St. 221 Milina pliftM ntfiifflgmi fflfflrt cuta jm
vsak
fap isi
[zhaia, izvzemši pondeljek, Asišk jga šl. 20, I- nadstropje, pisma se ne sprejemajo Prof. F. peric. Lastnik tfckarna rdir rnaia za mesec L 7.—, 3 m<*fce L 19._
z jutra j. Uredništvo: ulica sv. Fra«-' i naj se pošilja: ^	. ^ ^jJ
pisi se e vra^	JjICcJ
r.
f*„ta

leto L 60.-
znaia za mesec L 7.-, 3 m<*fc« l.	< — - ■
„ .	. ____ C liK^g^v— '4M- uredništva m uprave št II
Za inozemstvo mesečno a u*	.
ieiio pokopališče v Vrt«! ni lo Mm\
if Trstu, v soboto if> »memftri W2a,
DINOST
Posamezna številka 2U cetiU
LGflftlK L
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v širok osti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ce«t osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2,— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ofisa sv. Frančiška Asiškega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave
t -v itefj f+r£aški «Piccolo» in videmski. sem, da so vojaki rfed kopanjem čistili lo-«Gi.jrnaie del ^riulM so prinesli vest, | pate, katerih se je zemlja sprejemala, tako,
da ie biio v pondeljek po noći
vojaško pokopališče «Porocnik
casceno Albani
__ , Vrtojbi, «češ, da so umazane roke poškodovale nad trideset nagrobnih j
i ' •	-—cU-oll/N -^.rrr^ffvpailie m:
vsej
re-vest
i o m. padU-n za dumovlB^ zettmo» je celo poročal da se po verietnosfi mečaščenje izvršili Slovenciiz političnih naoibov in iz sovraštva do Italije.
Ves L v tej obliki kakor je bila pnobčena, bi bila znala roditi za celo občino hude posledl-s. ako bi le količkaj odgovarjala resnici. Mogoče je hotel tuđi oni, ki je poslal obvestilo časopisom, povzročiti kakšen kazenski pohod na Vrtojbo.
Radi resnosti slučaja smo poslali v Vrtojbo našega posebnega poročevalca, da preišče slučaj na licu mesta. Naslednje vrstice
sebujejo rezultat te naše preiskave, zultat, ki dokazuje, da je bila ona zopet le nov člen v sistemu brezvestnega obrekovanja našega ljudstva.
Nekaj pa so ti glasovi dosegli. Ze dragi dan je bil po vasi cel dirindaj. Pripeljal se je v občino vitez Diaz, policijski'nadkomisar iz Gorice, s tropom orožnikov in tajnih agentov. Z njim je pnšel tudi kamijon miličnikov. Pozneje se je pripeljal še goriški podprefekt Scotti z raznimi uradniki in cotem še v posebnem avtomobilu poveljnik orožnikov iz Gorice s celim štabom. Čudne in ne brez zlih s.utenj so gledaH Vrtojbčani, ki niso imeli niti najmanjšega poima, kaj je dalo povod nenadnemu in nenavadnemu obisku tolike gospode, orožnikov in miličnikov. Ob belem dnevu jih do sedaj še ni bilo v vas. Par-krat so se sicer pa že ogla-ili, a le po noči, ko jih ni nikdo videl, razen onih, ki so prišli v več ali manj prijetne stike z njimi.
Čudili so se Vrtojbčani. ki so to gledali, a nič manj se nista začudila župan in ob-činski tajnik, ko so ti gospodje zahtevali cd njiju, snaj povesta, kdo je izvršil oneča ščenje poko'paHšča Poročnika Albani. Ravno tako začuden je obstal tudi domači vikar, ki je po precej dolgem govoru pod-prefekta. ki ga je pozval pred se. mogel še le vprašati, kaj se je zgodilo. Kakor vsi dru£i, tako so sa bili tudi oni popolnoma nejasni v tem. zakaj ta nenavadni pojav odlične gospode v Vrtojbi.
Ker pa je bil položaj resen, hitro seznam pokopališč v roke (v občini je vsega skupaj krog 20 vojaških mirodvorov za to < Vertoiba in Campisanti»). Ono ^Poročnika Albani se nahaia na zemljišču Ivana Jarca. Hajdimo torej tja! Lepo je bilo videti pisano procesijo na pohodu na kraj. kjer raj bi se bila izvršila domnevana oskrum-ba. Ja, ja, je momljal občinski tajnik; «Mi no so niente*, se je opravičeval župan; <LscIuso ogni malfatto!» je povdarjal vikar.
i	1!» ».. t •__: t_: L.,1n rtcL-runip.
one-1 da so vdarjali z njimi po nagrobnih sporne^ 'nikih. Videl sem tudi, da so vojaki sami odbivali od kamnov napisne tablice.*
Ta izjava je končno pojasnila vse. V tem pravcu se je potem v občinskem uradu tud? sestavil zapisnik o preiskavi. Go spodja so se prepričali, da ni bilo nikake oskrumbe spomina paktih junakov, prijavno pozdravili in odšli. Spoznali so najbrže le, da je govoril župan resnico, ko je povdarjal, predno je poznal stanje stvari: «Sedem let imamo že 12 pokopališč v področju županstva, na stotine m stotine junakov počiva v naši zemlji, a niti najmanjše pritožbe ni bilo čuti, da bi kdo naših ljudi žaKl spomin padlih. Prepričan iem, da je tudi sedanji slttčaj zlobna izmišljotina.»
Z ozirom na ugotovljeno stanje je obljuba podprefekta, da se izplača nagrada 500 lir onemu, ki dobi krivca, neumestna. —
S tem ni bilo pa še zaderve konec. Cel popoldne in pozno zvečer so prihajati nešteti avtomobili v vas, natrpani častnikov, vojaštva, bivših i>ofevnikov in drugih, ki sro hoteli videti onecaščene grobov«.
Kaj bi lahko vse nastalo v današnjih smodnika polnih dneh, ako bi se zadeva ne pravočasno pojasnila?
Vrtojbčani se morajo zahvaliti le obla-stvu, ki je s priznanja vredno naglico izvedlo preiskavo, da se jim ni zgodilo kaj neprijetnega. (Krnski dogodki so nam še v spominu!) Tako je tudi prav. Poklicana oblastva naj preiskujejo, ako ste izvrši kako zlobno dejanje, seveda nepristransko, in ne nepoklicani faktorji, ki morejo v svoji strasti le škodovati oblasiviom in ljudstvu.
Na pokopališču, ki naj bi bilo oskrunjeno, se nudi sledeči prizor: vsi grobovi od-kopani, spominski kamni prevrženi, tu gleda iz zemlje še kos rakve, tam izkopan čevelj, največji nered, v enem kotu ostanki ognja, sploh jako nekp prizor, položaj, ki mora dati povod za najhujše domneve, j
<	Imamo jih», so si mislili škodoželjneži.
<	Kdo je krivec*, popraša nadkomisar Diaz s strogim obrazom. <Najbrže so to delo napravili vojaki», odgovori župan. «A pokličite varuha pokopališča; on bo gotovo vedel, kdo je izvršil to grozovito opustošenje«. <Ni ga doma», poroča eden tajnih agentov. Je njegova žena tu». «Naj torej ona govori*, odvrne s strogim glasom nadkomisar. Žena začne: «Bo že več časa od tega. ko se je ustavil na dvorišču vojaški kamijon. Z njega je stopil vojaški duhovni^, katerega smo poznali žc iz prejšnjih obiskov, in več vojakov z lopatami in krampi. Na vozu pa je bilo nekaj praznih zabojev. Po običajnem pozdravu nam duhovnik pove, da začnejo z izkopavanjem kosti peči-vajocih junakov, ki jih prenesejo na neko drugo pokopališče. In tako je delo začelo. Trajalo je več dni. Mi se nismo za pokopališče več brigali. Vojaki pa so vsak dan odkopali nekaj grobov, nabrali ostanke, jih vtaknili v zaboje in odpeljali. V soboto, 12. septembra t. L, je bi! zadnji grob odko-pan. Vojaški duhovnik nam je povedal, da je delo končano, in se nam lepo zahvalil za skrb, ki smo jo pokazali pri vzdrževanju in oskrbovanju v varstvo nam izročenega zemljišča. Rekel nam je, da je bil z nami prav zadovoljen. Nato so odšli vsi skupaj in pustili pokopališče, kakor ga
Polemike radi obnovljenega pobUanla prostozittarstva
Birokracija in tajna udruženja - Protest «Velikega Ori jen ta» proti Faiinacd&evim grožnjam
RIM, 18. Polemika radi nedavnega Farinacci je vega nastopa proti framasonom se nadaljuje. Vskd izjave poslanca Terzaghija, da je svojčas tudi današnji glavni tajnik: fašistovske stranke, Farinacci, pripadal neki prostozidarski loži, je veliki mojster framasonske lože na Piazza del Gesu izjavil v odprtem pismu, da j« seznam na predzadnjih državnozborskih volitvah izvoljenih poslancev-framasonov vseboval tudi Fari-naccijevo ime, kateri pa da ni bil vpisan v loži, češ da je bil on, Farinacci, le priporočen po nekaterih prijateljih. Na to pismo odgovarja danes ;v listih poslanec Terzaghi ter obljublja, da bo objavil dobesedno pismo velikega mojstra framasonske lože na Piazza del Gesu od 20. maja 1921., kjer se je pripadnikom te lože javljalo, je bHo na tedanjih državnozborskih volitvah izvoljenih med drugimi tudi 5 poslancev fašistov-prostozidarjev, med katerimi da je bil tudi Farinacci
Kar je pa najbolj razvnelo polemiko glede prostozidarstva, je članek proti prostozidarjem v Farinaccijevem glasilu «Cre-mona Nuova», kateri vsebuje nove izpade proti tem poslednjim ter končuje z grožnjo, da bi znali fašisti tudi brez dovoljenja svojega glavnega tajnika začeti podirati framasonske lože ter pretepati njihove pripadnike.
Za list ^Cremona Nuova* bi tako početje ne bilo nasilje, ker da nima pravice obstojati udruženje, ki predstavlja žarišče za ofenzivo proti fašizmu, to je proti «zavedni in delujoči sili države, katera noče prenašati nobenega ugovora in nobenih nasprotovanj z drugih strani.»
Na ta izpad odgovarja prostozidarska ;loža v palači Giustiniani, da je posebno «Veli ki Orijent* ponudil že večkrat faš. vladi svoje sodelovanje, ali vedno zaman. Sploh pa da niso italijanski prostozidarji nikoli delovali po inozemskih navodilih proti državi in to niti tedaj, ko je šlo za korist prostozidarskih lož samih.
«Danes — nadaljuje «Veliki Orijent» v svojem odgovoru — prihaja grožnja za nova nasilja od istega tajnika fašistovske stranke, kateri se je včeraj hvalil, da je osebno odredil opustošenje nekaterih fra-masonskih lož, akoravno je sam prisegel zvestobo eni izmed teh lož, v kateri je tudi sodeloval. Glede te samohvale in priznanja prepušča «Veliki Orijent* zadevo sodišču, kar se pa tiče novih groženj, dviga proti
vidite.* Goapodje^ £so Mli se preprićanTo j ^ ^J^*** in ^ skUcuje na HafiJan"
resmenosti tega, kar je žena povedala. Še cela vrsta drugih sosedov je morala isto
pripovedovati.
Nadkomisarju Diazu ni šlo v glavo, zakaj so nekatere napisne ploščice na nagrobnih kamnih poškodovane in zakaj manjkajo nekatere, češ,- to so gotovo naredile zlobne roke. Sprva ni res nikdo znal pojasniti tega. Eden tajmh poUcajev je polglasno govr^il sam s seboj: «Saj je jasno. Vojaki so jih s pikom in lopatami pri kopanju pokvarili.» In glej! Tudi manjkajoče tablice 80 se dobile raztresene med kupom spomenikov.
Situacijo je na zadnje razčistil neki de--eK, ki ff pripovedoval; «Med delom, ko so vojaki kopali na pokopališču, sem sedel večkrat na ograjnem zidu, da sem varoval naše grozdje, ki se nahaja tam blizu, da bi ga kdo nepoklicanih ne potrga!. Videl
Proti prostozidarjem se je oglasil tudi «Popoilo d'Italia», ki povdarja potrebo, da je treba izvesti borbo proti framasonom do konca in to iz ozirov politične neodvisnosti. «Oficirji, uradniki in sodniki — nadaljuje omenjeni list — ne smejo biti frama-soni. Državne hierarhije morajo čuvati najvišje interese države. Razen tega se pričakuje, da bo v kratkem senat odobril zakon glede tajnih udruženj, po katerem se bo prostozidarstvo temeljito iztrebilo iz vrst državnih uradnikcv.»
Davi je bil zaplenjen «Risorgimento», ki ie pozneje izšel v predelani izdaji. Zvečer sta bili zaplenjeni drugi iz<daji listov «Voce Repubbiicana« in «Monck>», ki sta potem : izšla brez člankov, ki so dali povod tema zaolembama.
>
Ravnovesje v jnnsiov. jmotunu doseženo
Otvoritev kongresa jngoslovenskih pravnikov - Konferenca za izsuievanje močvirnatih krajev r Jugoslaviji	*
BEOGRAD, 18. (Izv.) V Beogradu se nahajajo samo ministri Slavko Miletič, Ante Radojević in dr. Krajač. Razumljivo je tedaj, da je vladalo tudi danes v prestolici popolno politično mrtvilo.
Medtem pa je bilo danes zelo živahno vrvenje v nar. skupščini, kjer se je davi ob 9.30 otvoril kongres jugosloveaskih pravnikov, katerega so se udetažiU vsi v Beogradu se nahajajoči ministri. Razen teh je bil navzočen tudi minister Užunovič kot posebni zastopnik ministra pravde. Kongres je otvoril Joka Nesfeorcvić, nakar je zastopnik čehoslovaških pravnikov, Črny, pozdravil kongres v imenu čeških in slovaških bratov. Za njim je obdržal minister Užunovič otvoritveni govor, v katerem je v pairijotieno navdahnjenih besedah pozdravil kongres. Nato so posamezni referenti podali svoja poročila. Jutri se bo kongres nadaljevat Minister Užunovič se pa povrne v svoj volilni okraj.
V	posameznih ministrstvih se medtem proučujejo predlogi za irtev raznih vprašanj, ker že dolgo ni bilo nobene seje ministrske^ sveta. Razen tega se izdeluje v finančnem ministrstvu proračun za leto 1926-27. V glavnem je proračun že končan za ministrsko predsednistvo, za vrhovno državno upravo ter za ministrstva za vene, za secijakio politiko, za zunannje zadeve, za pošto in za brzojavne naprave, za trgovino m industrijo ter končno za ministrstvo pravde. Sedaj se izdeluje definitivna redakcija teh proračunov. Ko se povrne finančni minister v Beograd, pridejo na vrsto proračuni še ostalih ministrstev.
V	krogih, ki so blizu finančnemu ministru, se izjavlja, da bo novi proračun popolnoma uravnotežen. Dohodki so točno precenjeni, izdatki pa so popolnoma pokriti. Posebno velike kredite bo dobilo prometno ministrstvo za velika dela, ki se bedo začela v Južni Srbiji in v Sandžaku. Naglasa se tudi, da se bo posvetila posebna pozornost -državnim obveznostim, ter se trdi, da bo ostanek visečih dolgov v znesku 400 imiijontov dinarjev izplačan tekom prihodnjega leta.
BEOGRAD, 18. (Izv.) V poljedelskem ministrstvu se bo vršita 28. t. m. konferenca zastopnikov vseh vodnih zadrug. Konferenco sklicuje generalno ravnateljstvo za vode in se bo na njen pretresalo vprašanje načrta za nov zakon za izsuše-vanje močvirnatih krojev v Jugoslaviji.
Krnil Aleksander v Podgorid
prisrčno sprejet od navdušenega prebivalstva
BEOGRAD, 18. (Izv.) Danes popoldne sta prišla kralj in kraljica v Podgorico, ki je vsa okrašena. Ko je kralj i sprejel raport od častne čete, je mestni načelnik pozdravil kraljevski par s slavnostnim nagovorom. Nato sta šla kralj in kraljica peš skozi špalir ljudstva, ki je kralja navehišeno pozdravljalo, _
Kongres jugoslo venskih novinarjev
BEOGRAD, 18, (Izv.) Od 27. do 29. t. m.
! se bo vršil v Skopi ju kongres Udruženja ;u (joslo venskih novinarjev, katerega se bodo udeležili novinarji vseh sekcij Jugoslavije.	_
Vprašanje motan manjšin na zborovanju Brnitva narodov
ŽENEVtA, 18. V šesti komisiji (za politična vprašanja) Društva narodov se je razvila velika debata o problemu narodnostnih manjšin. Ga I-: včmauskas (Litvanska) je predlagal, naj bi se imenovala posebna komisija, ki naj bi izdelala posebne konvencije za varstvo narodnostnih man'šin med državami-članicami Zveze narodov. Litvanski zastopnik je predlagal, naj se klavzule glede varstva manjšin raztegnejo na vse države, da ne bo svet razdeljen na dva dela m sicer eaeg* z državami, ki bi uživale pravice popolne suverenitete in (drugega z državami z omejeno suvereniteto. Dr. Beneš je izjavil, da je dosedanje postopanje v tem vprašanju garantiralo popolno objektivnost. De Ju-venel (Francija) je o»ta"o nastopil proti litvan-skemu predlogu in predlagal« naj se imenuje posebna komisija, ki naj prouči, alt je novo postopanje za obravnavanje manjšinskega vprašanja potrebno. Tudi angleški zastopnik Lord Cecil, Italijan Coppola sta govorila proti predlogu Litvanske. Predlog sta podprli Poljska in Rumunija, dočim je Hymans (Belgija) Bujno svaril, naj se predlog ne sprejme. Po govoru kfcfcajsk*£a zastopnika in ugovarjanju Galvanauskasa je bil končno sprejet posredovalni predlog dr.ja Beneša, po katerem se vsa debata glede snanjfišns|kega jpiotiLema izroči Svetu Dniitva narodov v nada I j no presojo.
Španska grozodejstva v Naroku
Odrezane rižanske glave nt bajonetih Tujska legija se vrmila t Tanger
TANGER, 17. Španske čet«, ki so porazile rifanske oddelke pri Kuctia Taharju in Bed Karrihu, so se vrnile v Tanger. Mesto je slavnostno okrašeno. Pri vhodu v Tanger je pričakoval čete gen. Primo De Ri-vera. Izkazale so mu vojaške časti. Španska tujska legija, ki je zmagoslavno vkorakala ▼ mesto, je nosila na bajonetih odrezane glave Rifancev, ki jih je poklala v Taharju. Ker se nahaja več Špancev v rifanskem ujetništvu, je verjetno, da bodo Rifanci krvavo maščevati grozodejstva španske tujske legije«
Heoarna gospodarska Kriza
na Angleškem
Pismo odličnega industrijalca o gospodarski krizi. Sklepi kongresa britanske strokovne organizacije
DUNAJ, 18. Že nad tri leta prenaša Anglija največjo gospodarsko krizo. Preteklo leto se je upalo na zboljšanje, toda pojavi v zadnjih
Pred novo meščansko uojno na Kitajskem
PARIZ, 18. Usti so prejeli iz Tokija vesti, glasom katerih se nahaja Kitajska pred ponovno meščansko vojno. General Vu Pei Fu in nekateri njegovi tovariši so se
mesecih so io upan e znatno zmanišali. To nam j zvezali Z revolucijonarno Hantungovo vla-priča važno pismo, ki ga je naslovil predsednik d da nap0ve|0 yQ- m3IIdžurskemu gu-
ene največjih ladjedelnic Georgc Hunter na. '	r-
ministrskega predsednika Baldwina. Sir Geor-ge Hunter je stav;i v navedenem pismu ta-le vprašanja na Baldwina: Ali se zaveda vlada, ali se zavedate Vi. gospod ministrski predsednik v polnem obsegu, v katerem položaju se nalia'a naša britanska 'ndustrija? Ali se zavedate destva, da se industrijski eksistenčni pogoji neprestano slabšajo? Število brez,po-seinrh znaša nič manj kot 12 in pol odstotkov vsega angleškega delavstva .'n to število dnevno narašča. Na ta načm <se velik del našega ljudstva odvadi dela in zgublja svoje proizvajalne sile. Sto in stotisoč naših dečkov in mladih mož doraščaio, ne da bi se priučili kakemu poklicu. Brezposelna podpora — in brez te bi pomrli brezposelni delavci — demoralizira nsŠe delovno ljudstvo in slabi ali uničuje smisel za moško, gospodarsko samosto'nost Velika večina brezposelnih pa hoče delati, proizvajati, pa ne najde dela.
Naša trgovinska bilanca je pasivna. Dehvce naših železnic in Številnih industrijskih družb se deloma izplačujejo iz denarnih rezerv, deloma pa se ne izplačujejo.
Kapital, ki je potreben za vzidrževanje naše industrie in za plačevanje dnin, se čimbolj krči. Ako bo tak položaj trajal, mora brezpogojno nastopiti polom britanjsice industrije in s tem polom socijalnega reda. Morda »e ta polom še daleč, toda mi se nahajamo na poti, ki vodi do neizbežne katastrofe. Nobenega zboljšanja ni v vidiku.
George Hunter nadaljue: Naše ladjegradni-štvo razpada. Naše železne in jeklene industrije so večinoma brez dela in britanske ladjedelnice so zatvorjene. One ladjedelnice pa, ki životarijo, bodo morale prav v kratkem ukiniti obratovanje. Naša strojna in gradbena industrija zgubla svoje odjemalce v Nemčiji, Italiji, Franciji in Skandinaviji
S tem p smom so v tesni zvezi sklepi kongresa Trade-Unions, ki zahtevajo enotno fronto ruskih delavcev in evropskih strokovnih organizacij in o katerih smo poročali pred par dmevi.
verne r ju maršalu Kjang Tso Linu.
Načrt za atentat na sovjetskega poslanika na Dunaju
Načrt zasnovali ruski protirevohicijonarji Aretacija 3 Rusov
DUNAJ, 18. Policijsko ravnateljstvo je bilo obveščeno te dni o načrtu za atentat, ki se je pripravljal proti ruskemu sovjetskemu poslaniku na Dunaju, Ivan Berzinu.
Atentat so baje organizirali ruski proti-revolucijonarni elementi in so ga nameravali izvršiti predvčerajšnjim? Včeraj m danes je policijsko ravnateljstvo pričelo s tozadevno preiskavo.
Dodatno poročajo: Včeraj popoldne je urad državnega kancelarja obvestil policijsko ravnateljstvo, da je sovjetsko poslaništvo na Dunaju doznalo, da se pripravlja na poslanika Ivana Berzina atentat Na podlagi podatkov sovjetskega poslaništva je policija aretirala dva bivša ruska državlja-na« ki sta prispela pred 14 dnevi s potvor-jenimi potnimi li»ti iz Bolgarije na Dunaj. Naselila sta se, seveda pod napačnim imenom, v nekem dunafskem hotelu, kjer sta bila aretirana. Policija ju je zaslišala in dodala, da sta imenovana Rusa bita odposlana na Dunaj od neke tajne inozemske organizacije in sicer z namenom, da izvršita atentat na sovjetskega poslanika.
V zvezi s temi odkritji je bil aretiran tudi bivši ruski polkovnik Teodor Boradin, ker policija sumi, da je Boradin soudeležen pri snovanju načrta za atentat.
Skrnnskt o garancilsMem vprašanju lo o Avstriji
ŽENEVA, 18. Poljski zunanji minister grof Aleksander Skrzynski je sino& odpotoval v Parix. Pred odhodom je podal novinarjem te-le izjave glede ciljev Društva narodov in odno-šajev Avstrije napram Pol,ski:#
«Posvetovanja Društva narodov potekajo v vseh komisijah, kakor tudi na zborovanju zelo povoljno. Prepričan sem, da stremijo vse evropske države po plodonosnem in "trajnem miru. Naša meja mora biti garantirana V tem vprašanju se naša naziranja popolnoma krijejo z vidiki Irancoske vlade.
Prizadevanje Avstrije, da doseže zboljšanje svojega finančnega in gospodarskega položaja, smo spremljali z velikim interesom in simpatijo in smo hvaležni Društvu narodov in njegovim zastopnikom, ki so podpirali avstrijsko vlado z nasveti in de'anji pri gospodarski vzpostavitvi, Upamo, da se bo gospodarska sanacija v Avstriji nadalje Tazvijala in Poljska je pripravljena, da doprinese k tej sanaciU svoj delež z izmenjavanjem blaga. Prepričani 6mo, da se bo kmalu naš!a formula, ki bo vpašteva-la obojestranske interese.
Poplava na Japonskem
Na stotine hiš pod vodo - Več ladij potopljenih * Ameriški parnik «Helen» se pogreša
NAGASAKI, 18. Iz Formose poročajo: Včeraj je divjalo nad mestom Kilung strašno neurje. Silnemu viharju je sledil dež. V šestih urah je bilo poplavljenih na stotine hiš. Brzojavne in telefonske zveze so porušene. Pogrešajo se številni motorni in ribiški čolni Domnevajo, da jih je potopila nevihta. Povodenj je deloma odnesla, delo« ma poškodovala celo vrsto mostov. Ameriški parnik «Helen» se je baje potopil nedaleč od Kilunga.
japonsksša parlamenta
zgoreia
,Sadi viharja je ostal napor ognjegascev brezuspešen
LONDON, 18. Iz Tekija poročajo: V zgernji zbornici japonskega parlamenta je izbruhnil požar, ki ga ognjegasci kljub velikemu naporu radi vetra ne morejo omejiti. Zdi so, da se poslopje ne bo dalo rešiti. Požar ogroža tudi poslopje lista «T?mes» in agencije «Yokusai». Zadnje vesti zatrjujejo, da se nahaja zgornja in spodnja zbornica japonskega parlamenta v plamenih.
TOKIO, 18. Požar je popolnoma uničil parlamentarno palačo.
Zavezniško povabilo Nemčiji za varnostno konferenco
BERLIN, 18. Povabilo, ki ga je 15. t. m. francoski poslanik de Marguerie izročil zunanjemu ministru dr. Stresemannu se glasi: «Pri izročitvi note dne 24. avgusta t. 1. je bil francoski poslanik pooblaščen, sporočiti zunanjemu ministru, da stnalra francoska vlada v soglasju z zavezniki za primerno, v slučaju ugodnega sprejetja omenjene note po nemški vladi pospesili za-ključiiev uvedenih pogajanj s sestankom pravnih strokovnjakov in nadalje s sestankom zunanjih ministrov prizadetih ar::av.
«Po sedaj zaključenih razgovorih pravnih strokovnjakov v Londonu so francoska vlada in njeni zavezniki mnenja, da imajo v poštev prihajajoče države skupen interes na tem, da se pogajanja ne zavlan^S^, kakor tudi da je došel trenutek za čitev roka nameravanega sestanka. Čas za ta sestanek bi bil pripraven koncem meseca septembra ali najpozneje prve dni oktobra.
«J\onferenca naj bi se vršila na nevtralnih tleh, najbolj primerno v Švici. O mestu sestanka bi se imele vlade šele sporazumeti. Francoska vlada in njeni zavezniki upajo pa gotovo, da odgovarja ta predlog željam nemške vlade,»
Hlndenburgobiskal Essen
Rudarji ga pozdravljajo kot očeta Nemčije — Lutherjeve iza ve o nemški zunanji polici
BERLIN, 18. Drža vni predsednik Hinden-burg je v spremstvu pruskega m'nistrskega predsednika, notranjega ministra obiskal Bo-chum in Essen. Rudarji so mu priredili svečan sprejem ter ga pozdravljali kot očeta Nemčije. Na čast državnemu predsedniku Hindenburgu je boehumska občina priredila velik banket, na katerem so govorniki naglašali, da se sedanja nemška zunanja politika nahaja na pravi .poti in da bo največ pripomogla k vzpostavitvi Nemčije,
ESSEN, 18. Državni kancelar Luther"j7 izjavil v Essenu: Vse naše politično delovanje tekom zadnjih let je obvladovala misel, kako bi končno dosegli svobodo za pomorsko ozemlje, ki so ga zasedli zavezniki v nasprotiu s vsemi pravnimi načeli. Nase velike mednarodne naloge moremo reševati le s stališča zasedenega ozemlja Zato mora temeljiti, evropski mir na pravni enakosti in na medsebojnih garancijskih pogodbah.
Henriki nacUonnlci proti vstopa Nemčije v Društvo narodov
BERLIN, 18, Na povabilo organizacije volilnega okrožja Vzhodne Saške je govoril frakcijski načelnik Nemške nacijonalne ljudske stranke Hergt o vstopu Nemčije v Društvo narodov in o garancijskem paktu. Iz-javil je, da je mogoče o vprašanju Društva narodov razpravljati samo z vidika, da bi Nemčija zopet dobila dežele, ki so ji bile po mirovni pogodbi odtrgane. Lz tega izhaja samo po sebi, da o vstopu Nemčije v Društvo narodov ne more biti govora.
Rumunski prestolonaslednik v Pragi,
PRAGA, 18. Romunski prestolonaslednik Karol je prispel včeraj kot gost Aerokhiba če-hoslovaške republike v Prago
Povišanje uradniških plac v Franciji.
PlARIZ, 18. Ministrski predsednik PaiulevĆ je sprejel včeraj predsednika uradniških organizacij in mu obljubil, da bo pri zopetnem sestanku parlamenta predlagal 120 milijonov frankov dodatnega kredita.
Nezgoda nemške torpedovke.
WILHELMSHAFEN, 18. Preteklo noč je nek. parnik trčil rced Helgolandom in izlivom ,Wesere ob nemško torpedovko V. 5 in ^o hudo poškodoval. Pri tem je bil ftudi ranjen en mornar. Parnik je ostal neznan
Nov brezuspešen poskus preplavala Rokav, skega preliva
PARIZ, Iff Egiptovski plavač Helmi se včeraj zjutraj ob 6.10 spustil pri rti£u Gris Nea z namenom, da preplava Rokavaki preliv. Ob 20, uri, ko je že preplaval najtežavnejši del proge in se je nahajal le »e par milj od angleškega obrežja, je pogumni plavać omagal in je moral opustiti drzno namero.
edinost,
V Trstu, dne 19. septembra 1925.
DNEVNE VESTI
Brezposelnost povojni LŠS.ffiS*JjESrsJKSf1?
Ena največjih gospodarskih in socijalnih; naslednji tabeli sto navedeni odstotki brez-posledic zadnje vojne je bila in je po neka- j poselnih članov delavskih organizacij po-terih državah silna brezposelnost preleta- pcmeznih držav ob koncu L 1923. in 1924.:
Nemčija Belgija Danska Aladžarska Anglija in Irska Norveška Nizozemska Švedska Kanada Avstralija
rijata. Ta pojav je bil seveda v najtesnejsi zvezi s splošno gospodarsko krizo, ki je nastopila takoj po sklenitvi miru in od katere se svet, ki je bil tudi gospodarski razmesarjen, le polagoma oporavlja.
Vrhunec je dosegla brezposelnost v letu 1923. Tedaj so bili vladajoči krogi v resnih skrbeh za obstanek celotnega sedanjega •socijalno-gospodarskega in političnega si-sfema. Sredi L 1922. in v začetku 1923. se je tudi največ govorilo o moziiusti svetovne revolucije, s katero so z gotovostjo raču-j nali ruski revolucionarji in pred katero so ;poselnost pojema skoraj povsod. V Evropi že s strahom trepetali odgovorni činitelji j preživljajo težko krizo le Madžarska, Sved-pc drugih državah. Z 1. 1924, pa se zdi, da
19£3
282 1.7
19.6
9.1 9.9
14.0 15.9 3.6
7.2 6.2
1924
8.1 1.5
13.2	s
17.3 9.2
11.8 12.3 1.5 11.6 10.3
je povojna gospodarska kriza v Evropi prekoračila svoj vrhunec in se začela spuščati zopet nizdol. Kakor bo razvidno iz številk, ki jih navajamo niže, je v tem letu brezposelnost v večini držav začela naglo pojemati.
Vsa krivda za splošno gospodarsko krizo se je valila, kakor smo že rekli, na vojno. Posebno za kapitalistične kroge je bila vcrjna nekako splošno opravičilo. Na drugi strani pa se je slišalo in se sliši poudarjati, da je vsa krivda v kapitalističnem socijal-no-gospodarskem sistemu kot takem. Eni in drugi imajo prav s svojega, rekli bi osebnega ali subjektivnega vidika. Objektivna resnica pa ni ne pri enih ne pri drugih, temveč pri obojnih hkratu, t, j. v sredi med obema stališčema.
Ni dvoma, da je mir, da je normalno razmerje med narodi neobhoden predpogoj uspešnega gospodarskega razvoja in napredka, izdatnega ustvarjanja socijalnih dobrin potrebnih za življenje. Će ni miru, je nemogoče ono zaupanje, ki dovoljuje kapitalistu, da vrže svoje kapitale vsake vrste v delo, tako da ima od njih korist tudi skupnost ob čim večjem dobičku za kapitalista sa_mega. V takih motnih razmerah kapitalist potegne svoje imetje iz prometa, da ga «shrani za boljše čase
Posebno te številke dokazujejo, da brez-
ska in Anglija.
Kako se napravi prijava za pouk v materinščini?
Obširno smo že poročali o pomena, ki ga im* pouk materinščine aa ljudskih šolah kolikor ga dovoljuje sedanji šolski zakon. ČL 4. | mestu. Ko tega zakona pravi dobesedno: «Ponk dragega jezika) v dodatnih urah je obvezen za drago-
—	Mlad zloč)nec». Pod tem naslovom smo poročali včeraj, da je bil v torek absolvirani učiiteljiščnik Zmagoslav Krasna iz Kobarida aretiran v 'korijeri po naredbi tolminskega ma-rešala ter odpeljan v Gorico, kjer so ga potem izpustili. Da se ne bo naša notica tu ali tam napačno tolmačila, naj povemo, da se take nezgode v korijeri, na irlici in tudi v stanovanju lahko zgode predvsem poštenim in značajnim Slovencem, kot kakršem je povsod znan tudi g. Krasna. B:1 je eno-<tavno žrtev onega sumničenja in šikaniranja naših ljudi, ki ga iz • političnih ozirov» tako radi prakticiraio razni brigadirji in marešali po deželi. kl;ui> temu da so se že milijonkrat blamirali. Tudi tolminski marešal se je pošteno urezal, zakaj v Gorici so morali po nedolžnem aretiranega g. Krasno takoj izpustili.
—	Šempeter pri Gorici. V nedeljo, 20. t. m., priredi naš cerkveni pevski zbor svoje običaj-
_ Pevsko Auštvo	na Prošeku no septembersko romanje na Sv Gore, kjer bo
sklicuje svoj redni občni zbor, ki se bo vršil pel pri veliki maši ob 10. uri. Odhod izpod v nedeljo dne 20 t m. ob 13. uri v knjižničnih : lipe ob 4, uri zjutraj.
prostorih. — Odbor.	| — Bjljana. Voditelj sadjarsko-vinskega od-
— D K. N Tommaseo. Danes se vrši se-;delka goriškega urada za kmetijski potovalni stanek ob 17.'uri v prostorih M.D.P. Prosim,'pouk dr. Peter Vallig priredi v nedetjo dne 20, da se sestanka udeležijo tovariši v polnem; t. m ob 9. uri predpoldne {po sv. masi) v pro-številu in točno! — Predsednik.	j štorih ljudske šole v Biljani (Dobrava) javno
________-(predavanje o praviln: napravi vina.
_ _ _ —_	m^ ■ Snov je posebno letos velike važnosti in sc
Ez tržaškega ZIVUenja zato pričakuje, da se udeležijo trtorejci tega
" «	. predavanja v kolikor mogeče velikem številu.
Grda ponočna pngoda težaka t sUrem- _ ^^ VodUelj sad-]arsk
o-vinarskega
11)	Odhod izpred Vilharjevega trga točno ob 14. uri.
12)	Tekoča Številka pri vpisovanju služi kot tekoča številka pri dirki,
13)	Vpisnina se vrne le ako bi bila dirka iz kateregakoli vzroka prepovedana.
14)	Start in cilj na Vilharjevem trgu.
15)	Eventuelne pritožbe ie treba vložiti pismenim potom pol ure po dirki.Vloga Lit. 5.— se vrne ako naide odbor pritožbo za upravičeno.
16)	Prijave sprejema društveni tajnik (br. Janko Sever).
17)	Odbor si pridružuie pravico spremeniti pravilnik po potrebi.
18)	Prijave morajo biti vložene do sobote 26. t. m. do 21. ure.
Podrobnejše podatke in darila se objavijo v prihodnjih številkah lista ««Edinosti».
E. TROCCA succ.
Trst, Ha deli* Iitria (Sy. Jako!) biizu mM
Bogata izbera mrtvaških potrebščin. Venci v perlah in porcelanu. Cvetiice umetne in sveže. Fotografije na porcelanu po nizkih cenah. eis
Godbsni instrumenti in pnevmatični aparati
„EOLOS"
Edino sastspnliftto za prodajo v Julijski Krajini, Jugoslaviji in Avstriji.
AGENCIJA:	(57^)
ignazio slavich
Trst, Corso Garibaldi št. 6, I. nad
ie 36-letni težak Emil Miodti, sta-,	---------	T
BUJOC na VrdeU-ScogIie*to št. 18, predsinoc- oddelka gonškega urada zakmetnsk.potovaL
nUm okoli 24. ure kolovrata precej v «rožcah» ni pouk dr. Peter Vallig priredt v nedeljo dne n>UI1.^ -t ..	.	K . ______J____\of\ t r« nK 11 liri nrcdooldile fno sv. masi)
m
solne, čeprav je v ulici vladala pravcata sred- — Riheraberk. — Prosvetno društvo v Ri-' nieveška tema; udarec ga je spravil iz iiak ■ himberku priredi v nedeljo, dne 20. t. m vc-
* • j » o r» « t ^.	- fvt«Kre! šibkega ravnoteža, tako da je telebnil ves j sel co s sledečim sporedom:
A sensi del R. Decreto-Legge del 1 Ottobrc so«,	Ua Tedaj sta za'čela Iopcva izJ lm A Valfura: «Ai Soldati morti per la Pa-
1923, N. 2185, aH. 4 3 soltoscmloP"««« j	po njegovih žepih, pri tem sta ga pridno 1 tria., petje. 2 E. Adamič: «Ne maram za te>,
1 aluno Ime m pramek učenca) la dfclua-j ^astill menda iz jeze ker nista mogla najti me*, ebor, Rihemberk. 3. Vogrič: .Lahko noč,,
razione discrizione aJVinsežnamento della lin-	1J	m„ vendarle! moški zbor Dornberg. 4. O, Dev: «Veterček po
hra-1 zraku f»re», meš' zbor, Rihemberk. 5. Ig.
gua slov ena (serbo-croata) in ore ^jghmte. (Kraj)	(dan in mesec)
____________________;„__________, il...................................... 1925.
Podpis
nič cvenka pri njem. Konci iztrgala delavsko knjižico,
piačuje
ALOJZIJ POVI!, rnm @ariSiaWl 2
prvo nadstr&pje
Pazite na naslov!
Pazite na naslov!
agenta, ki sta se bližala z naglimi koraki, alarmirana po Miottijevih obupnih klicih na po-Vsak oče (ozžroma mati varuh, vanihinja) moč. Lopova sta se spustila v divji beg, po-cai Tlcži pri šolskem vodstva srojega kraja Hcista p« seveda za njima. Begunca £ta lzbor-ob začetku šolskega leta tako priiavo. Oni; ki no brusila pete, vendar varuha postave nista T— so zmožne!ši v pisavi, naj pomalo našemu zaostala; po dolgem beganfu sta končno dohi-in • - •	" -----— bi b-lo tela lopova in po hudi borbi ukrotila Na
(Voiakova sreča), šalo^gra v 5 dejanjih.
Med odmori, pred veselico in po n ej svira koncertna godba iz Prvačine.
men.
...	.	„ , ksaetskema prebivalstvu. Priporočljivo---------------
prarv to se je zgodilo po svetovni vojni v	^ ^	p<) ce,e yasi natisaiU prijavne policijskem komisaniatu v ulici ban?ta, kamor
Gospodarsko življenje )e ^orce. Za ra pc?asnila vaj se obračajo prfza- sta bila odvedena, sta se lopova izkazaja za
BUDA
Si RS £ K 5k« VB Z&.ATA&NA §■
Trst — Corso GarSbaldi 35
(Pedrulniea Via $«aSSnaia 1)
Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah.
Razpolaga z veliko izbero vseh zktih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijamantov, srebrnine in ur pp najnižjih cenah.	(55)
stroki in hlapca, ki se razume pr. konjih sprejmem. Prednost imajo neoženjeni. Mlekarna Alojzij Možina Sv. Križ' - Cesta pri A dovščini	1317
ggr.Tar&Tva^-tere-aEga
BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govo-
zakona Kjerkoli bi naiui. l«k^ak„u težko-'- M otti je dobil nazaj svojo delavsko knjiži- ri slovensko. Slavec, via Giulia 29.	64
ča nai' se slučaj tako« javi našam političmm toda dveh zob, ki sta mu jih lopova izbila, MLEKARJA, ki se dobro razume v mlekarski
orgsmzaciiam.	'mu nihče ne povrne več Tudi bunke ga bodo	.....
Starišs. zavedale se »vofe pravice in napra. oar ani spominjale, da je človek, posebno ako v«e svojo dolžnost!__. gaJ™^
- VPISOVANJE -V tnkajšnjo	^a^fo^^TU
in c4rc»kii vrt^c sc bo vtšiio cd pnhodnfega , |Hcv nez.g0(Jej ^ pogostoma doleti tiste, ki
sicer od 9. ure nc ravnajo previdno z orožjem Pri snaženju - revolverja s: je po nesreči prestrehl dlan leve roke Dobi! jc potrebno pomoč v mesta; bolnišnici, kamor je bil prepeljan z avtomobilom
rešilne postaje.	.. .
_ Vsakdbeji zKkov«1^1 ob«®1'' Pravio, da priložnost rada zapelje v skušnjavo, kar je najbrž	res. Pa tega Herman Cuzzo, stanujoč v Ro ami — Vernieltis št. 591, oči vidno m verjel ka>ti predvčerajšnim je v začasni odsotno-
------»--------• sti pustil okna svojega stano
iz Izubijane. Spričo visokih «portnih kakovo-ise stanovan:c nahaja v pTitlicju, sc neznani sti obeh imenovanih čet ni dvoma, da se bo | ^liko^vci izrabili -ugodno priliko s tem, da so redek športen
Pravimo Vam samo to: Predno kupite
(-48)
SPORT
_ Tekma «Ibrii&» (l^oblfaiia) — *Pc«ziana» (Tist). V nedeljo dne 20. t. m. se bo vršiTa na itfrišču C. S. ^Ponzianas p<ri Sv- Andreju nogo-
ca takega stanja je bila ravno ogromna brezposelnost, ki je delala vladajočim krogom ogromne skrbi in dajala revolucijonar-jem najslajše upe,	. .
Na drugi strani pa so ravno gornja dejstva najnazornejši dokaz, da imajo prav tudi tisti, ki trdijo, da tiči krivda za krize tudi v sedanjem gospodarskem sistemu sa- m
mem. Njihovo stališče je upravičeno brez jpondel|ka do četrtka, m vsakega dvoma vsaj v toliko, da bi bile do poldne, gospodarsko-socijalne krize gotovo mnogo blažje, ako bi ne imeli oni sloji, ki so v posesti kapitala, možnosti, da svoje bogastvo popolnoma lahko odtegn^o iz prometa, da ne kupujejo ne prodajajo, dokler se jim na
podlagi njihovih špekulacij zepe^.ne ^^ \	.km d j če(to ravnokar omenjene-
Kapital, ki se ob času socijalnih kriz oor - —	krožka
in 1. četo S K. «Iliri;a»	okna svojega stanovanja odprta. Ker
tegne iz prometa, postane s tem za reseva- ?	___c__««nr.fn:.li k»knvn-	__neznani
nje krize same brez pomena, državna oblast ostane v najjhujšem času takorekoć osamljena, brez vsake prave pomoči od istih kapitalistov, katerim jamči za nedotakljivost njihovega kapitala. Kriza pride tako na mrtvo točko, katera se prekorači se le tedaj, ko pomoli kapitalist zopet glavo na dan in vrže svoj kapital zopet v promet. Statistični podatki o brezposelnosti po
BABICA, avtorizirana, diplomirana sprejema noseče. Adele Emerschitz-Sbazero, Farne to 10 (podaljšana Ginnastica) lastna vila, telefon 26-64	,	1277
PRIMORCE, ki potujejo skozi Jesenice v Ju goslavijo, opozarjam, da sem prevzel Hote «Triglava na Jescnicah, oddaljen par minut od poslale. — Na razpolago imam več sob, domačo kuhinjo in prvovrstna v na — vse po zmernih cenah Za obilen obisk se priporočam vipavski rojak Anton Furlan. y	'	1231
Gšlsjfe s! numčlo Iz&ero pri
M. STEINER
Vi8<fcn>al5inlJ l?ifl Geppa 15 1b 17!
nudil občinstvu redek športen užitek.	| sc 9plazili skozi okno v stanovanje in pokradli
— Hazena M. D. P. — Trst. Jutri ob 10. urijza or;bližno 200D lir raznovrstnega perila n zjutraj vaja 1., II., III. skupina na igrišč« S D.1 oWek_ Cuzzo, ki je pozne.e zvedel za wpnca- , «Adrie». Posebno so naprošene bazenašice na- kovani ob:ik. ;e šel iskat tolažbe na oroznisKoj raščaja, da se vežtoe gotovo udeležijo- — Na- PCstajo v Roianu
Korjačeva
TRGOVINA, tobakaarna, buffet, na deželi se odda Pogoji dobri. Naslov pri upravništvu
1321
čelnica.
Ko je 36-letni kurjač
— Tetovadno droštvo •Postojna, t Pmstopi Anion Svaril, stamjfoč v ulici P^asdaldi^ si-
elik plamen in ga nudo
" VINO črno in belo, istrsko prvovrsdno, v vsaki množini in po zmernih cenah, proda;a J. Race, hangar pomol Venezia, Trsrt. Istotam so na proda- prazni hrastovi in kostanjevi sodi	1322
___ 75 km.sko
vojni, posebno pa dejstvo STS	-nj iz pe« velik plamen tn8a --o
uslužbenih delavcev stalno po,ema, e i ^vdaeĆ,^r-ftCr nadesno proti M nji do kri-'smodil po obraz« in rokah.Svasil jeb od-znak, da se je Evropa srečno zganila s te; P™.	^ ^	Ra^rt0i Fo-jpeUsn v mestno bolnišnico, k^r jedobdpo-
mrive točke ter krenila malo odločneje po, J	^	tretno pomoč, nato je bil
PRAVILA:	oskrbi. Okreval bo, ako ne nastopno KaKe
1) Društvo priredi dirko za vse slovenske	^^ Tako bi lahko ime-
mrtve točke ter----
poti splošnega gospodarskega napredka m •
gospodarske obnove. V naslednjem podaja-i ^________f„„
tno podatke o stanju brezposelnosti koncem j kolesarje, kateri
LIJEP POJED na najpromefaijoj cesti u Bosni prodaje se odmah od cirka 400 dunuma sa svima gospodarstvenima zgradama živim i mrtvim inventarom, sa vel kim vinogradom i šumom, zgodno za više obitelji. Obratiti se na Vaso Bokonjič, Banjaluka,
S. H. S.
Bosna 1323
teta 1923, žel ah:
m
1. 1924. po najvažnejših de-
so
Nemčija
Avstrija
Belgija
Danska
Estonija
Finska
Francija
Madžarska
Angl. m Irska
Italija
Le tonska
Norveška
Nizozemska
Poliska
Švedska
Švica
Čehoslovaška
Kanada
Avstralija
Dccsmfa. Wi3	Dtceaib. 1924
1,304.973	282,645
98.050	115.491
11.017	9.344
50.148	—.—
821	2.156
779	2.234
440	509
15.432	33.095
1,226.643	1,260.465
258.580	150.449
2.782	3.821
4.468	—.—
44.185	32 268
67 581	159.060
18 533	32.650
26.873	11 419
191.978	81.040
11 767	18.378
22.682	41.420
udruženi«.
HIŠA s staro, znano gostilno in kavarno se
noviji V	--------------^tnih odda v najem eventuelno se ludi proda. Na-
člani kakega slovenskega rohni tiransko glodan na ^asjvh mestnm ^ prf upravn;štvu.
Povsod brenči in
2) Kolesarji, ki so elani kakega |ovens*ega ^ah. g ££Ve®£, kar po »iih -leze in gre,, društva in n.so vtlanpem v k. V. S. U. lahko	skore dnev-v da ne bi ta -bavbav«
1324
dir3)ai5ai^mPa!nfL ie določen na 30 min. za. apravU koga v
Z. takega ko,esazia znaša Ut. i	P-«-
bolnišnico ali celo v mrtvaš-Včeraj se ie v ulici S. Michele zaprašsl v
m borilo ml obrni
mozoilkf
madeii
in
vsi v to v
frdnšce
efells bule
rsto spadajoči kožni izbruhi
ulici Tor
inserlralte o „Edinosti"
id skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkobi kože in ki se porajajo posebno v vročih mesecih vsled močnega solnca, se zdravijo uspešno z antifehdično vodo <«Pertin3X», ki je gotovo sredstvo rabljivo
z največjo lahkoto in ki je na prodaj v vseh
66
lekarnah.
5 roddaiiko^rr številke V'v™e Jirl. S Loren^o	Ta^fh d ih^esa
Lin Lit 2. - Vpisnina se plaia lahko pol , l^lVJf^Zm^T ^eb- V mestni
1 pred odhodom
5) Menjava koles :.e
dovoljena.
hude praske, ozdravljive -	va
bolnišnic1, kamor so jo prepeljali, )e Stedileva
61 StVofio ie prepovedana alenacija s pomočjo dobila potrebno pomoč, motorjev, kolesarjev ali drugih transportnih pripomočkov.	. , . ,
7)	Z ozirom na policijski red vozi vsak kolesar na lastno odgovornost,
8)	Cestna kontrola bo v Šturjah, kjerse mo-
Vesti z Gorilke^a
_ AKAĐ. FER. D« «Al>R^A>>-GORICA
_ Alo^i Remec. Mmtf*	dckb
j___ i ~> sykah M ooriiion dw»«-
Pfisliiiuite se za nakup edino 12 pii fvrdkt
CARLO FACCHIHETTI
vodja TIBERJO
Trst, Via Arcata 13, Trst
ra	Ie", n^križ-^u nad
Vrhpoliem, k ef mor. oddaji vsak kolesar kon-
^fv^kaei morajo biti opremljeni z za- prifiU Am*s ▼ Tt^rM
nesljivo zavoro.	,
IKrkači morajo hiti pol ore pred odho-
1 dom na startu.
življenja, ob 9. uri zve-
bJListrra&MMfas
nih ovir ne bo vršarf.
BOGATA IZBERA : klobukov navadnih in volnenih-
(596)	Lastna tovarna kap.
Lastna tovarna kap.
------! .	-j j pošljimo od doma najpe-
^ ;-mil V trenotku se ie počutil bolje, nato si je vso obleko in prosi, aaty . ste poginiii, pravijo,
PODLI
V. J. KRIŽA NOVSKA:
Hol preteklosti
Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk.
(155)
na, so potoki vode lili na stolp. z vnemo
razvalini, da bi našH truplo barona ■KoterSua«.	^klm. Zdaj je pozval S a veli j a in mu '
je vodil delo ves ^^^^ ^ ^^k^l ^ je^el začudeni pogled
mladega človeka, ki je jzvršil junađri^in Medtem ko so v
izvršil lunasea wi..	naj pnpravi	,
Pavlovsku iskali truplo Pavla iega sluge, je dostavil v smehu:
.	. <	1 '<___a* _I3-S-1	«,nmri4i nOUl
svo-
meowa» mu ju . . s hitrostjo misli	— Hotel sem napraviti neki poskus v laboratoriju,
Bonscmca, je njegovo astram« » « »	,OvnpRel hrt sem se samo opekel in pomazal. , .	odgovoru, aa vam	»
hitelo k smotru m se družilo »sv^nsn^-mmta^	p. ^^ ^^"sTl^ vas bo od teh reći.	^^ti'je bila baronesa, in da vas ni trebai.ka^
soa». Ognjen trak. fa « l« SJSJ^H tT ie	V.a iftat kakor da ste dimnik čistili. ..	P^ste doma, in da ste se ravnokar okopah. Nate so
trupla, ^	ob pamcl| povej jjmi da sem tu
A	m šel i^ hiše.
m da lll|^Jkavnik sami so govorili, jaz sem se pre-
. .ji in jim odgovoril, da vam sporočim, v kakšni str asu	^o	ni tre
iTL-'^ralno- i^fo v	+J Val	TSS^f	» tnT^" ^Vč.ovcka!.
_ Pavel Borisovi« Hvala Bogu, da ste rešili Va- začasno ^«tilo innad^e^n	vK1 ^^t^ST^ katere vodazbelela K	J men, k^ n«em svo,
. ... --------- —----------'
lerijo! "je M^S'^i^o SS^.Jn sto^k jeto-m, c^	sTiSai"niaiere"niei»ee ^ ihtoTlČi se^i* dobro ^nil in Ajm«^.
njemu, da mu	^ *	^"JfittŠZ	» »»'<>» »	f * ^^.P^J^OT v svojo
težavo vstal.
vsem
s treskom poruši
imel razsuti,	_
Baron je izginil in niso ga mogli najti, a P^^™	Bori^ič ptMekS k""^sWjaču in se spustU vanj je bi? ves iz sebe m ni vedel, kaj br napravil. Men, slabost, silno izmuzne* v so, da je baron na neki način prišel v hiso, stopn / in ^ posebno bolečino na rokah. Z onim
preblizu	eloin.i niikar ća ie zadela	orgwurou iu	^ .______uk u*
težka
Cestna---- „
polkovnik in troje služabnikov
barona in ga prepoznali.
Medtem ko so odnesli Se vedno
riio in. »o na* Umi 1* v sobi, kjer |c bala
______
ro vsiai sebi, 6e izvzamemo lahko slabost Kose >e	^^ Op^aioč se, kakor H bil pijan, ^ Je Pavel „bo, je,veWJSaveHju^na,^u poavo-__: 1 i,__in se sDustil vami- no se m dolgo časa vrnil, aa w 7mM|pn.
pa se m aotgo časa vrnn,	videti zmeden.
^ ^	s^fo^i "Pavlovska, gospod,
- ^ .„IL, Vsi so iz sebe cd prestanega
Kje je bil požar? Povej lepo,
Ko se je baron ndutfpo oddahnil. jo jrxdl « kaj Bakulina je zgorela;, ponesre-itno Vale- omare, kjer je hrami iz Indilf P™«sena	nm* pu ......, :----.---^
Avkadjev- kleaioo zdravilne toko&lne, aahl nekaj kapalf ▼ koaajec ctl
■
pol-
"niaSčTtoda Valerija Nfltolajevna je prišla ob nastal požar.
da sc mu ustne drgetale.
Baron se ie zagrohotal:	.	- „
- Umiri se, starina, se ie ^z pomen.m s kovnikom. Ti mu seveda ne moreš rec., da so ob pamet. Z lokavim nasmeškom je stop.l k telefon..
počutita Larisa Arkadjevna m mo,a žena ui kako i