Dasi je Bartali prispel v prvi etapi prvi na cilj, je že v naslednji padel v skupni oceni na 14. mesto, v tretji celo na 21. in v šesti pa kar na 24. mesto. Z dvema zmagama v sedmi in osmi etapi si je sicer izboljšal mesto, a časovni zaostanek je ostal skoraj nespremenjen. Toda prišla je njegova zmaga v trinajsti etapi (Cannes - Briancon) in Bartali je v skupni oceni prehitel vse razen Bobeta, od katerega ga je ločila le še dobra minuta. Naslednja etapa, ki je zopet vodila čez hribe, je prinesla odločitev: šele 23-letni Bobet se je sijajno boril s starim levom, ki pa je še enkrat hotel pokazati svojo silo. In kljub temu, da se mu je kolo dvakrat preluknjalo, je prispel na cilj s toliko
prednostjo, da so strmeli sodniki in občinstvo. Saj je drugi prispel na cilj šele po 6 minutah, Bobet pa je bil komaj šesti. Mladi Bobet, ki ga imenujejo odkritje letošnjega «Tour de France», je sedaj na drugem mestu z zaostankom čez 8 minut, a tretji La-pebie ima čez 29 min. zaostanka. Kakorkoli se bo ta «Tour de France» končal, Bobet in Bartali sta se že lepo izkazala.
Vendar do tu še ni bilo konec Barta-lijevih uspehov. Se v Lozano je prispel prvi. V naslednji etapi do Mul-housa je sicer ‘prišel na cilj šele deveti, a le nekaj sekund za prvim. V splošni oceni je na drugem mestu Belgijec Schotte, ki je šez 32 min. za Bar-talijem, Bobet pa je padel že na 5. mesto s 35 min. 22 sek. zaostanka.
PRED OLIMPIADO.
GUBIJAN ALI TADDIA?
Madžarski je vsaj eno prvo mesto v atletiki na olimpiadi bržkone zagotovljeno. Malo namreč verjetno, da bi mogel kdo «štrene zmešati» Nemethu, ki je sposoben takih metov kladiva, kot je njegov zadnji rekord (59,62). Vendar mu moremo šteti kot najresnejšega tekmeca Jugoslovana Gubijana, čigar rekord (56.24) tudi ni tako neznaten, da bi ga dosegel kdor koli. Toda nekdo se nevarno približuje: to je italijanski rekorder Taddia. Ta človek letos z vsadim nastopom izboljša prejšnji rekord. Začel je
letos tam nekje pri 52 m in stalno izboljševal, a zadnjo nedeljo je «potegnil» kar za kaka 2 m. Pri tem je veliko vredno to, da ne gre za en sam slučajen met; v nedeljo je dosege! v prvih štirih metih vsakikrat boljši rezultat od prejšnjega rekorda, a v petem metu je padlo kladivo na 55.38 m. S tako znamko se pa človek že lahko pokaže tudi na olimpiadi. Ce torej ne jemljemo v obzir atletov, ki mečejo okrog 52 do 53 m in če kar prepustimo prvo mesto Nemethu. tedaj se Že lahko vprašamo: kdo bo drugi Taddia?
Mogoče si bodo na olimpiadi Italijani osvojili prvo mesto v metu diska. Tosi je namreč postavil v nedeljo nov ital. rekord s 54. 78 m, Consolini pa je dosegel 53,61 m.
25 A BISTRE GEAVE
KRIŽANKA
Vodoravno: 1) oblačilo; kraška jed;
Velika reka; tudi velika reka; kra-*ca Pri naslovih; 3) mesto v Vojvo-I ni; lenuh; 4) predlog; hiter; moško (v italijanski obliki); 5) sioven. *** iwistaà ilirizma; ptica; 6) moško
ime; tnalo; predlog; 7) znanost; določene barve; 8) oblika pomožnega glagola; 9) samodržci; hrvatsko moško ime; 10) veznik; dve tretjini Donave; narobe paradiž; li) pasma; mesto v Avstriji (fon.),
Navpično:	1) slovenski pesnik in
pisatelj; 2) jesenski pridelek; kraj Ri-Trstu; 3) žensko ime; ozvezdje; 4) divja žival; žensko ime; 5) je šaril, ampak narobe; turško mesto; 6) slovenski pisatelj; 7) velika reka; del voza; 8) nevaren človek; ptica; 9) nemška pokrajina (fon.); oblika osebnega zaimka; 10) malikovalec; položaj; 11) slovenski pesnik.
KVADRATI
4**')	J * 9 10
S 6
Vodoravno in navpično:	1) vrela
voda; skupina; 2) moško ime (okrajšano); žensko ime (ital.); 3) kemijski izraz; argentinski konjski hlapec; 4) vodi posle; 5) spona; 6) vodovje; 7) poveljnik; 8) kraj v Sloveniji; je nad nami; 9) del vrat; jugoslovanska reka; 10) telesna okvara; goriški hudournik.
REŠITEV KRIŽANKE IZ ST. 127 (Navajamo samo vodoravno.)
1) ve-s.r.; 2) puls-Oleg; 3) Lljak-ko-
kos; 4) sila-Aden-R.L.O.; 5) eta-oder knap; 6) o-obad-kriv; 7) seter-mleko; 8) trot-ples; 9) vran-ZREN-zid; 10) DOZ-trik-Lija; 11) Jemen-Avala; 12) milo-riba; 13) to-Ra.
Izid žrebanja za dve številki
I. MARGON MILKO, Truške (Koper)
ŠULIGOJ, Bača pri Modreju
II.	COK VIDA, Beograd, Koste Jovanoviča 17
IVANČIČ CIRIL, Ljubljana, Prijateljeva 1
III.	LEBAN MIRKO, pionir, Tolmin (Loče)
ROME FRANC, Ljubljana, Karlovška c. 1
Kupon št. 77
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
LJUDSKI
TEDNIK
Odgovorni urednik KOREN JOŽE Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskovni zavod v Trstu, ulica Montecchi S Tel. uredništva 49-11
Rokopisi se ne vračajo
valni šport sploh ni popularen; in ker ni popularen, tudi mladino ne privlačuje. Tako se kratke in včasih tudi malo pomembne vesti iz plavalnega športa v športnih časopisih kar izgube v poplavi kolesarstva, nogometa,- konjskih dirk.
Tako je bilo tudi ob mednarodni plavalni tekmi med Jugoslavijo in Italijo. Nikjer ni bilo najti kakega članka, ki bi n. pr. poudaril Uaž-nost, da se v medsebojnem tekmovanju srečujeta . državi, katerih športni stiki nikoli niso bili prav jrogosti. In vendar pomenijo športni odnosi lahko vsaj voljo dveh držav, da hočeta živeti v mimi soseščini. Prav tako smo zaman iskali člankov, ki bi italijanskemu športnemu občinstvu prikazan višino jugoslovanskega plavalnega športa. Poročila nekaterih športnih novinarjev o tekmi sami pa so izdala, da je bil kak tak članek v italijanskem časopisju skoraj nemogoč, kajti ti novinarji so še sami zelo malo vedeli o jugoslovanskih plavalcih.
Tako se najprej niso potrudili, da bi vsaj znali pravilno pisati imena 'naših plavalcev. Pelham je včasih Pelan, Belan ali pa vsaj Pelhani (zadnji dve obliki v ifiem časopisu in isti številki!). Tudi Petanovo so nekateri naredili za Pel-hanovo, da, nekdo je kar napisal, da je na 100 m hrbtno zmagala «Pelhan, sestra zmagovalca na 100 m za moške»! Res bi radi vedeli, kako sta kaj drug z drugim zadovoljna Pelham in Petanova, ko sta postala brat in sestra. (To je dognal Luigi Caserza v «Ogni-sport» 12.VII.1948). Tudi Jamnikova je dobila najrazličnejše priimke, včasih kar nekam francoske; podobno tudi drugi.
Svoje neznanje, kar se tiče jugoslovanskega plavalnega športa, so pa ti novinarji pokazali z raznimi «če», ki prav za prav povedo le, da bi Italijani bolje uspeli, če bi bolje plavali. Taki «če» potem seveda niso resni. Italijani so imeli v dvoboju vse, kar pač najboljšega zmorejo, medtem ko ge o Jugoslovanih tega ne more trditi in bi bil v tem pogledu «če» mnogo bolj upravičen. Tudi glede na dosežene rezultate Jugoslovanov v Genovi bi lahko rekli: če bi Jugoslovani dosegli svoje najboljše čase, ki so jih že prej kdaj postavili, bi zopet zmaga pripadla njim. Tekma na 1500 m, ki je bila izven dvoboja in kjer sta Jugoslovana dosegla čase, ki si jih Italijani lahko samo želijo, sploh nikjer ne omenjajo.
S kakšnim nepoznavanjem so prisostvovali tekmovanju, dokazuje ravno imenovani Caserza, ki piše: «Ce bi uspeli na 200 m prsno za moške, tedaj bi se mogoče obrnilo nam v korist končno število točk». Ta človek še pač nikoli ni nič slišal o Cererju, kaj šele, da bi vedel, da je v Jugoslaviji že lepa vrsta plavalcev, ki se bližajo Cererjevim rezultatom, kajti sicer bi ne mogel napisati po prejšnjem naslednji stavek: «Toda prišlo je razočaranje. Cerer in Barbieri sta pokazala, da gladko prekašata Gasparinija». Gotovo bi bilo razočaranje vsak drugačen vrstni red. Tukaj še lahko omenimo, da je naša tržaška «Trieste sportiva» napravila Barbierija kar za italijanskega tekmovalca.
In še nekaj. Italijanski časopisi niso nikjer poudarili velike razlike pri jugoslovanskih zmagah in malenkostne pri italijanskih. Kjer so namreč zmagali Italijani oziroma Italijanke, so o zmagi odločale le desetinke sekunde. Jugoslovanske zmage (zlasti na 400 m prosto za moške, 200 m prsno za moške in ženske, štafeta 4 x 20f m) pa so bile tako izrazite, da so pomenile za cel razred razlike med jugoslovanskimi in italijanskimi tekmovalci. A tega italijanski novinarji niso povedali.
Prezirati sposobnosti in uspehe nasprotnika ni športno, pa tudi ne pripomore k populariziranju kake športne panoge. Komur je res za šport, — in športnemu novinarju bi že morali biti, — bo vsakega stika s športniki druge države vesel in jim bo njihove uspehe tudi velikodušno priznal.
V Divači je bil v nedeljo ustanovni občni zbor prvega telovadnega društva na Primorskem. Ustanovitev društva je bila združena z velikim sprevodom in športnimi tekmami.
ZOB ZA ZOB!
V kavarni pri mizi so sedeli črni brki. nad brki dvoie črnih oči. nad očmi rdeči fes. «Harambaša», mi je šinilo po možganih. Zanimivo je, da se sploh ne spominjam, kdo je bil Harambaša. Ampak to ime zveni zelo energično in se mi je zdelo primerno za moža, kr je tam sedel. Kakor se ti včasih zdi primerno ime «Janez» za kakega «finega» gospoda ali «Micka» za kako «izobraženo» gospo.
Harambaša je mož zame. Povedal mi bo, kako je pri njem doma in kako se počuti v Trstu.
— Ali dovolite?
Nekaj je zabrundal. Brundanje pomeni lahko «da» ali «ne». Torej sem prisedel. Prijazen ravno ni moj Harambaša. Začeti moram jaz. Samo kje? Stara, preizkušena vseob-ča snov za pogovor je vreme. Dobra je v današnjih časih tudi atomska bomba. Odločiti se je treba. Ostanimo pri starem:
Ostrmel sem zijaje: beseda mi je zastala.
— Ne čudite se! Take lire potrebujem, iščem. Plačam jih dobro, s poviškom 20, 30, 50% in celo 100%, če sc tako temeljito mastne in raztrgane kakor ta-le.
Znašel sem se:
— Prav rad vam prepustim to beračijo. Seveda brezplačno. Ampak mojo radovednost morate potolažiti. akaj zbirate to svinjarijo in jo celo drago plačujete? Mislim si sicer, da bi se ta umazanija dala uporabljati za pridobivanje maščob, toda dvomim, da bi se tako podjetje izplačalo.
Bogme, zarežal se je:
— Vi tega ne razumete. Stopite na tramvaj in plačajte s stolirskim bankovcem. Takoj vam bo vse jasno. Sprevodnik vam bo izplačal ostanek z najbolj raztrganim, umazanim denarjem, prav iskal in brskal bo po torbi; in če je mogoče,
vam bo odštel samo mastne, razcefrane komade po eno liro. Meni se tako dogaja dan na dan. In če se protivim, me sprevodnik odpravi z znano tržaško zafrkljivostjo: «Kaj? Te lire vam niso prav? Niso dovolj lepe? Saj jih vendar ne mislite odnesti domov v svoj harem? Le vzemite jih, efendi!» — Poudariti moram, da pri meni doma velja še krvna osveta. Osveta je zame zakon, osvetil se bom. Tisoč gnilih, zamaščenih lir moram zbrati, ps naj stane, kar hoče. Deset dni se bom potem vozil tja in sem od Barkovelj do Skednja. Užival bom, ko bom lahko dejal: «Tako.' Ta lira vam ne ugaja, ni dovolj lepa? Ali jo mislite mogoče poročiti? Le vzemite jo, gospod sprevodnik!» To bo osveta, sladka, nebeška!
S solzami v očeh se mi je Harara-baša zahvalil za staro, razdrapano liro.	Dodo
— Ai i ste že kdaj videli tako muhasto vreme?
Nič Niti zabrundal ni. — Jasno! Po fesu in črni polti sodeč je mož orientalec Kaj pa orientalca briga vreme? Alah je dal. Alah je vzel, Alahu bod, hvala! Moram najti kaj drugega. Orient je domovina haremov; ženske ga bodo gotovo zanimale. Se nas zanimajo, ki ne poznamo haremov, ampak samo koruzo. Korajža velja:
— No. kako vam ugajajo tržaška dekleta? Imenitna, kaj?
Zopet nič. Obšel me je občutek, kakor ga mora imeti kadilec, ki si hoče ob burji prižgati cigareto in ima v škatli samo še eno vžigalico. Poskusil bom s politiko. To mora užgati O politiki se danes še več kvasi nego o vremenu. Vsak orientalec ima posla z Angleži. Ker pa nikoli ne veš, ali je njihov prijatelj ah nasprotnik, moram biti previden-
- Da, da, Angleži....
Mai oi govoril zidu! Povezni kipu Bude fes na glavo, pa imaš mojega Kara m bašo. Iz te moke ne bo kruha pogorel sem. Pa drugič. Vrlo važno!
— Plačam!
Nataka; mi je na moj bankovec odštel drobiž. Med njim je bila tudi zamazana lira, raztrgana kakor vojaški prapor iz Napoleonove dobe. Zdajci sem se zdrznil: Temna, kosmata roka je planila po tej liri; Harambaši so žarele oči kakor dva oglja.
- Odstopite mi to liro! Dam vam dve lir- zanjo.
3?EP^ «
Draga Juca!
Sveti oče v Vatikanu zdaj ima veliko dela, ves dan na sestanke hodi, priden ti je kot čebela.
Skrb njegova pa ni v zvezi nič s cerkvenimi problemi, nezmotljivi mož se znašel le v posvetni je dilemi.
Veš, njegove odposlance Paveličeve ustaše, na Hrvatském so prijeli, ta nesreča zdaj ga baše.
Je napotil teroriste v Jugoslavijo čez mejo, rekel jim je, naj na hribe v križarske odrede grejo.
Na nesrečo v domovini križarjev nikjer ni bilo, ljudstvo pa jih je kar v Zagreb na sodnijo napotilo.
Tam so zdaj ti tički zbrani in ' vsa njihova prtljaga, sveti oče pa vzdihuje:
«FLRJ je od vragaiv Na sestankih propagira, da po cerkvah za ustaše, bi udarniško se brale ves ta mesec svete maše.
Pač hudo je za osebo, ki se kliče «nezmotljivi» če takole se pomoti v špijonažni perspektivi.
Tu je slišati glasove, da se nekaj bo zgodilo z našim mestom, da ne bo več dolgo samostojno bilo.
To se je nekom’ sanjalo in je pravil svoje sanje.
Zdaj pa nekaj frakcionistov
ŠE	J P C I
že vse nade stavi nanje.
Vsake sanje, kakor verno, pa so daleč od resnice pa naj sanja jih «večina* al’ starikave zenice.
Ce še kdo toliko dreza tu pogodbe so in pa Sovjet, zveza. Niti v sanjah pa nikoli poštenjakom se ni zdelo, da fašistične zakone še po vojni bo imelo.
Kar še sanjat ni mogoče, vidiš, to se pa dogaja, na sodišču v našem mestu, da se delavstvu nagaja.
Vendar tudi ta zadeva v nekem smislu je koristna: kaže, koliko z Zapada je pomoč resnično pristna.
Težka je sedanjost naša!
Treba pa zato skrbeti Je za to, da nam bodočnost lepša prišla bode z le' !
Te pozdravlja tvoja PfjPA!
Dopis
DRAGA KRAŠKA BURJA!
Prav lepo si zadnjič povedala kako sc- stari Grki upodabljali humor kot boga, ki se z enim očesom sme je, z drugim pa joče. In zadela si tudi. ko si prikazala, kako se tak humor goji na ravnateljstvu tržaške policije. So pa tudi drugi tržaški uradi, ki gojijo tak klasičen humor. Na primer stanovanjski urad. Taro je sam smeh in jok: Uradniki smeh-Ijais dvigajo ramena, občinstvo pa joče.
Conski svet je mrtev, živel conski svet
OBNOVA V TRSTU
Zares humorističen je moj primer.'Leta 1945 mi je nenadoma pripadla lepa dediščina in naložil sem denar na ta način, . da sem kupil stanovanje v Trstu. Opravki so me tedaj vezali na inozemstvo, zato sem odda' stanovanje y najem. Le ta 1947 pa sem se vrnil v Trst in sem seveda hotel imeti svoje stanovanje, ker sem ga sam potreboval. ' Toda vsi moji koraki pri stanovanjskem uradu so bili zaman. Uradnik; so zmajevali z rameni in jaz " sèn; se lahko jokal na cesti Končne je bil moj najemnik ven dar toliko uvidéven in usmiljen, da mi je od mojega štirisobnega stanovanja odstopil eno sobo. In zdaj je položaj tak-le: Moj najem nik plačuje meni pod okriljem sta. novanjskega urada za štirisobno sta novanjc mesečno 1000 ilr, a jaz nje mu pod okriljem istega stanovanj skega urada za eno samo sobo me sečno 8000 lir. Včasih se jočem, včasih pa smejem. Ali ni to hu mor?.
Oprostile
Oprostite! Slišati je čudne glasove: Jugoslavija je izdala Sovjetsko zvezo in se priključila zapadnemu. bloku. Dokazi so na dlani: Amerika je izročila Jugoslaviji njeno lastnino! Oprostite, zgovoren dokaz kajne? Oprostite, še trenutek! Vidalijeva skupina je za priključitev Trsta k Italiji, Sovjetska zveza pa je v tem vprašanju docela drugačnega mnenja. In Vidalijevi skupini, oprostite, pristaši ne očitajo, da bi zavzela protisovjetsko stališče. Oprostite, oprostite, ne maram netiti nastalega spora! Nikakor ne! A toliko mi, oprostite, le dovolite, da mislim s svojimi možgani. Kajti so moja privatna lastnina in dihajo svoboden tržaški zrak. In še ga bodo dihali, ker do priključitve je še daleč. Predaleč, da bi dosedanja generacija to doživela.
Bodoče generacije pa bodo v tem pogledu pametnejše in si tega ne bodo želele. Oprostite!
Oglas
Tržaški conski svet je poginil neslavne smrti. V nekaj dneh bo pogreb. Ker predvidoma nihče ne bo jokal za pokojnikom, iščemo za dan pogreba kakih sto žehsk-žalo-valk, ki znajo pretresljivo jokati. Plačamo dobro. Prijave sprejemajo: Lega Nazionale, Uprava «Voce libera» ir; škof Santin.
Se vedno čudeži v Italiji
Zavezniki so vrnili Italiji razne umetnine, ki so jih bili jgeracj med
vojno odnesli v Nemčijo in ki so last italijanske države. Brez zaprek so umetnine v kakih sto zabojih dospele r a Brenner in stopile tako na domača tla. Toda tu je začelo gorje. Obmejni cariniki so zahtevali uvozno carino 25 milijonov lir na nan>i vedano vrednost sto milijonov. Pq dolgem razkladanju in prepričevanju sc cariniki vendar uvideli, da ne gre, da bi se zaboji vrnili ;n poslali nazaj v Nemčijo. Zadeva pa ni tako enostavna, kakor bi si mislil kak navaden zemljan. Ze nad tri mesece si gospodje pri raznilj ministrstvih v Rimu belijo glava, kako bi rešili to težko carinska vprašanje. Zaboji in ž njimi umetnine pa med tem plesnijo v neld kleti. «Kraška burja» svetuje, naj pokličejo kakega «strokovnjaka» iz Nemčije. Tam so drugi tiči. Vsi mogoči svetniki delajo čudeže v Italiji, največje pa dela Sv. Biroi kracij.
Senzacije
V Trstu senzacij nam kar mrgoli vedno nam zanje kedo poskrbi; zdaj, na primer tu razstava je kač, kuščarjev, opic in raznih krastač.
Kobre ogromne tam vidiš lahko, ki te s kostmi vred naenkrat poiro, staro in mlado jih gledat hiti! Vsak dan ni videti takih reči.
Spomni na lepem se kačja gospa, da porodniška je doba prišla, sedemnajst mladih prinese na svet, novo senzacijo Trst ima spet!
To je res, vidite, čuden slučaj da je povrgla bas-v Trstu! Zakaj?. Kakor, da v Trstu tako in tako bi kačje zalege dovolj ne bilol.
Ustaška himna
Komaj mejo sem prestopil, že sem, revček bil ujet in sedaj po dolgih letih gledam rodni Zagreb spet.
*
Gledam ga skoz majhno lino, spremenjen se ves mi zdi, je hudo, če bivši stražnik sam v zaporu obsedi.
*
Zdaj si dobro bom zapomnil, kaj je to petletni plan, ko že koj spočetka ujel se v zanko je celo Kavran.
*
Grenke solze v Vatikanu sveti oče zdaj cedi, ko apostolov njegovih, sto nas v ječi že sedi.
*
Kaj poglavnik k temu pravi to nič točno se ne ve.
Vemo pa poglavnikarji: kmalu bomo — brez glave.