Uredništvo: Sehillerjeva cesta Stev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. ■t & Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI Upravništvo: Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstPO-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno . . . K 12-50 četrtletno . . , K mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (lnserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. SI. Telefonska številka ti. Celje, v petek, 4. marca 1910. Čekovni raCac.'48.8l7. Leto n. Državni zbor. V Celju, 4^marca. Včeraj se je nadaljevalo prvo čitanje državnega proračuna. Naval govornikov je velikanski; vsled tega se nadaljuje debata še danes, predno se proračun odkaže odseku. Razprava v proračunskem odseku bode tem zanimivejša, ker je upati po informacijah iz poljskih krogov tamkaj uradnega progla-šenja o preosnovl vlade. Glede te se namreč Bienerth v svojem programnem govoru, ki sicer ni nikjer vzbudil kakega navdušenja, ni prav nič določno izrazil «S1owo polskie - je mnenja, da bode morala vlada isti trenutek, ko se začne v proračunskem odseku razprava, začeti pogajanja za razširjenje delovne večine, kar je tesno zvezano s preosnovo vlade. V poljskem kolu vlada torej splošno prepričanje, da bode vlada takoj v prvih sejah proračunskega odbora podala izjavo o bodočem mini-sterstvu in vsled tega nastalih novih razmer v parlamentu. Poljsko kolo pričakuje preosnovo na parlamentarni podlagi; v tem oziru se že vrše posvetovanja med voditelji strank in vlado. Splošno pozornost vzbuja okolščina, da se teh posvetovanj živo udeležuje grof Stiirgkh. Prvi je govoril včeraj rusinski socijalist \Vityk, ki je vehementno napadal Staroruse (posl. Markow, Hlibowicki itd.), češ, da podpirajo v Galiciji vohunstvo za Rusijo. Cela dežela je baje preplavljena z ruskimi rublji in vohuni. Poslanec Markow je označil te trditve kot prostaško laž. Za Witykom se je oglasil k besedi nemški radikalec Pacher, ki je vedel povedati, da je cel (!) nemški narod ogorčen vsled odpusta ministra Schreinerja (katerega javno zasmehuje krščansko-socijalno in socijalistično časopisje ...) Tajil je Schreinerjevo rovarenje v zadevah češkega deželnega zbora in se potem ukvarjal 7. »veleizdajstvom«. Pravi, da je čisto nekaj druze-ga, če škilijo Nemci v rajh kakor če predava Kramar v Petrogradu o avstrijskih političnih razmerah. No-voslavisti hočejo Avstrijo raztrgati! Nemci da hočejo mir in sporazum. Precej pozornosti je vzbudila grožnja načelnika poljskega kola Glombinjskega, ki jebHa naperjena proti železn. ministru VVrbi. Torej nezadovoljnost s člani sedanje vlade, celo v hyper-vladnem poljskem kolu! Imenom Zveze južnih Slovanov sta govorila Biankini in Tresič. Prvi se je pritoževal, da je vladna akcija za gospodarsko povzdigo Dalmacije popolnoma zaspala in da vlada tudi ničesar ne stori za industrializacijo dežele. Dr. Tresič-Pavičič je ponavljal iste pritožbe in omenil zadnji »veleizdajski« proces na Dunaju, katerega je zakrivil aneksijski grof s svojo svetovno znano nerodnostjo in nevednostjo. Vsaka vlada bi morala po izidu takega procesa demisijonirati, le sedanja ima pogum ostati na krmilo. Protestiral je proti postopanju Vatikana glede staroslov. liturgičnega jezika in proti novemu vinskemu davku. Govornik je izjavil, da dalmatinski poslanci tako dolgo ne morejo vstopiti v novo večino, dokler ne dobi Dalmacija železnične zveze s Hrvaškim in monarhijo. (Čudno, da Slovenski klub tako trdovratno molči o prej toliko slavljeni dalmatinski železnici. Volilstvo lahko sedaj vidi, da je bila ta železnica le izgovor za glasovanje klerikalcev pri ogrski nagodbi.) Včeraj se je objednem izvršilo glasovanje o Grafenauerjevemnujnem predlogu glede postopanja s Slovenci na koroških železnicah. Predlog je bil s 137 proti 132 glasom odklonjen. Ne vemo, zakaj Nemci pravijo, da je to »grozen poraz« Slovencev? Večina pet glasov ne more ravno vzbujati navdušenja. Včeraj je govoril v tej zadevi še VVastian. Pogreval je staro zelje kakor mu je zaklical nek slov. poslanec. Možu se pozna od dne do dne bolj da je vinski trgovec in da se je popolnoma vživel v znano nemško-nacijonalno Biertisch politiko«. Wastian je vedel povedati, da si slovensko ljudstvo želi najožje zveze z Nemci. (Poslanec Roblek je takoj pribil to trditev kot laž.) Slovensko ljudstvo je dokazalo, da se da osrečevati od Nemcev (Ironični medklici slov. poslancev). Protestiral je proti agita-toričnemu delu slov. sodnikov (!), proti trijalizmu in proti obstrukciji v štaj, dežel, zboru, katere da Nemci ne odkupijo. Nemškim nacijonalcem je odgovarjal dr. Krek. Rekel je, da bodo enaki prepiri sami ob sebi prenehali, ako se pripozna pravica. Avstrijska vlada se lahko uči pri perzijskem kralju Ar-takserksu, kateri je že pred 7 tisoč leti oznanjeval svoje odredbe v vseh jezikih svojega kraljestva ... Med Wastianovim govorom so sicer delali klerikalci medklice, aH v večjem govoru ni nikdo z naše strani zavrnil in pribil nemško-nacijonalno trditev. Bratje Poljaki in Rusini so se pri glasovanju po večini odstranili. Št. III in Šoštanj. Dva težka poraza smo doživeli štajerski Slovenci v najnovejšem času. Padla je doslej slovenska občina Št. Ilj ob skrajni jezikovni meji v posest Nemcev, in nekdaj slovenski, cvetoči trg Šoštanj, sredi slovenske Šaleške doline je danes po izidu zadnjih občinskih volitev docela v nasprotnih rokah. Desetletja že se bojuje za Št. Ilj boj med Slovenci in Nemci; vsled naseljevalnega dela Siidmar-ke se je ta boj le še poostril. Zmaga Nemcev v Št. Iiju pomeni za prodirajoče nemštvo vendarle velik uspeh, dasi jih je stala ogromnih žrtev. Pomislimo samo eno: šentiljska občina je bila doslej v slovenskih rokah, imela je pretežno večino odbora (8:4) in slovenskega župana. In da si Št. Ilj vkljub vsem neštetim prednostim, ki služijo le vladajoči stranki, ni znal in ni mogel ohraniti večine i nadalje, to znači hujši poraz, kakor si navadno mislimo. — Vedno je lažje braniti posest, ko pa si jo še le priboriti, in to Slednje se je Nemcem v št. Uju posrečilo. V III. razredu so se Slovenci sijajno držali, vendar si ne smemo tajiti, da je nemška manjšina tudi že nevarno narasla in da bo treba v bodoče še več storiti. Ofi- cijalna slovenska občinska politika se je delala v Št. 13ju doslej vkljub slovenske večine v nemškem jeziku, imela je na zunaj nemško lice. Zakaj povdar-jamo to, mogoče z namenom, delati komu očitke? Ne! Opozoriti hočemo le na nevarne posledice te »nacijonalne tolerance«, ki vzdržuje umetno prej neko »narodno pravično« krščansko-socijalno stru-jo, ki jej ni glavna vez odločno in načelno narodno stališče, ampak odpor proti tujcem, Siidmarki in protestantom! In to je trajno nevzdržljivo ter pomeni v tako izpostavljenem obmejnem kraju le prvo etapo počasnega in tihega ponemčevanja gospodarsko in kulturno slabšega elementa. Takoimenovana »slovenska« šola z nemškutarskim učiteljstvom nam ne vzgaja mladine narodno, in schulvereinska šola vendar tega tudi ne stori vkljub brezpomembnim osebnim sporom v nasprotnem taboru. Slovenske organizacije, ki bodo imele svoj sedež v šentiljskem domu, čaka torej težka in pomembna naloga, da z narodno vzgojo y društvih popravijo grehe, ki jih zakrivi šola nad slovensko mladino. Ljudstvo je dvojezično, vpliv nemškega jezika je tu že velikanski. Poleg boja za moč v občinski upravi se bije tu hud boj za občevalni jezik; nemška vzgoja, jezikovna meja, bližina Maribora, to vse govori proti nam! Bolj na mestu bi torej bilo, da bi se v Št. Ilju in podobnih krajih, ki jih je cela vrsta, ostro in jasno podčrtalo slovensko-narodno stališče, v strankarskih vprašanjih pa pripustila večja toleranca, to bi slovenski stvari le koristilo in ne bilo bi treba pobijati lastnih ljudi, kateri se tako naravno pode v nasprotn i tabor, ako še narodna zavest ni tako močna, da bi jim to zabranila. Boj za Št. Ilj še dolgo ni dobojevan; izid zadnjih volitev še ne pomeni uničenja slovenstva. Začeti pa bo treba v sosednjih občinah: Svičina, Kungota, Pesnica, ki so mnogo bolj zanemarjene in nič manj važne postojanke med nemško celino na severu in severozapadu in Mariborom, sedaj še nemškim jezikovnim otokom na jugu. Selnica ob Muri je trdna slovenska občina, ki si je izbrala nemškega župana, da ne bi oškodovala slovenske šentiljske politike, kakor se je reklo Toliko o Št. Ilju! In Šoštanj! Središče šaleške doline z 1200 prebivalci je slovenski trg Šoštanj. Bil je slovenski in je še danes v toliko slovenski, ker imamo opraviti tu le z nemškutarijo; nov nemški naraščaj vzgaja in vstvarja še-le nemška šola in otroški vrtec. Po urad nem ljudskem štetju je štel Šoštanj leta 1880 Slovencev 615, Nemcev 118, leta 1890 Slovencev 421, Nemcev 410, leta 1900 Slovencev 908, Nemcev 179. Poznavalec pravilnega in za Slovence »pravičnega« ljudskega štetja čita v navedenih številkah že $iekaj več in vidi pred seboj sliko velikih bojev med nemčurstvom, ki se opira na kapital, par uradnikov in par odvisnih kramarjev, in med pretežno slov. večino. Nereelno in nesrečno gospodarstvo roko v roki z nezmožno, površno slovensko šoštanjsko politiko, ki se je začelav ostudni osebni gonji in v njej že tudi izčrpala, je pripravilo štajerskim Slovencem LISTEK. Konovalov. Rnski spisal Maksim Gorki. — Preložil Fedor Gradišnik. (Dalje.) »Toda počakaj vendar!« sem vpil jaz. — »Kako more človek trdno stati, če vplivajo nanj od vseh strani razne temne in nepremagljive moči?« »Mora se jim pač krepkeje zoperstaviti!« je odgovoril moj nasprotnik odločno in z iskrimi očmi., »Na kaj naj e pa pri tem opira?« »Najti mora gotovo točko in se zoperstaviti!« »Zakaj se pa ti nisi zoperstavil?« »Saj ti vendar ves čas pripovedujem, ti čudežni človek, da sem čisto sam kriv svoje nesreče! — Jaz pač nisem našel one točke. Iščem jo, hrepenim po nji in je ne najdem.. .«- Prišel je čas, da sva morala pogledati svoje hlebe, in lotila sva se iz nova dela, toda ne da bi nehala prepričevati drug drugega o pravilnosti svojih nazorov. To se nama seveda ni posrečilo, in po končanem delu sva legla oba trudna in razburjena spat. Konovalov se je zleknil na pod in je kmalu zaspal. Jaz sem se vlegel na vreče poleg njega ter opazoval od zgoraj njegovo iztegnjeno, močno postavo. Dišalo je po gorkem kruhu, kvasu in dušiku. Zunaj se je že danilo, in skozi šipe prevlečene s tanko meglo mokinega prahu, je zrl košček sivega neba žalostno v sobo. Na cesti je ropotal kmečki voz mimo in v daljavi je zadonel rog'pastirja, kličočega v predmestju svojo čredo na pašo. Konovalov je smrčal. Videl sem, kako so se dvigala in zopet padala njegova široka prsa in mislil sem na različna pota in sredstva, kako bi ga mogel pregovoriti za moje nazore. Našel pa nisem nič zanesljivega in sem zaspal. Dopoldne sva vstala, pripravila testo, se napravila ter sedla na kad k zajutrku. »Ali imaš še kakšno drugo knjižico?« me je vprašal Konovalov. »Da.« »Ali mi jo hočeš prečrtati?« »Seveda!« »To je prijazno od tebe! Ali veš kaj? — Delal bom en mesec, vzel potem pri mojstru denarja ter dal tebi polovico!« »Čemu to?« »Kupil boš za ta denar knjige. Kupi jih po svojem okusu, in zame kupi, recimo, dve ... Zame take, v katerih je pisano o kmetih. Na tak način, kot Sisoj in Pila... In vse to mora biti pisano ginljivo, usmiljeno, veš — ne smešno... So namreč knjige, ki so pisane samo za smeh — same neumnosti! Na primer o Pamfilu in Filatri — takoj na prvi strani je slika — same bedastoče! Takih stvari nimam rad. Da se dobe take knjige kot je tvoja, tega nisem niti vedel.« »Če hočeš, ti čitam o Stenjki Rozinu?« »O Stenjki? Ali je to lepo?« »Jako lepo.« »Potem prični!« In pričel sem mu čitati slavno monografijo Nikolaja Kostamarova: »Vstaja Stenjke Rozina«. — Spočetka mojemu poslušalcu to krasno delo, ki je pravzaprav epos, ni ugajalo. »Zakaj pa ni nobenih pogovorov?« je vprašal z vprašujočim pogledom v knjigo. Ko sem mu razložil vzrok, se mu je zazdehalo, skušal je svoje zde-hanje prikriti ter mi je dejal v zadregi in odkrito: »Le čitaj! To nič ne de... Bilo je le tako...« Ta nežnost čustva mi je ugajala; delal sem se, kot da nisem ničesar opazil in da ne razumem, kaj misli. V isti meri pa, kot je naraščalo Kostomarova umetno slikanje junaškega Rozina in je zrasel mogočni »knez Volgine svobode« kakor živ iz knjige, se je izpreminjalo tudi vse bitje in obnašanje Kono-valova. Spočetka nekoliko dolgočasen in apatičen, se mi je dozdeval polagoma popolnoma izpremenjen. Na kadi čepeč, objemajoč kolena, da mu je brada skoraj pokrivala noge, me je zrl z malo gorečimi očmi. Niti sledu ni bilo več v njegovem obrazu o oni otroški naivnosti, ki me je vedno čudila, in vsa tista skoraj ženska mehkoba njegovega bitja, ki je tako dobro pristajala njegovim sanjavim, modrim, sedaj skoraj temno zročim očem — je naenkrat izginila. Nekaj levjega, ognjenega je naenkrat leglo v njegovo mišičasto, orjaško postavo. Ko sem ga tako opazoval, sem naenkrat nehote prenehal s čitanjem. Dalje sledi. največji gospodarski in. narodni polom, kar jih poznamo. Šoštanj ni kraj ob jezikovni meji, tudi si ne maramo samo zbujati žalostnih spominov. Omenjamo ga kot najvažnejšo točko šaleške doline s sosednim Velenjem, kjer tudi nazadujemo. V Šoštanju je vzrasla pred našimi očmi na čisto slovenskem ozemlju ena onih za nemštvo tako trdnih in važnih postojank, ki so tako težko pristopne in za nas živ-Ijensko važne. Ni sedaj časa za tarnanje na lepšo preteklost, zberimo, kar je slovenskega, ne čakajmo mrtvo! Bolj plodno bo vsekakor odstranjevati mrtvilo*z delom, nego ga samo razlagati in utemeljevati. Prvo vstvari napredek, slednje pa bi učinilo le še globlje padanje, ki bi krepilo zmagovalce na znotraj in večalo njihovo število. Kakor drugod, tako je tudi v Šoštanju umetno ustvarjeno nemčurstvo, ki naravno ne bo moglo uspevati, ako mci sami ne bomo do-našali sil in osveženja. Zadnje volitve so pokazale, kdo je naš in kdo ni, na podlagi tega naprej na novo, vztrajno delo! Ivan Prekoršek. ^Politična kronika. Vzroke nemško-nacijonal. gonje proti Stiirgkhu opisuje graški »Volksblatt« sledeče: Očividno bi naj ataka proti grofu Stiirgkhu dokazala edinost ravno kar združenih nemških nacijonalcev na znotraj in na zunaj ... Ker nemški nacijonalci ne morejo spol-niti želje gotovih' fajhtnih omizij svojih pristašev, da bi z obstrukcijo izsilili Schreinerju zopet mini-sterski frak, hočejo s kričavimi naskoki na grofa Stiirgkha dokazati, kako divje bojno veselje je napolnilo nacijonalne junake. In agitatorji v pokrajini bodo posluhnili in umirali samega veselja nad naci-jonalnim moškim ponosom in junaštvom. »Volksbl.« se nadalje krvavo norčuje iz nacijonalcev, ki so svoj čas slavili Stiirgkha kot naprednjaka in svo- bodomisleca in iz vsenemških zaačajnih junakov, ki so trumoma silili pod Schreinerjevo protekcijo k črnožoltim skledam ... (Ali še ne bo dalo tu s pridom navesti imena nekaterih vsenemških sodnih uradnikov na Spodnjem Štajerju?) V gonji proti Stiirgkhu je čutiti roko dr. Schreinerja in obžalovati moramo, da je nemško-nacijonalna zveza začela svoje delo z maščevalnim aktom ministra Schreine-ja. katerega je cesar odslovil«, sklepa list. — No gg. Ambroschitz, Linhart, sedaj pa na bojno plan! Francoski parlamentarci so te dni obiskali Pe-trograd in Moskvo. Ob tej priliki so se zopet "pokazale fuske razmere v vsej svoji žalostni luči. Poročali smo že brzojavno, da je nacijonalist — kar je na Ruskem isto kot nazadnjak — Puriškevič začel akcijo, da se prepove tujim parlamentarcem obisk Rusije (!). Kadeti, radikalni opozicijonalci in drugi naprednejši elementi v ruski dumi so se Francozov ogibali kot hudič križa, a to iz samega strahu pred reakcijonarci. Isto klaverno ulogo so igrali njihovi časopisi, a to, prosim, napram parlamentarcem — prijateljske in z Rusijo zvezane države! Oficijelni krogi so delali na to, da se je petrograjska višja družba izogibalaFrancozov! Nekaj boljše je bilo v obojnem oziru v Moskvi. Odposlanstvo avstr. vojne mornarice se mudi te dni na Cetinju. Kontreadmiral Haus je prinesel ča-stitke avstr. vladarja knezu Nikoli k petdesetletnici njegovega knježevanja. Gospoda si v Cetinju krati čas z gostijami, na katerih se govori o prisrčnem prijateljstvu med Avstrijo in Črno goro. V praksi seve, je stvar nekoliko drugačna. Drobne novice. Iz Petrograda se oficijelno zanika, da bi car Nikolaj podaril Bulgariji kake vojne ladije. — Nove volitve v francoski parlament se vrše 24. aprila. — O vzrokih Milovanovičevega "potovanja v Carigrad ve povedati belgrajski »Mali žurnal«, da hoče M. dati turški vladi pojasnila o razmerju med Srbijo in Bulgarijo ter Grško ter začeti dogovore glede nakupa sandžaka Novi Pazar. — Dnevna kronika. v Dr. Boris Zarnik, mladi slovenski učenjak-prirodoslovec, bo v svojem nastopnem predavanju dne 7. marca v avli whrzburškega vseučilišča zagovarjal teorijo, da v prirodi ni nobene prikazni, ki bi se jo moralo razlagali z vitalizmom; da je resnično fizikalično-kemično pojmovanje življenskih procesov; da nobeno dejstvo ne stoji v nasprotju s selekcijsko teorijo ter da niti v morfologičnem niti fizijologičnem oziru ni ostre meje med najnižjimi živalmi in rastlinami. a V Sarajevem je umrl 2. t. m. deželni uradnik Miroslav Hubmayer v 69. letu starosti. Bil je rodom Ljubljančan in je v mladosti prepotoval Balkan ter se udeležil neštetih ustaj proti Turkom. a Nov parnik za potnike z imenom „Vardar", ki bo oskrboval promet na Savi med Belgradom, Obrenovcem in Šapcem, je nabavilo srbsko brodarsko društvo. a Zopet sijajna zmaga oporbehega meščanstva v Zagrebu. Včeraj so se vršile ožje in ponovne volitve v obč. odbor za 4 mandate v L vol. razredu. Kandidati neodvisnega meščanstva so prodrli z 189—249 glasovi proti madžaronsko-frankovskim, ki so dobili po 111—156 glasov. < Veselje v Zagrebu in po Hrvatski je nepopisno. — Danes je ožja volitev za 1 mandat v III. vol. 1 razredu. a češki deželni odbor je sklenil, da ne bo več prispeval za nastanjevanje vojaštva in orož-ništva. Tako bo prihranil v dež. proračunu 2 milijona kron. a Nemško - ameriško prijateljstvo. Čimdalje bolj ko so se odvračale evropejske države od Nemčije in čimdalje gotovejši je bil njen bodoči boj z Anglijo, tem tesneje se je oklepala Nemčija Združenih držav v Sev. Ameriki, ki delajo tudi konkurenco Angliji. Ali kmalu so tudi v Nemčiji spoznali, da njihovi in pa amerikanski interesi nisc eni in isti ter da ne odločujejo v življenju narodov Viljemove kaprice in pokloni amerikan-skemu Rooseveltu. Pred kratkim so mislili Ame-rikanci prirediti v Berlinu svojo razstavo, a nemška vlada je odrekla svojo podporo in sodelovanje, boječ se opravičeno amerikanske konkurence na nemškem trgu. Na to je amerikanski razstavni odbor z Morganom na čelu razstavo odložil. Berlinski je pa sklenil, da se razstava ne odloži; radovedni so Nemci in Amerikanci, kako se ta prepir med prijatelji konča. v Sinovi baronice Vaughan, soproge pokojnega kralja Leopolda, bodo dobili novo plemstvo s pridevkom princev Saxen-Cobourg-Gotha. Dosedajno ime, podeljeno jim'od države Kongo, ne bode več veljalo. v Cesar Viljem o Strindbergu. Nekatere sodbe — cesarjeve je. treba slišati, pa si vsakdo lahko ustvari pojem o njegovem umetniškem čutu. Švedska pisateljica Amise Well je bila pozvana lani na cesarjevo jahto ,.Hohenzollern', ko je cesar •napravil pot proti severu. V pogovoru nanese beseda tudi na Stindberga in Well si je dovolila pripombo, da se v kraljevem gledališču gotovo ne bode nič Stindbergovega igralo. Na to jej je cesar moško odgovoril: „Ne, o tem bodite uver-jeni". v Pri dopolnilni državnozborski volitvi za Berg-mannov mandat v lounskem vol. okraju je prišlo do ožje volitve med agrarnim kandidatom Mašato in soc. demokratom Bruho. v Ali bo sirota mogla izhajati l Newyorški bogataš polkovnik John Jakob Astor se je sodnij-sko ločil od svoje žene. Zavezal se je najprvo na plačevanje letnih alimentov 600000 kron, sedaj pa po ponovni obravnavi 1,800.000 pa nakron. v V Zeppelinovem zrakoplovu na severni tečaj. Kakor poroča berlinski ,.Lokalanzeiger", se poda grof Zeppelin letos poleti s parnikom na severno morje, morda celo do Franc Jožefove dežele, da bode s tajnim svetnikom Hergesellom študiral smer in brzino vetrov. Ako bode imel ta študij povoljen uspeh, se bodo 1. 1911. vršili poskusni vzleti čez domače morje z dvema zrakoplovoma, katera se zgradita v Hamburgu. Na sever se bo-deta ta zrakoplova spravila še le 1. 1912. Celo podjetje stoji pod protektoratom princa Henrika. v Roseggerjeva 2 miljona — tudi dosežena. V današnjih nemških listih Rossegger samozavestno naznanja, da je podpisanih tisoč kamnov po 2000 K za nemški Schulverein. S tem, pravi, je on svoji dolžnosti zadostil in prepušča nadaljno delo iu uporabo teh 2 miljonov vodstvu Schulve-reina. Kakor je videti, se bo nabiralo še dalje. Čehi in Nemci so svoje že dosegli in hočejo zbirke podvojiti, kaj pa naš slovenski obrambni sklad CMD? Štajerske novice. d Slov. štaj. kmetijske družbe podružnice in poslanec Marckhl. Tu le naznanjamo, da je kmet. podružnica v Ljutomeru predložila v podpis peticije proti davku na vino domačim korpora-cijam — kot vinorejskemu društvu in trsničarski zadrugi. Vse te peticije vposlale so se centralnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Gradec v mnenju, da bo jih ta kot tak predložil naravnost pred-sedništvu državne zbornice, kamor so bile tudi naslovljene. Iz tega sledi, da so te peticije prišle ravno po tisti poti v Marckhlove roke kot one vse, o katerih govori „N. D." pod gorenjim naslovom v št. 46. Da proti temu protestiramo, je samoumevno. d Za nemškega okraj, šolsk. nadzornika v mariborski okolici prideta v temo nemškutarja Brence iz Brežic in Košutnik iz Vojnika. To v vednost naši javnosti in poslancem, katere še enkrat najodločnejše pozivamo, da se za zasedenje tega mesta najintenzivnejše pobrigajo. d G. Alojz Terglav, deželni poslanec, si je dal od nekoga napisati članek o davku na pivo in ga podaje začudenim savinskim hmeljarjem v „S1. G". Ali mislite, g. Terglav, da vam kdo po dosedajnih dokazih vaše brihtnosti in šolanosti verjame, da pišete tako gladko slovenski o stvareh, ki vam niso znane in katere so vaši gospodarji v članku prikrojili tako kakor njim kaže? Za g.*Terglava je najbolje, ako ostane pri svojih suhih klobasah in za „Slavijin" denar postavljenih kozolcih. v Neumljiva modrost avstrijskega sv. Birokracija. Graško poštno ravnateljstvo razpošilja odlok trgovskega ministerstva, da se sme slovenski narodni kolek „Ptuj" rabiti za pošiljatve in pisma, ne pa tudi za dopisnice in razglednice, češ . da je — politično demonstrativnega značaja! v Vseslovenski zdravniški shod. V sredo, due 16. tm, se vrši v Ljubljani vseslovenski zdravniški shod, ki obeta postati dostojna manifestacija slovenskih zdravnikov. Shoda se bodo udeležili kolegi iz Štajerske, Koroške in Primorja, predpriprave pa so v rokah „društva zdravnikov na Kranjskem''. Za shod je dala občinska uprava ljubljanska na razpolago mestno dvorano. Shod ima v prvi vrsti namen, izvoliti slovenski narodni odbor za vseslovanski zdravniški zbor. Le — ta se je, kakor znano, oživotvoril lani koj po XVI. mednarodnem kongresu v Budimpešti vsled nasilja Madžarov proti nemadžarskim, osobito slovanskim narodom. Madžari so na kongresu stavili predlog da se sme v predsedništvo mednarodnih kongresov voliti le delegate narodov, ki tvorijo lastne države. Protest Poljaka prof. Wicherkiewicza ostal je brez uspešen. Radi tega so se koj po kongresu zastopniki Čenov, Poljakov, Rusov, Malorusov, Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov zbrali na Dunaju in sklenili ustanoviti slovanski zdravniški zbor, ki bo prirejal lastne kongrese. Ob enem so napravili potrebne korake v Haagu, kjer ima sedež stalna komisija za prirejanje mednarodnih kongresov. — Prvi slovanski zdravniški kongres vršil se bo letos v Sofiji. — Dalje pa se bo slovenski zdravniški shod posvetoval o drugih aktualnih vprašanjih, tako o stališču slovenskih zdravnikov napram zakonu o socijalnem zavarovanju. Koj po shodu se vrši mesečno zborovanje „društva zdravnikov na Kranjskem'*, kateremu bodo izven kranjski zdravniki prisostvovali kot gosti. Predaval bo prosek-tor dr! Plečnik o mislih medicincao sodno-zdrav-niškem poslovanju'*. Ta predmet je zelo važen in bo zanimal vse zdravnike, osobito tudi one z dežele, ki imajo vsi ob enem tudi poslovati kot sodni zdravniki. Po shodu pa se snidejo zdravniki k veselemu sestanku v sreberni dvorani hotela „ Union". Da je vsakomur omogočena udeležba, določil se je pričetek shoda na 6. uro zvečer. v Jutrišnji poučni večer v ,.slov. del. podp. dr."' v Celju odpade zaradi nujno potrebne pevske vaje. v Prva vaja pevskega zbora „slov. del-podp. društva" v Celju se vrši jutri v soboto ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih ,"(Graben 7.) Odzdaj naprej so pevske vaje redno ob torkih in četrtkih. Pevovodstvo je prevzel g. V. Jug. Upamo, da se bodo vsi pevci iz Celja, katerim ni premrzko zahajati v prostore „slov. del. pod. društva", vaj redno in točno udeleževati. Priglasilo se je doslej do 30 pevcev. Ako bodo vsi besedo držali, bo to po dolgem zopet močen pevski zbor v Celju. a Pravičnost celjskega magistrata. Na ogla Grabna in Graške ceste stoji Schwabova hiša. Kljub temu, da ima na Grabnu 11 oken in je promet vsak dan zelo velik, se še vendar mestni magistrat ni spomnil, da bi moral biti pred to hišo pločnik. Kako bi vzrojili duhovi na magistratu že zdavnaj, ako bi bila hiša v slovenskih rokah! v Sadovi nemških ljudskih šol na Slovenskem. Kako se izobrazijo slovenški otroci v po-nemčevalnicah, kaže sledeče pismo, [katerega je pisal bivši učenec nemške ljudske šole v Sevnici, železniški delavec Č. vodstvu Južne železnice na Dunaju i Hauptkasa kk. Sidbangselšaft Vin pite leblihe Gselšaffc cuvisn gebn Das Te Vitve Mari Sagadin is gstorm am 11 jener 1910 vegn Tas sikn Tize kvitenge corik pe ertn jere ajgene zan Josef Cs." To je prepis originala in znova dokaz, da ne imenujemo zastonj ponemčovalnic — po-neumnjevalnic. d Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabral v Rajhenburgu France Oset 60 K kot odgovor na nesramen „Slovenčev" napad. Darovali so gg.: Franc Oset, želez, uradnik 5 K, dr. M. Schmir-maul, zdravnik 2'80 K, Srečko Rainer, postajenačelnik 9 22 K, V dopolnilo napredni uradniki postaje Rajhenburg 4'66 K pod geslom: pozdravljen, kdor misli in dela za Cirilmetodarijo, kdor ji pa želi na prag — naj ga vzame vrag." Po 2 K* gg. Franc Kacjan, c. kr. poštar, M. Presker, župan, Gregor Vrečko, oskrbnik. Po 1'20 K: Josip Marinč, asistent Juž. žel. Po 1 K gg.: Bogomir Peršič, žel uradnik, Anton Kunej, veleposestnik, M. Senica, župan, Peter Jankovič, učitelj, J. Jamšek, nadučitelj, Josip Pohle, trgovec, Jože Košar, Ivin Rathey, J. Pleterski in J. Leskovšek, gostilničarji, Maks Ivane, zasebnik, Josip Valenčie ml., učitelj, Josip Valenčič, poduradnik J. ž. v p., Šandor Lenard, monter, Jože Kadivnik, pekovski mojster, J. Miklavčič, posestnik, Mih. Žmavc in Ivan Penič, trgovca, H. Likar, veleposestnik, Ivan Mohorko, nadučitelj, Ivan Lenard st„ posestnik, Jakob Malus, ekonom, Jakob Zupane, mesar, gospe Ema Gril, soproga c. kr. orož. stražmojstra, Ema Pongrac, posestnica, Neža Kacjan veleposestnica, gce Štefika Šeligo in Amalija Pivk, učiteljici, in gdč. Pavla Radijeva ter Micika Gorjančeva. — Po 60 vin. gg. Alojz Jarh, žel. čnvaj, Silvester Ulaga, oskrbnik in Fr. Agrež, čevlj. mojster. Po 50 vin. gg. Fr. Trauner, gostilničar. Po 64 vin. gg. Mih. Rismal in Jos. Orožen. Po 40 vin. gca Josipina Voučakova, gg. Fr. Žener, klepar, Viktor Zemljak. krojač in For. Radej, žel. čuvaj. Po 30 vin. gg. Petacl, lončar, Franc Jamšek, usnjar iti Neimenovani. Po 20 vin. g. Slepišnik. 84 vin. irca Marica Flisova. Hvala vam prisrčna, sobojevniki naše prepotrebne družbe ! a Zaveden rojak v tujini. G. Ignac Radoš v Bukarešti je poslal na naše upravništvo K 5.20, od katerih odpade 1 K za dr. Ipavčev spomenik, ostalo pa za Ciril-Metodovo družbo. Zbral je svoto med maloštevilnimi tamošnjimi rojaki in sicer so darovali: Fr. Šubelj 1 K. Angelica Šubelj 50, Marija Košak 50 vin., Jože Lenarčič 30 vin., ostanek pa g. Ignac Radoš sam. Čast zavednim rojakom! — Obenem je poslal g. Radoš škatljico znamk (630) in štanjolnega papirja, kar sta nabrala njegova otroka Maksi in Marijanka za družbo C.-M. kot odgovor na ...Slovenčev" črni internacijonalizem. Čast mlademu rodoljubiu! a Iz Bukarešta nam piše tamošnji slovenski rojak g. Ignac Radoš: Blagovolite naznaniti vsem tistim, ki se nameravajo udeležiti vseslovanskega kODgresa v Sofiji in bi si na povratku hoteli ogledati Bukarešt, da smo tukajšnji Slovenci se dogovorili, da jim gremo radevolje na roko in bi jim razkazali tudi Bukarešt. Marsikoga bo zanimalo videti živahno napol orijentalsko življenje tega takoimenovanega „malega Pariza"1 in priložnost bi bila prav lepa, ker od Sofije ni daleč v Bukarešt. Nas tukajšnje Slovence bo iz srca veselilo. če bomo mogli svojim rojakom pri tem kakorkoli biti na pamoč. Vsem Slovencem v domovini pošiljamo iskrene pozprave. (Naslov za g. I^nae Radoš-a ja: Bukarešt, Str. Carol - Davilla štev. 9.). d 5. Izkaz radovoljnih .darov »Sokolu"' v Hrastniku (za »Sokolski dom"). Gdčna L. Pin-tarjeva (dar gostilničarjev) 48 K 78 v, gosp. dr. Zarnik, Zagorje, 30 K, gosp. prof. Fr. B. Štiftar, Kaluga (Rusko), 20 K, Sokol v Cerknem (bi. št. 29) 10 K 69 v. Po 10 K so poslali: g. dr. Homan, Radeče, Neimenovan, Trbovlje, Cerkniški ..Sokol" (poslal g. E. Šerko za bi. 27), ..Sokol" v Ajdovščini (št. 24), ,Sokol" Opčine (bi. št. 60) in br. Gorenje (bi. št. 19). — Gr. 7 K 46 vin. — Dalje po 5 K : g. prof. Koprivnik, Maribor, g. dr. Barle, Kozje, in g. J. Rapoc, Maribor. Člani 3 K 40 v., gg. Šah, Teharje, in dr. Schwab, Celje, po 2 K, a po 1 K g. Jože Jan. gdč. Steiner, Neimenovan A in Neimenovan B, skupaj 203 K 33 vin., za katere se odbor najtopleje zahvaljuje, želeč še več dobrotnikov! Nazdar! d Besede in dejanja. Župnik F. S. Šegula pri Sv. Roku ob Sotli je postal v novejšem času listkar v „Slogi". V zadnji številki je ob koncu listka „Krv mučenikov — seme krščanstva" zapisal : „0 bratje in sestre ! dokler živimo, ljubimo slogo, oznanujmo mir, vršimo dela človekoljubja in bratoljubja! V tem je naša rešitev!" — Krasne besede, kaj ? Kako jih pisatelj F. S. Šegula izpolnjuje, o tem prašajte prebivalce pri Sv. Roku! d Kaplan Rabuza pri Sv. Barbari v Halozah je na kaj poseben način pletarsko šolo pri Sv. Barbari v Halozah priporočal, ko je na Štefanovo s prižnice govoril: ,,Pletarsko šolo moram opozarjati, da dečkom ne bode dajala brezverskih listov „Slov. Narod" in ..Narodni list". Sramota za učitelja, ki to stori. Otroci se v ljudski šoli še nekaj naučijo, ko pa v pletarsko šolo pridejo, se skoz brezverske časnike (!) pohujšajo. Ti dečki so iz cele fare in se pohujšujejo. Ne davajte svojih otrok v pletarsko šolo, kjer imajo „Slov. Narod" in „Narodni list", ki pravi, da je vera strup ljudem!! — Radi te „usluge" se je čutil vodja pletarske šole g. Ogorelec žaljenega, in je vložil tožbo proti Rabuzi. — Okrajno sodišče v Ptuju je Rabuzo obsodilo na 50 K globe. Rabuza pa je vloži! proti kazni priziv, a okrožno sodišče v Mariboru je pri razpravi 2. t. m. priziv popolnoma zavrglo, prvo razsodbo pa potrdilo. — Nadejati se je vsled tega, da bode kaplan R. v bodoče pri napadih na „liberalne" barbarske učitelje bolj previden, četudi sovraži nje in društva, V katerih sodelujejo, iz dna svoje ^krščanske" duše. Temu svojemu srdu je dal tudi duška, ko je nedavno tega zopet s prižnice rekel — bilo je ob priliki občnega zbora bralnega društva „Naprej": Kdor stopi v to društvo liberalnih učiteljev, je hujši kakor je bil Judež Iškarjot. Slednji je dobil za svoje izdajstvo konči plačilo, tisti, ki pristopi k temu društvu, pa še mora 1 K tja plačati." — Dobro bi bilo, če bi si kaplan Rabuza dal košček predolgega jezika odščipniti. Marsikaka kronca bi mu ostala v žepu. Pa kaj, saj on je posestnik in bogataš! a Iz nemškega domačega življenja. Kaplan Friihauf, kaplan v vasi Pulkau, je imenoval na javnem shodu odbornike „Siidmarke" goljufe nemškega naroda. Za ta krepki izraz je bil obsojen na 50 K globe. „Siidmarka" uživa očividno velik ugled med trdimi Nemci. a Prodajalno mleka in mlečnih izdelkov je otvorila šentjurska jubilejna mlekarna v Celju na Cerkvenem trgu št. 4. Opozarjamo na to Slovence v Celju. a Sadjerejei, snažite sedaj drevje goseničnih zaleg in nastavljajte škatljice za ptičja gnjezda, da (lobite čimveč uničevalcev gosenic v svoje sadovnike! d Iz Ptuja. Dne 13. marca uprizori ženska podružnica Ciril-Metodove družbe za Ptuj ,.Večer malih", kateri se je preložil radi nepričakovane smrti g. prof. Zelenika. Sodelujejo sami naši ma-lički. Opozarjamo že sedaj slavno občinstvo na to prireditev, da vsaj s svojo prisotnostjo poplača v nekoliko trud naših malih bojevnikov na narodnem polju. Nadalje pripravlja podružnica veseloigro „Učenjak", ki se uprizori meseca aprila. v Iz Št. Jnrja ob J. ž. Kmečka hranilnica v Št. Jurju ob J. ž. naznanja, da je prestavila 1. marca svoje uradne prostore od g. Černošeka k g. Siterju pri novi šoli. Kmečka hranilnica in posojilnica naznanja tudi, da obrestuje hranilne vloge od prvega marca naprej do preklica po 5%. v Umaknjena tožba proti ..Štajercu". Župnik Ogrizek iz Dramelj, znan zaradi svojih hujskanj proti CMD, je tožil „Štajerca", kateri ga je obdolžil raznih nečastnih dejanj proti učitelju Adamiču. Obravnava bi se imela vršiti prih. četrtek pred mariborskimi porotniki. Sedaj je pa Ogrizek svojo tožbo brezpogojno umaknil. Posledic in zmagovitega kričanja štaječijancev ne bodemo opisovali. Tako delajo naši prečastiti gospodje za reklamo nemškutariji. Korajžo imajo le na slovenske napredne liste! a Občni zbor podravske podružnice „Slov. plan. društva" se je vršil v Rušah 13. dne raes. svečana 1910. Predsednik g. Dav. Lisjak pozdravi zborovalce in poda .sledeče poročilo: Društvo je štelo v minulem letu 4 ustanovne in 146 rednih članov. Več članov, ni plačalo udnine, zato se bodo črtali. Umrla sta 2 zvesta uda, namreč gg. Miha Turner in prof. Matek. Blag jima spomin! Dne 11. julija se je otvoril pri Sv. Arehu Romanov studenec. Vložilo se je več prošenj, tako prošnjo za krčmo na Veliki Kapi in prošnja za podporo na ministerstvo za javna dela in na dež. odbor. Vsled pasivnosti „Plan. VestDika" bi se morala zvišati udnina od vsakega člana za 1 K, a podrnžnica tega letos še ne bo storila, temveč bo plačala ta povišek sama. Pri Ruški koči se je postavil nov štedilnik, ometala se je kuhinja in mala soba, pokrila se je drvarnica in peč za kruh, nakupilo se je več kuhinjske posode, steklenic in pohišne oprave. Do koče na Boču se je napravila od Miklavža nova, lepa pot. Letos in lani so se vsi društveni poti na novo markirali. 2 nova pota sta se markirala iz Hoč in Slivnice h koči in od tod v Oplotnico. Nekaj tabel se je prenovilo, nekaj pa napravilo novih. V svrho mapiranja je zgradil voj. zemljepisni zavod na Žigertovem vrhu stolp, ki bo po sklenjeni pogodbi z omenjenim zavodom služil turistom tudi kot razgledni stolp. V spominske knjige se je upisalo pri Sv. Duhu 277, pri Sv. Urbanu 252 in pri Ruški koči 1733 turistov. Ruška koča je bila prav dobro obiskana. Obiskovalci so bili prav zadovoljni, kar dela čast oskrbnici gospej Ivani Sernčevi, za kar ji izreče g. dr. Iv. Glaser posebej najtoplejo zahvalo. Ker so bili prostori v koči večkrat prenapolnjeni, postavila se bode letos še prostorna veranda. Blag. g. Seme poroča o gmotnem stanju društva. Isto je ugodno. Računske knjige sta našla gg. M. Lichtenwallner in H. Pogačnik v vzornem redu. V novi odbor so voljeni gg. Al. Bahovec (nam.), Fr. Glaser, V. Glaser, Fr. Grizold, J. Irgolič (poverjenik za Maribor), Jos. Lasbacher (blag.), Dav. Lesjak (predsednik), Fr. Pahernik, Iv. Robnik, Fr. Sernc, Miha Seme in Tom. Stani (tajnik)-Občni zbor se strinja z dopisom Cerkljanske podružnice, v katefem se razpravlja o razmerju podružnic napram centrali. i'o sklenjeni pogodbi bo tudi letos oskrbovala Ruško kočo dosedanja oskrbnica ga. Iv. Sernčeva. Ko zahvali g. dr. G. Go-rišek predsednika na njegovi izvanredni delavnosti, zaključi ta občni zbor. •» u Sehulverelnova podružnica se je ustanovita v Pobrežu pod Mariborom. Na dan ustanovitve je pristopilo 70 članov. d Mariborska podružnica zveze avstrijskih nemških železničarjev se je pridružila nemškonacijonalni gonji proti ,.poslovanju" moškega učiteljišča v Mariboru z ogorčeno rezolucijo, katero je sklenilo, sprejelo in podpisalo najbrže kako omizje nemškonacijonalnih železničarjev pri muška-telcu na južnem kolodvoru. d Nemškonaeijonalna morala v Marlborn mora stati gotovo na odlični stopinji, ako vodstvo gledališke šmire v Mariboru mirno spravlja na oder prav ^kosmate"' komade. Predvčeraj je neki igralec Becher vendarle segel roalo predaleč, vsled česar je začelo nekaj gledalcev sikati. Becher mora že dobro poznati mariborski nemško-nacijo-nalni milje, ker je z odra zaklical: Komur ni prav, pa naj odide! — Zgodilo se mu seveda ni ničesar. d Izpraznjeralei greznic v Gradcu stavkajo že nekaj dni sem. Mesto jih preslabo plačuje. Ker drugih delavcev ni dobiti, se množe danzadnevom pritožbe hišnih posestnikov, da so greznice prenapolnjene. Kakor vse kaže. bode morala mestna občina vsaj deloma izpolniti zahteve stavkajočih. v Podružnica sv. Cirila in Metoda v Pragi. Dandanes je že veliko število slovenskih akademikov v Pragi — gotovo čez 200 — ter nekoliko drugih stalno naseljenih Slovencev, kateri ki mogli s češkimi prijatelji slovenskega naroda lahko ustanoviti podružnico v Pragi, s čemur bi se zopet pomoglo naši šolski družbi do večjih prejemkov. Druge slov. dežele. v O čem „Slovenec14 še vedno molči? O aferi Mazelle — dr. Šnsteršič — dr. Pattay — dr. Slejko in kako je prišel dr. Šnklje do držav-nozborskega mandata; dalje o skoro polmiljonskem posojilu ljubljanskemu škofu od strani države po 1% obresti; dalje o navzočnosti klerikalnega goriškega poslanca dr. Stepančiča nn zborovanju laške „Lege"; le glede očitanja ljubljanskemu — škofu, da je neko sorodnico umrlega prelata Rozmana ogoljufal za hranilno knjižico, se je zdramil po večtedenskem molku. Človek bi mislil: na podlagi dejstev bo dokazal, da je očitanje krivično. Kaj še? „Slovenec" si napravi to nalogo mnogo lažjo: enostavno vse proglasi za laž in opsuje s par ordinarnimi psovkami „liberalno" časopisje. A „Slovenec" naj odgovori na sledeče: ali je res, da kurator umobolne Marije Rozman toži škofa zaradi tiste knjižice in da je bil škof že zaslišan ? Ko bo „Slovenec" na to odgovoril, se bomo menili ž njim dalje. Najenostavnejši način, da se „li-beralnemu" časopisju usta zapre, pa je po „Stra-ižinem" receptu tožiti. In ljubljanski škof, ki se mu očita naravnost goljufija, bi bil v to gotovo najbolj upravičen in poklican. v Ljubljanska kreditna banka, sedaj najmočnejši bančni zavod na slovanskem jugu. je imela včeraj svoj X. občni zbor. Predsednik Iv. Hribar je med drugim naznanil, — da namerava upravni svet v najkrajšem času ustanoviti peto podružnico in sicer v Gradca. Sprejel se je'predlog, da se zviša delniška glavnica od 3 na 5 milj. v Ljubljanska kreditna banka je imela v 1. 1909 splošnega prometa K 756,954.286 92, več^zalK 124,613.305'26. — Čistega dobička prištevši prenos dobička iz 1. 1908(24.303 31 K) je 299.04670 K Rezervni zaklad je znašal koncem 1. 1909 K 367.71875. Od čistega dobička se bo dala 5% na dividenda. v Gostilničarska zadružna pivovarna. Dne 2. tm. je imel pripravljalni odbor za ustanovitev gostilničarske zadružne pivovarne sejo. Zanimanje za akcijo raste od dne. Subskribiranih je doslej že vkljub malenkostni agitaciji 140.000 K. Postopati se hoče previdno in bo stopil pripravljalni odbor v dogovor z vsemi še prostimi pivovaih