Pi poiti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta Četrt , mesec 6,50, 2,20, V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta ietrt „ mesec 10,-, 1 ,70, Za^pošiljanje na dom 20 h na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Naročnine in inserate sprejema opravniitvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niSkih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzeroSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 143. V Ljubljani, v ponedeljek 25. junija 1900. Letnik XXVIII. Dva shoda. (Izv. poročilo.) Iz Žalca, 24. junija Politični shod celjskega društva »Naprej« se je obnesel izborno. Predsedoval je dr. K a r 1 o v š e k. Razjasnil je namen tega velevažnega shoda ter pozdravil došle povabljene državne in deželne poslance. O političnem položaju je govoril vitez B e r k s, omenjal vseh razmer, ki so nastale v državi potem, ko je Clary odpravil češke naredbe, povdarjal, da dokler je dr. Rezek minister, se ni obupno za Slovane v Avstriji. Želi spremembo poslovnega reda v državnem zboru ter omenja spremembe polit, položaja po razpadu desnice. Po njegovem mnenju ni naše stanje obupno. Poslanec Žičkar je razpravljal o nevgodnem stanji našega gospodarskega in obrtniškega stanu. Našteval razne pomanjkljivosti v tej zadevi; nasvetoval, kaj bi se v povzdigo obojnega stanu moralo storiti; kaj so razne vlade nameravale storiti. Zastran nameravanih kmetijskih zadrug je zahteval, da se mora že v državni postavi izreči, da se v vsaki deželi, kjer prebiva več narodnostij, za vsak narod ustanovi posebna deželna kmetijska zadruga. V tem Bmislu se je sprejela tudi resolucija. Dr. Sernec je razlagal stališče deželnih poslancev Štajerskih v deželnem zboru ter zahteval od vlade, da mora vkljub kričanju naših narodnih nasprotnikov ustreči našim narodnim zahtevam. Opisoval je raz loge izstopa slovenskih deželnih poslancev iz graškega dež. zbora. Dr. Dečko je dokazoval velike krivice, katere se godijo štajerskim Slovencem vsled našega priklop-ljenja na deželni zbor graški. Kaj bi mi Slovenci lahko za gmotni in kulturelni napredek pridobili, če imamo 3 miljone goldinarjev na lastno razpolago, katere zdaj štajerski Nemci vporabljajo za svoje koristi? Zborovalci so nato izrekli državnima in deželnima poslancema soglasno svoje zaupanje. Ključarski mojster g. Rebek iz Celja je zahteval od državnih slovenskih poslancev, naj bolj radikalno postopajo ter posnemajo vzgled čeških obstrukcijonistov ter naj zahtevajo, da se vse to, kar je poslanec Žičkar «po-znal kot potrebno za kmetijstvo in obrtništvo, tudi uvede. Žičkar je nato pojasnil stališče krščanske slovanske narodne zveze, ki se je na vso moč prizadevala pripraviti desnico k temu. da pritisne na vlado, naj prekliče tajne ukaze proti Cehom. A iz boječ-nosti pred levičarji se tega ni upala. Obstrukcijo delati, ob enem pa te in one nam potrebne vgodne postave izposlovati, pa sploh ni mogoče. V tem smisl« je odgovarjal tudi vitez Berks. Omenjati še moramo, da je poslanec Žičkar izjavil, da je pravi vzrok vsake zmešnjave v naši državi pomanjkanje krščanskega duha. Zato so slovenskim manjšinam najbolj strupeni nekr-ščanski Nemci. Dočim smo se po razpadu desnice zvezali s katoliškim nemškim centrom, ki nam garantira narodno ravnopravnost. O žalostnem narodnem gospodarstvu v Avstriji je govoril Dragotin Hribar, o zjedinjeni Sloveniji kmet Jošt, več primernih resolucij je nasvetoval dr. Rav-nihar, med njimi tudi ono, da morajo slovenski poslanci stopiti v obstrukcijo, če bi se skušalo vpeljati nemški državni jezik, učitelj Žmavc je hotel vedeti, kaj mislijo naši poslanci zastran 6- ali 81etne ljudske šole. Odgovora pa ni dobil, ker ni kraj o tem na shodu razpravljati, kakor je omenjal dr. Dečko. Vdeležba zelo velika, mir in red neskaljen. Cerkovice na Drav. polju, 24. junija. ohod sklican po deželnem poslancu dr. J ur tel i in državnem poslancu dr. Gre-gorecu bilje številno obiskan. Prvi je razložil uzroke, zakaj so slovenski poslanci prisiljeni bili deželni zbor zapustiti. Grajal je posebno deželnozborsko večino, da za kmetijski pouk pri Slovencih ničesar ne stori in deželni denar, h kateremu tudi Slovenci do-lagajo, podpira tem sovražna društva »Siid-mark« in Schulverein. Drugi je poročal o državnem zboru in pojasnil, zakaj ni mogel delovati. Češka obstrukcija je bila vsled Clary - Kindingerjevih naredeb potrebna, in ker je zmagala, koristila je Slovanstvu in Avstriji. Ako bi propadla, bil bi to poraz za nas vse in zmaga nemško obstrukcije zavr-šena. Ker se je bati. da ne bi vlada po § 14 proglasila nemški jezik državnim jezikom, vsprejela se je jednoglasno sledeča resolucija : »Zbrani Slovenci na ljudskem shodu v Cerkovicah poživljajo vse jugoslovanske poslance, da hitrej ko mogoče sklenejo vzajemno izjavo in vladi naznanijo, da smatrajo proglašenje nemškega jezika državnim jezikom po g 14 kot silovito kršenje ustave in v njej po članu XIX vsem narodom zajamčene jednakopravnosti, ki bi vse jugoslovanske poslance sililo stopiti v najstro-gejšo opozicijo, da se vsako delovanje državnega zbora zabrani, dokler bi se dotični cesarski ukaz ne preklical«. C. g. župnik Črnevšek je razložil pomen kmetijskih zadrug. Zbrani so obema poslancema izrekli najiskrenejšo zahvalo, priznanje in prpolno zaupanje in sklenili v Cerkovicah osnovati kmetijsko zadrugo. Iz kmetijskega sveta. Piše poslanec Fr. Po v Je. VII. Sredstva v prospeh sadjarstva. (Dalje.) Res je, da suho sadje nima ravno sigurnih kupcev, toda ko bi naši sadjerejci umno in pravilno suSili sadje, našli bi tudi za suho sadje kupcev, in tu bi pač gospodarskim zadrugam živo priporočal, osobito za bogate sadne letine, kakor upamo z Božjo pomočjo da bo letošnja letina obilna, skrbeti za skupno napravo pravilnih sadnih sušilnic po amerikanskem zistemu. Lepo sušeno, ne v dimu kajeno sadje se lahko proda, vsaj je leta 1892. znašal naS izvoz suhih češpelj le v Nemčijo 252.017 kvint. v vrednosti blizo 8 mil. kron. Sadja tedaj ima Avstrija dovolj in tudi lepega, pa treba še drugih sredstev, da postane sadjereja pravi blagoslov avstrijskemu kmetijstvu. K temu pa je med drugim v prvi vrsti treba boljših razmer za izvoz — transport našega sadja. To vprašanje pa ni v rokah sadjerejcev, temveč v oblasti raznih transportnih podvzetij — osobito železnic, in na te vplivati, da tudi one po zgledu železnic v drugih državah z umno in primerno določenimi transportnimi tarifi pospešijo naš izvoz, bodi po želji pododseka posebna skrb državni vladi. Kot najvažniše zahteve sadjerejcev morejo veljati : 1. Znižati je tarif za cele vagone, na-polnene na prosto s sadjem, in ki so namenjeni v Nemčijo. Hud tekmec našemu sadju na Nemškem trgu je Švica, katere državna uprava na Švicarskih železnicah zelo ugodne, nizke tarife za sadje zahteva. To storiti bodi tudi dolžnost našim avstrijskim vsaj v državni upravi nahajajočim se železnicam. Če so se vdale v to, da so dovolile izjemni nizki tarif za transport suhih češpelj in sicer za celi vagon se plača od Siska via Pasova v Pariz le 2 K in 43 h za 100 kil suhih češpelj — naj uvažujejo, kak velikansk promet bi zadobilc železnice, če bi s svojimi nizkimi tarifi omogočile našemu sadju izvoz v Nemčijo. Pododsek je bridko tožil o visokih ta-rifih za sadje na južni železnici, katere se moramo prav mi Kranjci, Štajerci in Primorci pri odpošiljanju sadja posluževati. Da to bolje utemeljim, navesti hočem nekatere tariie raznih železnic za sadje. Za presno sadje, naloženo oziroma nasuto v polni vagon, obstoje sledeči tarifi in sicer za celi vagon (10.0U0 kilogramov) in daljavo 250 kilometrov : na državnih železnicah.....109 K „ severni železnici......111 „ » južni „ ......142 „ Istotako kaže draginjo južne železnice sledeči izkaz pri vožnji sadja v polnih vagonih (10.000 kg.) kot brzo blago (Eilgut) za daljavo 250 kilometrov : na državnih avstrijskih železnicah . 301 K „ ogerskih „ . 305 „ „ južni železnici.......514 „ Te številke pač dovolj jasno govore ! LISTEK. O Levčevem »Slovenskem pravopisu" in njega kritikah. Spisal dr. K. Štrekelj. (Dalje.) Ker sem že pri veznikih, ki jih graja Milivoj Ivanov, naj povem, da je zadela strela Lamurskega tudi veznik tedaj, češ, da pomenja sam6 'damals' in ne 'deshalb, daher'. Če pa rabijo Slovaki teda poleg tedy in tako tudi Poljaki tedy v istem pomenu kakor mi, se li smemo ravnati po takem celo nepremišljenem ukazu in narodu zapovedavati, da ne sme več sklepati s tedaj, ampak samo s torej ? Zakaj bi samo slovaški in poljski narod smel govoriti tako? Prim. slovaški: všetko by jej dau, všetko by jej k vuoli bou urobiu; čo teda za diu, že jej svoje tajemstvo vyjaviu? rim. pov. 36. ach čo ty nepo-viedaš! Teda si bou na sriebrnom zAmku ? 44. švagor mi rozpravau, ako ste zakliati, ale prečo neznau poviedat' hovoriac, že mi to tajemstvo oznAmiš; prosim t'a teda, rozpovedz že mi 76, in poljski: Myšlq sobie: kiedy to mašč na oczy, toč warto jčj spr6bo\vac, može ma jakie ukryte vvtasnošci jasnowidzenia; najpiervv tedy potarfem t^ mašci^ oko lewe, Lud VIII. 90 (Maretid, Veznici v Radu 91, 72). — Tako torej vidimo, kako nepotrebne, bravce samo begajoče stvari spravljajo malo premišljeno na dan naši Jezikoslovci". Kar je veljalo tisoč in petsto let, to se takemu modrijanu naenkrat zdi krivo; ker je on kako besedo morda slišal v malo drugačnem pomenu, se takoj vsede in napiše ručen" spis, da se, recimo, ne sme v slovenščini rabiti vinski trgovec, češ, to je 'pijan, vinjen trgovec', ker je enkrat Jurčič ali kedo drugi rabil besedo vinski v tem pomenu. Da pri Srbih ni tako, da ves naš narod rabi besedo tudi v pomenu 'na vino se nanašajoč', to mu ni nič mari: srbski vinski sud 'Weingeschirr' je njemu seveda pijan sod, ker je včasi vina poln, ravno tako naš vinski bratec, ki žejen šele išče, kako bi si napolnil želodček, in kaj šele vinska trta, ta je že naprej pijana vina, ki ga bo dala, in tisto narodno pesem: Vinska trta nima grla, Da bi sama vince žrla — to je naredil najbrž kak „švabilec"!! Nepotrebno se mi zdi tudi zaletavanje g. Ivanova v besedo dognati, ki jo rabi Leveč v točki 578. v pomenu 'ins Reine bringen, ergriinden, ausmachen'. Da se ne sme rabiti v teh pomenih, je naga trditev, ker jo narod pozna skoraj povsod. Nikakor je ni uvel Cigale prvi, kakor trdi Ivanov; že pred njim jo je zabeležil v slovarju Murko: „Dognati herbci trciben, treiben bis ...; zu Ende bringen, ausmachen; še nč dogndno es ist noch nicht ausgcmacht; do verha dognati zur Vollkommenhcit, zu Ende bringen". Komu bo prišlo na misel, iskati v tej besedi germanizem ? Gospoda Ivanova prosim, naj mi pove dotično nemško besedo! Zastonj bo stikal za njo po vsem Grimmu in Sandersu. Ne smemo li Slovenci imeti nič posebnega? Izraz zadeva, ki ga pa Leveč ne rabi, je v pomenu nemške 'Angelegenheit' grajal že Levstik v Nauku slo- venskim županom; sedaj se mu je pridružil še Ivanov v „Edinosti" št. 255., ker drugi Slovani ne poznajo te besede (češka saležitost je pač še hujša!) v navedenem pomenu, ampak samo v pomenu 'ovira, Hindernis'. Po Levstiku so to besedo skovali naši pisatelji ter ji dali neokretno značilo ,Angelegenheit' na podstavi nemške govorice 'was das betrifft' (Nauk 202). Po Sandersu je »Angelegenheit eine angelegene Sache; eine Sache, insofern sie Einen angeht, beriihrt, seine Thatigkeit in Anspruch nimmt", torej stvar, v kolikor zadeva (beriihrt, betrifft) koga. /Zadevati 'be-treffen' je torej res začetek te besede. V novejšem času so začeli rabiti namesto stvar 'Angelegenheit' rusko besedo a*-*<> (delo), kar ne gre, ker ima ta beseda pri nas še drugačen pomen: 'Arbeit'. Najbolje je ostati pri besedi stvar, s katero je vse povedano. V istem listu je g. Ivanov podal še eno opomnjo, v kateri je vendar enkrat zadel resnico, namreč o rabi besede star v zvezi s številom let; govoriti moramo namreč: 'petdeset let mi je, petdeset let imam' in ne 'petdeset let sem star'. Po Lamurskem (Cuvajmo svoje prastarine 57) uči tudi g. Ivanov („Edinost" št. 256.), da jc naš prost pravzaprav le 'gemein, alltiiglich, gevvohnlich' in nikakor ne 'frei', kar je le svoboden. Besedo spravlja Miklošič v zvezo s korenom ster (Etym. Wtb. 321), kar je molče sprejel tudi Brugmann: prostn< (Vergl. Gramm.II, 1. 358); drugi r je potem odpal kakor v besedi bratrh. Prvotni pomen besede bi torej bil 'razprostrt, razširjen, razpuščen'. (Dalje prib.) Kako potrebno je znižanje voznih tarifov za sadje v polnih vagonih, presoditi moremo iz tega, da se plača sedaj za en vagon sadja iz Gradca do Stuttgarta — 400 K. Za vagon moštnih jabolk skupi se v Stuttgartu — 960 kron, torej ostane za sadje 560 kron ali za kvintal (100 kil) 5 6 kron. Če vpoštevamo še troške za prekupea, za dovožnjo sadja do kolodvora i. d., jasno nam je, da izkupilo ni toliko, da bi kazalo sadje eksportirati, ter da bolje storimo, če ga podelamo v mošt. Pododsek nasvetoval je radi tega, da bi kmetijski minister vsaj od železniškega ministra dosegel, da bi se dovolile osobito kmetijskim zadrugam, katere bi veliko vagonov sadja eksportirale, refakcije (povračila) kakoršne dovoljuje železniška uprava velikim eksporterjem sploh. Silno visoki pa so tarifi za manjše po-šiljatve sidja. Rt s je, da se v manjših po-šiljatvah le boljše, finejše, namizno sadje pošilja, vendar so tarifi izredno visoki in skoro za 50°/0 višji od tarifov za celi vagon. In vendar bi tudi glede manjših pošiljatev bila tudi kmetijskim zadrugam potrebna olajšava, ker ravno odjemalci n. pr. na Dunaju ne žele takoj celi vagon sadja, ampak manjše množine, pa od tedna do tedna in navadno so ti odjemalci najboljši ter za lepo sadje dokaj večje cene plačajo, kakor veliki trgovci. Tako velja vožnja za 100 klgr. sadja, če se ga ne pošlje cel vagon 110.000 kilgr.) 250 ki'm. daljave na južni železnici 196 kron, (za celi vagon pa le 117 kron); na državnih železnicah 170 kron. za celi vagon pa le 12S kron). 2. Prav občutno trpi naš izvcz sadja osobito v bogatih sadnih letinah vsled p o manjkanja vagonov. Na tisoče kvin-talov sadja se pokvari in tudi prekupci sadni eksporterji pogostoma pri tem toliko škode trpe, da se drugipot ne lotijo te kupčije. Spominjamo se še lahko na izredno veliko pomanjkanje vagonov na železnicah sploh v minolem letu, ko je ne le sadje, ampak tudi drugo blago, n. pr. žito ležalo več tednov, predno se je vvagoniralo. Dalje nasvetuje pododsek, da bi kmetijsko ministerstvo ne le dovolj vagonov iz-poslovalo pri železničnih upravah, ampak tudi za transport sadja primerno osnovanih vagonov, ki bi bili dovolj prezračni, hladni. Take vagone imajo že v inozemstvu in celo sosedna ogerska vlada je vpeljala take vagone na svojih progah. Največje važnosti pa je, da bi se požu-rila vožnja, ne kakor doslej, da preide 8 do 10 dni, predno pride sadje iz Ljubljane na Dunaj, kar se dogaja, če je oddano le kot vožno blago in ne kot brzo blago. Zato želi kmetijski svet, da bi se kmetijsko ministerstvo z vso odločnostjo potegovalo za to, da bi železnice sadje smatrale sploh kot blago, katero se mora takoj s prvim tovornim vlakom odposlati, kakor se to godi pri transportu goveje plemenske živine. Vsaj s tako zvanim mešancem naj bi sadje se vozilo, da pride v 2—8 dneh n. pr. iz Ljubljane do Dunaja. Na Ogerskem vse to že izvršujejo ogerske železnice, in ogerska vlada znala je celo druge železnice pridobiti, da tudi one iz ogerskih železnic došlo in prevzeto sadje takoj nadalje ekspedirajo z vlaki, ki imajo hitrejo vožnjo. (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 25. junija. O političnem položaju v Avstriji. Pod naslovom »Politični položaj v Avstriji« je izšla te dni v Urfahru precej obširna brošura, ki jo je izdal nek državni poslanec. V obče se sodi, da je to poslanec dr. Eben-hoch, akoravno so nekateri mnenja, da je prišla brošura le iz kroga njegove okolice. Avtor brošure se strinja s poslancem dr. Grabmayrom v tem, da treba oktrojirati jezikovni zakon in poslovni red, ne ogreva se pa za razpust poslanske zbornice. »Vsak dan, ki ne prinese oktroaija, je zgubljen,« pravi pisec te zbirke. Ta objava bo sicer v raznih krogih provzročila precej vrišča, a nič ne de, izvršiti se mora. Seveda se mož ogreva za nemščino kot posredovalni jezik. Nemščina mora biti jezik parlamenta in ar-made. Preprečiti se pa mora za :^gko_ccnoi da bi Čehi prišli do prepričanja, da se jih hoče pritiskati ob steno, ali da se hoče vladati brez njih ali celo proti njim. Kako se bo to zgodilo, tega mož ne pove, izjavlja pa, da volivcem katoliške ljudske stranke zveza s Čehi ni bila nikdar posebno simpatičra. Iz vsega se vidi, da mu sedanja dnevna večina ni všeč in da je vnet za nekako koalicijo. Kakšna naj bi bila ta koalicija, tega avtor tudi ne pove. S to brošuro so levičarji večinoma zadovoljni in to pove dovolj. Naslednik grofa Muraivieiva bo torej, kakor smo že sporočili, njegov dosedanji sotrudnik v zunanjem uradu in državni podtajnik grof Lamsdorff. V zunanjem svetu provizorični voditelj ruske zunanje politike ni znan, ker ni bil prideljen nobenemu zunanjemu diplomatiškemu zastopstvu. Tem bolj pa je mož poznat v domačih krogih kot delaven in vešč diplomat in je v prejšnjih časih že večkrat za daljšo ali krajšo dobo namestoval ministra zunanjih zadev. Vsled tega so v Petrogradu prepričani, da bo tudi grol Lamsdorff vodil zunanjo politiko v smislu nazorov carja Nikolaja ter jednako svojemu predniku deloval za ohra nenje miru. Poučeni krogi trdijo, da postane grol Lamsdorff kmalu pravi naslednik Mu ra\vie\v, kakor se je to zgodilo s pokojnim zunanjim ministrom. Meni se pa tudi, da Lamsdorff ne prevzame tega posla in da bo car imenoval zunanjim ministrom Sino\v-jevva, kneza Urussovva ali Izvvolskega Novo italijansko ministerstvo je po tedenski krizi vendar le Bostavljeno, ako se možje, ki jih je zbral okolu sebe, včeraj niso premislili in odstopili. Novi kabinet bo takole sostavljen : S a r a c c o prevzame predsedstvo in notranje zadeve ; V i s c o n t i -V e n o s t a ostane na krmilu zunanje politike ; G i a n t u r c o si obdrži pravosodje ; Jules Rubini je postal zakladni minister in bo vodil provizorično tudi finance; B r a n c a ostane še dalja na čelu javnih del; za v,. ditelja naučnega ministerstva si je odbral Saracco svojega tovariša v poslanski zbornici predsednika Gallo; general di San Martino bo tudi na dalje načeloval vojni upravi ; M o r i n mornarici; poljedelski minister bo Carcano, postni in brzojavni minister P a s c o 1 a t o. To ministersko listo je predložil Saracco včeraj kralju Umbertu, ki jo je bržkone odobril brez sprememb, hvaležen, da se je sploh mogla sostaviti nova vlada. Prihodnja zbornična seja bo v sredo Voliti bo treba novega predsednika mesto ministrom imenovanega Gallo. Kako bo zbornica vsprejela novi kabinet, ni še znano, a gotovo je, da skrajna opozicija z njim ne bo posebno zadovoljna. Tiskovne pravde na Francoskem pridejo v bodoče pred navadna sodišča, ker je sedaj senat vsprejel Fabrejev predlog, naj se tiskovne pravde nič več ne vrše pred po rotnimi sodišči, ker porotniki vsakogar oproste, ako »še tako blati predsednika in ministre«. Časnikarji pridejo torej v bodoče pred navadna sodišča in bodo večinoma vselej obsojeni, ker ima sedanja vlada v rokah vsa francoska justična oblastva in bo povsodi poskrbela za v njene svrhe potrebne sod nike. Sicer tudi porota ni povsodi sedanjim razmeram primerna naprava z ozirom na tiskovne pravde, za to imamo dokaze posebno v nekaterih avstrijskih kronovinah, toda v Franciji, kjer ljudski sodniki dosedaj še niso trobili brezpogojno v liberalni brezverski rog sedanje vlade, bo ta senatski votum pro-vzročil v vladi neprijaznih krogih veliko kričečih krivic. Zopetna izvolitev Mac Kinleija zagotovljena. Republikanski zbor v Fila-delfiji se je izjavil 10. t m. za zopetno iz volitev Mac Kinleya predsednikom zveznih držav severoameriških. V zadnjih dneh to ni bilo samo ob sebi umljivo. Republikanski domoljubi niso bili zadovoljni s KinIeyevo imperialistiško politiko, pa tudi to jim ni bilo všeč, da ni hotel dejanjsko poseči v prilog zatiranim Burom. A to nasprotstvo se je kmalu poleglo, ker so zmerneji elementi uvideli, da se je s to zadevo prepozno začelo in da bi vsi energični koraki kaj malo koristili. Sedaj se je kar jedno-stavno sprejel obširen gosp. program, v katerem se mej drugim izreka odločno proti varstveni carini in monometalizmu ter odo-bruje Kinleyeva politika glede neodvisnosti Kub^r^jled^llipins!^^"^^^ Dnevne novice. V Ljubljani, 25. junija. Včerajšnja procesija v čast presv. Srcu Jezusovemu je bila v Ljubljani toliko veličastna in sijajna manifestacija ljubljanskega katoliškega prebivalstva, da se da v polni meri primerjati s prvo potresno procesijo na Friškovcu. Celih pet četrt ure so se pomikale združene procesije štirih ljubljanskih fara — trnovska fara je imela že dopoludne lepo procesijo, ki jo je vodil tudi presvetli knezoškof — s farnimi banderi, za katerimi je šla farna duhovščina. Izredno številna je bila udeležba moških pri šempeterski in šentjakobski procesiji. Za st dnim banderom so šli člani rokodelskega društva, gojenci Marijanišča, ter za ostalimi moškimi redovna in svetna duhovščina, potem škof z Najsvetejšim. Dolgo vrsto so zaključili številni člani kongregacije vednega češčenja. Celo dolgo pot so bogoslovci peli litanije presv. Srca po P. A. Hribarjevem napevu. Krasno petje je napravilo na udeležnike mogočen utis. Ihše po ulicah in trgih, koder se je pomikal veličasten sprevod, so bile hvalevredno raz-svitljene. f Mestni župnik Ivan Tomažič. Sinoči je po daljšem bolehanju umrl v Škofji Loki ondotni župnik in duh. svetnik gospod Ivan Tomažič vsled srčne hibe. Rojen 1. 1841. posvečen 1864. je pokojnik služboval kot kapelan v Ribnici, kot vikarij v Novem Mestu, potem kot samostojni duh. pastir v St. Vidu pri Vipavi, kot kaznilnični kurat na ljubljanskem gradu in zadnja leta kot župnik v Škofji Loki. — Bolehen se je pred par tedni odpeljal na svet zdravnikov v strmol ski grad pri Velesovem, a včeraj se mu je bolezen tako shujšala, da so ga prevideli. Zaželel je domov in ob petih popoludne so ga pripeljali v Loko, kjer ga je ob 6. uri obiskal Presvetli, ki se je ravno peljal skozi Loko birmovat, kmalu potem po 7. uri pa je v naslonjaču se vzdignil, češ da hoče vstati, sedel zopet nazaj in mirno zaspal za vselej. Blagi pokojnik je bil povsod, kjer je bival, neumorno delaven, čislan vzlasti kot strokovnjak pri cerkvenih zgradbah in v župnijski pisarni. — Ob žal prezgodnjem njegovem grobu želimo večni pokoj njegovi duši. Svetila mu večna luč ! Državna podpora. Kmetijski podružnici na Čatežu je dovolilo ministerstvo 300 kron podpore v vinogradniške namene. Župan Hribar se je odpeljal z de putacijo obč. sveta na Dunaj v zadevi potresnega posojila. Šentjanškikresovi in »klerikalci". Zadnja »Domovina« je prinesla poziv na štajerske Slovence, naj ne kurijo šentjanskih kresov, ker paljenje teh kresov izrabljajo Nemci za svoj germanski običaj in ker je na ta večer največ heilanja pri takozvanih »Sonnvvendfeier«. »Narod« je druzega mnenja in je prišel do zaključka, da je tudi ta nasvet — klerikalen. »Narodov« duhoviti možic piše : »Klerikalcem se gre za to, da bi odpravili starodavni, iz poganskih časov ohranjeni običaj šentjanskih kresov. Ta lepi, poetični, eminentno narodni (!) običaj jim ne ugaja, saj svedoči, da ljudstvo vzlic tisočletnemu klerikalnemu jerobstvu še vedno ni tako pokristjanjeno, kakor si to želi kleri-kalizem«. Da so ne bo pri tem dokazovanju najnovejšega »klerikalstva« nihče za trebuh držal, naj še povemo, zakaj vse dajo šentjanški kresovi »pravim narodnjakom« priliko. Nek narodnonapredni Dobrepoljčan piše v »Narod« : »Kres in velik ogenj bode žgala v soboto zvečer narodna skupina v Dobre-polju na Dolenjskem. Vrli narodnjaki hočejo s tem pokazati, kaka je njih v s trajnost (!) in kako se borijo za svoje narodno pravo (!) »Narodova« gospoda, povejte raje odkrito, da vam ni niti za sv. Janeza niti za sv. Cirila in Metoda, ampak d a v a s boli, daje slovenska zemlja zadnjo dni žarela na častpresvet. Srcu Jezusovemu! Imenovan je pomožni uradnik pri de želni vladi, Leon Levvicki asistentom \ XI. plačilnem razredu. Podpore obrtnim šolam. Naučno ministerstvo je podelilo obrtnim nadaljevalnim šolam sledeče podpore : v Ljubljani 4800, Postojni 560, Škofji Loki 060, Kočevju in Novemmcstu po 760, Krškem 580, Kranju in Radoljici in Šentvidu nad Ljubljano po 900 in oni v Kamniku 780 kron. Sooljalna demokracija mej vev-ikim delavstvom — na tleh! Dva mogočna udarca je včeraj zopet dobila soci-jalna demokracija v Vevčah. Pokazalo se je včeraj, da vsi napori socijalne demokracije, podpirane od »Slov. Naroda«, niso mogli privesti poštenega vevškega delavstva v rudeči internacijonalni tabor socijalne demokracije. Dolga je bila delavska vrsta, ki je včeraj popoludne stopala v procesiji presv. Srca Jezusovega v fari Device Marije v Polju. Ta veličastna procesija, katere se je vdeležil tudi ves občinski odbor in drugi občani, je pričala, da na tleh, kjer so mogoče tako sijajne manifestacije verskega čuta, ne bode zagospodovala stranka, ki je zadnje dni v Reimsu na Francoskem razbila križe. Po procesiji se je vršil na vrtu konsumnega društva v Slapeh javen shod »Slov. kat. delavskega društva« iz Ljubljane. Vevški delavci so si prepovedali socijalnodemo-kratsko hujskarijo iz Ljubljane, celo Železni-karju so menda pisali, da ga ni treba več v Vevče, zato se je včerajšnji shod vršil do- | stojno, mirno, ter bil izraz vevškega delav- ^ stva za samostojnost, slogo in proti socijalni demokraciji, za samostojno slovensko organizacijo papirnih delavcev. Predsedoval je shodu tovariš Urbar. Prvi govornik tovariš Gostinčar je temeljito slikal početek socijalizma, izkoriščajoči kapitalizem in vnemal k zavesti in delu za delavske pravice in sicer k delu, ki daje tudi vevškemu delavstvu dobro ime pred vsem svetom, k delu na temelju poštenja. Le s I poštenjem Bi bode delavstvo pridobilo prijateljev. Naslikal je z drastičnimi primerami razloček mej socijalno demokratičnim in krščanskim socijalizmom ter s tem marsikomu odprl oči. Dotaknil se je tudi narodnega vprašanja in kazal na to, da bi bila zguba za narod, ako bi mej delavstvom zavladala ideja internacijonalnosti. »Skrbi zase, ljubi brata« .... In naš narod je pravi trpin mej narodi sveta, tak trpin mej narodi, kakor posamezen delavec mej splošnim delavstvom. Zato mora tudi slovenski delavec vstopiti v gospodarsko organizacijo sloven- ( skega naroda, da mu z delavsko, kmetsko in obrtno gospodarsko organizacijo priborimo politično svobodo. Govornik je končal s klicem »Bog živi jedinstvo, solidarnost poštenega verskega delavstva. Vodijo naj nas pri tem krščanska načela ,Vsi za enega, eden za vse1!« Tudi tovariš Bricelj je kazal na rek »sloga jači, nesloga tlači« ter opozarjal, da se čuje o izreku podjetnikov glede vodij stavkujočih: »Po leti jih bomo pustili, po zimi bodo pa šli«. Zato je treba organizacije, in vprašal je zborovalce, kako organizacijo hote, na kar so delavci in delavke krepko in jasno odgovorili: »Krščansko!« Govornik je kazal na to, da se 1 prav lahko vevški delavci sami organizujejo. ker gratvveinski delavci prej niso hoteli nič vedeti zanje. Socijalna demokracija bode propadla, mora propasti! (Dolgo časa trajajoče hrupno ploskanje.) Nemški Štajerci bo se sami organi-zovali, mi Slovenci se bodemo pa sami. Na njegov poziv je delavstvo pokazalo tudi svoja dinastiSka čuvstva, ter zaklicalo »Slava!« cesarju. Tovariš Gostinčar je govoril o tovarniški bolniški blagajni ter pozival de- | lavce, da pri bodoči volitvi volijo v odbor s svojimi glasovi samo delavce. Soglasno se je vsprejel predlog, pozvati vodstvo tovarne, naj ob nedeljah in praznikih počiva tovarniško delo in da v soboto odpade popoludne južina ter se zato prične izplačevanje že ob '/s^- To-variš Stefe je omenjal, da je bil zadnjič na shodu umeten vihar radi stvari radi katere smo prav za prav vsi složni: mi nočemo biti socijalni demokrati, vi tudi ne. (Soglasni klici: Tako je!) Mi hočemo, da se tu ne ustanovi organizacija, ki bi delavske krajcarje vodila na razne dvomljive centrale, in kličemo: »Denar vevških delavcev mora ostati v Vevčah!« (Vsestransko pritrjevanje). Vevški delavci naj si ohranijo svoj denar, kdor jih bode neprestano v boju podpiral, ta bo njih pravi prijatelj. Iz proslavljanega Gratueina se ravnokar poroča, da je delovodja Hey obdolžil socijalnodemokratskega« voditelja Heidla poneverjenja in da se jc lleidlu to pred sodiščem dokazalo. Socijalno-; demokratične organizacije hote imeti vedno delavski denar za svoje agitatorje, Vi ga shranite zase, v svojem društvu! Govornik je nato povedal delavstvu, kako nesramno sta se o njih lagala »Narod« in »Tagespošta« ter jih s socijalnodemokratično pomočjo radi zadnjega zborovanja hotela svetu naslikati kot suroveže, ki so se hoteli celo s stoli tepsti. »Narodove« in»Tagespoštine« laži sovzbudile občnoogorčenje in čuli so se malolaskavi klici na časnikarsko poštenost imenovanih listov. Združeno vevško delavstvo je zato soglasno v s k 1 i k o m a pritrdilo tej le izjavi: Ni res, da bi nas krščanski socijalci sleparili, res pa je, da so nam pomagali. Ni res, da bi vevški delavci kakega krščanskega socijalca takorekoč izshodnice izpehali. Ni res, da so hoteli vevški delavci s stoli nad dr. Kreka, res pa je, da na z b o ■ rovališču niti stolov ni bilo. Ni res, da so bile nekatere zahteve vevških delavcev pretirane, kakor je trdil »Slovenski Narod«, res pa je, da so bile vse zahteve upravičene. Res je, da nočemo nobene take organizacije, pri kateri bi morali denar dajati dvomljivim centralam. C. g. kapelan Rihar je predlagal, da se radi zadnjega shoda ne bo vevškega delavstva napačno razumelo, zaupnico drž posl. dr. Kreku, katero je shod vsprejel s trikratnimi mogočnimi »Živi o« klicidr. Kreku. Ljubljanski socijalni demokrat Kocmur je pri tem milo zastokal, da bo sedaj »cukr dražji«. To nasprotovanje združenemu delavstvu in soglasno vsprejeti zaupnici je delavce tako razburilo, da so hoteli planiti na Kocmurja, a ženske so jim to ubranile ter jo same a palicami ubrale za Kocmurjem, ki jo je hitro popihal in tekel proti Ljubljani. Bil je nepopiBljiv prizor: na prašni cesti socijalni demokrat v divjem begu pred — ženskami. Kocmurju se ni posrečilo uiti nežnim pestem. Dobile so ga v pest in čutil je za svoj »drag cuker'« nekaj sladkih »zastonj«, naj je tudi na ves glas upil »gmah na cest'!« Kocmur je konečno še dobil naročilo, naj pove Železnikarju in drugim so-cijalnim demokratom, naj ne hodijo v Vevče, da ne pridejo prehitro v Ljubljano. Kaj naj rečemo še? Vevško delavstvo je včeraj odločno odklonilo zahrbtno agitacijo socijalne demokracije, in da je delavstvo tako hitro spoznalo namene rudečkarjev, ni malo pripomogel »Narod« s svojimi lažmi o krščanskih socijalci h. Rožice narodno-napredne pameti. Vsako soboto skrbi »Narod«, da ima na-rodno-napredna pamet njegovih čitateljev kaj opraviti v nedeljo in ponedeljek. Preteklo soboto je »Narod« v veliko navdušenje spravil svoje ljudi s prorokovanjem iz Boh. Bele: »Znani župnik Mrak v Boh. Beli je zadnjič s prižnice naravnost preklel neko hišo, v kateri so binkoštni ponedeljek plesali. To je nečuveno, kaj počenjajo nekateri stekli popje, in če vlada takim ekscesom v cerkvi ne naredi konca, potem se danes ali jutri lahko zgodi, da zgrabi ljudstvo za kose in cepce inse samo iz-nebi tacih zveri v črni halji« Iz »Rudečega Praporja »Narod« posnema notico, ki je krožila po soc. dem. listih o nekem aparatu na Dunaju, v katerem se za denar vidi sv. očeta, ko deli blagoslov, in na katerem je zapisano, da kardinal Sebastian Martinelli pravi, da ta blagoslov v aparatu ravno tako upliva, kakor bi bil osebno podeljen. »Narod« bi lahko bral v krščanskem dunajskem časopisju, da je ta aparat židovska špekulacija, pri kateri ni udeležen noben kardinal. »Narodu« se za njegove naročnike ne zdi nobena reč p r e -neumna, zato je pričel striči notice celo iz »Rudečega Praporja«. Kar čita »Narod.« uredništvo v kakem liberalnem ali soc. dem. listu o »nesramnih črnosuknjarjih«, to pribija v sobotnem »Narodu« kot čisto resnico. V sobotnem listu namigava »Narod«, da jo »nebroj' cerkva« kriv — ncnravnosti in da je »jamstvo za nravno in pošteno življenja le svobodo (!) ljubeča kultura. Brihtni ljudje ! Strah in grozo je napravila v soboto po Ljubljani tudi »Narodova« vest: »Ljudje so v cerkvi Jezusovega brca pre- čepeli dolge ure in so tako molili, da so postali kar neumni«. Umevno je torej, da se sobotni »Narod« sedemkrat za leti v »tercijale in tercijalke«. Z infamnim napadom na dr. Lampeta se baha, češ, »da smo malega Lampeta malo za ušesa prijeli«. Malovrh pozna menda, kako se malhe polnijo, in ima svoje mnenje tudi o »klerikalni malhi«, o kateri narodni inteligenci v soboto zvesto pripoveduje: »Ta klerikalna malha je pa sploh jako obširna in napolniti se ne da nikdar, dasi jo polnijo že skoro dve tisočletji«. Seve morajo biti vsi, ki niso za tako inteligenco, »črni brezdomovinci« in »brezvestni fanatiki«. Malovrh pravi v sobotnem »Narodu«, »da bi bilo treba samo migniti in napredna Ljubljana bi pokazala, da v njenem ozidju ni prostora za katoliške shode, samo besede bi bilo treba in kakor Levstikov ubežni kralj bi bežali dušni pastirji na vse strani«. No, mi upamo, da bode napredni Ljubljani na katoliškem shodu istotako imponirala množica katoliških mož, kakor so pripravljenim demonstrantom zamašile usta na vseslovenskem delavskem shodu čete krščanskih delavcev! Ako še pripomnimo, da se poprečno v vsaki tretji vrsti sobotni »Narod« čoha ob kakega duhovnika in da približno 40krat rabi v zanič-ljivem smislu besedo »katoliško« in »kleri-kalizem«, povedali smo dovolj o rožicah narodno-napredne pameti 1 So pač rožice, katere se prinese seboj iz družbe na..... Čast inteligenci, ki je na take rožice po nosna! Slavnost v Postojini. Kranjsko primorsko gozdarsko društvo bode imelo od 8. do 10. julija v Postojni povodom svoje petindvajsetletnice veliko slavnost. Program ae začne dne 8. julija zvečer v hotelu »pri levu« (g. Vičič), drugi dan bodo napravili mali izlet na Sovič, potem si ogledajo tudi postojinsko jamo, vožnja z vozovi na Rakitnik. Od tam peš na alpo »Wille« c. in kr. konjarne v Pre-stranku itd. Zvečer zbirališče v hoteli »pri ogrski kroni« (g. Dekleva). Dne 10. julija glavno zborovanje v salonu prej imenovanega hotela. Govoril bode c. kr. gozdni nad-zorovalni komisar Matija Ribel o dosedanjem delovanju društva. Kdor želi se udeležiti te slavnosti, naj se zglasi do 30. t. m. pri g. Dragotinu Jelenu v Postojini. „Grazer Tagblatt", glavno glasilo nemško-nacionalne stranke v alpinskih deželah, si je spisal kaj značilen testimonium paupertatis. Že pred nekaj dnevi smo sporočili, da mora stati »G. Tgbl « in ž njim vsa stranka na trhlih nogah, sicer bi ne bilo treba tako smešno in poniževalno beračiti občinstva, naj se vendar v imenu svete nemške stvari naroča na list. Naše poročilo je potrdil »Tagblatt« včeraj, 22. t. m. sam z novico, da se je osnovalo v Gradcu društvo »Deutsche Presse« z izključnim namenom, da pridobiva »Tagblattu« naročnikov! Tragikomično dejstvo za samozavestne in bahave zastopnike nemškega nacionalizma, da morajo s takimi sredstvi skrbeti za obstoj svojega glasila. Mi pa smo uverjeni, da tudi to sredstvo ne pomore ne »Tagblattu« ne nemško - nacionalni stranki na noge, ker vse nemško - nacionalno gibanje je spretno uprizorjena terorizacija, ki pa ne more dolgo trajati, ker širše ljudske mase se ne morejo ogrevati za nemško-nacionalne ideale, ne socialni demokratje, ne katoličani, ki tvorijo večino alpinskega prebivalstva. Nemško-na-cionalna klika, obstoječa iz dijaštva in uredništva, si je znala pridobiti v javnih zastopih odločilno besedo, a ljudstvo se je naveličalo neprestanega in brezplodnega narodnega in verskega hujskanja. Trgovec in obrtnik sta že pokazala nacionalcem hrbet, kmet in delavec imata povsem druge težnje in potrebe, ko nemško nacionalna klika. Umetni ogenj nemškega nacionalizma ugaša, ker slama izgoreva, drugega kuriva ni! Tako se utegne morda v kratkem pripetiti, da izgubi najbolj nemško vseh nemških mest svoj nacionalni značaj. ljubljanske novice. Ogenj na barju je bil v soboto dopoludne. Strela jo udarila v kozolec Neže Cerar v Črni vasi in ga užgala. Hlapca Lovrenca Kozina, ki jo bil v bližini kozolca, je strela omamila. Škode je 400 kron. Zavarovan je bil kozolec za 200 kron. — Janšev kruh imelo je silno rado mlado dekletce, ki je stanovalo v Virantovi hišici na vrtu. Ker dekletce ni imelo denarja za dober Janšev kruh, šlo je ziutraj k Janšu in dejalo, da je prišlo po Reigelnovo štruco, o kateri je vedelo, da se peče pri Janši. Ker je dekle znalo zvito nastopiti, je res dobilo Reigelnovo štruco Rei-gelnova ni bila malo začudena, ko je zvedela potem, da je štruco že poslala iskat. Pekovski fant pri Janši ima brihtno glavo, pa je hitro povedal, da pozna tisto dekle, ki Be je hotelo tako po ceni najesti Janševega kruha. Skoro so jo dobili. Od štruce anedla je samo košček, ker je bila silno lačna. — Tatvine. Ivani Šiška v Kolodvorskih ulicah št. 24 je bilo ukradeno iz nezaklenjene sobe en svilnat volnen robec in en molitve-nik. Sumljiva je neka Žabič, ki je pri nji stanovala. J. Nachtigall bil je v pripravnici ukraden višnjev solnčnik, vreden 6 K 60 h, Mariji Muršič pa tudi v pripravnici črn dežnik. — Napad. Dva Posavca sta bila v gostilni na Martinovi cesti dobre volje, a skoro sta se sprla. Franc Gartroža iz Šmartna pri Savi je zapustil svojega razjarjenega tovariša Fr. Fraklja iz Šmartna pri Savi št. 21 ter .je Fraklja počakal na polju pri tovarni za lep in ga udaril, ko je prišel mimo, z dežnikom po obrazu. Frakelj je poškodovan. — Srna vila. V noči od 23. na 24. t. m. ušla je iz vrta dr. E Šleimerju. Včeraj so jo videli v Zadobravi. — Splašil se je iz-voščeku J. Kušarju v nedeljo popoldan konj na Rimski cesti. Sprednji del voza ae je poškodoval, izvoščeka pa je konj udaril b kopitom na desno roko. — Zgubila je Apo-lonija Kustar zlato uro, vredno 50 kron. — Prepovedano streljanje z možna r j i. Trnovčani bo včeraj hoteli streljati z možnkrji, a jim je bilo prepovedano. Kresovi, katere smo na poziv presvetlega gospoda knezoškofa v čast presv. Srca Jezusovega letos prvikrat zažigali, so se iz Mehovega lepo videli. Naštelo se jih je v novomeški okolici obilno število. Vsa čast pa Primorcem, delavcem gospoda Lončariča, podjetnika, ki prelaga cesarsko cesto od Težke vode do Novega Mesta. Ti bo ta dan obhajali kot praznik. Udeležili bo se svete maše in ves dan počivali od dela. Sploh so to jako pošteni in uljudni ljudje. Iz Logatca, 28. junija. Danes dopoludne je gospod Julij Lenassi, župan v Gorenjem Logatcu, smrti rešil služkinjo tukaj šnjega okrajnega sodnika, ki je padla v visoko naraslo in deročo Logašco in ki bi bila brezdvomno zgubljena, da ni gospod župan, ki je slučajno slišal vpitje utopljenke, za njo takoj v vodo skočil ter jo z lastno smrtno nevarnostjo potegnil iz deročih valov. Priznalno diplomo s premijo v znesku 20 kron je priznalo ministerstvo g. Ad. Peterlinu iz Ljubljane za njegova dela pri drugem mojsterskem tečaju mizarjev. Neurje. Strašno neurje s silnim nalivom in deloma 8 točo smo imeli v ponedeljek dne 18. jun. na Koroškem. Na več krajih je udarila strela. V Sepcu pri Grab-štanju je zažgala strela in pogorelo je p. d. Podlomu vse pohištvo, p. d. Melherju pa hlev 8 skednjem. Zaroka. V Trstu se je zaročil g. dr. Dragotin Tertnik, profesor na c. kr. državni višji realki v Trstu, z gospico Angelino Praks-marer. 5001etnica tiskarske umetnosti se je praznovala včeraj. Preteklo je 500 let. odkar je bil v Moguncu roj. Janez Gutenberg, ki je izumil tiskarski stroj in tiskarske tipe. Ves kulturni svet se je včeraj Gutenberga hvaležno spominjal. Popravek. V sobotni notici »učiteljske spremembe« naj se bere v zadnji vrsti mesto »v Srednji vasi« — v Dolenji vasi pri Ribnici.____ Društva. (Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani.) Ker današnji občni zbor ni bil sklepčen, vabi vnovič k občnemu zboru, kateri se bode vršil osem dni pozneje t. j. 30. junija 1900 ob (i. uri zvečer v telovadnici II. mestne deške šole na Cojzovem Grabnu. Odbor društva za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani dne 23. junija 1900. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 25. junija. (C. li.) „Corr. Wilhelm" poroča iz dozdevno avtoritativnega vira: Glasom izdanega dvornega razglasa se vrši 28. t. m. ob 12. uri opoludne v dvorani tajnega sveta na dvoru v prisotnosti najvišjih dvornih dostojanstvenikov, tajnih svetnikov in ministrov slovesna prisega nadvojvode Franca Ferdinanda. Od zasebne strani poroča ta korespondenčni urad, da se vrši ta slovesua prisega povodom bližnje morganatične poroke nadvojvoda z grofico Zofijo Chotekovo in bo določila razmerje bodoče soproge ter eventuv. naslednikov iz tega zakona. Dunaj, 25. junija. (0. B.) „Frem-denblatt" poroča: Poroka nadvojvode Franca Ferdinanda se vrši pričetkom julija na Dunaju brez vseh dvornih slovesnostij. Dokumenti, tičoči se prisege se objavijo 29. t. m v uradnem listu. — List pozdravlja sklep nadvojvode, ki naj bi bil narodom v zgled. Dunaj, 25. junija. Nadvojvoda Franc Ferdinand položi prisego pred cesarjem, v kateri izjavi, da povodom svoje morganatične poroke z grofico Chotekovo njegova soproga ne bo imela pravice cesarice in event. otroci ne pravice nadvojvod, on sam pa se ne odreče pravici p r e s t o 1 o nasledstva. Po tej prisegi cesar nadvojvodi da dovoljenje, da se poroči, kar se bo izvršilo začetkom julija. Dunaj, 25. junija. Minister Rezek je bil v avdijenci pri cesarju. Dunaj, 25. junija. Prihodnji četrtek bode 50.000 bivših vojakov priredilo cesarju bakljado v Schonbrunnu. 4500 pevcev bode pelo. Dunaj, 25. junija. Aretovali so babico Rezo Štefan, ki je sežgala nekega otroka. Zagreb, 25. junija. Včeraj je hotela socijalna demokracija prirediti protestni shod proti potovanju v Rim. Samostojna delavska hrvatska stranka se je pripravljala, da dostojno osvetli ta svobodoljuben korak socijalne demokracije, a vlada je shod prepovedala. Praga, 25. junija. „Plzenski Ob-zor" javlja, kakor zatrjuje, iz dobro informiranega vira, da je stališče Korber-jevo omajano, ker ima malo upanja, da bi želja krone po sklicanju državnega zbora bila vspešna. Korber hoče le skoro izvesti oktroiranje jezikovnega načrta, a pri tem je naletel na nasprotstva v ministerstvu. Praga, 25. junija. Čuje se, da se bode nemški shod za češko vender vršil dne 8. junija v Litomerieah. Funke in Schonerer sta se združila za dnevni red: 1. Narodna razdelitev češke. 2. Nemški jezik, državni jezik. Praga, 24. junija. V Mnichovo Hradište je bil včeraj shod vseh čeških strank; udeležilo se ga je nad 60.000 ljudij. Shod je protestoval proti predlogu nemških poslancev za nemški kot posredovalni jezik ter se izjavil proti jezikovnim naredbam Korberjeviin. Praga, 25. junija. Mej Židi se je pričela zionistiška agitacija, naj pri prihodnjem ljudskem štetju za občevalni jezik napovedo samo „židovsko narodnost". Praga, 25. junija. Vodstvo državne železnice je naznanilo, da bode odslej izdajalo vožne listke s samo nemškim besedilom, kar vzbuja veliko ogorčenje čeških krogov. Zofija, 25. junija. Včeraj so se vršili po vsej deželi kmetski protestni shodi proti vladi. Zahtevale so se nove volitve. Rim, 25. junija. Danes so novi ministri prisegli. Vofska na Kitajskem. Mej tem ko vse molči o dogodkih v Pekingu ter se le sem ter tje oglasi kak Kitajec s poročilom, da so bila minuli teden poslaništva v Pekingu še na varnem, prihajajo iz Tientaina vesti o nečuvenih gro-zovitostih bokserjev in z njimi združenih kitajskih vojakov. Iz nastopnega poročila ameriškega misijonarja Browna je razvidno, v koliki nevarnosti bo tujci v Tientainu. Ravnokar aem ušel, pravi ta mož v brzojavki »Ne\vj. Journalu«, iz Tii-ntsinv na nem- Skem čolnu. Kitajske čete so več dnij streljale na mesto. Razdejali so ves oddelek mesta, v katerem bivajo inozemci. Poročnik Wright in 50 njegovih mornarjev, katere so nam poslali na pomoč, so deloma ubiti, deloma ranjeni. Streljivo je že popolnoma pošlo. Garnizija silno trpi. Pomoč je nujno potrebna. Iz tega prvega, kakor pravijo, jedino avtentičnega poročila je razvidno, da je Ti-entsin gotovo že izgubljen in ž njim vred vsi ptujci. Večino poslopij so vstaši zažgali in razdrli. Železniško postajo in bližnji del mesta je sicer dolgo vztrajno branilo 2000 Rusov, a najnovejša poročila pravijo, da so se morali tudi ti umakniti kitajski druhali in morajo precej oddaljeni od mesta čakati, da jim dojde nova pomoč. Ta se pa more le počasi bližati obleganemu in večinoma porušenemu mestu, ker je razdrta železnica in se velike tolpe prikazujejo na črti med Taku in Tientsinom. Iz ostalih kitajskih mest, koder razsaja upor. ni nikakih avtentičnih poročil, sodi se pa, da so inozemske naselbine povsod v veliki nevarnosti. Vkljub temu pa akcija zunanjih velesil zelo počasi napreduje. Velika večina evropskih ladij je še le te dni od-plula proti vzhodu in predno dospo na svoje mesto in se izkrcajo vojne moči, bokserji že po večini lahko dovrše svoje »delo«. Velesile so omejile svoj poslovni načrt za sedaj samo na naslednje točke : Osvoboditev mest Tientsin in Peking, primerno zadoščenje za provzročeno škodo evropskim interesom ter poroštvo, da se v bodoče več ne dogajajo taki nemiri. Podkralj Li-Hung-čang mora vendarle v Peking. Cesarica ga je v petek vnovič pozvala. Odpotoval bo 27. t. m. preko Hong-konga in Shanghaiia. Kaj ukrenejo zunanji konzuli, ni znano. Podkralj ima baje nalog zatreti upor in spraviti se z velesilami. Dunaj, 25. junija. (C. B.) Iz Či-Fu poročajo: Avstroogerska ladija „Zenta" se je tudi hrabro udeleževala bombar-dovanja pri Taku. Posebno sta se odlikovala praporščik Stenner in kadet Petri. Avstro-ogerska zastava vihra poleg nemške raz južne utrdbe pristanišča Taku. Pariz, 25. julija. „Figarou poroča, da se je veliki knez Aleksij včeraj ukreal v Toulonu na ladijo. da se odpelje na Kitajsko, kjer prevzame vodstvo ruskih vojnih sil. Berolin, 24. junija. Tukajšnji kitajski poslanik izjavlja, da se nemškemu poslaniku v Pekingu, baronu Kettelerju, ni pripetilo nič žalega. London, 25. junija. Iz Shanghaija poročajo: Vse zananje naselbine v Wei-Hai-Wei so bokserji zažgali. — V pe-troburških krogih slave po poročilu „Daily Mail" osvojitev pristana Taku kot rusko zmago. Shanghai, 24. junija. Reuterjev urad javlja: Ameriški kon»ul je prejel sledečo brzojavko iz Taku 22. t. m.: Rusi in Amerikani. ki so skušali 21. t. m. osvoboditi Tientsin, so se morali umakniti. Obnovili bodo bržkone napad v petek po noči. ko jim dojde pričakovana pomoč. V četrtek je skočil s tira oklopni vlak. — Podkralj v Nankingu brzojavlja: Dne 20. junija so bila poslaništva v Pekingu še na varnem. London, 25. junija. Neki Kitajec, ki je všel 16. junija iz Pekinga pravi, da so nekatera poslaništva evropska raz- dejana, avstrijsko, angleško in belgijsko se še drže. Severni in zahodni del mesta kakor okraj za tujce so bili v plamenu. London, 24. junija. Iz Yokohame poročajo: Od potovanja Li-Hung-Čanga v Peking pričakuje tukajšnje časopisje najboljši vspeh. London, 25. junija. Seymourjeva armada se bije že tri dni 40 milj zahodno od Tientsina s kitajsko premočjo. Bati se je, da Kitajci prično prodirati proti Taku. kjer hočejo zopet zasesti utrbe. — Rusi se boje upora v Port-Arthuru. Kitajski uradi igrajo dvoumno ulogo, Evropejcem vse obetajo, skrivaj pa podpirajo upornike. London, 25. junija. Poročila iz Pekinga poročajo, da se poslaništva še drže, da jih pa Kitajci oblegajo ter jih hočejo izstradati, da se udajo. Umrli so: 22. junija. Frančiška Andrejak, posestnika žena, 79 let. Velike čo narske ulice 9, ostarelost. — Teodor Gerden, delavca sin, 7 mesecev, Poljanska cesta 41, jetika. 23. junija. Ivana Slane, uradnega sluge žena, 49 let, Cesarja Jožefa trg 1, jetika. - Rihard Pa-scbali, umir. ravnatelj vladnih pomož uradov, 78 let, Streliške ulice 4, vodenica. V bolnišnici: 22. junija. Jakob Gosar, delavec, 38 let, perito- nitis Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem 306'2m, srednji zračni tlak 736-0mm. 1. ■ Caa opa-^ j zor&nja Stanje barometra ▼ mm. Tempe- | Vetrovi i Nebo Celziju lig ■e« ► fin > 231 9. zveč. /34 4 | 14 8 sl. szah "oblačno 33 7 9.\ 7. zjutr. H2. popol. 369 736-0 14 6 j sl. svzh. j del. jasno 20 8 i p. m. jug skoro jasno 00 i 7. zjutr. : 735-7 i 12 7 I sl. vzjvzh.l megla ■ [2. popol.l 732-7 j 24-0' sl. jug Iskorojasnoj Srednja temperatura sobo e 14-7°. normale: 18'6" Srednja temperatura nedelje 17 4°, normale: 18-7°. Tržne cene v Ljubljani. Tedensko od dne 17. do poročilo dne 23. junija. 1 K h k h Goveje meso I. v. kg 1 28 Pšenična moka 100 kg 28 40 » > 11. » » 1:12 Koruzna » » > 17 — . III. » > _ 96 Ajdova » » > 37 60 Telečje meso » 1 2'i Fižol, liter. . . - 16 Prašičje » sveže > 1 40 — •22 » » prek. > 1 40 Leča, » . . . — 24 Koštrunovo meso > — 80 Kaša, > . . . — 22 Maslo . . . . > 2 — Ričet, . . . . — 2 2 Surovo maslo . . » 1 90 Pšenica . . 100 kg 17 80 Mast prašičja . . » 1 40 Rž . . . » lh 40 Slanina .-veža > 1 *6 Ječmen . . > » 15 — • prekajena » 1 44 Oves ... » » 13 20 Salo..... » 1 20 Ajda ... » > 19 — Jajce, jedno . . — 5 Proso, belo, » > 20 — Mleke. liter . . 16 navadno > > 14 — Smetana, sladka hter — 80 Koruza . . » » 14 — » kisla . « 80 Krompir > » V — Med..... kg — _ Drva , trda , m3 7 — Piščanec . . . 1 "20 » mehka, » 5 — Golob . , . . — 40 Seno, 100 kg . , 4 — 2 — Slama, > > 4 — - — Stelja, » » • F2 60 Petind\ajsetleten, v pisarniški stroki izvežban, trgovsko izobražen mladenič išče službe kot občinski tajnik ali kaj primernega. — Vešč je slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. 551 3—3 Ponudbe upravništvu »Slovenca«. c',. JkJsiuo za »obne slikarje, najnovejše in Olt(/W/M/ najlepše vznrce, imata v veliki izberi v zalogi BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 228 17 11—2 Vn&Dja naročila proti povzetju. t 562 1-1 Podpisana naznanjata žalostnim srcem vsem duhovnim sobratom, prijateljem in znancem, da je danes ob 7. uri zvečer, 61 let star, umrl po kratki, zelo mučni bolezni, pre-jemši sv. popotnico, ves udan v voljo božjo, prečastiti go-.pod Janez Ev. Tomažič mestni župnik, Škofijski duhovni svetnik, krajni šolski predsednik itd. Itd. Truplo predragega rajnika se prenese v torek, 26 t m., ob uri v mestno farno cerkev, od koder se po opravljenih zaduš-nicah spremi na pokopališče. Preblagega pokojnika priporočava vsem sobratom v molitev. V Škofji Loki, dnč 24. junija 1900. Fr. S. Finžgar, Iv. Petrič. kapelana. Zahvala. 563 1-1 Za mnogostransko izraženo sočutstvo povodom smrti naše ljube matere, oziroma stare matere, tašče in tete, gospe Marije Krašna ter za mnogobrojno spremstvo drage rajnee k vernemu počitku izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo srčno zahvalo. Posebej pa se iskreno zahvaljujemo za darovane krasne vence in velecenjenim gospodom pevcem društva „Slavec" za ganljivo nagrobno petje. Srčna hvala vsem! V Ljubljani, dnž 25. junija 1900. Žalujoči ostali. Zahvala. 559 1—1 Za srčno sočutje ob smrti našega nepozabnega soproga, oziroma brata, svaka in strica, blagorodnega gospoda Pavel Guldenprein-a c. kr. davkarja v p. ter za častno spremstvo k večnemu počitku izrekamo tem potom veleč, duhovščini, gg. c. kr. uradnikom, slav. občinskim zastopnikom, g. pevcem, vsem dragim prijateljem, znaocem in sploh vsem, ki so prišli od blizu in daleč, najtoplejšo zahvalo. Sofija Guldenprein žalujoča soproga, s sorodniki. Škofjaloka. 25. junija 1900. 561 1-1 Vsem prijateljem in znancem naznanja podpisana v svojem in sorodnikov imenu, da je Bog poklical k Sebi daues zvečer ob 7. uri po kratki in hudi bolezni, previdenega s sv. zakramenti, premilega in nepozabnega strica, prečast. gospoda Janeza Ey. Tomažic-a mestnega župnika, ikofljskega duhovnega svčtnika itd. itd. Pogreb preljubega gospoda strica bo v torek, 26. t. m., ob >',9. uri. Po želji pokojnikovi se venci hvaležno odklanjajo. V Škofji Loki, dne 24. junija 1900. Anica Tomažič, nečakinja. Proda se iz proste roke, dobri šivalni stroj, kateri je za porabo za krojače, kakor tudi za šivilje, po jako nizki ceni. 556 3—2 Več se pozve pri lastnici J. S. sv. Petra na-slp it. 53.__ Kontoarist, izvežban trgovski učenec z nekoliko prakso* iiče službe pod skromnimi zahtevami. Ponudbe sprejema upravništvo »Slovenca«. 560 3—1 Služba organista in cerkvenika ' je izpraznjena v Dolu (Lustthal). Prosilci naj se obrnejo s ponudbami do ondotnega farnega urada. 547 3—3 Ivan Jax v Ljubljani Dunajska cesta št. 17 priporoča po jako znižanih cenah T\ «L 1 T\ • 380 20-10 Dilrkopp - Diana i« Schiaditz-eva kolesa katera se odlikujejo po najboljšem materijalu, najpopolnejši sestad, elegantni opravi in lahkemu teku. Ceniki se pošiljajo na željo zastonj in poštnine prosto. t 565 1—1 Tužnim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla iskreno ljubljena soproga, oziroma rnati, stara mati in tašča Helena Dolenc roj. Potočnik v soboto zvečer ob 8. uri po dolgotrajni, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 72 letu starosti. Vsemogočni je v svoji neumljivi nam modrosti poklical k Sebi dragega nam nepozabnega soproga, oziroma očeta, sina, brata, svaka in strica Janeza Dolenc v soboto po noči ob 11. uri po dolgotrajni mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 43. letu starosti. Pogreb nepozabnih pokojnikov pojde v ponedeljek, dne 25. junija t. 1., dopoldne ob 9. uri na župnijsko pokopališče v Selcih. Sv. maše zadušnice brale se bodo v župni cerkvi sv. Petra v Selcih. Blaga rajnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. Praprotna vas, dnč 23. junija 1900. Žalujoči ostali. Dunajska borza. Dni 25, junija. Skupni državni dolg v notah ... . . 97-80 skupni državni dolg v srebrn......97-40 Avstrijska zlata renta 4°/0.......115 80 Avstrijska kronska renta 4c/0, 200 kron . . 97-65 Ogerska zlata renta 4°/0........115 80 Ogerska kronska renta 40/,, 200 ..........91 - Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. . . 1747 — Kreditne delnice, 160 gld................693-50 London vista ........ . 242-40 Nemfiki drž. bankovci sa 100 m. nem.drt.velj 118-70 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini ..... Dni 23. junija. 3-2°/0 državue srečke i. 185-1. 250 gld.. . 5°/0 državne srečke I. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 40/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 2 » južne železnice 3"/„ . 314 50 > » južne železnice 5'/„ . 119-15 > . dolenjskih železnic 4"/, . 99-50 Kreditne srečke, 100 gld..............396 — 4•/„ srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. . 335"— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 41.50 Ogerskega » „ » 5 » . 20'— Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld.....13'— Rudolfove srečke, 10 gld. . . 63-50 Salmove srečke, 40 gld. 175 25 St. Genois srečke, 40 gld........183 -- Waldsteinove srečke, 20 gld.......17«.— Ljubljanske srečke....................47-- Afcciie anglo avstrijske banke. 200 gld. . . 280 — Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. . 6340-- Akcije tržaškega Ltoyda. 500 gld.....781-- Akcije južne železnice, 200 gld sr.....125-50 Splošna avstrijska stavbinska družba . . . 165- — Montanska družba avslr. plan............482 75 Trboveljska premogarska družba, 70 gld 408 — Papirnih rubljev 100 ..................255-25 II AlT Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n I n a i * v r S i t e v naroAll na borzi. Menjarnicna delniška družba „JI E R C II K" I., Nollziili ID in 13, Dunaj, I., Strobelgasss 2. * Pojasnila "JL2& v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti iKC naloženih glavnin,