L eta 2025 smo 29. zapored izpeljali januarsko štetje vodnih ptic (IWC) na območju celotne Slovenije, s čimer smo samo še korak odda- ljeni od novega jubileja tega najdlje trajajočega mo- nitoringa določene skupine ptic pri nas. Za uspešno izvedbo gre velika zasluga vsem lokalnim koordi- natorjem in drugim sodelavcem, ki so poskrbeli za brezhibno organizacijo štetja. Najpomembnejše delo pa je z udeležbo in vestno opravljenim štetjem na svojem popisnem območju opravilo več kot 200 prostovoljnih popisovalcev. Pomemben je prav vsak zabeležen podatek, tudi o popisnih odsekih oz. lokalitetah brez vodnih ptic. Za opravljeno delo se vsem najlepše zahvaljujem! Med vikendom 18. in 19. 1. 2025 smo imeli v večjem delu Slovenije dobre razmere za opazovanje, kar je omogočalo neovirano štetje vodnih ptic. Kljub dokaj hladnemu vremenu med in v dneh pred štetjem so bila stoječa vodna telesa v notranjosti pretežno ne- zaledenela ali le delno zaledenela, na Primorskem in Obali pa v celoti nezaledenela. Tudi tokrat nam je uspelo pregledati večino odsekov na vseh večjih rekah, vsa pomembnejša stoječa vodna telesa in celotno obalno morje v Sloveniji. Iz podatkov za 312 popisnih odsekov in 161 lokalitet, vnesenih v bazo januarskega štetja do konca februarja, lahko sklepa- mo, da bo končno skupno število zabeleženih vodnih ptic verjetno okoli 50.000 osebkov in torej nekoliko manjše od povprečnega (51.250). Nasprotno je za zdaj potrjenih 66 vrst, precej nad dolgoletnim povprečjem (61), kar pa je zadnjih nekaj let skorajda že stalnica. Že sedaj je jasno, da bo skupno število vodnih ptic na števnih območjih Drave (več kot 23.000 osebkov) in Kolpe (1050 os.) občutno večje od povprečnega, drugod pa bodisi manjše bodisi blizu povprečnega. Med posameznimi lokacijami večjih presenečenj ni bilo, po številu vodnih ptic so kot navadno zbujali pozornost zadrževalnik Med- vedce (5214 os.) ter Ptujsko (7195 os.) in Ormoško jezero (3081 os.) na števnem območju Drave, Bre- žiško jezero (1663 os.) na Spodnji Savi, Cerkniško jezero (1777 os.) na Notranjskem ter Sečoveljske soline (2645 os.) in Škocjanski zatok (1321 os.) na Obali. Rezultati pri posameznih vrstah vodnih ptic so večinoma nadaljevanje njihovih obstoječih populacijskih trendov. Med vrstami z največjimi oz. velikimi zabeležen imi števili so denimo duplin- ska kozarka (Tadorna tadorna), konopnica (Mareca strepera), dolgorepa raca (Anas acuta) in veliki žagar (Mergus merganser). Mednje lahko verjetno uvrsti- mo tudi vrste, ki so se začele v večjem številu pojav- ljati šele v zadnjih dveh ali treh letih, denimo kravjo čapljo (Bubulcus ibis) in plamenca (Phoenicopterus roseus). Zanimiva je žvižgavka (Mareca penelope), pri kateri rezultati štetij kažejo na okrevanje populacije po upadu v prejšnjem desetletju, letos zabeleženo število pa je celo največje doslej. V skupino vrst z najmanjšimi oz. majhnimi zabeleženimi števili pa uvrščamo npr. zvonca (Bucephala clangula), malega žagarja (Mergellus albellus), polarnega slapnika (Gavia arctica) in rečnega galeba (Larus ridibundus). Omeniti je treba, da so zlasti pri vrstah z narašča- jočimi števili naša opazovanja večinoma skladna s trendi njihovih prezimujočih regionalnih biogeo- grafskih populacij v Evropi. Mešana jata rac na prezimovanju v Škocjanskem zatoku foto: Domen Stanič JANUARSKO ŠTETJE VODNIH PTIC 2025 / / Luka Božič MI ZA PTICE IN NARAVO Svet ptic 01, marec 2025 24 Že nekaj let me je mikal IWC, a sem vedno našla izgovore – študij, obveznosti in podobno. Letos pa preprosto nisem mogla več reči ne! Kljub izpitnemu obdobju sem tvegala in se kar tri dni zapored odpravila na teren. Ni mi žal! Opazovanje narave mi daje veliko več znanja kot prisilno sedenje za knjigami. Vedno mi ponudi točno tisto, kar potrebujem. Z malo sreče pa lahko opazim tudi redkejše vrste in si jih podrobno ogledam. Drugo leto in vsa prihodnja leta bom ta popis zagotovo ponovila. Hvala, narava! Besedilo in foto: Živa Bombek VTISI POPISOVALCEV, KI SO NA IWC-JU SODELOVALI PRVIČ: Moram priznati, da sem bila ob svojem prvem štetju ptic precej zaskrbljena. Delo je odgovorno, jaz pa neizkušena. »Kaj če jih ne bom opazila? Kaj če jih sploh ne bo? Katere sploh živijo na tej reki?« sem se spraševala. Štela sem na reki Savi od Kranja proti Medvodam. Omenila bi dva dogodka, ki sta se mi zatisnila v spomin. Visoko nad glasno reko so se za najboljše razgledno mesto »stepli« siva čaplja in dva kormorana. To nenavadno dogajanje je dodalo pridih dramatičnosti sicer mirnemu okolju. Zmagal ni nihče – na koncu je čaplja mirno obsedela med dvema kormoranoma in vsi trije so složno kukali dol na reko k ribam. Zaradi glasnih jat rumenonogih galebov, ki so pogosto krožili nad vodno gladino, me je obšel prav poseben občutek, kot bi se nenadoma znašla ob morski obali. Zvok galebov na Savi se mi zdi prav poseben – je zvok reke, a hkrati klic morja. Prvo šteje je bilo res lepo doživetje! Besedilo: Anja Novak Januarskega štetja vodnih ptic sem se v letu 2025 udeležila prvič in zagotovo ne zadnjič. Popis se je namreč izkazal za zelo poučen in informativen dogodek, ki mi bo ostal v najlepšem spominu. Osvojila sem določanje več vrst ptic, nanje sem sedaj v okolju veliko bolj pozorna. Zaradi popisa sem bolje spoznala svojo okolico, saj sem zaradi obhoda vodnih teles prehodila območja, kamor prej nikoli nisem zahajala. Najbolj mi bo ostal v spominu prizor na Družmirskem in Šoštanjskem jezeru, ko sem opazovala skupino več sto lisk in čopastih črnic ter zgodnje jutranje štetje kormoranov ob Velenjskem jezeru, združenih na skupnem prenočišču. Takrat sem prvič na enem mestu preštela skoraj 100 osebkov. Januarsko štetje ptic je res izjemen dogodek, bilo mi je v ponos stopiti med prostovoljce in svoj čas nameniti nečemu tako pomembnemu. Besedilo: Katja Črnec, foto: Zarja Platovšek Ko sem kak teden pred začetkom vsakoletne akcije DOPPS januarskega štetja vodnih ptic prejela povabilo Domna Staniča, ali bi se želela pridružiti ekipi pri štetju ptic ob spodnjem toku Reke med Bujami in Famljami, sem bila sprva kar malo v zadregi, saj nimam znanja in veščin za tovrstne akcije. A Domen je že imel odgovor na dlani, češ da je ravno to namen povabila, da se spoznam, poučim in se malo po malo tudi urim v ostrenju oči in ušes, brez česar seveda pri opazovanju ptic ne gre. Prav. Povabilo sprejeto. Dan je bil res čudovit. Ne samo, da sem imela enega najboljših učiteljev, »Vjlka uoda«, kot Reki pravimo domačini, nam je ponudila čudovite razglede (kako čudoviti morajo biti šele v cvetoči pomladi!), razveselilo pa nas je tudi kar nekaj ptic. Skratka, izkušnja, ki jo velja ponoviti! Besedilo in foto: Katja Kirn Vodopivec Svet ptic 01, marec 2025 25 FOTOULOV FOTO VTISI Z JANUARSKEGA ŠTETJA VODNIH PTIC 2025 MOKOŽ (Rallus aquaticus) foto: Živa Bombek KRAVJA ČAPLJA (Bubulcus ibis) foto: Simon Kovačič ČRNOVRATI PONIREK (Podiceps nigricollis) foto: Zarja Platovšek VELIKI ŽAGAR (Mergus merganser) foto: Urša Očko BELOREPEC (Haliaeetus albicilla) foto: Salvatore Perrone BELA ŠTORKLJA (Ciconia ciconia) foto: Simon Kovačič Svet ptic 01, marec 2025 26