Cena 1 Din Leto lil. (X.), štev. 221 Maribor, sobota 28. septembra 1929 >liW^[T Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri pošlnsm čak. mv. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta It 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra« v Ljubljani, Prešernova sile« It. 4 Dr. ŠVEHLA BO KANDIDIRAL. PRAGA, 28. sept. V dobro informiranih političnih krogih trde, da bo predsedstvo češkoslovaške republikanske stranke (agrarne) postavilo svojega voditelja in bivšega min. predsednika kot nosilca liste v Pragi, ker neprestano boljšanje njegovega zdravja daje upati, da bo popolnoma ozdravel in se vrnil v politično življenje. Glasbena Matica polaga račun Predsednikom je bil ponovno soglasno izvoljen g. dr. Tominšek, ki izvolitev sprejme pogojno, da bo delo v društvu tudi še zanaprej enotno in stvarno. Pri volitvi ostalega odbora ste bili predloženi dve listi. S 63 proti 24 glasovom je bila sprejeta sledeča lista: odborniki gg. Janko Arnuš, Anton Faganeli, Marija Rozman, Albin Horvat, Gustav Špari, Stanko Sila, Avgusta Šantl, Ivo Zupančič, Fran Robič in Fran Jrgolič; za namestnike Ivan Plevnik, Fr. Lukman in Ciril Mohorko, za preglednika računov Jos. Sever in Fr. Štor. Druga lista, ki RAZVESELJIV RAZVOJ ŠOLE IN PEVSKEGA ZBORA. -NJE POVOLJNO, VENDAR FINANČNA SREDSTVA ŠE STREMLJENJA V SMERI IZPOPOLNITVE. FINANČNO STA-NEZADOSTNA. — Maribor, 28. septembra. Sinoči se je vršil redni letni občni zbor našega najvišjega umetniško-kulturnega zavoda v Mariboru, Glasbene Matice, ob mnogoštevilni udeležbi nad 100 članov, kar je po dolgih letih nezanimanja občinstva za našo matico pevske in glasbene kulture v Mariboru vsekakor razveseljivo znamenje. Zbor je vodil predsednik društva g. ravnatelj dr. Tominšek, ki je uvodoma pozdravil predvsem starše gojencev šole Glasbene Matice in zastopnike tiska ter izrekel zahvalo državi, oblasti, mestu in denarnim zavodom, ki podpirajo stremljenja društva z materialnimi sredstvi. Povdarjal je, da je imelo minolo poslovno leto svoj posebni značaj: stalo je v znamenju desetletnice u-iedinjenja in desetletnice obstoja društva. G. M. je oboje proslavila s koncerti V Mariboru in tudi drugod po mariborski .oblasti (Šoštanj, Slov. Gradec, Rog. Slavina, Dobrna itd.), Geslo odbora je bilo ?n mora ostati: nič obljubljati, malo govoriti, več delati! i Tajnik g. Faganel je poročal, da pevski zbor in šola lepo napredujeta,, še ve-idno pa je akutno vprašanje orkestra. — (Odbor je imel svoje seje redno vsak me-,sec in sc je zlasti moral stalno baviti s (finančnimi vprašanji in ureditvo ter iz-Popolnitvo šole. Stanje članstva je po-jVoljno, saj je poleg krog 90 rednih izvršujočih članov še lepo število izrednih, podpornih in ustanovnih članov, vendar pogreša društvo še marsikoga med svo-pmi elani. ( Imenom pevskega zbora poroča gosp. prnuš o delu zbora v minolem letu, o roncertih, ki pa niso bili vedno primerno Pripravljeni niti programatični niti tehnično, kakor tudi o članstvu, ki požr-fvovalno stavi svoje moči na razpolago j-u napredek slovenske pevske kulture v Mariboru. Zbor je bil, kj. je prvi stal na ‘leh Glasb. Matice, ki je prvi delal za ®°*o in nj§n razvoj, ki je proslavil Glasbe J° Matico na zunaj in nesel njeno ime in Past v tujino. 97 večerov v letu so žrtvovali pevci v čast društva. Zbor je vzel znanje izjavo bivšega dirigenta g. Jhadeka, da ga noče več voditi, ter se je Poveril taktirki g. prof. in skladatelja 6i.^>c? kratki debati med, g. Hladekom in Lani.,pevskega zbora konstatira pred-£ n£> da je to notranje zadeva pevske-r ki jo naj sam uredi, ter preide a dnevni red. lroim*livarl*a xdč. Rozman v svojem po-lv n ,P0Vtlarja, da se je društveni arhiv fon Jeleni letu znatno pomnožil — za izboren zborov — ter ima danes 202 Ipjcn , Prednik izreče arhivarki za j lm„, ec*ni trud posebno zahvalo. gajni|."(un »dsotnega in odstopivšega bTa je itriJ g* bitefina poroča predsednik, da 0 društvo v minolem poslovnem letu — do 30. junija — 276.850 Din dohodkov in 224.623 Din izdatkov. Finančno stanje je torej povoljno, vendar so nujno potrebni še večji dohodki, ako '.j društvo v polnem obsegu vrši svojo nalogo, ker je mesečno treba najmanj z5— 30 tisoč Din. Na predlog obeh pregledovalcev računov se da blagajniku absoiutorij. Sprej me se tudi proračun za tekoče poslovno leto, ki predvideva minimalno 180.000 Din izdatkov, pa samo 130.000 Din rednih dohodkov, in bo treba kritje za primanjkljaj iskati v izrednih podporah. — Predsednik apelira na dobrohotnost države, oblasti, mesta, denarnih zavodov in posameznikov. Glede orkestralnega odseka poroča predsednik, da je še vedno v krizi. Orkester je bil na višku 1. 1925, pozneje je hiral in se razšel. Sicer pa tudi v Ljubljani in drugod ni bolje. Pri nas manjka za enkrat centralna vodilna moč.' V enem letu sta odstopila kar dva predsednika odseka. Sedaj je mogoče zbrati orkester samo za kake konkretne slučaje potrebe. Stremljenje društva pa gre za tem, da se tekom časa zopet vpostavi stalen orkester. Delo gospodarskega odseka je bilo o-lajšano s tem, da je imelo društvo v o-sebi g. Jožefa Kavčiča požrtvovalnega upravnika. Iz zdravstvenih razlogov je moral mesto odložiti, in predsednik mu izreka najoplejšo zahvalo. Njegove posle je prevzel g. Jaka Novak. O šoli poroča predsednik, da je kot temelj društva tudi v minolem letu znatno napredovala. Ima ravnatelja in 6 učiteljev. od katerih dva plačuje država. Učiteljstvo deluje složno. Gojencev za posamezni pouk je bilo 190, bile so pa tudi razne skupine: za sluhovne vaje, ansamble, mala komorna glasba, mladinsko petje itd., tako da je bilo skupno 447 gojencev. Ves ta naraščaj tvori podlago za razvoj pevskega zbora in za oživljanje orkestra. Med gdjenci je 22 izrednih glas benib talentov. Za letos pripravlja društvo 3 nastope gojencev. V interesu društva je želeti, da bi šola Matice postala Javna. Koncertni biro Glasb. Matice se je v minolem letu pod spretnim vodstvom g. Kunsta znatno Izpopolnil. Priredil je 10 koncertov, 3 lastne, 7 tujih. Privabil je prvovrstne svetovne umetnike (Cassado, Kocian) in zbore. Žal, da v občinstvu še ni zadostno razumevanja in da so bili koncerti razmeroma nezadostno obiska ni. Letos bo društvo v tej smeri nadalje valo. V Maribor pride največje Švicar sko pevsko društvo iz Ziiricha. Končno povdarja predsednik, da je po trebno društvu in članom: patrijotizma, discipline, čuta, dolžnosti In požrtvoval nosti. ^ Na predlog g. Weisensteinerja se izre če zahvala -i«n je sodnik dr. Vladimir Muha v Ptuju. Uradne ure v državnih uradih bodo od 1. okt. naprej po najnovejši odredbi min. predsedniku -'d 8. do 12.30 in od 16. do 18. ure. Ljudska univerza v Mariboru. Pouk v vseh izobraževal!!* t Ljudske univerze se prične v ' • ■ dne 7. ok’obra t. *. v h p,-. či- rih. Prijave se *e sprega.:■ .. Sokol v V. okraju. Že dalj časa se čuti potreba, da se za vedno večji mestni del na desnem bregu Drave osnuje novo sokolsko društvo, ali vsaj poseben odsek mariborskega »Sokola«, da se da prilika za udejstvovanje v Sokolstvu vsem onim, posebno pa še poskrbi za telesno vzgojo onega naraščaja in dece, ki so jo dosedaj pogrešali vsled prevelike oddaljenosti od središča mesta. Posrečilo se je že, pridobiti v ta namen prostorno telovadnico. Da se za-more čimprej pričeti z delom in z redno vadbo, se vrši v torek 1. oktobra ob 20. v gostilni Starman na Frankopanskl cesti sestanek, na katerega se v svrho razgovora vabijo člani in prijatelji Sokolstva iz magdalenskega okraja in bližnje okolice in stariši, ki želijo vpisati v »Sokola« šolsko in šoli odraslo mladino. Pred otvoritvijo enajste sezone narodnega gledališča. K članku, ki smo ga objavili pod tem na sin - rim pripom njamo, da ostane član ' •'! :o udi v tej sezoni g. Tovornik in . i i-o m” -a! operete poleg g. Harasto--• Puci Pas^rrger Oboje je m članku pomoloma izostalo. mariborsko qlečališče REPERTOAR. Torek, 1. oktobra ob 20. uri »Svečana proslava« Izven. Operne cene. Gos o-vanje g. Hinka Nučiča In Vike Podgorske. ’ Sreda, 2. oktobra ob 20. uri »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Dramske cene. Premijera. Četrtek, 3. oktobra ob 20. uri »Operno-koncertni večer«. Operne cene. Gostovanje gg. Šimenca, Neraliča in ge. Zamejičeve. Mariborska gledališka proslava. Še enkrat opozarjamo na proslavo desetlemi-ce 1., 2. in 3. oktobra. Prvi dan gostujeta ga Vika Podgorska in g. Hinko Nučič, tretji dan pa ga. Zameiičeva in gg. Marij Šimenc in Fr. Neralič. Drugi dan se vrši premiera »Pohujšanja v dolini šentflorjanski«. Kdor kupi vstopnice za vse tri predstave pri dnevni blagajni, je deležen 20% popusta za vse tri večere. Prvi večer in tretji sta izven abenma, za drugi veljajo bloki. Sobotni trg. Na živilskem trgu je bilo z dežele radi lepega vremena zelo veliko dotoka. Prevladali so poljski produkti, kakor krompir, zelje, čebula. Krompir je bil po merici (7% kg) naprodaj po ceni Din 5—6 Din, zelje po glavici 75 para do 1 Din. Povpraševanje je bilo vzlasti od strani trgovcev zelo živahno. Ostalo povrtjeje ohranilo že znane cene. Najbolj živahno se je tržilo s paradižniki, ki so se prodajali mestoma že po 1 Din kg na debelo. Sadja je dospelo na živilski trg vsega 24 vozov. Jabolka so notirala Din 2—3 kg, na debelo po 1.50 Din. Breskve pa, ki se v Zagrebu prodajajo po 2 Din kg so imele pretirano ceno 5—6 Din kg. Slive so se prodajale po 25—35 komadov za I Din. — Na perutninarski trg je dospelo vsega 317 komadov različne perutnine. Cene so ostale večalimanj stalne, kakor so že znane. — Na Vodnikov trg ie dospelo skupaj 31 vozov krompirja, zelja in čebule. Cene so bile nekoliko nižje kakor na živilskem trgu. — Na Vojašniškem trgu, kjer se koncentrirajo Špeharji je tudi vladalo zelo živahno življenje, h II občin so na 34 vozeh pripeljali 64 zaklanih svinj, 1 telico in 3 teleta. (Lani ob istem času so pripeljali na 30 vozeh 82 zaklanih svinj!) Cene so bile primerne, trgovina pa jako živahna. Pevski zbor Glasbene Matice prične prihodnji teden z rednimi pevskimi vajami in sicer: moški zbor v torek, ženski v sredo in mešani v petek. Iz Zveze gostilničarskih zadrug. Te dni se je vršila seja Širšega odbora Zveze, na kateri je dozdajni predsednik Zveze g. Andr. Oset odložil svojo funkcijo kot predsednik. Tečaji za kitaro v Ljudski univerzi se s 1. oktobrom spet otvorijo. Imajo namen, pospeševati gojitev domače glasbe v najširjih krogih, in udeleženci sc seznanijo z uporabo kitare kot spremljajočega, pa tudi kot samostojnega instrumenta. Pouk se vrši posamič ali pa v majhnih skupinah (2—3). Udeleženci lanskih tečajev, ki hočejo pouk nadaljevati, pa tudi novi udeleženci, naj se zgla-se v nedeljo, 29. t. m. predpoldne pri pod pisanem (Krekova ulica 14, II. nadstr.). • Druzovič. Vodstvo obrtno-nadaljevalne šole v Mariboru naznanja: Vajenci in vajenke, ki bodo posečali v šol. letu 1929-30 tuk. obrtno-nadaljevalno Šolo in so v to svrho že vpisani, naj dvignejo dodelitae listke za porazdelitev po šolah na mestnem magistratu od 29. sept. do 5. okt. t. L, in sicer ob delavnikih od 10.—12. ure, ob nedeljah pa od 9.—11. ure. Razbijanje v nočnih urah. V neki obrtni delavnici v Sodni ulici se dela v zadnjem času pozno v noč pri odprtih oknih in vratih, kar povzroča po vsej okolici tak ropot, da ga more prenesti le človek z najboljšimi živci. Umestno bi bilo, da bi se ta delavnica premestila iz središča mesta kam na periferijo, kamor spada, na kar opozarjamo tudi merodajno oblast, ker. kar ni dovoljeno enemu, tudi drugemu ne akor doslej. Vsaki drugi številki bo priložena umetniška priloga v večbarvnem tisku. List ostane naši mladini prijatelj, zabavnik, učitelj in vodnik. Glavna osnova mu bo tudi poslej nacionalna vzgoja mladega našega pokolenja v zmishi državnega in narodnega edinstva Naj ml ostanejo zvesti vsi dosedanji sotrudn U in naročniki, vabimo pa v nji krog nove naročnike, da ne bo narodne hiše iu Sols brez »Zvončka«. Uprava je začasno Vi Učiteljski tiskarni v Ljubljani, Fianči škanska ulica št. 6. — Konzorcij in ured' ništvo »Zvončka«. 2438 Če greš na tujo brajdo... Rajko Borovnik s Tezna, ki je splezal v sosedovo trto, a ga je pregnal gospodar Ignac Gornik, je padel čez plot, ker se je zapletel z nogami — ne da bi se ga kdo dotaknil — v bodečo žico. Svoje nesreče je kriv sam, ne pa Gornik, ki je samo zakričal: »Zdaj imam tatu«. KOD 1. OKTOBRA KONCERTRIRA V AVARNI EVROPA NOVA DAMSKA SALONSKA KAPELO. Cercle fran?ais. V torek, dne 1. oktobra, bo ob dveh popoldne v društveni čitalnici, na moškem učiteljišču sestanek starišev, ki želijo poslati svoje otroke v francoski otroški vrtec. Določili se bodo kraj in ure za ta pouk. Isti dan, se otvorijo ob šestih zvečer na drž. realki francoski kurzi za odrasle. Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeke, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Jo« sef-ove grenčice« takojšnje poživljenje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel slave »Franz Josef-ovo ■vodo« kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. Franz-Josefo* va grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. I. Vinska trgatev v Studencih. Kakor smo že poročali, priredi v soboto 5. oktobra turistični klub »Triglav« v Mariboru svojo vsakoletno vinsko trgatev in sicer letos v gostilni Gačnik-Schrey v Studencih. Pester spored! — Vstopnina 4 Din za osebo! Vsi člani in prijatelji kluba iskreno vabljeni. 2420 TOREK, 1. OKTOBRA " ALEKSANDER BIER SOKOLOFf KONCERT, JAZZ-PETJE-PLES V VELIKI KAVARNI. 242S Plesni tečaj turističnega kluba »Triglav«. Kakor vsako leto, priredi tudi leto? turistični klub »Triglav« v Mariboru svojim članom plesni tečaj in sicer vsako sredo in soboto v mali dvorani Narodnega doma. Vpisovanje se vrši 9. oktobra od 19. ure dalje obenem s prvo plesno vajo. Prijatelji vabljeni! 2419 Poslovilna predstava vsestransko priljubljenega telepata gosp-Svengali-ja se vrši v pondeljek, dne 30-t. m. v Veliki kavarni. 2429 Krčevina. Pevsko društvo »Luna« priredi v so* boto 5. oktobra v gostilni g. Iv. Vombe-ka trgatveno veselico z godbo, plesom in petjem. Začetek ob 7. uri zvečer. 2361 Petelnova očala so Italbollia! V Lovskem domu nad Tremi ribniki vsako nedeljo koncert. Dospel je že nov> vinski mošt. Priporočata se Franc in Roza Krajnčič. 2397 Vinska trgatev kluba »Edelwe!ss« se vrši v soboto 12. oktobra v prostori*1 Unionske dvoranc. Otvoritev z umetno vožnjo na kolesih v dvorani. Godba P o vodstvom kapelnika Schonhcrr-a in druge vesele godbe. Posebna vabila * nc razpošiljejo. 2404 Prvi Jubilej slovenskega šolstva v Prekmurju ŠOLSTVO PRED OSVOBOJENJEM. — ZAČETNE TEŽKOČE. — DOSEDA- NJI USPEHI IN NEUSPEHI. ^BiMBHBHHBHBBBBS?H ?F HBBi1111111 S pričetkom letošnjega šolskega leta je minilo deset let, kar so bile v Prekmurju odstranjene dotedanje madžarske osnovne šole in zamenjane s slovenskimi. Kakor ostale narode, ki so politično in upravno pripadali kroni Sv. Štefana, tako so Madžari hoteli pomadžariti tudi prekmurske Slovence. Zato je razumljivo da je bil glavni, in lahko bi rekli tudi edini, namen njihovih šol, služiti temu cilju. Pri izvajanju tega svojega programa so šli tako daleč, da so tik pred svetovno vojno odstranili iz prekmurskih šol slo venski, v prekmurskem narečju pisani katekizem. Poslej se je do 1. 1919-20 poučeval tudi verouk v madžarskem jeziku. Po zasedbi Prekmurja po naših četah, ko se je uvedlo v vseh javnih uradih uradovanje v slovenskem državnem jeziku, je bilo naravno in nujno potrebno, da se uvede slovenščina tudi v šole, in sicer v slovenskih krajih kot učni jezik, v vaseh narodnih manjšin, Madžarov in Nemcev, po kot učni predmet. Kljub silnim težkočam, ki so se pojavile vsled posebnosti prejšnje organizacije prekmurskega šolstva, se je to s pričetkom šolskega leta 1919-20 tudi zgodilo. Slovenska Krajina je dobila slovenske šole, toda organizatorična razcepljenost je žali-bog ostala tudi še nadalje in tako imamo še zdaj v Prekmurju poleg državnih šo', ki so v vsem izenačene z našimi, tudi posebne verske šole: katoliške, evangeličanske in kalvinske. Kakor je bila prejšnja prekmurska šola madžarska, tako je bilo tudi učiteljstvo poleg silno redkih izjem madžarsko po krvi ali vsaj po duhu. Njegova naloga je bila ista kakor naloga šole kqt take — izpremeniti čim prej in čim popolnejše slo vensko deco v Madžare. In to svoje poslanstvo je prekmursko madžarsko učiteljstvo tudi v polni meri vršilo in je zaradi tega po priključitvi k Jugoslaviji večinoma pobegnilo preko meje. Tako so bila mnoga mesta učiteljev in učiteljic sama po sebi izpraznjena in treba je bilo poslati v Prekmurje naše učiteljstvo iz starih krajev. Tu pa so se pojavile zopet nove težkoče. Naše učiteljstvo se ni moglo uživeti v tamkajšnje posebne razmere, ni moglo doumeti duše prekmurskega ljudstva, prekmursko ljudstvo pa deloma ni moglo doumeti tega našega u-čiteljstva, deloma pa je bilo nahujskano proti »prišlekom«. Tako so nastala razna nasprotstva, ki so nekaterim zagrenila delovanje v Prekmurju in poglobila duševni prepad med to in ono stranjo Mu re. Toda to so bile začetne težkoče, katere je razvoj časa sam omilil ali pa tudi docela odstranil. Danes, po desetih letih slovenske šole v Prekmurju, je intimna vez med šolo in domom že vzpostavlje na in nova generacija, ki raste v novem slovenskem narodnem in državnem du hu, bo v nekaj letih Slovensko Krajino docela preobrazila. Razen tega bo pa do bilo Prekmurje polagoma tudi dovolj domače, na naših srednjih in visokih šolah šolane zavedne inteligence, ki bo prevze-la duševno vodstvo te nove generacije. K temu bosta v veliki meri pripomogli slovenska meščanska šola v Dolnji Lendavi in slovenska popolna gimnazija v Murski Soboti. A nujno bi bilo potrebno, da bi se čimprej osnovala meščanska šo la tudi v enem izmed večjih krajev severnega Prekmurja. Tako je stanje slovenskega šolstva v Slovenski Krajini po deseti obletnici, ob prvem jubileju. Novi zakon o osnovnih šolah, ki bo v kratkem sankcijoniran, bo pa odstranil baš za desetletnico tudi or, ganizatorično različnost, in tako bo slovenska šola onstran Mure v prihodnjem desetletju postala v polni meri to, kar si želimo: vzgojiteljica nove, narodno, državljansko in kulturno prerojene Slovenske Krajine. Sir Bazll Zaharov PRAVLJIČNA KARIJERA CARIGRAJSKEGA DEČKA-VODNIKA. — ČLOVEK. KI JE 50 LET 0B0R02EVAL EVROPO. — POLITIKA, DENAR IN OBOROŽEVANJE. Ni še dolgo tega, kar so ameriške oblasti odkrile plačano propagando, ki jo je vodil poslanec William Shearer proti razorožitvi. Visoki mornariški oficirji, posebno pa velike ladjedelnice in tovarne orožja šo interesirane na tem, da se države, ne razorožajo, nasprotno, da se kar največ in kar najbolj oborožujejo, da drže v stalni- pripravljenosti stalno mnogo stotisoče pod orožjem na kopnem in na morju. Le tako lahko vržejo tvornice bogate dobičke, s katerimi se koristijo razni magnati velikih trustov in uganjajo za pojme povprečnega državljana nepojmljiv in neverjeten luksus. Afera Williatn Shearer spominja na Interpelacijo poslanca konzervativcev Aubrey Herbertsa v angleški spodnji zbornici leta 1920., ko je Lloyd George, takratni britanski premier, podpiral in podpihoval grško bojevitost proti Turkom v Mali Aziji. Takrat je prvič v angleški zbornici bila izrečena težka sum-nja, da so odgovorni voditelji naroda in države za prodiranje gotovih, velikogr-ških teženj plačani od nekoga, ki ima interes na tem, da se klanje v Mali Aziji nadaljuje. Dasi konkretnih dokazov ni bilo mogoče doprinesti, je takratna vlada pri sledečih volitvah padla in Lloyd George je zapustil Downing Street... Takrat se je tudi prvič imenovalo v angleških in svetovnih listih ime »skrivnostnega Evropejca« sira Bazileja Zaha-rova, ki bi naj bil tajni svetovalec Lloyda Georga in čegar prijateljstvo ga je stalo mesto premierja največjega carstva sveta. — Kdo je Zaharov, »the mistery man of f-urope«? Multimilijonar Grk Zaharov je 'astnik ladjedelnic in tvornic za puške in kanone, njegovi so premogokopi in rudo-k°Pi. njegova so polja nafte ln paroplov-lle družbe, njegovi so nešteti bančni za- vodi in pod njegovim uplivom stoji banka in igralnica Monte Carlo. Tako je tudi lahko razumeti njegov interes, da kot Grk podpira svojo domovino v borbi proti Turkom, da pa mu ta »ljubezen« do domovine daje zaslužiti težke milijone, ki jih služijo njegove tvornice orožja in streliv. Tako je dalje tudi lahko umljivo, da si je za svoje težnje skušal pridobiti baš najvplivnejšega moža tedanje dobe — angleškega ministrskega predsednika. Kajti naloga predstavnika oboroževalnih trustov ni. samo, velike zaloge izdelanega orožja plasirati na pravem mestu, uveljavljati se mora in more s svojo denarno močjo tudi v politiki. Gledati mora na to, če potrebe po oboroževanju ni, da to potrebo ustvari. In to zna skrivnostni mešetar in pretkani trgovec z o-rožjem na veliko, sir Bazil Zaharov! Malenkostni obmejni spori in poboji, atentati in demonstracije, vse to se da z zmožnimi in dobro plačanimi agenti izzivači porabljati za vojno propagando, kar je zopet voda na mlin oboroževalni industriji, ki za drag denar tako rada pomaga prijatelju in sovražniku. Do ekstaze razdivjane strasti bodo v »nacijonalnem ponosu« kričale po maščevanju in orožju in eto! — Bazil Zaharov ga bo dal, vsem, 'vsem, brez razlike. Saj njegove tovarna se zgrajene tako, da lahko zadostfi vsakemu povpraševanju. Dolgo se o Zaharovu ni vedelo več kot to, da je bajno bogat in da se njegov vpliv čuti v oboroževalni industriji. Šele v minulem mescu je izšla v neki berlinski založbi knjiga, ki izčrpno opisuje živ-Ijensko pot in delo danes 80-letnega starčka. Rodil se je sir Caharija Bazil Zaharov v občini Mugla v Mali Aziji v oktobru 1. 1849. Stariši, mali grški trgovci, so se kmalu po njegovem rojstvu preselili v Tatavlo, grško predmestje Carigrada. V Jedilno orodie v siebru, alpaka-srebru in alpaka v veliki izbiri. Samo prvovrstna kvaSiteSa! 6 žlic, 6 vilic, 6 nožev, 6 žličk za kavo, la alpaka s pismeno garancijo, v najmodernejših oblikah Din 325 6 žličk za kavo z eiuiem samo Diss ©5"—f otročji pribor, obstoječ iz nota, vilic, žličke in žličke z« kavo z etuiem samo OSn 97"-. Urar in juvelir M. JLGER & SIN MARIBOR, Gosposka uBica 15. Prodala tudi na obroke. skromnih razmerah je Bazil doraščal, oče se je pošteno trudil, da bi sinu dobro ugladil pot v življenje, a zguba na zgubo je primorala celo mladega Bazila, da je moral zgodaj začeti služiti in skrbeti za kruh ne samo za sebe nego tudi za stariše. Udejstvoval se je kot menjalec denarja in požarnik. Ko je uvidel, da prihaja v Carigrad vedno več tujcev, je zaslužil zdaj tu zdaj tam kak piaster kot vodnik. Naučil se je pri tem raznih jezikov, bil danes vodnik, jutri menjalec, pojutrišnjem posredovalec na borzi v Ga-lati. Tako je živel iz roke v usta, vsak dan v bojazni za prihodnjega, brez možnosti in brez izgledov, si kdaj ustvariti boljšo bodočnost. Dokler ga ni vzel k sebi njegov stric Sevastopolos, bogat trgovec s suknom. Tri leta mu je mladi Bazil pomagal voditi obširno trgovino, tri leta je razvijal vse spretnosti dobrega in premetenega trgovca, a ko nui stric ni hotel izplačati zgovorjenega deleža, si ga je iz blagajne izplačal sam in pobegnil v veliki svet, naravnost v London. A njegov stric ga je zasledoval in spravil pred sodišče. Le srečen slučaj, da je imel v nekem starem površniku še shranjeno pogodbo s stricem, ga je rešil obsodbe. — A stal je pred sodiščem, njegova afera je bila znana, nikjer ni dobil nameščenja, njegova sredstva so kopnela. Vrnil se je v staro domovino, v Atene. Z dobrim vedenjem iri svojo na-' ravno inteligenco je našel kmalo pot v atensko boljšo družbo. Našel pa je tudi dobrega gostitelja in protektorja, grškega politika Skuludisa. Ta ga je priporočil londonski tvrdki Nordenfeld, ki je takrat oboroževala balkanske narode. Mladi mož je postal s svojim tridesetim letom oboroževalni agent in od te dobe se začenja njegova pot v nesanjane višine, v kariero, ki nalikuje pravljicam. Z njegovim vstopom v oboroževalno industrijo se mu je odprla pot v najugodnejšo konjunkturo. Car osvoboditelj Aleksander je poslal svoje čete proti Turčiji za osvojenje balkanskih narodov. Tu je lahko novi agent razvil vse svoje sposobnosti, slučaj mu je vel kakor listje v jeseni nasproti najsijajnejše kupčije; j kmalu je bil najboljši prodajalec Norden-feldovih tvornic. Danes je prodal Rusom, jutri Turkom. Njegovo premoženje se je množilo deloma z bogatimi plačami, ki jih je sprejemal od tvrdke, deloma s provizijami, ki jih je dobival od naročnikov. Kmalu 7e bil odločujoč činitelj v družbi, ki je pridobil za njo izumitelja strojne puške, ameriškega inženjerja Hiram Ma-xima. Skoro za tem je družba dobila velika naročila in se prekrstila v Nordenfeld Maxim. Caharov je svoje prihranke vložil v novo družbo, njegovo premoženje je rastlo... Vedno znova in znova so se pojavljali spori mid narodi, družba Nordenfeld-Maxim se je preosnavljala, dobivala nova naročila, kot reke se je valilo iz nje orožje, reke zlata so polnile njene blagajne. Glavni delež je bil zdaj že Zaharova, glavni vpliv je bil njegov, dasi je stal vedno v zatišju, molčeč in motreč. Pazno pa je zasledoval tok dogodkov po svetu, nobene prilike kupčije ni smel zamuditi. Balkanske osvobodilne vojne so prinesle njegovim tvornicam nova naročila zdaj za eno zdaj za drugo vojskujočih se držav, balkanski narodi so se pobijali z orožjem ene in iste tvornice. A vse to so bile le neznatne kupčijice proti ogromnim uspehom v svetovni vojni. Oboroževalna industrija je postala sa-krosanktna, vsaka žalitev je bila že skoro izdajstvo. V dobi svetovnega klanja so Zaharove tvornice zalagale zavez nike s strelivom, topovi, ladjami, podmornicami, strojnicami. Zaharovi peklenski stroji so bili na bojnih poljanah ob Sommi in Marni, v Voliniji in Galiciji, na Balkanu in v Alpah so kosili in polagali v zemljo deset - in stotisoče, na. vseh morjih so plule njegove ladje s težkimi tovori, v globinah so prežale podmornice ... Bog Mars je polnil Zaharove blagajne, da že niso mogle več požirati. Kar je o-stalo nad mero, je dajal v dobrodelne, kulturne svrhe, le majhen odstotek o-gromnih dobičkov. Francoskemu Rdečemu križu je nakazal 50 milijonov. To je dokazano in zapisano, zapisano pa ni, koliko mu je Francija plačala za njegova morilna orožja. Ko je bila vojna končana, se ;e zadovoljil z manjšimi kupčijami. Oboroževal je Grčijo proti Turčiji. A Turki so Grčijo porazili pri Smirni in na vsej črti; Grki so se radi poraza maščevali nad svojimi — ministri. Lepega jutra so jih šest postavili pred puškine cevi in jih postrelili. Ali ne spominja ta dogodivščina na Sokrata, ki ga je smrkovček iz boljše družine na cesti žalil. Sokrat se je znesel nad — vzgojiteljem, kateremu je prisilil krepko zaušnico. O, Grki so filozofi inv njih je še nekaj Sokratovega duha! A listo vseh teh velikih in malih katastrof človeštva podpisuje kot »odgovorni« molčeči mož v ozadju sir Bazil Zaharov. Če se v Časopisju od časa do časa pojavlja slika tega sivolasega čestit-ljivega starčka z dobrohotnim nasmeškom, je treba pomniti, da je. njegova živ-Ijenska pot v gmoto zgodovine zorana z veletoki krvi, s potoki znoja izga..',nih delavcev, s hudourniki solz vdov in sirot... Prepoueč čuoboja u Nemčiji V kazenskopravnem odseku državnega zbora v Berlinu so bili sprejeti te dni predlogi, v smislu katerih je s kaznovanjem prestopka dvoboja združeno obenem izguba državne službe. Najmanjša kazen za dvoboj, ki je povzročil nasprotnikovo smrt, ste dve leti ječe. Pozivna dvoboj in sprejetje poziva se bo kaznovalo z ječo do enega leta. Tudi za člane častnih sodišč, priče in sekundante so predvidene kazni. Galeje Kaligule in njihoua urednost Izkopavanje galej Kaligule s« bliža concu. Ugotovljeno je, da gre za ostati-ce, ki imajo zgolj zgodovinsko, toda nobene stvarne vrednosti. Pričakovanja, da bodo dvignili iz jezera Nemi galeje polne zlata in srebra in okrašene z n-metninami in brona, marmorja in slonove kosti, so bila iluzorna. Italijani so pretirano poveličevali sijaj Kaligulove dobe in bogastvo rimskega kraljestva, ki j« bilo takrat na vrhuncu moči in slave. Mnogi so celo računali, da bodo potopljene ladje povsem nepoškodovane, kakor so bile za časa Kaligule. Prva galeja je sicer precej dobro ohranjena, toda na njej ni sledov niti razko- legantni, terpežni čevlji po jako nizkih cenah, ravnokar došli. 2i beri, Glavi trg 18 Močne čevlje za šolarje. šja, niti umetniških dragocenosti. Ogrodje je skoraj nepoškodovano, tako da nudi jasno sliko, kako so izgledale galeje v prvi dobi krščanstva. Izkopali so tudi druge starine brez vrednosti, kakršnih je že italijanski nacijonalni muzej v Rimu zbral v obilici. Posebnih presenečenj torej ni pričakovati. Sicer pa vlada za izsuševanje ni mnogo žrtvovala, črpalke so posodila privatna društva, delavne moči pa vojaška oblast. ‘ Stran %. rWar!KrtfsFI VFCFRV T K "fuTrfl nmnBnHinna m ■■■■■■■—— Automobllskl oromet m naše ceste RAZVOJ AVTOMOBILSKEGA PROMETA V SLOVENIJI. AVTOMOBILSKIH CEST. POTREBA Automobilski promet je v zadnjih par letih v Sloveniji nepričakovano narastel in naraščal bo od leta do leta bolj. Ze v bližnji, morda, najbližji bodočnosti, bodo osebni in tovorni automobili, autobusi in motorji popolnoma zamenjali vozove s konjsko in drugo vprego. Ta naraščajoči automobilski promet pa postavlja vedno bolj v ospredje problem naših cest, ki postajajo zaradi svoje starinske izpeljave že življenjsko nevarne. Ogrom na večina automobilskih nesreč, ki se vedno bolj množijo in terjajo vedno več Človeških in materijalnih žrtev, gre na rovaš naših cest, ki so pač mogle zadostovati za nekdanji promet s počasnimi vozili s konjsko vprego, ne morejo pa zmagovati novega auto-mobilskega. Tako stojimo danes v Sloveniji pred problemom, katerega rešitev je naravnost življenjsko nujna za vse naše bodoče narodno gospodarstvo in v zelo veliki meri tudi za tujski promet. Kajti, kakor je bila nekoč nujna gradnja železniških prog in se je presojala kulturna in gospodarska moč posameznih dežel in držav po železniškem omrežju, tako in še bolj je danes nujna gradnja automobilskih cest in po dolžini in omrežju takih cest se presoja naprednost pokrajin kulturnega sveta. Na prvem mestu stoji dandanes seveda bogata Amerika, ki n z auto-mobilskimi cestami zvezala že vsa svo ja važnejša industrijska, trgovska in tujskoprometna mesta. V Evropi prednjačijo Anglija, Francija, Italija, Nemčija, a neposredno gradijo nove auto-mobilske ceste tudi Češkoslovaška, Švica, Avstrija in celo tudi Madžarska. Italija je n. pr. ravno te dni odobrila načrt take široke, ravne in asfaltirane ceste, ki bo vezala stare pokrajine s Primorsko in vodila iz Benetk v Videm ter preko Gorice in Trsta do Reke. V naši državi bi bila v prvi vrsll najbolj nujna nova avtomobilska, državna cesta, ki bi vezala Južno Srbijo z Beogradom.ter .potem Beograd z Zagrebom’ In Ljubljano. .V Ljubljani bi se morala cesta cepiti do Rakeka na italijanski meji, do Bleda in avstrijske meje na Gorenjskem ter preko Celja do Maribora in Št. lija v Slov. goricah. S tem bi bil rešen, za enkrat vsaj glavni del tega problema, a mi- sliti bi bilo že takoj treba tudi vsaj na temeljito regulacijo drugih, oblastnih cest. Naše sedanje ceste so za automobilski promet mnogo preozke, imajo preostre ovinke in preveč strme klance. Na cesti, ki vodi iz Maribora po Dravski dolini do Dravograda, so nekatere ožine tako tesne, da se še dva manjša automobila težko izogneta drug drugemu, dva autobusa pa sploh ne bi mogla naprej. Tudi ovinki so tu taki, da so zahtevali že več žrtev in jih bodo brez dvoma zahtevali tudi v bodoče, ako se čimprej ne izravnajo. Kako rešiti ta problem? Izvedba celotnega nrograma naenkrat, seveda, ni mogoča. Toliko sredstev nima na razpolago niti država niti katerakoli samoupravna oblast. Naše automobil-ske ceste bo treba tedaj graditi postopoma. V ta namen je potrebno, da se čimprej izdelajo točni in definitivni načrti in po njih naj se potem vsako leto vnesejo v proračun države in samoupravnih oblasti primerne vsote za postopno realizacijo načrta. Pri smo-trenem postopanju bi mogli vsaj v desetih letih izvesti ves načrt in tako bi končno dobili tudi mi moderne ceste, ki bi odgovarjale sodobnim in'bodočim potrebam automobilskega prometa. ki vedno bolj (in bo v bodoče še bolj smotreno in z večjim uspehom) izpodriva železnico. Šport ZAČETEK PRVENSTVA 1929-33. Jutri pričnejo prvenstvene tekme za nogometno prvenstvo v sezoni 1929-30, ki vzbujajo v našem športnem svetu največ pozornosti, V prvem kolu se srečata Rapid in Svoboda ter Maribor in Železničar. ~ ~ Rapid : Svoboda je prireditev, katere izid je nesporen. Rapidovci so sigurni favoriti, ki bodo izšli-iz*boja,kot zmagovalci. Gre jim pa predvsem' zato, da izsilijo čim ugodnejšo goaldiferenco, ki igra v prvenstvu čestokrat prav odločilno vlogo, dočim bo skušala Svoboda z običajno dobro defenzivno igro preprečiti občutnejši poraz, tako da bo potek povsem zanimiv. ISSK Maribor ; SK Železničar je prireditev prvega reda, ki nudi pač največ, kar morejo nuditi domače prvenstvene tekme. Zanimanje je tem večje, ker se v srečanjih, kjer nastopata skoraj enakovredna protivnika, ne more zanesljivo predvideti zmagovalca. ISSK Maribor je moštvo, ki ima razen odločnosti pri eksekuciji, vse predpogoje za zmago. Je , tehnično popolnejše, kombinatorno sigurnejše, v vztrajnosti pa najmanj enakovredno. Taktično je v vseh delih koristno, le napad ne izkorišča svojih prednosti v zadostni meri. Železničarji so vztrajno moštvo, k* s požrtvovalnostjo nadomeste hibe in slabe strani, tako da o senčnih straneh v odločilnih srečanjih skoraj ni govora. Borbe za točke so že po značaju v toliko različne od ostalih tekem, da je treba prezreti vse finese in vse okolščine, ki so potrebne za lepo igro. Cilj je uspeh, za katerim stremita protivnika, neglere na način, ki ga za dosego točk volita. Nalo ga sodn ka bo pač zadrževati igro v dopustnih mejah, da ne bo prišlo, do neprijetnosti, ki bi lahko izzvale neljube posledice, bodisi za eden ali za drugi klub. Sodil bo g. Franki. ČEVLJI ZA TURISTE. LOVCE, SMUČARJE IN STRAPACO KOUGŠH& CESFH 19 c V Maribor u, dne 2S. IX. 1929. na tekma rezerv Maribor - Železničar. Sodnik g. Nemec. Ob 15.30 prvenstvena tekma ISSK Maribor - SK Železničar. Sodnik g. F ankl. ISSK Maribor - nogometni odsek. Za rezervno tekmo so nominirani naslednji igralci: Božič, Priveršek, Janžekovič, Iršič, Kocbek, Lajbš, Majer, To-mac, Pliberšek, Petan, Pezdiček, Vesna-ver, Žmavc in Zemljič. Prvo moštvo ima biti ob 15. na irri-šču: Koren II., Koren I., Laznička, Ko-nič, Kirbiš, Hreščak I., Bertoncelj, Naj-žar, Hreščak II., Vodeb, Starc. Rezerva: Priveršek. SK Železničar. Postava za jutrišnje tekme je razvidna na oglasni deski v oblačilnici. Rezerva ima biti ob pol enih v lastnih garderobah, prvo moštvo pa ob pol dveh. U 5oujetski Rusiji ne bo ueč nedelj Dne 25. tm. je Svet ljudskih komis- r-jev v Moskvi objavil dekret, ki tvori za konsko podlago za izvedbo takozvaaega neprekinjenega delavnega teina. V praksi je ta sistem že v mnogih obrt:vi uveden. Po tej novi ureditvi je nedelja kot dan počitka odpravljena. Delo sa mora vršiti neprestano dan za c'.nem, odmori pa so omogočeni z menjavt.:ijem skupin v okviru petdnevnega tedna. Dekret tudi določa, da morajo podjetja, ki bodo prevzela ta sistem, zvišati delovni čas od 6 na 7 ur. Dni za odmor je določenih 72 v letu. Enotedenski odri or naj obsega povprečno 39 ur. Dekret š<5 mora potrditi osrednji izvršni komite ~o-vietske Unije. Nedeljske športne priredi i ve. Ob 8. teniška igrišča Rapida: Radgonsko športno društvo : SK Rapid. Ob 10. igrišče Rapida: SK Rapid : SK Svoboda (prvenstvena). Sodnik g. Fišer. Ob 13.30 igrišče Maribora: prveistve- Prodaja in popravila ur ,z garancijo po nizki ceni pri Jakobu Mulavec, Kralja Petra ___________trg 1 (pri drž, mostu). Kratek glasovlr po ceni naprodaj. Prešernova ulica 34 II. 2424 Mayer!ev mali konverzacijskl Ieksikcn (§ zvezkov) izdaja leta 1908 in obči državljanski zakonik (4 zvezki) izdaje 1913 skoro novi poceni naprodaj. Naslov v upravi._______________________2408 Vajenec se sprejme, bister, zdrav dečko, po možnosti z meščansko šolo. — Vatra akumulator, Strossmayerjeva 3.___________________2439 Sobico oddam solidnemu gospodu ali gospodični. — Vprašati Betnavska 56 2443 Mihael Zevaco Beneška ljubimca Zgedsvlnski roman Iz starih Benetk 179 »Oh! rajši izvem resnico, najsi bo še tako strašna. Bianka je mrtva, kajneda?« »Ne, mrtva ni; upam vsaj, da ne... Toda poslušaj... .« Roland je prijel tovariša za obedve roki, ter mu govoril dolgo s tihim glasqm, nalivaje mu zlo obenem z zdravilom, in obkladaje mu ranjeno dušo s tolažilnimi besedami... Skalabrino je molčal. Samo zdajpazdaj ga je stresel silen drhtljaj od-nog do glave, kakor da bi ga mučil hud mraz. Ko je Roland nehal govoriti, Skalabrino ni zajokal, nill ne zastokal. Zamrmral je: »Dobro, gospodar,..« Roland sc je rahlo odstranil, toda oddaljil se je samo za nekaj korakov in se skriv v senčen kotiček, odkoder je neprenehoma pazil na Skalabrina. Po par trenotkih omamljene bolesti • sc je orjak otresel, kakor se otrese merjasec, ki se hoče zaleteti v svojega nasprotnika. Hripav'vzdihljaj, morda;ihtenje, morda rjovenje, je napel njegove široke prsi. Roland ga je videl, kako se je približal gondoli, ki mu jo je bil zaznamoval. Slišal ga je govoriti z brodarjem, ki je sedel zadaj na gondoli. In zamrmral je: ’ Razumel je... Imperija jc obsojena. Nato se je oddaljil v smeri proti Bembovi palači... Niti Roland, niti Skalabrino nista v svojem velikem razburjenju in skrbi, ki jih je navdajala, zapazila neke ženske, ki se jima je bila približala. Ta ženska, izprva pomešana med radovedneže, ki »o občudovali pročelje te palače, za katerim se zabavajo bogati ljudie. je ostala nomalem skorai osamiena. Kajti v trenotku, ko je stopil iz Imperijine palače, so se bili radovedneži naveličali gledati barvaste svetilke, ki so ugašale druga za drugo, preštevali bogastvo gondol in ugibati obraze mimoidočih gostov, ki so že začeli odhajati. Ostalo je torej na obrežju -amo še par redkih beračev, podobnih tistim, ki jih vidiš ob vratih gledališč. Revež je vsak čas iskal par beličev zaslužka s tem, da se napravi za trenotek zadovoljnega služabnika bogatinu, ki gre mimo njega; današnje čase mu odpira vrata kočij, takrat pa, po beneških nabrežjih je pazil in klical ponoči gospodarjevega gondolirja. Ženska, ki smo jo omenili je zapazila Skalabrina, kakor hitro je prišel. Dasi je orjak nosil krinko in je bil zavit v plašč, vendar ga je spoznala po njegovi rasti in njegovi ^hoji. Odslej ga ni več pustila iz oči. Ta ženska je bila Juana. Skalabrino se je približal Imperijini gondoli. Običajno je vodil to gondolo Nubijanec, oblečen v belo svilo — potratnost, ki jo jo mojster Peter Are-tino posnel, kakor hitro jo je zapazil. Toda kadar se je kurtizana vozila ponoči, kar sc je pripetilo dokaj pogostoma, bodisi da je šla na kak sestanek, bodisi da jo je vodila samo petirana kaprica — je nadomestila svojega črnega barkarola z Benečanom visoke rasti in nenavadne moči, ki bi jo bil v slučaju-potrebe lahko branil proti napadu kakih malopridnežev, ki jih jc vse mrgolelo in, ki so bili skoraj ravno tako številni kakor beriči. Zgodilo se je celo včasih, da so se beriči in malopidneži združili ter oropali kako bogato gondolo, ki se je bila zakasnila. ^ r Kakor , je bralec videl, je sedel možak na zadnjem delu gondole, ki je bila s svojim koncem obrnjena proti nabrežju. Dremal je, čakajoč kaprice svoje gospe, ki ga je bila obvestila, da napravi nocoi nedvomno še izprehod oo moriu. »Ohe, barkarol! je zaklical Skalabrino s trdnim glasom, ki ni razodeval nobenega razburjenja. Mož se je napol predramil in dvignil glavo. Skalabrinov sklep je bil neizprosen; storil ga Je mahoma. Kakor v vseh skrajnih položajih, ko duh dvakrat misli, je bil jasno zarisal svoj načrt. »Ali ne slišite?« je povzel Skalabrino, dočim sc je radovedno približalo par beračev. »S čim vam morem postreči?« je vprašal Imperijin barkarol in se prebudil popolnoma. »Nekaj vam imam povedati od gospe Imperije.« Možak je planil pokoncu, pritekel po gondoli iti skočil na obrežje rekoč: »Kaj pa je?« »Ne vem; ena izmed gospejnih služabnic hoče govoriti z vami pri malih vratih palače.« »Ali ste z veselice?« »Da, z veselice.« »Kaj neki hoče od mene!« »Najboljše sredstvo, da to izveste, je, da greste tja.« »To je resnica.« Barkarol se jc malomarno napotil proti tistemu delu palače, ki mu ga je bil zaznamoval Skalabrino. 1 a ga je spremljal. . . Zaznamovana vrata so bila tista, koder je zoezaia Juana. Odpirala so se v stransko uličico, kakih dvajset korakov od pročelja. . »Tema je kakor v peči, kjer peče satan svoj Kru n,« je dejal barkarol. »Nocoj bo uspešno za tistega, kaoi kaj kani.« . »Da, kdor kaj kani,« je odgovoril Skalabrino. »Tu so zdaj vrata, toda saj ne vidim...« Mož ni imel časa izpregovoriti. Skalabrino g bil zagrabil za grlo; kakor bi trenil mu jc za usta. Obenem je zažvižgal kakor s piščalko. K tfbvpmšaj elektrv-'sbvkoonjaka z noPiama mmVuminu *enm Največjo Izbiro jesenskih damskih klobukov najnovejše fazone nudi najugodneje M. JAHN, modistinjja Maribor, Stolna ulica St. 2 Popravila točna in po nizki ceni 2114 Advokat Dr. 3osip Raooc je preselil svojo pisarno Marmor. Aleksandrova c. št 24 2387 nasproti steklarne Bernhaid Vse vrste pletenin no meri, ženske obleke, veste, puloverje, zimsko spodnje perilo, nogavice in vsakovrstna popravila izdeluje najbolje, najhitreje in najceneje: Strojna pletarna, Vojašniška ulica 2. 2318 Zavese, mrežaste in klekljane čipke, • posteljna pregrinala, damsko perilo senčnike,.vezen ne, monograme .iaro-čite najceneje pri Olgi Koser, Ciril-_ Metodova 12 desno.____________________^ Dajte avtomobile, motorje in kolesa strokovnjaku v popravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov Popravila se izvršujejo točno in po brezkonknrenčniii cenai. Brata Komel, mehaničns delavnica, Aleksandrova c- 169 848 Sobo- in črkosHkanje izvršuje po ceni-, hitro i*1 okusno Fra-njo Ambrožič, (jraiska ul 2. 2231 Zaloga D. M. C. volna, svila bombaž za ročna dela in Pletenje, Josip Serec. Maribor, Alek- _ sandrova cesta 23._____________________2125 Za šolo! aktovke, torbice, nahrbtniki, ročne torbice, dežniki, Josip Serec, Maribor, _ Aleksandrova cesta 23._________________2126 Krasne pletene obleke v veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletarna M. Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17. 2319 Fotografiram vse! Portreti, brzoslike, industrija, šport. Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomeyer, _ Gosposka 39. __________________________2286 Stanovanje treh sob s pritiklinami išče dvojica brez otrok. Ponudbe pod »Dr. B.« na upravo »Veternika«. 2383 Čedna, meblovana soba z električno razsvetljavo, parketra tla 2 uporabo glasovirja se odda dvema boljšima dijakoma (v bližini šolskih Poslopij) eventuelno tudi gospodu, kateri bi vzel dobro hrano s 1. oktobrom 1. Naslov pove uprava »Večernika«. 2372 tie. enko za šivanje perila ^Prejme Atelje Olga Rupnik, Maribor, Slovenska ulica 20. 2369 PSflfl Popravila ur, zlatnine, srebrnine in gramofonov najbolje, najhitreje in najceneje samo pri tvrdki M. Ilger-ja sin, Maribor Gosposka ulica 15. 1547 Dijak se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov v upravi lista. 2379 ©carinjenje, prevoz in vskladiščenje vsakovrstnega blaga po najnižjih cenah, kakor tudi prevoz drv, premoga in pohištva prevzame špedicija A. Reisman, Vojt5»’.i-ška ul. 6. 2371 Hlapec, srednjih let in z večletnimi izpričevali se sprejme s 1. oktobrom h konjem. Franc Spes, stavbeno podjetje, Maribor, Tržaška cesta. 2367 S 15. oktobrom oddam 2 in 3 sobno stanovanje. Naslov v upravi lista. 2409 Park kavarna, soboto in nedeljo koncert. 2401 Dijaka sprejmem v vso oskrbo, v bližini vseh šol. Koroščeva ul. 7; vrata 5. 2398 Veliko prazno in opremljeno sobo v bližini glavnega kolodvora vzamem takoj v najem. Ponudbe kavarna Evropa, Aleksandrova cesta 45. 2399 Prvovrstni jabolčnik nove in stare letine, lasten pridelek poceni na prodaj v Mariboru ali Pesnici. Vprašati Karl Pugel, Maribor, Trg Svobode 3. 2393 Dober pes, dvoletni se poceni proda. Ponudbe pod »Doberman« na upravo lista. 2434 Stanovanje s tremi sobami, kuhinjo in pritiklinami na Tržaški cesti. Istotam dva lokala za . trgovino, stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in verando v Beograjski ulici, oddam takoj. Naslov pove uprava lista. 2433 Sobo z vso oskrbo oddam po zmerni ceni. Sovine, Aleksandrova cesta 51, dvorišče. 2432 Art. oficir išče lepo, mebllrano sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo. Ponudbe pisati na naslov: M. Gligorijevič, Hotel Mariborski dvor. 2423 Gostilna Balkan, Linhartova n1, n K e V i . V nedeljo, dne 29. t. m. odnjak (pro- Ca k Štiri-sobno stanovanje se išče za 1. november. Ponudbe pod »Družina« na upravo lista. 2435 lek), pojedina jeternih in pečenih klobas, kakor tudi pečenih puranov, gosk, pečenih in ocvltlh piščancev. Prvovrsten nov sladki vinski mošt po 12 Din. Tudi z drugimi prvovrstnimi vini ter pustnimi krofi je dobro preskrbljeno. Za obilen obisk se priporoča SpstllnSčarka Balkan Bxoortna hiša ,.LUNA“ ■jcenejgl nakup galanterije, vezenine, otročjih igrač ter plete line domsčega Izdelka noBav,ce od Din 5*- naprej n*!?Č n°g*vice od Din 7 — naprel moške nogavice (sokni) od Din 6*- naprej Člnlr,ll5 od 5in l’~ naprej ipke °d Din 1— naprej MA&iSOR Tel. 2480 2380 Pleten| ii — ■— ,n KOsnnH.kl z ,ok,vI- puloverji, cele obleke, peiito za dame ** dom * u* novorol*"Jke opreme lastnega izdelka. — Čevlje ®ucllm •’ 5cvl|c z* telovadbo, otroške čevlje in sandale. Nadalje SQ,'ebSčin»aVatC’,,MmomBicc- *vlI,nc tr,ke* g«nibe, sploh vse ‘0|blce i8, *iville In kroj«če po brezkonkurenčnlh cenah. ke, J CHVC MADIBOC -^GOSPOSKA Ut.15 Zahvala Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja ob prerani smrti našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta itd., gospoda Roman-a Beigotf-a posestnika in peka v Rušah izrekamo tem potom vsem svojo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni g. Dr. Skazu v Rušah, pevskemu društvu za v srce segajoče žalostinke, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov in vsem, ki so v tako lepem številu spremili nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. 2402 Žalujoči ostali. Kožuhovinasti 1 vvt plasci in krzno za obšlve novo dospelo. Krzno od Din 30-— naprej. K. GRHNITZ krznar Gosposka ulica št. 7 Od danes naprej dobite vsaki dan sladki jabolčnik pri 2,90 Hdalbertu Gusel Koroška c. 18 Aleksandrova c. 39 Prodaj a tudi na veliko za gostilničarje se sami A. nOBACHEROEV! KLOBUKI priporočalo Krasne oblike, dobra izdelava, OGLEJTE Sl IZLOŽBI! nizke cene Popravila hitro in ceneno. ZEISS PUNKTAL beli In črni po 10 Din liter čez ulico pa pO 9 Din liter Dnevno tveie morske ribe priporoča gostilničar mi Josip Povodnik Maribor, Rotovikl trg it. 8 ...ml*,- /k: W Diplomirani optik z državnim izpitom kožuhovine RAZNIH VRST ima letos v zalogi tvrdka MARIBOR, GOSPOSKA 5 L. ORNIK, MARIBOR KOROŠKA CESTA 9 Za Vaše zimske plašče nabavite si že sedaj primerno krzno za ovratnik in obšive, dokler je izbira bogata, kajti pravkar so dospele največje pošiljatve iz Leipziga. — Zalogo si lahko ogledate povsem neobvezno. — Našli boste vse to, kar rabite. 2389 HALO! I Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril • v Mariboru na Glavnant trgu I blizu lekarne SV. AREH v novodoprajeni j!: trgovski hiši gosp. J. KLANJŠEK v frizerskem salonu ST. TOMAN, MARIBOR, ALEKSANDROVA 30 KAJENJE Ji STRUP] IN KUHINJSKO POSODO Potrudil se bodem, cenjene odjemalce z najboljšim blagom po solidnih konkurenčnih cenah postreči. — Za obilen obisk se priporoča POVH RUDOLF, MARIBOR