iih.iji in T*lja » II l»,ru l>r»» p.»iljjnji a.nii mv>* l*to HitI.
,. p.ii Mt . . • .,
„ ,,-irt Ifta , 9 „ i
l*It |l<»  I i
li ii» Ift" I" S'- -,j nI l.i.i . t ,. -
1.1 .»trt Ma I .. I \ri-.ini iT* in ..|t.ivni
ji in itkttM tii Dom ■Utaj Mi »t. IS*.
HI. is.
Or.naniSa:
Z.i liav.i-lltii ilv»*.stopn t \et<. M« pUČUJ,-
i;     . •.....natisni* Ikut.
r. kr. |t ti-k» fkr it. I kr. I« m tikj :lkr.it-
.• .....ii k ■■ m pU.ii-
jejo p.. pr..*t„m.
X   Maribora ^ I. aprila ts(><),
'l.i v«ak 11 s <- k jn plačal, kulrk (»tempelj) ,t JUL.
Btkrakl ne n.' »račuj.i, ilopUi n.ij se itagtMtjM franknjejo.
Tečaj II.
y|0V<klls!\!H! llilll   |MP«itt3HTIH '|1h v>' B'°'eD*'li 2aM'ki če tudi S« tako tremo in po salomonsko Sirili in
' 'razglašali vso.  kar moro pripomoči k  temu. da se naša ideja ukorenini v
|lu"'cc-) j prepričanji.   Treznežem bi svetovali, naj vsaj jcmho trezneže v svojo delo
Odprtemu pismu noče .  vsaj  pred svotom ne.  nihče  oue biti.   Da j in tudi te pridobi' naši stvari. Srcnjski in okrajni zbori so v tako štirski rodoljubi pri njem niso j meli nič.'.-ar opraviti, to Brno vedeli, zdaj pridejo še „Novice" in naravnost povedo, da pisinb niti iz Ljubljano i.i in da
jim tudi ni hilo mogoče pozvedeti, kd<> BO pisatelji njegovi. Radovedni smo kako bosta „Zukuni't" in „Primorac" popravila, kar Bta aelnsti pr»a — pregrešila nad javnostjo. Iz našega BtaliSčfl nam jo, kakor smo rekli, samo žareč, nikakor ne za osebe, torej bi nas stvarno najnovejši' pojasnilo V Novicah" našlo tam, kjer smo bili DrugaSo podobo pa iin:i mlaj vsa zadeva, ako pomislimo na praktične nasledke dunajske mistiftkacije. Ko bi bilo prišlo odprto pismo res iz onih krogov . iz kterih se je po »teta razglašalo, da je prišlo, ni bilo dvomiti, da bi bilo slovenskim državnim poslancem služilo v podlago njihovega postopanja v državnem Z boril. Zdaj je bilo udarec po vodi. krič po spomladanskem vetru.
Naši poslanci sinedadend kogar bodi svetovati. Kednj smo jih žo mi prosili, naj se oglasijo na Dunaj i za svoje zdihujoče rojake in v olike in svojo prošnjo na g. dr. Tomana adresirnli, o kterem smo prepričani, da ji' zdaj v protislovji s samim seboj. Ko hi ne bil v (eni protislovji, vsaj bi si ne mogli tolmačiti dveh njegovih izrekov, kterih prvoga jo izustil takoj tisti večer, ko je bil pri adresni debati rešil „harmonijo" v državnem zboru, in ki se glasi: „To moje besede so bile mojo mrtvaško zvonenje," in ne dolgo po tem, ko je videl kako ga zapušča ljudsko zaupanje, je tožil: »To me najbolj žali da so je vsa bradata in nebradatn mladina od mene obrnilal* In vendar ni poslušal niti naše prošnje, ni'.i javne nezaupnice dunajske mladino. Skoraj zanesljivo torej smemo pričakovati, da so bo tudi za zadnje odprto pismo toliko zmenil, kakor za lanski sneg. Po tem bi smeli svoje razgovore o njem v sredi pretrgati. Ker je vendar pismo našlo tudi mnogo zagovornikov, in zlasti ker taku očividno odgovarja mišljenju nekterih merodajnih in nemerodajnih krogov slovenskih, hočemo še dostaviti nekoliko besedi in opomb; zadeva sama itak mora šo priti na dnevni red iu pred po-stavodejne zbore cislajtanke.
(Uodo priprav /.a zedinjenje Slovenijo hočejo nokteri imeti neke .* opinje — iustanzenzug", in besedujejo o tem, kdo ima prvo, kdo zadnjo besedo, kdo edino pravico sklepati. Mi bi želeli rajo neko deljenje v delu, lake da bi vsak delal na svojem mestu, vsi pa za enega, eden za vse. Kar so tiče našega naroda, prišla je, zadeva v najlepši tok. V taborih in adresah je govorilo in še govori našo ljudstvo in brez ovinkov sega po jedru, Slovenski časni ki so tudi ž;: nekoliko pri delu. Dasirnvno nekteri za stvar nimajo nobenega navdušenja, vendar z množico hodijo: nobeden Bi ne upa -kakor se je šo lansko leto godilo misli o zedinjeni Sloveniji naravnost zameto-vati in norcev briti o našem prizadevanji. Ker vemo. da navdušenje ni na prodaj iu posebno,  da navdušenje  s starostjo ne raste, želeli Iti '.saj, naj
bližnji zvezi z narodom samim, da jo njih dolžnost očividna sama ob sebi ; samo to naj si zapazijo, da jo deželnemu poslancu vselej velika podpora, ako se more sklieovati na sklope in želje teh zborov. D n ž o I n i z h o r i morajo po naših mislih iz lastne inicijative vzeti stvar v roke, in če' bi tudi pri tem drugo stvari zaležale. Skušnje zadnjih let nas uče, da „čisto opra-ilna dola" toli zborov niso nobene posebne jjtofde trpele, in da sobico ni za svetom obtičalo, če so tudi le deželni odbori brez z b o r o v i h sklepov po navadi deželne davke razpisovali, bobniča in norišča oskrbovali. — Naši deželni zbori bodo morali poprej svojo misli izreči, prodno se bo vlada hotela S Slovenijo pečati, in kar velja od vlade, volja od njenega, pritikljaja — drž. zbora. Naj opominjamo tu le na besede ministra, dr. Giskra proti dr. Bleiweisu: „0 zedinjeni Sloveniji ni so m v protokolih <lt>-/Huili zborov ničesar bral." Molčanje dež. zborov je bilo za Giskra dovolj, da je on o naši glavni zadevi tudi -- molčal in da bo molčal, dokler molče oaši zastopi. To naj bi si prod vsemi za uho zapisal slovenski deželni zbor Kranjski.
Od državnega zbora, kakor zdaj ne izrekamo prvič, ničesar ne pričakujemo, torej ga tudi ne bomo prosili, da bi nam odvzel nekoliko našega dela, tla bi stopil v naš delokrog. Do slovenskih drž. poslancev naša prošnja ne pride, ali če pride, rešuje bo s kako psovavko na politične ol ročaje „Slov. Naroda". Slovenski poslanci resp. delegati naj si sami stavijo resno vprašanje, ali bi no bilo njim na korist, ako bodo v 190. sejah za slovenstvo kaj več izposlovali, kakor izdajo slov. abecedniku, ki ves vkup ni toliko veljal, kakor so iznesle diete enega samega teh mož. Kako se po slovenskih tleh hodi, ako se ljudski pooblaščenci s praznimi rokami vračajo od vira avstrijskega osrečevalija., skusili so žo več kakor enkrat —• mislimo, da je ta skušnja podučljiva dovolj, da nam torej ni treba izgubljati nobeno besede več.
Narodna prizadevanja Slovencev.
(Konec)
Dasiravno je štirskih Slovencev dve tretjini vseh prebivalcev, vendar ne morejo po Snierlingoveiu volilnem rodu v najboljih okoliščinah več kakor osem poslancev v graški deželni zbor odposlati, in teh osem ima, tam resnično pomilovanja vredno stanje. Kako se pri tem takem narodne koristi Slovencev varujejo, je očividno in v istini poslanci do zdaj niso mogli tudi najmanjšega izposlovati. Ravno tako žalostno je razmerje Slovencev na Koroškem , Goriškem, v Primorji in tržaški okolici.
Dosedanje izkušnje so morale zbuditi prepričanje, da se v sedanjih
lat rxuiv.:> 'iraK .:       —ms •.-„-. ...,'-v.'.ntWMi
i iiimiii wm«m ■ nam ■xcm.t--arri<—m
Listek.«
\aiM>«lo|ii*ii«' slik«" is. ita&egn naroda. IV. II a h a.
(Dab»
V slovenskih narodnih pripovedkah, pesmih iu pri govorih jo baba zmerom malopridna prikazen, iu sploh ima nas svet babe slabo v čislih ; o ii j i 11 mnogo zloga, dobrega pn prav malo pripoveduje. Posebno morajo snehe mnogo od bab prestati. Ena narodna pripovesl pripoveduje, da je baba bolela na petek večer sneho prisiliti, naj prede. Sneha bi biln radu spat šla, baba je pa le v njo tiščala, da naj prede. Ko jej baba ni že nikakor mirii dala. se oglasi Torkjla pod oknom. „Nocoj jo petek večer — jo j<" Torklja svarila — pusti, baba, sneho spat!" Iu še-lo. ko jo je Torklja trotjokrat, babo svarila, jo baba odjonjnhi. Pa celo Torklje so baba časih ne vstraši. V St. Vrazovi *) literarni zapuščini, našel sem to-le narodno pripovest: Enkrat jo na torek baba perilo imela. Ko je krop pristavljalo, se je Torklja v dimniku oglasila: piisti baba, pa beži, no de (hode) dobro za te! Baba pa na to predrzno odgovori: zakaj bi pustila, kdo mi more v moji hiši za-povedati, Torklja v drugič reče: piisti baba, pa beži. ne dč dobro« za le! — In ko jo tudi tretjekrat brezvzpcšiio svari: piisli baba, pa beži. ne de dobro za te! prileze po lestvi dole iz dimnika. Haba pobegne v hišo, pa kliče moža na pomaganje. Za božji čas. ga prosi, pok rij me hitro s tvojima rokama iu nogama, Torklja me bol Mož res stori babi po volji, iu pri tej priči je tudi že Torklja v izbo stopila, pa rekla: kaj tukaj si ? sem te vendar našla, tvoja sreča, da ta hrastova drva na tebi vidim ; da toga ni. *)Iz poročilu o zadnji seji slovensko Matice smo zvedeli, tlu St. Vrazova literarna Ztt-pnščiiia bo zmerom ni v Ljubljano dospelo, Matioi se jo pismeno iu tudi v „Slov. Gospodarji" svetovalo, naj svojega mandatarja v Zagrebu pooblasti, da Bpise od akademije prev/aine, iu potem Matici pošlje.   To se ni Zgodilo, in zato St. Vrazovi spisi
še denea v Zagrebu leie, ur kakor vem se tudi rattepajo; pa bodo ž« letali, ime ie
bolj raztepoli, če Matica ne bo boljo skrbela, da jib skoraj v svoje roke debi. Pa, kdor svetov drugih ne sluša, pravi pregovor, nuj   le sam po svoji glavi skuša.
1'is.
bi te že naučila, kako se na torek večer perilo dela' To izrokši. je Torklja odšla, baba pa nikdar ver na torek perilo prala. ■ V razjasnilo naj me-mogrede omenim, da so pri vzhodnih Slovencih torek in petek (tudi za četrtek sem čul) Torki ji posvečeni dnovi, ter da boje gospodinjo glava zaboli, iu še celo hudo zboli, če se na torek perilo naredi.
Co ti zjutraj na tešče maček pol preteče, ali pa če te kaka stara baba sreča, to pomeni nesrečo! (!e si se v kakem važnem poslu kam napotil, le vrni se, pa ga raje na drug dan preloži, kajti drugače boš kako god nepriliku iu Bitnost imel, Srno pa pomeni, če ti zjutraj devica s polnim vrbasem nasproti pride. Voznik vsak zakolne, če mu kaka baba pred vozom cesto preseče. Nekoliko let je, kar sem se neke nedelje popoldan od Pol-hanco proti Brežicam peljal. Po cesti je šlo mnogo ljudi k večernicam v Brežice. Dve ženski, po starosti sodeč mati in hči. naprosite mojega voznika, naj jima dozvoli na voz se.sti, da ne bodete prvega blagoslova zamudili. Na vozu je hilo dovoli prostora, in tudi teže nobene. Morebiti je voznika mlado lice hčerke zapeljalo ali je pa mislil bogu dopadajočo delo storiti, čo ženski po njegovi dobroti blagoslova ne zamude; — bilo eno ali drugo, ali pa oboje, vstavil jo konja, in ženski se vsedeto na voz. Voznik vdari z voj-kami. in mi zdrdraiuo naprej; pa komaj kakih dvajset koiakov daljine smo prevalili, kar se Zadnjih koles eno zdrobi, in naga os po kamenji zaropoče. Voznik jo v prvi mah nebo in zemljo preklel. Saj pravim , je jezno rekel tor strašno grdo ženski pogledal, ko da ste samo oni tega krivi — le bab nikoli na voz ne jemati, kmalu je nesreča tli ! ^ensk ni nobena marna činrknila, skobacali ste z voza in z menoj vred peš v llrežicc šli. Voznik jo za nami še hudo klel. Babe niso za drugo —. nam je za popotnico djal — nego da bi se vse na gromadi sežgale! Iz tega se vidi, da je svojo nesrečo le ženskama na dušo nakladal.
Oc noseča baba leomn fb'» pokaže, pravijo, da se doličnomu bolezen na očeh naredi, da dobi tako zvano pieno. Bog je bojda tačas babo ustvaril, ko drugega nobenega posla ni več imel. Pa se tudi pripoveduje, da je bog mož-kega, hudič pa babi vslvaril. ko sta se bojo med seboj skušala, kilo bo preje človeka naredil. Pregovor pravi: baba volk, baba vrag. O hudobi stare babe pripoveduje naš narod to-lo:   Tačas ko so Judje, Kristusa s križem na
564
07183929
političnih razmerah slovenski narod kot narod ne more vzdržati in ne more napredovati.
Će torej Slovenci težijo za zediujenjeni > eno politično upravno oh-lastje, poslužujejo s'e samo najsvetejšo pravice vsacega naroda, pravite samega sebe vzdržavati, in po inojcin mnenji hi jih moral v njihovih težnjah podpirati vsak ljudski piijattdj, komur je svoboda in napredek več kakor fraza, ki se da kakor kilo hoče v svoje namene sukati in zavijali. — Provincijalna čutila za staropodedovano, celo materijalna škoda, ki hi jo morebiti prvi čas trpeli, in kakor radi ju tudi v račun jemljemo, ne more tam odločevati, kjer gre za najviše koristi ljudskega življenja. Na taka čutila se tudi ni moglo obzir jemati, ko so po edinosti težili Nemci in Italijani in vendar jim nismo mogli odrekati svojih simpatij. — V vresničenji te misli (ie« diniti so) ni nikakoršnega sovraštva do  nemškega življa;   vsa naša priza
narodu, jeziku, na kterega narod veže ljubezen do domačega in kteri kot edino sredstvo za razširjanje omike in kulture velja po vseh ljudskih vrstah, odloči toliko častno mesto, da ho njegovo veće iu veče izobraževanje zagotovljeno.   S kratka, šole naj ne bodo zavodi, na kterih bi se razuorodovalo.
Po teh načelih - mislimo —- naj bi se ustrezalo praktičnim potrebam; če pa kakor pri zadnji mariborski volitvi ljudje, ki so svojemu življenju dali namen vsako gibanje narodnega čustva z najveće brezobzirnostjo poteptati: kteriui je gnjusoba le videti slovansko pismo ali pa pisati le eno inio s slovanskim pravopisjem; kteri so razpisovaje učiteljske službe za čisto dovenske okraje izrekali, da je znanje slovenskega jezika inalovažna lastnost; če si pravimo — taki ljudje geslo „n e m š k o - s 1 o v e nski" kot .,01110 prod obraz obešajo, obsoja se tako hinavčevanje samo ob sebi; mi no moremo nič imeti proti temu, če kak sovražnik slovanstva v srce ganjen, da
devanja sploh ne poznajo nobenega sovraštva. Nasprotno pa bi so z usta-|je poprej dobro premišljeno obrekovanje imelo zaželjene vspebe, v naročje DOtljenjem državopravne podlage      v hrambo onih pravic, ki s,, sveta na- kaeeiiiu zavrženemu odpadniku;  če so pa k temu pusti igrati »Naprej
sem u kakor vsakemu narodu, položil najzanesljivejši in moderne države edino zasi.lVil Slave", moralno izrekati, dajo to sleparska komedija,  kakoršno si vreden temelj, na ktercin bi mogli zunaprej v prijateljski zvez; ostati s BVO-Lj mOgOČ0 izmisliti bolj zoperne, a ob enem bolj razžaljivc. (ieniiis svobode J ■ m i sosedi.   Sedanja  nepronohana borba za brambo narodnosti pa svet le ■     „ pokritim obrazom obrača od takega proslavljonja dobljene zmage, draži in ovira vse razmer" javnega in zasebnega življenja. - Posobno neopra- s pravimi ljudskimi prijatelji, naj bodo kteregakoli naroda, mislimo
viceno je očitovanje, da hočemo nemški jezik iztrebiti. Potrebe vsakdanjega|da nam u[ u.(>1)a no|)CIH, |pravei k,.,. med nami ne more Djtj na8protja; na-
čela demokracije so za vse narode ista.
Ako nas denašnji liberalci dolžč, da smo v zvezi s fevdalci in reak-cijonarji, obračajo — neglede na tO, da je tožba neopravičena — sulico proti sebi samim, kajti priznavajo, da imamo razlogov iskati si hrambo proti tisti svobodi, ktero nam oni ponujajo. Taka nenaravna zveza bi pa morala že sama na sebi pogubljiva bili za tiste, ki bi jo sklepali. Taka zveza bi nam morala odvrniti srca naše navdušene, izobražene mladine, ki je naša nada in naš ponos. Druzega ne moremo pričakovati, kakor da načelom, ktera nas vodijo, k konečni zmagi pomaga ona moč, ktero ima res-
1) i) p i s i.
življenja, ktere mi tako čutimo kakor naše ljudstvo,  nas uče,  da so meje našo domovine osko potegnene.  iu da bi nam ne koristilo,  ko bi se hoteli — kakor se nam očita      obdati s kitajskim zidom. Bogatih zakladov nemško  vednosti  in  umetnosti  bi ne  hoteli odtegovati  marljivim,  po viši omiki   hrepencčiin  Slovencem,   ker   vemo.   da   znanje   tujega  jezika ne oslabuje ljubezni do lastnega naroda in domačega jezika, ampak da se ravno vsled više omike človeško delovanje poblažnjo,  in da še le potem ljubezen do domovine  rodi  plodovitna dela.   Kakor  nam je' vse to jasno  in ravno zato, ker nam je vse to jasno,moramo vendar z vso resnobo tirjati, da slovenski jezik ravnopraven  postane v šoli in uradu, in da se upelje v javno 1.^ yge| . y s(i,(i,, življenje.   Dokler se ta tirjatev  ne   izvrši, ne more se reči. da bi imel slov. narod glavne pogoje obstanka: narod mora torej skrbeti, da si te po-1 goje iz lastnih moči vstvarja.       Kar se tiče vpeljave slov. jezika v urade,! nikakor ne preziramo sedanjih težav, kterih je posebno v tem iskati, da vsled poprejšnjega izključljivo nemškega odgojevanja naših učilišč mnogo Od Drave 18. apr. |Izv. dop.]*^"Moj zadnji dopis, kterega sem
služečih uradnikov, odvetnikov, bilježnikov itd. Blovonskega pismenega jezika Vam bil glede rabo slovenskega jezika v c. kr. uradnijah na slovenskih tleh ni še toliko zmožnih, da bi ga mogli gladko rabiti; če torej tudi nočemo poslal, tako mi je bil pod roko naraste!. da nisem mogel porabiti vsega zagovarjati prenagljevanja, zdi se nam vendar popolnoma opravičeno, ako gradiva, kar ga imam v rokah. 'Torej hočem denes omenjati dveh drugih naš narod tirja, naj se začne slov. jezik v urade vpeljevati, naj se zlasti uradnih spisov, ki sta vsak svoje „medalije" vredna, in sta tako jasna, da bi zapisniki napravljeni s pričami iu pri prisegali itd. spisujejo slovenski, in naj se to, kar pripovedujeta, skoraj s pestjo lahko prijelo. Pri tom takem mi so obhistnijam naloži dolžnost, da vloge v tistem jeziku rešujejo, v kterem menda tudi ne bo treba pisati komentara, kterega rad prepuščam vajenim so pisane, kar hi so — ko bi bilo količkaj dobre volje — dalo že zdaj sto-1pravdoslovcem in pa učenjakom naše decemberske ustave, samo to naj po-riti brez vsake nevarnosti za uradno poslovanje. ivem, da se oba sučeta okolo slovenskih vlog, ki niso v uradih našle milosti.
Kar se tiče šole. morala bi se Zgoroj omenjena načela tako-le de- V enem teb spisov že iz letošnjega leta berem to-le uradno razongav-jansko izvrševati. Ljudska šola gotovo ni dostojno mesto,kjer bi naj se učili ljanje: „Združena viša sodnija v Gradcu je naznanila okrajni sodniji v Ma-tuji jeziki. Kmečki ljudje svoje otrok o navadno po dve. k većemu tri leta riboru: Glede* na to, da se imajo prošnje za intabulacije (vknjiženje) in v v šolo pošiljajo.   Ta čas komaj zadostuje,  da so otroci v materinem jeziku,prošnjah stavljene tirjatve kolikor mogoče odločno, jasno in razumljivo spi-
nauče za življenje najpotrebnijega znanja. Te okoliščine priznavaj6 je celo graška .,'1'agespost", kteri bi se gotovo panslavistični nameni po krivici očitali, izrekla, da je pedagogična surovost, ako kdo tirja, naj se prava ljudska šola peča še z učenjem kterega druzega kakor materinega jezika.
Srednje šole naj se pri nas take vredijo, da bodo dajale priliko, popolnoma v pismu in govoru naučiti se nemškega in slovenskega jezika, kar so dozdaj večidel ni godilo ni glede enega ni druzega jezika. I'o načelu I „kar je enemu pravica, ni drugemu krivica" naj se na slov. srednjih šolah
plečih na Golgato gnali, so boje spotoma en žrebelj zgubili. Ko so potem Kristusa na križ pribijali, iu zapazili, da jim četrti žrebelj manjka , so bili v veliki zadregi, niso vedeli, kako hi si pomagali. Preinišljavali so in tuhtali so semtertje. kaj jim je storiti, in kako jim je storiti V To njih neprilike zapazi stara baba. ki je bila ravno poleg prišla, pa jim pravi : bedaki bedasti, kaj premišljujete ! donite eno nogo vrh druge, pa lahko obedve z enim žrebljem pribijate. Zdaj se je Judom pred očmi zasvetilo, in res kakor jim je baba svetovala, tako so storili.
Stara baba, pravijo naši ljudje, je buja kot hudič, kajti  kjer hudič sam nič več ne opravi, tj e staro babo pošlje.   Stare babe se sosebno rade vtikajo v zadeve mladih zaljubljencev, ter jih rade med seboj ovujajo. Posebno rade nad dekleta segajo, ter jih s tem ob dober glas spravljajo, da vsakovrstne njih deviško čistoćo omadežovajoče zduhe kakor evangeljski sovražnik ljuliko med ljudi sejejo.   Čul sem,  da baba s tem zaljubljenca med seboj ovaja in razdruževa, da prsti  od novega groba vzete, neopaženo nicdnju. vrže, kader se  med seboj pogovarjata. — Kader se mlademu dekletu kak mozolec na jeziku spiti, zna reči : no, je pa že zopet kje kaka stara baba kaj o meni lagala!   Narodna pesem pravi: BRazločili so  naji (zaljubljence) hudi ljudi in babe tri". — Stare babe  so v našem  narodu  sploh   tudi kot čarovnice razvpite, ter svoje čarovne skrivnosti tudi mlade deklice uče vsled pregovora: kar mladi m;   vejo. jim  stari   povejo.   Y narodni pesmi zdihne ena taka deklica, ki jo bila kot čarovnica na smrt  obsojena tako-le : Nesrečna eoprnija Ko sem se je naučila! Zlodej vzemi babo Ki me je naučila!
G babi. ki je v sumu kot čarovnica, pravijo naši ljudje; baba ve. od česa muhe krepajo, ali pa: baba zna, kaj vrag večerjal — Kader stara baba kaj god od kakega deteta vzame, pa če druga ni kot samo en las, potem začne dete hirati iu medleti . baba se pa mladi. Takemu detetu se pravi, da je o b r a n o. Odvrne se to pa tako-le : od treh studencev, ki nikoli ne vsalniejo, se mora voda vzeti, in sicer se mora proti toku zajemati, ne po toku. V tej vodi se mora dete skopati, voda pa potem na ogenj zliti. — Kader so jo nenadoma kak hud vihur vzdignil, znala je moja mati
sovati in da se morejo prošnje vselej tako reševati, ka ni mogočo nastat1 dvomba, kteri del prošnjo in v koliko je dovoljen ali ne dovoljen, in z ozimni na to. da seje ravno zarad tega žo s patentom 14. febr. 1*04 tudi za nemške vloge v zadeval) zemljiščnili knjig predpisalo, da se imajo mesto besed „vornicrkung" ali „voranmerkung" rabiti splošno razumljivi izrazi „intabula-cija" iu „praenolacija;" z ozirom na to, daje prošnja pritožnika po svojem celem zadržaji s p i s an a v j c z i k u , ki je tudi za rojene in v materinem jeziku vajene Slovence „ b o 1 j nerazumljiv", da
reči. bog bodi z nami! se jo pa že kje kaka stara baba obesila, da tako grdo tuli. — Blizo Žalca je kraj, ki se mu pravi „ua Golcali." Tujo stala svoje dni protestantiška bogomolja. Ko sem bil mal deček, sem tam okolo krave pasel; tačas je šo bilo veliko kupov razmetanih razvalin videti. Na tem kraji, pripovedujejo ljudje, so svoje dni bahji senmji bili, t. j. babo so se kupovale, prodavale ali pa z dobičkom ali v zgubo zmenjevale. Ali ima ta pravljica v tem svoj pomen, da se ž njo na razvezljivi protestantiški zakon kaže, ali v čem drugem, nočem razsojevati. — Na pepelnico so v Celji v pre-ješnjili lotih, ko tam še ni hilo toliko neniškutarijo, kakor denes, iz prujev narejeno babo na javnem trgu na dvoje razžagali, kar ima, kakor je enkrat gosji. Trstenjak raztohnačil, mitologičen pomen. — Stare babe so boje živ barometer. Cul sem (prepričal se nisem), da če se staro babe pod nosom pole. to skorejšuji dež pomeni. Pazite, bi na to rekli zapečkarji, če so potrdi ta skušnja, jo dobra, če pa ne, škodila ne bo.
Koliko vrednosti ima stara baba v narodno-gospodarstveneni obziru, to še do zdaj noben ekonom ni zračuuil, in vendar bi bilo* zanimivo vedeti, koliko bab hi tehtalo enega odraščenega zdravega moža. Stare babe niso rade lene, to je obča prikazen. Vedno kaj okolo brklajo in stikajo; če same nimajo opravka, rade druga, drugi pomorojo, Pregovor pravi : baba jo babi grebla lan, samo da jej preide dan. Dasiravno pa baba rada dela, za gospodarenje vendar ni. Pregovor pravi: baba gospodar, volk mesar! — Bog ne prizadeni več kakor eno babo pii hiši, še ta je navadno odveč. Pregovor pravi: dve babi v hiši, dva petelina na dvorišči! Kar če toliko reči kot: vedni ravs in kavs. Če je babi Liza ime, pravijo, da pri tisti hiši ni treba psa. Pri tej priložnosti bi zopet zapečkar rekel, kakor sem zgoraj povedal. Staro babo za ženo imeti, to gotovo ni nič poželjivega. Narodna pesem pravi: „stara baba, dolga noč". Druga narodna pesem pripoveduje, da je mož svojo staro babo „obesil v črni dim, na trdi hrastov klin" in ko je bila že do dobrega okajena „je je stlačil v koš - pa jo odnesel v varoš ter ljudi prašal: „kaj velja ta stara kost?" —Kaj pomeni pregovor: „spom-ladni dež, pa stare babe ples", mi ni prav jasno. Morebiti to, da eden kot drugi nič no zdasta V ali da eden kot drugi nista dokaj vredna' ali ka-li V
torej ni spisana v dežel nem (landesiiblh <h) ali v tem okraji (hierlands) razumljivem jeziku, in da je ravno zarad te tuje pisave prvi sodnik en kos proinje krivo razumel; z ozirom na to, da tudi viša tod-nija ne more iz prve prošnje količkaj zanesljivo spoznati, kaj prosilce hoče imeti, in konečno z obzirom na to, da l>i bila krajša in bolj primerna pot pri prvem sodniku razjasniti pomoto, ki je zarad nerazumljivosti proinje nastala, kakor pa sodniji s takimi nagajivimi pritožbami nadlego delati: sklenila je viša deželna sodnija pritožnika s svojo neopravičeno pritožbo zavrniti." Ako Vam ta štrena nesainostavnih stavkov ni duškov zaprla, in ako pri „blišćeći jasnosti-' predstojeće stilizacije niste za nekoliko časa prišli ob dušno oko, prosim Vas premislite in čudite se z menoj koliko sreče imamo vendar mi Slovenci. Naj bo tudi naš jezik .nejasen , nedoločen in nerazumljiv", da celo za one vloge nesposoben, kterih more v nemškem jeziku vsak zakotni šušinar eno dopoldne po dva „tuceta, popolnoma sposobnih in rabljivih naplaviti — nesposoben in nejasen celo za — prošnje za intabuiacijo. Pa ima nevkretnež vendar več sreče, kakor pameti. V 29. številki „Slov. Naroda" smo brali neko naredbo g. predsednika vise deželne sodnijc ddo. lli. febr. 1869, v kteri g. predsednik priznava. ,.da je v o koli čj i okrožno sodnijc, kjer večidel samo Slovenci stanujejo, mnogo (ein nicht unbcdeutendor theil) sodnijških uradnikov slov. jezika le malo zmožnih (ini niinder geniigendeni grade niiichtig), da celo nokte r i teh uradnikov slov. jezika niti ne govore, še manj pa pišejo". Po tem priznavanji gospoda predsednika bi bilo soditi, da so slovenščine zmožni uradniki tako redki, kakor bodo redki pravični na dan sodbe, in da je na slovenskem Stirskcm le malo mož, ki bi bili glede znanja slovenskega jezika tiči. kakor sta slavnoziiana gg. Nord iu Zirkelbacb. Pa kako krivična bi bila ta sodba. V kterenikoli uradu se pobbvni slovenski jeziček tudi pokaže, povsod najde moža, kteremu viša sodnija — če do tega pride — črno na belem potrdi, da je slovenskega jezika popolnoma zmožen. In ti možje, če tudi na slovenski; nagovore slovenski no odgovar jajo, vsaj so tako prijazni, da našemu jeziku razkrijejo, kako in kaj ali pa mu vsaj dade zastopiti: „T u se ni i 1 o š čina ne deli! D o b r o v o 1 j n i doneski v p r e s k rbovanje ubogih se plačujejo v u b o ž n o kaso!" To je pač jasno, določno in razumljivo dovolj, in stilizacija §. 1!) jo proti tej jasnosti prava konfuzija !   Nemec bi morebiti rekel „styliibung."
Iz Gradca 22. npr. fy |Izv. dop.] (Nemško - narodno društvo.) Tukaj sc ustauovlja med Nemci nova stranka iu sicer narod n O • nemška, o kteri je vredno, da nekoliko v vašem listu spregovorim ker se mi ta prikazen jako važna zdi. „Narodna idej a prinese mir mod narode in ne vojske", to je geslo to nove stranke, geslo ktero smo Slovani žo tolikrat zagovarjali, za ktero smo pa od strani dozdanjih avstrijskih Nemcev povrnena dobivali le zasmehovanja; geslo kterega tu prvič med avstrijskimi Nemci čujemo in se mu — radujemo. „Narodna ideja priznava pravico iu dolžnost vsaki narodnosti , da se razvija" govoril je prvosednik tega društva t zboru 12 t. m. in dalje djal: „Namestu da bi se Nemci družim narodom kot odgojniki kulture s silo vrivali, pristuje jim najprej v lastni hiši red napraviti." Ali niso to besede, ktero mi Slovenci z obema rokama podpišemo? Kaj hočemo mi druzega, kakor da se nam Nemci kot gospodarji ne vrivajo, temuč nas puste, da si sami red delamo, kakor jim to mi iz srca privoščimo?
Ta stranka hode imela čedalje več moči, ker se bo naraščala iz nemške mladine. Že zdaj so najbolji izmed mlajših med njenimi vrstami. Njen ustanovitelj dr. Strohni , je eden najbolj pridnih in najtalontiranejih juristov; dela mnogo za izobrnženje delavcev v njih družbi, kar kaže, da je vseskozi demokratičnih misli.   Med duševno bogato  obdarovane spada tudi
ir.'.-LibU'.^.. "OK.
...........MiVSKMOK' *- :ilt\ \ I MIH III'Sir ■
Najbolj mastne ve naš narod pa o babjein jeziku pripovedovati. Ko sta bog in sv. Peter po svetu hodila, sem čul pripovedati, sta prišla tudi enkrat do neke hiše, kjer sta na dvorišči ded iu baba metlje vezala. Baba je metljiščc držala, ded jo pa na-nj resje vezal. Babi ni bilo nikakor prav ali je ded tako ali inako vezal : zdaj jej je bila vez pretrda, zdaj zopet pre-rahla. Drla so je nad njim, da se je grdo razlegalo po vsej okolici. Ded jej ni ne ene besedice U pogovarjal, tih je bil, ko da nič ne čuje, pohlevno je naprej metlje vezal, pa babo pustil se dreti. Gospod bog reče Petru: hodi, hodi pa pomiri babo, meni se dedec smisli; baba nima nobenega razloga se tako nad njim raznašati! Sv. Peter gre na dvorišse, pa začne babo z lepa miriti. Naj ima potrpežljivost z dedom, je djal sv. Rotor, saj vidi, da dobro metlje vežo, da ni lepo, in celo greh, ka se tako huduje, in tako zlodja nad njim. Te pomirljive besede so pa babo še-le prav vjedle in razkadile. Zdaj začne tudi sv. Petra šentati, ter ga tako s psovkami obsuje, dajo sv. Peter mislil, da toča po njem pada. Sprevidel je, da z dobrim babe umiril ne bo, kajti baba je vsako njegovih pomirljivih besed grdo zabelila. Pa vendar je še imel potrpljenje ž njo; čakal je, da bi vtihnila, da bo mogel vsaj do besede priti. Čakal je dolgo časn, pa je zastonj čakal, haba si ni najmanjega odduška dala, brez prestanka jo v eno mer naprej klepetala. Nazadnje je le sv. Petru žolč zakipel. Gre pa popade babo, pf jo vrže na tla, in jo gnjavi in gneti, da je babi kar jezik iz čeljusti visel Sv. Peter zgrabi jezik, pa jej ga iz goltanca iztrga. Ko je nazaj k gospodu bogu prišel, in povedal kako iu kaj, gu je gospod bog ostro posvaril zavolj tega njegovega nepremišljenega ravnanja. Da bil pa za človeštvo vendar kak prid in hason iz iztrganega babjega jezika prišel, je bog jezik blagoslovil, ter Petru ukazal, naj ga v zemljo vsadi. Sv. Peter je to storil, in iz tega babjega jezika je potem zrastel hren, ki še dan denes v svojem perji kaže obliko dolgega babjega jezika, v svoji lutosti in reznosti, ki vsakega kdor ga je v nos dari in v jezik vgrizne, pa živo spominja, na habjo togoto. — Skoda, ka za to našo narodno pripovest ni Gvid vedel, on hi bil gotovo iz nje lepo nietatnorlozo uaredil. (Dalje prih.)
grof Atems, vnuk prejšnjega škofa, ki se je tudi odboru pridružil. Nekdanji udje akademiinega društva „Orion", ktero se je več z resnimi znastvenimi in političnimi rečmi, nego z duhomoriiimi ..kneipereiu-jami pečalo, torej najboljšo mladost imelo v sebi — so dali največi kontigent tej stranki. Tudi poneničenoga Slovenca ne manjka med njimi — kakor žalibog nikjer pri naših nemških društvih - in ta je dr. Mak, rojen Kranjec in dobor govornik. —
Pričakovati je tedaj od stranko , ki jo sama povzdignila zastavo narodnosti, da bodo ne samo v teoriji temuč tudi v dejanji priznala po načelu enaka pravice za vse" pravico  varovati obstanek  narodnosti tudi družita narodom, ter da jim no bode pomočkov zu njih   razvitok  tako dosledno krivično odbijala in jemala kakor so delali  Nemci do  zdaj.   Pričakovati jo da bodo to pravi Nemci, in da bodo svojemu narodu tudi med zatiranimi narodi vrnili dobro ime.   Dozdanji voditelji in govorniki avstrijskih Noracev so s svojim ravnanjem  z  nami Slovani zakrivili , ako  marsikdo med nami birokrata in  narodnega zatiralca z Nemcem  v en lonec moče.   Naj mlajši nemški zarod vzdigne sc, naj  popravi, kar so   nekteri zakrivili, naj nam germanizacijo in take kulture, za ktero bi nam hilo dati svojo naroduo individualnost, ne vriva in ne  vsiljuje,  naj  ima pred očmi,  da to ni svoboda tudi za manjo narode ne, ako se mora za nekaj svobodo na papirji narodnega samomora umreti: in potom  bodo Notuci  videli, da bodo imeli na mlajših Slovencih soboriteljc za svobodo, da bode Slovan  ncposiljen raje in bolj s pridom zajemal tudi iz studenca nemške vednosti in umetnosti.   Nemci naj enkrat nehajo nas Slovane, posebno pa nas Slovence iz golo „humaniteto" in kulturnoštva hoteti  narodno umoriti, kar so po  naših šolah in uradih zdaj godi.   Ako hode tedaj ta nova stranka zavest nomško narodnosti hude tudi zavest družili narodnosti  spostoštovala, ako se iz njo  povzdignejo možjo pravo in polne svobode, prave nemške kulture, možjo, ki bodo brez obzira podirali gospodstva in hlapčevanja željne koterije, ki so gnezdijo po noinško-avstrijskem časopisji in zasedajo visoke stolo v javnem življenji: voščimo jej obilo razširjenja.   Končcvaje moram reči še, da se jako čudim, kako je to, da ima ta stranka prof. Schmidt-a med seboj.   Ali  njega  in njegov značaj no poznajo?
Iz Trsta 22. aprila. [Izv. dop.] Ker som vam že poročal, kako je ravnal laški zbor z novoizvoljenci okolice, naj vam zdaj šo naznanim, kako korist njim je donesel ta zviti manever. To uganiti jo prav lehko. Kdina korist je, da se gospodje progresisti lehko kake tri mesece vesele svojo zmage ; kar so pa s tim osvetohlepiiiin činom namerjuvali, njim ni obveljalo. Hermetovcga nasveta, da bi se zborovalo brez zastopnikov okolico, vladno namestništvo ni potrdilo in svobodoljubni gospodje zdaj morajo pričakovati novih volitev, ktero prejšnjim le v tem ne bodo enake, da bi se njih vdele-ževalo tako malo volileov, in da bodo vsi prvi izvoljenci z mnogo več glasovi spet voljeni. Temu jo porok značajnost okoličnih volilcev , ktero so zadnje dni okrepčali še bolj novi dokazi naklonjenosti mostnih očetov. Okoličani so že skoro vsi prepričani čosa se imajo od mesta nadejati; zdaj še lo djanjski previdijo, da njih v zvezi z mestom ne čaka nič, nego preziranje najsvetejših pravic, zasramovanjo in konečno robstvo. Delajo tedaj zdaj na vso silo, da dokažejo progresistom, ka njim ni treba Lahonom pote lizati. Bil je v Bojanu 1!). t. m. prvi shod zarad tabora, na kterem bode sc v prvih točkah pretresoval slovenski program in potem ločitev okolice od mesta. Tabor bode sklicau prvo dni meseca junija brž ko no na Občini, ker ta kraj je naj pripravnejši in posebno na priliko gostom, ki nas bodo počastili pri tej priči iz daljavo. — Tudi bode se vstanovilo v Trstu v kratkem delalcev društvo, za ktero so je žo zdaj oglasilo čez 360 udov. Osio-valo bode se po izgledu praškega društva „Oulu. Oula predsednik g. dr. Chlehorad poslal nam jo v tem tednu pravila in v svojem domoljubja ki-pečem pismu *) hvalil to blagonosno za Slovane na jugu tako važno početje. Upam da bode mi v kratkem mogoče Slovencem naznaniti, ka že živi v Trstu slovensko delalcev društvo. Tudi južni Sokol bodo že meseca maja poroti dobil. Naj tedaj progresisti delajo kar hočejo, mi bomo tudi storili, kar jo nam drago, ter pred vsem skrbeli za razvoj iu napredek našega naroda! V letošnji pomladi prikazala se je v našem mestu nova bolezen, ki jo tukajšni zdravniki imenujejo „nicningito cerebro spinale." Bolezen mora biti kužna, ker govoril sem z nekim gospodom, kteremu je v enem tednu trojo otrok vzela. Bolezen se naj pred čuti v glavo, iz glavi se pa razlije v treh urah po celem životu in potom ni več rešitve.
Iz Dunaja, 22. apr. [Izv. dop.j M. — Vaš redni dopisnik iz Dunaja II. G. je pravo zadel, če misli, da se bode z imenovanjem grofa Taaflcja za ministerskega predsednika zdanje politično načelo nekako zasukalo in da zna hiti počno za nas Slovane zdaj bolji dnovi. Ta misel so je poprijola tudi naših državnih poslancev, ki veliko upanja stavijo v niinisterstvo Taalle; sploh se govori, da ministra, Giskra in Ilerbst žo svoja kopita iščeta, da bi drugim ministrom prostor napravila ; ali se bode to pa v kratkem zgodilo, sc še ne vo, veliko se vendar pričakuje od debato o gališki rosoluciji, ktero se neki hoče tudi več slovenskih poslancev vdeležiti. Ako vlada nobeno koncesijo no da cizlajtanskiin Slovanom, za gotovo so je nadejati, da Poljaki in Slovenci izstopijo. Kakor zdaj reči stojo, no mislijo slovenski poslanci podpirati poljske resolucije; slovenski poslanci so hočejo za to potezati, da dohode vsi narodi enake pravice, nikakor pa ne, da bi sc Poljakom kaj posebnega dovolilo, Cehom in Slovencem pa nič. Pa ker ni upati, da bodo Giskra ali pa Ilerbst, ki sta si v neprijateljstvu posebno proti Cehom čisto enaka, v to dovolila, mogoče je, da dohode Taalle, ki je za pobotanje z vsemi narodi, od cesarja povelje, novo niinisterstvo sestaviti. Mogoče, da to prej doživimo, kaknr si mislimo. Do zdaj so Poljaki vladi še nič no upirajo, volili so tudi včeraj v delegacijo svojo može, vendar ako resolucija pade, in to je čisto gotovo, tudi Poljaki v delegacije ne pojdo. Sploh so včeraj v delegacije samo bolj „dii minorum gentiutn" izvoljeni; Začela so jo tudi žo generalna debata o šolski postavi in Poljaki, Slovenci iu Tirolci so postavi jako *) PiHmo nam dobre dojdo. Vred.
upirajo, tako da je mogoče, da po-tava čisto jiado ali pa se vsaj zelo pre« naredi. h>i so zdaj pri vsaki postavi jake dolge delate, je BJOgode;, d« bode državni zbor do konca maj« zboioval in da ■« ie la konec* junija de-legacije, v septembru deželni zbori, konec oktobra pa zopel di/avni zimi skliče. Će pa med ted časom kake premciuhr v niinisterstvu nastanejo, to se ve da, se rcč čisto predrugači.
Iz Prage 21. apr. [Izv. dop.] Praika tehnika je že i I nekdaj znana kot ena najboljih v Evropi V oni dobi. Ko mo ie Čehi imeli večino v deželnem zboru in odboru seje tudi mnogo storilo za njo t vsacem oblitU
V pni seji Deakovegu shodisča je Deak priznal daje njegma ~hanka slabija postala -in rekel, da bi, ko bi bil prepričam, da hi drugače bolj gotovo in zanesljivo skrbel za blagor, bil rad pripravljen razdreti kar je storil zadnji državni zbor. Na to je Deak Opomnil poslance, naj se od-ločijo za eno ali drugo stranko, potem pa naj sc Strogo drže tiste stranke in njeno discipline.
Francoski postavodejui zbor se s svojimi deli jako podvizajo. Vlada kakor tudi večina poslancov bi imele rada prej ko prej proste roke, da bi se mogla po tem čisto posvetiti prihodnjim volitvam. Kakor časniki trdijo, bodo še ostali proračun „skakoma" še ta teden dovršili in je v tem
Tj u spada njena reorganizacija, tj o upel|ana ravnopravnost   obeh jeiikov Takrat je deželni odbor skrbel, da je najboljše moči obdržal  in kjer jih |c| llniaji pričakovati, da se Iti. ali  17.  maja prično splošne volitve.   „S k a-m'ani'kalo novih pridobil. In kako gre zdaj kar smo zgubili večino v deželnem koma!"   To je prav lep izraz za parlamentarno delovanje; v nekterih slu-
ijkalo novih pridobil zboru? Vsako leto zgubi naša tehnika kakšnega veljavnega učenjaka, iu naj novejša naredba je postava, ki jo je sklenil v prešli sesiji deželni zbor zarad delitve v nemško in češko tehniko, ktero postavo je Nj. Veličanstvo kakor piše dunajska „I'rossou potrdilo. Spominjali se boste, da so bili takrat vsi Čehi proti ti postavi; brali ste tudi po nemških listin nedavno ko se je zelo o naši spravi govorilo, da ta postava skoraj gotovo ne bo zadobila najvišega potrjenja, ravno zarad Bprave; znamnje da je bila postava sklenjena le iz oposieije proti  nam Čehom in nogledo na kakovo korist. — Pa
čajih bi se lahko reklo : „rakomal-
Spanj ski poslanci se — do zdaj še privatne. — posvetujejo o postavi, ki  ima vse llurbone izključiti od španjskega prestola.
Rusija je zopet za eno zaroto bogatejša. Kakor navadno so bili tudi zdaj večidel mladi, izobraženi možje , ki so bili v zaroto vpljctcni Zasačili so skrivno društvo: „Slovanska liga," ki je hotelo sedanje ruske razmere popolnoma preinačiti. Tega društva namen jo bil napraviti veliko slovansko republiko, in ob enem veliko federacijo med veliko- in nialoruskhn
zakaj smo mi proti tej postavi, nam bi utegnil kdo očitati; se zadovoljni ter med poljskim in litovskim kolenom. Da bi se moglo to zedinjenjo dognati, naj hi bili, da dobomo svojo tehniko. Zadovoljni pač ne moremo biti z no- hotelo je društvo vsem posameznim kolenom popolnoma pustiti njih posa-heno reejo, kar pride samo od avstrijskih ali avstrijo-ogerskih Nemcev. Ker oni možnosti. Da hi se bila republika osnovala, bila bi se morala sedanja di-gotovo ne bodo kaj tacega sklonili, kar bi utegnilo biti nam Cehom ali pajnastija seveda pregnati in 1'etersburg bi moral nehati hiti središčo države, družim Slovanom v korist. N" le materijalno ampak tudi duševno škoda Bel Narodna vlada bi imela zanienoina v Varšavi, Moskvi itd. svoj sedež. Plem-nam godi s to postavo. Materialna škoda bo tolikšna, kolikor veći bodo stvo jn stoječa vojska bi so odpravila. Do zdaj so zasačili iu zaprli žo 7ti prihodnji stroški; in ti bodo veći. Dozdaj jo bila tehnika v enem poslopji, družabnikov. Kakor bo ta zarota za udeležene" imela tudi žalostne nasledke, za oba oddelka le en rektor, eno leto Nemec drugo Ceh, in b- en oskrbnik, jn |l0 njih misel še požrla marsiktero žrtvo, to je vendar razvidno, da se Priprav je bilo treba le enkrat; vse to bo zdaj nemogoče. — Najveću škodo tudi v Rusiji začenja svobodno slovansko mišljenje vsaj med mlajšim svetom pa trpe naši tehniki sami v duševnem oziru. Do zdaj je poslušal maisik-j miriti in da pride prej ali slej do srečne zmage, teri nekaj predmetov v češkem, nekaj v nemškem .jeziku, kakor mu p' ravnoj prištevalo, in kjer so se mu učitelji boljši zdeli. Nemški študentje so poslušali večidel vse predmete v nemškem jeziku ker češkega ne znajo Kako ho zdaj? Češki študentje ki so bili zdaj pri nemških profesorjih vpisani bodo zdaj sramovali se na nemškem oddelku ostali. Oni, ki so mešali, tega zdaj ne bodo mogli storiti, in morali poslušati le enega professorja, naj žo preilnaša dobro ali pa ne. -- Na vsak način pa nam krati ta postava naše pravico, iu mi ne moremo biti z njo zadovoljni. — -- Izjemni stan bo neki še nekaj časa vladal pri nas; za /.rušenje njegovo še nismo za zrele spoznani! — Ta teden je konečna obravnava zoper Tom. Spurnij-a, kije obdolžen, da je umoril lansko zimo svojega brata na belvedern. Zanimiva je ta obravnava posebno zarad tega. kjer se lani ni moglo dolgo zvedeti nj pa kdo je niorivec. iu j" torej ta umor dolgo
kdo jo umorjeni, šo časa pečal Pružane.
Politični razgled.
„Wiener Zeitung" razglaša postavo o osnovi državne sodni je.
Državna zbornica poslancev se posvetuje o novi šolski postavi. Do zdaj je bilo besedovanje jako žjvo. Poljaki, Tirolci in Slovenci so so so krepko oglasili proti postavi, ki žali deželno avtonomijo in hoče po šolah še bolj sistematično germanizovati kakor tlo zdaj. Kar je povzeti iz časnikov, sta posebno dobro govorila (Inuter in dr. Toma n. Slednji je ined drugim rekel: Hodite prepričani, da nas ni reč volja žrtvovati samostojnost našega naroda niti kteri osebi, niti kteri si s to m i ali niinisterstvu. s tO postavo pa je žrtvovana, in naj Iu imela na videz še tako liberalna načela. Te besede Tonianovo si liočenev dobro ZOpomniti, Stavljen je. nasvet preiti v šolski postavi na dnevni red in dunajski listi pripovedujejo, da bi se Poljaki, Tirolci in Slovenci ne hoteli več vdeleževati posvetovanja o tej posta.i, ko bi imenovani nasvet ne obveljal.
V graškom listu beremo: „V nekterih mogočnih krogih imajo misel da naj grof Taalle poslansko zbornico razpusti in okliče novo iz neposrednih volitev. S tem bi bilo pri kraji tudi s sedanjim ministerstvoin." Enako piše tudi „P. Ll." in dostavlja: „Žalostno je, na resnično, komaj je ena kriza dokončana, imamo drugo pred seboj. Ko bi se mi to demontiralo, bom čakal, da bo dementi sam sebe demontiral."
Češki listi o imenovanji Taaffeja za ministerskega prvosednika sodijo tako, kakor naš dunajski dopisnik. ..Ministeistvo Taalle pomeni obr-nenje" pišejo „Naše Listv" iu pravijo v svojem uvodnem članku, da kar ni,
Razne stvari.
iPosl. kuka Svctee) je v državnem zboru izvoljen za delegata. Lansko leto je bil na tem mestu dr. b. Toman. Svotčev nadoniestnik je grof barvo.   Za (ioriško je voljen posl. Črne.
* ((!. Davorin Terstcnjak) jo bil le nagovarjali, naj prosi za mesto kustosa pri narodnem muzeji v Zagrebu, pa so iz dobrih razlogov za to mesto ni oglasil.
* (I z s e j e deželne g a o d b o r a k r a n j s k e g a.) Na prošnjo za železnico iz Ljubljane po Dolenskem v Kralovee je niinisterstvo kupčistva 5. dne t. m. deželnemu odboru odpisalo, da priznava važnost te železnične zveze i u da se je tudi v postavi o dovrševanji avstrijskih železnic, predlagani 16. marca t. 1. zbornici poslancev, na-njo ozir jemal. Določiti dotične pogoje zji dovolitev ali predložiti posebno postavo o njej bode pa še lo potem mogoče, kader bodo natančni stavbini načrti in prevdarki stroškov predloženi in kader bodo tudi tiri dalmatinskih železnic za trdno določeni, po kterih še le železnica i/. Ljubljane naravnost v Karlovce zadohi višo kupčijsko-politiško veljavo, ker pride po njih v zvezo z 1 jubljaiisko-belaško in z dru-zimi koroško-tirolskiini železnicami. — Deželni odbor krajnski je zbornici državnih poslancev ravnokar izročil prošnjo, naj bi se železnična črta ljub-ljansko-karlovška v dotični ž.eleznični postavi med one železnice vvrstila. ktero se bodo z državnim poroštvom v najbliži dobi delale, in da naj bi zbornica na to delala, da jej v. kr. vlada dotično postavo še v sedanjem zborovanji predlaga, — Dalje je deželni odbor od ministerstva za kmetijstvo prejel naznanilo, da je c. kr. finančno niinisterstvo ne privoli naprave velike solne zaloge v Ljubljani, ker na Krajnskem smo že od 1. 1820. vsakdo kuhinsko sol prodajati, in ker se jo po železnici lehko vsak dan iz Trsta dobi, kolikor kdor hoče. — Na vprašanje c. k. deželno vlade kranjsko: ali ne hi nova postava, dana meseca decembra 18G8. leta za štajersko dežele v povzdigo in zboljšanje, reje govejo živino, bila tudi za kranjsko deželo pripravna, je deželni odbor odgovoril, da ne, ker na Kranjskem še ni okrajnih zastopov, po kterih se da taka obširna postava izvrševati. Kader dobimo veče občine, se bo dala za povzdigo živinoreje res potrebna postava a na drugačni podlagi ustanoviti. (Nov.1)
(V od borov i  seji  družbe  kmetijske) je mnogo odpisov e k. ministerstva  za kmetijstvo prišlo na znanje,  med kteriini tudi ta,"dfl millisterstvo za lS<i!>. leto i/, državne kase daruje 150 gohl. s kteriini naj kupi in petem razdeli seme svilnih črvičov,  — C. kr. deželna,  vlada je na-
to more še hiti. Absolutizem jo v  Cislajtaniji že zato  nemogoč, ker so znanila družbi, da c. k. millisterstvo  nauka  želi  podučevanja učencev Ijud-
delcgacije
Med poljskimi listi se bije zdaj peresni boj zarad vprašanja, ali imajo Poljaki iz državnega zbora s opiti ali ne. Skoro vsi so za prvo. Le starokopitni Cas zagovarja ostanje na Dunaj i. Gotovo veselo znamenje je za nas Slovane, da Smolkova stranka pridobiva na Poljskem čedalje več vpljiva. Po vsem so moro zaznamovati, da v Avstriji federalistična stranka raste, nasprotna pak sama nad seboj obupuje.
Iz Krakove so piše, da je Nj. Veličastvo pozvalo akademični sonat ondotnega vseučilišča, naj stavi svoje nasvete o tem, komu naj se podeli stolica poljske zgodovine.  Zdaj ni bilo na vsem Poljskem enake stolice.
Njegovo Veličastvo je potrdilo postavo o organizaciji deželne vlade h r v aš k e.
Ze v prvi seji Ogerskega zbora jo prišlo do čudnega pričkanja Predsednik je naznanil, da bo cesar zbor v Budi odprl, na to se oglasi nek levičar in hoče, da se zbor odpre v Pošti in da se ima iz. cesarskega grada med odpiranjem odstraniti črno-žolte zastava. Ministcrski predsednik je ob ljubil, da so k tej obesi šo ogerska in hrvaška zastava.
skih šol v sviloreji in da naj so trud posebno marljivih učiteljev obdaruje po vladi /. n» do 20 gold. ter se jim pripomore s semenom sviinim in raur-batni. Odbor je to na znanje vzel. Rrez ukaza jo žo sam letos 8 učiteljem dal svilnih jajčic. — Na vprašanje: ali ne hi no Štajarskem veljavna postava za povzdigo reje govejo živino se tudi vpeljala na Kranjskem, je odbor soglasno odgovoril, da takošnn ne. Postava ta je narejena za deželo, kjer imajo okrajne zastope, pri nas /.daj še velikih občin nimamo, pa še tam »e ta postava ne bode popolnoma izpeljavati dala. Družba kmetijska bode predložilo ob svojem času drugačen načrt, ker to je gotovo, da kakor za konjsko rejo tako tudi za govejo jo treba postave. Vitez Gutmaniisthal je družbi naznanil, da je poduk svilorejni dal na svetlo; odbor so mu zahvaljuj za knjižico, ktera se posebno poddružnieam priporoča, da jo širijo ]>o svojem okraji, ker je prav dobra in lo 10 soldov volja. Nekteri njegovi nasveti za povzdigo sviloreji so bili dotičnomu odseku v prevdarek izročeni. Tudi je naznanil, da za primorske dežele v Trstu nameravane kmetijsko razstave letos ne bo; preloži so na prihodnje leto. (Nov.)
Isdatelj m vredni« Anton Tomšič.
Imetniki: Dr. Jote Voišitjuk in dnini.
Tinkar lalunril Jnn/.ič.