Ministrski predsednik g&neral Živkovič je posetil v nedeljo Zagreb, kjer je bil sprejet z velikim navdušenjem. Novi člani vrhovnega zakonodajnega sveta. Za člana vrhovnega zakonodajnega sveta sta bila imenovana Ivan Pucelj in dr. Marušič, advokat v Ljubljani. Ivan Pucelj je bil, kakor znano, predsednik nekdanje samostojne kmetijske stranke, dr. Marušič pa je bil tudi eden izmsd voditeljev te bivše stranke. Vrhovni zakonodajni svet ima namen pretresati zakone ter povedati svoje mnenje v obliki nasveta o tistih zakonih, ki se mu predložijo. Tako mu je bil na primer predložen zakon o notarjih, predložil se mu bo po poročilih časnikov novi gradbeni _akon. Člani zakonodajnega sveta prejemajo nagrado vsak 6000 dinarjev mesečno in dnevnice za tiste dneve, ob katerih so seje v Beogradu. »Delavska Politikaa — opice — človek. V svoji številki z dne 20. seplembra je »Delavska politika« zopet načela poglavje iz Bocialdemokratskega katekizma o opici kot pradedu človeka. Na Kitajskem blizu Pekinga bo našli prastaro človeško lobanjo in ne~ kaj zob. Znanstveniki — kateri, tega »Delavska Politika« ne pove — baje pravijo, da ima ta lobanja več sorodnosti z lobanjami opic, ter so baje tudi ugotovili, da izhaja človeški vod najbrž iz dveh vrst opic. Azijska plemena so baje potornci orangutana, afriška plemena pa izhajajo od gorile in šimpanze. »Delavska Politika« naj bi izjavila svoje »znanstveniško« mnenje o tem, iz katere vrste opic izhajajo Evropejci, zlasti tisti, ki verujejo v socialnodemoktratski katekizem. Za koszula v Braili v Rumnniji je imenovan dr. Anton Novačan, pisatelj in advokat v Celju. Svojčas je bil eden izmed voditeljev bivše kmetijske stranke v nekdanji mariborski oblasti. Odiikovanje naših zaslužnih učiteljev — rezervnih oficirjev. Z redom Jugoslovanske krone V. so bili od Nj. Veličanstva kralja odlikovani ob priliki velikih vojaških proslav v Beogradu sledcči naši učitelji-rezervni oficirji: kapetani Ciril Hočevar, šolski upravitelj v Krogu pri Murski Soboti, Fran Haberman in Janko Pirc, meščanska učitelja v Mariboru, Fran Kogcljnik, učitelj v Crni in Z. Kristan, učitelj v Slovenski Bistrici; poručniki: Josip Kristl, učitelj pri Sv. Barbari v Slov. KOi-icah. Jakob Stuhec, šolski upravi- telj pri Sv. Ani v Slov. goricah in Erženjak Fran, šolski upravitelj v Zavr2u; podporučnika: Emst Vranc, učitelj iz Studencev pri Mariboru in Josip Petrun, učitelj iz Maribora. Duhcvniška vest. Za kaplana v St. Peter pri Mariboru pride g. Anton Plevnik, dosedaj kaplan pri Št. Janžu na Dravskem polju. Nesreča radi splašenja kcnj. Dne 17. septembra so se splašili konji posestnika Ivana Čuka iz Ruš in sicer na cesti v Studencih pri Mariboru. — Ustrašili so se parnega cestnega v_ljarja in zdivjali s posestnikom, njegovo ženo in desetletno hčerko Marijo. Pri silnera sunku radi nenadnega obrata sta žena ter hčerka zleteli z voza, Pri padcu sta dobili tako težke poškodbe, da so ju morali prepeljati v bolnico. Strela udarila v cerkev. Dne 13. sept&mbra zjutraj je udarila strela v cerkev na Prihovi pri -Konjicali. Pravkar se je vršila služba božja, ko je urezalo v pokvarjeni strelovod, odkoder je skočila strela skozi stolp v cerkev, razdejala orgle, nekoliko poškodovala zidovje, omamila nekaj ljudi, ministranta je celo vrglo na oltar. Svarilo dekletom, ki mislijo v Beograd radi službe! Na jesen prihajajo slovenska dekleta v Beograd kar v gručah, na slepo srečo, v dobri nadi^ da se bo že dobila kaka služba. Beograd gospodarsko pada, družine jemljejo le take služkinje, ki so zadovoljne s plačo do 300 dinarjev mesečno. Vem celo za dekleta, ki imajo mesečno komaj 100 (en sto) dinarjev in ko bi rade dornu, nimajo niti za vožnjo . . . Tiste Beograjčanke, ki pisarijo v Slovenijo: »Le pridite,« te so ali pokvar- jena dekleta ali lažnjivke ali pa razmer v Beogradu niti najmanj ne poznajo in sodijo po sebi, ker so slučaino naletele na srednjedobro službo. Ko bi starši, duhovniki in vsi merodajrri činitelji le slutili kakšna je beda, trpljenje, kakšne so borbe in prežalostni slučaji iz življenja slovenskih deklet v Beogradu, gotovo bi vse storil?,, da se zajezi to usodno izseljevanje našega malega rodu. Ko bi le vedeli, koliko je deklet, ki v tujini radi skraj&e bede prodajo svojo vero, svoje zdrnvje, svoje deklištvo! Gorje župniji, ko se povrnejo tiste, nad katerimi se ctria moralno ne visoko stoječe mesto zgraža! Kaj storiti? Prispevajte za do_i slovenskih služkinj v Beogradu! Cim prej ga bomo imeli, tem več nesrečnih žrtev bomo lahko rešili. Dopovojte deklctona, naj doma ostanejo! Če bi p«katera resnično morala v tujini iska^l kruha, sem primoran izjaviti, da bom« v Beogradu oskrbeli službo samo ti' Btim, ki se vsaj 14 dni pred prihodom pismeno javijo in potem prineso s seJ>oj pismeno priporočilo domačega župnijskega urada. Še enkrat: Slovenska idekleta, nikar v Beograd! Za »Zvezo elovenskih služkinj«, Krunska 23, — T. U., kaplan. Avtobus Celje—Logaiska dolina bo z ozifom na pozno sezijo vozil skozi Logarsko fcolino do Pristernika le ob sobotah zvečer, •b nedeljah zjuraj in zvečer ter ob pondeljkih zjutraj, drugače pa bo vozil od pondeljfca, to je 22. septembra tega leta naprej le do Šolčave z neizpremenjenim voznim časom. Požar. Dne 16. septembra ob tretji uri zjutraj je izbruhnil požar na žagi »eleposestnika Ivana Pusta v Mariji ({rradec pri Laškem. Žaga je pogorela žo tal z nekaj zaloge lesa. Gasilccm iz Laškega gre zahvala, da je bil požar omejen in da se ni razširil na umetni mlin. Obstoja upravičen sum, da je bil ogenj podtaknjen od hudobne roke, ker je začelo naenkrat goreti kar na dveh krajih. Si že kupil srečko za loterijo Sv. Pankracija? Ako še ne, potem stori to takoj, ker žrebanje je blizu! V čast si Itej, da si prispeval vsaj nekaj za popravo te cerkve na meji, s tem deluJeš za ponos naše domovine in kulturni sloves našega naroda, ki je v vsej _godovini iskal na gorab. v cerkvi svojega Boga, obrambo svoje domovine ln kulturo svojega srca. Cerkev sv. Pankracija je ponos naše severne meje ponos naše državne meje in zato rad daj svoj davek, to je denar za grečko. Dinarjev pet hočem še vzet, srečko si kupit, dobitek zadet. Težka leialska nesreča. V nedeljo, idne 21. septembra tega leta se je zgodila v Veliki Gorici pri Zagrebu težka aeroplanska nesreča, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi. Letalo »Tomislav«, last zagrebškega letalskega kluba, je padlo na tla komaj z višine 15 metrov, vnel se je bencin in oba letalca sta zgorela pod letalom. Silen vihar na morju. Dne 20. in 21. eeptembra je razsajal silovit vihar nad Anglijo, ki je razburkal morje ob obrežjih. O usodi ladij, ki so bile med viharjem na odprtem morju, še ni nič rnanega. Neki jugoslovanski parnik Je klical na pomoč, a se mu radi silo"vftosti viharja ni mogla odzvati nobena ladja. Prod Indljo že Italija. V zvezi z Gandhijevo solno akcijo poročajo rimskl liBti, da je zamisel, da se osovražena vlada oškoduje z bojkotom monopolskih predmetov, že stara, in da so ]o prviZ poskusili v Italiji leta 1848. Tedaj je maršal Radecki priporočil prebivalstvu beneško-lombardske kraljevine razne akcije za zboljšanje slabega finan.nega stanja Avstrije. Med drugim so tudi povišali cene tobaku. ProII temu pa so tajne italjanske organieacije delale z bojkotom tobaka. Vršili 8O propagando pod geslom, da noben Italjanskl državljan ne sme vzeti v usta niti clgarete niti cigare. Toda avetrij-kl fastnlki, vojaki in uradniki _o p& porabo tobaka povečali In so se nalašC sprehajali po uHcah in kadili kakor lokomotiva. Radi tega je prišlo naed njlml In rodoljubi do pogostih (©•pador. Mladi UudJ« so iih namreC preganjali in jih silili, da vržejo proč cigare in cigarete. Taki spopadi so bili tedaj na dnevnem redu in so leta 1848 dosegli svoj višek v Milanu z uporom proti Radeckiju. Vzrck vcjne napovedi Amerike Ncmčiji bodo dvignili. Amerika je napovedala NemCiji vojno leta 1915, ko je nemška podmornica torpedirala velikansko amerikansko ladjo »Luzitanija«. To potopljeno ladjo bodo dvignili Angleži prihodnjo spomlad. Največja in najbolj moderna ženska kaznilnica se imenuje »Maria nostra« (naša Marija) in je v Karpatih ob Čehoslovaški-ogrski meji ter spada pod Madžarsko. V zavodu, katerega oskrbujejo usmiljene sestre, je 90 odstot' kov morilk, ki morajo opravljati vsa, tudi najbolj težavna dela. Kaznjenke, ki so nastopile kazen v nosečem stanju, porodijo v kaznilnici in sme ostati jDtrok pri materi do desetega leta. Ženski p.mcrščaki v roski vojni mornarici. Ruska vojna morRarica je sprejcla v službo tri delavke, ki bodo prvi ženski pomorščaki. Ruska vojna mornarica namerava pritegniti ženske pri mornarici v upravno službo ter v kuhinje. Najstarejša knjiga o lepem vedenju. Mi imamo danes že precej knjig o lepem vedenju, tudi v slovenščini. Še bolj zanimive pa so stare knjige o lepem vedenju, ker vidimo iz njih prav čudne navade, ki so nekdaj vladale med ljudmi. Tako knjigo je napisal leta 1530 veliki učsnjak Erazem Rotterdamski, sovrstnik Martina Luthra. On svetuje Ijudem med drugim,-naj si ne brišejo nosov s klobuki ali rokavom in tudi ne z roko. Tudi kihati svojemu sosedu v obraz ni lepo. Po jedi, pravi učeni Erazem dalje, si ne sme_ brisati zob s servijeto ali jih čistiti z nohti, ampak z zobotrebcem. Gostu, ki ti sedi pri jedi nasproti, ne stopaj na noge, onega pa, ki sedi poleg tebe, ne dregaj s kcmclcem med jedjo. Z rokami broditi po juhi tudi ni dostojno, in še manj je dostojno, loviti iz juhe sams velike in lepe kose, da drugim nič ne ostane. Posebno pa priporoča Erazem Ijudem, naj se češejo in naj svoje lase očistijo uši in gnid. Takrat so namreč nosili dolge lase ln tudi »boljši« Ijudje niso bili brez mrčesa. Držati roke navzkriž na hrbtu je tudi veljalo za nedostojno, in ravno tako nedostojno je bilo, če je kdo nosil pod pazduho knjigo ali klobuk. Ure angleškega kralja. AngleSki kralj Jurij Jma velikansko zbirko ur. V obeh pala^ah, v Windsorju in Buckinghamu jih je Cez tisoč. Vse ure so popisane v dveh velikih zbirkah. Med njimi je znamenita ura, stara že eno stoletje, pa ne prehiti na dan niti sekunde. V zbirki je tudi »protestna ura«. To Je posebna ura, kakršno so nosill za časa ministra Pitta, ki je uvedel davek na ure. Zato so londonski mešSani nosili zelo priproste ure, da so le manjši davek plačevall. Kažejo tudi uro kralja Edvarda VIT., kl jo nastavijo vedno pol ure naprej. To pa v spomin na rajnega kralja, ki je zelo liubll točnost. Ii boiaznL da ne bi pri- šel kam prepozno, je raje nastavil uro pol ure naprej. Za navijanje ur je nastavljen cel trop slug in par uradnikov. NekaJ o prcdaji deklet. V Bueno9 Airesu v Južni Ameriki so prišli čisto slučajno na sled bandi, ki se je ukvarjala s trgovino žive robe. Zasliševanje aretiranih in temeljita hišna preiskava sta dali policiji velikansko gradivo. Preiskovalni sodnik je izdal nato 562 zapornih povelj, od katerih jd. bila i?.vedena le polovica, ker so imele druge okrivljene osebe čas za pobeg. Kar so dosedaj o trgovanju z dekleti le šepetali po zanpnih krogih, je žalibog z dokazi podprta istina. Trgovci z živim blagom v Južni Ameriki so vsi strogo organizirani. Te organizacije so pod zaščito vplivnih članov iz vrst državnih uradnikov in višjih družabnih krogov. Pri naglo izpeljanih hišnih preiskavah so pregledali pisma ter razne sezname in odkrili strašne stvari. Na stotine argentinskih javnih hiš je rned seboj v najbolj ozki zvezi in o dekletih, ki so tamkaj nastanjcne, so vodili trgovci natanCno knjigovod« stvo. Iz zapiskov je razvidno, da je bilo zadnja leta iz Evrope izvabljenih in v razne kraje Južne Amerike prodanih 15 tisoč deklic. Mesto pod vodo. Zemljepisec Strabo, ki je živel v prvem stoletju po Kristusu, poroča v svojih zapiskih o starogrškem mestu Chersones, ki je bilo središče vlsoke kulture. Mesto je ležalo na Krimskem polutoku, in sicer nekako na mestu, kjer stoji dane3 danes svetilnlk novega mesta Kerson. Mnogoštevilni starinoslovci so ss že trudili, da bi našli razvaline starogrškega mesta. In res so na§Ii blizu sve: tilnika neke ostanke starogrških zgradb, kl pa nlso mogle biti mesto Chersones. Začeli so domnevati, da je mesto zalilo morje, tembolj, ker je izginilo v morje tudi drugo mesto Cherson, ki so ga bili Turki pred približno 500 leti ponišili. Ribiči so trdili, da vldijo ob jasnih solnčnih dneh na morskem dnu konico križa na zvoniku samostanske cerkve, ki se je s samostanom vred pogreznila v morje. Nato se je z veliko vnemo lotil raziskavanj na morskem dnu znani ruskl starinoslovec prof. E. Grinevič. Po dolgoletnem brezuspešnem trudu, je letos s pomočjo državnih sredstev in potapljačev delo znova začel. In po trimesečnem raziskovanju morskih tal so sredi meseca Julija zadeli na ostanke starih zgradb. Razvaline se nahajajo 10 metrov v globini in približno 5 -metrov od obale. Sodijo, da so to zldovi, kl so obdajali stari Chersones. Raziskavanja s podvojeno vnemo nadaljujejo. Pravočasno najden talent. Na pevskem nebu velike komi^ne opere v Parizu se je zableščala ali prav za prav je zapela nova tenorska zvezda. Novi tenorist se piše Anzani in je bil do nedavnega časa še natakar, ki ni imel drugega pevskega repertoarja kakor pesmice, ki se jih je nauPil po gramofonskih ploščah. Tc pesmi je prepeval od zore do mraka, kadar je le mogel. Slučajno pa je prišel v restavracijo, kjer je bll Anzani zaposlen. nekeg« dne ravnatclj pariške komične opere, ki ga je natakarjev glas tako očaral ia prevzel, da ga je priporočil ravnateljstvu opere. Po prestani preizkušnji glasu so ga sprejeli kot učenca opere na stroške ravnateljskega zavoda. Novi tenorist je te dni prvič nastopil kot Caravadossi v ¦ operi »Tosca«. Občinstvo je bilo očarano in ni dvoma, da bo postal Anzani kmalu eden najslavnejših tenoristov. Na v_kodu običajni iikotapski načinl. Pred kratkem so prijeli Kitajko, ki je hotela tihotapiti preko carine kokoši, ki so bile nagačene z opijem. Tudi ta ženska je sledila vzhodnemu tihotapskemu načinu, ki je že davno davno preizkušen. Veliko stolet?.j je bilo na Kitajskem tkanje svile stroga tajnost. Druge države so se trulile zaman, da bi zvedele, kako proizvajajo Kitajci svilo. Slednjič se je skrivnostna zadeva le posrečila vzhodni pretkanosti. Kraljeva princezinja je skrila listje od murve, in sviloprejke v nakitu na glavi in prenesla zagonetko v Indijo. Cclotna evropska svilena industrija je zgrajena na votli potni palici, v koje notrajnosti sta prinesla perzijska meniha murvino sema in jajčeca sviloprejke bizantinskemu cesarju Justinijanu, ki je naročil gojenj-j sviloprejnih črvov. Redek rekord. Visokošolec Edvin Brahan se je kopal blizu Newyorka v morju ter je slučajno pozabil suknjič na obali; vladala je namreč peklenska vročina. Odšel je kosit in se vrnil še le dve uri pozneje. Zagledal je skupino ribičev in stražnikov, ki so z vesli in kavlji iskali nekega utopljenoa. Braham je pohitel pomagat kot potapljac. Toda vse iskanje je bilo zam&.n in ob mraku so sklenili, da bodo n&daljevali jutri. Braham se je zbudll 8 trdnim namenom iskati ponesreČ-enca, a pri zajtrku je prav na široko odprl oči. Čital je namreč v dnevnika, da je utonil on sam in da še vedno niso našli njegovega trupla. Polica* je nažel njegov suknjič in je po pismih v njem ugotovil ponesrečenčevo ime. — Hitro je poklical reševalce. Tako je Braham postal na svetu edini mož, ki je v morju iskal svoje lastno lelo. Seveda je prav ponosen na ta rfkord in dnevniki so prinesli njegovo nliko. Eskimi dobijo policijo. Clan1 kanadske policije na konjih so prejfdi odkazan nov delokrog, ki je najbcHj mrzel in v katerem se bo vršila sedaj policijska služba. Ta novi varno^tni straži izročeni del, &o kanadske pokrajine proti severnemu tečaju, kjer prebivajo Eskimi. Znano je namreč, rta so Eskimi, ako niso bili dovolj preekrbljeni _ divjačino, otroke klali in ledli človeško meso. Policija bo imtila sedaj nalogo, da bo zbirala življenske potrebščine in jih delila na poirebne. V celem je 17 policistov, ki bo-do prodirali po dva in dva v severtie kraje. Stanovali bodo po vzgledu Eskimov v kočah, ki so zgrajene iz trdčga snega. Sneg je treba obdelati s kaklm ostrim predmetom na kocko in iz Uh se sestavi koča, ki nima druge odprtine, kakor prostor med posamoznimi korkami. ki se čisto ne pritisneio ena na drugo. Radi človeške sape ih ognja se prevlečejo stene z ledeno skorjo in tedaj se mora izdolbiti na vrhu luknja za zračenje in kot odvod za dim. V hrano bo služilo tudi policiji meso severnega jelena, špeh, fižol, kava, ča} ter sladkor. Zamorska modrost. Učenjaki iz londonskega narodnega muzeja so dognali, da se najdejo najbolj raznovrstne pipe za tobak na francoskem otoku Madagaskarju ob vzhodni obali Afrike. Sploh v Afriki vsi kade: možje, žene in otroci. Za pipe rabijo les, bambusove trstike, kamen, rogove in celo stare puške na kresilo. V ponvice za smodnik nabašejo tobaka in vlečejo dim na koncu cevi. Dosti življenja teh črncev se vrti okoli pipe tobaka. Neka njih modrost pravi: Če si se sprl z bratom in si sklenil, da ga umoriš, sedi in pokadi pipo tobaka. Ko jo boš pokadil, se boš prepričal, da je smrt zanj prebuda kazen, da so dovolj palice. Tedaj napolni- drugo pipo, sedi in jo pokadi in dejal boš: »Par hudih mu jih povem, dovolj bo.« Prav. Pa še tretjo pipo pokadi in dejal boš, ko streseš pepcl iz nje: »Grem k bratu in mu odpustim.« Ali ne potrebujemo tudi mi malce te zamorske modrosti? Skok iz mciccikla v avto. V Čikagi v Ameriki se je dogodilo to-le: Izredno neustrašenost je pokazal policist R. Demgen, ko je s svojega motornega kolesa skočil na avto, na katerem ni bilo nobenega voznika in ki se je nahajal že skoraj na robu 70 čevljev globokega prepada ter ga ustavil. Avto sta naravnala proti prepadu dva pobalina, ki sta ga ukradla, in ko sta videla, da ju policist zasleduje, sta skočila iz njega. Oba sta aretirana. Novi otok, V takozvani Sunda cestl rned otokoma Java in Sumatra leži ognjeniški otok Krakatau. Do leta 1883 je meril ta otok 33 kvadratnih kilometrov. Dne 26. avgusta 1883 je začei tamošnji ognjenik s tako silovitim delovanjem, da je eksplozija otok raztrgala na kose. Večji del otoka se je pogreznil v morje. Ostal je le še južni del otoka in je dobival z vulkanskim naraščanjem tal prirastek proti zapadu. Junija leta 1930 se je dvignil proti jugu otoka Krakatau iz morja novi otok, ki se imenuje Anak-Krakatau, ali otrok otoka Krakatau. Dne 8. avgusta letošnjega leta je molel ta novi otok 60 metrov nad morjem, zjutraj 9. avgusta o otoku ni bilo nebene sledi. JDne 13. avgusta se je otok zopet prikazal iznad morja in moli še danes deset metrov nad vodo. Holandska vlada je zgradila na ostankih starega otoka Krakatau opazovalnico, ki beleži izbruhe, potrese in sploh delovanje silovitega ognjenika Krakatau, ki ogroža morje daleč na okrog in so napovedi o potresih ter delovanju vulkana zelo velike važnosti za tamošnji živahni pomorski promet. Višek lahkomiselnosti. V Brailsfordu na Anglcškem se je te dni pripetil nezaslišan slučaj, pri katerem je radi materine lahkomiselnosti zgorel pet mesecev star otrok. Mati je prišla s svojim otrolcoin, ki ga je vozila v vozičku, do stanovanja svojs prijatelji- ce. Ko jo je ta prosila, naj stopi malo gori, je pustila voziček na cesti in položila nanj gorečo cigareto, ki jo je ravno kadila. Mislila je, da bo prišla takoj nazaj in potem kadila naprej. Obisk pri prijateljici pa se je podaljšal in nenadoma, preteklo je medtera že pol ure, je bil otroški vozicek ža ves v plamenih. Perilo se je zažgalo od cigarete. Ko so prihiteli ljudje na pomoč, jo bilo že prepozno, ubogi otročiček je bil že mrtev. Lahkomiselna mati se bo seveda morala zagovarjati pred sodiščem. Skrajna podivjanost deuka. 11 letnl deček iz Galluccia v Sfciliji je šel z nekira tovarišem na ptiCji lov. Na povratku se je hotel omenjeni deček polastiti vsega plena in je tovariša ustre111, nakar je vrgel njegovo truplo v neki vodnjak. Njegovim staršem je potem pripovedoval, da ju je na cesti ustavil zakrinkani možakar in da ja ta ubil njihovega sina. Policija pa je nato natančneje pretipala njegove izpovedi in kmalu je moral priznati resnico. Spravili so ga v zapor. Okostnjak orjaške živali. Znanstveniki britskega muzeja so našli pri razkopavanjih v Dar-Es-Salamu v Afriki okostnjak dosedaj nepoznane predjvotopne živali. V splošnem je podobna orjaški, do 23 metrov dolgi žirafi. Vrat te pošasti meri skoro 8 metrov, zadnje noge so 4 metre visoke, in pleča so sa nahajala v višini 7 metrov od tal. Človeške moigans za večerjo. V neki bolnišnici v Kongu v osrednji Afri-, ki je umrl star črnec za spalno boleznijo. Prvi zdravnik je vzel črnčeve možgane, da bi jih doma natančneje preiskal. Izročil je možgane svojemu slugi ter mu velel, naj jih nese domov. Pozno zvečer se je tudl sam vrnil in njegova žena mu je kakor običajno postregla z rezinami iz možganov. — Zdravnik je jedel z najboljšim tekom, slednjič pa vprašal ženo, kje je topot dobila možgane, ki so bili tako posebno izvrstni. Tedaj se gospa začudi ln pravi: »Saj si jih vendar popoldne ^atn poslal po slugi!« Zdravnik, ki je svojo ženo ljubil, je samo nekaj zamrmral. Nato je žena še pripomnila: »Ne vern, kaj ti je na možganih tako ugajalo; meni so se zdeli precej omledni.« Redka rtešitev otroka. V Amerikl V mestu Los Angeles se je zgodil ta-lo slučaj redke rešitve: Neki nepazljivi avtomobiliat ]e aavozil v gručo ljudi Ko se je zfflešujava pofggla, m pogro* Sali dveletnega otroka Ignaca Parina ki ga je držala neka ženska v naročju. ko je bila povožena. Otroka je policija po celem mestu iskala, dokler ga ni končno našla nepoškodovanega na Bprednjem odbijaču avtobomila, ki je zavozil v Ijudi, in sicer miljo daleč od mesta nesreče.