Štev. 11.
POŠTNINA
Ljubljana, dne
PÄVSALIRANA.
Leto II.
Podružnica: Z A G R E
B,
IZDAJA ZA I Si.OVENIJO
1. juni ja 1920.
Demetrova ulica 14/1.
IZDAJA ZA SLOVENIJO
Informativen list za trgovino, obrt in industrijo.
Izhaja 1. in 16. v mesecu. — Tekstni del za Slovenijo v slovenskem, za ostale jugoslovanske ::	pokrajine v srbohrvaškem narečju :::
Tse dopise sprejema Inonina ekspedicija 11 Jateliü, Ljabljana, Kongresni trg 3 Brzojavi: Jima“ Ljubljana. Telefon interurb. SL M. fek. rafnn It. 11.021
i-gg--!-—r»—	.	n.-,,,.,.	—
Razpošilja se menjaje brezplačno po vsej kraljevini SHS in v inozemstvo. — Naročnina za stalne prejemnike letno 12 K. Oglasi po posebnem ceniku
Selentiorgova ulita 711., (nasproti glavne pojte.)
Specijalna trgovina s pisalnimi stroji in vsemi pisarniškimi potrebščinami. Lastna moderno urejena delavnica pod strokovnim vodstvom.
VOLNO
v večji množini ima na prodaj
M. Vrhovec
agentura — komisija import — export
Beograd, Zeleni venac 11.
BaMEBeseiEeBBB
S Agentura in komisija
a
M. Vrhovec, Beograd
Zeleni venac 11
E
prevzema razna trgovska
E posredovanja zastopstva itd.
E
BBBIBBBEBBBBCBfl
etik titiktitiktik « tifcK *5	}*
Rezila za oblice
za dvojne oblice brez klopke za obliče na prvo roko brez klopke za strugalne obliče
dobavlja
Josef Maran, trgQvina z žei»n'°o
, BRNO, Cejl 27.
v'i.vucyxvacyi vot-vrutvv<nr-x.i cvccvJ inr^cy-»	3nrx-y CXJCX3 Jf-Mt tjra-jrJtTr3nr>-irx.yj »-
4k ^ v 4k * ^ ^ v 4k 4k * v 4k 4k 4® 4k ^ ^ 4k 4k 4k ^ .1*
g
1
SAMOVEZA I OVRATNIKA
•d	H
I Armin Löwenstein 5
J Zagreb, Draškovičeva ul. 6. ■
B
BBBBSBBBBBBBBEHIBBB3BB’EEB
<BALKAN>
Trgovska, spedieijska in komisijska delniška družba. - Brz. nas!. Baikansped
Špedicija vseh vrst. Sprejemanje blaga v skladišča. Za carinjenje. Mednarodni prevozi. Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani. Skladišče spojeno s lirom južne železnice. — I. ljubljansko javno skladišče.
UMot,	Ekpituia li.
tel. int. 375	Operni ing 21
list,	Ljubljana,
tel. int. 20-30	tel. int. 366
ŠPEDICIJA - IMPORT - EKSPORT - KOMISIJA

7 inhli male9a tiP3' komplefni z rezerv-L lulUil nimi deli, po K 150.000 a. v.
15 lilsi nii [Esi, »i: 4 letal, giie ten
3 ooee me teti “.».t
mnfnriü 1,2011	6 celindrov, točno poprav-
„ jlltJIUljd, Ijen, skoraj nov, skup «150.000 a.v.
760 x 100 II, rabljeno
n mi iiS;
skupaj K 80.000 avstr, vel j. — Dopisi se prosijo na
Motorfahrzeugzentrale Heinrich Müller iun.
WIEN, XVI, Brunnengasse 5.

Barve za obleko!
lOO zavojev K 75.— Pečatni vosek 1 kg (22 kosov) ... K 55'— Gladilni papir (Schmirgel-Papier) 100 k. K ISO1— Sprejmejo se zastopniki. Josip Junc, Zagreb, Demetruva ul.14/1.
Dobrega trgovca spoznaš na dobri reklami.
Reklama deluje tudi če trgovec spi.
Svježa
jaja
preporučam poštanskim pouzećem. Ci jena za 100 komada K 80"— bez pako vanja i poštarine
L. Noušak
Bos. Dubica.
Dobavni viri.
@(2:©®©©©
1 r.nrnr trg°vina z aiv
1. J.UUIbl, tomobili, motorji, kolesi in tehničnim gumijem, - Ljubljana. Gosposvetska c. št. 14, tel.int.462. Auto-garage: Vegova ul 8, tel. 406
donel, L".“, S
kem čiščenje, svetloli-kalnica, Ljubljana, Poljanski nasip 4, Selen-burgova ul. 3, tel. 272. Podružnice:	Maribor,
Gosposka ul 38, Novome sto, Kočevje
a Pete; «ožina S [0.,
tvornica čevljev, zaloga Ljubljana, Breg 20, tel. 210.
d.[.Solat,
rija, fotomanufak ura, Ljub'jana, Wolf, ul 3, telefon 402.
. St* tovanie in livarne i. 6. 'Ss
c. 48, elektro-oddelek.
9 S. Potoinili, S:,™ “
gospode (tailleur),Ljubljana, Šelenburg ul 6.
j,}“ d z o. z., po-4. ,,IUIli!cl Ije-.lel. stroji in potrebščine, Ljubljana, Dunajska c. 33, telefon 142 a in 1230 a.
Oioina elmeilja
Al. Matelič, Ljubljana, Kongr trg 3, tel. 147.
allor Selinger i sin,
zem proizvo ti, Brod na Savi. Podružnica: Zagreb, Ilica 25/11.
mFianPatoli,
Ljubljana, Šelenb. ul. 6
flflriia“ čvančaia, ll.JUllja .drogerija, Ljubljana, Šelenb. ul. 5
12 lIlilUlUUUJHIVUUl.MUU.,
špedicija — komisija, Split, Dalmacija.
uTÄÄÄS:
Pred Prulami.
“ elektrotvrd ka, - Ljubljana, Mestni trg 25, telefon 450.
i4. Jvetla
zaloga elek-15. H. KKlUaja, trotehničn. predmetov, Ljubljana, Linhartova ulica 4.
■e Jelje „Hellas“, bIS
Ljubljana, Aleksan c. 5.
niaiija liiar, pf ™
laut rijska trg., Ljub Ijana, Šelenburg. ul 5.
Elama Fleš, Äii
boja, Inkova, terpentina, firnisa i raznovrsne materijalne robe, Zagreb, Duga ulica 3, Interurban tel. 5-85.
d. Bonač shVet
varna, Ljubljana, Go pova ulica 16. Tel. 307.
I Rimar trg°vina8
20.1. D Midi, p a p i r j e m, Ljubljana, Šelenb. ul. 5i Teitfon 222
2,.m.oiei,e:$:
zaloga premoga, Ljubljana, Šelenburg. u ica 4. Tel. 117.
K ,, lit i Šalile, Ä
varska radiona, Zagreb, Prerado videva ulica i3.
23.Šval 8 Bizjak, <Ä
in manufakture, Ljub Ijana, Dvorni trg. 3
2dt Kug«, sr.ir
dište papira. Knjigarn hrv. vseučilišta I. jugoslov. akademije, Zagreb.
26 0. Bratio, KB
Dunajska c. 12.
26 IheleHodB;
strojev in pisarniških potrebščin, Ljubljana, Selenburgova ul. 7.
jdlDllIj, Tl,»7oFf
Čehoslovaška republ. Poljedelski strojevi — (Špecijaliteta:	.Selja-
čke vodenice* — za armu, brašno in gerstle.
.s. Brala Sever, KSjs
na, Gosposvetska c. (Kolizej).
29. Filip Bizjak, is;,':
te j čepic, nakupovalec kož, Ljubljana, Gosposvetska c. 13 (Ko izej).
Ftkovif i drag,
čevlji,
30 llllUVil I Ulliy? Z a g-
ri b — Mesnička 5, Ljubljana — Stritarjeva ul 7, Beograd — Sarajevska 8.
aiSevei S Kamp.,
semena in deželni pri delki, Ljubljana, Wol-fova ul. 12, tel. 316.
32. „Balkan“ *
misija — javno skladišče Ljubljana, Dunajska c. 33 Tel. 366, podružnice v Trstu — tel-20 — 30. Maribor tel. 375,. Ekspozitura, Wien, Opernring 21.
adraijo Cerar, 'izr
kov in slamnatih izdelkov, Stob, p. Domžale.
3 Jerezija Cvetko, Kit
niča, Ljubljana, Kolodvorska ul 8.
36 Anton terne, ..fB
Dvorni trg 1.
... -Slovenija". B
va niča, Jesenice — Fužine, Gorenjsko.
ar «DtOH M ÄE
mi pridelki, Ljubljana, Kolodvorska ul 41.
INDEKS
k „Dobavnim virom“.
Agenture, 13, 36. Anon. ekspedicija, 5. Avtomobili, 1
B
Barvanje blaga, 2. Barve, 18.
Baterije elektr., 14.
Č
Čepice, 29.
Čevlji (prodaja), 3, 30. Čevlji (tvornica), 3. Čiščenje blaga, 2. Črkoslikar, 41.
Deželni pridelki, 6, 31, i 37, 43. i Drogerija, 7, 11.
E
Eksport, 18.
Elektro-predmeti, 14, 15, 45.
Elektrotvrdka, 14, 45.
F
Firnež, 18.
Fotograf, 16. Fotomanufaktura, 7, 11.
<S
Galanterija, 17. Garaža, 1.
Graveur, 35.
Gumi (tehnični;, 1.
’ 8
Import, 18. Inseriranje, 5.
K
Kartonažna tovarna, 19.
Ključavničarska mehanična delavn., 22. Knjigarna, 24.
Kolesa, 1.
Komisija, 12, 21, 32. Kože, 29.
Krojač za dame, 9. Krojač za gospode, 9. Krznar, 29.
Laki, 18.
Livarna, 8.
M
Manufaktura, 23. Motorji, 1.
O
Oglaševanje, 5. Obleke, 23.
P
Papir, 17, 20, 24. j Parfumerija, 7,11, 25. j Pisalni stroji, 26. Pisarniške potreb I seine, 26.
38.fr. loäan
tnine, Ljubljana, Selenburgova ul 7 (pred glavno pošto).
Plakatiranje, 5. Pohištvo.
Poljedelske potrebščine, 4.
Poljedelski stroji, 4,27. Posredovalnica (trgovska), 36. Predpasniki, 44, Premog, 21.
R
Reklama, 5.
S
Samoveznice, 42, 44, Semena, 31.
Skladišče (javno), 32. Slamnati izdelki, 33. Slamniki, 33.
»a Ma klat pri ja-
Ijfii“ St Jesenko, IIIU ; Ljubljana, Selenburgova ul. 7.
rrnutiu“ zavaroval-40 „LlUulid ) na družba, Zagreb. Podružnica za S1 o - e n i j o, Ljubljana, Stari trg 11.
4!. Filip Prislov, k““1,;:
bljana, Šelenb. ul. 7.
4?. tvornim ovratnic,
tonja, Maribor, Aleksandrova ul. 23.
43 Zemaljski proizvodi,
Djordje Grujič, centrala Beograd, Knez Miletina 15. Filial ka: Vel. K i -ki nd a-Banat.
4. industrija kravata i
nronara Milan Ken,
PlKyuld, Zagreb Bolkovi čeva ul 3, telefon interurban 17—62.
45 „Elektras“,-
ured za električno industriju i pogon, Zagreb, Franko panska ul. 8. Tel inter. 3-31. Brzojavi : ,Flektros‘ Zagreb
Snaženje stanovanj,
10.
Špedicija, 12, 21, 32. Svetlolikalnica, 2, 34. Štampilje, 35.
Strojne tovarne, 8.
T
Terpentin, 18.
U
Ure, 38.
V
Vinska klet, 39.
Z
Zavarovalnica, 40. Zlatnina, 38.
i
Žarnice, 14.
Želimo spoj sa prvorazrednim slovenskim firmama — specialno glede exporta suhih šljiva 1	7
Ivica MeštrovR & comp.
Inlerurb leltf.br. 17 Bos. Šamac Brzojavi: Mešlrovič.
Import — expert, trgovina na veliko zemaljskih proizvoda. KOLONIJALNE ROBE, žitarica, gragjevnog i gorivog drvela. ŽESTOKIH PIĆA. Velepecara šljivovice, rakije itd.
Tvrdk, Ant. Stergar
v Kamniku
kupuje vse poljske pridelke: fižol, deteljno seme, suhe gobe i. t. d., kakor tudi vse vrste vegetabilije (zdravilna zelišča, cvetje, lubje in korenine po najvisplt cenah. |
«
\
e
4
4
4
4
4
4
(Malzkaffee) i ljuštenog Gerstla
odašilje svaku količinu poštom kao i vagonima uz dnevnu cenu
JOVAN TOMIĆ
Mitroviča (Srem).
Te'egr. ahsa: JERMANEC“. .7. Telefon br. 37.
slamnate SCŠitC
slamnate torbice (takozvane cekare), slamnate otirače za cipele, sve različne slamnate proizvode preporuča gg. trgovcima i cijenjenom pučanstvu za obilnu naručbu
FRANJO CERAR,
tvornica slamn. šešira v Stob u, pošta Domžale kod Ljubljane.
9
Otvoritev
Tražite prospekte! sezone Tražite prospekte!
1. svibnja
Ü. v.
Kako naj si opremimo svoj lokal.
Vsakega odjemalca, ki stopi v naš lokal, sprejmimo kot gosta. Kakor sprejemamo doma ljube nam obiske, tako storimo tudi pri naših odjemalcih. V privatnem življenju peljemo gosta vedno v najlepšo sobo -— „salon“, zato glejmo tudi nato, da bo naša prodajalna vabljivo in okusno opremljena. Kakršen vtis dobi odjemalec prvikrat, tak bo tudi ostal nadalje.
Dobi sc šc danes trgovce, ki so mnenja, da je lepa in elegantna trgovska oprava samo luk-sus, torej nepotrebna, in da kot taka reprezentira za trgovca le mrtev kapital. To naziranje je pa napačno, kajti vsak trgovec, ki sc je otresel konservativnosti, mora vedeti, da je lepa in prikup-ijiva vnanjost trgovine najboljša reklama za podjetje: ona vzbuja zaupanje, izboljša konsu-inacijo ter pospešuje razcvit podjetja.
Neizogibna potreba za vsako trgovino je danes lepa in okusna oprava! V prejšnih časili ko je imela zveza med trgovcem in odjemalcem takorekoč značaj osebnega prijateljstva, je osebnost trgovca samega zadostovala, da je podjetje procvitalo. Takrat! Danes so pa nastopili drugi časi. Sicer je vojna te stare čase nekoliko obudila, vendar le za kratek čas. Vsi znaki kažejo, da gre vse življenje polagoma v stari tir, razni ..vojni običaji in manire*1 so na umiku, na njih mesto stopa zopet realnost. Trgovstvo posameznih držav formira svoje sile, kolesa so se zavrtita, vrzeli se polnijo. Konkurenca je na potu, t. j. ona sila. ki daje trgovini življenje in razmah. Življenje je boj in v tem boju služi konkurenci kot orožje — kakovost blaga, reklama, vzorna postrežba, oprema lokala in izložbenih oken.
Kakor hitro stopi kupec v trgovino, mora cela notranjost vplivati nanj tako. da je prepričan, da ie to ona trgovina, ki bo lahko odgovarjala vsem njegovim zahtevam. Zavest — nisem sc varal — utrjuje zaupanje! Pri tej priliki naj bo omenjeno, da ni dobro, ako so lokali, ki so namenjeni srednjim stanovom, obdani s prevelikim razkošjem, pa tudi ne obratno. V obeh slučajih bi bila stranka razočarana. Trgovec pozna krog svojih odjemalcev, zato naj gleda na to, da si temu primerno opremi svoj lokal. Ta in pa cela notranjost trgovine naj ima ono sugestivno moč, ki pri kupciii vzbuja veselje do nakupovanja. Vsak pameten in podjeten trgovec bo gledal na to, da se stranka pri prvi priložnosti oglasi zopet pri njeni.
V današnjih časih je velikansko pomanjkanje lokalov. Marsikateri trgovec je prisiljen najeti v s vrh o trgovanja prostore, ki so za vse preje, kakor pa za trgovino. Pa kadar je sila, se mora človek z vsem zadovoljiti. Seveda je odvisno od trgovca samega, da odstrani zapreke, tudi če je lokal še tako zanemarjen sc z dobro voljo marsikaj doseže. Posvetovati se je treba z arhitektom in drugimi strokovnjaki, ki bodo gotovo našli pota in sredstva, s katerimi se bode tudi iz navadne luknje dalo kaj čednega narediti.
Predvsem je treba paziti, da je oni del lokala. ki je namenjen za prodajanje, popolnoma ločen od onega, kjer so zaloge, oziroma kjer se dela. Oprema prvega prostora naj bo udobna, nikakor pa naj nima ..preintimnega“ značaja. Kupec, ki stopi v lokal, mora imeti vtis, da je prišel v prodajalno ne pa v kak klub.
Za odjemalce, k ičakaj o, naj bodo vedno na razpolago stoli. Z usnjem preoblečeni stoli in zofe soglašajo domalega z vsako onravo. Pametno je opremiti za čakajoče poseben kotiček, v katerem stoji mizica. Tam naj vedno leže okusne reklamne knjižice, adresari i, vozni red in telefonski seznam. Tudi cvetlice in zelenje v ličnih posodah bi bile na mestu.
Police n stojala morajo soglašati z opravo: one ne služijo samo kot shrambe za blago, ampak tudi kot dekoracija. Po navadi zavzemajo te največ prostora v trgovini, zato naj ne bodo samo praktične, ampak tudi nadvse okusne. Isto velja o prostoru za blagajničarico.
Stilu morajo odgovarjati tudi lestenci in druge priprave za razsvetljavo. Razvrstimo jili tako, da pride zvečer lokal šc do večje veljave kot podnevi.
Jako neugoden vtis na kupca naredi trgovina, kjer leži po prodajalni mizi polno škatelj, zavojev i. dr. Na mizi mora biti vedno" dovolj prostora radi tega, da sc hitreje in lepše servira. Tudi ni lepo, ako je nakopičeno po mizi in stojalih cela zaloga blaga, ki naj bi služilo kupcem na ogled.
----iBeaeeeese*»eeBSBBeesBnAseReBBH.aeesaBeesBiiae
■ ■■BS BBB
OTPREMNIŠTVO
FRANZ »PROG
ZAGREB, Jurišičeva ul. 26 Telefon br. 2- 61.


BBBIBBBBB■BeBBBBBBBeBl3BBlBBSBBBeBB»B * B«VBBEBBBBl
■■»■■■■"»«■■•■■■»■■■SSaaasoSfBKarBRaStaa-bbuhibb!
DIORDIE GRUJIČ
CENTRALA BEOGRAD KNEZ MILETINA IS ===== FILIJALKAri^EE; VEL. KIKINDA-Banat
bavi se svim zemaljskim proi tvodima
Aprovizacije i veliki konsumenti i š t i t e direktne ponude.
se proda ali se da strokovnjaku v najem.
Ponudbe na „ELEKTRARNA“
.X
za govedo in konje zakonito zavarovane,brzde s 4 obroči, karabinarje, sponke in obročke ter
čevljarske rinčice
Z gumbi izdeluje in pošilja
JOSEF WESKA, DUNAJ XVIII
Karl Ludwigstrasse 5-7.
gSSj^OüiSBiOVAhSKÄl TVORMKÄ OVRATnS^.
li
MARIBOR "AiEKSÄh’DROVÄH
M Mg A U|
PF1ÖIZVÄ3A» OVRATNICE IN SAMOVESmCE V VSAKEM
A1M0DERI1SEMS KR03U.
NA3VEOA RÄZPOSlDÄimtAS ZA VSE K RAZ E 3UGOSIÄV63EJ ^ SAMO MA TRGOVCE.
JWa^iw.ui.jgawui imuh
STflMPILJE
Anton Černe
GRAVEUR
Ljubljana, Dvorni trg štev. 1.
BARVA
vsakovrstno blago
obleke
PERE
SVETLOLIKA
domače perilo (pošilja po isto na dom)
ovratnice, zapestnice in srajce
tovarna JOS. REICH
T llltlHfm n Poljanski nasip štev. 4.
.)	C« j Podružnica: Selenburg. ul. 3.
Podružn.: MARIBOR, Gosposka ulica 38-
Zadruga
a pMi sina
ZAGREB, Preradoviceva ul. 20.
Telefon br. 17-74.
Preporuča svoje prvorazredno
garantovano $j|)|j]g||j|)
povrća, cvijeća i gospodarkog bilja, te voćaka kao i sadenica.
CIJEN1K šalje na zahtjev badava 1
DRflTIV' sladkorne bolesti, rHUIIl. bolesti jetara i bubrega, otekline želutica i crijeva, kroničnog katara želodca i crijeva, žučnog kamena, hemeroida i bolesti mjehura, kostobolje i debelosti,
je najbolje sredstvo naravna ljekovita mineralna voda JOGAČKA SlATIMA".
nanuli
najveće i najmodernije lječilište u Jugoslaviji. Hydroterapija, elektroterapija, inhalatorij, gimnastika za liječenje, kupelji sa Ugijeko-vom kiselnom, solne, omorične, parne, zračne, sunčane kupelji i kupelji vrućim zrakom. Vojnička glasba (42 momaka, mcdju njima absolvirani konservatoristi). Za svakovrsnu zabavu je skroijeno, kao u najvećim svijetskim lječilištima. (Um1 etnički koncerti, tombole, plesni vijenci, kazalištne predstave, kino, sleti itd) Sezija od 1. svibnja do 15. listopada.
Ravnateljstvo.
.
Velike važnosti so plakati i. dr. reklame, katere se navadno izve.ša po trgov, lokalih. Tudi v tem oziru sc mnogo greši. Sem pa tja sc vidi, da so stene pokrite izključno s samimi plakati, nakopičenih Ü lije taka množina, da eden druzega ubijajo. Zato veljaj geslo, da se obeša samo gotovo število res lepih reklam, ki morajo biti v okusnih okvirjih. Ako jih je mnogo na razpolago, se iste vsakih 14 dni izmenja. Tako pridejo po malem vse na vrsto In se obenem prepreči dolgočasna eneoličnost.	I
Bistven del okrasa lokala je pa tudi blago samo. Kakor zidar opeko, tako mora trgovec znati razvrstiti svoje blago po policah in stojalih. Blago naj celo opravo le še zaokroži in izpopolni. Posamezne skupine morajo odgovarjati mestu, kjer so naložene, ovoje naj se po barvi tako I kombinira, da bodo nudili pestro in harmonično sliko. Vsaka etiketa ail znamka blaga naj se po- \ rabi v to. da v množini vplivala kot okras in obenem vabila tujca, da si blago ogleda in nabavi.
Torei trgovci na delo — otresite sc konser- : vativnosti — nova doba zahteva ljudtj z moder- ! nimi in zdravimi nazori.
Izvleček iz celjske kolektivne pogodbe,
sklenjene dne 26. aprila 1920 med gremijem trgovcev v Celju in ‘temkajšnjim pomočniškim odborom:
Primaju se dobro uvedeni
u svima većima gradovima.
JOSIP JÜIiC - ZAGREB, Demetrova ulica br. 14/1.
Ei ZA CEVLIE
„SALVATOR“ St. 2 duc. K 24 -„SAlVATOr St. 4 duc. R 36'-„ERDAl" SI. duc. K 73 -„EROAL“ SII. duc. R 56 -
V zalogi zelo velike množke.
Josip June
EXPORT - IMPORT ZAGREB, Demetrova ul. 14./I.
Brzojavi: Seri Maribor. -- Telefon Z65.
samo po vagonih, dobavlja takoj:
livu in izvozna tvrdka Ferdo Sen, Ifaioi, Koroška tesla ZI.
Ullllllllllllllllllllll
Minimalne plače: a) za kvalificirane: v 1. službenem letu mesečno K 709 K 700
po 10. služb em letu 5 dveletnic po K 50 mesečno. Ožcn’ ,ii 20% vseh dohodkov več. Prosto stanovanje in prehrana se odračuna pri obeli kategorijah po sporazumu med delojemalcem in delodajalcem. Ako tu ne pride do sporazuma, sme delojemalec zahtevati celo plačo.
c) za pomožne moči (sem spadajo sluge, če jih ne varujejo druge pogodbe): do 21. leta tedensko	K 150
25. .,	,.	„ 180
,. 26.	.. naprej tedensko	.. 200
Oženjem' 30% več.
Nabavni prispevki: Po 6 mesečnem službovah hi 30. junija in 31. decembra vsakega leta 25% nove mesečne plače. Pri predčasnem izstopu sorazmerno.
Dopusti: Tu veljajo zakonita določila. Vojna leta sc vštejejo.
Delovni čas: Tega določi gremij. Za delo ob nedeljah in praznikih in za čezurno delo mora d'‘biti delojemalec k njegovi plači primerno plačilo, ki sc določi sporazumno z delodajalcem.
Pogodba stopi v veljavo 1. aprila 1920 ter je obvezna za vse člane trgovskega gremija v Celju in za vse člane pomočniškega odbora pri trgovskem gremiju v Celju. Ta pogodba velja za eno leto. to je do 1. aprila 1921. Če se 14 dni pred potekom te dobe ne odpove, se podališa še za eno leto.
JANKO LAVRIČ:
Nove
smernice.
(Konec.)
Velik del Jugoslavije je bil pred vojno orientiran proti severu, Dunaju in Budimpešti, sedaj ra moramo vsi stremeti, za ujedinjenje balkanskih držav v balkansko gospodarsko enoto. Ker bi tvorili Jugoslovani v tej gospodarski enoti po površini in po številu prebivalstva večino, nam ta
., 2.			„	850	750
.,	3.		„		1000	800
., 4.				1150	850
.. 5.				1300	900
„ 6.				1400	950
..	7.	,,			1500	1000
„ 8.				1600	1050
..	9.	„			1700	1100
.. 10.				1800	1200
po 10. službenem		letu	5 dveletnic	po K 50 mese-	
eno. Oženjeni 20%		vseh dohodkov več.			
b) za v 1. in 2.	nekvalificirane: službenem letu mesečno . . K				500
., 3. „ 4.			„ „ .		600
•» v).	b.					700
,. 7. „ 8.					800
9. „m.			„ ,,		1000
■	■■■«■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■S
■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■§■ ■■■	■■■
lil	Trebamo	šest	kilometara	:::
■■■	■■■
uskotračnih
II	Mulili	Mb	1
■	■■ 9
Molimo ponude, ako nužno i brzojavno.
■■■	■■■
:::	R. Jurčiča sinovi, Sisak.
■■■	Ela
DIE	E E■
i'EEEBEEEElESEEEEElBEEEEeiEEElEEEEElliaEESEBBEeeBB
tBBBBEBBBisiBEBSBiBBBeeeeeeeaBDeEeeBiBBBgeeEeeBse
HSEMMB *■■■■■■
I FILIP E
PRISTOU
g črkoslikar g
a
g LJUBLJANA, g
a Metel pri Maliču ■
Kao tehnički savjetnik i nadzorni SAVJETNIK
se preporočuje struč- I njak za velike i male obrate, željezne, čelične i kovinske struke. Na-1 črti za tvorničke n: prave itd.
F. Beguš, tvor. ravn., j ŽRELEC - KORUŠKA.
liiliiiiiii
Zastupstva u svi votli njestiia I kr jeviia. Dobiva se svil prodavaonica» i restauracijaia.
-	---------:: :	I lCJiaUlUllJOlIl
{SLATINA ■ m
Rogatačka kiselica —
i - ^	i i j i j
11 *1.-12_?_i _	. i il !
Temnel-mlo
Imia - vielo jta jli
iiiM
leKicinalna voda' najjače vrste.
enota v narodnem oziru ne bi bila opasna, v gospodarskem oziru pa nam bi donašala neprecenljive ugodnosti. Tudi gospodarsko smo Jugoslovani na Balkanu najmočnejši. Navzlic svoji premoči pa bi se morali še opreti iz narodnih in gospodarskih' ozirov na našo majko Rusijo. Jugoslovani zavzemamo najbogatejše dele balkanskega polotoka, obvladujemo jadransko vzhodno obal in mejimo tudi na jugu in vzhodu na morje, s severom nas pa veže Dunav. Jugoslovani imamo toraj na vse strani odprto pot na svetovni trg. Žal pa nimamo še Trsta, ne Soluna, ne Carigrada, ne izliva Dunava, zato moramo ustvariti .Balle, gospodarsko enoto“, ki bo donašala vsem udeležencem neprecenljive ugodnosti. Kot taka smo velesila in mi Jugoslovani si bodemo potom nie nailožie osvojili še ostale jugoslovanske kraje, n. m. Trst z Goriško, najprej gospodarsko, potem ra še politično. Seveda naše gospodarsko delo med tem v teh zasedenih krajih ne sme počivati. Tržaško zn.ledie bo na tudi zanaorei hranilo Trst s slovenskim življem in nam pripravljalo pot.
Pa ne samo trgovske, imamo tudi velike in-dusMisVe razvojne možnosti. Poleg domačih surovin. ki smo jih do sedai izvažali v veliki meri, bodemo lahko sčasoma predelovali tudi surovine Maj ' A-me. severne Afrike in Južne Pusiie. ki so nam tako blizu, a so se doslci izvažale v od-dalinneiše države v predelavo, oziroma v nadalitio razdelitev na druge svetovne trge. Premoga, vodnih sil in nadarjenega naroda imamo dovoli da lahko zasnujemo in izvršimo velik načrt industrijalizacije Balkana no vzorcu Velike Britanije. Tn kumije v vseh delih sveta surovine in gotove izdelke ter iih ootem nesnremeniene ali predelane razdelilne nanrei. kar ji omogoča v nrvi vrsti ugodna zemlieoisna lega in cenene nomorske zveze na vse strani. Iste ugodnosti imamo tudi uij. kar se tire lužne evropcke Pusiie. Male Aziic severne Afrike in Evronn še v veliko verni meri Mamka nam le kapitala in izvežbannsti Kot Balkanska vosnodarska enoja“ pridobimo nrvič na notranji gospodarski moči in drugič iožie privabimo in kontroliramo tuj kanital in tuje strokovniake-učitelie. Pogoi nri vsaki udeležbi tujega kapitala na bi moral biti. da se glasi vsaj -rmlovica deležev na ime balkanskih državljanov ter fin s0 te delnice prenosljive le z dovoli en jem 'Jn.de. V iziemnih slučaiih se bi lahko nodeiievalc l-oncesMc tudi brez take soudeležbe, a le za krajšo dobo. po preteku katere se nodietje popolnoma ali v-•J do polovice ..balkanizira“.
To bi bile nekake smernice za bodoče naše -osnodarsko delo Marsikomu se bodo morda zdel" netz.vršljive sanjariie idealista. Da se tu staviieni čili ne da doseči v desetletiih. ie iasno. Zato nišem tudi le n smernicah, pp katerih nai začne delovati sedania generacija, če hočemo, da ho druga ali tretia vsaj deloma dosegla tukaj stavbeni čili. če pečemo, da nas tuici no recentu djvM" et imnera popolnoma ne razcepijo in si razdelilo našo zemlio nainrei v . interesne sfere“ in oomioic v gospodarske ali tudi politične kolonije. Tu treba dalekovidnega delovanja, ne toliko zn nas. kakor za bodočnost našega naroda.
Na delo torai za ..Balkansko gospodarsko enoto“ od Trsta oreko Kret" do Odese! Ubranimo se vpliva tulcev, dokler je še čas in zakličimo najprci Italiji: proč roke od Trsta in Va-louc, vsem pa: Balkan Balkancem!
Vesten državljan.
Pred vojno sem imel trgovino, lepo. malo trgovino z manufakturo. Cesar Franci me je poklical navojno .moral sem jo zaoreti. Vojna flinja me je pognala v Sibirijo, od koder sem se vrnil no dolgih petih zimah. Sanjaril sem spotoma 0 novem udobnem življenju, o konjih in koleslju. 0 ženi, ki sem si jo nameraval takoj poiskati in 'J drugem. Dospem v svoj kraj. najdem trgovino sc dobro zaprto, blago v redu. Dobri prijatelji so me takoj opozorili na naredbe zoper naviialce een. Po dolgih debatah so me prepričali, da S|Pem prodajati svoje blago kvečjem za 50 odst. dražje kakor ie bilo pred mojim odhodom, kar bi Približno znašalo obresti in obrestne obresti v magu naloženega kapitala. Če zvišam ceno za več, mi zanleni urad zoper navijalce cen celo za-'°go .Kot dober državljan (nove metle dobro Pometajo, nisem hotel prekoračiti predpisov ter sem začel sprodajo. Prodajal nisem dolgo, drugi
dan je bila trgovina že prazna. Kot trgovec imam dolžnost, da postrežem občinstvu z blagom: peljem se v mesto s celim izkupičkom po novo blago ter pridem - s petimi kosi platna in prazno denarnico nazaj. Toliko znaša moje sedanje premoženje: pred vojno je znašašlo 200 kosov. Rešil sem se pa tudi verižniškega urada, konjev koleslja in ženitbe . . .
V koleslju se pa vozijo in ženijo se moji prijatelji. ki so mi pokupili staro zalogo ... J. L.
~ Razno iz narodnega gospodarstva.
Trgovinski odnošaji med Grško in Jugoslavijo. Grška delegacija, ki jo vodi g. Kozinas je poselila beograjsko trgovinsko zbornico. G. Kozinas je v kratkem govoru pozdravil predsednika in člane zbornice in izrazil željo, da bi se med našo državo in Grško razvile čim jače trgovinske zveze. Predsednik trgovinske zbornice se je zahvalil delegatom za poset ter pri-oomnil, da ie v našem interesu, da se ustvarijo kar najugodnejši pogoji za trgovino med Grško in Jugoslavijo in da bo zbornica s svoje strani delovala v tej smeri.
Srpska zemljoradnička banka. Ministrski svet ie sklenil, da se vrednosti, dokumenti in knjige Srpske zemljoradničke banke odstomjo Upravi fondova v varstvo, ureditev in unravljanje. Ko bo Uprava fondova ugotovila stanje banke, bo vlada odločila, ali bo banka nadalje ooslovala kot zaseben avtonomni zavod, ali pa bo prešla v sestav Uorave fondova.
Naredbo o ustroju gospodarskih svetov prinašajo ..Službene Novine“.
Poljedelsko ministrstvo je sklenilo, da skliče širšo konferenco vseh zemljedelskih . organizacij, da se ugotovi točno stanie letošnje setve.
Generalni inspektorat finančnega ministrstva. Na podlagi sklepa ministrskega sveta je finančni minister odredil ustanovitev inspektorata finančnega ministrstva, ki bo ori denarnih zavodih vse države pregledoval prodane čeke za plačila v inozemstvu. Inšpekcija beograjskih zavodov se je že začela.
Beograjska vlada ie dala exequator konzulom čehoslovaške republike:	dr. Otokariu Benešu,
generalnemu konzulu v Ljubljani, Jindfichu An-drialu. konzulu v Sarajevu in Janu Maetjčku. generalnemu konzulu v Beogradu.
Svetovne semme nameravajo ustanoviti trgovinski krogi na Dunaju. Zanie pridejo v poštev poslopja nekdanjih dvornih hlevov.
Jugoslovanska industrnska banka d. d. v Solltu. Dne 2. maia 1920 držala se je u Splitu konsti-tiu-ünna skimština Jugoslavenske Industrijske banke d d. u Snlitu. U ime odbora osnivača otvorio je istu g. dr. Ivan Bulič, očrtao ie industrijske potrebe naše zemlje, ooozorio na njezino prirodno bogatstvo ter razložio, da ie dužnost sviju, da složnim silama uznastoje oko razvitka industrije jer da će se nostitmuvši gospodarska neodvisnost od inostranstva. učvrstiti politička svoboda naše mlad- države. Dužnost nam ie ne da od okivamo sve od države kan takove već da svatko no svojim silama urade oko razvitka domaće industrije, koja ie veoma zaostala. Prisustvovali su sjednici okrožnic dr. Tvić kao predstojnik Pokrajinske vlade u Splitu kolega ie predsjedatelj predstavio i pozdravio, kao što ie pozdravio i g. G. Hermana, konzula Češko-sjovačke republike i dr. T. Tartaglia o-etinskog predsjednika u Sel:tu. Bilo i" pročitano izvieš/o odbora ostrvača h koleg proizlazi da je Pokrajinska vlada "a nalmaciiu nsliicd posebnog ovlaštenja Ministarstva trgovine i industrije u Beogradu dozvolila osnutak društva sa početnom "lavnicom od ? milihmn krona koia se bez dalnie dozvole vlasti može povisiti do 50 milhma kruna. Na predlog dr. N. Drubića uz, ooounlenje sa strane dr. I Tartaglia bilo ie odlučeno, da se povisi društvena glavnima od ? do 15 m’limna kruna i da se tako omogući sudjelovanje mnogih osoba: koje su zakasnJle kod T. emisije a izrazile su želju, da budu dioničerima društva. Povjereno ie ravnateljstvu. da po svojo! uvidiavnosti provede povišenje glavnice u i »d an ili više mita te uz tečni i uviet. kom b"đc smatralo naiuputniiim. Pri kram siednicc ''os'-odiue G. Herman, konzul Češfco-slovačke r-'publiko to'Vm se ie riječima zahvalio na rrtiateliskom pozivu te izrazio želju, da Jugoslavenska IndustrlMcn banka usnuo u svnioj zadaći ier će se time bolie razviti odnosni izmediu dva bratska naroda.
Kredit za Avstrijo. „Wiener Allgemeine Z.“ poroča, da se v kratkem pričakuje kredit za Avstrijo. ki ga bodo stavile na razpolago Amerika, Anglija, Francija, Švica, Holandija, Švedska. Norveška, Danska in Argentinija in sicer deloma v denarnih kreditih, deloma v sirovinah na kredit, deloma pa v živilih. Ti krediti bodo dovoljeni na dolg rok in ne bodo imeli značaja finančnih operacij. Dovolili se bodo proti zmerni obrestni meri. Ne zahteva se zastavitev premoženja ali psestev. Garancija bo edinole v uspešnem ekonomičnem razvoju avstrijske države. Krediti se bodo uporabljali za obnovo Avstrije.
Podpisovanje 4% avstrijskega srečkovnega posojila iz 1. 1920 znaša doslej okroglo eno milijardo in 200 milijonov kron. med temi 150 milijonov. ki jih je podpisal konzorcij avstrijskih bank.
Glede ureditve gospodarskih odnošajev med Nemčijo in Čehoslovaško se ie v bistvenih točkah dosegel sporazum. Pogajanja se bodo v Pragi še nadaljevala.
Britansko francoska pogajanja glede dobave
premoga so imela popoln uspeli. Anglija sc je obvezala, oddati 45% vsega svojega za izvoz namenjega premoga Franciji, in sicer po 75 šilingov za tono: izvozna cena za drugo inozemstvo je 110 do 115 šilingov. S tem francoske potrebe sicer še niso pokrite, toda saarski prc-mogokopi dobavljajo na mesec po 500.000 ton. Amerika pa ie Franciji zagotovila dobavo 300.000 ton.
Trgovski delegati ruskih zadrug so dospeli v London, da bi Se z britansko vlado pogajali o obnovi trgovskih zvez s sovjetsko Rusijo.
Nizozemska vlada ie na predlog svojega zastopnika na Češkem izjavila, da je pripravljena, dobaviti do 1. avgusta t. 1. Čehoslovaški 5000 ton pšenice.
Izdajatelji madžarskih listov so naprosili vlado za nosoljilo 100 milijonov kron v svrho nakupa rotacijskega papirja na Švedskem. Vlada je dovolila 30 milijonov nosojila. kar pa so lastniki odklonili in izjavili, da bodo s 1. junijem odpovedali delo vsem osebju.
Rudarska, delniška družba Salvo-Tarjan na Madžarskem je prodala rudnik Petrozsenv ob starorumunski meji romunsko-švicarski družbi za 39 milijonov švicarskih frankov.
Proračun za občino Trst izkazuje, kakor poročajo listi, za leto 1920 dohodkov 61,549.221 lir in izdatkov 87.872.600 lir. torej primanjkljaja za 26 323.379 lir. Za pokritje ogromnih izdatkov je v proračun med drugim postavljeno znatno zvišanje mestnih naklad. Zvišalo se vse naklade na davke na stanovanja, vojne dobičke, prirastke na vrednosti, tantieme, trgovino in obrt. na predmete razkošja, pse. klavirje itd.
Italijanska vojna odškodnina. Agencija Volta ie doznala baie iz gotoveva vira. da nrfnadc Italiji 12 miliiard nemške voine odškodnine, ako ho ta končnoveliavno znašala 120 milijard. Italija zahteva pa tudi enake ugodnosti glede obveznosti proti zaveznikom, kakor iih Francija že uživa od Anglile, namreč izplačevanje po meri nemških dohodkov.
Obnova no Valili zasedenih pokrajin. Italijanski uradni list obiavlia kraljev dekret, ki pooblašča vlado za izdajo posojila 4 miliiard lir za obnovo po vojni škodi v zasedenih in nanovo pridobljenih pokrajinah.
Konferenca v Hvtheu se je zaključila z nastopno skupno izjavo francoske in angleške vlade: 1. Francoska in angleška vlada pripoznavata no eni strani, da leži v skupnih interesih, da se obnova po vojni povzročene škode v najkrajšem času zagotovi in da sc v ta namen kar najhitreje odoro nomožni viri. no drugi strani na je želeti, da se Nemčiii omogoči v svrho hitrejše izpolnitve svoiih obveznosti zooct pridobiti finančno samostojnost. 2. Sicer sta vladi mnenia. da je za rešitev gospodarskih težkoč. ki obremenjujejo ves svet in za vstop v mirovno dobo. zelo važno nriti do ureditve, ki bi obsegala vsa bremena, kar jih je ostalo no vojni, in zagotovila poravnavo vojnega dolga zaveznikov, kakor tudi obnovitvenega dolga osrednjih sil. 3. Vsled tega se bo francoskim in angleškim strokovnjakom naročilo, da nemudoma predlagajo svoiim vladam v proučevanje najmanjši znesek nemškega dolga, ki bi bil snreiemljiv za zaveznike ter hi sc tudi zlagal s plačilnimi zmožnostmi Nemčije, dalie se določijo najugodnejše modalitete za plačilo temi dolga, da se uresničijo poprej razloženi splošni vidiki in da se postavi podlaga, na kateri se bodo v zmislu že dogovorjenih točk, ki bi se
Kome treba
pšenicu, kukuruza, ječmena, masti, slaninu, suhog mesa i sve ostale zemaljske z|2 proizvode neka se obrati na priznatu —	protokol iranu firmu
Jovan Tomšič
Mitroviča (Srem).
Telegram adr. „Ameaikanec“. Telef. br. 37.
Informacije
o dobavnih virih zahtevajo razna tu- in inozemske tvrdke od naše uprave.Prosimovsled tega
VSE
jugoslovanske trgovte, obrtnike in industriire za sporoüilo o delokrogu in izdelkih njihovega podjetja. - - - Uprava „Jugoslovanske Borze".
Veletrgovina kolonijalne :: i špecerajske robe ::
Simon Seligman
Zagreb :: Vlaška ulica 57 j
preporuča svakovrsno robo po jeftinoj cijeni.
Na veliko!	Na veliko!
Trgovina cigaretnog papira i dopisnica Materijal za pisanje i risanje, tinte itd.
(liilEtolslia Mkladna knjižara i papiria d. d.
ZAGREB	Preradovitev trg broj 4
Oskar Fuchsi drug,
Zagreb, Vlaška ul. 59. Teunt u-as.
nudi sa svoga skladišta uz umjerene dnevne cijene, svakovrstnu kolonijalnu robu i ke mičke proizvode na veliko. Zahtevajte cijenike!
--- ===?:■...........: =1;1
morebiti mogle še izpopolniti, po Nemčiji vplačevanj zneski mogli razdeliti med zaveznike. — Po poročilih iz Londona sta sc Lloyd George in Millerand sporazumela, da ima Nemčija plačati 90 milijard odškodnine v zlatih markah, plačljivih v 301 etni!i obrokih. Nemčiji se bo dovolilo, pokrivati svoje najnujnejše potrebščine z mednarodnimi posojili, za katere bodo jamčili zavezniki. Od odškodnine, ki jo mora plačati Nemčija, bo prejela Francija 55%, Anglija pa 25%.
Francija in nemška vojna odškodnina. Ministrski predsednik Millerand je izjavil v pododsekih za finance in za zunanje stvari, da določitev zneskov, ki jih ima plačati Nemčija, ni ne kršitev in tudi ne revizija mirovne pogodbe. Glede razdelitve svote 120 milijard zlatih mark se je tudi s predsednikom Wilsonom dosegel sporazum. Francija dobi 36 milijard zlatih mark. Vsa odškodnina, ki jo ima dobiti Francija, znaša 152 milijard frankov za opustošene pokrajine in 58 milijard frankov kot glavnica za mirovnine. Zlata marka je vredna eno četrtinko dolarja. 66 milijard zlatih mark odgovarja torej skoraj natančno 210 milijardam frankov, tako dr je dosežena skupna odškodninska svota. B.lgija je še izjavila, da se strinja s predlagano razdelitvijo. Obresti se še niso določile, toda, kakor vse kaže, ne bodo nižje, kakor so sc svojčas določile v Versaillesu, to je 6% in 1% amortizacije.
Na kongresu za mednarodno trgovino, ki bo zboroval v Parizu od 20. do 26. junija, bodo izprva zastopane samo zavezniške držce, pozneje pa se ga bodo smele udeležiti tudi ne' tralnc ter naposled tudi zastopniki Nemčije. Avstrije, Bolgarije in Turčije. Obravnavala sc bodo go-spodarsko-politična vprašanja, denarni promet in vprašanje meničnih kurzov.
Uvoz — izvoz.
Argentinski ministrski svet je radi visokih cen za kruh izdal odredbe za omejitev izvoza žita in moke.
Izvoz. Glede na vprašanja, ki so jih stavili izvozniki in ki se nanašajo na prepoved izvoza z dne 16. aprila, je odrejeno: 1. Da se blago, ki je bilo natovorjeno ali pa je bilo na potu pred 1. majem t. 1. ,more izvoziti, toda preiti mora preko meje v roku 14 dni po objavi tega odloka v „Službenih Novinah“: 2. za blago, za katero je bila carina pred 1. majem plačana, se istotako more dovoliti izvoz, ako preide pred 30 dnevi mejo, potem ko je bila ta naredba objavljena in ako je bilo blago vdrugič ocarinjeno po tarifnih določilih odloka z dne 16. aprila t. 1. Kot dokaz da je bilo blago natovorjeno ali napotu, ima služiti tovorna listina. Za dokaz, da je carina plačana, služi certifikat carinske uprave.
Tarifa za izvoz cementa je znižana od 10 din. na 2 dinarja za meterski stot.
Izvoz krme za živino je dovoljen samo za živino, ki se sme izvoziti, in sicer samo za dobo 5 dni.
Izvozna tarifa za platno je znižana od 10.000 na 1000 dinarjev za vagon.
Na Čehoslovaškem je prepoved za izvoz papirja podaljšana za nedoločen čas.
Nova pogajanja za kompenzacijsko pogodbo se začno med jugoslovansko in avstrijsko vlado početkom prihodnjega meseca v Beogradu, katerih se bosta udeležila tudi dva avstrijska ministra. Pogajanja se bodo vršila samo o izredno omejenih, najnujnejših nabavah za nas, predvsem lokomotiv, olja in papirja.
Denarstvo.
v najrazličnejših izdeljavah in velikostih se dotie po zmernih cenah pri tvrdki
Boljševiški denar na Madžarskem. Preiskava državnega pravdništva glede finančnega gospodarstva bivše sovjetske vlade je po poročilu lista „Az Kst" dognala, da je Bela Kirnova vlada emitirala skupno 3719 milijonov ponarejenega denarja.
Avstroogrska banka. Dne 30. aprila izkazuje stanje kroženja bankovcev avstro-ogrsku banke v primeri s prejšnjim tednom nazadovanja za
49.200.000	kron. Kovinski zaklad izkazuje kron
292.690.000	stare relacije.
Angleški bančni diskont. Iz Haaga poročajo po poročilih angleških listov, da se namerava zvišati angleški bančni diskont na 8%.
Nove žigosane nemškoavstrijske bankovce po
10.000	kron je začela izdajati avstroogrska banka. Dunajski državni urad za finance namerava
v kratkem določiti rok, po katerem izgube ueži-
Najmodernejše
lastnega izdelka, oann tu- in inozemske aaan
manufakturno in modno blago
razpošilja Prva kranjska razpošiljalna
Dvorni trg. — Pod Narodno kavarno.
Kupi se za Čehoslovaško vsako množino vagooov
ovčie volne
kakor tudi i olovskih in kravjih rogov po najboljši ceni. V kompenzacijo se dobi snkno za moške in ženske, steklo za šipe, porcelan in drobnarije. — Ponudbe z vzorci in ravedbo množine na zastopstvo FRAN KREPEK. Maribor, Tattenbachova ulica 11
Utemeljeno 1879.	Utemeljeno 1879.
Otpremni ured i car. posredovanje drž. željezn. SHS
EMIL EICHORN
Brod na Savi. Podružn.: Bos. Brod in Osijek I.
carinska agentura kr. glavne carinare u Brodu n/S. sa odjelkom u Bos. Brodu ! Špedicije svake vrste, uskladišten ja, ocarinjenja, finau-ciialne manipulacije i osiguranja. Nadgled kod pretovarivanja , robe iz širokotračnih vagona u uskotračne i obratno i intervencije kod otpreme. — Otpremanje željeznicom i ladjom. Preselenja u vlastitim patentiranim pokućtvenim koli ma. Brižna izvedba svih importnih i eksportnih transporta-Brzojavi: EICHHORN, BROD, BOS. BROD i OSIJEK. Telefon: Brod 16, 64 i HO. Bos. Brod 2. Osijek 452.
TARIFALNI ZAVOD. TARIFALNI ZAVOD.
i ■■»■■Baieee •!■»■ »■■■■■!■■■ ■■■■Beesee ei ■■■■■■•nee
äümTGARAGA
MODERNA MEHAN. RADIONA
Posjeduje više automobila i za daleke vožnje. Iznajmljuje garage za strane automobile. Najbolje svratiste automobila, opskrba sa benz nom, uljem i svim auto-dijelovima. Skladište pneu-matika i zračnica sviju dimenzija. Zavod za parno vulkaniziranje, autogenično varenje i željezno i mjedno tokarenje. — Prima sve popravke automobila, motor-kotača, gospodarskih strojeva i drugih motora. — Cijb ie najpovoljnije, izradba brza.
Drugi odjel.
Gradjevna i umjetna bravarija. Prima sve gra-djevne i umjetne bravarske poslove, kao: oki-vanje prozora i vrata Izradjuje razne željezne ograde, prozore, vrata i moderne štednjake te sve druge poslove po narudžbi. — Izradba čestita i brza uz umjerene cijene
MIRKO KAFKA "
ZAGREB :: Jelačičev trg 19
Telefon br. 22 - 28.

gesani eno- in dvokronski bankovci svojo veljavo kot zakonito plačilno sredstvo.
Denarna konferenca latinske zveze je sklenila, da bodo zvezni narodi (Francija, Belgija, Italija in Grčija) kovale drobiž iz brona in aluminija po 50 centesimov ter po eno in dve liri. Novi drobiž bo izgledal kot zlato, bo pa veliko lažji. Dali ga bodo v promet tekom 3 mesecev.
Izenačenje valute na Komunskem. Zaradi izenačenja valute se je romun. vlada dogovorila z Narodno banko v Bukarešti glede posojila 24 milijard. Bančne zastavnice romunske generalne banke v kronah in v rubljih sc vzamejo od 1. avgusta iz prometa in sc nadomestijo z zastav-nicami narodne banke.
Promet.
Poljska vlada, je kakor poroča „Venkov“, nakupila v Italiji 4JÖ letal.
Prometne olajšave med Čehoslovaško in Nemčijo. Za pošiljke iz Čehoslovaške v Nemčijo in skozi njo ni potreba nikakega tranzitnega dovoljenja od nemških železnic.
Med Beogradom in Sarajevom je otvorjena direktna telefonska zveza.
* Pomnožitev prometa na dolenjski železnici. Od 30. maja dalje se je uvedel na progi Ljub-Ijana-Karlovec tretji par osebnih vlakov. Odhod 'iz Ljubljane ob 14.42, prihod v Karlovec 20.59; odhod iz Karlovca ob 10.14. prihod v Ljubljano ob 16.21. Dosedanji večerni vlak iz Novega mesta do Bubnjarcev izostane, mesto njega pa se uvede vlak, ki odhaja iz Novega mesta ob 4,01 in prihaja v Karlovec ob 7.30. - Na progi Grosuplje-Kočevje: odhod iz Grosu olja ob 15.38, prihod v Kočevje ob 17.37, odhod iz Kočevja ob 13.05, prihod v Grosuplje ob 15.04. — Na progi Trebnje-Št. Janž: odhod iz Trebnja ob 14.10 in 18.35, nrihod v Št. Janž ob 15.11 in 19.37, odhod iz Št. Janža ob 12.36 in 15.26, prihod v Trebnje ob 13.38 in 15.34. Zato pa se opustita dosedanja dva vlaka. — Novomesto-Straža: odnod iz Novega mesta ob 8.46 in 17.56, prihod v Stražo ob 9.04 in 18.14, odhod iz Straže ob 9.40 in 18.25, prihod v Novo mesto ob 9.58 in 18.43. Zato pa izostaneta dosedanja vlaka.
Železniški promet Pariz-Duuaj. Pariz-Var-
šava. Pariška pogajanja med odposlanstvom nemških železničarjev in francosko komisijo so dovedla do sestave protokola, ki predvideva vzpostavitev železniškega prometa na progi Pariz-Koln-Praga-Varšava na eni strani in Pariz-Köln-Dunaj po drugi strani.
Južna železnica. Generalni ravnatelj južne že-pogajal z interesenti južne železnice o vprašanju, kaj bi bilo ukreniti, d ase Jugoslavija pridobi za pristop k začasni upravi južne železnice, k čemer sta že pristopili Avstrija in Madžarska.
Pogajanja, ki jih je uvedla prejšnja Jugoslovan- j i ska vlada, hoče nova vlada nadaljevati in upa, : da bo, u v vdevajoč pomen vprašanja južne želez- j niče za Jugoslavijo, pristopila k začasnemu režimu, ki ga Francija najživahneje podpira.
češki direktni tovorni vlaki. Radi pospeševanja prevoza trgovskega blaga iz Čehoslovaške v j Jugoslavijo, Italijo, Trst, Švico, Francijo in obratno je Čehoslovaška v sporazumu z avstrijsko železniška upravo ukfenila, da bodo vozili direktni ! tovorni vlaki. Glavna postaja za izvoz iz Čeivo- i slovaške v Italijo, Švico in Francijo bo v Budjc-jovicah.
Železniške zveze med Francijo in vzhodom.
; leznice dr. Fali se je mudil v Parizu, da bi se Pregovori med nemško železničarsko delegacijo in francosko komisijo pod predsedstvom načelnika gospodarskega oddelka ministrstva za zu-
nanje posle, Scyduxa, so dovedli do naslednjih uspehov: 1. Železniška zveza Pariz-Varšava bo razdeljena po eni strani na vlak iz Pariza in Ostenda čez Köln in po drugi strani na vlak v Prago, Varšavo in na Dunaj. 2. Prišlo je do sporazuma s francosko družbo vzhodnih železnic, po katerem bodo vozili direktni vozovi v Frankfurt in čez Prago v Varšavo in končno v Monakovo z eventualno zvezo na Dunaj in dalje. 3. Sporazum s pariško družbo severnih železnic in z belgijsko železničarsko družbo glede uvedbe direktnih vagonov vseh razredov kakor tudi spalnih vozov v Berlin in eventualno v Varšavo. V kratkem bo v Kohlu nova konferenca, ki bo obravnavala podrobnosti uvedbe novih vlakov.
Čehoslovaška država je v Severni Ameriki naročila 8000 tovornih vagonov, ki naj se dobavijo v 5 letih po ceni 90 do 100.000 čehosl. kron.
Hali oglasi.
•■■■■■■■Beeeeeeeeeeeeeee
Prazne steklenice parfumske kupi po naj višji ceni 1. C Kotar, Ljubljana, Wolfova ulica 3.
Korespondent zmožen slovenskega, nemškega, francoskega in angleškega jezika kakor tudi vseh kon torskih del išče primerne ga mesta v Hrvatski. Dopisi se prosijo pod „K B.* na upravo.
Želim vstopili kot sodelujoč družabnik, s približno K 30 C00-—, po po trebi tudi z več, najraje v že obstoječe podjetje pol.ubne stroke — Sem vsestra sko Pgovsko na-obražen, obvladujem tudi franc, in rušč., sem dober organizator itd. Ponudbe ped „77 let“ na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Organizator z vsestransko . tigovsko izobrazbo zmožen popolno več slovanskih, dalje nemškega, italjan-skega in deloma tudi fran- 1 coskega jezika išče njegovim sposobn stim odgovarjajoče stalno mesto.1 Dopisi pod „Reprezentant" na upravo lista.
Kupi se večjo množino krede (Schlemkreide) Ponudbe pod „Kreda* na anončno ekspedicijo Al.
Matelič, Ljubljana.
Tvornice poljedelskih sjrojev so na prodaj v Čehoslovaški republiki. — Dopisi pod „Praga“ na upravo.
Jermenira, rabljena, v dobre n s anu, 200.) visoka, 350 široka vrtanje 155 mm drog 100 mm moči 4000 mm dolžine in 3 tečaji brez metalastega ležišča se za primerno ceno proda. A. Tomšič, Verd .pri Vrhniki.
Krasno posestvo v večjem kraju ob južni železnici na Štajerskem na prodaj. Naslov pove upravništvo „Jugoslovan-ke borze“.
Elektromotor 300 — 400 Suho skladišče oziroma voltov, enakoimenski t ik, tudi prostore za ureditev I1/, — 4 HP se kupi. istega iščem proti dobre-
Dopisi pod „L C. K.“ upravo.
na mu plačilu. Ponudbe pod I „Skladišče* na upravo.
Zamenjam dunajsko trgovsko hišo za primerno v Ljubljani. Dopisi pod „Dunaj“ na upravo.
Valentin Maček, tovarna v Domžalah, prevzema v popravilo osebno — po pošli in v Ljub’jani na Sv. Jakoba trgu stare slamnike in klobuke za gospode in dame.
Oddam lokal v Brodu n, S. onemu, ki bi se hote ude- j ležiti kot kompanjon z kapitalom 250.000 K. Prednost imajo v steklarski ali porcelanski stroki iz- j vešbani Dopisi pod „T S.“ na upravo lis a.
Išče se za takojšnjo dobavo v vsaki množini : Zinkovo belilo oxyd, Svinčeno belilo, B ryjev sulfat čist, zmlet, Glycerin kem. čist. Cenj. ponudbe z navedbo cene in množine pod „Barvo“ na upravo .Jugosl vanske Borze“.
Bankovno komisioni i agenlurni posao:
IVAN KUŠIĆ, BROD n.,S.,
obavlja bankovne naloge u robnom odjelenju, kupuje in prodaja na vlastiti račun svakovrstne robe, — Specijalista u nabavi ovčije vune, kao sve druge sirovine, izvoz suhog voća, (šljiva jabuka i krušaka).
Zagrebška borza.
Nominalna vrednost oz. pri papirjih obresti od	Dividende 1. 1918	!	Vrednota	te 18./V. v		te 25,/V.v		te 28., V. v		te 30./V. v	
			denarju	blagu	denarju	blagu	denarju	j blagu	denarju	blagu
—	—	4°/o državni boni kraljevine SHS sprem.	—	—	—	—	—	—		
		4V2®/0 „	„	„	„	. . . i1/«®/« kranjsko deželno posojilo 1. 1917 .									
200	14	Ranka i štedionica za Primorje, Sušak .	1800-—		1800-—	1900*-		1800-		
		Hrvatska banka, Zagreb									
400	40	„	eskomptna banka, Zagreb n. e.	2300-	2340 —	2350 —	2450-	2300-	2375*-		
400		„	splošna kredit, zav., Zagreb „		570-		600 —		580-		
250	3	„	poljedelska banka, Zagreb			22..*—	240-	240*-	245 —		
200	13	„	zem. hipotek, banka, Zagreb .	835—	390 —	405*-	410-	420-	425*-		
200		„	trgovska banka, Zagreb . .	370'—	375-	380*—	390*-	370*	375 —		
400	18	„	zemaljska banka, Osijek . .	765 —	775 —	835-—	840*—	818*—	818 —		
400		Jadranska banka 		4250 —	4500 —	4250 —	4300*-	4200-	4250*—		
400	30	Ljubljanska kreditna banka najnov. e. .	1785 —	1810*—	1830 -	1880 —		1790--		
000	8	Narodna banka, Zagreb		765-	780-	775 —	785 —	770 —	780-		
00	340	Prva hrvatska štedionica, Zagreb . . .	13000-	13100 —	12950-	13050 —	12850*—	13100*-		
1O0		Riječka pučka banka, Rijeka		830'—	845*—	825*—j	835*-		670 —		
400		„Croatia , d. d. za lesno industrijo, Zagreb								
500		D ubrovačka parobrod.pio v i tba,D ubro vn ik	15250*—	15500*—	13600,-	14500-		14300-		
200	16	Osječka strojna tovarna, Osijek . . .		1000-	1025*—					
200	30	„Slavonija“, d.d. za lesno industrijo, Brod	1900-	2000 —	2150*—	2175*—	1950'—	2100 —		
		Devize:								
—		London 1 funt		—•	600*—			—	460*—		
		Praga 100 kron		258 —	260-	235 —	240 -	241*-	243-		
		Pariz 100 frankov		935'	950*-		910-	820*-	'860*-		
		Curih 100 frankov			2700-	2125 —	2350 —	2075*—	2150 —		
—	-	Wien 100 kron		62 —	63*-	56 —	57-	61 —	62 —		
		Valute:								
—		Dolarji 100		11600-	12150 —	10300 —	10800-	93 —	95-		
—		Bolgarski levi 100			195'-		190-		180 —		
		Ceho-slovaške krone 100						230*-	240 —		
		Francoski franki 100			960*—	850*—	850-		820-~		
		1 Napoleon d* or	•	460-—	775-	430 —	440-	360-—	410-—		
		Nemške marke 100	•	‘288-—	290 —	290-	295-	295 —	298-		
		Romunski leji 100	•	273 -	278*-	238*—	242-	24 i-	243 -		
		Ur P 0	. .		-		090*-			020-			
		Avstrijska krona			61*—		60-	58'—			
razmnožuje strojno i ročno pisanje (rislie, note) putem neiz-railjive, dakle nikada nađo-mjestka potrebne stakl. plošče
Zahtievajte cjenik i uzoke raznovrsnoga tiska
Glavno zastopstvo za cijelu kraljevinu $11$
ŠELEliBlIRGOilfl IILIEA ÜT. 71
Notter i drug ZAGREB Telefon 9-27. Uka 25/1 Premila svoje velo sMiste	millKE iz cinkove ploščevine, z okvirjem iz trdega lesa, s škropilno in hrbtno desko, velikost 30X35 in 30X40 cm izdeluje lesna industrija Viktor Glaser, Ruše.	Deščice “ ÄV/pÄje °Ä„5; dobavlja
		Jir «1 «e * 111 ■ i ■	■ ■ Telephon št. 393. Vsaka druga velikost pa dogovoru 1	■ ■
ÄiMikanskog uredskog namještaja: pisaćih stolova, registrator-ormara, fotelja, ormarića za spise Ud. Cluh - garnitura gospodskih soba. Pisaćih strojeva svih sustava. Strojeva za zbrajanje, kopiranje i umnožavanje. Blagajna sigurnih uroti vatri i nrovali. Vlastita mehanička radiona za popravke svih u tu struku zasijecajučih strojeva. ■ - i		
		
	[ElfUE razpošilja proti na-plačilu in povzetju liHlieelien v Tržiču :: Gorenjsko.	=E KUDA CEMO? ::::::::::::::: U velegradsku, modemu preuredjenu veliku El ■D-BESlIill HOVE ME i	■ j	Zagreb, Draškovičeva ul. 24. : ■ Krasne vrtne lože. — U bašći Amerikan-Marmor-Bar. —	■ Dnevno prvorazredni salonski orkestar. 1	!
!HS§!§SI!1I8SI89I§«1
«LEKTROTVRBK»
SVETLA"*
E”
Ljubljana, Mestni trg 25
(Sv(§ Baterije, žarnice, elektrotehnični predmeti VELIKA IZBIRA! : NAJNOVEJŠE SESTAVE!
ELEKTROS
URED ZA ELEKTRIČNU INDUSTRIJU I POGON
VLADIMIR NOVAK
ZAGREB Frankopanska ul. 8
Telefon interurb.3-31 - Brzojavi: „Elektronovak“ Zagreb
UREDJUJE; Elektične centale i sve vrsti pogona za električnu rasvjetu i prenos sile itd.
Jadranska banka
«mm»»» sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro m	i in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
ii	Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
|j Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.	POSlOVl ZEČ Z ni ¥801 M\ ¥ tl- id KilVIL