J— --------------------—-------------------- J List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih M dejavnosti SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža | Maurer. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, tele-P fon 315-585 Ljubljana. Naslov uprave: Nazorjeva 1/1, telefon 22-284 — Poštni predal 355-VII. Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ustanove 40 din — Št. tek. računa: 50101-678-47093 Tiska ČZP Ljudska pravica LJUBLJANA, 24. novembra 1972 LETO XXIII. - ŠT. 19 Kakšne samoupravne interesne skupnosti? 'd/ ta animive spremembe nastaja-tudi v odnosih med temeljni-(npr. temeljno izobraževano tpnostjo) in širšimi interesni-, skupnostmi (npr. republiško 1 j- 'braževalno skupnostjo). Do } ” taj je bilo izrečeno veliko kri-:dke na račun hierarhičnega rav-ttja „od zgoraj“. Še pred nebnim je bflo v samoupravnih 'anih širših interesnih skupki le malo tistih, zaradi kate-je skupnost oblikovana, in “kj H malo predstavnikov,temelj-,e 1 skupnosti; zato pa je v njih ,• delovalo več predstavnikov •ynih republiških fommov. Ge-taftv se je to do danes bistveno 1 s^e'uljšalo, pa še vedno prevla-,n|je zahteva, naj te organizacije ^ jj bolj navežejo stik z neposred-j^Ui interesenti. Le tako bomo ,:(Uteč lahko dosegli resničen jjei ^posreden vpliv na vsa odlo-j0 ija-od predstavnikov organi-s5e ;ij združenega dela, temeljnih besnih skupnosti in skupki med seboj. Razumljivo, da 1. bo taka usmeritev odvisna od siceršnje razvitosti delegatskega sistema, pa tudi od sistema samoupravnega odločanja v temeljnih samoupravnih interesnih skupnostih. Iz dosedanjih razmišljanj in nakazanih usmeritev je moč skleniti, 'da si v prihodnje brez samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja ne moremo zamisliti uspešnega razvijanja samoupravnih interesnih skupnosti in njihove integracije v celotni družbeno-poli-tični in ekonomski sistem, kot nakazujejo ustavna dopolnila. Ker gre torej prvenstveno za načelo urejanja odnosov med dejavnostmi in znotraj dejavnosti, se poraja vprašanje, kakšna naj bo oblika samoupravne interesne skupnosti, v kateri bodo samoupravno odločali delavci določene dejavnosti z interesenti za svoje storitve, oziroma kako naj bo sestavljena. Za področje vzgoje in izobraževanja u« VEMO ZA ODGOVOR er fiz: Načelnost je lahko marsikaj: tudi bledo filozofiranje, slepo-ičii 'išenje in premetavanje besed. Načelnost je lahko samo okvir, cto UHn, da se izogneš nečemu, v kar ne verjameš. Nič težje ni biti »so ičelen do sebe kakor do družbe, ki v njej živiš in ji pripadaš. fiumeš časopis, prebereš nekaj krepko tiskanih naslovov, pri-ka oniš uho ob radijski aparat ali sedeš pred televizijski sprejem-vid 'k - in že si načelno seznanjen z najnovejšo družbeno usme-edi tvijo. Ostane ti samo še to, da mimo - vsaj na videz mirno — fiž ob toku družbenega dogajanja s tiho filozofijo, ki je nad fiz: igodki in pred časom, ki ga slutiš z jasnovidnim predvidevati, km. Nikoli načelno niši „proti“, toda tudi „za“ nisi. To ni pk( to/ problem, zatrjuješ. Delaš po merilih, ki so jih predpisali i higi. Tu si, da bediš nad tokom, ki ga lahko imenuješ reka ali Oljenje ali nekaj, kar bo postalo (če bo) subjekt družbenega Ugajanja. Ugotavljaš, da se je marsikaj spremenilo; največkrat mimo ■be. Lepši in bolj ekonomični šolski prostori s kabineti in telo-av; ^ornosti ezi. Torej, ne more biti vprašanje, kje iskati našo načelnost in uii ■ biti zvest. SILVO TERŠEK , ^ ji! se zgodi, da ostane naša osebna angažiranost pri tem v po-a™°bi pokopanega idealizma? PROŠNJA IN OPOMIN . Vsa vodstva šol, ki so prejela knjigo OD KATEDRA DO jARNASA, pa je do danes še niso plačala, prosimo, da to ^ure še pred novim letom. V nasprotnem primeru jim bomo korali poslati opomine. Uprava PROSVETNEGA DELAVCA bi lahko imeli tele oblike interesnih skupnosti: temeljna izobraževalna skupnost (za področje predšolske vzgoje in osnovnega šolstva in to za določeno občino ali več občin), regionalne izobraževalne skupnosti (za področje srednjega, morda tudi visokega šolstva), posebne izobraževalne skupnosti (za izobraževanje srednjih in visoko strokovnih kadrov za določeno panogo ali panoge gospodarstva oziroma družbenih služb) ter republiška izobraževalna skupnost ah morda zveza izobraževalnih skupnosti, ki bi opravljala usklajevalno in solidarnostno funkcijo ter druge naloge, ki bi jih samoupravno prenesle temeljne izobraževalne skupnosti na to asociacijo. Za skladno delovanje teh skupnosti bi bilo seveda treba poenotiti normative in uskladiti programe, za realizacijo katerih bi bilo nujno urediti stalne vire financiranja po že naštetih de javnikih. S samoupravnimi sporazumi pa bi morali določiti vse o izvedbi programov dela, o spremljanju izvajanja ter vrednotenju storitev. Vsaka sprememba v naših medsebojnih odnosih, pa mora biti nadaljnji korak k uresničevanju teženj našega samoupravnega razvoja. Zato bo ob teh usklajevanjih treba rešiti še vrsto problemov, ki se bodo ob tem porajaH. Vso to problema-• tiko bo mogoče urejati z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, skladno z dopolnili zvezne in republiške ustave. S. PEVEC Združeni v boju in združeni v svobodi slavimo praznik naše republike (Foto: Rajko Ranfl) Zato da bomo ločili zrno od plev Razprave o financiranju družbenih dejavnosti za leto 1973 so spet na tekočem traku in kmalu bodo povedali zadnjo besedo tudi pristojni organi. Na sobotni seji letošnjega 18. novembra so člani republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti razpravljali o uresničevanju samoupravnih sporazumov in financiranju družbenih dejavnosti v letu 1973. RazreSli so tudi podpredsednika Slavka Grčarja njegove dosedanje funkcije: Slavko Grčarje postal tajnik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Predsednik republiškega odbora Vinko Kastelic je uvodoma opozoril na naloge, ki jih nalaga sindikalnim delavcem novo obdobje našega družbenopolitičnega življenja: temeljito obveščanje članstva, organizacija idejnopolitičnega izobraževanja, prizadevanja za uresničitev ustavnih dopolnil — ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela in izboljšave samoupravnih sporazumov. „Nismo napravili vsega, da bi bili vsi delavci seznanjeni ne le s sporazumi v svoji delovni organizaciji, temveč tudi z osnovnimi smernicami samoupravnega sporazumevanja v gospodarskih organizacijah. Seznanjanje s tem pa je naloga, ki je ni mogoče več odlagati," je poudaril Vinko Kastelic. ' V organih upravljanja so bdi doslej premalo — ali pa sploh niso bili zastopani delavci z nižjimi osebnimi dohodki. Že letošnji občni zbori osnovnih sindikalnih organizacij so priložnost, da to popravimo v osnovnih sindikalnih organizacijah, pozneje pa tudi v občinskih in republiških vodstvih sindikata. ZA 12 % VEČ Na seji je republiški odbor sprejel določna stališča o izvajanju družbenoekonomske politike v letu 1972 in možnostih razvoja v letu 1973. Soglašali so tudi s spremembami in dopolnitvami dogovorov za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gospodarstvu in družbenih dejavnostih. Ti dokumenti vsebujejo naslednja najvažnejša določila in predloge: — Sredstva za družbene dejavnosti so se letos praviloma gibala v skladu z ekonomsko politiko, določeno za leto 1972. Posebni problemi se pojavljajo zato, ker druga gibanja niso skladna s cilji in prizadevanji te politike. Tako je bilo npr. predvideno, da se bodo letošnje cene dvignile za 5,4 %, v resnici pa so se že do septembra za 10,4 %. I Življenjski stroški so celo za 17 % višji kot v istem obdobju lani Poprečni osebni dohodki so od letošnjega avgusta za 20 % višji, kot so bili v obdobju januar—avgust 1971. Inflacijska gibanja so še posebno, prizadela družbene dejav- nosti pri izvrševanju njihovih družbenih funkcij. Se posebno so prizadete dejavnosti, ki so proračunsko financirane in ne ustvarjajo dohodka iz drugih virov. Kljub ugotovljenemu naraščanju osebnih dohodkov so te dejavnosti — zaradi instrur mentov financiranja — lahko realizirale osebne dohodke po samoupravnih sporazumih na ravni 95 %; kljub visokemu zvišanju cen so sredstva za materialne izdatke ostala v okvirih predvidene ravni. Nepredvideno visoko zvišanje cen in življenjskih stroškov terja letos nekatere dodatne ukrepe, predvsem za. zaščito delavcev z nizkimi osebnimi dohodki. Republiški odbor je zato podprl spremembo družbenega dogovora, s katero bo omogočeno povišanje kalkulativnih osebnih dohodkov za 100 din (približno 12 %) za prvi dve obračunski skupini - od 1. oktobra dalje. Tistim dejavnostim, ki dohodek v celoti ali pretežno oblikujejo iz proračunov in skladov in ki zaradi narave dela nimajo možnosti za ustvarjanje dohodka iz drugih virov, naj se — za omenjeni prvi dve obračunski skupini — zagotovijo namenska dodatna sredstva za povečanje kalkulativnih osebnih dohodkov. Zaradi velikega zvišanja cen in zaradi zaostajanja osebnih dohodkov (95 % realizacija samoupravnega sporazuma pri 15 % poprečnem faktorju stimulacije) naj se tudi vsem delovnim organizacijam družbenih dejavnosti, ki so povsem izpol- nile sprejete delovne programe, omogoči izplačilo lOOodstot-nih osebnih dohodkov po samoupravnih sporazumih od 1. oktobra dalje. To naj omogočijo financerji družbenih dejavnosti z ustrezno prerazporeditvijo sredstev znotraj proračunov oziroma skladov. NAJVIŠJI OSEBNI DOHODEK NAJVEČ 6000 DIN Sindikat obsoja vsako prekoračevanje izplačil osebnih dohodkov iznad samoupravnih sporazumov. Meni, da naj bi delovne organizacije družbenih dejavnosti morebitne viške dohodka namenjale za izboljšanje materialne osnove dela, ne pa za prekomerno povišanje osebnih dohodkov (več kot predpisujejo samoupravni sporazumi). O tem govori tudi spremenjeni splošni družbeni dogovor o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v delovnih organizacijah družbenih dejavnosti in organih. Ta določa, naj bi bil najnižji osebni dohodek za normalni delovni uspeh (učinek) v polnem delovnem času 900 din mesečno, najvišji osebni dohodek pa največ 6000 din. Samoupravni sporazumi določajo tudi merila za najvišje dogovorjene osebne dohodke za delavce, ki so individualni izvršilni organi oziroma na vodilnih delovnih mestih. Pri tem r'.{ p .[ .i • r ;V -( PROSVETNI DELAVEC Naše samoupravljanje — zgled samoupravljanju mladih Iz vse Slovenije so se zbrali učenci in dijaki, da prejmejo knjižne nagrade za najboljše spise pod naslovom „Moja najljubša knjiga“. (Glej članek na strani 10. Foto: Marjan Ciglič) Zato da bomo ločili zrno od plev (Nadaljevanje s 1. strani) upoštevajo zlasti: število zaposlenih, obseg in pomembnost dejavnosti. O tem odločajo posebne skupne komisije — vendar pa obračun kateregakoli zaposlenega ne sme presegati za več kot 25 % zneska za normalni delovni učinek ob doseganju najvišjih rezultatov. V skladu z ustavnimi dopolnili je treba samoupravnim interesnim skupnostim zagotoviti ustrezne možnosti neposrednega financiranja družbenih dejavnosti, ki morajo temeljiti na družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju vseh zainteresiranih. Pri kalkuliranju sredstev za vrednotenje dela družbenih dejavnosti v letu 1973 naj se predvidijo sredstva za osebne dohodke v višini, ki bo zagotavljala 100-odstotno realizacijo samoupravnih sporazumov. Pri tem je treba upoštevati poprečni faktor stimulacije, ki so ga uresničile gospodarske organizacije letos, in predvideno valorizacijo osebnih dohodkov v letu 1973. KAJ JE(NE)ZASLUŽENO Tisti, ki financirajo posamezne naloge, naj bi imeli tudi pravico preverjati, kako so te naloge opravljene — so menili razpravljale! na seji. Nevzdržno je na primer, da dajemo našemu občanu besedo samo o„ glasovanju za samoprispevek, ne pa tudi takrat, ko načrtujemo gradnjo nepotrebnih razkošnih palač ... Ugotavljali so, da je treba bolj nadrobno izdelati merila, po katerih je mogoče delavce stimulativno nagrajevati, hkrati pa poudarili, da ne pristajajo na to, da bi bil mesečni dohodek kateregakoli delavca nižji od 1000 din. Ob ocenjevanju najnižjega in najvišjega osebnega dohodka v družbenih dejavnostih moramo pregledati kadrovsko zasedbo v posameznih delovnih organizacijah. Temeljito je treba preučiti, zakaj tako visoki dohodki nekaterih delavcev (zaslužki nekaterih gredo tudi na račun nezasedenih delovnih mest v defi-citamih poklicih, na službenih mestih zunaj mestnih središč itn.). Tudi pri ocenjevanju zaslužka je treba ločiti ,,zmo od plev", pošteno zaslužen dohodek od zaslužkarstva. Osebni dohodki v vseh delovnih organizacijah naj bodo javni - posebno tisti, ki niso zasluženi v rednem delovnem času. V razpravi so soglašah s pobudo, naj bi ukinili sedanje žiro račune: vsa izplačila delavcem naj bi zaradi boljšega nadzora izplačevali prek blagajn tistih delovnih organizacij, v katerih so zaposleni. Pomanjkanje delavcev neka- POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO Ne, v šolo po ne! Socialni delavec precej velikega podjetja pokliče v pisarno tri šestnajstletnike, da si pogledajo iz oči v oči in skupaj ugotove, kako najti pot, da prenehajo s sovraštvom do šole, da se odločijo, končajo osemletko in si ustvarijo boljšo -možnost napredovanja. Zagotovijo naj si zadostne osebne dohodke in stopijo na pot prihodnjih mojstrov. Prvi vstopi Mihajlo. Že res, da ga kličejo kar Miha, v rojstnem lištu je zapisano Mihajlo in tudi sam se take podpisuje. Krepak fant, z zastrtim pogledom, skraja nezaupljiv, čez čas skoraj preglasen, še posebno takrat, ko mu socialni delavec omeni šolo, nekaj mesecev dodatnega dela, vrnitev h knjigam. Priboril si bo spričevalo o dovršenem osmem razredu. ,Ne, v šolo pa ne!“ zagotavlja ves rdeč, roka mu drhti, obrazne mišice trepečejo, že hoče k vratom, nazaj v obrat, med stroje, med železne ključe in vsakovrstne matice. Tam je srečen, nihče mu ne gleda pod prste, v dušo, brska po šolski preteklosti, ki jo v najglobljem kotičku sovraži, sovraži učitelja, ki ga je tjavdan zabrisal, in to v času, ko je v vseh časopisih pisalo o osipu, o tem, kako je treba pomagati mladim na noge, da z dvignjeno glavo stopijo v življenje. Mihajlo živi v razdvojeni družini: oče je Hrvat, mati Slovenka. Pa to ni poglavitno. Tista rana mladost je bila lepa. Pri desetih letih se je nekaj zataknilo. Starša sta se začela prepirati, mati ga je včasih preveč s-knila in je javno razglašala, da Hrvata ne mara v hiši, da bo šla svojo pot. In to v trenutku, ko bi morala biti sinu najboljša prijateljica, svetovalka. Mihajlo je o dogodkih doma često razmišljal. Razmišljal je med potjo, razmišljal v šoli. Pa smo tam! V sedmem razredu se je zataknilo. Toliko, da je prišel v šolo in sedel v klop. Na vprašanja ni odgovarjal: ne učiteljem ne sošolcem. Včasih pa je prav podivjal. Udaril je sošolca, sošolko, še učitelja bi se lotil, pa je bil razrednik pedagoški hrast v pravem pomenu besede. Ni vprašal, kaj se z Mihajlom godi. Zgrabil ga je za suknjič in porinil skozi vrata. terih strok ne bi smelo vplivati na višino določenega osebnega dohodka. Poudarili so, da izjemno nagrajevanje kadra v deficitarnih poklicih še zdaleč ni rešitev iz kadrovskih težav. Treba bo ubrati drugačno pot — ustreznega štipendiranja in doseči, da bo vsako sistemizirano delovno mesto tudi razpisano. Zanimiva novost je nedvomno tudi dodatek k 10. členu družbenega dogovora, ki poudarja, da samoupravnega sporazuma ni mogoče verificirati, če ta ne vsebuje ukrepov in sankcij za kršitve samoupravnih sporazumov. Sedanji samoupravni sporazumi takih določil še nimajo. Zato bo republiški odbor sindikata pripravil osnutek takih odločil, ki bi Jahko veljala za vse družbene dejavnosti. Tako bo zelo olajšano delo komisijam, ki naj bi pripravile ustrezne spremembe in dopolnitve samoupravnih sporazumov. MARJANA KUNEJ Na 78. seji izvršnega odbora izobraževalne skupnosti SR Slovenije so najprej kritično pregledali dosedanje delo — ga soočili s predlogi in zahtevami v pismu predsednika ZK Jugoslavije in izvršnega biroja ZKJ — nato pa pregledali možnosti in naloge pri razvijanju aktivne udeležbe mlade generacije v izgradnji samoupravne socialistične družbe. Kot prvo slabost našega deja in prizadevanja je treba navesti počasnost v izvajanju sklepov, ustavnih dopolnil, pri premagovanju socialnih razlik, učencev, počasnost pri idejnopolitičnem usposabljanju članstva, to je naših prosvetnih delavcev. Hote ali nehote tudi izobraževalna skupnost SRS in temeljne izobraževalne skupnosti včasih predstavljajo za naše šole in prosvetne delavce odtujena središča finančne in družbene moči. Povezanost mora biti večja in trdnejša. Samoupravljanje odraslih je zgled samoupravljanju mladih. Nujno je treba določiti: — vlogo republike na področju izobraževanja; — družbenoekonomske odnose osnovnih šol; — odnos, posebno izobraževanje in naše gospodarstvo. Marsikakšno finančno vprašanje bi se dalo rešiti z začaaii-mi dogovori med šolami in posameznimi panogami gospodarstva; prispevna stopnja izobraževalne skupnosti SRS bi se tako lahko znižala in usmerila tja, kjer ni druge možnosti reševanja finančnega stanja. Delovni ljudje posameznih krajevnih skupnosti naj urejajo sami, kolikor je največ možno — na republiški proračun naj se opira edino tisti del našega šolstva, ki je nujno potreben solidarnostnega izenačevanja. Posamezne sekcije in komisije pri izobraževalni skupnosti morajo poživiti svoje delovanje. Zadane naloge je treba opraviti - ter določiti, kaj pomenijo izobraževalne inštitucije naši družbi. Sekcije in komisije morajo zastaviti svoj vpliv, da bi marksistično izobraževanje in socialistična vzgoja postala sestavni del vzgojno-izobraževal-nega procesa. Ena izmed velikih slabosti — morda bi lahko rekli tudi težav — našega šolstva je premalo skrbna kadrovdea politika. Pod to sodi tako derb za mlade kadre kot tudi ravnanje z zaposlenimi kadri, njihovo nagrajevanje, pohvale in graje. Ravnatelj še zdaleč ni samo administrator, temveč predvsem pedagoški vodja šole. Zato bi morala na izbor ravnateljev dosledno vplivati izobraževana skupnost SRS. Sklad za štipendije se je zelo razmahnil. Prav to pa obvezuje kadrovske komisije po šolah za modro usmetjanje mladine ter pošteno podeljevanje štipendij delavskim in kmečkim otrokom. Ko govorimo o štednji, mislimo v šolstvu predvsem na iskanje notranjih rezerv ter na resen odnos šolnikov in šol do denarja: ekskurzije — naj bo za šolarje ali prosvetne delavce — je treba preudarno izbirati. Preudarnost je važna tudi pri nakupovanju in uporabi učnih pripomočkov. Dosledno in temeljito je treba izpeljati samoupravne sporazume. Za napredek našega šolstva pa je važna tudi uddajenost akcij republiških inštitucij. Razčistiti je treba stanje na pedagoškem inštitutu, preveriti njegovo dosedanje delo in prihodnje načrte. braževanja. Sama stroka ne n redi dobrih učnih kadro Visokošolske zavode je trd povezati s prakso. Nekoliko bolj razredno lahko nastopali v našem 3 stvu: največje umske zmogl vosti so skrite v slojih, ki pog sto ne morejo priti naprej, tega sledi obveznost konfet* nega in hitrega ukrepanja 1 izenačevanju pogojev šolat tako posameznih učencev k tudi šol po pokrajinah. Permanentno izobraževat je tudi upoštevano v seznat prihodnjih akcij. Takoj je tre izdelati akcijski program. K< kretni predlogi na osnovi nač vzgoje in izobraževanja so vedno našli podporo družbe in gotovo jo bodo tudi zdaj. Na seji so ugotovili, da je b dosedanja družbena klima vzgojni strani za učitelje dol težavna. Kadar je mlada duši no st že zavzeta in zatrpana lahkotno neumnostjo (šufl zabava itn.), ni več prostora znanje, niti za najboljše ide Zato je marksistično vzgojo k del naše celotne vzgoje tre vnesti že v osnovne in sredi šole. Mnogo govorimo tudi predšolski vzgoji — pa imat po Sloveniji celo vrsto „div vrtcev", pogosto tudi z vers usmerjenostjo. Če ni kadrov, najemimo poštene, napred upokojence, da bodo ču otroke v naših vzgojno-varst n ih ustanovah. Tudi vzgajali bodo lahko — saj jim je življe ska praksa dala svoje. Je prav, če poudaijamo pomen nost strokovne izobrazbe RAZPRAV A se je strnila v strokovnjakov — vendar s čal sklepe, da je treba sestaviti se- njem na strokovno usposobi Če bi vse dokaj različno definirane naloge šolske vzgoje skušali spraviti na skupni imenovalec, bi smeli reči, da je končni cilj pomoč mlademu človeku pri razvijanju v celovito in usklajeno oseb- nost- ' Marijan Tršar znam konkretnih akcij posameznih komisij in sekcij ter določiti zapovrstni red. Ne gre vselej za vprašanje hotenja — temveč za vprašanje moči. Vsega ni mogoče naenkrat izvesti. Izvršni odbor izobraževalne skupnosti se mora vse prepogosto ukvarjati z obrobnimi vprašanji. Marksistična vzgoja učiteljev ter povezava šole z okoljem je ena prvih nalog. O izboru pri nameščanju učiteljev ali ravnateljev pa je težko govoriti, dokler je tolikšno pomanjkanje učnih moči. Skrb za mladi kader je tudi ena prvih dolžnosti. Če spodbujamo le čustvenost, se hkrati rahljajo družbene vezi, človek se odmika od drugih in kljub navidezni družabnosti tone v popolni odtujitvi. Jurij Zalokar K ideolo&i vzgoji kadra sodi tudi program družboslovnih ved na univerzi. Pravo mesto je treba dati pedagoški plati izo- ne ljudi marsikaj zamujati Vselej je treba izhajati iz resnftko ne situacije in narediti najvilv kar je možno. Ne smemo se ^ rati in graditi samo na besed)Ilne Pri strokovnjakih pa nujno ] lnia čakujemo tudi družbeno us* ^ ritev. Tisti, ki je samo strok njak je pogosto deformi! ac*Ž! strokovnjak, tako za opravljal službe kot za opravljanje vzg |tety ne vloge očeta ali matere. Tudi od občinskih skupši^1 pričakujemo, da bodo v prihi ^ nje bolj skibele in več dajale v°n napredek vzgoje na svojem | So dročju-. Samo s konferetn e?ra načrtom združenimi sredstvi v-JJ močmi bomo dosegli enotn1^^ in naprednost vzgoje od pr^1 šolskih ustanov do univerze. ^e.2 NEŽAMAURl”^ ______________________ ^nei Ulja ,JMarš, baraba!" ,Pa pravijo, da je komunist. Baraba je, navadna baraba!" vzdrhti Mihajlo, solze mu zalijejo oči, toda za solzami je sovraštvo. In ko se oči zjasnijo, se možato upro v socialnega delavca, glas je odločen, kakor da prevzema veliko odgovornost. - Tovariš, s tema rokama si bom služil kruh, pa četudi... Ne, v šolo pa ne!... Na vrsti je Minka. Skoraj preveč plaho dekletce. Potem tisti skodrani' lasje, kot oglje črne oči, nosek sredi rahlo obarvanega obraza je kakor čebela s priprtimi krili Toda na prvi pogled bi Minko prisodili v čredico ubogljivih ovčic. Pa temu ni tako. Minka je bila pred dobrim letom najbolj prebrisana osmošolka. Da, celo do osmega razreda je priromala. Opombe v matičnem listu so sila različne: laskave in hrapave, opominjajoče in sovražne, malo je spodbudnih, razmišljajočih. Minka je otrok urejene družine. Mogoče ceh preveč urejene. Oče je v nekem podjetju obratovodja. Vsi ga imajo radi. Mati je trgovka. Potrošniki je ne morejo prehvaliti. Starša sta po ves dan zdoma, Minka dopoldne v šolo, popoldne v kuhinjo, na dvorišče, h knjigam. Minkina starša pa sta imela to slabo lastnost, da sta vsaj dvakrat v tednu privihrala v šolo. Pa ne takrat, kol je na oglasni deski z veliko napisano, da je govorilna ura samo v torek od dvanajste do trinajste, primahala sta jo v ponedeljek, sredo, petek. Kakor je pač naneslo. Torej Minka ni bila prehudo plaha. Nasprotno: vsa leta jezikava in odrezava. Njen nosek je bil tam, kjer ne bi bilo treba. Nato pa ga je raznašala po razredih, trosila med potjo in užaljeni učitelji so ji zagrozili, da bo morala zaradi preostrega jezika iz šole. Nekega dne pa je javno razglasila: „Tovarišica Anka se je poljubljala z ravnateljem. "In to na podstrešju, kamor je Minka morala po neka učila. Ha, ha, ha! Da bi takle otrok blatil ravnateljevo čast in čast najbolj priljubljene tovarišice? Ne! Ta otrok laže. Laže že vsa leta nazaj. Pritiska zbor učiteljev, pritiskata starša, Minka pa stiska pesti in se brani solznih oči: „Ne lažem, resnico govorim, res sta se poljubljala. “ Poljubljanje je pravzaprav naravna reč, vendar je Minka dobila želo v trdo Čelo, posledice svojega razglasa je občutila pri ocenah in odnosih, kakor da je ni in da na šoli sploh nič ne pomeni. Niso je pregnali, niso ji na stežaj odprli vrat. Tri mesece pred koncem je sama pobegnila iz šole, sama si je potem poiskala delo, kjer je srečna, pa čeprav se starša še tako jezita. Ne, v šolo pa ne! Mogoče je socialni delavec Peter upal, da bo vsaj pri tretjem malo več sreče. Pa je že tako, da včasih ne pomagajo še tako sladke in modre besede, še tako kristalno čisti nauki, do kraja usklajt člo ankete in analize. Skratka, tudi socialnem delavcu ostane samo hjsk stavek: „ Vrni se na delovno mesto in utiraj svojo pot!" ^ z Tudi Poldek je sredi osmega končal. Že ob polletju je pfl ^ m starša, ju prepričeval, da nima smisla še naprej zapravljati čas, 'j4, k pa ga v šoli tako in tako ne marajo. Dve leti je zaradi bole Va' zapravil. Tako je bil v osmem največji in najstarejši. Aktovka je l °vek polna napetih kriminalk, oči niso bile uprte v tablo, nepremično tete, zrle v boke mladih učiteljic in lepo razvitih učenk. Pognalo je p J°rd nosom, tudi lasje so bili često prebujni. Ravnatelj ga je večl ^air posvaril: tugih - Ti, Poldek, bo prišel čas, ko bova letela čez drn in stm! J^roi Vsako uro je bil opominjan: „Napravi, da boš človek, pot boš pa govoril. Zdaj pa kar lepo sedi in zbiraj „čike“. Sami uk ^te same pretnje. Med učitelji, starši in Poldkom je rasel prepad, >trtia( nižal in širil. Kdo neki ga bo zravnal? Potem je prišlo zneni ir najbrž se je moralo tako končati. T^ik Tovarišica Roža, ravnateljeva žena, je imela likovno vzgojo. na začetku ure je poudarila, da bodo tokrat drug drugega pot J11, k tirali. Seveda je najprej omenila razvoj portretiranja, pokazala ne ^it primerov, razdelila risalne liste in rekla: , UsP ..Izberite si model in rišite. “ ^ n Najprej pritajen smeh, spogledovanje, čez čas se je večina pol ^Ur bila v resno delo, tovarišica Roža pa je kot hojka na skali stala p ^ t tablo, si poravnavala krilo in bluzo, se ogledovala v okenski & 2* ^ potem pa kot strela z jasnega: ^ote „Tovarišica, katero številko modrčka pa nosite? Oprostite, g?1101 rišem in rad bi dobil vsaj eno petico. “ |javn Zaorilo je po razredu. Konec učne ure. Tovarišica Roža teče *IVar ravnatelja. Pritečeta oba. Ravnatelj zgrabi Poldka za grive, vleče rask po razredu, tolče po hrbtu, ves pobesni, razred onemi, umolft ^ dekle v kotu dvigne roke, prosi. (^°u ..Tovariš, ne tako, ubili ga boste, ubiliii!..." l?® Zdaj Poldek že tretjič stoji pred socialnim delavcem. Stoji, gl1 |jes ga, nato pove z moškim, odsekanim glasom: „Tovariš, če me d enkrat zaradi šole pokličete, bom dvignil knjigo in šel drugD VP Tako." “aihe Da, tudi tokrat je bilo prepričevanje zaman. To so trije J®®11 delavci, pridni, pošteni in iznajdljivi. Radi imajo delo, svoje delo[ k°’ tovariše. Sovražijo pa šolo, tiste učitelje, ki so jim zagrenili Ij11' ^tJu zen do knjig, postavili ovire, prek katerih se bodo z gnevom pm ^ laj< in stopili na pot svoje prihodnosti. TONE RO’ V J J rsl' ili Ije Fe len1 »Čisti« jezik je zastarel gjoko naj današnji jezikovni pouk ustreza zahtevam jutrišnjega življenja v industrijski jali Na to temeljno vprašanje bi »gi (iko navezali vse misli govorni-na letošnjem mednarodnem se ečanju lingivistov-učiteljev v edi^nnenbergu pri Goslarju. Sre- 0 j^nja so se udeležili učitelji agfrnih evropskih narodov 0k Angleži, Francozi, Italijani, mj]adžari, Danci, Švicarji), naj-Ijai pčneje pa so bili zastopani go-vzg ‘telji Nemci, ki so dali tudi vse Vročevalce, in Jugoslovani. pš< Današnja šola in jezikovni rj}1( sta — po prepričanju vseh aje )v°mikov pa tudi slušateljev, m ) so redno posegali v razpravo etri Pravo nasprotje tega, kar po-ebuje današnja in še bolj tista )tjj( fažba, v kateri bodo živeh se-pffViji šolarji. Za skoraj vse na-e ^de značilno iskanje novih vse-in oblik šole temelji na del-0 že znanih potrebah po dru-‘dnem človeku, kot ga daje se-^ja šola, na spoznanju, da bo Jajc1 človek v visoko razviti indu-mo bjski družbi podvržen drugač-‘ai zahtevam in okoliščinam, pri “t mu jih predstavlja današnja as, !}s, ki naj bi ga za to življenje odpravljala. Že danes postaja je i °vek žrtev potrošniške menta-:n0 tete, „onesnaženja informacij" je p [?0rda še bolj kot okolja!), sčk ^ame, pohtičnih snubljenj in tugih subjektivnih pa ne vedno ’ ®bronamernih prikazovanj mano! bralnega in družbenega okolja, utt katerem živi. Večino teh in-'ad, dacij dobiva prek najstarej-entf fe in primarno človeškega ko-^nikacijskega sredstva - je-jo, "Ca- Jedro problema je torej v ood kako učenca popolneje se- 1 ne laniti s tem sredstvom, kako ^Usposobiti, da z znanjem je-'ka ne bo pridobil le sredstvo pol “Uiunikacije, marveč da se bo la p > 1 tudi zaščititi pred njego-k* ji1111 slabim magičnim vplivom. ^oter: doseči vsem družbeno-'te, sti h«1 >ešcf iz š( i bo novici d11 tež*1 3ejo’ ,, vi il# v# ;r 0° kalili vsebino in organizacijo seminarja. Kot napako so Navedli pomanjkanje časa, zaradi česar je bila snov nakopičena in koščena. Program seminarja je zajel naslednje teme: hfvi dan: r ^ Dr. B. Debenjak: Marksistična filozofija danes. Marksizem kot teorija in praksa socialistične samoupravne družbe " Ferdo Bem: Ustavne spremembe in samoupravno organiziranje vzgojno-izobraževalne dejavnosti " Miroslav Faletov: Samoupravljanje v šolah - sveti šol in vloga predstavnikov družbene skupnosti D: fugi dan: Zv ajid :qe' si)1 4 m ih I otf r F M«1 > f ivko Pregl: Samoupravljanje v šolah kot družbeni odnos: vloga učencev v samoupravljanju in njihova organiziranost (ZM, šolska in razredne skupnosti, in t ere are organizacije) L Alojz Novak: Samoupravljanje v vzgojno-izobraževalnem procesu v Veljko Troha: Pedagoški vidik samouprave učencev ^ Milojko Vidmar: Vzgoja za samoupravljanje v organiziranem prostem času t Stane Kranjc: Marksistična idejnost v vzgojno-izobraževalnem . procesu, ffetji dan: * France Popit: Aktualna vprašanja razvoja družbeno-političnega sistema in vloga ZKJ N Milan Kučan: Problemi nacionalizma v Jugoslaviji Iz posameznih tem povzemamo izvlečke, dele besedil, posebno Poudarjene misli in kratek, zgoščen povzetek razprav. Celotno gradivo seminarja bo izšlo v reviji zavoda za šolstvo SRS Vzgoja in izobraževanje11. TEMA Dr. Božidar Debenjak, docent na oddelku filozofske fakultete MARKSISTIČNA FILOZOFIJA DANES , Pr. Debenjak je na seminarju obravnaval različne podobe mar-. sizma v zgodovini in variacije pojma „socializem“. Opozoril je, da J navezava na Marksov dosežek v teoriji mogoča le po poti revolu-l0narne prakse. Govoril je o možnosti in nujnosti v zgodovini ter o odgovornosti za izbrano zgodovinsko pot. Na dosedanji svetovni red (kot svet razdeljenega dela) in nujnosti fevladanja razdeljenega dela, je navezal samoupravljanje kot je h0P10 v današnji tehnologiji in nakazal perspektive samouprav-rnja v avtomatizaciji. Govoril je o socializmu, kije sledil poznemu Malizmu in o poti v revolucionarno preobrazbo razvitega sveta. Nualjeval je s samoupravno socialistično demokracijo, ki je dikta-»P proletariata. Ta diktatura proletariata je mogoča le kot naj-pp demokracija, ki se kaže v zavestnem omejevanju in izključe-^ Nju antidemoicratičnega in polaščevalskega. 5^ hovo napačno tolmačenje, nihanje). MISLI: Napredek uma ni avtomatski napredek sreče, dosežemo ga z zavestno akcijo. Izhodišče marksističnega materializma je v zgodovini. Iz konkretnih zgodovinskih izkušenj in zgodovinskih stališč moramo odgovoriti na vprašanje nastanka sveta. Religiozne oblike izvirajo iz odtujenosti človekovega sožitja. Če odstranimo okoliščine, zaradi katerih se ustvarja kraljestvo v oblakih, izgine vsaka religiozna rejleksija. Cerkev, ki je ločena od države, ki ni politična sila, postopoma ugasne. TEMA Ferdo Bem, predstojnik organizacijske enote zavoda za šolstvo SRS - Kranj USTAVNE SPREMEMBE IN SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI POJEM TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA XXI. ustavni amandma v svoji 2. točki definira temeljno organizacijo združenega dela kot temeljno obliko združenega dela, v kateri delavci na podlagi svojega dela neposredno in enakopravno urejajo medsebojna razmerja pri delu, upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, odločajo o dohodku in o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomdcega položaja. V tej zvezi je treba omeniti še tretji odstavek ustavnega amandmaja, po katerem „doho-dek“, ki ga ustvarijo v katerikoli obliki združenega dela in združevanja sredstev, pripada v celoti temeljnim organizacijam združenega dela“. USTANAVLJANJE TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA Pobudo za organizacijo TOZD da lahko skupina delavcev in tudi vsak organ upravljanja v delovni organizaciji. Pobudnik mora svoje predloge sporočiti zboru delovnih ljudi. Ce zbor ugotovi, da del enote izpolnjuje pogoje za ustanovitev TOZD, sprejme sklep o sprožitvi postopka za ustanovitev TOZD v tem delu delovne organizacije. S sklepom zbora delovnih ljudi naj se imenuje tudi komisija za izdelavo dokumentacije, ki naj obsega: da ta del delovne organizacije izpolnjuje pogoje za TOZD, ekonomske prednosti take spremembe in prihodnja razmerja med TOZD in delovno organizacijo kot celoto oziroma drugimi deli delovne organizacije. Z vsem gradivom'komisija seznani delovno dcupnost in pripravi vse potrebno za odločanje o ustanovitvi TOZD. Za ustanavljanje TOZD po ustavnih amandmajih je značilno, da sodelujejo oz. o tem odločajo izključno le delavci enote, ki bo formirana v TOZD. Delavski svet podjetja ima pri tem samo to možnost, da zboru delovne skupnosti ugovarja, na kar o sporu odloči ustavno sodišče. Sklep o ustanovitvi TOZD naj obsega predvsem: — navedbo dela delovne organizacije, ki se organizira v TOZD, — ime, pod katerim bo poslovala TOZD, — določilo, da se sredstva dela delovne organizacije prenesejo v upravljanje TOZD, — da se bodo razmerja med TOZD in delovno organizacijo urejala s samoupravnim sporazumom o združevanju, — določiti začasne organe upravljanja in določbe o izvolitvi organov upravljanja, — določiti splošne akte, ki bodo veljali do sprejema lastnih itd. PRAVNI POLOŽAJ TOZD O tem ali je TOZD pravna oseba ali ne, se vodijo razprave med pravnimi teoretiki. Problem je nastal zaradi tega, ker ustavni amandma XXI, ki sicer TOZD dokaj podrobno opredeljuje, ne določa, ali so TOZD pravne osebe ali ne. Pri tem pa je še vedno v veljavi 15. člen ustave SFRJ, ki izrecno označuje delovno organizacijo kot pravno osebo. Temeljni zakon o podjetjih v 4. členu pa je določal, da so poleg podjetja samega pravne osebe lahko tudi samostojne organizacije združenega dela v njihovem sestavu. Za sedaj bo najbolj ustrezno stališče, po katerem naj bi bila TOZD pravna oseba ali ne, predvsem odvisno od volje delovnih ljudi v sami TOZD. Če bodo oni menili, da je potrebno, da TOZD sama nastopa v pravnem prometu, bodo že v sklepu o ustanovitvi izrazili voljo, da postanejo pravna oseba. Vsi postopki pri sklepanju in izvajanju samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora temeljijo na načelu javnosti in enakopravnosti udeležencev sporazumevanja in dogovarjanja. Iz teh več ali manj načelnih amandmajskih določil moramo podrobneje opredehti naslednje odnose, ki so za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja pomembni: — storitve vzgojno-izobraževalnih organizacij v menjalnem procesu po načelu svobodne menjave dela z delom delavcev, ki delajo v drugih organizacijah združenega dela; — kako v tem menjalnem procesu zagotoviti načelo enakega družbenoekonomskega položaja delavcev, ki delajo v organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti; — vloga in položaj samoupravnih interesnih skupnosti in njihova pooblastila za bolj samostojno določanje virov in višine sredstev za dejavnost, zaradi katere je bila ustanovljena; — medsebojna razmerja med organizacijami združenega dela in samoupravnimi interesiimi skupnostmi, sestava in delegatka razmerja v organih interesne skupnosti in — v kakšnem obsegu naj določa zakon vsa razmerja, ki nastopajo pri ustanavljanju, funkcioniranju in financiranju interesne skupnosti. RAZPRAVA , VPRAŠANJE: Kaj ostane pri °retiku Plehanovu za nas ^jemljiva? ^UGOVOR: Med vsemi teo-“0 II. Internacionale je bil N]b°ij jasen. Od njegove teorije ar>e aktualno in sprejemljivo: — materiahstično pojmovanje zgodovine; — polemika proti revizionizmu, proti Bernsteinu in proti oportunizmu Kautskega (sholastično oklepanje citatov in nji- RAZPRAVA VPRAŠANJE: Kaj menite o združevanju vzgojno-izobraževalnih zavodov po načelih ustavnih dopolnil v TOZD (temeljne organizacije združenega dela)? Pojavljajo se očitki, da se osnovne šole preveč zapirajo vase in da ni medsebojnih odnosov v okviru občine. Ali naj bodo matične šole s podružničnimi šolami TOZD? Kako naj se osnovne šole-TOZD pove- zujejo v skupnost TOZD v okviru občinske skupščine? ODGOVOR: Upoštevati moramo samoupravna, strokovna in ekonomska načela. Za večje šolske centre je združevanje še bolj aktualno, ker imajo več strokovnih šol in močno razvito proizvodno dejavnost. Pomembno je povezovanje šole s proizvodnjo oziroma delom. Glede na ustanavljanje TOZD se je pojavilo več različic za razpravo v zvezi z razmišljanjem o večjem centru na Gorenjskem: 1. različica — po enotah: ekonomske poklicne šole, enote za izobraževanje odraslih — pri tej različici bi bil šolski center pravna oseba, 2. različica - TOZD bi bil pravna oseba (šola izključena), 3. različica - vsaka TOZD zase bi bila pravna oseba. MISLI: Pri statusu TOZD v okviru šolskih centrov naj bi obveljalo načelo, naj se ne razcepi, kar je bilo združeno. Trenutno je še mnogo nejasnega, veliko pozitivnih razmišljanj in nešteto interesov. Vse naj vodi skupni interes: vzgojiti kritično mislečega, samoupravljavca. Rešitev bomo našli in izoblikovali vzporedno s spreminjanjem republiške zakonodaje: zakonov za predšolske zavode, za osnovne in srednje šole, z zakonom o financiranju itd. TEMA Miroslav Falotov, predstojnik organizacijske enote zavoda za šolstvo SRS - Dravograd SAMOUPRAVLJANJE V ŠOLAH Sveti šol v razširjeni sestavi ali razširjene delovne skupnosti šol se le redko sestajajo, čeprav zakon govori o njihovi derbi za celotno življenje in delo vzgojno-izobraževalnega zavoda itd., kar pomeni zoževanje možnosti, da bi bil v šolah upoštevan širši družbeni interes in kaže na zapiranje v šolske okvire. Predstavniki družbene deupnosti so v večini primerov v veliki manjšini. Že s tem je zmanjšana možnost njihovega vplivanja in oldočanja. Če upoštevamo še njihovo slabo udeležbo na sejah, potem je možnost družbenega vpliva še manjša. Število predstavnikov družbene skupnosti ni vedno v skladu z velikostjo šole in šolskega okoliša, kar zožuje vpliv celotnega področja na življenje in delo šole in narobe; v takšnem primeru tudi svet šole ne more imeti dovolj močnega vpliva na družbeno skupnost, npr. če gre za saniranje razmer v šoli ipd. Premalo pozornosti so občinske skupščine in sestavljale! šolskih statutov posvečali sestavu predstavnikov družbene skupnosti v svetih šol. Ni malo primerov, ko sploh ni predvideno, da bi tudi občinska skupščina imenovala v svet svoje predstavnike. Mardkje v svetih ni staršev, ki bi bili prav gotovo najbolj zainteresirani za življenje in delo šole (predstavniki SZDL, krajevne skupnosti, delovnih oiganizacij idr. namreč niso vedno tudi starši učencev določene šole). Mnogo je primerov, da v svetih osnovnih šol ni učencev — predstavnikov šolske skupnosti učencev. V srednjih šolah teh problemov ni, pojavlja pa se vprašanje podrejenosti ali enakopravnosti predstavnikov skupnosti učencev v svetih šol. Po statističnih podatkih za šolsko leto 1968/69 je bilo v samoupravnih organih šol le 3,5 % kmetov in 3,5 % delavcev - neposrednih proizvajalcev. Po istih statističnih podatkih je bilo to šolsko leto v samoupravnih organih šol le 13,8 % članov starih manj kot 25 let (vštet: so učenci — predstavniki šolskih skupnosti) kar kaže na skromne udeležbo mladih v šolski samoupravi. NEKATERI PREDLOGI: Če hočemo zagotoviti družbeni vpliv in razredne osnove vzgoje in izobraževanja, moramo v samoupravnem mehanizmu z zakonom bolj precizno zagotoviti vlogo predstavnikov družbene skupnosti pri upravljanju šole. Svet šole naj bi sestavljala polovica predstavnikov družbene supnosti in polovica predstavnikov delovne skupnosti in skupnosti učencev. Ob tem kaže proučiti položaj učencev osnovnih šol kot predstavnikov skupnosti učencev v svetu šole. Predsednik sveta šole v širšem sestavu naj ne bi bil predstavnik delovne skupnosti. Izbira kandidatov za predstavnike družbene skupnosti v svetih šol je odgovorna naloga. Pri tem morata tako šola kot družbenopolitične oiganizacije (SZDL, sindikati, ZMS in krajevne skupnosti) odigrati pomembno vlogo. S kandidati se je treba pogovoriti, jih seznaniti s funkcijo, dobiti njihovo soglasje in jih šele nato kandidirati. Seje razširjenega sveta šole ne more biti, če ni navzoča najmanj polovica predstavnikov družbene skupnosti, sicer bi se izgubil vpliv družbe na šolo. V teh primerih npr. svet ne bi mogel sprejeti letnega delovnega načrta ipd. Z zakonom ali drugače bi kazalo razčleniti, kaj vse pomeni, da svet šole odloča o vseh ključnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja oziroma skrbi za celotno življenje in delo šole. To namreč ni natančneje določeno, nasprotno pa je področje odločanja sveta šole v ožji sestavi dokaj precizno opredeljeno. Proučiti je treba udeležbo staršev v samoupravnih organih šol. Ali naj imajo med predstavniki družbene skupnosti večino? Ali bi bila potrebna ob svetu šole še kakšna oblika združevanja staršev (sveti staršev)? RAZPRAVA VPRAŠANJE: Čeprav so predstavniki javnosti pripravljeni delati v svetu šole, jim nihče ne pove, kaj naj delajo. Največkrat nihče od njih ne zahteva poročila o delu, največkrat ne poročajo. Zakaj? ODGOVOR: Gre za pomanjkljivost pri formalizmu izbiranja. Šola lahko predlaga dobre ljudi iz podjetij. Če ne vedo, kaj delati in komu poročati, je kriv tisti, ki jih je imenoval, pa se ne zanima za probleme šole. Dobro bi bilo oživiti seminarje pri delavskih univerzah, ki so že obstajali: seminarji usposabljanja za razširitev delovne skupnosti. Razširjeni svet šole naj bi se ukvarjal s celotnim življenjem šole, ne z drobnimi problemi. MISLI: Naša šola naj ne bo samoupravna navznoter, tem- Iz zgodovinskih izkušenj — odločno in zavestno v socialistično samoupravljanje v šoli (Nadaljevanje s 5. strani) več povezana z družbenopoli- tičnim okoljem. Samoupravljanje ni antiteza, konflikt med zunanjim svetom in prosvetnimi delavci. Učitelj je osnovni dejavnik, ki neposredno vpliva na samoupravni proces znotraj učnega procesa. Opredeliti moramo delovni odnos šola-temeljna izobraževalna skupnost-republiška izobraževalna skupnost. VPRAŠANJE: Ali ne bi kazalo vzporedno razmisliti o učinkovitosti ravnatelja v TOZD, ki je že sedaj preveč obremenjen? ODGOVOR: Bolje bi bilo prenesti administrativne, upravne in ekonomske funkcije na skupnost. Morda bi uspešneje opravljal to delo tajnik ali kdo drug. V občinah, ki imajo enoten pravilnik, enotna izhodišča in merila, odpadejo spori z ravnateljem, kije večkrat edini, ki sestavlja pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. VPRAŠANJE: Kaj menite o svetu staršev? ODGOVOR: Svet staršev bi morah upoštevati kot sestavni del življenja šole, saj se zani-maj:> za otroke. Zakon o šolstvu bi morali dopolniti tudi z določili o svetu staršev v okviru občine in republike. Vsak član sveta, ki predstavlja organizacijo, mora pomagati pri izvajanju programa šole. Prevrednotiti je treba samoupravno organizacijo šole na širši družbeni relaciji in znotraj šole. Izkušnje bi morali upoštevati pri nadaljnjem izoblikovanju stališč. Nadaljnje delo bo potekalo vzporedno z izoblikovanjem dokumenta o vzgoji in izobraževanju. VPRAŠANJE: Natančneje bi morali razmejiti pristojnosti Opredeliti bi morali pravice med svetom šole in ravnateljem. Neposredni delavci v kolektivu bi morali imeti več pravic. Kdo naj nadzoruje, ali poteka samoupravljanje tako, kot je treba? ODGOVOR: To je teza za novo ustavo. TOZD mora nujno zagotoviti Vpliv in pravice delovnih ljudi v teh organizacijah. Natančneje moramo opredehti vlogo ravnatelja v samoupravni praksi. Pomembno je, da usmerja svet šole na bistvene probleme. Kdo naj nadzoruje? Predvsem ustanovitelj. Tudi pedagoške službe želijo spremljati samoupravo, predvsem učencev, pa tudi vsebino dela samoupravnih organov. Skratka, potrebna je integracija družbe in dela v šoli. VPRAŠANJE: Kaj menite o oblikovanju mnenja dijakov pri učnem načrtu oziroma pri izbiranju programa na srednji stopnji, kot eno od samoupravnih možnosti? ODGOVOR: Dijaki na srednji stopnji imajo dokajšen del znanja in lahko vplivajo pri izbiri programa. Dobro je, da učence seznanimo z delovnim programom. Pouk bo tako bolj aktualiziran. Lahko se naslonimo na mnenje dijakov, se povezujemo in poslušamo predloge. Lahko upoštevamo njihovo pametno presojo, ko je program že narejen. Na tem področju naj bi oživili sodelovanje. VPRAŠANJE: Naši kolektivi so se izrekli za angažirano šolo. Taka šola, ki je vraščena v konkretne vsakdanje oblike, potrebuje ustrezen družbeni prostor. Današnji trenutek zanemarjene zavesti nam narekuje, da moramo ozdraviti bolna mesta našega okolja. Odgovorne institucije samouprave morajo odstra- niti nezdravo kulturo (tisk, film), saj je mladina potrošnik. | Brezbrižnost, nenadzorovanost f prostega časa mladih in razgla-' šeno družbeno vrednoteno nagrajevanje po delu (nogometaši, pevci, itd.) še pospešuje krivo rast mladih ljudi. Kdaj bo to urejeno? ODGOVOR: V odgovor tri kratke informacije: v republiški skupščini potekajo razgovori, ki bodo zagotovih dobremu mladinskemu tisku trdno materialno osnovo, da se bo lahko posvetil mladim. Na republiški konferenci mladine so se zavzeli, da bi z letošnjim šolskim letom uvedli fakultatitvni predmet „Delo z mladimi", in odprli katedro ,Trosti čas mladih". Glede anomalije pri osebnih dohodkih potekajo na tem področju družbeni dogovori. Centralni komite pomaga reševati ta problem. MISLI: Šola naj ne postane zatočišče naše družbe, temveč poosebljena zavestna težnja našega življenja. TEMA TEMA Živko Pregl, Alojz Novak, predstojnik organizacijske enote zavoda za šolstvo SRS -Murska Sobota predsednik republiške konference Zveze mladine Slovenije SAMOUPRAVLJANJE V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM PROCESU SAMOUPRAVLJANJE V ŠOLAH KOT DRUŽBENI ODNOS Naša šola, zlasti srednja, je izrazito izobraževalna. Pobuda je povsem prepuščena učitelju. Učenec je sooblikovalec izvenšolske dejavnosti, premalo pa sodeluje pri učnovzgojnem procesu. V šoli je še vedno izobraževanje bolj poudarjeno kot vzgoja. Oddvojenost šole in družbe, kadrov&i problemi, premalo pedagoškega in znan-stveno-raziskovalnega dela ter pomanjkljiv materialni položaj so problemi, ki vplivajo na učne in vzgojne uspehe. Zveza mladine Slovenije je iz razprav na sejah republiške konference mladine dobila celosten pregled samoupravnega položaja učencev na šolah: danes je izobraževanje mladine prepuščeno učitelju, vzgoja Zvezi mladine, svetovni nazor Zvezi komunistov, materialna in organizacijska stran pa ravnatelju. Zveza mladine Slovenije si prizadeva za aktivnejšo vlogo učencev in učiteljev. Ne gre za zmanjševanje učiteljevih pravic, temveč za to, kako doseči, da bosta učitelj in učenec bolj ustvarjalno sodelovala. Gre za aktualna vprašanja: Ali šola vzgaja za samoupravljanje? Ali naj bi bilo v odnosih med učenci in učitelji več demokratičnosti in topline? Pod pojmom samoupravljanja v šoli razumemo večjo aktivnost učenca in učitelja, boljše sodelovanje dijaka v svetu šole. Šolska skupnost je samoupravni organ, ne pa le ena od interesiih oblik ali pa celo ravnateljeva „podaljšana roka". Samoupravljanje učencev pojmujemo v naših šolah mnogokrat enostransko: pogostokrat so to zgolj manifestacije samoupravljanja (npr. javno ocenjevanje). Večkrat se sprašujemo; ali samoupravljanje ruši učiteljevo avtoriteto. Eno je gotovo: če avtoriteta ni zgolj formalnost, če jo potrjuje učiteljeva praksa, marljivost in sposobnost, te nevarnosti zagotovo ni. Z vsemi temi kvahtetami učiteljev ugled raste, s svojim delom ustvarja socialistično avtoriteto pedagoškega delavca. Pri uveljavljanju samoupravnega položaja učencev pa ne smemo pozabiti na vlogo, ki jo imajo naše družbeno-politične organizacije. Seveda pa ima pri tem še vedno največjo nalogo učitelj: od njegove požrtvovalnosti je odvisno, kako bodo uresničena načela o samoupravljanju učencev v naši šoli. Pouk je sistem interakcij med učenci in učitelji. Od pedagoške kakovosti teh interakcij je odvisro, kakšen bo proces in-rezultat samoupravljanja učencev. Prav tako je učitelj prvi, ki razrešuje nasprotja med samoupravljanjem kot „temeljnim“ učnodelovnim razmerjem in samoupravljanjem kot smotrom oziroma pedagoško nalogo. Obe dihotomiji: učenec kot subjekt in objekt ter samoupravljanje kot temeljno učnodelovno razmerje in učna naloga oziroma učni namen najbolj nepoa-edno razrešuje učitelj s svojo pedagoško osebnostjo,ravnanjem in vedenjem. Za uspešno vzgojo mladih samoupravljavcev je potrebna skladnost med samoupravijavskim vzgojnim smotrom, družbeno prakso samoupravljanja (urejena samoupravljavca družba) ter med pedagoško vsebino, metodami in oblikami samoupravljanja učencev v osnovni šoli. Zvezo med temi kategorijami določa marksistično materialistični aksiom, po katerem je družbena zavest (v zadnji instanci) odvisna od družbene biti. V primeru učencev je to njihov samoupravljavski položaj v učnovzgojnem procesu in družbi. Torej je to struktura in dinamika vseh razmerij, kijih doživlja učenec. Šola lahko ureaiičuje družbenopolitične vrednosti in smotre le ob zadostni podpori družbe. Šola se mora na stežaj odpreti družbi. /'Potreben je sistematični „vdor“ organiziranih, zavestnih subjektivnih samoupravljavskih družbenih sil (ZK, ZMS itd.) v življenje in vdelo šole. Brez reaie pomoči teh dejavnikov se bo šola — po zakonih inertnosti — težko prebijala k večjim uspehom glede samouprave učencev. Potreben je večji samoupravljavski idejni vpliv družbe na prosvetne delavce in na samo mladino prek mladinskih družbenih akcij. Intenzifikacija idejnega vplivanja in politizacija šole pa ne bosta uspešni, če se ti vplivi prej pedagoško ne pretehtajo. Zato je potrebna pomoč pedagoške teorije. Idejni in politični vplivi družbe morajo biti pedagoško domišljeni. Na tem področju se odpira obsežno delo. RAZPRAVA VPRAŠANJE: Kako učence vključiti v Zvezo komunistov? Kdo lahko predlaga učence v ZK, če je na šoli en pedagog komunist? ODGOVOR: Vprašanje načenja problematiko članstva ZK v pedagoških vrstah. Družba je kot celota zanemarila kadrovsko pohtiko. Pri sprejemanju na odgovorna mesta smo predpostavili strokovnost. Danes vidimo, da se ne moremo zadovoljiti le s strokovnostjo, daje potrebna še moralno-politična opredehtev kandidatov. Nujna je konkretna akcija ZK s pedagogi za pridobivanje novih članov, ki bi radi stopili v ZK. Sprejemanja učencev v ZK ne smemo obravnavati ozko in tehtati preteklost za tri generacije nazaj. Gre za osnovno — politično usmeritev; marksistična idejnost, dokazana z delom in življenjem v šoli. Opustimo formalne vprašalnike in se več pogovarjajmo z učenci. Število sprejetih mladih na šoli je odsev ravni družbenopohtičnega stanja na šoli. MISLI: Celotno področje vzgoje in izobraževanja je bilo doslej obravnavano kot potrošnja, ne kot ustvarjanje dobrin. Znanje postaja vse bolj produkcijska sila. VPRAŠANJE: Med mladino in občinskimi forumi je potrebno testo sodelovanje. Iz te želje in potrebe se pojavijo na šoli ankete z nemogočo vsebino, ki povzročajo skupnosti več škode kot koristi. Kaj menite o tem? ODGOVOR: Nestrokovne ankete rodijo slabe rezultate in konflikte. Žrtev je učenec. Če bi vsaka šola reševala z učenci vse šolske probleme po samoupravni poti, prek iskrenih razgovorov, bi taka ponesrečena metoda podkupovanja učencev že vnaprej propadla. Potrebno je boljše sodelovanje med mladinskimi in vzgojno-izobraževal-nimi vodstvi. V fazi obravnave nove snovi omogočamo učencem tem več samoupravljanja, čim bolj jih pritegujemo v samostojno aktivno delo z najrazličnejšimi viri: bodisi po individualni bodisi po skupinski poti prihajajo do novih- spoznanj ter jih posredujejo svojim tovarišem. Važne so aktivne metode in oblike spoznavanja. Pri tem je učitelj le svetovalec glede virov in metode. Med najaktivnejše socializirane oblike dela spada skupinski pouk, delo v dvoje, med najaktivnejše metode pa eksperimentiranje, laboratorijsko delo, izdelava raznih projektov itd. Celotno delo uvajajo, povezujejo in Clepajo razprave. Še več samostojnosti, individualnega in skupinskega dela omogoča faza utrjevanja, predvsem njena tehnika uporabe. V fazi uporabe ali povezovanja teorije s prakso se trudimo, da so problemi in naloge čim bliže življenju, naravi in ne samo didaktično skonstruirani,.šolski" modeli. Pri preverjanju in ocenjevanju (vrednotenju) učnih dosežkov naj sodelujejo tudi učenci. Seznanjamo jih s tehnikami preverjanja in merili ocenjevanja. V ta proces vključujemo tudi njih same, bodisi v skupini ali komisiji bodisi ves kolektiv. Tradicionalna šola ni zaupala učencem. Teorija podkrepitve in teorija povratnih informacij, na katerih temelji programirani pouk, negirata tako prakso. Prav na področju preverjanja in še prav posebej ocenjevanja je tudi pri nas največ starši »avtoritarnih" učnih navad, največ nezaupanja v mladino. TEMA Veljko Troho, vodja oddelka pedagoške akademije v Novem mest11 *jt0] stbit PEDAGOŠKI VIDIK SAMOUPRAVE UČENCEV Pova UČENEC KOT SUBJEKT SODELUJE V IZBIRI IN DO LOČ H) NJU VSEBINE ŽIVLJENJA IN DELA ŠOLE ^ic Že odrasli čutimo odpor do nalog in vsebin, ki jih mora1 opraviti, pa pri njihovi izbiri nismo sodelovali. Izbira in določa*. j. —l;— j_i_ •_ — * z* « ... ... .s« PQde vsebine dela je začetna faza človekove aktivnosti, ki se ka#' j"-razmišljanju o možnosti za izpolnitve teh nalog. To zbuja notra1 r1®6 vzgibe, pripravljenost za delo. Primerjava vsebine nalog z ra1 ^nt nostmi in dolžnostmi, ki si jih s tem nalagamo, imajo veliko m0 . vacijsko moč. Znano je tudi, da moramo v uresiičevanju nal( |^v pred katere smo postavljeni, a pri njih določanju nismo sodelo''1 vlagati več miselnega in čustvenega napora. l Glede tega, da bi učenci izbirali vsebino nalog, je naša pedago1 c praksa dokaj skeptična. Mnogi nasprotujejo, da bi učenci sod« j? vali pri izbiranju delovnega programa. Zakaj? Program življenj« nstik dela šole določajo organi zunaj šole (sprejemanje učnega načrt Pri določanju njegove vsebine največkrat ni pomembna celo u$ Ijeva vloga. Učenec ie še neoblikovan, nezrel. Kako more not« Ijeva vloga. Učenec je še neoblikovan, nezrel. Kako more P0“j; ^ takem sodelovati pri izbiri programa? Vpliv učencev na izb' Ptos programa bi povzročal nered, anarhijo, eksemplaričnost pouk« . P* dela šole itd. 1,1 n Kakšne so vendarle relativne možnosti za pojavljanje učen«* subjektivnosti pri izbiri programa? Pedagoška praksa na sedanji stopnji kaže, da učenci dosegaj^ visoko stopnjo aktivne udeležbe pri izbiri dela svobodnih dej1 notfi na šoli. Razlogov za to je več, med drugimi imajo našle"1 pomembno vlogo: — možnosti za izbiro in določanje programa svobodnih dej nosti so relativno večje kot pri drugih dejavnikih na šoli; ^ — program posameznih dejavnosti je prilagojen učenčevim i*1 0pr resom, ki povzročajo intenzivnejšo motivacijo učencev za delo; — program ne vsebuje toge sistematike dela, je gibljiv, lahko q, ^ireminja v skladu z uspehi, ki jih skupina pri interesnih dejav« ^ stih dosega; fr‘ Možnosti za manifestacijo učenca kot subjekta pri določal j, izobraževalne vsebine so na sedanji stopnji izbiranja vsebine pob l-manjše zaradi nekaterih objektivnih okoliščin. Res pa je, da ^ ^ darle obstajajo možnosti, v katerih lahko pride do izraza uče? ^ kot subjekt učnega procesa že na stopnji izbire vsebine tega ^ česa, posebno tedaj, ko učitelji pripravljajo podrobne prograH N dela. Učenec bi lahko vplival na določanje vsebin, po naded* poti: - učitelj predloži in razloži program dela učencem. PovabipL.^ da dajo svoje pripombe. Še bolje je, da jim program razmnoži-programu na sejah razredne &upnosti ali pri predmetu raz p ra vij« in dajo pripombe o obsegu siovi, o podrobnostih, o morebi* razširitvi učne siovi itd.; - na temelju poznavanja programov tudi drugih predmet lahko dajejo pripombe, ki se nanašajo na korelacije posamezl učnih vsebin. Učitelji so se dolžni o teh pripombah pogovoriti nanje reagirati; — ker učenci poznajo učni načrt za vse šol&o leto in ker so P izbiri le-tega tudi sodelovali, postajajo eden od dejavnikov, ki lalb vpliva, da bo program tudi uresničen; - predloženi program učencem tudi omogoča, da lahko ' katere težje razumljive vsebine predelajo sami doma po nač« samoizobraževanja, ostaja pa več časa za poglobljeno obravnavi težje razumljive vsebine v šoli; „0 - učenčeva udeležba pri izbiri programa dela lahko spodb|l| ^ posamezne učence, da sami poglobljeno pripravijo učno ' -nastopajo kot referenti. To daje možnost, da učenci čutijo potr^ po sodelovanju, kar zbuja posebno motivacijo za boljše delo vrt1 redu. Znano je, da se človek najbolj kakovostno uči tedaj, kadaf* pripravlja, da bo učil druge. ^ Vidimo torej, da aktiviranje učencev že pri izbiri siovi o z ir o*® ^ vplivanje na izbiro neposredne snovi pri posameznih predm«1 spodbuja učenčev interes, s tem pa vlivamo na njegovo vlogo ^ subjekta učnega procesa. “god »epi, “ilziv “koli M« 'Mot ffolel liran TEMA "ost "Hi Vvo "ih 'tosp b 1>ne h n Milojko Vidmar, vodja sektorja za osnovno šolstvo in določena vzgoji izobraževalna področja pri zavodu za šolstvo SRS VZGOJA ZA SAMOUPRAVLJANJE V ORGANIZIRANEM PROSTEM ČASU Človeka vzgajati za demokratične odnose in za opravljanje sart1’ upravljavce vloge začne s svojimi odnosi že družina. Vzgajati sf. ciljem pa pomeni namerno organizirati takšne vzgojne situacij«v . ...» katerih bodo učenci pionirji spoznavali in se uvajali v samoupra^ JHn odnose, oblikovali zavest ter postopoma tudi oblikovali lastni1: značaja, sposobnosti ter hotenja za zavestno samoupravno ravnal v družbeni skupnosti. odt? , vz Sr Ilovar 'Prašj JHotei Jej* Sban' aa Menim, da je prostovoljna, interesna organizacija, idejno vod«5 ^ga _ cilji samoupravne socialistične družbe in svetlimi tradicijami K Sij rodne revolucije lahko za razvoj samoupravnosti posameznika * ^diš celote pomemben dejavnik. ^rt; S tem smotrom je naša samoupravljavska družba zadolžila osa1* no in seveda tudi druge vzgojno-izobraževalne zavode. Ta zaht«’ je tudi prispevala k oblikovanju bogatejše programske struktur« jj Si st O vsakem pomembnejšem dogodku ter nalogi v življenju in delu razredne skupnosti je treba razviti razredno razpravo. Za posebne naloge je treba ustanoviti posebne odbore in komisije. Vse naj bo demokratično. Ponovitev nekaterih znanih dejstev ter odpiranje nekaterih .hipotez" nakazujeta potrebo, daje treba na področju samoupravljavce didaktike in metodike storiti še marsikaj. ».uma fSAAOfsv-tuiu IV irisiuvirvoilju LTUgdlCjaC piUgl OJ 11 SIV C | hitrejšemu spreminjanju odnosov udeležencev vzgojno-izobraž«'® ^ nega procesa v vseh oblikah. Vse to pa samo po sebi še ne ureS^ se vzgojnih ciljev. ;*$» Tudi v prostovoljnih organizacijah in aktivnostih pionnj«); j^Poi mladine moramo Crbeti za postopno oblikovanje socialne jJ"!* vomosti. Interes za določeno dejavnost, npr. igro, ki edini motmj za sodelovanje, je lahko le izhodišče za aktiviranje in začetek vzg0! j*> iter. Enakopravno, brez bojazni za svojo avtoriteto se pojavlja P°vsod, kjer je kot pedagoški delavec in hkrati samoupravljavec Jj^otne, globalne vzgojne situacije v šoli upravičen in dolžan so-Novati. Vzgojitelji-mentoiji njihovega prostega časa so soudele-j?lci samoupravnega delovanja in hkrati vzgojitelji zlasti kolektiva. iof^ i,naj prepreči poskuse prisvajanja osebne oblasti m manipu-^anja z drugimi pod plaščem samoupravljanja in demokratično ^deljenih pravic vodenja. Take vzgojiteljske težnje nekaterih Pubertetnikov so v vzgojnih situacijah znane. Skupnost, kjer je ^ntor zopet učitelj-informator, določitelj in odločitelj glede šte-Jda sestankov, vsebine, delitev nalog in edini ocenjevalec rezul-nal( ‘atov, ne more biti niti osnovna celica otroške organizacije niti elovi ^udel otroške samoupravne skupnosti. , Domnevamo, da razredna skupnost v osnovni šoli pojmovana i ,°t celoten razred, zlasti na nižji stopnji ni tista, osnovna delovna vzgojna^celota,kibi odgovarjala sociološko-psihološkim karakte-^ikam združevanja otrok na posameznih razvojnih stopnjah. Skupinska dinamika razredne deupnosti je v sedanji praksi še > Preveč podrejena šolskemu načinu dela, namesto da bi v njej vladal poit Po«bm način vzgojnega dela s pionirji v njihovem organiziranem izbij Pastem času. . Pedagoga teorija in praksa se morata prebiti iz sedanje verbalne ^ nerazvite oblike prek raziskovalno-eksperimentalnega dela do enČf Jjetodike vzgojnega dela za samoupravljanje. To velja tako za ^ojno-izobraževdno delo v procesu pouka kot tudi za tisto, ki ga tožnamo kot organiziran prosti čas. RAZPRAVA VPRAŠANJE: Začeti mora- šem smislu. Zakaj ne povabimo jul pri sebi. Važna je osnovna opredelitev vsakega posamez-"Jka do samoupravljanja, obravnavati moramo samoupravni status slehernega učen-% celostno, ne samo v osnovni ^ l!- Predvsem tam, w w so ogrožene naše pozicije -.e|t> ^ podmladku delavcev. Kaj so U „(1 Y>rile šole učencev v gospodar-- da bi se položaj izboljšal? abij' Wo je z delovnim statusom Izobraževalne skupnosti mo-[tajo postati res samoupravne Pojavlja se držav- ebji ^°s?- Zelo malo je izobraževal-re ^ skupnosti, ki analizirajo imet ^opravljanje. Še posebno rt !e/imo zadolžiti zavod za šol-orjtji ^o SRS, da spremlja uresničenje samoupravljanja po ustav-r # p ^ spremembah. Teoretiki, ki i lahi ^sprotujejo samoupravljanju, nam vrinili svoja zmotna ko K ^nenia’ riam jih drago prodali načej1,1 naredili že veliko škode. Za-iavafl - efo se moramo bojevati za poupravno šolo. Vsiljuje se putek, da čim višja je šola, P manj je samoupravna. Našo moramo odpreti. Raz-pliti moramo o prihodnjem pgatskem sistemu. Pri samoupravljanju učencev moramo ■r0(i pštevati sestav staršev. Zane-Inieti ^tili smo kraj, skupnost v šir- odbf ur® otrv1 j vi* ada1 g° v naše šole ljudi, ki so izšli iz teh šol? Sedaj so ti ljudje znanstveniki, morda predsedniki občin, inženirji, politični delavci. V naših šolah se je uveljavila in ohranila oblika obiskov pisateljev in pesnikov, druge stroke pa so zanemarjene. Šolska glasila naj ne izhajajo po ustaljenem redu, prisiljeno in v starih oblikah; izhajajo naj takrat, kadar obstaja živa problematika. ODGOVOR: Zgrešeno je, da učenci niso bili doslej dovolj povezani z občani. Sodelujejo na primer pri volitvah, krasijo volišča, uporabili smo jih pri referendumu za šole in uspeli. Z njimi nismo analizirali rezultatov, uporabili smo jih kot sredstvo. V prihodnosti jih bomo morali upoštevati kot del skupnosti. Naše razprave o samoupravljanju so usmerjene bolj na organe, razmišljamo, kako vključiti vzgojno-izobraževalne ustanove v samoupravljanje, ki ga uvajamo z ustavnimi spremembami. Najti moramo nepo-srednejši vpliv in zagotoviti izvajanje sklepov za daljše obdobje. MISLI: Otrok se uči hoditi. Z znanostjo pripravljamo generacije, da prehajajo iz ene epohe v drugo. TEMA Stane Kranjc, {lan predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije RS . ga# MARKSISTIČNA IDEJNOST V VZGOJNO'IZOBRAŽEVALNEM PROCESU , Vzgoja in izobraževanje kot izrazito družbeni funkciji na dolo-. 11 način izražata in zrcalita stanj'e družbe, njena protislovja, oma-J^nja in stranpoti, predvsem pa cilje, h katerim teži družba. Zato Jrfašanja socialistične vzgoje in marksističnega izobraževanja ne - , jj^mo obravnavati ločeno od celotnega socialnega, političnega, i s,11 y J^ega in moralnega stanja v družbi kot tudi v Zvezi komunistov. acrjJ j. Nširšem smislu je vprašanje marksistične idejnosti vzgoje in P13 J ^raževanja kot obče družbenega problema in naloge odvisno od in stanja v družbi ter tudi od stanja v revolucionarnem |Vnn Ta vprašanja oziroma njihovo bolj ali manj uspešno razre- J it j® v mnogočem odvisno od koncepcije vzgojno-izobraževal-• tito"S'stema> njegove strukture in uspešnosti, od stanja pedagoške n®1 J JJe, skratka, od celote pogojev, v katerih je šolstvo danes. Kot 1*ca ^no vprašanje seveda stopa v ospredje problem uresničevanja k,_r^anih socialističnih vzgojnih ciljev in načina, kako jih v peda-091 ti n1 P13*48* uresničujemo. marksistični idejnosti vzgoje, družbeni naravnanosti šole, so-tutei ^nih vzgojnih smotrih in o drugem smo v Sloveniji po 19. a^e .j J1 '-K ZKS precej razpravljali. Storjeni so bili tudi mnogi ukrepi, reSl tieo? 8tanje glede tega izboljša. 2e v pripravah na 19. sejo central-J komiteja ZKS smo se srečevali z različnimi pogledi in tudi *j*"L večji socialistični angažiranosti vzgoje in izobraževanja, °~L\ kI* Marksistični idejnosti v pouku. Z njimi smo se srečevali tudi ° SMdal116 in idejne osnove teh odporov so bile in so različ- v^T; ^ neznanja do izrazito pozitivistično-tehnokratskih koncepcij M izobraževanja. Tudi nekateri pristaši in ideologi rimoka-;jere aske cerkve so se oglasili. ., ok ^Mičevanje socialističnih vzgojnih smotrov, marksistično iz-Če Sevanje v šoli in družbi moramo obravnavati kot dolgoročno in trajno nalogo, za katero se morajo usposobiti vsi dejavniki, še posebno pa vsi dejavniki na vzgojnem področju. To poudaijam zato, ker je bil ta vidik v zadnjih desetletjih zelo zanemarjen. Bistvene premike je težko pričakovati prek noči. Nam pa gre za bistvene premike. Želel bi zavrniti tudi tiste, ki sodijo, da je to le kratkotrajna politična kampanja, ki jo moramo preživeti, pa bo spet šlo vse po starem, uglajenem tiru naprej. Naše akcije je treba zato naravnati predvsem dolgoročno. Čaka nas mnogo dela: idejnopolitičnega, strokovnega, znanstveno-raziskovalnega ter organizacijskega. Mnogo moramo storiti takoj, hkrati pa se usposobiti za trajno delo. Veliko bo treba storiti tudi pri usposabljanju pedagoških kadrov v vseh vrstah šol. Velike naloge so pred kadrovskimi šolami vseh stopenj ter pred zavodom za šolstvo SRS, pedagoškim inštitutom, izobraževalnimi skupnostmi in drugimi. Uspehi na tem področju bodo v mnogočem odvisni od celotne koncepcije šolskega sistema. Zato bo treba čimprej sprejeti ukrepe za nadaljnje reformiranje šolstva, posebej še srednjega in visokega. Tu imamo največ neskladij, tudi največ nerazumevanja, odporov in tudi največji zaostanek. Marksistična idejnost vzgoje in izobraževanja je v mnogočem odvisna tudi od stanja in razvoja marksistične teoretične misli na Slovenskem. S stanjem na tem področju pa nikakor ne moremo biti zadovoljni. Čakajo nas mnoge naloge. RAZPRAVA VPRAŠANJE: Trdi se, da je naša šola še vedno nevtralna. Ali je možno, da imamo ob resnično nevtralni šoli 85 do 90 % socialistično usmerjenih mladih ljudi, kot jih imamo danes? ODGOVOR: Idejno nevtralna šola je naziv, ki nč ustreza resnici in je žaljiv za vse, ki si prizadevajo, da bi učili čim bolje ter dosegajo tudi v težkih razmerah dobre rezultate. To nevtralnost oziroma dvojnost je bolj čutiti pri nekaterih predmetih. Vse ideologije v preteklosti — in tudi naša ideologija — so se bojevale za vpliv na zavest mladih. Vse napore moramo usmeriti v cilj, da popravimo, kar smo zanemarili. VPRAŠANJE: Učitelj, ki ni prežet z marksizmom, ki ne sprejema marksističnih vzgojnih smotrov, ne more uresničiti marksistične idejnosti. Od učiteljevega zgleda, od njegove znanstvene naravnanosti in etičnih kvalitet je odvisen konkreten vpliv na učence v učno-vzgojnem procesu. Kaj storiti s pedagogi, ki niso prežeti s samoupravno pripadnostjo? ODGOVOR: Ne bomo mogli izvršiti vsega s sedanjo sposobnostjo nas vseh. To so dolgoročni premiki, zasnovani v korenu: temeljitejši kadrovski politiki, usposobljenosti za poklic v širšem marksističnem smislu — izobraženosti in osebne naravnanosti. To je dolgoročni cilj vseh dejavnikov. Sem spada izpopolnjevanje kadra na kadrovskih šolah, strokovno izpopolnjevanje učiteljev (trenutno več kot 1000 učiteljev različne strokovnosti), njihovo ustrezno nagrajevanje itd. Kratkoročen cilj: pedagoški delavec, ki s svojim vedenjem dokaže, da je proti samoupravljanju, ne more učiti. Posreduje znanje, ki ni v skladu s cilji, z dokumentom vzgoje in izobraževanja. Načelo je, da taki pedagoški delavci zapustijo prosvetne vrste. To je konkretni humanizem. Naj si najdejo poklic, kjer ne bodo imeli poslanstva vzgoje in izobraževanja. MISLI: Izoblikovanje idejnosti ni spoznanje brez cilja, temveč uporabno spoznanje. Marksistična idejnost ni okrnjena samo na znanstvenost pouka. Marksistična znanost je ske moči in povezanosti teh ekonomskih a-edišč med seboj; povezanosti v industrijskih podjetjih z bankami oziroma bančnim kapitalom in prek bančnega kapitala z delom politične oblasti, ki je nastopala in nastopa kot predstavnik nacionalne ekonomije. Pri tem imamo opravka s starimi elementi, z elementi starega sistema in z na novo nastajajočimi oblikami. Odločilni oziroma ostrejši korak za utrjevanje vloge delovnega človeka smo naredili pri zadnjih ustavnih spremembah z znanimi ustavnimi dopolnili 21, 22 in 23, ki jih nekateri imenujejo delavska. Dokončni korak, vsaj kar zadeva ustavno preciziranje vloge neposrednega proizvajalca — fizičnega in intelektualnega delavca, pa bo izvršen v dragi fazi ustavnih sprememb. Te bodo opravljene koncem letošnjega oziroma v začetku prihodnjega leta. V tem razmej-nem obdobju, ko so bile razrahljane vezi starega državnega socialističnega sistema, novi sistem pa še ni bil ugrajen, so nastale težnje, ki se kažejo v privatizaciji, v razpolaganju s presežnim delom, ki ga ustvarja delov- na možnost oživljanja kapitalističnih odnosov. Ko sno zrušili star sistem centralističnega, naturalnega načrtovanja, nismo zgradili novega sistema, takega, ki bi temeljil na samoupravnih osnovah. Nismo izkoristili možnosti, da bi obvladali stihijo tržnega gospodarstva. Prav ta stihija pa je privedla do položaja v kakršnem smo danes na področju ekonomsko-proizvodnih in družbeno proizvodnih odnosov. Te stvari govorim zato, ker se mi zdi, da je za razumevanje sedanjega položaja in tudi nalog, ki se postavljajo v zvezi s tem, važno, da vidimo, kaj moramo narediti. Nekateri govorijo, da gre v sedanjem trenutku za krizo zavesti. Mislim, da to ni točno; zavestno smo začeli izgrajevati samoupravo. Ko smo 1. 1950 razglasili geslo samoupravljanja in se bojevali za razbijanje državnega socializma, smo rekli, da bomo po razbitju tega zgradili družbo na novih, samoupravnih temeljih. Ker imamo zelo jasen koncept, kaj moramo storiti, da pridemo iz sedanjega položaja, menim, da tu ne gre vedno tudi vrednostno opredeljena. Marksizem moramo sprejeti kot revolucionarno ideologijo, ki zastopa interese delavskega razreda. Učitelj ne more biti prodajalec jabolk, ki razstavi blago in reče: ,Jzbirajte!“ Z osebno nevtralnostjo ne moremo razlagati razvoja znanosti in družbe. Marksistična znanost je plod razvoja. Vsak učitelj mora na ravni svoje stroke naravnavati pedagoški proces in imeti kritičen odnos do koncepcij, ki jih posreduje. Verbalno opredeljevanje nam ni več potrebno. Potrebna je aplikacija: kaj pomeni marksistična znanost za predmet, za skupino predmetov, za kadre, pri pisanju učbenikov itd. Vsi zavodi, šole, ustanove in vsak posameznik na svojem službenem mestu morajo imeti skupno temeljno izhodišče: konkretnost v organizirani praksi. ni človek na vseh ravneh, na ravni razšiijene in tudi družbene reprodukcije. To je tudi povezano s položajem, ki je nastal pri nas v družbenoekonomskih proizvodnih odnosih. Očitne so težnje po privatizaciji, po dcupin&o lastniškem upravljanju v gospodarstvu, težnje prelivanja družbenega kapitala v privatne žepe. Vse to pa kaže za krizo zavesti. S tem ne podcenjujem težavnosti sedanjih razmer, predvsem na področju ekonomdeih odnosov. Tudi ta položaj napnreč zrcali razmere ekonomske razvitosti naše dežele kot celote in vseh odnosov, ki vladajo v taki nerazviti deželi, obtoženi še z večnackraal-nostjo, z raznimi kulturami, verami itd. RAZPRAVA TEMA Franc Popit, predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije AKTUALNA VPRAŠANJA RAZVOJA DRUŽBENO-POLITIČNEGA SISTEMA IN VLOGA ZKJ Želel bi predvsem oceniti sedanji politični trenutek. Po uvedbi samoupravljanja, ki sno ga začeli leta 1950 kot antitezo državnemu socializmu, pa vendar v okviru državno-socialistič-nega sistema, smo pravzaprav začeli novo obdobje v naši revoluciji. Če smo hoteli razviti idejo samoupravljanja, sno morali razbiti najprej star sistem državnega socializma, ter v nedrih tega sistema ustvariti pogoje za dokončno uveljavitev samoupravnega socializma. Za tak položaj delovnega človeka, da bo odločal o svojih delovnih pogojih, da bo razpolagal s sed-stvi za proizvodnjo, odločal o rezultatih svojega dela v razsrjeni in družbeni reprodukciji. Če pogledamo iz tega zornega kota, kje smo, potem lahko ugotovimo, da smo uspeli razbiti sistem državnega socializma predvsem v zveznih vrhovih. Nismo pa mogli povsem razbiti tega sistema na ravneh republike, v odtujenih in osamosvojenih središčih ekonom- VPRAŠANJE: Pomemben dejavnik pri samoupravnosti naše šole je prav gotovo vidik učnega kadra. Vse kadrovske šole niso take, da bi lahko usposobile kadre v smislu marksističnih osnov, glede na družbene interese. Iz teh šol dobivamo učitelje, ki za to delo niso pripravljeni. Elemente marksistične vzgoje (kot predmet), smo že pred nekaj leti izrinili iz učnih načrtov. Ali menite, da bi uvedba tega predmeta ob strokah usposabljanja privedla do večje angažiranosti na tem področju? Kako in v kakšni meri bi idejna osposobljenost pri oblikovanju dela naših šol privedla do hitrejše rešitve? ODGOVOR: Stvari nam morajo biti jasne, tako pri filozofiji kot pri samih predmetih. Marksistične osnove pouka morajo biti v programih, načrtih, pa tudi v ljudeh samih. Že v osnovni šoli moramo posvečati večjo pozornost kadrovski politiki in jo dolgoročno razvijati. Menim, da bi bilo potrebnof več nadzora, večja angažiranost ■ komunistov. Svetovalne službe v šolah imajo oblastveno funkcijo, njihova pravica in dolžnost je nadzorovati, kako se predava. Pedagoški poklici zahtevajo opredeljene ljudi. Kdor ni opredeljen, ne more biti v šoli. Kdor želi biti v šoli, se bo moral pokoriti politiki ZK. To ni kratenje ustavne pravice. Ločiti mo- ramo ustavno pravico do pravice veroizpovedi v obrambo poštenih vernikov. Klerikalizem pa je zloraba verske svobode za izkoriščanje vere v politične. namene. Želimo pouk na mar-j ksističnih idejnih osnovah, kij bodo imele svoj odsev v sociali-' stičnem samoupravljanju. Biti moramo bolj aktivni in paziti, da ne bomo izgubljali dobrih kadrov, ki jih poskuša cerkev pritegniti v laični posto-lat (medicinske sestre, zdravnike, gozdaije — to je dolgoročna stretegija vpliva na poklice, ki imajo nenehno zvezo z množico). MISLI: Odkloniti moramo nasprotje med marksizmom in pravo znanostjo. Jasno nam mora biti, da je parcialna, pozitivistična znanost v načelnem nasprotju z vso sodobno znanostjo. Brez ugotavljanja vzroka in posledice, mimo povezave z družboslovnimi in naravoslovnimi predmeti ni sodobne znanosti. Tudi v visokem šolstvu obstajajo razlike med dobrim in slabim delom. To moramo povedati, sicer bomo vzgajali tehnokrate in toge vase zaprte strokovnjake. Taki ljudje ne morejo delati. Klerikalizem lahko izključimo z dosežki naravoslovja. Ob teh naporih moramo poudariti marksistične osnove. To je sodobna, angažirana znanost. Zna- Iz zgodovinskih izkušenj — odločno in zavestno ^ v socialistično samoupravljanje v šoli (Nadaljevanje s 7. strani) nost, ki ne upošteva dialektike, je fragmentarna in nepovezana, zato ni zanost. Jasno moramo opredeliti globoka znanstvena stališča. Tako nam ne bo težko dobiti dobrih, sodobnih znanstvenikov. ODGOVOR: V veliko pomoč pri reševanju nejasnosti bo marksistični center pri CK, kije organiziran za vse strukture družbenih delavcev. Posredoval bo povratne informacije, ki bodo koristen prispevek pri rednem, načrtnem izpopolnjevanju pedagoških delavcev. TEMA Milan Kučan, član sekretariata centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije PROBLEMI NACIONALIZMA V JUGOSLAVIJI Milan Kučan je v nadaljevanju dejal: — Slovenski nacionalizem nastopa s tezo, da so komunisti po svoji idejni in politični naravnanosti nenacionalni in zato ne morejo ščititi pravnih interesov naroda. Menim, da so komunisti kot avantgarda odgovorni za usodo naroda, toda v tej usodi ne odločajo tiste družbene sile, ki mu zagotavljajo ekonomski obstoj, se pravi, de-lavski razred. Gre za izrazito povezovanje razrednega in nacionalnega interesa. Znan je odnos ZK Slovenije do nacionalnega vprašanja. Poglejmo zgodovino. To vprašanje je bilo vedno v ospredju pozornosti, prvič in zelo poudarjeno pa je bilo že leta 1926 in konec koncev tudi leta 1934. Tedaj je Komunistična partija Slovenije oziroma slovenski del KP Jugoslavije dosegel podpis deklaracije o slovenskem nacionalnem vprašanju, ki so jo podpisale KPJ, Komunistična partija Avstrije in KP Italije. Dokument, ki priznava Slovencem pravico, da živijo v zedinjeni enotni državni skupnosti. To je stvar, na katero se dostikrat pozablja in ki je mi ne znamo usneriti v politično akcijo. Za razumevanje družbenopolitične vsebine in narave nacionalizma, za uspešen spopad z njim, pa tudi za razlago ciljev ZK na tem področju, se mi zdi pomembno razumevanje nekaterih vprašanj, ki sem jih uvrstil v ta izbor. Zakaj se moramo spopadati z nacionalizmom? Mislim, da sta dva bistvena razloga. Prvič: nacionalizem je opredeljen kot poglavitna ovira pri uresničevanju načela in politike nacionalne enakopravnosti, to je principa, na katerem je zgrajena večnacionalna zvezna Jugoslavija. Nacionalizem je v svojem bistvu naravnan zoper temeljno načelo sožitja narodov in s tem zoper Jugoslavijo kot večnacionalno zvezno skupnost. Drugič: nacionalizem ima tudi v samoupravljanju, kot sicer v vseh etapah socialistične revolucije pri nas, reakcionarne in protireakcioname korenine. Kot tak nujno služi, in to bi posebno poudaril, kot oporišče vseh reakcionarnih in konservativnih sil. Seveda pa nacionalno gibanje v zgodovini ni imelo vselej reakcionarne konservativne vsebine. Nasprotno: sredi 19. stoletja in tudi še pozneje je igralo izredno pozitivno vlogo, predvsem pri razbijanju fevdalnih dražbenih struktur. Spopad je potemtakem z nacionalizmom nujen, ker je napeijen zoper jugoslovandco zvezno ureditev in zoper socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose v tej večnacionalni državni in družbeni skupnosti, torej zoper socialistično samoupravno zvezno Jugoslavijo. To je izhodišče in na tem izhodišču je seveda predsedstvo ZKJ zaostrilo vrsto drugih stvari. Za lažje razumevanje te problematike se mi zdi, da je prav, da povem, na katerih načelih je grajen ta dokument oziroma ta politična akcija ZK Jugoslavije. RAZPRAVA Narod opredeljuje ta dokument kot posebno družbeno skupnost, posebno obliko družbenega združevanja ljudi kot zgodovinsko tvorbo, ki je nastala na določeni stopnji razvoja človeške družbe. Gre za znane resnice, znana dognanja marksistične sociologije. Važno je, da vemo, da je narod nastal na razmeroma pozni stopnji razvoja človeške družbe, na tisti razvojni stopnji, ki sovpada z nastankom kapitalističnega družbenega reda. Morebiti je za politično akcijo prav, da poudarimo, da gre predvsem za tole: za popolno -zmago blagovne proizvodnje je morala buržua-zija osvojiti notranji trg in vse ozemlje s prebivalstvom, ki govori isti jezik, združiti v enotno državo. Enoten jezik je bil eden bistvenih pogojev za svoboden in širok trgovinici promet, za zvezo med kapitalističnim podjetnikom in trgovcem, med proizvajalcem in kupcem. VPRAŠANJE: Kako ocenjuje centralni komite vlogo Zveze pionirjev kot prispevek k domovinski vzgoji in kako ocenjuje svojo podporo, svoj odnos do Zveze pionirjev v zadnjih desetih letih? ODGOVOR: Vloga Zveze pioniijevje z vidika socialističnega patriotizma velika. Doslej smo posvečali premalo pozornosti svobodnim dejavnostim pionirjev, nismo jim znali dati teže in jih uporabiti pri vzgojnih smotrih. Podpora CK je bila le deklarativna, v praksi je ni bilo. S tretjo sejo konference mladine je v predlogu resolucije poudarjen odnos Zveze komunistov in pionirske organizacije. VPRAŠANJE: Ali bodo sindikati v delovnih organizacijah začeli načrtno izvajati ustavna dopolnila? ODGOVOR: Na seji CK smo govorili o tej realizaciji s političnega vidika in ugotovili, daje akcija nezadostna pri vodstvih. Uresničevanje poteka prepočasi. Izgovarjajo se, češ dani razmejitev. V resnici ni pritiska s strani delavcev, ker se nihče ne potrudi, da bi jim pojasnil vsebino ustavnih dopolnil. VPRAŠANJE: Imamo razne pojavne oblike nacionalizma. Nekateri nacionalisti odrekajo komunistom vodilno vlogo pri urejanju nacionalnih odnosov (primeri: ravnodušen odnos do manjšin v Italiji in na Koroškem). Trdijo, da gospodarskim interesom žrtvujemo pravice narodnih manjšin. Ali ni ta očitek izrabljanje slabosti ZK? ODGOVOR Stališče Zveze komunistov je jasno: smo za dobre sosedske odnose, vendar ne za vsako ceno. Manjšinam pri nas smo dali velike pravice, po novi ustavi jih bodo dobile še več. Vse to pa je odvisno tudi od naše sposobnosti uresničevanja teh pravic (vprašanje ljudi, ki bi obvladali oba jezika). MISLI: Naš interes je samo na Slovenskem in v Avstriji, ne omenjamo pa Gradiščanskih Hrvatov in Lužiških Srbov. V šoli ne dajemo dovolj poudarka borbi Gradiščanskih Hrvatov za uveljavljanje. Celo v učbenikih ni te teme. Kako pa je s slovenskim narodom na Madžarskem, ne samo v Porabju? Pozabljamo na ostala območja,'kjer žive Slovenci. VPRAŠANJE: V tujini je vedno več naših delavcev. Kako ohraniti zavest zdomcev, da vzdržijo pritisk? ODGOVOR: Pred štirimi leti smo zapirali oči pred odhajanjem naših ljudi v tujino. Ekonomski vidiki pojava so dobili nacionalne in idejnopolitične razsežnosti. 160.000 Slovencev je v tujini, približno ena petina prebivalstva. Določen odstotek se jih vrača, ena četrtina pa je Novosti bogate zgodovino Ni naključje, da je bilo XVI. zborovanje slovenskih zgodovinarjev v Škofji Loki, saj je bilo posvečeno 400-letnici slo-vensko-hrvatskega kmečkega upora in 1000-letnici tega nadvse pomembnega zgodovinskega mesta. Zborovanje je organiziralo zgodovinsko društvo Slovenije, pokrovitelj pa je bila skupščina občine Škofja Loka. Udeležba na zborovanju je bila izredna, saj je prisostvovalo 314 zgodovinarjev. Zborovanje se je štelo kot redna oblika strokovnega izobraževanja učiteljev zgodovine na srednjih šolah in pedagoških svetovalcev. Udeležence je pozdravil v imenu skupščine občine Škofja Loka njen podpredsednik Alojz Malovrh. V štirih dnevih, kolikor je trajalo zborovanje, seje zvrstilo 23 poročevalcev, ki so analizirali številne probleme slovenske zgodovine. .Uvodni referat je imel dr. Pavle Blaznik. V izredno izčrpni sistematični in vsebinsko bogati obliki je podal zgodivnski prerez- freisinškolo-škega gospostva. Dragocen je bil prispevek Ivana Jana, vnetega raziskovalca narodnoosvobodilnega gibanja na Gorenjskem. Osvetlil je še premalo ali sploh neraziskano obdobje zgodovine NOB na Gorenjskem. Še posebej je obravnaval znano Dražgoško bitko. Omenimo naj izredno zanimivo diskusijo na to temo dr. Toneta Ferenca, ki se je dotaknil problematike področja, množičnosti in uspešnosti decembrske vstaje na Gorenjskem. Še posebej je poročal o novejših izsledkih okupatorjevih izgub v bitki pri Dražgošah. France Planina je poročal o nastanku muzejske dejavnosti na Loškem polju. Jedro obravnave na zborovanju je bila problematika kmečkih uporov, saj je to tematiko obravnavalo na zborovanju kar pet avtorjev. Naš odlični poznavalec in dolgoletni raziskovalec kmečkih uporov dr. Bogo Grafenauer nas je obogatil z novejšimi izsledki tega nadvse pomembnega poglavja v slovenski zgodovini. „0 kmečki trgovini kot ozadju kmečkih uporov" je na zborovanju spregovoril dr. Ferdo Gestrin. Problematiko kmečkih uporov je obravnaval tudi dr. Jože Korošec, pod naslovom: „Šta-tenberg in slovensko-hrvatsko kmečki upor". O kmečkih uporih in njihovih vplivih v Škofji Loki ter na Tolminskem področju sta poročala Vinko Demšar in dr. Marija Verbič. Posebno pozornost je bil deležen slednji referat, ki je dokazoval da so se tudi Tolminci upirali v letih 1540, 1627 in še posebej leta 1713. Posebna pozornost na zborovanju je bila posvečena elementom revolucionarnosti v političnem življenju Slovencev od marčne revolucije pa vse do leta 1940. Zvrstili so se skrbno pripravljeni referati, podkrepljeni z novejšimi izsledki te zani- mive in premalo raziskane problematike v našem zgodovinopisju. Referat Tomaža Vebra o metodiki zgodovinskega pouka v srednji šoli je zaradi njegove bolezni prebrala pedagoška svetovalka Vida Vedam. Referat se je nanašal na konkretno obravnavo učne snovi ter prikazal, kako se da najbolje speljati učno uro, da bo prikazana čimbolj nazorno in dojemljivo učencem. Nekaj predavateljev je poseglo v problematiko 70. let 19. stoletja v vseh slovenskih pokrajinah. Obravnavane so bile: Goriška, Trst, Štajerska in Koroška. O delavskih izobraževalnih društvih in začetku delavskega gibanja na Štajerskem in Ljubljani sta poročala Jasna Fischer in Franc Rozman. Oba sta dobra poznavalca te problematike, zato sta bila tudi referata skrbno pripravljena. Razprava na' zborovanju je bila dokaj živahna. Številni razpravljala so dopolnjevali avtorje konceptov, ali pa skušali poseči v problematiko poučevanja zgodovine na naših šolah. Nekateri so tarnali o pomanjkljivih učbenikih. Menili so, naj bi učbenike pisali predvsem praktiki ali univerzitetni profesorji, najbolje pa bi bilo teamsko delo, kjer bi bili povezani znanost in praksa. Potrebno bi bilo učne načrte „ščistiti“, pri tem pa ne bi smela biti pretrgana zgodovinska kontinuiteta. Večina udeležencev je menila, da bi bilo koristno zgodovinsko snov na zaključnih izpitih razširiti, saj ni mogoče NOB obravnavati brez poznavanja temeljitejših razmer predzgodovine tega razdobja. Novejšo zgodovino pa je treba obravnavati bolj celostno in ne osamelo — od ostalih svetovnih dogodkov. Ponekod je čutiti pomanjkanje stenskih zgodovinskih kart predvsem za razdobje srednjega veka in deloma tudi novejše zgodovine. Strokovno izpopolnjevanje učiteljev je nujno, saj mora zgodovinar slediti novejšim izsledkom zgodovinskih tokov. Na zborovanju je bil tudi občni zbor zgodovinskega društva. Iz poročila predsednika društva dr. Boga Grafenauerja je bilo moč razbrati, da je bilo društvo izredno aktivno in \ celoti realiziralo delovni program. Težave se pojavljajo v zvezi s financiranjem zgodovinskega časopisa. Zato so člani menili, da je nujno potrebna finančna pomoč za nadaljnje izhajanje tega pomembnega glasila. Z zborovanja so člani poslali tudi protestno resolucijo avstrijskemu konzulatu v Ljubljani v zvezi s šovinističnimi napadi na slovensko manjšino na Koroškem. Kot zgodovinarji so se še posebno zavzeli, naj Avstrija upošteva 7. člen mirovne pogodbe in slovenskemu življu na Koroškem zagotovi normalni razvoj. DRAGO NOVAK stalno v tujini. Prek tistih, ki se vračajo, poteka pretok drugih ideologij. S tem nastajajo različne usmeritve v ideologiji. Omejiti moramo odhode v tujino in ustvarjati take ekonomske pogoje, da bodo tudi delavci, ki se vračajo, dobili ustrezno zaposlitev. Z novim letom so predvideni ukrepi za nelikvidna podjetja; s tem bo še naraslo število nezaposlenih. Akcijo moramo usmeriti v odkrite pogovore z delavskim razredom. Življenjska raven se bo znižala. Močneje pri tistih, ki to laže prenesejo. Sloj, ki dela — našega delavca — bomo varovali. VPRAŠANJE: V učnih načrtih za vse vrste šol je domovinska vzgoja dovolj poudarjena. Gre za nekaj drugega: ekonomski odnosi so pogojena žarišča, ki jih ne moremo na star način reševati. Gre za enotnost samoupravljanja, za prenos odločanja, za obvladanje tržnega gospodarstva, za integracijo gospodarstva. Usmeritev je jasna: dogovarjanje na širši podlagi. Deficit v pedagoški praksi se kaže v tem, da mladini ne moremo prikazati tudi konkretnih rešitev te celostne problematike. Kako nadomestiti družbeno vodenje na osnovi dogovora? To ni kritika prosvetnim del cem, ampak vsem nam.Naj'[ krat je krivo pomanjkljivo slabo seznanjanje. Menim, dgl premalo idejne vzgoje v družg slovnih in prirodoslovnih p-:^ metih. Predmete mor^ aktualizirati. Našo stvar«! k moramo predstaviti prek 'mivi bine predmetov. VPRAŠANJE: Vzgoja /#ati rok pojem, ki je občutljiv I Inif za zunanje vplive. Morda bi ■ V: potrebni ukrepi proti n egu tali n im informativnim silam, pl Deli vplivu škodljive miselnosti? ^ilčr ODGOVOR: Šola je ftal] pomembnejši dejavnik vzgoji Vede pa edini. Za socialistično uA sin rite v je važna tudi praksa inVov ODGOVOR: Problem je edino v tem: koliko smo spo- sobni uresničiti to v praksi. Intenzivneje se moramo ukvarjati z izhodišči. Zamisliti se moramo nad problemom vsebine predmetov v šoli. Šola mora izoblikovati odnos do družbenega dogajanja, to je naravnanost smotrov. V dnevni politiki se marsikaj dogaja, mi pa ne znamo mladim ljudem izoblikovati odnosa do naše stvarnosti. ložaj v družbi. .odi Še tolikšno učiteljevo prhj z devanje, da bi dobro vzgajal blat propadlo, če bo v družbi pob •. na negativna praksa. Šola neti je imela učinka. Do 21. seje Vec smo imeli do dela le dekla: šol ven odnos — v resnici pa11 se postali vrednoti kraja in špesj ir lacija. Družbena praksa je do Mo nasprotovala prizadevnosti (šund, plaža, kič itd.). Ne Glede tega so pomanjkl list ukrepi na jugoslovanski ra'M n Administrativni ukrepi ne n polj jejo vsega. Praviloma bi mole v programski svet v vsaki obi°vo voditi filmsko programsko p ni tiko (vzgojitelji, pedagogi pgo kulturni delavci). To načelo 1 pi živi. Živi pa nenehni konfli!bic komercialnimi interesi. Brb z podražitve slabega tiska bi (se 1 ral nositi proizvajalec, ne 'di : kupec — mladina. svet Tretja konferenca mladb, ] bo dala odgovor na to z zaht terr po skupnih, enotnih stališ 1 p vseh odgovornih dejavnikov, n Šc S seminarja poroča?- • TEA DOM INF110 nih VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ŠT. 6 Uvodnik prinaša razgovor s predsednikom prosvetno-kulturri zbora skupščine SR Slovenije Milošem Poljanškom Bralce seznt z vsebinsko izredno bogatim delovnim programom prosvetno-^ turnega zbora, ki bo med drugim temeljil na resoluciji o razi ^ vzgoje in izobraževanja na samoupravni podlagi ter na akcijsl ( programu 19. seje centralnega komiteja Zveze komunistov Sli Us nije. Še posebno pozornost bo posvetil reševanju idejnosti pol ’j*eJ kadrovske problematike, materialnih problemov šol, problemar^A statutov višjih, visokih šol, akademij in univerze ter reševanju H J-N bliske zakonodaje v zvezi z ustavnimi amandmaji in podobno. Predsednik komisije za vsebinske spremembe gimnazije \ Vlado Schmidt v prispevku Gimnazija - šola za znanstveno mi-, nje nadaljuje z razpravo iega aktualnega problema Bralce seznA1;. 1 kako oblikovati znanstveno mišljenje, analizira vsebino pouka, < ^ r. II njevanje, problematiko gimnazijskih učiteljev ter se zavzemi možnost izpopolnjevanja gimnazijskih učiteljev v ustrezno orgafl ranem magistrskem študiju. Vzporedno z uvedbo redigiranega predmetnika in učnega na<- tj za osnovno šolo ms Jože Valentinčič opozarja, kakšna osno šola je potrebna odraslim. V glavnem analizira dve poti za mlati bj , m* Trsi ~ — 7.-^ L 1--------------------W t nike, prilagoditev osnovne šole odraslim, hkrati pa se zavzemi možnost prehoda na srednjo šolo tudi brez osnovne šole, kal omogočilo skrajšano pot in večji dotok odraslih v poklicne in ‘ ge srednje šole. Pri tem pojasnjuje, da bi lahko posamezne srel ^ šole predpisovale snov za sprejemne izpite, pri delavskih univet pa mj bi potekali skrbno pripravljeni tečaji za vpis v srednje f ijj j Pedagoški inštitut v Ljubljani je. v sodelovanju z zavodom^ šolstvo SR Slovenije v šolskem letu 1970/71 izdelal m celjsl\^( območju raziskavo Učna zmogljivost slovenskega osnovnošolst učenca z vidika minimalnih učnih norm ter slovenskega ježih; na matematike m sondažnem vzorcu. S to problematiko ms seztš dr. Jože Širec. es O problematiki Premiki in dileme m področju šolske teU ^ vzgoje in športa razmišlja Drago Ulaga. Avtor analizira ocenjevh ^ ^ učencev, problematiko individualizacije pouka telesne vzgoje t$ ^ zavzema, da je treba nadarjenim učencem omogočati, da ti dosegli z ustreznimi vajami dobre športne rezultate. V rubriki Kronika lahko preberejo bralci zanimivo poslat! |a vprašanje poslanca prosvetno-kultumega zbora zvezne skupščin1 ^ direktorja zavoda za šolstvo SR Slovenije Borisa Lipužiča, objtf iteer no pod mslovom Boj proti narkomaniji Na vprašanje je odgot' jrie r podsekretar v zveznem sekretariatu za delo in socialno politiko e ^ Vinko Ravnikar. ^ Nekatere osnovne šole v SR Sloveniji prirejajo za učence če( j tU( razredov poletno, učence petih razredov pa zimsko šolo v narat1 (je. vseh teh problemih razpravljata Jože in Cilka Lipnik O aktualni problematiki šolanja slovenskih medicinskih sš ej n piše Majda Šlajmer-Japelj. Avtorica amlizira mrežo zdravstvi šol, sedanji položaj teh šol ter poudarja, kaj bi bilo treba storil1 jjj izboljšanje njihovega dela. ?tQn Slavko Podmenik nadaljuje svojo razpravo O aktualnih pM atur; mih idejnosti pouka in vzgoje. Meni, da protislovja med akti vnaj' li. 'J vlogo zavesti in bistvenim pomenom praktične dejavnosti v d1 čenih materialnih razmerah lahko rešujemo z marksistično di® 'ro j, tiko, to je z marksizmom , Se(ja V rubriki Učna tehnologija piše Leopoldina Plut o vlogi učiti i(j s učenca pri radijski šoli, v Portretu pa se srečamo s prizadeli j, pedagoško svetovalko za angleški jezik na zavodu za šolstvo I m sobe svoj pdal len; Slovenije Vitko Kolarjevo. DRAGO NOm I. 1 ek 'Govoril si in z besed sem ti ^ podobe otrok, ki bi želeli a /^ati trgovci, gostilničarji, 'jiv j kliki, umetniki in še marsi-a bi ■ Videl sem njihove starše; nego *ali so vrednost poklica in n, /Melj v pero, ki je drselo po iti? Očnici, označeni z dinarji, je 'lal boš.. . premlad si še, da zgoj vedel, da je denar sveta vla-o us^sin moj in moja hči! a inkloveško je stremeti za tem, odkrivaš neznano ali vsaj 0 pr 'ij znano. Postal bi pilot.. . »ajalbiar bom, morda astronavt ipot .. M0j 0če je bil učitelj, la ne :i je bila učiteljica in hiša je seje vedno polna ljudi. Nekoč je eklaf1 šola kakor okno, kakor vrt, 1 pa ' se je začelo življenje. Kdo i špe 'i mislil, da se bo nekoč zaje do Wo življenje tudi na cesti. Dsti • -elo čudno si govoril, tova- Nenadoma si preskočil ne-ianjk listov zgodovine in si trdil, d ra'M morala biti današnja družne h Polj zainteresirana zausmer-i mo 1® v učiteljski poklic. O toči i obi °voril in o tem, da kljub vse-skop ni nikoh prepozno. Toda igogi pgo bolj preprosto je, če uja-ačelc' pravi trenutek, če nekoga onflil*očasno seznaniš — na pri-■ Br# z vsebino nekega pokhca, a bi P lahko imenuje učiteljski. , ne Mi se, da celo nekateri med retnimi delavci ne poznajo mladflv, M rahljajo živce pri raz-zah%m ah predmetnem pouku, stali* pri podaljšanem bivanju, ikov.j* šolskega psihologa, ravna-oročf • • • Premalo poznamo po-iM iNrtl°sti sorodnih in manj so-hih pokhcev. Kaj ni prav za- V SILI - TUDI MAČKA V ŽAKLJU radi tega tudi z vrednotenjem pedagoškega dela toliko težav? Zgodi se, da si v gozdu in ne vidiš dreves, da vidiš tudi v prosveti samo počitnice, ki so dopust. Mladina pa .. . kaj je dandanes res zgolj pridobit-niška ... ne vidi v prosveti, kar je in bi moralo biti očitno. Šola je po svojem pomenu z družbeno pomočjo v nekaj letih odločno napredovala. Pomen šole se je povečal. To je zahteval čas, zahtevalo je življenje, vsakdanja praksa, znanost, naša družba. Spremenile so se metode poučevanja, čeprav stare še niso povsem zapustile naših šol. Prišel sem vendarle k tebi, da bi ti postavil nekaj vprašanj. Ti pa mi ne dovoliš priti do besede. Ali stoji naš prosvetni delavec ob strani družbenega dogajanja? Kako .. . seveda razumem, da je zelo zaposlen s šolskim delom, ponekod tudi še z delom na vasi. (Dobri stari časi, ki se ponekod še niso spremenili!) Praviš, da je to tisto, kar tako močno okupira učitelja, da ne more povsem slediti dogajanju v družbi? Kolikor mu dovoljujejo razmere, v katerih živi, se vključuje v današnji čas, ga spremlja in poskuša v praksi izpeljati, kar se od njega zahteva. Toda ... Vem, govoril boš o objektivnih težavah. Vaša šola je obmestna šola. Za učitelje ni zagotovljenih stanovanj, saj se več kot dve tretjini zaposlenih vozi na delovno mesto. So ah niso vključeni v družbeno okolje, v katerem živijo? Če bi učitelj tudi stanoval v kraju, kjer poučuje, bi prav gotovo tudi sodeloval v družbeno-pohtičnem in kulturno-prosvetnem življenju. Sicer pa je to širši družbeni problem, ki ga šola sama ne more reševati. Preostane le, da jim šolsko vodstvo išče stanovanja, sobice .. . Take dejavnosti prosvetnih delavcev kot bi želel, vzemimo na primer pedagoški vodja na šoli, in kot pričakuje družba, ni Verjetno bi morah mlade učitelje na tako aktivnost pripraviti že mnogo prej. Danes se mladi zavedajo, da ni le učitelj dolžan družbenopoh-tično in kulturno prosvetno delati tam, kjer poučuje, da so še drugi intelektualci, ki bi morah prav tako prispevati k uspešnemu delovanju družbe kot celote. Kaj je po tvojem mnenju osebna angažiranost pri poučevanju na šoli? Hmm ... pravzaprav najprej resna priprava na pouk. To pa brez dvoma pomeni, da mora učitelj poznati dogajanja v času, v katerem živi, da ne poučuje le s pripomočki, pač pa tudi s prepričanjem v pravilnost naše družbene ureditve in da tako celostno deluje na pouk. Ne sme biti le izobraževalec, temveč tudi vzgojitelj, ki lahko vzgaja v vsakem trenutku, kjerkoli. Prosvetni delavec mora dovolj poznati našo polpreteklost in preteklost. Naj omenim le dogodke na Koroškem. Kdor ne pozna tudi širše tovrstne preteklosti, ni mogel v teh trenutkih pravilno vzgojno delovati. Odstopanja... pri tolikem številu prosvetnih delavcev so mogoča odstopanja tudi glede ideoloških stališč, kar dokazuje dnevno časopisje. Seveda je treba povedati, da se te stvari dajo tako skriti, da jih pedagoški vodja ne more opaziti. Vprašanje pa je, kdaj bi bilo tako zani-*manje tudi poseganje v zasebno življenje. Brez dvoma pa se tudi pri takih, ki so po svojem prepričanju usmerjeni drugače, kot od njih družba pričakuje, prej ali slej zadeve pojasnijo. Ostaja pa še vedno kolektiv, ki lahko posameznika pozitivno prevzgoji. Nečesa me pa vendarle nisi vprašal. O merilih za sprejemanje v prosvetno službo. O tem bi morali razmišljati že vrsto let nazaj, o'tem je treba razmišljati takrat, ko se učenec odloča za učiteljski poklic in še prej. Prav na tem področju ni bilo dosti strnjenega, kar je mogoče opaziti tudi pri mlajših prosvetnih delavcih. To sem opazil tudi na naši šoh. Iz šol prihajajo učitelji, o katerih so podali mnenje v dveh stavkih. Toda, saj ne gre za tisto mnenje. Rekel sem, da bi bilo treba poseči mnogo bolj nazaj. Na razpis za delovno mesto navadno ne dobiš prijav ali pa si celo primoran sprejeti nekvalificiranega „učitelja“. Pri vsem tem pa izbiraš mačka v Žaklju. Oprosti, tovariš, mislila sva vendarle govoriti še o nečem. Rekel si, da šteje kolektiv na vaši šoh 43 ljudi in da so med njimi štirje komunisti. Sploh sva veliko govorila in pri vsem tem sem celo pozabil tvoje ime. Še vedno slišim besede: včasih preveč formalistično gledamo na to, da ima učitelj višjo izobrazbo, da je izobrazba pridobljena na učiteljiščih, zasta- rela — pomanjkljiva. Vsaka kadrovska šola mora predvsem pripraviti človeka do tega, da se bo znal aktivno vključiti v delo. Pogosto je več vredna prizadevnost kakor sposobnost posameznika. Učitelj ne more biti tisti, ki hodi zgolj-v službo! Rekel boš — sreča! Sam si pa grizem nohte, ker mi je zmanjkalo prostora, ker ni časa, da bi predstavil tvoje delo, konkretno in iskreno. Ni časa. Šolski zvonec miruje samo petinštirideset minut! iltiirt sezno etno-i j raz') Namesto odgovorov kcijsl ^dnevni seminar o poklic-ov $1' Usmerjanju v Rogaški Sla-ti pol 'ktošnjega 19. in 20. okto-ilema H Bil namenjen šolnikom -nju n' erjenikom za poklicno no Sijanje. Program je bil pe-nziie *n dokaj obsežen, Predavaje ml so se potrudih itd. Ni moj len, da bi ocenjeval kako- l jp----- •uka, ^ ^ben. Bil sem le slušatelj Uinogi drugi. Nikomur noga nat l'Pet* s^ave in nikogar kriti-Sosno 1 nekatere probleme bi SezrUir?' Ud ,U1 uvei.jcvcu lika uspcsh tega seminarja — “ tudi nisem poklican, niti orgetf za katere mislim, vzemtl N0, d0br°’ če bl Zrnje j0j ^ vsi, ki iz zanimanja ali pa ne in 1^°^ službeni dolžnosti be-ip trel .rosvetnega delavca. Vpra-• ^ 111 Problemov je bilo veliko, dnie «P1® 3110 rešili’ d™®1 Pa 30 odorfi 0 teh Pa bi rad sPre' predavatelj je povedal, celjst 'r šola ne sme biti sama /Jfcen> dane sme biti,,lar-^usticna zadeva, to, kar tpnes je“. S to trditvijo, da naša .pnigfi J16 sme biti to, kar je, smo > ti ^strinjali. Nihče ni ugovar- da i‘edaP8a,Ug0trte4V;.ki j° je .usi isti predavatelj, je bila, noslati 'e na3a šola Prokrustova po- ipščirt [*’. kier pametnim - nad- , obja* ite-nim xkamo glave> Pod' odeo1ltr?nNOW probleme rešiti. Da rešiti, rešiti, re . . . je odmevalo po naših glavah. Toda ne! Namesto jasnih in konkretnih rešitev je govornik „spustil“ nekaj aktivističnih fraz, .ki se jih ne spominjam dobesedno, vendar jih vsi poznate, zato je vseeno, katere navedem: „Tovarišice in tovariši, nikakor ne morem in ne smem trditi, da je vse zanič, nasprotno: mi smo napravih velike pozitivne premike, zgradili smo nove šole, uvedli smo otroško varstvo (zlasti v Ljubljani), pre-novih stare šole. Tovariši, mislim, da zgoraj nanizam pro-blemčiči ne morejo bistveno zavirati našega nadaljnjega razvoja, našega hotenja in dela.“ Pokvaril mi je noč. Nisem mogel spati — pa ne zaradi problemov, temveč zato, ker ni bilo nakazane jasne rešitve teh problemov. Slovenskemu učitelju trobimo ob vsaki priliki (na vseh koncih in krajih) na vseh konferencah, na vseh aktivih, na vseh seminarjih o individualizaciji pouka. Tisti, ki sem jih imel priliko slišati do sedaj, in teh prilik je bilo veliko, so s frontalnih stališč govorili omalovažujoče o frontalni obliki dela. Dragi moji „frontalisti“! Ah se zavedate, da s svojimiprokla-macijami o individualizaciji, pouka, s svojimi apeli, da naj učitelji že končno opustijo frontalni pouk, vršite na slovenskega učitelja moralni pritisk, da zbujate dvome in spravljate učitelja v obup ah pa v apatičnost. Ali res ni rešitve? Ah nimamo druge izbire kot to, da namesto jasnih odgovorov frazi-ramo o tem, kaj smo dosegh? Da, rešitev je, in to silno preprosta. Ne bom je definiral, pač pa jo bom s primerom jasno nakazal. Nekdo, čigar^podpis kaj zaleže, pa jo naj definira in kaj smo dosegli... uzakoni. Zakaj niste elementar-kam, namesto nekajdnevnih seminarjev, kjer ste jih seznanih z moderno matematiko, deset let govorih o moderni matematiki. Zato ker bi z govoričenjem ne dosegh ničesar. Ali je odgovor jasen? Upam, daje. Na seminarju smo se poverjeniki seznanili z novimi nalogami. Za to šolsko leto je programiranih 20 predavanj. Teh 20 predavanj o poklicih naj bi imeh poverjeniki ali sodelavci šolske svetovalne službe. Za literaturo in ustrezne filme bo poskrbel komunalni zavod za zaposlovanje. Vse je lepo zamišljeno, če se ne bi pojavila dva problema: čas in prostor za ta predavanja. Morda so programerji pozabili na to, da nimajo vse šole eno- izmenskega pouka in, da ima večina šol učence vozače, kijih po pouku ne moremo zadrževati, ali pa ne morejo priti v šolo pred poukom. Še na neko malenkost so pozabili načrtovalci: kdo bo predavanja finansiral? Šola nima denarja. Komunalni zavod za zaposlovanje tega ne more financirati, TIS pa je svoj denar za šolsko leto že načrtno razdelila. Kaj torej preostane? Preostane nerešen problem. Čudi me, da ni izobraževalna skupnost SRS delo poverjenikov uzakonila oziroma napravila osnutek in ga poleg predloga za spremembo samoupravnega sporazuma, ki je objavljen v Prosvetnem delavcu, objavila. Vsi delovni ljudje imamo pokheno odgovornost! prof. MAKS KORBER 10. novembra so na Celovški cesti 98 v Ljubljani slovesno odprli prenovljeno poslopje, v katerega se bo presehla podružnica glasbene šole Franc Sturm (v Spodnji Šiški), ki je doslej delala v neprimernih prostorih. V zgradbi je bil nekdaj vzgojnovarstveni zavod, sedaj pa je preurejena v moderno šolsko poslopje, posebej namenjeno glasbenemu pouku: v njem je okrog 20 prostorov — 11 lepih učilnic in dvoranica za prireditve. — (Foto: Marjan Ciglič) Dodatni pouk tujega jezika tudi v poklicne šole? Da nam tuj jezik ne bo dvakrat tuj Mnogo dijakov poklicnih šol verjetno prihaja iz ekonomsko šibkejših slojev oziroma iz okolja, ki želi otroka iz takih ali drugačnih razlogov čimprej usposobiti za poklic, s katerim se bo kmalu lahko sam preživljal oziroma prispeval k družin-skemu proračunu. Največkrat je to tudi okolje, ki otroku pri učenju ne more pomagati in si tudi ne more in ne zna poiskati pomoči drugje. Ko me je pred kratkim mati - delavka vprašala, kje naj dobi pomoč za svojo hčerko, ki ima slabo oceno v tujem jeziku, sem pomislila na to, da bi tudi te vrste šole, podobno kot osnovne, morale uvesti dodatno pomoč za slabe učence. Ker srednje šole dostikrat pavšalno valijo krivdo za neznanje na osnovno šolo, naj mi bo dovoljeno povedati nekaj v 'Obrambo > osnovnošolskega pouka in še posebej pouka angleškega jezika. Čeprav takih po-splošitev ne gre jemati resno, mislim, da mnogi učitelji srednjih šol dela v osnovni šoli res ne poznajo. Prav gotovo je tudi delo z mladostniki v srednjih šolah težko, vendar pa so srednje šole diferencirane in vsaj delno se starši oziroma mladostniki odločajo za tip šole glede na mladostnikova nagnjenja in sposobnosti. Osnovna šola pa je ena in enotna; vanjo mora vsak otrok in jo mora po možnosti tudi uspešno dovršiti. Učitelji na osnovnih šolah mi bodo verjetno tudi potrdili, da so otroci iz leta v leto manj zbrani in da iz leta v leto potrebujejo več motivacije za učenje in več novih prijemov, ki se obnesejo ali pa tudi ne. Pouk tujega jezika je bil za nekatere otroke vedno težak, pa naj je bilo to v predvojni gimnaziji, ki je bila izbirna šola, ali pa v današnji osemletki. Bil je težak, ko smo učili po klasični, pretežno prevajalno gramatični metodi in je, čeprav za mnogo manjše število otrok, težak še danes, ko smo pouk posodobih in na tem področju skušah ujeti korak z zahtevami našega časa ter s prakso v drugih deželah. Učenec se danes na prvi stopnji uči tako, da jezik govori, uporablja. Vse, kar govori, ga mora čim bolj pritegniti, zato se pogovarjamo kar se da osebno, ponazarjamo, igramo, tekmujemo in ugibamo. Ves pogovor pa je najskrbneje strukturiran tako, da učenec postopno in sistematično uporablja in spoznava elemente gramatičnega sistema tujega jezika. Spoznava jih v rabi, spoznava jih pa tudi zavestno, saj ga navajamo na opazovanje gramatičnih obhk in povezav tudi zavestno, saj ga navajamo na opazovanje gramatičnih oblik in povezv ter na tolmačenje strukturalnega pomena. Ker ima tuj jezik tako skopo odmerjene ure — obetajo pa se mu še slabši časi — se nikakor ne moremo zanesti samo ha govorno rabo, ki naj utrdi pravilne oblike. Zavestno znanje, kaj je pravilno in kaj ni, prav gotovo vsakomur pomaga, da si pravilno rabo še bolj utrdi, čeprav vaje v pravilni rabi ne more nadomestiti. Če bomo imeli v 7. in 8. razredu samo po dve uri, bo nujno teorija zopet silila preveč v ospredje. To je namreč le navidezna bližnjica, ki nekaj koristi samo tistim, ki so zelo nadarjeni in visoko motivirani. Vsem osta-lim pa bo zaradi pomanjkanja vaje v jeziku ter rednega stika z njim, pa tudi zaradi uplahnitve delovne napetosti, tuj jezik dvakrat tuj. To je velika škoda, kajti rezultati, ki so jih na mnogih šolah dosegli tudi pri otrocih, ki za jezik niso izrazito nadarjeni, so bili res razveseljivi. Ob sedanjem številu učnih ur, prizadevni in strokovno dobri učitelji dajejo v osnovni šoli učencem tisto osnovo, kije kasneje ni moči več nadoknaditi, ne morejo jih pa naučiti vsega tistega, kar smo nekoč imeli v programu. Vsak učitelj katerekoh srednje šole bi moral dobro vedeti, kaj se je dijak v osnovni šoh učil, v kakem obsegu in na kak način, ne glede na to, ali način pouka v osnovni šoh odobrava ali ne. Zato ni dovolj bežen pogled v učni načrt, marveč je potreben temeljit pregled učbenikov in priročnikov Za učitelja. Kjer tega učitelj, ki v zadnjih letih ni učil v osnovni šoh, ne stori, poglablja prepad med osnovno in srednjo šolo, ustvarja sebi težave, svojim dijakom pa vsaj v začetku verjetno marsikdaj lahko dela krivico. M. K. ŠTIRI LEVSTIKOVE NAGRADE Tradicionalne Levstikove nagrade, ki jih podeljuje založba Mladinska knjiga za tista dela, ki bogate našo mladinsko književnost, so si tudi letos - triindvajseto leto zapovrstjo - utrle pot do nagrajencev: J/NEŽA BITENCA, dr. LUCA MENASEJA, IVETA Šubica in lojzeta zupanca. Vse žirije - za izvirno slovensko leposlovje, poljudnoznanstveno delo in za likovna dela - so soglasno predlagale za Levstikovo nagrado pesmarico JANEZA BITENCA CICIBAN POJE. To je zbirka pesmic, izštevank in rajalnih pesmi za otroke vseh starostu Hkrati z glasbeno vrednostjo odlikuje to zbirko tudi vrednost besedil, ki jih je napisal Janez Bitenc. Literarna vrednost je enakovredna glasbenemu izrazu. Pesmarica je dokaz, kako zelo dobro pozna avtor otrokovo duševnost. Te pesmi so namreč dosežek dolgoletnega prizadevanja Janeza Bitenca za glasbeno vzgojo najmlajših, za brušenje njihovega glasbenega okusa. LUC MENAŠE je bil nagrajen za izvirno poljudnoznanstveno delo EVROPSKI UMETNOSTNOZGODOVINSKI LEKSIKON. V tem obsežnem delu, ki je hkrati prvo tovrstno delo na Slovenskem, je zbranih na 2400 straneh skoraj 9000 gesel. Knjiga vsebuje bibliografske, biografske, ikonografske, terminološke in topografske podatke. Kljub temii da obravnava splošne pojme, je velik poudarek tudi na domači umetnosti IVE ŠUBIC je eden prvih sodelavcev založbe Mladinska knjiga in letošnja Levstikova nagrada je bila že peto tovrstno priznanje založbe za njegovo' ustvarjalno delo. Tokrat je dobil Levstikovo nagrado za izvirne črno-bele perorisbe. Žirija jih je ocenila za likovno kvaliteto - ker so samostojna spremljava preprostih pripovedi Ferda Godine v knjigi KOS RŽENEGA KRUHA. V svojih ilustracijah je dal ves poudarek prekmurskemu človeku in njegovi domačiji. Ilustracije dajejo mlademu bralcu poleg estetskega užitka tudi spoznanje o likovnem izražanju krhkih notranjih doživetij. Za izvirno mladinsko leposlovno delo ZLA TO POD BLEGOŠEM je bil nagrajen LOJZE ZUPANC. V knjigi je zbral ljudske pripovedke z Gorenjskega - mnoge od teh so še povsem neznane. S to zbirko je dopolnil svoje dolgoletno pisateljsko delo - v osmih knjigah je zbral 400 zapisov ljudske epske ustvarjalnosti. Tudi zadnjo knjigo — pripovedke iz gorenjskega kota - odlikuje umetniško čist odnos do ljudske ustvarjalnosti, ki jim ohranja neokrnjeno bistvo, hkrati pa jih pripovedno plemeniti To je bila že druga Levstikova nagrada temu pisatelju. M. K. A oiih uiiiii siomimi predstavlja svoje knjižne novosti: IZVIRNA DELA: Janko Jurančič: SRBOHRVATSKO-SLOVENSKI SLOVAR 1320 strani, cena: pl. 200 din Ivan Cankar: ZBRANO DELO XI Enajsta knjiga ZD prinaša roman Hiša Marije Pomočnice ter črtice in novele iz knjige Mimo življenja. 340 strani, cena: pl. 9Q.pus. 100 din. FRANCE MIHELIČ Monografija z reprodukcijami avtoijevih grafik in risb ter z uvodno študijo Marjana Tršarja. 244 strani, cena: pl. 220 din Ivan Bratko: ČAS KNJIGE Publikacija, ki v znamenju mednarodnega kta knjige prinaša bogato gradivo o vlogi knjige v našem socialnem in kulturnem življenju. 146 strani veiikega formata, cena: usnje 62 din. Zmaga Glogovac: TESNOBA Knjižni prvenec Zmage Glogovac je roman v obliki dnevniških zapiskov. 176 strani, cena: broš. 40 din. Vladimir Kavčič: ALEKSANDER VELIKI V zgodovinski okvir je avtor pričujočega dramskega teksta položil problem občečloveških razsežnosti. 118 strani, cena: broš. 35 din. Tomaž Šalamun: BELA ITAKA pesniška zbirka 67 strani, cena: broš. 30 din. Smiljan Rozman: LETA IN DNEVI zbirka novel in črtic 271 strani, cena: broš. 65 din Franci Zagoričnik: LETO IN DAN pesniška zbirka 88 strani, cena: broš. 29 din Jože Šmit: HOJA ZA KATULOM pesniška zbirka 56 strani, cena: pl. 25 din Alojz Gradnik: EROS TANATOS pesniška zbirka 76 strani, cena: pl 38 din •J »J KITAJSKA LIRIKA izbor kitajske lirike od najstarejših časov do danes v prevodu Alojza Gradnika. 252 strani, cena: pl. 55 din Jean-Charles Lombard: ZGUBLJENI KORAKI dramski tekst 74 strani, cena: broš. 30 din Vladimir Holan: NOČ S HAMLETOM antologijska pesniška zbirka 114 strani, cena: brOš. 55 din Jean Fourastie: 40.000 UR Zbirka „Modema družba". Avtorjeva teza je: v XXI. stoletju človeku vse življenje ne bo treba delati več kot 40.000 ur. 232 strani, cena: pl. 86 din Tirnothv Green: TIHOTAPCI Zbirka „Modema družba". Knjiga razkriva najbolj skrite silnice modernega tihotapstva njegova pravila, zakone, delovna območja, profite itd. 273 strani, cena: pl. 88 din Jan Severin: MORNAR BREZ JADER Zbirka biografije". Biografski roman češkega pisatelja Severina govori o življenju in delu J. Ressla, izumitelju ladijskega vijaka. 284 strani, cena: pl. 95 din NAJLEPSE PRAVLJICE Izbor najlepših pravljic z vsega sveta s celostranskimi barvnimi ilustracijami. 132 strani, cena: kart. 120 din Ivo Andrič: GOYA Bibliofilsko opremljena knjiga z avtorjevim esejem o velikem španskem slikarju in z reprodukcijami Goyevih slik je izšla v počastitev Andričeve 80-letnice. Cena: 85 din POLJUDNO ZNANSTVENA DELA: SLOVENSKI ŠAH Zgodovinski prerez, partije, problemi, najvidnejši predstavnici. 224 strani, cena: pl. 120 din Maraot Schubert: V DOMAČEM VRTU priročnik 390 strani, cena: pl. 200 din Sojar: VRTNE ENOLETNICE priročnik 135 strani, cena: pl. 90 din Vilko Ukmar: GLASBA V PRETEKLOSTI pregled razvoja glarire 244 strani, cena: kart. 63 din HaroM C. Schonbere: VELIKI PIANISTI zgodovina igranja na klavir od Mozarta in Clementija do današnjih dni. 347 strani, cena: pl. 100 din Zdravko Omerza: GOVORNE NAPAKE Ta knjiga ni le priročnik za logopede, temveč tudi za učitelje, starše in vzgojitelje pred šolskih otrok. 290 strani, cena: 84 din KNJIGE DOBITE V VSEH KNJIGARNAH. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26,61000 Ljubljana Martin Žnideršič EKONOMSKI PROBLEMI SLOVENSKE KNJIGE Knjiga, ki naj bi bila sopotnica modernega človeka in bi jo morala družba sprejeti predvsem kot kulturno vrednoto, je zašla v zadnjih letih v dokaj klavrn položaj. V Sloveniji, ki je četrto najmanjše knjižno tržišče v Evropi, je prišlo 1. 1970 na prebivalca komaj 3,6 % knjige. To pa je celo pod poprečjem, kakršnega so ugotovili za evropske dežele v letu 1962, tj. 4 knjige na prebivalca. Ponudba je večja od povpraševanja, za ilustracijo razmer pa tale ugotovitev: čim večja je kultumoumetniška vrednost knjige, tem bolj zanesljivo obleži taka knjiga v skladišču. Založbe so obravnavane kot gospodarske organizacije, zato so že leto dni prikrajšane za beneficije. Kljub vsemu pa morajo opraviti svojo temeljno nalogo — izdajati kulturno vredna dela. Denar, ki ga daje založba v ta namen, zajemajo iz svoje akumulacije in s tem zmanjšujejo sredstva za razširjeno reprodukcijo. Za obdobje 1965-69 je za naše založništvo značilno kronično pomanjkanje obratnih sredstev. Ob vsem tem pa je proizvodnja slovenskega založništva zavidljivo napredovala: povečala se je za 1,7 krat. Hkrati s tem pa so se povečale tudi zaloge. S temi in mnogimi drugimi zanimivimi podatki nas seznanja Martin Žnideršič v svojem delu EKONOMSKI PROBLEMI SLOVENSKE KNJIGE, ki je izšla kot 25. zvezek Ekonomsko komercialne knjižnice pri mariborski založbi Obzorja. Knjiga, ki je zaokroženo razmišljanje o založniški panogi kot celoti, je prvo tovrstno delo v Jugoslaviji in med zelo redkimi v Evropi Avtor se je lotil obravnave področja, ki je teoretično zelo malo obdelano. V knjigi podaja načrten pregled založništva v letih 1965-1969, podatki pa so primerljivi tudi za naslednje obdobje. To anketo je opravil Martin Žnideršič kot nosilec naloge pri izvajalcu inštitutu za marketing pri višji ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru (podatke je zbral po naročilu gospodarske zbornice SRS in jih obdelal kot študijo leta 1970). Za knjižno obliko je to študijo predelal in jo dopolnil z novimi podatki in spoznanji iz najnovejše literature. MARJANA KUNEJ ROGAŠKA SLATINA : SLOVENSKE KONJICE 1:1 Da, ena proti ena. Prav ste prebrali. „Od kdaj pa Prosvetni objavlja športne rezultate," boste rekli. Odgovor je preprost: od takrat, ko se prosvetarji aktivno ubadajo s športnimi tekmovanji. Na lep sobotni dan, 14. oktobra, je učiteljski kolektiv osnovne šole Dušan Jereb iz Slovenskih Konjic povabil učiteljski kolektiv osnovne šole iz Rogaške Slatine na prijateljsko športno srečanje v Slovenskih Konjicah. O datumu srečanja so bili Rogaščani pravočasno obveščeni. Mesec dni so imeli na voljo za trening. Trenirali so vsako sredo. Igrali so odbojko in ko so bili utrujeni, so igrali šah. Šahisti so dobri, saj so boljši od nas, ki nismo slabi. Tudi v odbojki niso slabi, toda mi smo boljši. V celoti je bil rezultat 1:1. Seveda ni imelo to srečanje samo športnega značaja, niti ni bil to edini namen. Skupno smo si ogledali vzorno urejen vzgoj-novarstveni zavod, nato pa še tovarno KOKO, kjer smo se zadržali skoraj vso uro. Ko smo se iz tovarne vrnili v šolo, smo kolegom iz Rogaške pokazali učilnice in učila. Prof. MAKS KORBER Prvi prevod Prešerna v italijanščini KRST PRI SAVICI V počastitev mednarodnega leta knjige so izdale založbe [ dinska knjiga iz Ljubljane, koprska založba Lipa in Založni tržaškega tiska v Trstu dvojezično izdajo Prešernovega Krsti Savici. „Takšno sodelovanje," je poudaril Ivan Potrč na slovel ob izidu tega dela, ..prispeva k prepletanju kultur raznih narO . pomaga ustvarjati svet brez meja. Vsaka izdaja Prešernovih deli ^ 2 za nas praznik. “ 0' Za Prešernov prevod Krsta pri Savici se moramo zahvaliti L vsem našemu rojaku dr. Francu Husu - teologu, filozofu in zg- ‘ji3 vinarju, ki je bil sicer deležen italijanske kulturne vzgoje -narodna zavest in ljubezen do slovenskega jezika pa sta bili toli 12 da je dobršen del svojega življenja posvetil študiju sloveni P1 jezika in kulture. Po rodu Slovenec, doma iz Proseka pri Trst je dr. Franc Husu šolal v Rimu - kjer živi še sedaj - pozneje j je ponovno začel učiti slovenščine. ..Spoznal sem,“ nam je dej‘ F tiskovni konferenci, „da so tudi med majhnim slovenskim narO-veliki ustvarjalci, ki se lahko enakovredno merijo z ustvarjalci gih evropskih narodov. Iz ljubezni do svojega naroda sem se j.' tega dela... “ f lr Dr. Franc Husu obljublja, da bomo že kmalu dobili vsegav* P šema prevedenega v italijanščino. Pri prevajanju Krsta je ostal C, izvirniku - tako po vsebini kot metrični obliki. Zato je sprejeti celo marsikateri arhaični izraz - v prepričanju, da 0 S pomogel k tistemu odtenku klasičnosti, ki siga želimo v vr/izM .0|)I delih. jje 11 Močno podporo pri svojem prevajalskem delu je imel pri \°.° , dr. Antonu Slodnjaku, ki je tudi napisal uvodno besedo k Pt ( ar®J novi pesnitvi, priporočila za njegov prevod v rokopisu pa so. J313 tudi mnogi drugi romanisti. ke Bibliofilsko opremljeni Krst pri Savici, ki ima poleg italijans ^av prevoda natisnjen tudi izvirnik, sta uredila prof. dr. Anton » v 1 njak in Bogomil Gerlanc. V knjigi je objavljenih tudi osem) *31 nemškega slikarja Edmunda Hotterotha, ki prikazuje Bled in ' J* lico iz obdobja nekaj let pred nastankom te pesnitve. Slike je l. 1948 v rimski kavami Caffe Greco Via Condotti 86 pok. k’ k' France Stele - izbral in komentar k risbam pa je napisal I “J131 Alfonz Gspan. J11 Knjigo začenja znani Jakčev portret Franceta Prešerna 1? ' 1951. R eprezen tativno izdajo je opremil Borut Kovše. Skupno delo treh založb je rodilo uspeh: izjemno delo, hkrati pomemben korak k boljšemu sožitju dveh sosednji rodov. MARJANA KI 500. ŠTEVILKA NAŠI RAZGLEDI Izšla je letošnja 21. številka - ali od začetka izhajanja C? številka štirinajstdnevnika NAŠI RAZGLEDI, ki našo inteligtf0-redno seznanjajo z aktualnimi gospodarskimi, političnimi in M*Vo nimi vprašanji doma in po svetu. V zadnji številki je izčrpno ker so priprave zanj teijale yflns^kav° zgodovinskega razvoja ton ^ P° vsek republikah. O ? se ral t8110 dobili dragoceno gra-d jn r ^el tega je že objavljen v ’ je J V1972 revije Predšolsko 'ofc jt' k' je izšla ob proslavi. Tu isal Pnutisnjen tudi sestavek o Nu predšolskega varstva in ,rm Pje v Sloveniji iz Zbornika povna Sola na slo- elo> pSKEM 1860 - 1969. Naj dnjilt omenim, da je bila prva PMska otroška ustanova v 4 j(L *iam odprta že leta 1834; o '®uio, daje zanesljivo obstale feta 1909, njena nadalj- in vzgoje zaposlenih v Jugoslaviji blizu 8000 vzgojiteljic. Izobraževanje le-teh pa se razlikuje po stopnji, trajanju in s tem v zvezi tudi po vzgojno-izobraževalnem programu. Usposabljanje vzgojiteljskih kadrov na srednji stopnji je značilno samo še za Slovenijo, kjer se v zadnjih letih hitro razvija mreža srednjih vzgojiteljskih šol. V drugih republikah pa že izobražujejo vzgojiteljice tudi na višji stopnji oziroma samo na višji stopnji. Na pedagoški akademiji », x — izobražujejo vzgojiteljice v 'ogo gostitelja je prevzelo Zagrebu. Splitu, na Reki, v Osi-s'o Subotica, ker una na svo jeku, v Banjaluki, Nikšiču in Stipu. V Beogradu pa deluje pedagoška akademija za vzgojiteljice, ki združuje v enotnem šestletnem programu srednjo štiriletno šolo, t. j. usmeijevalna stopnja, in dveletno višjo strokovno stopnjo. Po podani obrazložitvi je videti ta način zelo smotrn in vreden, da bi ga temeljiteje spoznali in upoštevali pri izpopolnjevanju našega dosedanjega sistema izobraževanja vzgojiteljic. Slovenski delegati smo si močno želeli, da bi na prihodnjem srečanju že lah- ko poročali, da izobražujemo vzgojiteljice na višji stopnji tudi pri nas. Težnja po nadaljnjem in višjem šolanju je med našimi vzgojiteljicami močna tako, da se odločajo za študij na drugih vzgojnoizobraževalnih področjih. O izobraževanju kadrov bodo razpravljali tudi še kasneje v okviru dejavnosti Zveze skupnosti predšolskih zavodov Jugoslavije,’ kije bila ustanovljena v teh dneh in je med drugim uvrstila v svoj delovni program tudi vprašanje izobraževanja kadrov. Slovenijo bo v tej zvezi zastopala ..Skupnost vzgojnovarstve-nih zavodov," ki se pravkar snuje, žal, prepočasi. Srečanje v Subotici je dalo udeležencem še marsikatero pobudo za kasnejšo akcijo, ki naj bi pozitivno delovala na razširitev in poglobitev družbenih dejavnosti za predšolske otroke. Velika vrednost je že v tem, da so se predšolski pedagoški zdravstveni in socialni delavci bolje spoznali, se bolj zbližali in vzpostavili stike za kasnejše stalno sodelovanje. Ustanovljen je bil še „Fond Tatjane Marinič", v katerem bodo zbirali denar za pospeševanje kvalitete predšolske vzgoje ter za nagrajevanje posebnih dosežkov na tem področju. A. D. [•soda pa še ni raziskana. a dan proslave so v mestu fji veliko, sodobno konci-Jio novo predšolsko usta-odkrili so spominsko o na stavbi najstarejšega in odprii obsežno likovno Javo otroških vrtcev Jugo-Med nagrajenimi in po-lenimi so tudi slovenski > in sicer vrtec „Semedela v lrii“. „Stari Vodmat" J jljani, „Litostroj“ v Ljubija- njegov stric. Tako je že v doma-’■ P ,Grinič“ v Mariboru in Slo- čem okolju spoznal lepoto in očarljivo moč pesmi Šolal se je LUKA KRAMOLC - OSEMDESETLETNIK Profesor Luka Kramolc je znan našim prosvetnim delavcem — predvsem glasbenikom, tovarišem po stroki, in pa koroškim rojakom. Sem bi lahko prišteli tudi vse one, ki jim je prav koroška narodna pesem približala svet Zilje, Roža, Podjune. Luka Kramolc je namreč tisti, ki je večino koroških pesmi zbral, odbral, obdelal ter izdal v pesmaricah ali nam jih posredoval s svojimi zbori. Rodil se je v gorski vasi Šentanel nad Prevaljami. Njegov oče je bil organist; prav tako narod s srebrnimi žarki; leta 1969 mu ga je podelil predsednik Jugoslavije. Kot prisrčno zanimivost naj omenim še „Spominsko diplomo maturantov" z napevom in prevodom besedila Gaudeamus igitur. Državna založba Slovenije jo je doslej poklonila že 83.740 maturantom Na spodnjem robu piše: Sestavil Luka Kramolc. V imenu prosvetnih delavcev - in vedrih maturantov - iskrene čestitke ob visokem jubileju! N. M. Kasetni kino - projektor TECHNIKOLOR 280 SUPER 8 - LOOP SISTEM Projektor so po temeljitem študiju izbrali priznani strokovnjaki; potrdil ga je republiški sekretar za prosveto in kulturo LRS z odločbo št. 610-6/71, z dne 26.7.1972. Lastnosti projektorja so: Izredna enostavnost (filmi v kasetah) neprekinjena projekcija, poljubno zaustavljanje traku med predvajanjem zdržljivost (800 projekcij na en film), možnost projiciranja na platno ali na poseben ekran, projiciranje na ekran pri dnevni svetlobi. Šole, ki želijo biti med prvimi naročniki, prosimo, da nam takoj pošljejo naročilnico z izjavo o oprostitvi prometnega davka. CENA PROJEKTORJA JE 3.500 DINARJEV. V to ceno je vračunana carina. Naša založba bo obvestila temeljne izobraževalne skupnosti o postopku za oprostitev carine. Cena projektorja brez carine je 3.000 dinarjev. Že v tem šolskem letu vam zagotavljamo veliko izbiro filmov za razne učne predmete na osnovnih in srednjih šolah; sezname filmov bomo objavljali v Prosvetnem delavcu. Cena filma v kaseti je 180 dinarjev. IZDELANI SO ŽE TUDI FILMI ZA NOVO MATEMATIKO; cena serije 10 filmov je 1.800 dinarjev. Podrobnejše informacije daje: ODDELEK UČIL DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE Ljubljana, Trubarjeva 27, telef. št. 310-651 iagrai rinič" v Mariboru in SIo-Gradec. Nagrajenih in po-®nih je bOo tudi več naših “iiteljic. naslednjih dveh dneh smo Jhavali vrsto aktualnosti, 'adovala pa je tematika o >n vzgoji 3 leta starih otrok Občnih ustanovah, o vzgoj-jbraževalni dejavnosti v •b z različnih vidikov, pred-1 pa izobraževanje vzgoji- njigi- pri I a®gi in vzgoji najmlajših je . Žit l^alo devet poročevalcev, ki ijjih St “favnavali temo predvsem z v uČt '°v prakse oziroma so po-ustrel I!Vali rezultate teamskega ve !®®vanja te dejavnosti. Slo- rar je prispevala poročilo ,seh s' lrene Levičnikove o vzgoji p/j jt e8i najmlajših v naših vzgoj-enije lfstvenih zavodih ter referat i s0 l a,h. Tije Badiura o obliko-Hšitfi11 prostorov in opreme za ig “ (. kjše. V obravnavanje se je isatel eratom i11 filmom vključila piša K?°stja posvetovanja dr. 'ati Ji | bijeva, direktorica me-isatel1 °^ega inštituta za preuče-treb l ne§e m vzgoje do 3 leta , otrok v Budimpešti. Že h osn ® *®t se naši pedagoški in