Ptuj, torek, |f- 30. januarja 2007 letnik LX • št. 8 odgovorni urednik: Jože Šmigoc ¡it cena: 0,63 EUR (150 sit) Natisnjenih: -o 12.000 izvodov š^- ISSN 7704-01993 V Štajerski os i, vznemirljiv, dinamičen. Novi Touran z novo podobo in bogato opremo bo zagotovo zapeljal vas in vašo družino. Za več informacij obiščite Novi Touran h vŽ) naš salon Volkswagen. Dom in ko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62, 788 11 64, 788 11 65 SUtaJe simbolni. Skupui porabi: 5,9-8,11/100 km. Bmljt)0 GOi 156-193 v (/km. Šport Nogomet • Poljak Adam Mariusz Soska je nova okrepitev Drave Stran 7 Lea Murko • »Želim si nastopiti na OI in SP.« Stran 8 n curen ovanje na Ptuju 10. - 20. februar 2007 www.kurentovanje.net Foto: Črtomir Goznik Po naših občinah Doma in po svetu Kultura Po mestni občini Od tod in tam Gorišnica • Danes Ljubljana Ptuj • Vrhunska Ptuj • Kdo bo Ptuj ni nič zastonj, dragi • Liberalci po predstava z grenkim nadziral največji • Toliko laži in žalitev moji ... stopinjah Zelenih!? priokusom stranki? pa še ne! Stran 3 Stran 2 Stran 4 „ Stran 12 Po mestni občini Ptuj • Prenos lastništva gasilskega doma Stran 3 Stran 5 Kronika Ptuj • Sodni proces se še nadaljuje Stran 16 Slovenija • Predsednik LDS ostaja Kacin Liberalci po stopinjah Zelenih ?! Stranka zelenih Slovenije se je razpolovila že pred leti; nastali sta dve strankici, ki sta se v političnem življenju do danes popolnoma izgubili. Kot vse kaže, se zdaj podobna zadeva dogaja z LDS, kjer sicer nihče javno ne napoveduje ustanovitve nove stranke, zadnji izstopi znanih imen pa govorijo svojo zgodbo. Kot je znano, je to soboto v Ljubljani potekal kongres LDS. Delegatke in delegati so predsedniku stranke Jelku Kacinu z 253 glasovi za in 123 p roti izglasovali zaupnico, podpredsednico Zdenko Ce-rar pa so potrdili s 325 glasovi za in 52 proti. Glasovanja o Kacinovi zaupnici se je sicer udeležilo 378 delegatov, dve glasovnici sta bili neveljavni. Od veljavnih glasovnic jih je 253 potrdilo Kacinovo nadaljnje vodenje stranke, 123 delegatov pa je glasovalo proti. O podpredsednici stranke se je izreklo 377 delegatov, od katerih se jih je 325 strinjali, da Cerarjeva obdrži podpredsedniški položaj, 52 pa jih je temu nasprotovalo. Jelko Kacin je zaupnico razumel kot zavezo, da "kaj več storimo skupaj v kratkem času, ki je pred nami". In kaj se je potem zgodilo v „najkrajšem" času? Poslanec LDS Slavko Gaber, ki je še tik pred glasovanjem javno govoril, da se bo o svojem morebitnem odhodu iz stranke, ki ga je sicer bolj ali manj direktno napovedoval, odločal kasneje, je očitno bil že zelo dobro pripravljen na takšen ali drugače izid glasovanja, saj je takoj po znanem rezultatu v člansko pisarno stranke posredoval izstopno izjavo. Svoje odločitve javnosti ni obrazložil. Delo na kongresu pa je medtem teklo nemoteno naprej. Potem ko so predsedniku Jelku Kacinu delegati kongresa izkazali zaupanje, so liberalni demokrati dobili tudi del novega ožjega vodstva stranke. Na mesto podpredsednika LDS so izvolili nekdanjega ministra za zdravje Dušana Kebra ter zaradi poteka mandata izvolili novih 61 članov sveta stranke. Dušana Kebra, ki je bil edini kandidat za podpredsedniško mesto, je izmed 310 Uvodnik Bogovi so padli Vsa slovenska politična javnost je v soboto z zanimanjem spremljala, kaj se dogaja na 9. kongresu LDS-a, kjer se ni zgodilo nič presenetljivega, razen tega, da je med bogovi tudi »troedini bog« LDS-a in »zafuranega« slovenskega šolstva Slavko Gaber končno po dolgih letih trdo pristal na trdnih tleh. Trditve tistih, ki so govorili, da je LDS predvsem stranka tistih, ki so razdeljevali in ne ustvarjali, očitno držijo. Še dobro, da se niso uresničile besede zeliščar-ja, v prostem času tudi predsednika naše države, ki je pred leti, kot predsednik LDS, dejal, da se bodo za njegov položaj po njegovem odhodu pobili. Teh besed se je v soboto spomnil tudi Slavko Gaber in najverjetneje zaradi tega ni prišel na kongres. Skratka, po Kacinovizmagi bo še kar nekaj odstopov in tisti, ki se ne morejo odločiti, verjetno razmišljajo s praznim želodcem. Da s praznim želodcem ni pametno razmišljati, je že pred leti ugotovil bivši predsednik države mali Milan. Ta se je »zbal« za prihodnost LDS in je zato že pred leti nekatere »elitne LDS-ovce« vabil na zajtrke, kjer so skupaj razmišljali o prihodnosti liberalne demokracije in slovenske države. Tudi zdaj bo najverjetneje tako in tudi v prihodnjih dneh je realno še pričakovati odstope nekaterih LDS-ovih teoretikov, ki nikoli niso razumeli, da Slovenci ne rabimo lepih besed in pravljice o uspehu, ampak pogoje za normalno življenje. Vsekakor bi liberalce moralo od socialistov ločevati zavzemanje za konkurenčnost in učinkovitejši menedžment v javni upravi, s čimer bi brzdali davke. LDS pa je počela prav nasprotno: pod krinko, da varuje revne, je v resnici ohranjala monopole. Dogajanje v LDS je sicer podobno dogajanju v vseh strankah, vendar druge še niso v takšni krizi, ob vsem tem pa LDS razjedajo dolgovi, saj ga ima stranka po nekaterih podatkih kar precej. Torej, če zaključim, na oblasti imamo ene, ki jih drugi kot opozicija niso sposobni dobro nadzirati. Če govorimo o demokratičnem deficitu, je to samo deloma krivda tistih, ki so na oblasti, enako krivdo nosi tudi opozicija. Tako v Sloveniji še najprej, ne glede na volilni izid, velja, da imamo slabo pozicijo in slabo opozicijo. Ko bo slovenski narod to spoznal, pa se zna kaj hitro zgoditi, da bo še kakšen politični bog trdo pristal na trdnih tleh. Zmago Šalamun Jelko Kacin sicer ostaja predsednik LDS, toda izstopi se kar vrstijo. podprlo 271 delegatov, 36 pa jih je glasovalo proti. Eno podpredsedniško mesto se je sprostilo oktobra lani, ko je s tega položaja odstopil poslanec Matej Lahovnik. Pozneje, le dva dneva pred današnjim kongresom, je odstopil še iz stranke in njene poslanske skupine. Druga podpredsed- nica ostaja Zdenka Cerar. Na sobotnem kongresu je bilo izvoljenih 61 članov sveta stranke, za mesto v tem organu pa se je potegovalo 130 kandidatov. 49 so jih izvolili na predlog lokalnih odborov, 12 pa na predlog sveta LDS. Svet sicer sestavlja 61 članov, ki jih izvoli kongres, in člani, Foto: M. Ozmec ki so v ta organ imenovani po položaju (poslanci, člani izvršnega odbora, predstavniki seniorske organizacije ter podmladka itd.). Sedanji predsednik sveta je poslanec Anton Anderlič, ko pa se bo novoizvoljeni svet sestal na konstitutivni seji, bodo njegovi člani izmed sebe izvolili novega predsednika. Kdo vse je že odstopil Že sredi minulega tedna so iz LDS izstopili tudi člani frakcije LDS Jani Moederndor-fer, Roman Jakič, Peter Božič, Dunja Piškur Kosmač, Vika Potočnik in Stane Pejovnik. V ozadju vseh teh izstopov naj bi šlo za pripravo terena za ustanovitev nove stranke. V četrtek sta se jim pridružila tudi poslanec Matej Lahovnik - izstopil je tudi iz poslanske skupine - in svetovalec predsednika republike Maksimiljan Lavrinc, odstopno izjavo pa je podal tudi Milan M. Cvikl; uradno njegov odstop začne veljati 31. 1. 2007. Že lani pa so iz LDS izstopila druga znana imena. Potem ko je v začetku leta svoje dotedanje zamrznjeno članstvo iz LDS umaknil predsednik republike Janez Drnovšek, sta stranko zapustila še svetovalec predsednika Drnovška Ivo Vajgl in nekdanji izvršni direktor LDS Bogdan Biščak. Konec leta se jim je pridružil tudi nekdanji generalni sekretar LDS Gregor Golobič. Verjetno pa se zna v prihodnjih dneh seznamu pridružiti še kakšno ime. Po tako številnih izstopih so se v javnosti seveda začela pojavljati ugibanja o ustanovitvi nove stranke. Po navedbah nekaterih medijev naj bi bil med ustanovitelji tudi Gaber. sta Slovenski (ne)politični zemljevid • Državne tarče in tarčice Kdo je pobijal v Kidričevem? Foto: M. Ozmec Precej neopazno se je na ptujskem sodišču prejšnji teden odvilo zanimivo zaslišanje. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča na Ptuju Milena Vajda je namreč minulo sredo zaslišala 83-letnega Martina Štorglja, ki je osumljen hudodelstva nad civilisti v povojnih pobojih. V akciji Sprava so kriminalisti lani proti njemu spisali kazensko ovadbo, ptujski tožilci pa so se odločili za kazenski postopek. Štorgelj po zaslišanju ni želel odgovarjati na novinarska vprašanja. Dejal je le, da je nedolžen. Višji državni tožilec Milan Birsa pa je v izjavi za medije povedal, da je Štorgelj podal le pisni zagovor, kjer zanika kakršnokoli krivdo in da ni želel odgovarjati na vprašanja sodnice. Birsa je tudi izrazil pričakovanje, da se bo sodnica že v nekaj dneh odločila, ali bo uvedla preiskavo. Štorgelj je sicer za enega izmed slovenskih medijev povedal, da je bil od junija 1945 "referent" na Ptuju, da nikdar ni nikogar zasliševal ali popisoval ter za poboje v tistem času ni vedel. Zanikal je, da bi bil kdaj šef Ozne. Toda, če je nekdo nekoč bil šef nekega organa, verjetno o tem mora obstajati kakšen dokument, ali ne? Sicer pa velja, da smo vsi nedolžni, dokler nam krivda ni dokazana. V Kidričevem zaenkrat niso našli še nobenih kosti. Vsaj uradno ne ... Strel v Amazonko Foto: Črtomir Goznik Maratonski plavalec Martin Strel se v prihodnjih dneh odpravlja v Peru, kjer načrtuje nov rekorden dosežek - plavanje po Amazonki v dolžini 5430 kilometrov in ciljem v brazilskem Belemu. Strel, ki se je že štirikrat s svojimi vzdržljivostmi dosežki vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov, namerava nov dolžinski rekord postaviti med 1. februarjem in 11. aprilom letos. Strel je sicer že novinarsko konferenco, kjer je predstavitveni projekt spremenil v spektakel, kot zna. Po tradiciji si je nadel klobuk, opremil pa se je še z velikansko mačeto, za katero je dejal, da upa, da je ne bo treba uporabiti proti številnim nevarnostim reke od piranh do morskih psov ..., Organizatorji njegovega podviga obljubljajo spremljanje preko satelita, Strel pa ob tem pravi, da želi, da njegovo plavanje pride v vsak dom. Dobra reklama je pol posla in Strel ga očitno obvlada vsaj tako kot plavanje, če ne še bolje. Kaj pa je z našim kurentovanjem? Piramida na Primorsko! Projekta aeronavtičnega muzeja so se na Primorskem lotili veliko bolj resno kot pri nas. "Naša želja je, da letalski muzej stoji nekje na Ajdovskem ali Goriškem, zato bomo v dveh tednih pripravili akt o ustanovitvi zasebnega zavoda in do poletja pridobili potrebne študije," je minuli teden napovedala direktorica območne GZ za severno Primorsko Mirjam Božič. Na severnem Primorskem vlada za projekt letalskega muzeja v obliki pirami- Foto: Črtomir Goznik de veliko zanimanje. Tako je že jasno, da bodo med ustanovitelji zasebnega zavoda družbe Hit, Salonit Anhovo, Primorje, Pipi-strel, Alpine Mayreder in Evropski letalski klub. Ustanavljanje zavoda bo koordinirala območna GZ za severno Primorsko, v prihodnjih 14 dneh bodo skušali k sodelovanju pritegniti še druga podjetja in javne institucije. Pogoj: vsak izmed ustanoviteljev bo moral vložiti 20.000 evrov, s čimer bodo financirali pripravo potrebnih študij. Čisto jasno je namreč že, da bo projekt stal precej več kot predvidenih 36 milijonov - govori se celo o 80 milijonih evrov! To je pa že cifra, pri kateri naše občine klecnejo, da bi bilo govora o tem, katero podjetje s širšega Ptujskega bi bilo pripravljeno vložiti denar za študije, pa je tako brez pomena ... Primorci pa to znajo ... Pripravila :SM (vir: STA) Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-00-04. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02 ) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (150 tolarjev) (za naročnike 0,50 EUR [150 tolarjev]), v petek 1,17 EUR [280 tolarjev]. Celoletna naročnina: 85,34 EUR [20.440 tolarjev], za tujino (samo v petek) 112,84 EUR [27.040 tolarjev]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Gorišnica-Cirkuiane • O plačevanju uslug Danes ni nic zastonj, moji dragi ... Vsaka nova stvar stane, nekatera več, druga manj denarja. In jasno, da stanejo tudi nove občine, četudi še niso čisto prav zaživele. Dokler se ne bodo popolnoma postavile na svoje noge v vseh pogledih, pa bo očitno treba pomoč pri prvih korakih plačevati ... Nad takšno novico „novinci" seveda niso navdušeni. Precej debelo so nad zanimivim podatkom pogledali tudi novoizvoljeni cirkulanski občinski politiki, ko jim je župan podal naslednjo informacijo: „Dokler ne bomo imeli svojih zaposlenih v občinski upravi in aktivirali svojega transakcijskega računa, veste, da nekatere posle za nas še vedno opravlja prejšnja skupna občina Gorišnica oziroma zaposleni v tamkajšnji občinski upravi. Po besedah župana Jožeta Kokota so nam vse storitve, ki jih opravijo za našo občino, zaračunane v višini 20 odstotkov od skupnih stroškov občinske uprave. Osebno menim, da je zaračunavanje materialnih stroškov, ki nastajajo zaradi naše občine, pravilno in razumno, sprašujem pa se, ali je plačevanje vseh vrst storitev v takšni višini, kot jih zahtevajo, tudi realno in ali to ima sploh zakonsko podlago! Navsezadnje veliko večino zadev pripravimo že sami, torej imajo veliko manj dela. Dejstvo pa je, da to moramo sprejeti, saj smo trenutno v pat poziciji in se ne moremo Zupan Cirkulan Jožef Jurgec: „Trenutno smo v pat poziciji in se ne moremo pogajati. Zupan Kokot je namreč zelo jasno povedal, da če ne pristanemo na 20-odstotno povračilo vseh stroškov tamkajšnje občinske uprave, za našo občino ne bodo izvedli niti ene transakcije več, ne bodo plačali več nobenega računa!" Zupan Gorišnice Jožef Kokot: „Danes ni nič zastonj, ali ne?! 20-odstotno sofinanciranje je še malo, lahko bi šli, podobno kot nekatere druge občine, na sofinancerski delež v višini števila prebivalcev in v tem primeru bi odstotek znašal 37!" pogajati. Župan Kokot je namreč zelo jasno povedal, da če ne pristanemo na 20-od-stotno povračilo vseh stroškov tamkajšnje občinske uprave, za našo občino ne bodo izvedli niti ene transakcije več, ne bodo plačali več nobenega računa!" Presenečeni svetniki so Ptuj • 137. občni izbor gasilcev Pričeli postopek prenosa lastništva gasilskega doma Na 137. rednem občnem zboru prostovoljnega gasilskega društva Ptuj, ki je vrsto let osrednja gasilska enota v Spodnjem Podravju, so bili v petek, 26. januarja, poleg številnih gostov od blizu in daleč posebej veseli župana mestne občine dr. Štefana Čelana, ki je v celoti podprl njihovo vizijo razvoja gasilstva. V izčrpnem poročilu o aktivnostih v minulem letu je predsednik društva Martin Vrbančič poudaril, da so ponosni, ker članstvo vendarle narašča, saj jih je danes v društvu že 76, med njimi 17 žensk. Posebej so ponosni, ker jim je k delu uspelo pritegniti tudi 26 mladih ga- Foto: M. Ozmec Predsednik PGD Ptuj Martin Vrbančič je opozoril na nujnost čimprejšnjega lastninjenja gasilskega doma Ptuj, saj je potreben celovite obnove. silcev, starih od 7 do 16 let. Ker je gasilska enota Ptuj po sklepu vlade enota posebnega družbenega pomena in je s strani Uprave za zaščito in reševanje RS pooblaščena za reševanje v prometnih nesrečah, nesrečah z nevarnimi snovmi ter za reševanje na vodi, so v letu 2006 opravili kar 219 različnih intervencij, kar pomeni večino vseh tovrstnih intervencij, ki so se pripetile na širšem območju Spodnjega Podravja. Tudi zaradi vsega tega so v preteklem letu člani PGD Ptuj obiskali župana MO Ptuj in mu predstavili svojo vizijo razvoja na področju požarnega varstva. Veseli so, da jih je župan v celoti podprl in jim celo podal nekaj predlogov, kako naj se lotijo reševanja nekaterih kočljivih nalog. Rezultat tega je že odprt projekt priprave gasilskega doma Ptuj za regionalni center gasilcev podravske regije, ki so ga prijavili tudi v ZRS Bistra Ptuj. V zvezi s tem pa so na vse pristojne organe Območne gasilske zveze Ptuj pričeli pritiskati, da se pospeši neizbežen prenos lastništva ptujskega gasilskega doma z gasilskih zvez na PGD Ptuj; ne glede na to ali bo potrebno deleže kupiti ali pa jim bodo - kot bi se sicer spodobilo za njihovo požrtvovalno humano dejavnost in osrednjo vlogo v širšem območju - to lastnino po toliko letih podarili. Več pa v petkovem Štajerskem tedniku. -OM sicer dali jasno vedeti, da se jim takšno obnašanje nikakor ne zdi pravilno, saj smatrajo, da tista dela, ki jih opravijo v gorišniški občinski upravi za njih, ne morejo biti ovrednotena s tako visokim odstotkom plačila in da pravzaprav zdaj nosijo kar petino stroškov oziroma vrednosti postavke za vse zaposlene v občinski upravi. Gorišniški župan Jožef Kokot, ki smo ga zaprosili za pojasnilo, zakaj bremenijo (bodoči) proračun nove občine z 20-odstotnim sofinan-cerskim deležem postavke občinske uprave, se z ogorčenjem sosednje občinske vodstvene strukture prav nič ne obremenjuje: „Danes ni nič zastonj, ali ne?! Dejstvo je, da za novo občino Cirku-lane opravljamo zaenkrat še vse tekoče zadeve, ki jih bo v bodoče opravljala njihova občinska uprava. Če sami še niso poskrbeli za razpis in zaposlitev svojih ljudi, potem to ni naša težava! Ne vem, zakaj toliko razburjanja, saj so Cir-kulane v preteklosti, kot del naše občine, nosile stroške občinske uprave v višini 37 odstotkov, v enakem razmerju, kot je bil njihov delež v proračunu. Osebno menim, da bi lahko tudi zdaj vztrajali pri tem odstotku, vendar smo ga znižali na 20 odstotkov, kar je kvečjemu „fer" dejanje in stališče z naše strani! Lahko bi naredili tudi drugače, tako kot npr. v Ormožu, kjer po mojih informacijah usluge novim občinam obračunavajo glede na število prebivalcev. Če bi takšen kriterij vzeli tudi pri nas, potem bi občini Cirkulane do nadaljnjega obračunavali stroške v že omenjenem, višjem odstotku - 37!" Kot je še pojasnil Kokot, se vsi prilivi za občino Cirkula- ne zaenkrat še knjižijo na posebnem podkontu, od koder se nato plačujejo vse obveznosti, od socialnih transfer-jev naprej. Stroške občinske uprave v višini ene petine celotne vrednosti te postavke bodo v občini Cirkulane poračunali kasneje, ko bo znana vrednost te proračunske postavke za letošnje leto. Na hitro preračunano to, recimo, pomeni, če bo višina te postavke znašala 125.000 evrov za leto 2007, bo delež občine Cirkulane, ki ga bo morala plačati, znašal 25.000 evrov za eno leto oziroma dobrih 2083 evrov za vsak mesec, dokler občina Cirkulane ne bo prevzela vseh obveznosti. Cifra nikakor ni majhna, sploh glede na to, da v Cir-kulanah občinska uprava še nekaj časa ne bo mogla začeti polno delovati; v optimalnem primeru ob predpostavki, da oboji zelo hitro sprejmejo zaključni račun in se celo ze-dinijo na delitveni bilanci, bi se to lahko zgodilo aprila. Do takrat so Cirkulančani obsojeni na plačevanje uslug Go-rišnici, pa četudi so te usluge zdaj res bolj administrativne narave, saj o pripravi kakšnih projektov (za Cirkulane), ki res zahtevajo veliko dela, in podobnih zadevah ni več govora. Servisiranje torej nikakor ni več poceni, sploh pa je znano, da so storitve v naši državi tista dejavnost, ki se daleč najbolj draži in kjer se lahko največ zasluži. Edino, kar preostane Cirkulanča-nom, je tako možnost pogajanja okoli tega, ali naj se njihov odstotek sofinanciranja veže na znano cifro lanske vrednosti postavke za stroške občinske uprave ali pa se bodo morali ukloniti cifri letošnje postavke, ki pa bo bolj predvidena kot dejanska ... SM Foto: SM Foto: SM Ptuj • Beograjski nadškof Stanislav Hočevar, gost Viktorinovih večerov Za večjo komunikacijo z zahodom Gost 158. Viktorinovega večera je bil msgr. Stanislav Hočevar, beograjski nadškof in metropolit. Večer je bil namenjen ekumenizmu in povezovanju Evrope vzhoda in zahoda, pogledu skozi beograjska vrata. Večera se je udeležil tudi veleposlanik Republike Slovenije v Beogradu Miroslav Luci z ženo Ireno Luci, ki je tudi pomagala pri obisku nadškofa na Ptuju. Nadškof in veleposlanik sta tudi najpomembnejša Slovenca v Beogradu. Med številnimi gosti petkovega Viktorinovega večera je bil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je ob tej priložnosti gostu izročil tudi priložnostno darilo. Za kulturne utrinke so tokrat poskrbele članice KUD Sava iz Beograda Nevena in Tijana Glišič ter Adrijana Sabo, ki so bile tudi gostje vele-poslaniškega para med bivanjem na Ptuju. Irena Luci v Srbiji nadaljuje s karitativnim delom, v tej vlogi so jo prepoznali tudi srbski mediji, kjer je ena najbolj zaželenih gostij. Kot sama pravi, ni naredila ničesar posebnega, le ljubezen je iz Ptuja prenesla v Beograd. V imenu samostana in svojem imenu je msgr. Stanislava Hočevarja pozdravil p. Tarzi-cij Kolenko, s katerim sta zelo dobra prijatelja. Msgr. Stanislava Hočevarja so nekateri v cerkvenih krogih videli kot ljubljanskega nadškofa, a ker se to ni zgodilo, so bili malo razočarani. Vprašanje pa je, ali bi kdo drug bil v njegovi sedanji vlogi beograjskega nadškofa tako uspešen, kot je on, saj je največja duhovna gonilna sila v Beogradu. Tokratni Viktorinov večer naj bi bil v prvi vrsti posvečen ekumenizmu, gost pa mu je dal širši naslov "Evropa vzhoda in zahoda" predvsem zato, da bi vedeli, da tipično cerkveno ali versko vprašanje nikdar ni izključno samo duhovno ali versko, vedno ima zelo široke civilizacijske, kulturne, celo ekonomske in politične posledice. Katoliška cerkev je v Srbiji Ptuj • Premiera Kvarteta Vrhunska predstava z grenkim priokusom V času obnove Mestnega gledališča Ptuj, ki bo trajala še do septembra, se premiere dogajajo v drugih kulturnih dvoranah, posejanih po Ptuju. Najnovejša, premiera Kvarteta, se je zgodila v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj 25. januarja. Gre za široko zastavljen projekt mednarodnih razsežnosti. Produkcijske sposobnosti so združili Mini teater Ljubljana, Mestno gledališče Ptuj in Teater ITD iz Zagreba v sodelovanju s Cankarjevim domom Ljubljana, Slovenskim stalnim gledališčem Trst, Art radionico Lazareti Dubrovnik, festivalom Zadar snova in Novim kazalištem iz Zagreba. Postomodernistič-na dramska freska priznanega dramatika Heinerja Mul-lerja, ki sodi med novodobe klasike evropskega gledališča, je predelava razvpitega romana Choderlosa de Laclo-sa Nevarna razmerja. Dva ljubimca s premišljeno spletko pripravita padec poštene in krepostne ženske, kar pomeni konec za vse tri. Predstava je potekala v hrvaškem jeziku, kljub temu da je bil napovedan slovenski prevod. Režiser se je odločil, da iz tehničnih razlogov podnapisov ne bo. Na premieri v Ljubljani so bili zelo moteči, to tudi kritikom ni "ugajalo". Predstava je vrhunsko odigrana, za nekatere pa je sporno dejstvo, da prevoda ni bilo. Ptujsko gledališče si tega po njihovem ne bi smelo privoščiti, napaja se z denarjem občinskega in državnega proračuna. V hrvaškem gledališču se to ne bi moglo zgoditi. Ob tem je možno veliko polemizirati, dejstvo pa je, da v mnogih primerih na svojo identiteto zelo pogosto pozabljamo. Na številnih prireditvah nam pojejo tujci, pa ni prevoda, tudi v našem okolju mnogi obiskujejo gledališke predstave v sosednjih državah, pa jih "tuji" jezik ne moti. "Presenečen sem bil ob vašem vprašanju in tem, da je predstava med Ptujčani vzbudila ogorčenje, vsaj iz tega razloga, da je potekala v hrvaškem jeziku. Sama predstava, ogledal sem si premie- Foto: Črtomir Goznik Ana Karič in Robert Valtl sta vlogo spletkarskih prootagonistov (vikonta in markize) odigrala vrhunsko. Režiser predstave je hrvaški režiser Ivica Buljan. Napetost predstave je pomagal vzdrževati glasbenik Tvrtko Dujmovič. Foto: Črtomir Goznik Dva najpomembnejša Slovenca v Beogradu sta se v petek srečala tudi na Ptuju: Miroslav Luci, veleposlanik Republike Slovenije v Beogradu in msgr. Stanislav Hočevar, beograjski nadškof in metropolit. ro, je negativna čustva vzbudila tudi v meni, vendar iz povsem drugih razlogov, kot ste jih omenili vi v imenu nekaterih Ptujčanov. Vse skupaj sem bolje razumel, ko sem si prebral nekaj več o avtorju in o samem delu. Po mojem globokem prepričanju je bil namen predstave preseči ali opozoriti na to, da vse bolj živimo v svetu brez meja in to je razlog, zakaj smo se vsi nekako nelagodno počutili po predstavi. Če pa je tukaj režiser zaradi narave predstave in ustanov, ki so to predstavo v koprodukcijo podprle, izbral igralca iz sosednje države Hrvaške, ki je po mojem mnenju delo dobro opravil (ob vrhunski dramski igralki Ani Karič je nastopil slovenski dramski igralec Robert Valtl) in s tem dosegel še dodaten efekt absurda (vsaj pri nekaterih), je predstava dosegla svoj namen. Nekateri se bo tem sprašujete, kdaj bodo pa naši sosedje naredili kaj takšnega ... Potolažimo se, vedno je tako, da ideje prihajajo iz bolj svobodomiselnega severa ... Mogoče bi samo dodal, da bi vodstvo našega gledališča lahko omogočilo slovenski prevod v pisni obliki in s tem simbolično potrdilo slovensko identiteto ptujskega teatra. Ni pa me strah, da bi kateri od te predstave prizadeti Ptujčani ne šli poleti na hrvaško morje," je ogorčenje nekaterih Ptujčanov zaradi predstave v hrvaškem jeziku brez slovenskih podnaslovov skušal pojasniti predsednik sveta zavoda Mestnega gledališča Ptuj Franc Mlakar. MG motor vsestranskega dialoga, ne izključno samo ekumen-skega, temveč tudi verskega in kulturnega, ker smo na meji med vzhodom in zahodom, pravi beograjski nadškof in metropolit. Govori o potrebnosti po večji komunikaciji z zahodom, da se ustvarja evropska skupnost. Tudi njegov obisk na Ptuju je bil namenjen temu, da bi svojim rojakom povedal, da je potrebno podpirati katoličane v Srbiji. Ne samo zato, ker so mnogi zaradi znanih razlogov revni, temveč tudi zato, ker lahko zelo veliko prispevajo k temu, da se zelo pomemben ekumenski in medverski dialog - pa tudi dialog z islamom - razvija boljše, popolnejše. To pa je pomembno za celo Evropo, poudarja beograjski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Hočevar. MG Foto: Črtomir Goznik Na 158. Viktorinovem večeru so nastopile članice KUD Sava iz Beograda, Nevena in Tijana Glišič ter Adrijana Sabo. Ptuj • Galerija Magistrat Kalan s slikami in rezbarijami V galeriji Mestne hiše na Ptuju so 19. januarja odprli razstavo Jurija Kalana pod naslovom Slike. J. Kalan se je rodil v Kranju, diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorici Metki Krašo-vec, živi in dela v Ljubljani. Je eden najboljših slovenskih portretistov, portretira predvsem svojo družino, prijatelje in znance ter njihove družine. Njegovi obrazi niso realistični, temveč groteskni in deformirani, kot bi jih pogledali skozi konveksno lečo. V Mestni hiši na Ptuju bo do 23. februarja na ogled 25 njegovih portretov, večina nastalih v zadnjih štirih letih. Med razstavljenimi deli so tudi pastirske rezbarije, male upodobitve obrazov v lesu. Dober poznavalec Kalanovega ustvarjanja je Darko Ferlinc, ki je napisal tudi spremno besedilo k razstavi. Poznata se že iz časov, ko je Talum Kidričevo organiziral likovne kolonije na dvorcu Štatenberg, kasneje pa na ptujskem gradu. Kalan je sodeloval na dveh Talumo-vih kolonijah in slikarskega konca tedna v letu 2002, ko je deset slikarjev poklonilo slike v humanitarne namene. Lahko pa, da bo katera od prihodnjih likovnih kolonij posvečena tudi portretu. Razstavo je odprl vodja oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj Ivan Vidovič. MG Foto: Črtomir Goznik Ptuj • Še o četrti seji mestnega sveta Kdo bo poslej nadziral največji stranki? Ptujski mestni svetniki 24. januarja niso razpravljali o osnutku odloka o ustanovitvi JZ Pokrajinski muzej Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Svetnik SLS dr. Marjan Janžekovič je na četrti seji mestnega sveta ponovil svoje vprašanje o tem, ali so imenitki kurilnih, dimnovodnih in prezračevalnih naprav kot zavezanci dimnikarskih storitev dolžni dvakrat plačevati storitve čiščenje, pregleda in meritev. Za nemoteno delovanje te ptujske kulturne institucije je odlok izjemnega pomena. Zaposleni v muzeju so pričakovali, da se bo mestni svet končno le spopadel s tem problemom. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je umik obrazložil z dejstvom, da so na območju nekdanje občine Ormož nastali dve novi občini, s katerimi bi se prav tako želeli pogovarjati o možnem soustanovitelju, v odloku, ki so ga sicer nameravali dati v obravnavo, je bila kot ustanoviteljica "predvidena" le MO Ptuj. Doslej pa čas ni dopuščal, da bi se o tem lahko konkretneje pogovorili. To naj bi storili v kratkem. Pri igrišču z umetno travo neracionalne porabe ni bilo Nadzorni odbor je vzel pod drobnogled poslovanje na OŠ Breg, investicijo v Arnogovo kapelo, prodajo nekaterih nepremičnin v letu 2005 in investicijo v igrišče z umetno travo. Na OŠ Breg že od leta 2002 poslujejo z negativnim rezultatom, kar se po mnenju svetnikov ne bi smelo dogajati, glede na to, da je OŠ javni zavod in izključno koristnik proračunskih sredstev. Sicer pa v tem trenutku še ni mogoče reči nič dokončnega, ker še ni zaključnih ugotovitev, ker pristojni organi zadeve še niso dokončno preiskali. Silva Fartek (SDS), članica sveta šole pa je povedala, da so v letu 2004 odkrili razne nepravilnosti, nanje so opozorili ravnateljico, ki je v začetku zadeve prikrivala, zatem pa na številne pritiske le pričela ukrepati, da je prišlo do pri- jave. Poročilo NO glede prodaje nekaterih nepremičnin v letu 2005 ni vzbudilo svetniškega zanimanja, čeprav so v tem letu prodajali m2 poslovnega prostora po 101 tisoč tolarjev, pri stanovanju pa je bila cena celo nižja - 85.680 tolarjev. Pri investiciji v umetno travo pa so člani NO MO Ptuj med ugotovitve zapisali, da bi bila lahko javna sredstva racionalnejše trošena, brez posebne dodatne obrazložitve. Investicija je bila dveletna, zato se je tudi izvajala v dveh delih. Primerjava vrednosti izgradnje podobnih igrišč po m2 pa je demantirala ugotovitev o racionalnejši uporabi javnih sredstev, ker je izgradnja na Ptuju dosegla najnižjo ceno med igrišči v Sloveniji, le 13.946 tolarjev po m2. V Kopru je ta znašala 16.541, Ajdovščini 23.443 in v Kranju 18.365 tolarjev. Na razpravo o LTO še niso pripravljeni Zgodba o LTO pa je bolj ali manj znana, na dnevnem redu jo je imel tudi odbor za gospodarstvo, ki pa je zapisal le, da se je z razmerami seznanil. Na dnevnem redu je bila zgolj informacija, ker ni primernih gradiv za razpravo, je na januarski seji ni, zagotovo pa bo na marčevski. Tudi tokrat se ni nihče posul s pepelom, da bi se vprašal o lastni odgovornosti v tem primeru, občina kot ustanoviteljica v slabih treh letih ni bila zmožna izpeljati razprave o tej problematiki in na dnevni red uvrstiti te točke, vključno s sanacijskim programom. Svetnike buri tudi konzorcij, saj bi morali odločitev o tem sprejeti na mestnem svetu, če je MO med njegovimi ustanoviteljicami. Za šotor MO letos ne bo skrbelo, ker ga je prevzela skupina Perutnina, odgovarja pa za ves javni del prireditve, ki se organizira skozi oddelek za gospodarstvo MO Ptuj, vključen pa je tudi LTO. Na županu pa je, da »zbere« skoraj 150 evrov za prireditev, ki bo stala med 63 in 65 milijonov tolarjev. LTO se kot nosilec projekta letos ni mogel pojaviti, ker ima po enih govoricah blokiran transakcij-ski račun, po drugih pa posluje tekoče. Ni miru za KTV Ptuj Med podtočkami točke informacije pa ni bilo informacije o dokapitalizaciji družbe KKS Ptuj, katere lastnica naj bi bila MO Ptuj. V Uradnem listu, ki je izšel 9. januarja letos, je Svetniki so brez večjih pripomb sprejeli osnutka statuta in poslovnika. Kot druga od treh občin podpisnic, so sprejeli tudi dogovor o delitvi izdatkov v breme proračuna občine Sv. Tomaž v prehodnem obdobju. Do prehoda na samostojno finančno poslovanje bodo stroški skupnega pomena, ki jih ni mogoče razdeliti po vsebini oziroma krajevni pristojnosti, v višini 74,3 % bremenili proračun občine Ormož, občina Sv. Tomaž bo prispevala 12,7 in občina Središče ob Dravi 13 % vseh sredstev. Ključ za delitev stroškov je bilo objavljeno, da je Okrožno sodišče na Ptuju opravilo vpis sklepa o povečanju osnovnega kapitala in spremembo članov nadzornega sveta. Vpisalo je sklep skupščine, ki je bila 9. novembra leta 2004, da se osnovni kapital z vložki poveča za 105 milijonov 11 tisoč tolarjev. Svetnika N.Si Janeza Rožmarina je zanimalo, vprašanje je postavil pisno, na kakšen način je bila oziroma še bo opravljena dokapitaliza-cija. Prepričan je, da bi mestni svet moral biti seznanjen o zadevah, ki se zadevajo občane in njihova vlaganja v KTV sistem. Zanima ga, na kakšen način je bila izvedena dokap-titalizacija, ki je v nasprotju z ustavno odločbo in sklepoma višjega sodišča v Mariboru, ki prepovedujejo dokapitali-zacijo družbe dokler sodišče ne razreši solastniškega raz- število prebivalcev. Naknadno so svetniki na dnevni red uvrstili tudi točko o sestavi nadzornega odbora v sestavi Miran Gorenc, Karolina Žaj-dela in Majda Novak. Kljub temu, da so svoja mnenja usklajevali še na dodatnem odmoru, pa jim ponujenega predloga ni uspelo izglasovati. Potrdili pa so sklep o določitvi plače župana. Plača neprofesionalnega župana znaša polovico plače župana, ki opravlja župansko funkcijo profesionalno. Tako znaša plača župana občine Sv. Tomaž 1235 evrov. vki merja. Glavna obravnava v zvezi s solastniškimi deleži v KTV sistemu Ptuj bo 31. januarja 2007. Zakaj torej spet prehitevanje pred sodniško razsodbo, vprašuje Rožmarin, ki ima tudi podatek o tem, da je bil statut delniške družbe registriran na sodišču pozneje, kot je bila skupščina, ki je sklepala o dokapitalizaciji. Rožmarino vprašanje so mestni svetniki obšli, niso ga posebej obravnavali, zato bo moral počakati na pisni odgovor. Čim prej odlok o prodaji dobrot s kmetij Kljub temu, da je razstava Dobrote slovenskih kmetij že stara po stažu, letošnja bo 18. po vrsti, doslej MO Ptuj ni uspela urediti prodajo dobrot s kmetij še kje v mestu. Da bi se izognili lanskim zapletom o tej prireditvi, kulminacijo so dosegli ob prireditvi marti-novanja, sta Slavica Strelec in Peter Pribožič iz svetovalne službe KGZ Ptuj pripravila predlog, da bi MO Ptuj z odlokom opredelila prostore v mestu, na katerih bodo lahko kmetije tržile pridelke in izdelke v času vseh tradicionalnih prireditev, ki jih v mestu organizirajo. Zdajšnja zakonodaja namreč onemogoča tovrstno prodajo na stojnicah zunaj same tržnice. Turistične kmetije in vinogradniki zunaj kmetij ne morejo prodajati, ker jim to preprečuje 6. člen gostinskega zakona. Iz KGZ Ptuj je že šel predlog na pristojno ministrstvo, da bi se zakon o gostinstvu spremenil, da bi turistične kmetije in vinogradniki ob tradicionalnih prireditvah lahko prodajali tudi zunaj kmetij. Kmetije, ki se ukvarjajo s predelavo živil živalskega izvora, smejo po pravilniku o obratih na področju živil živalskega izvora prodajati le na domu in tržnicah. Za vse ostale živilske izdelke postavlja omejitve pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovske dejavnosti in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln. Hkrati pa omenjena pravilnika v dveh členih pravita, da je dovoljena prodaja na tržnici, kjer bi lahko ponujali vsa živila. Ptujske prireditve in sejmi pa se praviloma ne odvijajo na tržnici, zato bi mesto moralo sprejeti odlok, ki pa bo omogočal tovrstno prodajo. Tudi predlog za sprejem odloka o prodaji dobrot s kmetij ni bil deležen svetniške pozornosti. Podžupan je iz vrst SDS Ptujski župan dr. Štefan Čelan je držal obljubo, da bo novega podžupana MO Ptuj izbral v začetku novega leta. Svetnike je seznanil, da ga je izbral iz vrst svetniške skupine SDS, to je bilo tudi pričakovano, ki je na lokalnih volitvah 2006 dobila največje zaupanje volivcev, takoj za LDS. S tem naj bi spoštoval dosedanjo prakso v MO Ptuj, da mora biti podžupan iz vrst druge največje stranke v mestnem svetu, ker je tako tudi hi-gienično. Temu doslej ni bilo tako, ker je v prejšnjem mandatu bil podžupan iz vrst LDS, torej iz županove stranke, pa tudi pri izbiri se je kar nekaj časa zatikalo.V času Miroslava Lucija je imel Ptuj tri podžupane, enega iz vrst LDS, enega iz stranke Zelenih in enega iz Desusa. Želel je sicer podžu-panjo, a mu to ni uspelo. Izbira Mirka Kekca za podžupana je marsikaterega svetnika presenetila, morda tudi zato, ker doslej ni bil v nobenem špilu. Gre za 41-letnega inženirja agronomije, ki je mestni svetnik že drugi mandat. Delo mestne oblasti pozna, zato je prepričan, da bo opravičil zaupanje. Odločitev o tem, da bo sprejel ponujeno funkcijo, ni bila lahka; dolgo je razmišljal. Tudi ptujski župan verjame, da bo to funkcijo opravljal v ponos mesta. Za "demokracijo po ptujsko" pa je izbor župana ocenil Miroslav Letonja (SNS) in tudi vprašal, kdo bo sedaj nadziral dve največji stranki - LDS in SDS, potem ko se je župan tako odločil. Tudi sicer se je zaključek četrte seje zgodil bolj na hitro, mimo vseh pravil igre, županu se je mudilo med njegove študente, drugi svetniki so želeli čestitati novemu podžupanu, seja se je zaključila brez, da bi kdo ugotovil, da je dnevni red izčrpan. Slišati je bilo le še negodovanje svetnika SD Jožeta Glazerja, da se tako ne dela. Morda pa je bil vsega kriv sneg, ki se je že tako dolgo napovedoval, in končno prišel. MG Sv. Tomaž • Tretja seja občinskega sveta Nadzorni odbor še neimenovan Minulo sredo se je na svoji tretji seji sestal svet občine Sv. Tomaž. Tokrat so se svetniki prvič sestali v prenovljeni sejni dvorani v domu kulture. Župan Mirko Cvetko pa je sporočil, da je za podžupana imenoval Aleša Lucija iz vrst SDS. Foto. Vki Tako sta si segla v roke, ko je v novi sejni dvorani župan Mirko Cvetko (desno) obelodanil, da je podžupan občine Sv. Tomaž Aleš Luci. Maribor • Evropska kulturna prestolnica 2012 Skupni dogovor - dialog občin o povezovanju v kulturi V prostorih mariborske mestne hiše Rotovž je 25. marca šest županov mestnih občin (Maribora, Murske Sobote, Novega mesta, Ptuja, Slovenj Gradca in Velenja) svečano podpisalo dogovor mestnih občin o sodelovanju pri kandidaturi za naziv Evropska kulturna prestolnica 2012. Na knjižni polici Skladno s propozicijami javnega razpisa za izbor mesta za nominacijo za naslov Evropska kulturna prestolnica za leto 2012 so pripravo za kandidaturo prepustili MO Maribor, kot največjemu mestu vzhodne kohezijske regije in mestu z najobsežnejšimi programskimi in infrastruk-turnimi zmogljivostmi kulture na tem območju. Pri prijavi kandidature bo Maribor upošteval interese vseh sodelujočih mest partneric. Nosilka nominacije bo pri programskih navedbah navajala partnerska mesta kot nosilce posameznih programskih vsebin. Ptuj bo na primer kordinator za arheologijo, etnologijo, kulturo vina in kulinariko, kulturno dediščino srednjega veka. Župani občin, ki so prejšnji četrtek podpisali dogovor o skupnem sodelovanju v projektu Evropske kulturne prestolnice, tudi soglašajo z morebitno kasnejšo vključitvijo MO Celje v skupen program. Kot je znano, Celje in Ljubljana kandidirata samostojno. Odprta vrata pa so pustili tudi za vključevanje nemestnih občin kot ožjih regionalnih središč na območju vzhodne kohezijske regije. V imenu MO Maribor je župan Franc Kangler povedal, da pričakuje, da bodo odgovorni v državi skupno kandidaturo obravnavali enakovredno z drugimi kandidaturami. Če bo potrebno, ga bodo zagovarjali tudi na vladi n I iS i Jkj . 1 Foto: Črtomir Goznik V mariborskem Rotovžu je 25. marca šest županov (MO Velenje je v odsotnosti župana Srečka Meha zastopal podžupan Srečko Kontič) podpisalo dogovor o sodelovanju pri kandidaturi za naziv Evropska kulturna prestojnica leta 2012. V imenu MO Maribor je dogovor podpisal župan Franc Kangler, MO Ptuj župan dr. Štefan Čelan, MO Murska Sobota župan Anton Štihec, MO Novo mesto župan Alojzij Muhič in MO Slovenj Gradec župan Matjaž Zanoškar. in pred mednarodno komisijo za izbiro mesta za Evropsko kulturno prestolnico leta 2012. Ta dogovor pomeni veliko in, za šest občin vzhodne kohezijske regije je naziv Evropska kulturna prestolnica izrednega pomembna, ga je v političnem prostoru potrebno upoštevati. Skupna kandidatura ni samo dialog občin o povezovanju v kulturi, pomeni tudi nov zagon oziroma veter v razvoju celotne regije na področju kulture, investicije in predvsem ustvarjanja. Za družbeno dogajanje v lo- V komisiji za izbor Ptujčanka dr. Marjeta Ciglenečki V trinajstčlanski mednarodni ocenjevalni komisiji za izbiro mesta za Evropsko kulturno prestolnico 2012 sodelujejo dr. Franco Bianchini, Oddelek za mednarodno kulturno načrtovanje in politiko Univerze De Montfort iz Leicestra v Veliki Britaniji, dr. Marjeta Ciglenečki, Pedagoška fakulteta Maribor, Guy Dockendorf, Ministrstvo za kulturo, visoko šolstvo in raziskovanje iz Luk-semburga, mag. Marjan Hribar, Direktorat za turizem, ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije, mag. Monika Kirbiš, Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Slovenija, dr. Igor Masten, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Bernard Nežmah, tednika Mladina in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Mitja Rotovnik, kulturni in kongresni center Cankarjev dom, Ljubljana, Vladimir Rukavina, Narodni dom Maribor, prof. Janez Suhadolc, dipl. ing. arh., Slovenija, dr. Peter Verlič, Ministrstvo za promet, Slovenija, Herald Voorneveld, Ministrstvo za izobraževanje, kulturo in znanost, Nizozemska in Peter Vujica, glasbeni kritik, skladatelj, pisatelj in kulturni urednik iz Avstrije. Po neuradnih podatkih pa naj bi iz komisije izstopil Vladimir Rukavina. kalnih skupnostih je kultura nasploh zelo pomembna. Ptuj se je prvi odzval in sprejel sklep o začetku postopka za prijavo na razpis za Evropsko kulturno prestolnico leta 2012. "Že, ko smo razmišljali o prijavi, smo razmišljali o tem, da ne bi ponujali zgolj koncepta mesta kulturne prestolnice, ampak nek širši kulturni prostor. Z investicijami, ki jih bomo izvajali, bi morali predvsem odgovarjati na to, da bodo to kulturni prostori del večih narodov, da bo več narodov začutilo, da gre res za del njihovega prostora. Zato ta policentrični koncept, za katerega tudi verjamem, da bo na kandidaturi zmagal, " je tudi prepričan ptujski župan dr. Štefan Čelan. Murskosoboški župan Anton Štihec je prepričan, da bo uspešna kandidatura vzhodni kohezijski regiji, ki sicer zaostaja po najrazličnejših kazalcih pomenila tudi velik zagon na gospodarskem področju. Uspešna kandidatura bo prinesla zelo veliko sprememb tudi na drugih področjih, ne samo na kulturnem področju, temveč tudi na spremljajočih dejavnostih, ki bodo omogočile razvoj kulturnih dejavnosti v vseh občinah, ki sodelujejo v skupnem projektu. Celotna regija bo veliko pridobila z uspešno kandidaturo, da se bo razkorak v razvitosti spremenil. Vsaka občina bo v projekt veliko prispevala že zaradi različnosti in specifičnosti. MO Murska Sobota je multikulturna v jezikovnem, verskem, etničnem in še kakšnem pogledu. Župan MO Slovenj Gradec Matjaž Zanoškar je po podpisu pogodbe povedal, da je njihova občina premajhna, da bi samostojno konkurirala, zato je skupna kandidatura edina možnost in priložnost. Dogovor so podpisali v velikem upanju in še večji želji, da se bi ideja uresničila. Skupna kandidatura je lep primer in način zaokroževanja skupnega kulturnega prostora za vzhodno kohezij-sko regijo, od katerega si tudi veliko nadejajo. Alojzij Mu-hič, župan Novega mesta, ki je tudi prestolnica subregije Dolenjske oziroma JV Slovenije, je dogovor podpisal v prepričanju, da s tem lahko tudi v tem prostoru dejansko pospešijo razvoj kulture, hkrati pa tudi pomagajo, da prestolnica kulturnih mest postane Maribor. V imenu MO Velenje in župana Srečka Meha je dogovor podpisal podžupan Bojan Kontič, ki tudi računa, da skupna kandidatura za evropsko kulturno prestolnico leta 20012 ne bo zadnji skupni projekt, povezovanje slovenskih lokalnih skupnosti je nadvse pomembno. Velenje je mlado mesto z veliko kulturno tradicijo, ocenjujejo, da je projekt skupne kandidature za Evropsko kulturno prestolnico 2012 pravi projekt, zato da se pokaže kulturna dediščina in za skupno načrtovanje razvoja kulture in tudi sicer mestnih občin v prihodnje. Odločitev županov za skupno prestolnico so v Velenju preverili tudi v mestnem svetu. MG Peter de Rosa Kristusovi namestniki Mengeš. Ciceron, 2006 V knjigi Kristusovi namestniki, nekdanjega jezuita Petra de Rose, lahko sledimo natančnemu popisu zgodovine papežev in pronicljivemu razgaljanju početja, od začetka do danes. Papeštvo je bilo v prvih dveh tisočletjih obremenjeno s škandali. Krščanski svet se je kasneje tudi razdelil zaradi raz-bojništva, širjenja smrti, sežiganja na grmadah, odpustkov in sle po bogastvu. Danes pušča prepoved kontracepcije za seboj taborišča revščine. Najhujša pa je spoln a zloraba otrok. Ženske so nepogrešljive na vseh področjih, razen v cerkvi. Katoliška cerkev vstopa v tretje tisočletje z moralnimi nauki devetnajstega stoletja. Jezus se do konca šestega stoletja ni pojavljal upodobljen na križu. S predpasnikom so želeli skriti, daje bil Jud. Na tretjem in četrtem lateranskem koncilu (1179 in 1215) je rimska cerkev po trdila, da morajo Judje nositi rumena sramotilna znamenja in tako tlakovala pot Hitlerju. Eden redkih papežev, ki je priznal, da se je cerkev zmotila glede holokavsta in na področjih resnice in ljubezni, je bil JanezXXIII. Bili so časi, ko nihče ni vedel, kdo je upravičen do papeškega naslova. Peter ni bil nikoli rimski škof, na seznamu rimskih škofov se ne pojavlja njegovo ime. Jezus, božji sin, je dal oblast Petru, rimski škofje pa so začeli sebi pripisovati te zasluge, papeštvo si je poiskalo podporo v Svetem pismu in ne obratno. Peščica judovskih ribičev je bila vse kaj drugega od globalne organizacije z milijardo vernikov. Jezus je bil rojen v hlevu, njegov namestnik živi danes v palači z enajst tisoč sobanami. Jezus se je lastnini odrekel, njegovi zakladi so bili v nebesih in ne na zemlji. Na križu je umrl gol! Med dvema razbojnikoma! Vsi papeži niso bili svetniki, nekateri še kristjani ne, med njimi so bili morilci, sadisti, heretiki, sodomisti, mnogi so papeštvo kupili. Peter je bil glavni ribič, prvi kristjan, bil je skala, trpeči božji služabnik. V Rimu ni imel lahkega dela, nikogar nipresunilz vstajenjem Mesije. Na svojo željo je bil križan z glavo navzdol, prostor je dobil ob prvem obcestnem kamnu na Via Cornelia. Petrovi nasledniki pa so se oblekli v škrlat. Vera bo postala najbolj preganjana na svetu, preganjali bodo celo narod iz katerega so izšli Jezus, Peter in Pavel. Usodna zveza med cesarjem in papežem seje pričela s Konstantinovim vkorakanjem v Rim. Rimski škofje postal veleposestnik in posvetni voditelj, na položaj seje povzpel s prelivanjem krvi. Z Gregorjem Velikim je prišlo do množenja uradništva in preproščina je za vedno izginila. V stoletju in pol po letu 880je vladalo 35 papežev, vsak je v povprečju vladal štiri leta. Mnogo je bilo ostarelih, nekaj pa tudi najstnikov. Nekaterim so prerezali vrat, jih zadavili ali vrgli v Tibero. Benedikt V. je zbežal, ko je onečastil mlado dekle. Ti papeži so bili najodurnejši izmed vseh voditeljev. Štefan VII. je bil popolnoma nor. Kurtizani Marozija in njena hči Teodora sta spravili na prestol kar osem papežev in jih tudi odstavili. Edina papežinja Ivana naj bi bila prelepa anglosaksonka. Pravijo, da se je po tem mračnem obdobju cerkve usmilil sam Bog. Gregor VII. je bil edini, ki seje kar sam razglasil za svetnika. Zasejal je seme razdora in vsilil latinščino, celibat, prevlado Rima. Inocenc III. je razglasil več zakonov kot vseh petdeset papežev pred njim. Vladal je s pomočjo nasilja, kronal in odstavljal je vladarje. Za Bonifacija VIII. je Dante dejal, da je črna pošast. Razuzdanec je Petrov grob spremenil v kloako. Puščavnik Celestin je pridigal o revščini, naslednik gaje zaklenil v grad Fumone, kjer je od lakote umrl. Pesnik Petrarca je odklonil kardinalski naslov, ker sije Benedikt XII. v zameno zaželel njegovo sestro. Večji del palače v Avignonu je papež Klement namenil inkviziciji in mučilnicam. Urban VI. je bil mešanica pijanosti, fanatizma, zahrbtnosti in maščevalnosti. Kardinali so bili redko izbrani zaradi svojih verskih zaslug, na konklave so prihajali s svojimi bankirji, redke volitve papežev so bile prekupčevanje. V petnajstem stoletju je imel Sikst IV. nekaj sinov, prvi je dovolil javne hiše, na leto so mu prinašale 30 tisoč dukatov, odpustki pa so veljali tudi za mrtve. Borgijci so po razvratu prekašali vse preostale. Z umetnostjo in arhitekturo se je cerkev proslavila kot še nikoli. V Vatikanu so ustvarjali Bramante, Michelangelo in Raphael. Ko je Michelangelo izklesal podobo Julija II. s knjigo v roki, katerega glavna strast so bile vojne, je bil ta začuden: »Kaj se pa jaz razumem na knjige. Meč mi daj v roke!« Benedikt IX. je bil že pri enajstih letih papež! Čas Leona X. je bil čas zabav. Na praznik vseh svetih 1517 je vzel Luther kladivo in na vrata Albertove cerkve pri Wit-tenbergu nabil svojih 95 tez proti odpustkom. Koder las device Marije je bil vreden za dva milijona let odpustkov! Sveti sedež je s svojo lakomnostjo in nenasitno slo po oblasti zastrupil vso cerkev. V novejšem obdobju se je sveta, katoliška in apostolska inkvizicija zaradi slabega glasu večkrat preimenovala. Od leta 1967 seje spremenila v kongregacijo za nauk vere. Njen prefekt - po starem veliki inkvizitor - je bil bavarski kardinal Ratzinger. Papež Janez Pavel II. je bil prijazen in sočuten človek. Obhodil je Vatikan, zaprl okna in navlekel naoknice, ni pa imel dvomov in pomislekov, odločno je obračunal z vsakim teologom, z jezuiti in cerkvijo v ZDA. Izmed vseh je bil najbolj osamljen in ranljiv, ničesar ni vedel o zvijačah rimske kurije. Predstavljal je Jezusa z brezmejno vdanostjo, v resnici pa je bil ujetnik vatikanskih birokratov inpisunov kurije. Vladimir Kajzovar Rokomet Andrej Rutar: »Pripravljeni smo na 1. B SRL.« Stran 8 Judo Lea Murko: »Želim si nastopiti na OI in SP.« Stran 8 Boks BK Ring želi postati najboljši v Sloveniji Stran 9 Kegljanje Igralci Drave z zmago pobegnili z dna Stran 9 Mali nogomet Marku 69 derbi in 3 točke pred končnico Stran 10 Atletika Rok Grdina na začetku zim. sezone že v formi Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Rokomet • SP v Nemčiji Nemška liga je merilo Rokometaši na SP v Nemčiji se bodo danes pomerili v četr-tfinalnih dvobojih, žal pa med njimi ne bo naše reprezentance; Slovenci bodo z Madžari igrali tekmo za 9. mesto. V dosedanjem delu prvenstva so največ pokazali naši južni sosedje Hrvati, ki so še edino moštvo brez poraza in so tudi na stavnicah najboljše kotirano moštvo. Vendar jih že v četrtfinalu čaka izredno težak obračun s Francozi. Le-ti so ena najbolj uigranih in izkušenih ekip, medtem ko imajo Hrvati prednost predvsem v Ivanu Ba-liču, ki je brez dvoma trenutno najboljši rokometaš sveta. Drugi dvoboj, ki bo pritegnil posebno pozornost je Nemčija - Španija; domačini bodo poskušali ustaviti aktualne svetovne prvake na poti k obrambi naslova. Tako bodo že v tem delu tekmovanja iz boja za medalje izpadli dve ekipi, ki sta pred SP spadali v ožji krog favoritov (Hrvaška, Francija, Nemčija in Španija). Druga četrtfinalna dvoboja bosta imela precejšnji »lokalni« naboj; odločalo se bo namreč o tem, kdo je najboljši na vzhodu (Rusija - Poljska) in kdo na severu Evrope (Islandija - Danska). Naša reprezentanca je iz nadaljnjega tekmovanja izpadla predvsem zaradi neizkušenosti, ki je prišla najbolj do izraza ob kočljivih situacijah. Razen Rutenke v ekipi trenutno nimamo igralca, ki bi bil s svojimi individualnimi sposobnostmi zmožen preobrniti rezultat. Takšne igralce sicer Slovenija ima, a nekaterih na SP ni zaradi poškodb (Zorman, Kavtičnik), drugih pa zaradi nemotivira-nosti (Vugrinec, Pajovič)!! Mimogrede: ste morda kdaj Baliča slišali govoriti, da nima motiva igrati za reprezentanco?!? Ob podrobnem pregledu igralcev in njihovih matičnih klubov lahko pridemo do zaključka, da sta v tem trenutku samo nemška in španska liga tisti, ki igral- Foto: Črtomir Goznik Sergej Rutenka - najboljši igralec naše reprezentance na SP (na sliki v dresu Celja PL; sedaj igra pri Ciudad Realu). cem nudita igranje na najvišjem nivoju (prva je nekoliko bolj izenačena). Nosilci vseh reprezentanc, ki so se uvrstile v četr-tfinale, prihajajo namreč iz nemških ali španskih klubov. Iz boja za medalje so izpadle Slovenija (Celje PL, Gorenje, Gold Club), Madžarska (Fotex, Vezsprem), Češka in Tunizija (nosilci igre prihajajo iz francoske lige). Je potreben še kakšen dokaz? Skupina 1: 1. POLJSKA 5 4 0 1 8 2. NEMČIJA 5 4 0 1 8 3. ISLANDIJA 5 3 0 2 6 4. FRANCIJA 5 3 0 2 6 5. SLOVENIJA 5 1 0 4 2 6. TUNIZIJA 5 0 0 5 0 Skupina 2: 1. HRVAŠKA 5 5 0 0 10 2. DANSKA 5 3 0 2 6 3. ŠPANIJA 5 3 0 2 6 4. RUSIJA 5 2 0 3 4 5. MADŽARSKA 5 2 0 3 4 6. ČEŠKA 5 0 0 5 0 Tekma za 9. mesto (30. 1.): Slovenija - Madžarska (ob 15.00) Četrfinale (30. 1.): Poljska - Rusija (ob 17.30) Islandija - Danska (ob 20.00) Hrvaška - Francija (ob 20.00) Španija - Nemčija (ob 17.30) Jože Mohorič 1. KRIM MERCATOR 11 11 0 0 399:234 22 2. CELJSKE MESNINE 11 10 0 1 354:264 20 3. MERCATOR TENZOR PTUJ 11 8 0 3 352:266 16 4. ŠKOFJA LOKA KSI 11 6 1 4 316:286 13 5. CELEIA ŽALEC 11 6 0 5 331:308 12 6. KOČEVJE 11 5 1 5 279:333 11 7. INA DOLGUN 11 4 3 4 317:327 9 8. EUROPRODUKT BREŽICE 11 4 0 7 259:339 8 9. OLIMPIJA PLK 11 3 0 8 264:316 6 10. ZAGORJE 10 1 0 9 229:324 2 11. IZOLA 11 0 1 10 243:346 1 Nogomet • Nk Drava Ptuj Igrala tudi Bolgar Todorov in Poljak Soska Drava - Široki brijeg 1:1 (0:0) Strelca: 0:1 Šakič (58), 1:1 Berko (90). Drava: Dabanovič, Berko, Šterbal, Pešterac, Soska, Dre-venšek, Bošnjak, Kronaveter, Ogu, Zilič, Todorov. Igrali so še: Murko, Germič, Prejac, Emer-šič, Kelenc, Nežmah, Novak, Zečevič, Tisnikar, Druzovič, Bunoza. Trener: Dražen Besek. Nogometaši ptujske Drave, ki se nahajajo na pripravah v Medugorju, so v soboto odigrali prvo letošnjo pripravljal- no srečanje. Trener Ptujčanov Dražen Besek je v začetno enajsterico uvrstil tudi igralca, ki sta z Dravo na preizkušnji in sicer napadalca iz Bolgarije Stefana Todorova ter Poljaka Mariša Soska. Ravno Todorov je v 31. minuti zamudil lepo priložnost za vodstvo Drave. Nato so nekaj pobude imeli nogometaši Širokega brijega, vendar tudi njihovi napadalci niso bili natančni oziroma je vratar Drave Mladen Dabano-vič zaustavil njihove strele. V drugem polčasu sta trenerja na igrišče poslala praktično novi enajsterici, zato tempo igre tudi upadel, ampak se je še naprej igralo hitro in zelo borbeno. Sreča se je ekipi Širokega brijega nasmehnila v 58. minuti, saj so takrat uspeli izkoristiti napako v Dravini obrambi in Poljak Adam M. Soska podpisal za Dravo V nedeljo zvečer so nogometaši ptujske Drave dobili novo okrepitev: poljski nogometaš Mariš Soska je očitno zadovoljil kriterije strokovnega vodstva NK Drave. Poljak je z Dravo podpisal triletno pogodbo. doseči zadetek. Težko, blatno in razmočeno igrišče je bila velika ovira za nogometaše, da bi prikazali več tehničnega znanja, predvsem pa bolj povezano igro. V zadnji minuti srečanja pa so nogometaši Drave le uspeli izenačiti. Po predlož-ku Dorisa Kelenca z leve strani je bil Sebastijan Berko najvišji v skoku in je z udarcem z glavo žogo poslal za hrbet nasprotnikovega vratarja Vasilja. Trener Dražen Besek je bil po tekmi zadovoljen s prikazano igro, predvsem pa z angažiranostjo nogometašev. Izmed igralcev, ki so v Medžugorju, je počival samo Lucas Horvat. Danilo Klajnšek Emil Šterbal - kapetan Drave: »Po vadbi na umetni travi smo prvič stopili na pravo travo. Žal pa je bilo igrišče zelo razmočeno in blatno, tako da je bilo zelo težko obvladovati žogo. Menim, da smo odigrali solidno in da se bo naša forma še stopnjevala. Rezultat sedaj ni toliko važen, vendar nikomur ni vseeno, če izgubi, pa naj si gre za prijateljsko ali prvenstveno srečanje.« Foto: Črtomir Goznik Prvo tekmo v dresu Drave je odigral 19-letni Gordan Bunoza. Rokomet • 1. A ARL - dekleta 23-letni Poljak Adam Mariusz Soska je nova okrepitev Drave. Do zmage v Žalcu z dobro obrambo 1. A SRL - dekleta Rezultati 11. kroga: Celeia Žalec - Mercator Tenzor Ptuj 25:32 (10:15), Škofja Loka KSI - Izola 36:29 (22:15), Europrodukt Brežice - Celjske mesnine 24:38 (12:14), Kočevje - Ina Dolgun 30:29 (15:16), Olimpija PLK - Krim Mercator 14:34 (9:17). Celeia Žalec - Mercator Tenzor Ptuj 25:32 (10:15) ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: Rajšič (4 obrambe), Puš 2, Majcen, Prapotnik, Ciora 8, Ram-šak, Volarevič 5, Marinček (25 obramb), Brumen, Murko 3, Kelenc (1 obramba), Mihič 8, Raškovič 2 in Strmšek 1. Trener: Mišo Toplak. Sobotno srečanje v Žalcu je bilo za ptujske rokometašice izredno pomembno, saj sta jih samo novi dve točki obdržali na isti razdalji do drugo uvrščene ekipe Celjskih mesnin. Z zmago pa so iz borbe za drugo oz. tretje mesto izločile tokratne tekmice, saj so od njih boljše tudi v medsebojnih dvobojih; premagale so jih dvakrat. Na samem začetku ni bilo lahko za gostje, saj so bile tudi rokometašice Žalca visoko motivirane in so v tem srečanju želele zmago. Ključna je bila dobra igra Ptujčank v obrambi, ki se očitno stopnjuje, saj so dobro odigrale že v Brežicah. Svoje so spet dodale vratarke (Marinček 25 obramb!), vse skupaj pa je bilo dovolj za so- lidno vodstvo ob odhodu na odmor. Pet zadetkov prednosti pa je že takšno, da ti omogoča mirnejšo igro v nadaljevanju. V drugem polčasu se ni spremenilo nič bistvenega. Ptujčanke so svojo prednost ohranjale in jo do konca srečanja zvišale na sedem zadetkov v svojo korist ter si tako priigrale pomembno zmago, ki bo vsekakor dodatni stimulans za torkovo srečanje z ekipo Škofje Loke KSI v ptujski športni dvorani Center. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Daniela Volarevič (ZRK MT Ptuj, rdeči dres) je v Žalcu odlično igrala v obrambi in zraven dosegla še 5 zadetkov. Mišo Toplak, trener ŽRK MT Ptuj: »Normalno je, da sem zadovoljen z zmago. Dekleta so zelo dobro igrala v obrambi, pa tudi v napadu smo dosegali zadetke iz izdelanih akcij. Vsak podobno igro pa pričakujem tudi v torek na Ptuju, ko se bomo v zelo pomembnem srečanju pomerili z neugodnimi rokometa-šicami iz Škofje Loke.« Lea Murko • najpopularnejša športnica Sp. Podravja 2006 »Želim si nastopiti na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih« Skupaj z izborom najboljšega športnika MO Ptuj je tudi letos potekalo glasovanje bralcev Štajerskega tednika in Športnih novic ter poslušalcev Radia Ptuj za najpopularnejšega športnika Spodnjega Po-dravja. Daleč največ glasov je v ženski kategoriji prejela judoistka Lea Murko, članica Judo kluba Drava Ptuj. Lani je zmagala na evropskem pokalu, na evropskem mladinskem prvenstvu v Estoniji zasedla 3. mesto, na mladinskem svetovnem prvenstvu v Dominikanski republiki je bila 5., k temu pa je dodala 3 naslove državne prvakinje med mladinkami, mlajšimi članicami in članicami. Lea je državna reprezentantka med mladinkami, mlajšimi članicami in članicami. Kaj ti pomeni izbor za najpopularnejšo športnico Spodnjega Podravja? Tudi glede na to, da je bil uradni izbor nekoliko drugačen. L. M.: »Veliko mi pomeni, da so me izbrali bralci Štajerskega tednika in Športnih novic ter poslušalci Radia Ptuj. Sicer je težko in nehvaležno primerjati športne panoge med seboj, vendar bralci poznajo judo in cenijo moje rezultate, zato, da so me izbrali se jim tudi lepo zahvaljujem!« Foto: Črtomir Goznik Lea Murko je v izboru bralcev Štajerskega tednika in Športnih novic ter poslušalcev Radia Ptuj prejela največ glasov in s tem okitila z naslovom najpopularnejše športnice Sp. Podravja. Nogomet • Prijateljska tekma Zavrč enakovreden Aluminiju Aluminij - Zavrč 2:2 (1:1) Strelci: 0:1 Letonja (13), 1:1 Dakovič (32), 2:1 Marinič (82), 2:2 Golob (87). Aluminij: Rozman, Medved, Topolovec, Vrenko, Krajcer, Bingo, Dugolin, Težački, Firer, Dakovič, Veselič. Igrali so še. Sa-gadin, Mlinarič, A. Kokot, Mari-nič, Fridauer, Šimenko, Pavlin. Trener: Bojan Špehonja. Zavrč: Dukarič, Lenart, Kokot, Šnajder, Gabrovec, Korez, Kupčič, Fijavž, Letonja, Golob, Rampre. Igrali so še: Petek, Murko, Zdelar, Zorman, Smol- kovič. Trener: Miran Klajderič. Nogometaši drugoligaša Aluminij iz Kidričevega so v nedeljo popoldne odigrali še svojo drugo pripravljalno srečanje; gostili so vodečo ekipo v 3. SNL - vzhod Zavrč. Oba trenerja zaradi poškodb nista mogla računati na kar nekaj nogometašev. Kljub vetrovnemu in hladnemu vremenu so nogometaši obeh ekip prikazali dokaj solidno nogometno predstavo, predvsem pa izredno športno igro. Gostje so povedli v 13. minuti z zadetkom Letonje, domačini pa izenačili v 32. minuti z zadetkom Dakoviča. V tem delu igre so nekaj več izrazitih priložnosti imeli domačini, ki pa v končnici napada niso bili dovolj zbrani. V drugem polčasu je bila igra enakovredna, zelo zanimivih pa je bilo zadnjih osem minut. Premrzli gledalci so v 82. minuti videli zadetek Mariniča in izgledalo je že, da bodo domačini na koncu le zmagali. Da pa do tega le ni prišlo je poskrbel završki napadalec Golob, ki je pet minut kasneje rezultat izenačil. Zelo blizu zmage so bili Kidričani že naslednjo minuto, vendar je njihov napadalec Ši-menko zadel le okvir vrat. Danilo Klajnšek Kakšne ambicije imaš v tem borilnem športu? L. M.: »Tako kot vsak športnik, si želim nastopiti na olimpijskih igrah. Poskušala bom doseči normo že za naslednje igre v Pekingu. Rezultate je nehvaležno in težko napovedati, zelo zadovoljna bi bila, če bi mi uspelo doseči zahtevano normo, ki je pa precej zahtevna še predvsem zame, kajti sem ena izmed zelo mladih članic, ki nastopa po večjih članskih tekmovanjih! Poleg tega je moj cilj udeležiti se evropskega in svetovnega prvenstva.« V letošnji sezoni pričneš nastopati tudi na članskih svetovnih pokalih. Koliko časa in truda si pripravljena vlagati v treninge? L. M.: »Če ne bo poškodb, ki bi me ovirale, bom še dolgo vztrajala, kajti članski rezultati so najpomembnejši in imajo največjo težo in če bom imela kakšne dobre rezultate pri članicah mi bo to v veliko pomoč v prihodnje ko bom iskala zaposlitev in seveda še pred tem sponzorje!« Kakšne načrte imaš za letošnjo sezono? L. M.: »Letošnjo sezono bom pričela že to nedeljo, odpotujem namreč v Bolgarijo na članski A-turnir, kjer pa bom že lovila normo za člansko evropsko prvenstvo. Najpomembnejše prvenstvo zame je mladinsko evropsko, saj sem še 2 leti v tej starostni skupini, nadvse pa si želim nastopa in dobrih rezultatov na članskih A-turnirjih.« Kako potekajo priprave na letošnjo sezono? L. M.: »Začele so se že konec lanskega leta v decembru v Italiji. V začetku tega leta sem bila v Avstriji, ta teden pa sem trenirala v Slovenski Bistrici in doma. V nadaljevanju sezone se bom udeležila še ostalih priprav v tujini in mislim, da sem pripravljena na to sezono.« Kako usklajuješ športne in šolske obveznosti? L. M.: »Resen trening in šolo je težko usklajevati, a s primerno organizacijo je to mogoče. Obiskujem športni oddelek ptujske gimnazije, kjer pa imam status, ki mi zelo veliko pomaga, kajti teste in spraševanje si določim sama glede na treninge in tekmovanja.« Kako izgleda judo trening? L. M.: »Vedno se začne z ogrevanjem, ki vključuje tek, razgibalne vaje, tehnika na mestu in v gibanju, borbe stoje in v parterju. Trening se seveda razlikuje glede na to, ali gre za pripravljalno obdobje ali tekmovalno sezono.« Ali ti ostane kaj prostega časa? Imaš mogoče kakšen hobi? L. M.: »Ponavadi mi ostane zelo malo prostega časa, če pa ga imam, pa ga posvetim družini in prijateljem.« Kako napolniš energijo med borbami? L.M.: »Vse potrebno naredim pred borbo in zato seveda grem na blazino vedno zelo polna energije, skoncentrirana na taktiko, ki jo dobim pred borbo od trenerja in seveda z mislimi na nasprotnico.« Lanski »izplen« - tretje mesto na EP in peto mesto na SP - je zagotovo dober obet pred prihajajočimi nastopi na članskih tekmah svetovnega pokala. L. M.: »Z lanskimi rezultati sem lahko prezadovoljna. Res je, da sem si s tema dvema rezultatoma kupila vstopnico za članska tekmovanja, vse to pa pomeni še več treninga in še manj časa za vse ostale stvari. Zavedam se, da bo še težje in sem na to tudi pripravljena in potrudila se bom, da bodo tudi v tej starostni kategoriji vidni rezultati!« Zaradi nenehnih tekem in treningov si veliko od doma. Za mnoge reči si prikrajšana. Si zadovoljna s svojim načinom življenja? L. M.: »Za judo me je navdušil moj oče, ki je bil tudi sam judoist, potem mi je prišel v kri in postal sestavni del mojega življenja. Šport te prikrajša za marsikaj, a rada se tepem na tatamijih in potujem po svetu. Vse ostalo pa še lahko nadoknadim kasneje. Mislim, da me bo vse drugo znalo počakati, razen izbranega športa!« Kako dolgo boš ostala zvesta temu športu? L. M.: »Čeprav je to garaški šport, bom vztrajala kako dolgo se bo le dalo in v kolikor ne bo večjih poškodb. Mislim, da bo čas za slovo, ko bom izpolnila vse zadane cilje. Če sem čisto iskrena, še o slovesu ne razmišljam, kajti sem šele začela spoznavati svoj izbrani šport.« Sebi Kolednik Foto: Črtomir Goznik Rok Letonja (Zavrč, desno) je svojo ekipo povedel v vodstvo v 13. minuti. Rokomet • Andrej Rutar, MRK Drava Ptuj » Pripravljeni smo za 1. B SRL« Ali se bo rezultatska agonija moškega rokometnega kluba Drava Ptuj končala že v letošnji sezoni ali pa bo za napredovanje potrebno počakati še nekaj časa je vprašanje, ki si ga zastavljajo mnogi. Ptujčani imajo v tej sezoni še minimalne možnosti za uvrstitev v končnico tekmovanja, ki jim mogoče lahko odpre stranska vrata za uvrstitev v 1. B SRL. V tej sezoni so ptujski rokometaši igrali solidno, njihovo številčno in kakovostno igralsko stanje pa se je pred dvema zadnjima krogoma močno povišalo. Razlog za ponovno pisanje o rokometu pa je vsekakor sprememba na predsedniškem mestu. To funkcijo je prevzel Andrej Rutar. »Simpatizerji Drave so me že več kot pol leta pregovarjali in navduševali za to funkcijo. Po šestih mesecih pa sem se le odločil, da prevzamem to mesto v ptujskem moškem rokometnem klubu Drava Ptuj, seveda pod določenimi pogoji. Prvi je bil ta, da začnemo vse graditi od začetka, drugi razlog pa je bil, da bi skupaj z mojimi prijatelji, ki so ptujskemu rokometu veliko dali naredil nekaj dobrega,« je uvodoma dejal novi predsednik ptujskih rokometašev. V bistvu je z igranjem v drugoligaški konkurenci doseženo dno in nižje enostavno ni možno. S tem se je strinjal tudi Andrej Rutar, ki je nadaljeval: »To je pravilna ugotovitev, vendar ni vse tako črno, kot se zdi. Delo z mladimi bomo okrepili, tako da v nekaj letih Andrej Rutar, novi predsednik MRK Drava vzgojimo ponovno svoje ro-kometaše (sedaj imamo ekipo kadetov in pionirjev), da se nekateri starejši vrnejo v matični klub in da s skupnimi močmi dosežemo cilj. Pošteno delo igralcev, strokovnega štaba in uprave kluba je predpogoj za uspehe.« Na vprašanje, ali so v klubu pripravljeni na to, da bi se že jetos uvrstili v 1. B SRL: »Uvrstitev v 1. B SRL smo načrtovali v sezoni 2007-2008. Ker so se nekatere stvari obrnile že pred novim letom, kjer je prišlo do nekaterih nenadejanih kvalitetnih okrepitev in se je stvar močno spremenila, kar nam daje možnost igranja v končnici. Z vsem tem so povezana določena finančna sredstva, ki jih s pomočjo sponzorjev in donatorjev pridobivamo, da bi lahko enakovredno konkurirali po tej plati tekmecem. V bistvu smo na to pripravljeni in imamo zato stike z donatorji, ki verjamejo da se dvigamo in da smo lahko uspešni. Odločili smo se, da gledamo naprej, vse za dobrobit moškega rokometnega kluba Ptuj,« je pogovor optimistično, predvsem pa realno zaključil predsednik MRK Drava Ptuj Andrej Rutar. Danilo Klajnšek Foto: DK Lea Murko • najpopularnejša športnica Sp. Podravja 2006 »Želim si nastopiti na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih« Skupaj z izborom najboljšega športnika MO Ptuj je tudi letos potekalo glasovanje bralcev Štajerskega tednika in Športnih novic ter poslušalcev Radia Ptuj za najpopularnejšega športnika Spodnjega Po-dravja. Daleč največ glasov je v ženski kategoriji prejela judoistka Lea Murko, članica Judo kluba Drava Ptuj. Lani je zmagala na evropskem pokalu, na evropskem mladinskem prvenstvu v Estoniji zasedla 3. mesto, na mladinskem svetovnem prvenstvu v Dominikanski republiki je bila 5., k temu pa je dodala 3 naslove državne prvakinje med mladinkami, mlajšimi članicami in članicami. Lea je državna reprezentantka med mladinkami, mlajšimi članicami in članicami. Kaj ti pomeni izbor za najpopularnejšo športnico Spodnjega Podravja? Tudi glede na to, da je bil uradni izbor nekoliko drugačen. L. M.: »Veliko mi pomeni, da so me izbrali bralci Štajerskega tednika in Športnih novic ter poslušalci Radia Ptuj. Sicer je težko in nehvaležno primerjati športne panoge med seboj, vendar bralci poznajo judo in cenijo moje rezultate, zato, da so me izbrali se jim tudi lepo zahvaljujem!« Foto: Črtomir Goznik Lea Murko je v izboru bralcev Štajerskega tednika in Športnih novic ter poslušalcev Radia Ptuj prejela največ glasov in s tem okitila z naslovom najpopularnejše športnice Sp. Podravja. Nogomet • Prijateljska tekma Zavrč enakovreden Aluminiju Aluminij - Zavrč 2:2 (1:1) Strelci: 0:1 Letonja (13), 1:1 Dakovič (32), 2:1 Marinič (82), 2:2 Golob (87). Aluminij: Rozman, Medved, Topolovec, Vrenko, Krajcer, Bingo, Dugolin, Težački, Firer, Dakovič, Veselič. Igrali so še. Sa-gadin, Mlinarič, A. Kokot, Mari-nič, Fridauer, Šimenko, Pavlin. Trener: Bojan Špehonja. Zavrč: Dukarič, Lenart, Kokot, Šnajder, Gabrovec, Korez, Kupčič, Fijavž, Letonja, Golob, Rampre. Igrali so še: Petek, Murko, Zdelar, Zorman, Smol- kovič. Trener: Miran Klajderič. Nogometaši drugoligaša Aluminij iz Kidričevega so v nedeljo popoldne odigrali še svojo drugo pripravljalno srečanje; gostili so vodečo ekipo v 3. SNL - vzhod Zavrč. Oba trenerja zaradi poškodb nista mogla računati na kar nekaj nogometašev. Kljub vetrovnemu in hladnemu vremenu so nogometaši obeh ekip prikazali dokaj solidno nogometno predstavo, predvsem pa izredno športno igro. Gostje so povedli v 13. minuti z zadetkom Letonje, domačini pa izenačili v 32. minuti z zadetkom Dakoviča. V tem delu igre so nekaj več izrazitih priložnosti imeli domačini, ki pa v končnici napada niso bili dovolj zbrani. V drugem polčasu je bila igra enakovredna, zelo zanimivih pa je bilo zadnjih osem minut. Premrzli gledalci so v 82. minuti videli zadetek Mariniča in izgledalo je že, da bodo domačini na koncu le zmagali. Da pa do tega le ni prišlo je poskrbel završki napadalec Golob, ki je pet minut kasneje rezultat izenačil. Zelo blizu zmage so bili Kidričani že naslednjo minuto, vendar je njihov napadalec Ši-menko zadel le okvir vrat. Danilo Klajnšek Kakšne ambicije imaš v tem borilnem športu? L. M.: »Tako kot vsak športnik, si želim nastopiti na olimpijskih igrah. Poskušala bom doseči normo že za naslednje igre v Pekingu. Rezultate je nehvaležno in težko napovedati, zelo zadovoljna bi bila, če bi mi uspelo doseči zahtevano normo, ki je pa precej zahtevna še predvsem zame, kajti sem ena izmed zelo mladih članic, ki nastopa po večjih članskih tekmovanjih! Poleg tega je moj cilj udeležiti se evropskega in svetovnega prvenstva.« V letošnji sezoni pričneš nastopati tudi na članskih svetovnih pokalih. Koliko časa in truda si pripravljena vlagati v treninge? L. M.: »Če ne bo poškodb, ki bi me ovirale, bom še dolgo vztrajala, kajti članski rezultati so najpomembnejši in imajo največjo težo in če bom imela kakšne dobre rezultate pri članicah mi bo to v veliko pomoč v prihodnje ko bom iskala zaposlitev in seveda še pred tem sponzorje!« Kakšne načrte imaš za letošnjo sezono? L. M.: »Letošnjo sezono bom pričela že to nedeljo, odpotujem namreč v Bolgarijo na članski A-turnir, kjer pa bom že lovila normo za člansko evropsko prvenstvo. Najpomembnejše prvenstvo zame je mladinsko evropsko, saj sem še 2 leti v tej starostni skupini, nadvse pa si želim nastopa in dobrih rezultatov na članskih A-turnirjih.« Kako potekajo priprave na letošnjo sezono? L. M.: »Začele so se že konec lanskega leta v decembru v Italiji. V začetku tega leta sem bila v Avstriji, ta teden pa sem trenirala v Slovenski Bistrici in doma. V nadaljevanju sezone se bom udeležila še ostalih priprav v tujini in mislim, da sem pripravljena na to sezono.« Kako usklajuješ športne in šolske obveznosti? L. M.: »Resen trening in šolo je težko usklajevati, a s primerno organizacijo je to mogoče. Obiskujem športni oddelek ptujske gimnazije, kjer pa imam status, ki mi zelo veliko pomaga, kajti teste in spraševanje si določim sama glede na treninge in tekmovanja.« Kako izgleda judo trening? L. M.: »Vedno se začne z ogrevanjem, ki vključuje tek, razgibalne vaje, tehnika na mestu in v gibanju, borbe stoje in v parterju. Trening se seveda razlikuje glede na to, ali gre za pripravljalno obdobje ali tekmovalno sezono.« Ali ti ostane kaj prostega časa? Imaš mogoče kakšen hobi? L. M.: »Ponavadi mi ostane zelo malo prostega časa, če pa ga imam, pa ga posvetim družini in prijateljem.« Kako napolniš energijo med borbami? L.M.: »Vse potrebno naredim pred borbo in zato seveda grem na blazino vedno zelo polna energije, skoncentrirana na taktiko, ki jo dobim pred borbo od trenerja in seveda z mislimi na nasprotnico.« Lanski »izplen« - tretje mesto na EP in peto mesto na SP - je zagotovo dober obet pred prihajajočimi nastopi na članskih tekmah svetovnega pokala. L. M.: »Z lanskimi rezultati sem lahko prezadovoljna. Res je, da sem si s tema dvema rezultatoma kupila vstopnico za članska tekmovanja, vse to pa pomeni še več treninga in še manj časa za vse ostale stvari. Zavedam se, da bo še težje in sem na to tudi pripravljena in potrudila se bom, da bodo tudi v tej starostni kategoriji vidni rezultati!« Zaradi nenehnih tekem in treningov si veliko od doma. Za mnoge reči si prikrajšana. Si zadovoljna s svojim načinom življenja? L. M.: »Za judo me je navdušil moj oče, ki je bil tudi sam judoist, potem mi je prišel v kri in postal sestavni del mojega življenja. Šport te prikrajša za marsikaj, a rada se tepem na tatamijih in potujem po svetu. Vse ostalo pa še lahko nadoknadim kasneje. Mislim, da me bo vse drugo znalo počakati, razen izbranega športa!« Kako dolgo boš ostala zvesta temu športu? L. M.: »Čeprav je to garaški šport, bom vztrajala kako dolgo se bo le dalo in v kolikor ne bo večjih poškodb. Mislim, da bo čas za slovo, ko bom izpolnila vse zadane cilje. Če sem čisto iskrena, še o slovesu ne razmišljam, kajti sem šele začela spoznavati svoj izbrani šport.« Sebi Kolednik Foto: Črtomir Goznik Rok Letonja (Zavrč, desno) je svojo ekipo povedel v vodstvo v 13. minuti. Rokomet • Andrej Rutar, MRK Drava Ptuj » Pripravljeni smo za 1. B SRL« Ali se bo rezultatska agonija moškega rokometnega kluba Drava Ptuj končala že v letošnji sezoni ali pa bo za napredovanje potrebno počakati še nekaj časa je vprašanje, ki si ga zastavljajo mnogi. Ptujčani imajo v tej sezoni še minimalne možnosti za uvrstitev v končnico tekmovanja, ki jim mogoče lahko odpre stranska vrata za uvrstitev v 1. B SRL. V tej sezoni so ptujski rokometaši igrali solidno, njihovo številčno in kakovostno igralsko stanje pa se je pred dvema zadnjima krogoma močno povišalo. Razlog za ponovno pisanje o rokometu pa je vsekakor sprememba na predsedniškem mestu. To funkcijo je prevzel Andrej Rutar. »Simpatizerji Drave so me že več kot pol leta pregovarjali in navduševali za to funkcijo. Po šestih mesecih pa sem se le odločil, da prevzamem to mesto v ptujskem moškem rokometnem klubu Drava Ptuj, seveda pod določenimi pogoji. Prvi je bil ta, da začnemo vse graditi od začetka, drugi razlog pa je bil, da bi skupaj z mojimi prijatelji, ki so ptujskemu rokometu veliko dali naredil nekaj dobrega,« je uvodoma dejal novi predsednik ptujskih rokometašev. V bistvu je z igranjem v drugoligaški konkurenci doseženo dno in nižje enostavno ni možno. S tem se je strinjal tudi Andrej Rutar, ki je nadaljeval: »To je pravilna ugotovitev, vendar ni vse tako črno, kot se zdi. Delo z mladimi bomo okrepili, tako da v nekaj letih Andrej Rutar, novi predsednik MRK Drava vzgojimo ponovno svoje ro-kometaše (sedaj imamo ekipo kadetov in pionirjev), da se nekateri starejši vrnejo v matični klub in da s skupnimi močmi dosežemo cilj. Pošteno delo igralcev, strokovnega štaba in uprave kluba je predpogoj za uspehe.« Na vprašanje, ali so v klubu pripravljeni na to, da bi se že letos uvrstili v 1. B SRL: »Uvrstitev v 1. B SRL smo načrtovali v sezoni 2007-2008. Ker so se nekatere stvari obrnile že pred novim letom, kjer je prišlo do nekaterih nenadejanih kvalitetnih okrepitev in se je stvar močno spremenila, kar nam daje možnost igranja v končnici. Z vsem tem so povezana določena finančna sredstva, ki jih s pomočjo sponzorjev in donatorjev pridobivamo, da bi lahko enakovredno konkurirali po tej plati tekmecem. V bistvu smo na to pripravljeni in imamo zato stike z donatorji, ki verjamejo da se dvigamo in da smo lahko uspešni. Odločili smo se, da gledamo naprej, vse za dobrobit moškega rokometnega kluba Ptuj,« je pogovor optimistično, predvsem pa realno zaključil predsednik MRK Drava Ptuj Andrej Rutar. Danilo Klajnšek Foto: DK Boks • BK Ring Postati najboljši v Sloveniji! Boks na Ptuju ima dolgo in bogato tradicijo. Iz najstarejšega mesta v Sloveniji je izšlo veliko dobrih boksarjev. Zadnji, ki je potegnil v bistvu najpomembnejši in najdaljši korak za ta šport, pa je bil Dejan Za-vec, sicer profesionalni šampi-on. Lani pa je na Ptuju zrasel nov boksarski klub in sicer BK Ring, ki je v svojem kratkem času obstoja opozoril nase. V bistvu ima ta klub, ki je tesno povezan z imenom Ivan Pučko, daljšo tradicijo, saj je pred tem delovala Šola boksa Breg. Ivan Pučko je o ustanovitvi kluba dejal: »Predvsem želim v prakso spraviti jasno vizijo dela, ki jo imam. Naše je, da delamo, odprti pa smo za sodelovanje z vsemi podobnimi klubi v Sloveniji. Vsem želimo vse najboljše, mi pa delamo po svojem začrtanem programu. Očitno je, da smo zadeli v polno, saj smo hitro pridobili veliko članov, ki redno vadijo v naših prostorih na Maistrovi 18, nad lokalom Ring.« Sicer pa so funkcije v novem klubu razdeljene tako, da je predsednik kluba Ivan Pučko mlajši, sekretarka Janja Pučko, prvi trener Ivan Pučko starejši (diplomirani trener boksa), trenerja Fredi Kmetec in Ivan Pučko mlajši, kondicijski trener Tomi Jagarinec, strokovni sodelavec oz. svetovalec pa nihče drug kot Dejan Zavec. Očitno je to ekipa, ki ima trenutno v rokah dobitno kombinacijo. Krog sodelavcev pa se bo vsekakor še razširil. Konec decembra je njihovo članstvo štelo natanko 59 aktivnih članov. Med njimi so tudi takšni, ki boks jemljejo kot rekreativno dejavnost, na voljo pa imajo prostore in pa seveda usposobljen strokovni kader. Očitno želijo pri BK Ring razbiti predstavo o tem, da je boks šport namenjen le nižjim slojem in problematičnim mladostnikom. Število članov raste iz meseca v mesec. Očitno je dobro in kvalitetno delo obrodilo sadove, saj bodo kmalu prišli do številke 100 članov, kar pa je tista zgornja meja. Že prvi nastop na slovenskem državnem prvenstvu je prinesel veliki uspeh, saj so se vsi udeleženci in udeleženka vrnili z medaljami. Naslove prvaka Slovenije so osvojili: Anja Kolarič (do 63 kg), Dušan Rakuš (do 65 kg), Sašo Pučko (do 60 kg), Rok Raj-kovača (do 54 kg, brez borbe), drugo mesto je osvojil Jernej Gajšek (do 69 kg), tretje pa Da-mir Rajkovača (do 64 kg), Ivan Pučko mlajši (do 69 kg) in Rok Dolenc (do 75 kg). V tem letu si želijo pridobiti tekmovalce v vseh starostnih kategorijah, predvsem selekcijo učencev in učenk 8. in 9. razredov osnovnih šol. Na letošnjem državnem prvenstvu, ki bo aprila v Ljubljani, želijo nastopiti z najmanj petnajstimi tekmovalci in tekmovalkami, preseči želijo lanskoletne uvrstitve in prevzeti primat klubskega boksa v Sloveniji, ki je na Ptuju že dobil domovinsko pravico. Ena izmed želj je tudi ta, da bi se dva njihova tekmovalca udeležila turnirjev pod okriljem EABA. Danilo Klajnšek Del članov BK Ring, desno je Ivan Pučko starejši. Pikado • SD Bull Shoot Iljevec slavil v Ringu V soboto, 20. 1., se je v klubskih prostorih Boksarskega kluba Ring odvijal peti slovenski rang turnir v pikadu. Turnir je eden iz serije desetih, kjer se bosta po osvojenih točkah prva dva uvrstila v slovensko reprezentanco, ki bo nastopala na Evropskem prvenstvu v Pragi letošnje leto. Začetek turnirja je bila disciplina 501 D. Y. P (mešane izžre- bane dvojice), kjer so se igralci ptujskega kluba Bull Shoot dobro izkazali. Adi Kolarič je s svojim partnerjem Damjanom Hajdarevičem osvojil drugo mesto, na tretjem mestu pa je končal Denis Krajnc, ki je nastopal skupaj s Hamerjem iz Gornje Radgone. Zmagovalca tekmovanja dvojic sta bila Habjan in Vaupotič. Sledil je turnir posamezni- Roman Iljevec (v sredini) je zmagal na 5. rang turnirju za izbor v slovensko reprezentanco. kov v kategoriji 501 D. O. (double out - dvojno zaključevanje), kjer so Ptujčani spet dosegli odlične rezultate. Najbolje se je odrezal Andrej Iljevec, ki je naravnost blestel. V prvem krogu je izločil enega izmed favoritov turnirja, Andreja Gor-jaka, ki ga je premagal z rezultatom 2:1. V drugem krogu z istim rezultatom premagal še svojega klubskega kolega Denisa Krajnca. Za vstop v polfinale se je pomeril s še enim soigralcem; Adija Kolariča je premagal z 2:0. V polfinalu je z Mitjem Habjanom prvič izgubil; s tem ni dokončno izpadel, ampak je odšel na drugo stran sistema, kjer ga je čakal Jernej Magerl. Slednji ni bil dorasel tekmec Iljevcu, ki se je tako uvrstil v finale. V finalu se je še enkrat srečal s Habjanom in prvo igro dobil z rezultatom 2:0. V nadaljevanju je bilo sicer bolj izenačeno, vendar se je videlo, da je bil Iljevec odlično pripravljen; na koncu je odigral zelo rutini-rano in je zasluženo zmagal. Igralci s Ptuja so tako dosegli odmeven rezultat, saj so slavili med posamezniki (Kolarič je bil peti), v dvojicah pa so osvojili drugo in tretje mesto. JM Odbojka • 1. in 2. DOL - ženske Grosupeljčanke že zaostajajo 2. DOL ŽENSKE Rezultati 13. kroga: MTD ŽOK Ptuj - Formis Bell 3:0, Comet Zreče - Magro Grosuplje 2:3, Kajuh Šoštanj - Partizan Škofja Loka 0:3, Nova KBM Branik II. - Mislinja 2:3, Aliansa Šempeter - ŽOK Kočevje 3:0, Prevalje - Ecom Tabor 3:0. 1. MRD ŽOK PTUJ 13 12 1 36 2. PREVALJE 13 12 1 34 3. MAGRO GROSUPLJE 13 10 3 29 4. MISLINJA 13 9 4 25 5. PARTIZAN ŠKOFJA LOKA 13 8 5 24 6. COMET ZREČE 13 8 5 22 7. FORMIS BELL 13 6 7 20 8. ALIANSA ŠEMPETER 13 4 9 16 9. KAJUH ŠOŠTANJ 13 3 10 10 10. NOVA KBM BRANIK II. 13 3 10 8 11. ŽOK KOČEVJE 13 2 11 7 12. ECOM TABOR 13 1 12 3 MTD ŽOK Ptuj -Formis Bell 3:0 (19, 14, 22) MTD ŽOK Ptuj: Cvirn, Ma. Golob, Draškovič, Mo. Golob, Zupanič, Vic-man, Bilanovič, Vidovič, Kos, Andjel-kovič, Kutsay in Mihalač. Trener: Danilo Maučnik. Ptujske odbojkarice nadaljujejo z odličnimi predstavami v 2. ligi. To soboto so v domači dvorani brez večjih težav premagale moštvo iz Miklavža. Z zmago so ohranile dve točki prednosti pred zasledovalka-mi, ekipo iz Prevalj, ki je imela ta krog precej lahko delo, saj so Korošice gostile zadnje uvrščeno mariborsko ekipo Ecom Tabor in jo zanesljivo premagale. Moštvo Magro - MZG Grosuplje je v Zrečah po tesni zmagi točko prepustilo domači ekipi in za vodilnimi Ptujem trenutno zaostaja že sedem točk. Ptujčanke so v soboto tudi nekoliko oslabljene dokazale, da so zelo kvalitetno moštvo. Strah trenerja Maučnika, da bi se bolezen Kutsayeve in Cvir-nove utegnila poznati na rezultatu, se je izkazal za neupravičen. Obe igralki sta zelo dobro odigrali tekmo in izdatno pripomogli k zmagi Ptujčank. Ta krog pa še vedno ni zaigrala okrepitev ekipe pred spomladanskim delom prvenstva, Mariborčanka Petra Lečnik, ki je prav tako zbolela. Največ dela so imele Ptujčan-ke z nasprotnicami v prvem in tretjem nizu, ko so le-te zbrale 19 in 22 točk. Predvsem zadnji niz je bil zelo izenačen, gostje so v prvem delu vodile, nato pa so se domačinke zbrale in tekmo zaključile sebi v prid. To soboto čaka Ptujčanke eno težjih gostovanj v Škofji Loki, najbolj zanimivo srečanje 14. kroga pa se bo odigralo v Grosuplju, kjer se bosta pomerili druga in tretje uvrščena ekipa dosedanjega poteka letošnjega prvenstva. UG Danilo Maučnik, trener ŽOK MTD Ptuj: »Zelo sem vesel, da nam je kljub težavam, s katerimi se soočamo v zadnjem času, uspelo visoko zmagati. Vendar se stvari obračajo na boljše in upam, da bomo že prihodnjo tekmo odigrali maksimalno pripravljeni. Čakata nas namreč dva zelo pomembna obračuna, najprej v Škofji Loki, nato pa še doma z ekipo Mislinje, kjer bi bili zelo veseli, če ne bi po nepotrebnem izgubljali točk. V našo prid igrajo tudi naši nasprotniki, predvsem Grosupeljčanke na veliko izgubljajo točke. Pred njimi imamo že kar veliko prednost, ki nam omogoča mirno nadaljevanje. Mislim, da bodo na končni razpored prvenstva močno vplivale tekme z nekoliko slabšimi nasprotniki, mi zaenkrat proti njim igramo zelo dobro.« 1. DOL ŽENSKE Rezultati 14. kroga: Galeb Grup Hitachi - Benedikt 0:3, Šentvid - Slo-ving Vital 2:3, Luka Koper - Jesenice Bled 3:0. Srečanje Broline Kamnik - HIT Nova Gorica je bilo preloženo. 1. HIT NOVA GORICA 14 14 0 41 2. SLOVING VITAL 16 14 2 41 3. BENEDIKT 16 12 4 33 4. LUKA KOPER 16 10 6 29 5. ŠENTVID 16 4 12 14 6. GALEB GRUP HITACHI 16 4 12 13 7. BROLINE KAMNIK 15 3 12 10 8. JESENICE BLED 15 1 14 5 Foto: Črtomir Goznik Odbojkarice Ptuja so pred svojimi navijači dosegle drugo letošnjo zmago (na sliki Anja Cvirn). Kegljanje • 2. SKL - vzhod (moški, ženske) Fantje z zmago pobegnili z dna Enajsti krog je bil srečen za kegljače ptujske Drave, ki so merili moči z ekipo iz Slovenskih Konjic. Sam dvoboj je ponudil veliko razburljivosti, saj se zmagovalec praktično ni vedel do samega konca dvoboja. Vsaka ekipa je dobila po tri posamezne dvoboje, zato je o zmagovalcu odločala vsota vseh podrtih kegljev cele ekipe in pri tem so bili uspešnejši ptujski kegljači (v preteklem krogu so v podobni situaciji ostali brez ene točke; dosegli so štiri posamične zmage, imeli pa so slabši izkupiček v ekipnem sestevku). S tem so prišli do prve zmage v drugem delu prvenstva. Žal pa dekleta niso bila uspešna na Koroškem, saj so gladko izgubile proti Fužinarju. 2. SKL vzhod - m Rezultati 11. kroga: Drava - Konjice 5:3, Pivovarna Laško - Konstruktor 6:2, Miklavž - Rudar 5:3, Šoštanj - Lent 6:2, Litija - Rudnik 6:2. 1. PIVOVARNA LAŠKO 11 7 0 4 14 2. RUDNIK 11 6 1 4 13 3. MIKLAVŽ 11 6 1 4 13 4. ŠOŠTANJ 11 5 2 4 12 5. KONJICE 11 5 1 5 11 6. KONSTRUKTOR 11 5 0 6 10 7. DRAVA 11 4 2 5 10 8. LITIJA 11 5 0 6 10 9. LENT 11 4 1 6 9 10. RUDAR 11 4 0 7 8 Drava - Konjice 5:3 (3166 - 3018). Drava: J. Podgoršek 563, Arnuš 510, Čeh 507, M. Podgoršek, Čuš-Dremelj 507 in Zorman 549. 2. SKL vzhod - ž Rezultati 8. kroga: Fužinar - Drava 8:0, Nafta - Radenska 3:5, Miro-teks III - Šoštanj 1:7. V tem krogu je bila prosta ekipa Komcela. 1. RADENSKA 7 5 2 0 12 2. ŠOŠTANJ 7 5 0 2 10 3. FUŽINAR 7 4 12 9 4. DRAVA 7 3 0 4 6 5. KOMCEL 6 2 0 4 4 6. MIROTEKS III. 7 2 0 5 4 7. NAFTA 7 1 1 5 3 Fužinar - Drava 8:0 (3137 - 2993). Drava: Fridl 520, Drevenšek 474, Krušič 462, Plajnšek 504, Kramber-ger 521 in Kolar 512. Danilo Klajnsek Foto: DK Atletika • Začetek zimske sezone Rok Grdina že v formi Zimska atletska sezona v Sloveniji poteka v improviziranih dvoranah, ki omogočajo teke na najkrajših razdaljah (60 metrov) in skoke. Naša država namreč ne premore pokritega atletskega objekta z 200-metrsko krožno stezo, ki bi omogočala vadbo in tekmovanja v ostalih tekaških disciplinah, zato potekajo državna prvenstva v krožnih tekih v tujini. Tako je Dunaj prejšnji petek gostil slovensko državno prvenstvo v tekih od discipline 200 metrov naprej. Na prvenstvu se je med Ptujčani najvišje zavihtela Laura Pajtler, ki je v teku na 800 metrov zasedla četrto mesto z rezultatom 2.20,01. V močni konkurenci moškega teka na 400 metrov je Roku Panikvar-ju uspel soliden tek (51,01 sekunde), sploh če upoštevamo, da še nikoli prej ni imel priložnosti vaditi tehnike teka v nagnjenem ozkem zavoju 200-metrskega kroga. Naslednji dan je v Ljubljani, ki premore največjo atletsko dvorano v Sloveniji, potekal mednarodni atletski miting z množično udeležbo. Odlično pripravljenost na začetku sezone je pokazal mlajši mladinec Rok Grdina, saj je zmagal v skoku v višino in v teku na 60 metrov z ovirami. V obeh disciplinah je postavil osebna rekorda, ki kažeta na lep na- predek mladega atleta (190 centimetrov in 8,48 sekunde). V sprintu na 60 metrov, kjer v Sloveniji vlada največja konkurenca in posledično množičnost, je Mitja Horvat, prav tako mlajši mladinec, tekel 7,19 sekunde in zasedel visoko deveto mesto v absolutni konkurenci - z normo za evropsko prvenstvo (6,70 sekunde) je slavil Matic Osovnikar. Od ostalih članov Atletskega kluba Keor Ptuj velja omeniti še peto mesto Nuše Turk na 60 metrov (8,53 sekunde) in šesto mesto Žive Sabo v skoku v daljino (495 centimetrov). Teden dni pred tem so atletsko sezono odprli tudi najmlaj- Rok Grdina - AK Keor Ptuj ši, ki so se srečali na mnogoboju štajerskih klubov v Slovenski Bistrici. Skupaj je Atletska šola Mirka Vindiša v vseh kategorijah in vseh disciplinah dosegla devetnajst uvrstitev med prve tri. UE Mali nogomet • MNZ Ptuj, Občinska liga Videm Marku 69 derbi in 3 točke pred končnico, v 2. ligi dramatičen zaključek rednega dela Lige MNZ Ptuj V zadnjem, 11. krogu, ligaškega dela prvenstva v obeh ligah malega nogometa, ki jih organizira in vodi MNZ Ptuj je bilo zelo zanimivo in razburljivo. V 1. ligi je prišlo do težko pričakovanega derbija med ekipama Mark 69 Aba Roletarstvo in Poetovio Petlja Vitomarci. To bi naj bil derbi, vendar so bili »roletarji« zelo prepričljivi in so na najboljši možni način potrdili prvo mesto in najboljši izhodiščni položaj v končnici tekmovanja, ko se bodo s tokratnimi nasprotniki in ekipo Bra-mac Juršinci »udarili« za letošnji naslov prvaka. Iz prve lige sta izpadla ekipi Bar Cheers Cyber Caffe in ŠD Podgorci, ki jo bosta nadomestili najboljši ekipi iz druge lige. V 2. ligi pa je zadnji krog ponudil scenarij, ki se ga ne bi sramoval niti sloviti Hitchcock. S presenetljivim porazom proti ekipi Doline Winettu je do tega kroga vodeča ekipa Toyote padla na četrto mesto na prvenstveni razpredelnici; uvrstitev v končnico je tako za njih splavala po vodi. Najboljši položaj v končnici so si priigrali nogometaši NK Apače, ki so se visoko zmago proti Vinogradništvu Plajnšek povzpeli na sam vrh prvenstvene razpredelnice. Ustrezal jim je tudi poraz ekipe Club 13 proti ŠD Vitomarci. Kljub porazu pa so »klubov-ci« vendarle zadržali tretje mesto in se uvrstili v končnico tekmovanja 2. lige malega nogometa MNZ Ptuj, podobno kot ekipa iz Vitomarcev. 1. liga MNZ Ptuj Rezultati 11. kroga: Hobit Pub Apače - Bar Cheers Cyber Caffe 3:0 b. b., ŠD Podgorci - ŠD AS 1:3, Bramac Juršonci - KMN Majolka 3:2, Bar Saš - ŠD Rim 0:3, Mark 69 Aba Roletarstvo - Poetovio Petlja Vitomarci 6:1, Jure MTS Hajdina - KMN Jado 2:3. Ekipa Mark 69 Aba roletarstvo je v zadnjem krogu suvereno premagala ekipo Poetovie Petlje. 1. NK APACE 11 9 0 2 47:21 27 2. SD VITOMARCI 11 8 1 2 44:19 25 3. CLUB 13 11 8 1 2 37:26 25 4. TOY. FURMAN 11 8 1 2 49:21 25 5. DOL. WINETTU 11 6 1 4 32:27 19 6. VIN. PLAJNŠEK 11 5 1 5 27:27 16 7. KPS 11 5 1 5 21:26 16 8. SD ZIMICA 11 4 0 7 28:39 12 9. DRAZENCI 11 4 0 7 25:40 12 10. FELUKA BAR 11 2 1 8 26:38 7 11. CIRKULANE 11 2 0 9 25:49 6 12. PTUJ. GORA 11 1 1 9 25:53 4 AS 2 - SD Lancova vas 7:6 Belavšek - ŠD ZG. Pristava 3:2 NK Tržec veterani - ŠD Videm 2:11 AS 1 - ŠD Pobrežje 6:7 Bar Osmica - Leskovec 4:1 KMN Majolka - ŠD Majski Vrh 10:1 Končna lestvica: 1. KMN Majolka 2. SD Majski Vrh 3. Bar Osmica 4. Leskovec, 5. ŠD Pobrežje, 6. AS 1, 7. ŠD Videm, 8. NK Tržec veterani, 9. Belavšek, 10. ŠD Zg. Pristava, 11. AS 2, 12. ŠD Lancova vas, 13. Lancova vas veterani, 14. Varnica. Darko Lah 1. MARK 69 ABA 11 10 0 1 57:22 30 2. POETOVIO P. 11 8 2 1 63:23 26 3. BRA. JURŠINCI 11 8 1 2 36:25 25 4. ŠD RIM 11 7 2 2 37:14 23 5. BAR SAŠ 11 7 1 3 38:18 22 6. KMN MAJOLKA 11 5 1 5 34:34 16 7. JURE HAJDINA 11 4 1 6 26:33 13 8. KMN JADO 11 4 0 7 32:34 12 9. HOBIT APAČE 11 4 0 7 26:37 12 10. ŠD AS 11 2 0 9 24:51 6 11. BAR CHEERS 11 2 0 9 17:39 6 12. ŠF PODGORCI 11 1 0 10 24:84 3 2. liga MNZ Ptuj Rezultati 11. kroga: Toyota Furman Ptuj - Dolina Winettu 1:3, Vinogradništvo Plajnšek - NK Apače 0:7, ŠD Vitomarci - Club 13 3:1, ŠD Ptujska gora - ŠD Cirkulane 1:5, Dražen-ci - Klub ptujskih študentov 1:3, ŠD Zimica - Feluka bar 1:3. Razpored končnice in izhodiščni položaj ekip: 1. liga MNZ Ptuj: Razpored - nedelja, 4. 2.: ob 15.10: Bramac Juršinci - Mark 69 Aba Roletarstvo; ob 16.30: Poetovio Petlja Vitomarci - Bramac Juršinci; ob 17.50: Mark 69 Ana Roletarstvo - Poetovio Petlja Votomarci. Vrstni red pred končnico in točke IZ rednega dela: 1. Mark 69 Aba Roletarstvo 3, Poetovio Petlja Vitomarci 1, Bramac Juršinci 0 točk. 2. liga MNZ Ptuj: razpored - nedelja, 4. 2.: ob 14.30: Club 13 - NK Apače; ob 15:50: ŠD Vitomarci - Club 13; ob 17.10 NK Apače - ŠD Vitomarci. Vrstni red pred končnico in točke iz rednega dela: 1. NK Apače 3, 2. ŠD Vitomarci 1, Club 13 0 točk. Danilo Klajnšek Občinska liga Videm: Prvaki KMN Majolka Rezultati končnice (28. 1. 2007): Varnica - Lancova vas veterani 2:3 FOTO: Darko Lah Zmagovalci občinske lige Videm - nogometaši KMN Majolka Tenis • Zimska liga 2006/07 Tesna zmaga vodilne Skorbe 1. liga Igralci tenisa v 1. zimski ligi 2006-2007 so nadaljevali s tekmovanjem. Vodeča Skorba se je morala močno potruditi za novo zmago nad ekipo Trgovine Jager; do zmage so prišli šele po igri dvojic. Podoben razplet je bil tudi na dvoboju med TK Neptun in TC Luka; slavili so slednji. Edino maksi- Planinski kotiček Pohod na Jeruzalem ob kulturnem prazniku Četrtek, 8. februar 2007. Ljutomer, središče Prlekije kot radi porečemo, je tudi kraj, kjer so delovali številni znani Slovenci, ki so s svojim delom pridonesli k narodovi zavesti in kulturnemu ustvarjanju. Naj omenim le Frana Miklošiča, ki predstavlja za ta del Slovenije velikega vzornika in utrjevalca Slovenstva. V spomin nanj in številne druge kulturnike organizirajo ljutomerski planinci ob kulturnem prazniku pohod na Jeruzalem. Udeleženci pohoda se zberemo v četrtek, 8. februarja 2007, ob 7.45 uri na železniški postaji Ptuj (odhod vlaka ob 7.56) od koder se bomo z vlakom odpeljali do Ljutomera. Pot nas bo vodila iz centra mesta čez Kamenščak na Radomerščak, kjer se bomo okrepčali ter si ogledali rojstno hišo Frana Miklošiča. Pot bomo nadaljevali v smeri Cerovca, kjer se je rodil jezikoslovec Stanko Vraz, in naprej na Jeruzalem. Sestopili bomo skozi Železne dveri, kjer si bomo ogledali izdelke iz gline, lesa in poslikane keramike, nazaj v Ljutomer. V hotelu Jeruzalem bomo zaključili pohod ob prleških dobrotah in se veselo zavrteli ob zvokih prijetne glasbe. Skupne hoje bo za 4 ure. V Ptuj se bomo vrnili ob 19.00 uri. Hrana iz nahrbtnika in na počivališčih ob poti. Cena izleta vključuje prevoz z IC vlakom in organizacijo izleta ter znaša za člane PD 5,10 evra (1.221 tolarjev). Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27 vsak torek in petek med 17. in 19. uro do torka, 6. 2. 2007. Vodil bo Uroš Vidovič. Sovretova pot v Zagorju Ptujčane veže spomin na profesorja Antona Sovreta, klasičnega filologa, ki je pred vojno služboval na ptujski gimnaziji. Slovencem je prevedel najpomembnejša dela antične književnosti - Homerjevo Ili-ado in Odisejo, Ajshilove, Sofoklejeve in Evripidove tragedije. Njegovi so tudi prevodi iz latinščine, nemščine in angleščine ter prevodi Prešernovih nemških pesmi v slovenski jezik. Ugledni prevajalec, klasični filolog in humanist se je rodil 4. decembra 1885 v Šavni Peči, manjši vasici nad levim bregom Save, med Hrastnikom in Zidanim Mostom. Tam so mu leta 1998 postavili spomenik in pripravili spominsko pot, na kateri obiščemo tudi zanimive okoliške kraje in se razgledamo po prelepem, soncu odprtem Zasavju. Vas se ponaša tudi z enim najlepših zidanih slopnih znamenj na Slovenskem. Zaradi teh in drugih zanimivosti v tem delu Slovenije vas ptujski planinci vabimo na obisk te poti prav 8. februarja, ko Slovenci praznujemo svoj kulturni praznik. Pot je planinska, primerna tudi za manj utrjene planince, opremljene za hojo v zimskem času (toplejša oblačila in topli napitek, rokavice, pohodniške palice ipd.) Zbrali se bomo na železniški postaji 8. februarja in se ob 6.30 z vlakom »Mura« odpeljali v Hrastnik, kjer bo izredni postanek vlaka. Zmerne hoje bo 4 do 5 ur, ostali čas bomo porabili za druženje in spoznavanje našega velikega rojaka pa tudi za srečanje z drugimi planinci. Verjamem, da bomo tako najlepše počastili slovenski kulturni praznik in storili kaj za svoje boljše psihično in fizično počutje. Med radovednimi in dobrovoljnimi ljudmi čas hitreje mine. Prijave z vplačilom 7,5 evrov do petka, 3. februarja, v društveni pisarni v Prešernovi 27, med uradnimi urami v torek in petek. Vrnemo se ob 20. uri ali prej, odvisno od vremenskih razmer na poti. Vodila vas bo Viktorija Dabič s sovodniki. Pohod na Peco Planinsko društvo Hajdina organizira v soboto, 10. 2., zimski pohod na Peco (Matjažev pohod). Odhod bo ob 5. uri izpred OŠ Hajdina. Prijave in informacije (do srede, 7. 2.): Jože Majerhofer - 041 326 915, Jakob Kokol - 031 806 678 in Ivan Ladinek - 031 528 104. malno zmago so si v tem krogu priigrali igralci ekipe Arte, d. o. o. Rezultati: TC Kidričevo - Arte, d. o. o 0:3 (Premužič - Majcenovič 1:9, Gulin - Do-minc 1:9, Hazabent/Mihelič - Dominc/Majcenovič 1:9), TK Neptun - TC Luka 1:2 (Drobnič - Travner 8:9, Horvat - Debeljak 9:7, Drobnič/ Horvat - Kocjan /Travner 2:9), Trgovine Jager - TK Skorba 1:2 (Križe - Grabar 9:7, Čeh - Plajnšek 0:9, Križe/Zavrnik - Plajnšek/Žitnik 2:9). Vrstni red: TK Skorba 7, Arte, d. o. o 6, TK Neptun 5, TC Luka 4, Trgovine Jager in TC Kidričevo 1 točka. Danilo Klajnšek Foto: UE FOTO: DK AvtoD^OM Mercedes predstavil novo generacijo razreda C Preden so v „domačem" Stuttgartu predstavili povsem novi razred C, so z njim prevozili 24 milijonov testnih kilometrov! Zraven oblikovne sorodnosti s hišnim kupejem CL in z večjim S-om bo vanj vgrajena sodobna varnostna oprema in povsem nov sistem za aktivno dušenje zvoka iz podvozja. Predstavniki nemško-ameriškega koncerna Daimler-Chrysler zatrjujejo, da njihov novi model ne bo tekmoval s konkurenco iz Ingolstadta ter Munchna pri pridobivanju naslova najbolj športne limuzine v tem razredu, ampak bo postavil nova merila glede varnosti in udobja. Prejšnjo generacijo razreda C so prodali v več kot dveh milijonih primerkov, največ kupcev so našli na domačem tržišču, ker je tam ostalo približno 30 odstotkov vseh izdelanih vozil, vendar ima njen naslednik, ki bo na slovenske ceste zapeljal v zrelejši in predvsem bolj dinamični podobi zelo pomembno nalogo ne le za nemško, temveč tudi za ostala tržišča. Novi razred C je zrasel (le) za dobrih pet centimetrov, kar zadostuje, da je prtljažnika za 20 litrov več in da je spredaj sedečima potnikoma namenjenega nekaj več prostora. Zunanji izgled nove generacije daje slutiti, da so imeli oblikovalci pri svojem delu za vzor aktualno limuzino razreda S, ki je „prispevala" večino varnostne opreme in tiste za udobje. Oblika ni ravno presenečenje; luči so zdaj bolj oglate in manj zaobljene; izvedbi classic in ele- gance sta obdržali trikrako zvezdo na pokrovu motorja, izvedba avantgarde pa pomanjkanje zvezde odpravlja z drugačno masko hladilnika, ki prinaša šarm kupejev. Po zagotovilu Mercedesovih strokovnjakov, naj bi bil novi C trenutno najvarnejši avto v svojem razredu, saj je večina varnostnih sistemov povzetih iz večjih hišnih modelov. Zraven sedmih varnostnih blazin k večji varnosti pripomore še prilagodljivi zavorni sistem, ki na strmem klancu pomaga vozniku pri speljevanju, pri močnem zaviranju zavorne luči utripajo in s tem opozarjajo na nevarnost trka zadaj vozeče. Na voljo je tudi sistem „pre safe", ki zazna možnost trka in samodejno zategne varnostne pasove ter premakne sedeže v najustreznejši položaj, po trku pa samodejno odpre stekla in vrata. Motorna paleta zajema že znane motorje, ki so pridobili na motorni moči in postali varčnejši. Dizelske barve zastopata dva štirivaljna dizla (C 200 CDI s 136 KM, C 220 CDI s 170 KM) ter šestvaljnik (C 320 CDI s 224 KM). Tudi bencinski agregati so močnejši: C 180 razvija 156 KM, izvedba C 200 premore 184 KM, vrh pa predstavljajo trije bencinski šestvaljniki z 204, 231 oziroma 272 konjskimi močmi. S pomočjo doplačljivega „intelligent light" sistema, ki združuje 5 svetlobnih funkcij, lahko voznik v temi hitreje zazna morebitne udeležence in ovire na vozni podlagi. Izboljšali so tudi delovanje meglenk ter svetilnost pri vožnji skozi ovinke. Ob prihodu sveže generacije razreda C ni pomembno samo to, da novinec prekaša aktualno izvedbo v vseh pogledih temveč šteje tudi dejstvo, da bo prinesel v blagajno več denarja zaradi zniževanja proizvodnih stroškov. Na slovenski trg naj bi novi mercedes razreda C zapeljal konec letošnjega marca. Prenovljena BMW-jeva serija 1 tudi v trivratni izvedbi Uživaški, hiter in dinamičen - to so nekatere značilnosti na katere prisegajo kupci bavarskih avtomobilov, ki jih je v evropskem merilu vse več. S pazljivo zasnovano prodajno, tržno in tehnološko strategijo znajo pri BMW-ju izdelati dobre avtomobile in jih seveda še dražje prodati, kar je več kot le uspeh. Najlepši dokaz za omenjeno je prenovljena serija 1. Leto 2007 pri BMW-ju ne prinaša le prenovljene serije 5 in športnega mo- dela M5 v karavanski izvedenki temveč tudi trivratno različico serije 1. Le-ta se je pridružila sveže prenovljenemu pet-vratnemu modelu, največji poudarek pri obeh so tokrat namenili tehniki. Po vzoru prestižnejših BMW-jev je tudi serija 1 prejela zajetno količino najsodobnejše elektronske ter varnostne opreme. Oblikovne spremembe pri petvratni izvedbi so izvedene diskretno, zajemajo nekoliko drugače oblikovana odbijača ter spremenjeno podobo zunanjih svetlobnih teles. Kupci se bodo ob nakupu trivratne izvedbe lahko odločili za bolj kombi-limuzinsko različico, ki predvideva brezplačno menjavo zadnjih dveh sedežev in vgradnjo običajne zadnje klopi ter s tem tudi posledično „preobrazbo" v petsedežnik. Še posebej zanimiv je sistem "brake energy regeneration", ki s pomočjo posebnega alternatorja skrbi, da se energija, ki nastaja ob zaviranju, shranjuje v akumulator. To energijo uporabljajo vsi električni porabniki (žarometi, radio, klimatska naprava), za napajanje katerih je doslej skrbel pogonski agregat. Prenovljena serija 1 je pri različicah z ročnim menjalnikom serijsko opremljena še s funkcijo „start/stop", ki samodejno ugasne motor, če avtomobil stoji na mestu in če voznik prestavi v prosti tek. Za ponoven vžig obrat ključa ni potreben, voznik mora le pritisniti na stopalko sklopke. Z omenjenima sistemoma in dodelavami pogonskih motorjev pri BMW-ju obljubljajo do 24 odstotkov nižjo porabo goriva in 21 odstotkov manj izpušnih emisij. Petvratno izvedbo bo pri evropskih trgovcih moč kupiti od sredine marca, trivratni primerki bodo prišli na tržišče kasneje - konec maja. Danilo Majcen J Zdravstveni nasveti Razvojna ambulanta - predstavitev organizacije in dela Prve Razvojne ambulante, namenjene spremljanju razvoja otrok z dejavniki tveganja za razvoj, so bile v Sloveniji ustanovljene v sedemdesetih letih. V letu 1994je bila na Zdravstvenem svetu Ministrstva za zdravstvo sprejeta mreža Razvojnih ambulant, ki naj bodo razporejene tako, da ena RA pokriva populacijo 20.000-30.000 otrok od 0-19 let. Postavljeni so bili tudi kadrovski normativi. Obravnava mora biti tim-ska. RA vodi razvojni pe- diater (specialist pediater z dodatnim znanjem iz razvojne nevrologije), obvezni člani tima so še medicinska sestra, dva fizio-terapevta, specialni pedagog ali delovni terapevt, govorni terapevt pa tudi psiholog in pedopsihiater. V Sloveniji imamo sedaj 20 timov s sklopu javnih zdravstvenih zavodov. Zametki RA na Ptuju segajo v začetek 80. let, na otroškem oddelku Splošne bolnice. To je bil začetek ambulantne obravnave otrok z razvojnimi teža- Foto: Črtomir Goznik Tončka Neubauer Potočnik, dr. med. spec. pediater vami bližje otrokovemu domu. Začetek je bil težak, predvsem zaradi pomanjkanja kadra. Razvojnemu pediatru se je v bolnišnici pridružila prva, sčasoma še druga fizioterapevtka, obe z opravljenimi tečaji razvojno-nevrološke obravnave. Na mentalno-higienskem področju so postopoma pričeli z obravnavo teh otrok strokovnjaki Dispanzerja za mentalno zdravje na Ptuju (logoped, defektolog, psiholog, psihiater). Tako smo po nekaj letih dobili na Ptuju skoraj popoln tim. Občasno se obračamo za pomoč v diagnostiki in terapiji na Pediatrično kliniko in Inštitut za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani, večino obravnav pa imajo otroci lahko v domačem kraju. Nadaljevanje prihodnjič Tončka Neubauer Potočnik, dr. med. spec. pediater Moje cvetje Smo le dočakali tudi nekaj snega Prav gotovo so bili snega najbolj veseli otroci. Pa tudi narava se ga je razveselila. Cestarji in vozniki pa ga prav gotovo niso pogrešali. Ker ga je bilo ravno na našem koncu zelo malo, pa tudi njim snežinke niso povzročile večje škode. Še vedno velja opozorilo, da škarje in žage počivajo, drevja in grmovnic še ne obrezujemo, tudi sadnih dreves in vinske trte ne. To velja seveda za manjše površine, v velikih sadovnjakih in vinogradih ni izbire, saj delo drugače pravočasno ne bi bilo opravljeno, in ravno zato delavci tam že pridno režejo. Na naših vrtovih pa je časa še zelo veliko, z obrezovanjem lahko naredimo veliko škode. Okrasni vrt Zemlja je sedaj vsaj zjutraj zamrznjena, čez dan pa mokra, zato naj vsako delo na prostem še počaka. S hojo po okrasnih zelenicah uničujemo korenine trave, uničujemo pa tudi strukturo zemlje. Posledica tega je veliko mahu v zelenici, slabša rast trave in gole lise v zelenici, v katere se hitro naseli plevel. Zato se hoji po zelenici koliko se da izogibamo tako dolgo, dokler bo zemlja ponoči zamrzovala, naj se že podnevi odtali ali ostane zmrznjena. Foto: Martin Ozmec Na prostem dela torej še nimamo, kljub temu, da je vreme spet lepo. S prvimi setvami pa lahko že pričnemo. Naj na začetku spet poudarim, da tudi vrtičkarji vzgajamo sadike s koreninskimi grudami, zato sejemo tudi enoletnice v multiplošče. Izberemo take, ki imajo majhne odprtinice. Čeprav spikiranjem vzgojimo kvalitetnejše sadike z močnejšim koreninskim sistemom, pa svetujem, da se vsaj pri vzgoji sadik cvetlic in zelišč ne obremenjujemo z dodatnim delom. Za cvetlice in zelišča velja, da lahko več rastlin predstavlja eno sadiko, celo močnejša in lepša je. Zato v vsako celico multiploš-če posejemo nekaj semenk - dve do tri. Bodite pozorni predvsem, ko sejemo zelišča in dišavnice. Velika večina vseh, katerih seme dobimo pri nas v trgovinah, je namreč svetlokalilk. Tako veliko uspešnejše na svetlem kalijo semena bazilike, pri nas lahko kupimo semena tiste, z bleščečimi zelenimi listi, pa tudi rdečelistne bazilike, v svetu pa še številnih drugih vrst. Svetlokalilke so tudi kamilica, ki pa jo sicer sejemo direktno na prosto, večina kobulnic, kot so koperc, kumina in janež ne sme biti posejana globoko, enaka velja tudi za enoletni majaron. Na svetlem kali tudi seme trajnega majarona oziroma origana in šetraja. Tudi med cvetlicami najdemo svetlokalilke. Med njimi so predvsem vodenke, lobelia, pa tudi »trseki«, begonije za okrasne gredice. Zanimivo je tudi, da kaljenje na svetlem bolj ustreza vsem zelo dobro poznanemu ognjiču, tudi celosia oz. petelinov greben je med svetlokalilkami. Kaljenje na svetlem pomeni, da semenke le potisnemo ob zemljo in jih s substratom ne pokrijemo. Setev nato postavimo na svetlo, ne pa tja, kjer bodo po njej pekli sončni žarki. Da se setev ne izsušuje preveč, predlagam, da multi-plošče ovijete v prozorno folijo. Takoj po vzniku folijo odstranimo. V tem času poleg zgoraj omenjenih cvetlic sejemo še petunije, okrasno papriko in statice. Za enakomerno in uspešno kaljenje je zelo važna enakomerna temperatura, zato moramo prostor, v katerem rastline kalijo, tudi ponoči enako ogrevati. Spet je pred nami obdobje bolj ali manj sončnega vremena, zato rastlinjake, zimske vrtove in prostore, v katerih prezimujejo rastline vsak dan redno zračimo. Tako bomo preprečili razvoj marsikatere bolezni. Miša Pušenjak O "pijanih kosmatincih" na Pokljuki • Kurenti so ogorčeni: "Toliko lazi in žalitev pa se ne!" V deželi korantov je v začetku prejSnjega tedna odjeknilo. Še posebej med kurenti, ki se te dni že pripravljajo na svoj demonski ples. V oči jih je zbodel velik rumen napis nad naslovnico Slovenskih novic: Pijani Kurenti, s podnapisom:"Odganjalci zime so na Pokljuki dokazali, da jim je za promocijo Slovenije kaj malo mar - v vojaSnici, kjer so prespali, so pustili za seboj takSno nesnago, da jih prireditelji biatlonskih tekem najbrž ne bodo več povabili." Foto: OC Pokljuka Skupina Koranti Poetovio iz Ptuja z najboljšo slovensko biatlonko Tadejo Brankovič med letošnjim tekmovanjem na Pokljuki. Še hujši očitki na račun "pijanih kosmatincev" iz Ptuja, ki naj bi se "razkazovali, ritali in ropotali" ter kup drugih nečednosti o kurentih je bilo zapisanih tudi na kaki polovici notranje strani omenjenega časnika. Ni nam bilo težko izvedeti, da je bila tudi letos na Pokljuki ptujska skupina Koranti Poetovio, zato smo za pojasnilo o njim očitanem "nečednem" obnašanju zaprosili vodjo te skupine Branka Cajnka: "Članek v Slovenskih novicah z naslovom Pijani kurenti, pod katerim je podpisan Maks Čop, nas je zbodel, ker je žaljiv in neresničen. Toliko žaljivih in netočnih podatkov v enem članku ne prebereš vsak dan. Še nikoli nas ni nihče primerjal s čredo v kožuhih ali s kosmato pernatimi kreaturami, še manj pa s tropom divjakov. Kurenti ne "lazimo" okrog, niti ne "rita-mo" in ne ropotamo z zvonci. Gospod Čop očitno ne pozna kurenta in njegove opreme. Ne vemo, iz katerega razloga je očrnil kurente, če pa se je že odločil za tako pisanje pa bi se moral prepričati, katere kurente bo poniževal in blatil. S svojim člankom je očrnil vse ptujske kurente in ne le nas, člane društva Koranti Poetovio, ki smo se biatlona na Pokljuki udeležili." Kaj se je pravzaprav tam dogajalo, kaj ste počeli, da so vam očitali nečednosti? "Moram povedati, da z organizacijskim odborom sodelujemo že več let in tudi letošnje prireditve smo se udeležili na njihovo povabilo. Ob prihodu v vojašnico smo bivali v eni izmed sob, mogoče smo res naredili manjši hrup; kako bi sicer nesli zvonce, da ne bi "ropotali". To, da smo za seboj pustili takšno nesnago, kot jo opisuje Čop, pa je čista laž. Tudi za nered na stranišču in v kopalnici ne moremo prevzeti krivde mi, ker so te Foto: M. Ozmec Branko Cajnko, predsednik skupine Koranti Poetovio: "Ogorčeni smo, toliko laži, žalitev in netočnih podatkov ..." skupne prostore uporabljali tudi vsi drugi, ki so tam bivali, ne le mi. Treba je vedeti, da so bile vse sobe zasedene z ljudmi različnih profilov, ki so pač sodelovali pri izvedbi tekem. Boleče in nerazumljivo je, da nas je g. Čop znal opisati le z grdimi besedami, tega, kar smo naredili koristnega za promocijo Slovenije in Ptuja, pa očitno ni videl ali pa ni hotel vedeti. Ni vedel, da smo bili povsod v ospredju, med vzpodbujanjem tekmovalcev, pri podelitvi pokalov, da smo se udeleževali sprejemov v VIP šotorih, da smo se veselili uspeha skupaj s Tadejo Bran-kovič in njenim očetom ter se z njo tudi fotografirali. Kot številne obiskovalce smo oba povabili tudi na naše 47. Ku-rentovanje v Ptuju in nasploh smo se veliko pogovarjali z udeleženci tekem iz tujine in domovine ter mednje razdelili tudi veliko zloženk o našem delovanju. O tem, kako dober vtis smo naredili na Pokljuki, je lepo zapisano v Direktu." Kako so bili z vašim nastopom oziroma udeležbo na Pokljuki zadovoljni organizatorji? "Poudariti želim, da izjave o našem nastopu ni dal organizator niti prvi mož biatlona gospod Nunar, ampak so neresnice in žaljivke zrasle le na zeljniku gospoda Čopa, ki po našem mnenju ni kompetent-na oseba, da bi lahko odločal, koga bo v bodoče organizator vabil na svoje prireditve. Navedbe, kot so "pijani kurenti", "alkoholni hlapi okrog kosmatincev" in še nekaj drugih neresnic, ki pomenijo žalitev vseh ptujskih kurentov, pa bodo zagotovo našle epilog na sodišču." In kakšno mnenje imajo o nastopu omenjene skupine ptujskih kurentov organizatorji pokljuškega biatlona? "Direktor organizacijskega komiteja Pokljuka Borut Nunar je v elektronskem sporočilu, ki ga je naslovil na župana mestne občine Ptuj dr. Štefana Čelana zapisal: "V zvezi s časopisnim člankom v Slovenskih novicah o obisku kurentov na Pokljuki v času svetovnega pokala v biatlonu bi vam rad sporočil, da je organizacijski komite Pokljuka že sedmič zapored na tekmovanja za Svetovni pokal v biatlonu povabil skupino kurentov iz Ptuja pod vodstvom Braneta Cajnka. Letošnje vabilo je bilo podobno vsem drugim, saj smo bili mnenja, da je pojava kurenta v slovenskem okolju dobrodošla tudi na naših športnih prireditvah. Celotna organizacija je bila letos enaka dosedanjim, to pomeni, da smo skupino kurentov povabili, jo pripeljali na Pokljuko, jo tam nastanili za eno noč in potem odpeljali tudi nazaj v Ptuj. Pri tem kakšnih večjih težav ni bilo. Obnašanje kurentov 20. in 21. januarja letos na Pokljuki se po našem mnenju ali videnju ni razlikovalo od prejšnjih sezon, seveda maski in času oziroma dejavnosti kurentov primerno. Ocenjujemo seveda aktivnosti kurentov v obsegu, za katerega smo se mi kot organizatorji Pa brez zamere Nova poStevanka NaSe življenje z evrom Za nami je približno prvi mesec obratovanja z novo valuto. Smo bolj revni? Niti ne. Smo bolj bogati? Večinoma tudi ne. So cene poskočile tja proti neskončnosti? Tudi ne. Torej, kaj nam je prinesel evro? Tisti, ki nas vodijo, bi najbrž rekli, da smo sedaj pa čisto res v razviti in napredni Evropi; verjetno bi rekli tudi to, da je to, da so nam dovolili prevzeti evro, priznanje naši gospodarski in politični usmerjenosti. Kar pomeni, da smo absolutno na pravi poti in nam kmalu ne bo manjkalo prav nič, seveda pod pogojem, da trenutno še malo, ampak res malo potrpimo. Potem bomo pa evro-carji in v sedmih nebesih. Ampak pred tem pa, kot rečeno, moramo še malo, malo... no, pa saj verjetno vsi veste, kako to gre in kako se glasijo parole. To so besede, brez katerih naši voditelji ne morejo in ki jih konec koncev od njih večina izmed vas tudi pričakuje od njih. Čeprav so te besede velikokrat neresnične ali vsaj zelo skregane z realnostjo. A vseeno, nova valuta je prinesla nekatere spremembe - na čisto osnovnem, bivanjskem nivoju našega prebivanja. Kar pomeni, da se nam ni izboljšal ali poslabšal življenjski standard, gledano s finančne perspektive, ampak se da spremembe zaznati v popolnoma vsakdanjem načinu našega bivanja. Vzemimo na primer denarnice. Včasih ("včasih" tukaj pomeni tisti čas, ko nam je še vladal tolar in ne evro) smo imeli denarnice, namenjene skoraj izključno bankovcem. Pa seveda so morale vsebovati tudi tisti plastično-prozor-ni del, kamor je veliko ljudi tlačilo slike svojih najbližjih in jih potem nehote razkazovalo tistim, ki so v vrsti na blagajni stali za njimi in buljili v njihove razprte denarnice in družinske člane. Zdaj pa so v ospredje stopile denarnice, ki v svojem drobovju skrivajo satovje predalčkov in razdelkov, namenjenih sortiranju in bolj učinkoviti izbiri evro kovancev. Bankovci so, zdi se, potisnjeni v ozadje. Morda niti ne toliko zato, ker jih ne bi imeli, ampak predvsem zato, ker je kovana valuta do zdaj bila precej nepomembna in skoraj nič vredna. Kaj pa sije človek lahko kupil s petdesetimi tolarji? Bore malo. A zdaj je malo drugače - skorajda ga ni več, ki bi v trgovini pri blagajni ležerno zamahnil z roko in prodajalki, ki mu želi v dlan vsuti kovance kot vračilo nakupa, rekel "kar obdržite, v redu je." Kovanci so nenadoma postali nadvse pomembni in uporabni kosi kovine. Kadar nam kak pade na tla, ga z veliko ihto pričnemo iskati ter ga, ko ga najdemo, skrbno pospravimo v žep. Časi, ko ta okrogli kos kovine ni bil vreden skoraj nič, so (zdi se) za kar nekaj časa minili - tako da smo obsojeni na temeljito preštevanje tiste množice kovancev in na vsakokratno absolutno koncentracijo misli, kadarkoli in kjerkoli plačujemo. Vendar pa so tudi prodajalke in prodajalci vseh vrst precej smešni, odkar so uvedli novo valuto. Skoraj vsi ti namreč za znesek recimo 1,57 evra, ki ga moraš plačati na blagajni, rečejo: "en evro in sedeminpetdeset centov". Kot da bi še vedno bili v obtoku obe valuti, ne pa samo evro. Kar se mene tiče, bi bilo popolnoma dovolj, da bi mi oseba za blagajno rekla "ena sedeminpetdeset", kot smo bili (z nekaj ničlami več) navajeni včasih. Saj je pa vendar jasno, da gre za evre in ne (več) za tolarje. No ja, morda osebe za tekočimi traki in elektronskimi senzorji črtnih kod imajo tako navodilo od zgoraj, da bi prehod na evro bil čimbolj tekoč. A tudi v tem primeru se to zdi rahlo nesmiselno, saj bo slej ko prej treba reči tolarju "adi-jo'' tudi v naših glavah in ne samo v naših denarnicah. Da ne bomo tako kot neka gospa, za katero sem slišal, da je bojda do uvedbe evra preračunavala tolarje nazaj v jugo dinarje, danes pa preračunava evre v tolarje in te nazaj v jugo dinarje, da se znajde v aktualnem monetarnem sistemu. Pa tudi to je popolnoma v redu - gospa se s pomočjo teh svojih računskih operacij na koncu koncev znajde v sedanjem valutnem sistemu; dejstvo, ki bi ga glede marsikoga drugega težko trdili. Gregor Alič dogovorili s kurenti. Njihovo gibanje na biatlonskem prizorišču je potekalo v skladu z našimi usmeritvami in možnostmi samega tekmovanja. Od vsega drugega, kar je bilo zapisanega v omenjenem časopisu, pa se odmikamo, saj se kot organizatorji ne nameravamo spuščati v različne polemike izven naših aktivnosti." Naj dodamo, da je pismo lastnoročno podpisano in opremljeno z originalnim žigom Organizacijskega komiteja Pokljuka! Dokončen vtis o nastopu ptujskih kurentov na Pokljuki prepuščamo bralcem. Ne bo pa napak, če dodamo, da smo v zvezi s tem prejeli tudi nekaj klicev občanov in celo predstavnikov korantov in drugih skupin, ki so nad omenjenim pisanjem ogorčeni, češ da so s tem oblateni vsi ptujski kurenti. Nekateri celo ciljajo na zavist organizatorjev drugih pustnih prireditev po Sloveniji, češ da je bilo to blatenje njim v prid. Kakorkoli že, presodite sami. Tisti, ki smo kdajkoli bili ko-ranti, dobro vemo, da je to zelo naporno, pa tudi, da je zgodba o treznih korantih na moč podobna tisti o belih črncih . .. Pod kožo smo pač vsi krvavi ... M. Ozmec Ptuj • Obiskali smo ptujsko poslovno enoto Save - GTI, d. o. o. V letu 2006 proizvodnjo povečali za 30 odstotkov Oživljanje gumarske proizvodnje na Ptuju poteka uspešno. Rezultati dela v ptujski PE Save - GTI, d. o. o., ki ima sedež na Rogozniški cesti 32, kažejo na to. Potem ko je vodenje v februarju 2004 prevzel Anton Rogina, pred tem so družbo vodili direktorji iz Kranja, so se parametri uspešnosti poslovanja pričeli vidno izboljševati. Od leta 2004 družba za proizvodnjo gumeno-tehničnih izdelkov posluje pozitivno. V tem času je realizacija porasla s 2,7 milijona evrov na okrog šest milijonov, kolikor je znašala v letu 2006. Lani so obseg proizvodnje povečali kar za 30 odstotkov, dobiček celo za 50 odstotkov. »S poslovanjem so tako kot mi zadovoljni tudi v poslovodstvu Save oziroma lastniki. Pomembno je tudi, da se povečuje timski duh, da pridobivamo novi kader, kar vse vliva optimizem v poslovanje v novem letu in naslednjih letih. Več kot 80 odstotkov naše proizvodnje, to so v glavnem gumeno-tehnični izdelki, izdelamo za potrebe avtomobilske industrije. Od tega več kot 70 odstotkov prodamo zunaj Slovenije, največ v države EU. Proizvajamo različne zaščitne kape in različne mehove, ki so tudi naš glavni produkt. V letu 2006 smo uspešno osvojili tudi nov program proizvodnje polnih koles. V Kranju so z njim prenehali, maja lani smo ga uspešno prenesli na Ptuj. Trenutno s tem proizvodom uspešno pokrivamo precejšen del Evrope, Hrvaške in tudi Slovenije. Gre za polna kolesa za viličarje in za vozičke na letališčih. Naš napredek je opazen na tržnem segmentu kot tudi v proizvodnji. Veliko vlagamo tudi v posodobitev proizvodnje, tik pred iztekom leta 2006 so kupili sodobno hori- zontalno injekcijsko stiskalnico francoske firme Rep, ki je ena najkvalitetnejših proizvajalk injekcijskih stiskalnic na svetu. Do polletja letos bomo nabavili še dve takšni stiskalnici. Odlika teh stiskalnic je velika produktivnost in ekonomičnost izdelave v velikih serijah. Zelo smo zadovoljni, ker smo v lanskem letu uspeli pridobiti nekaj novih velikih kupcev, med njimi skupino VW, delamo za Škodo in Volkswagen, za dodatne projekte se pogovarjamo tudi v Renaultu. O tem, koliko nam zaupajo uveljavljene firme v avtomobilski industriji, zlasti še Rena- Antona Rogine povečalo s 54 na 88. Na nove sodelavce računajo tudi v letu 2007, iščejo predvsem visoko izobražen tehnični kader, če želijo sodelovanje s svojimi kupci še nadgrajevati in jih ponuditi kvalitetne rešitve oziroma izdelke. Uspešno se povezujejo s Šolskim centrom na Ptuju glede vajencev in tudi strojno fakulteto v Mariboru. V svoje vrste želijo pridobiti čim bolj- ši kader, med drugim jih želijo pritegniti tudi z nagradami za diplome, ki jih bodo razpisali v kratkem. Gumarjev dejansko ni, potrebnih jih je vzgojiti, pravi Anton Rogina. Eden izmed ciljev Save je tudi imeti zaposlen zadovoljen kader, zato veliko pozornost posvečajo izobraževanju. Izobraževanje gre v smeri, da bi bili sposobni poiskati najboljše kadre, ki bi postali njihovi sodelavci. V primerjavi z drugimi okolji je Sava na tem področju eno zglednejših slovenskih podjetij. Sava - GTI, d. o. o., PE Ptuj posluje po treh certifikatih kakovosti ISO-TS 16949, ki pomeni nadgradnjo ISO TS 90012001, in okoljskem. Trudijo se, da bi proizvajali brez slabih izdelkov, na milijon izdelkov v zadnjih letih skorajda niso imeli slabih izdelkov. MG Foto: Črtomir Goznik Anton Rogina, direktor Save - GTI, d. o. o., PE Ptuj: »Naš napredek je opazen v tržnem in proizvodnem pogledu.« ult in Knorr-Bremse, pove tudi podatek, da v obeh delamo razvojno, uspeli smo vzpostaviti skupno sodelovanje njihovih in naših razvojnikov. To je stopnica više v sodelovanju, še ne tako daleč je bilo tako, da smo na osnovi njihovih zahtev izdelovali ponudbe. Zdaj pa je tako, da rešitve ponujamo mi. S tem si tudi povečujemo zaupanje naših strank, na tem gradimo naš jutri. Avtomobilskemu trgu želim ponuditi čim več kompleksnih izdelkov, več kombinacij gume plastika, gume kovina. Nekaj tega sicer že delamo sedaj.« Število zaposlenih se je pod vodstvom Foto: Črtomir Goznik Tik pred zaključkom leta 2006 so pridobili sodobno horizontalno injekcijsko stiskalnico francoske firme Rep, ki je ena najkvalitetnejših proizvajalk injekcijskih stiskalnic na svetu. Do polletja letos bodo kupili še dve. Na fotografiji Janko Slameršek, vodja proizvodnje ob novi pridobitvi. %QLANDIA Dežela nakupov in petovfafevto podarjata Renault Megane Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: KAKTUS, AKRAKA, STATOR, TUMARA, RAB, GORAZD, GOL, MLEČ, STROKA, BARI, ARARA, PUTER, RAPIR, ALEP, AMONT, NI, AE, PIRŠ, OK, AST, INTERPRETKA, SO, KASTRIOT. Nagradno žrebanje: sobota, 3. februar 2007 ob 17. uri Ormož • Prva tiskovna konferenca župana A. Soka Društvena last v zasebne roke Alojz Sok, župan občine Ormož, je v četrtek pripravil svojo prvo tiskovno konferenco v tej funkciji. Spregovoril je o zapletih s Športnim društvom Velika Nedelja, o dosedanjem delu občinskega sveta in načrtih za tekoče leto. Najprej je župan spregovoril o sklepu o izvršbi, ki so ga konec novembra prejeli s sodišča za izplačevanje vseh sredstev Športnemu društvu Velika Nedelja. Športno društvo Velika Nedelja je namreč izgubilo tožbo proti Robertu Bezjaku in mu je dolžno plačati 1,8 milijona tolarjev odškodnine. Sok je povedal, da so, glede na sklep sodišča, začasno zadržali izplačilo zadnje lanske dotacije omenjenemu društvu v višini 1,2 milijona tolarjev, v januarju pa bi tako morali zadržati še nadaljnjih 600.000 tolarjev. Občina se je pisno obrnila na društvo in jih pozvala, da jih obvestijo o svojem statusu. Tega društvo ni storilo. So pa januarja s strani ŠD Velika Nedelja prejeli pritožbo zoper sklep, z obrazložitvijo, da naj bi bilo njihovo zadrževanje izplačila nezakonito. »Ker je imela sklep sodišča, občina ni mogla ravnati drugače kot je«, je kategoričen župan Sok. Društvo je že 22. decembra izvedlo skupščino in sprejelo stečajni postopek društva. Ob tem so razprodali tudi svojo lastnino, ki je bila v veliki meri sezidana z občinskimi sred- stvi. »Znano je, da je ormoška občina v preteklosti v športne objekte veliko vlagala, zadnji dokaz je lanska gradnja 80 milijonov vredne atletske steze v Ormožu. Na podlagi Zakona o športnih objektih iz 90. let minulega stoletja, je občina morala določiti športne objekte javnega interesa. To je tudi naredila in pri tem priznala lastninsko pravico Rokometnega kluba Ormož, Nogometnega kluba Ormož in Teniškega kluba Ormož za prostore, ki so jih imeli v uporabi, njihovo gradnjo so v veliki meri sami financirali. Enako se je zgodilo s teniškim igriščem in prizidkom k športni dvorani pri Veliki Nedelji, ki je sta prešla v last ŠD Velika Nedelja. Vendar so drugod objekti na voljo vsem članom, ŠD Velika Nedelja pa je teniško igrišče za 3,4 milijona tolarjev prodalo Marku Skoku, podobna pogodba pa naj bi obstajala tudi za prizidek športne dvorane. Društvena lastnina je tako prešla v zasebne roke in občina Ormož preverja, ali gre v Teniško igrišče je bilo del lastnine Športnega društva Velika Nedelja, ki je bila v preteklosti delno financirana in vzdrževana tudi z občinskim denarjem. Sedaj je društvena lastnina končala v zasebnih rokah. »Občina le izvaja sklep, ki ji ga je naložilo sodišče,« je kategoričen Alojz Sok. tem primeru za oškodovanje njene lastnine in ali obstaja možnost tožbe, je povedal Alojz Sok. Društvo naj bi se po njegovem mnenju za ta korak odločilo zato, ker naj bi bile proti njim v teku še tri podobne tožbe, vse z velikimi izgledi, da jih bo društvo izgubilo. Zato je, po mnenju Soka, društvo uvedlo stečaj, krivca za nastalo stanje pa iščejo v občini Ormož, ki je samo izvajala sklep, v katerem je izrecno na- pisano: »Občini Ormož se prepoveduje poravnava zarublje-nih vsakomesečnih terjatev, ki jih ima do nje dolžnik vse do popolnega poplačila terjatve upnika do dolžnika.« Največ za ceste Župan Sok je spregovoril še o delu občinskega sveta. Zadovoljen je z narejenim, nekoliko se je zataknilo pri imenovanju nadzornega odbora, ko svetniki kljub dogovoru niso potrdili dogovorjene kandidatke. Sok je pojasnil, da to ne pomeni, da to mesto v NO ne pripada LDS, s predlogom se svetniki očitno niso strinjali. Odločno je zanikal tudi, da naj bi delovanje OS vodil po domače in pozval opozicijo, da drugič svoje trditve o kršenju poslovniških določil podpre s konkretnimi podatki o členih, ki naj bi jih kršil. Prav tako je sporočil, da zloglasno ormoško glasovalno napravo preurejajo, da bo omogočeno hitrejše in bolj tekoče glasovanje ter prijavljanje k besedi. Župan je zadovoljen tudi z delom občinske uprave in upa, da bodo vzdržali visoki tempo dela, saj so zaposleni z zaključnim računom in pripravami na delitveno bilanco, hkrati pa pripravljajo tudi že proračune za vse tri občine. Prav zaradi razdruževalnih formalnosti občine bodo letošnje investicije občine Ormož bolj pičle, v največji meri pa bo šlo za modernizacije cest. Občina je denar namenjen za novoletne čestitke -150.000 tolarjev - letos namenila Rdečemu križu Ormož. Ta pa je denar namenil rejniški družini, ki bo s tem denarjem kupila dolgo želeno harmoniko za svoje varovance. Župan je povedal, da so se letos že uspeli dogovoriti o poteku pustovanja v Ormožu. Organizacijo je prevzelo Turistično društvo Ormož, sredstva za nagrade in zaprtje mesta pa bo zagotovila občina. Viki Klemenčič Ivanuša Foto: vki Foto: vki Nagradni vprašanji Kdo podarja avtomobil? Koliko trgovin in lokalov je v deželi nakupov ©. QLANDIA? Odgovorite na nagradni vprašanji, izpolnite kupon s svojimi podatki in ga odložite v razstavni avtomobil v nakupovalnem centru Qlandia na Ptuju. V deželi nakupov vas pričakuje 35 trgovin in lokalov: Interspar, Hervis, New Yorker, Baby center, Big Bang, dm-drogerie markt, Mass, Tom Tailor, Bata, Tally Weijl, Stilus, Bags & More, Bar Code, Benetton, Clark & Clark Kids, CONA bomax, Cvetličarna Roža, Europhone-Mobitel, Frizerski salon Simple, Ključi-ključavnice Štiftar, Lekarna (Budine-Brstje), Loterija Slovenije, Modni dodatki Limi, Moj dom, Office 1 Superstore, Optika Darja, Polzela prodajalna Vita, Restavracija Pasta More, Second Sun-Drugo sonce, Skiny, Sten Time, Tera RD, Zlatarstvo Tofant, Zootic, Ypsilon Hop! V petek pa na tradicionalni korentov skok Po stari kurentovanjski tradiciji si lahko kurenti oziroma koranti prvič nadene-jo svoje oprave in pričnejo vaditi ubrano zvonjenje, s katerim odganjajo zimo in privabljajo v deželo pomlad ter prinašajo srečo in dobro letino, šele ob sveč-nici. In ker na Ptuju vztrajno ohranjamo etnografsko dediščino na področju ku-rentovanja, bodo naši koranti že ta petek pričeli nabirati kondicijo za letošnje 47. Kurentovanje na Ptuju na tradicionalnem korantovem skoku. V noči z 2. na 3. februar se bodo koranti in pokači s Ptujskega že sedmič zapored zbrali v Budini pri Ptuju na domačiji 2. princa karnevala Matevža Zokija in s tradicionalnim koran-tovim poskakujočim plesom ob ognju začeli oznanjati pustni čas. Zvonko Križaj - idejni pobudnik tradicionalnega korantovega skoka - je korantovo opravo vzljubil že v otroških letih. Korantovo dediščino sta mu namreč v zibel položila že ded in oče, oba navdušena koranta. »Tako se mi je v času, ko sem bil izbran za princa karnevala, porodila ideja, da na naši domačiji priredim korantov skok za vse tiste, ki negujejo tradicijo korantovanja že od otroštva. V meni je namreč še vedno živ spomin na tiste čase, ko smo otroci nestrpno čakali na polnoč ob svečnici, kadar so si kurenti lahko prvič nadeli zvonce in kurentovo opravo ter začeli oznanjati, da je pustni čas pred nami,« pripoveduje Zoki. A ni vsak kurent, ki si nadene kurentovo opravo. Kurent je po Zokijevem prepričanju oseba posebnega duha: »Pravi korant v sebi, v svoji duši nosi posebno slavo oziroma čast. Že moj oče in ded sta bila koranta. V družini še skrbno hranimo fotografijo iz leta 1951, ko so se smeli koranti prvič uradno pojaviti v mestu, saj so v davnini na pustni torek hodile po mestu v glavnem le meščanske maske. Na to fotografijo sem ponosen, ker dokazuje, da je moj oče že v tistih davnih časih varoval korantovo dediščino. Še danes skrbno čuvam njegove medeninastezvonce. Da bi mladi rodovi še naprej negovali korantovo dediščino, smo na naši domačiji pripravili tudi manjšo muzejsko zbirko, v kateri so predstavljeni pustni liki s Ptujskega.« »Nekoč,« se spominja Zoki, »je veljalo, da so bili lahko kurenti le neporočeni mladi fantje. Danes pa živimo v modernih časih in navdušenje nad negovanjem tradicije kurentovanja se je preneslo tudi na ženske in otroke. Spol in stan danes nista več tako pomembna. Vendar ne smemo pozabiti, kakor je že večkrat izpostavil župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Če-lan, da je pri kurentovanju najpomembnejše, da obstaja zapovedani čas, kdaj lahko kurenti oživljajo tradicijo in zapovedi, kako se morajo v tem času predstavljati, saj nenazadnje predstavljajo etnografsko dediščino cele Slovenije.« Zato Zoki prisrčno vabi vse kurente in ljudi dobre volje, da se v petek ob polnoči pridružijo veseli množici pokačev in korantov ter občutijo nepozabno donenje več stotih korantovih zvoncev v pustno oznanjajoči svečnični noči. Emina Mešič Di®log company Organizator nagradne igre ''Qlandia Ptuj'' je družba Hypo investicije d.o.o., Dunajska cesta 117, 1000 Ljubljana. Nagradna igra traja od 8.12.2006 do 3.2.2007. Nagradna igra se zaključi dne 3.2.2007 ob 17.00 uri z javnim nagradnim žrebanjem v nakupovanlem centru Qlandia na Ptuju, Ormoška cesta 15. Sodelovanje v nagradni igri ni pogojeno z nakupom. Dobitnik nagrade bo objavljen na info točkah nakupovalnega centra Qlandia Ptuj in v časniku Štajerski tednik ter bo najkasneje v 14 dneh po končani nagradni igri o nagradi pisno obveščen po pošti. Pravila nagradne igre so objavljena na vpogled v nakupovalnem centru Qlandia Ptuj. Prireditvenik Torek, 30. januar 20.00 Maribor, SNG, drama, Intimna komedija, MalOd, za izven - Ptuj, CID, brezplačna pomoč pri učenju slovenščine oziroma slovnice za srednješolce poteka ob sredah popoldan, »Nada slovenščino obvlada«, prijave na telefon 040 417 476 Sreda, 31. januar 17.00 19.00 Majšperk, v Občini (sejna soba), tematsko srečanje, za vse, ki si želijo novih izzivov in znanj Maribor, Multimedijski center Kibla, Ulica Kneza Koclja 9, literarni večer z gostjo Lamijo Begagic, ki se bo predstavila v okviru festivala Fabula Četrtek, 1. februar 10.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, Micka, za šole 12.30 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, Mikca, za šole 16.30 Maribor, Narodni dom, musical, Otroci imajo pravice, mar ne?, dvorana Union, za izven 18.30 do 20.00 Ormož, telovadnica Gimnazije, badminton Kolosej Maribor Torek, 30. januar - Ob 16.20, 18.50 in 21.10 Naša mala mis. Ob 15.35, 17.40, 19.50 in 21.55 Turistas. Ob 15.00, 18.00 in 21.00 Babilon. Ob 17.00, 19.20 in 21.40 Neustrašen. Ob 16.30, 19.10 in 21.50 Skrivnostna sled. Ob 16.40, 18.00, 19.00, 20.20 in 21.20 Noč v muzeju. Ob 15.40, 17.50, 20.00 in 22.00 Utrip groze. Ob 15.50, 18.40 in 21.30 Apokalipto. Ob 15.30 in 18.10 Vesele nogice. Ob 16.10 Božiček in Snežak 3D. Ob 16.50 Divji safari 3D. Ob 20.30 Casino Royale. Ob 18.00 in 20.20 Noč v muzeju. Ob 16.50 Divji safari 3D. Ob 16.10 Božiček in Snežak 3D. Sreda, 31. januar, ob 19.00 Bolj čudno kot fikcija. Ob 20.00 Krvavi dina-mit. Ob 15.10 in 17.30 Naša mala mis. Ob 15.35, 17.40, 19.50 in 21.55 Turistas. Ob 15.00, 18.00 in 21.00 Babilon. Ob 16.20 in 21.40 Neustrašen. Ob 16.30, 19.10 in 21.50 Skrivnostna sled. Ob 16.40, 18.00, 19.00, 20.20 in 21.20 Noč v muzeju. Ob 15.40, 17.50, 20.00 in 22.00 Utrip groze. Ob 15.50, 18.40 in 21.30 Apokalipto. Ob 15.30 in 18.10 Vesele nogice. Ob 16.10 Božiček in Snežak 3D. Ob 16.50 Divji safari 3D. Ob 20.30 Casino Royale. Ob 18.00 in 20.20 Noč v muzeju. Ob 16.50 Divji safari 3D. Ob 16.10 Božiček in Snežak 3D Mali oglasi STORITVE DO 45 % znižanje avtoplaščev do odprodaje zalog. Vulkanizer-stvo, Lamot Zdravko, s. p., Ulica svobode 13, Miklavž, tel. 02 629 62 77. JASNOVIDKA MARUCA na Ptuju dne 2. in 3. februarja (Studio Maga kirka, d. o. o., Rojčeva 15; Ljubljana) tel. 031 663 500 ali 01 524 86 27. CE POTREBUJETE pomoč na domu, čiščenje, pokličite na tel. 02 740 87 40 ali GSM 040 355 425. Helena Jančič Štajner, s. p., Moškanjci 58. KMETIJSTVO PRODAM bukova in brezova drva, možna dostava. Tel. 041 723 957. PRODAM odojke in od 80 do 100 kg svinje. Tel. 041 368 437. NEPREMIČNINE PRODAM starejšo hišo v okolici Jeruzalema. Tel. 041 872 781. PRODAM 1-sobno, opremljeno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 408 827. RAZNO RADIOPTUJ fta ¿fitefrc www.radio-ptuj.si IŠCEMO žensko s Ptuja ali bližnje oklice za pomoč v gospodinjstvu. Tel. 040 552 808. KREDITI - mobilno bančništvo - Ena: 051 804 324 POSKOČNIH 1. Ans. ČEPON - S pesmijo ljubezen vračamo 2. Ans. RUBIN - Pošten le žene se drži 3. Ans. TAPRAVI FALOTI - Muzikant je falot 4. ALPSKI KVINTET - Naša štiri desetletja 5. Ans. ZUPAN - Iz Lahovč v Naslovče 6. SLOVENJEGORIŠKI FANTJE - Domači kruh 7. S. FAJS IN DIAMANTI - Ker glasbo rad imam & t POP 7 TOP 1. BRIGITA SULER - Kamrca 2. ČUKI - Pancar tanc 3. ALENKA KOLMAN - Vedno hočem te zase 4. KALAMARI - Bye Bye 5. ANITA KRALJ - Ne ne ne 6. ROMANA - Ostani sam 7. ATOMIK HARMONIK - Toni je pa ribo ujel (RMX) ŠOPEK POSKOČNIH POP 7 TOP Glasujem za: Ime in priimek: Tel. številka: Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGAMARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666 KUPIM KOŽUH za kurentijo za šest let starosti. Tel. 041 591 205. PRODAM kurentijo za starost od 7 do 10 let in kupim za 14 let. Tel. 751 03 81. MOTORNA VOZILA MINI MOTOR 4-kolesnik, 50 kubi-kov, prodam, cena 200 evrov. Ciril Murkovič, Muretinci 48, tel. 02 740 87 59 ali 031 702 523. www.tednik.si V SPOMIN Anici Novak S PTUJA, POLJSKA C. 7 Danes, 30. januarja, mineva eno leto, odkar te ni več med nami. Žalujoči: mož Cvetko, sin Drago z družino in sestra Greta s sinom Krvodajalci 10. november - Sanja Plohl, Kle-pova 43, Ptuj; Alenka Šuman, Gorišnica 40; Darjan Čeh, Ul. 1. maja 12/a, Ptuj; Maja Bila-novic, Selska c. 11, Ptuj; Tanja Rozman, Sp. Leskovec 1; Marko Dukarič, Ul. 5. Prekomorske 15, Ptuj; Alja Čeh, Janežovci 7/a; Aljoša Vajda, Muretinci 47; Janez Bezjak, Vodova 10, Ptuj; Marko Bratuša, Podgorci 59/b; Jasna Žabota, Mestni trg 4, Ptuj; Tanja Rogina, Ul. Pohorskega bataljona, Ptuj; Špela Težak, Ul. 5. Prekomorske 21, Ptuj; Tina Radolič, Soviče 7; Jan Ambro-žič, Mestni Vrh 74, Ptuj; Marko Vauda, Orešje 173; Miha Ciglar, Ul. Lackove čete 35/a, Ptuj; Darja Habjanič, Orešje 105; Matjaž Podhostnik, Zg. Hajdina 10; Darjan Štager, Trgovišče 60/a; Barbara Feguš, Spuhlja 83; Aljaž Vobič, Zlatoličje 7/a; Nataša Štumpf, Muretinci 34; Marjanca Vnuk, Moškanjci 114/a; Maja Cizerl, Mihovci 70. 13. november - Boris Petrovič, Markovičeva 11, Maribor; Marta Hanžič, Obrež 125/a, Sredi- šče ob Dravi; Srečko Puklavec, Obrež 82; Marta Hlebec, Kog 107; Gregor Rubin, Ob trnavi 3, Središče ob Dravi; Zdravko Hlebec, Kog 107; Slavko Kr-njak, Partizanska 10, Središče ob Dravi; Ivan Škrinjar, Obrež 59; Melita Brmež, Gabernik 4; Dejvis Pahor, Bolgarska 6, Maribor; Andrej Mlakar, Lovrenc 105; Adi Repec, Ivanjkovci 9/a; Sandi Kralj, Ul. Borisa Kraigherja, Kidričevo; Severino Ogrizek, Nova ulica 24, Poljčane; Maja Ladic, Peršonova 25/a, Ptuj; Drago Plečko, Mekotnjak 42/e, Ljutomer; Ivanka Dogša, Ljutomerska 2, Središče ob Dravi; Peter Muraus, Terškova 15, Maribor; Jožef Šuen, Lahonci 34; Benjamin Hrašovec, Mejna ulica 57, Maribor; Boris Čulek, Trg talcev 6, Središče ob Dravi; Mojca Korotaj, Mali Brebrov-nik 50/a; Darko Čuš, Mezgovci 64/a; Slavko Veselič, Gorišnica 161/a; Aleš Zorjan, Hum 20/ a; Matej Hlebec, Lača ves 43/ a; Matej Bezjak, Prvenci 5/d; AnSelo Maračič, Volkmejva 38, Ptuj; Veronika Leben, Slomi 9; Brigita Čuš, Mezgovci 64/a; Oto Mesarič, CMD 17, Ptuj; Franc Žmauc, Zagorci 5 9/a; Rado Marčec, Trška 6, Središče ob Dravi. 16. november - Olga Plohl, Ru-cmanci 48; Jurij Borko, Gode-ninci 1; Marko Novak, Jastrebci 35; Janez Podgoršek, Slovenska 25, Središče ob Dravi; Vinko Si-monič, Dornava 3; Anton Feguš, Sedlašek 15/a; Andrej Omulec, Galušak 8, Sv. Jurij ob Ščavni-ci; Avgust Kodrič, Čermožiše 98; Franc Cigula, Dornava 141; Albina Zajšek, Seliškajva 16, Ptuj; Tatjana Skok, CMD 11, Ptuj; Jurij Cvitanič, Gorišnica 62; Srečko Roškar, Biš 63; Franc Gabrovec, Ul. 25. maja 19, Ptuj; Štefan Rotvein, Tržec 10/c; Srečko Narat, Trnovec 21/a; Anton Horvat, Pobrežje 40/a; Jožef Šprah, Pobrežje 27; Martin Cafuta, Gorca 69; Branko Ivančič, Hrastovec 73; Boštjan Novak, Volkmerjeva c. 21, Ptuj; Stanislav Kosi, Kettejeva 13, Ptuj; Milan Železnik, Kočice 67; Igor Turnšek, Gerečja vas 40/c; Milan Plohl, Rucmanci 48; Stane Kelc, Paradiž 90; Franc Šar-kezi, Videm pri Ptuju 31. VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI PREDLOGI ZA FEBRUAR S pomladjo prihaja čas za pončo Prva specializirana spletna trgovina www.poncho.si za ponče pri nas -unikatne pletenine za močnejše postave Pravzaprav je tudi letošnja nenavadna zima kot nalašč za pončo modo, ko je zimski plašč odveč in ga morajo nadomestiti nekoliko lažja vrhnja oblačila. Vsekakor pa je pomlad tista, ko pride pončo do polne veljave, ne samo kot ogrinjalo, marveč tudi kot modna posebnost iz južnoameriških logov, kjer mu ponekod rečejo tudi chamanto, ruana, jorongo ali sarape. In kot zanimivost: četudi je pončo v zahodnem modnem svetu predvsem ali izključno žensko oblačilo, ga je še najbolj promoviral moški, namreč Clint Eastwood v svojem znanem we-sternu, sicer pa naj bi poncho nosili že Azteki in Inki. Ponudba pončev je na slovenskem trgu bila doslej več kot skromna, domala zanemarljiva. Zato bo ženskam, ki rade segajo po bolj neobičajnih oblačilih, zagotovo dobrodošla in zanimiva prva specializirana e-trgovina pončev na spletu z naslovom poncho.si, tudi s ponči za otroke, poleg tega pa so v ponudbi še modne pletene pelerine, štole, vrečaste kape, mega baretke, ljubki klobučki za deklice ter broške iz marabu perja. Vsi izdelki so unikatni, obli- kovani in narejeni z veliko ročnega dela iz najboljših materialov in jih v splošni prodaji ni. Za gospodične in gospe, ki nosijo oblačila od št. 40 naprej, pa zanesljivo vesela novica: v tej spletni trgovini bodo na voljo ekskluzivne pletenine, predvsem za bolj svečane priložnosti. Teh izdelkov v drugih trgovinah ne bo. Trgovina poncho.si ima seveda svoj klub, v katerega je vpis prost in brez obveznosti, njegove članice pa kupujejo 10 do 20 odstotkov ceneje in imajo popuste ob nakupih pri poslovnih prijateljih pončo trgovine.Vsaka dva tedna prejemajo tudi e-novice z neobičajnimi kulinaričnimi recepti, z bontonom, predvsem poslovnim, o modi, npr. o trendu v Ameriki, kjer se pletenje uporablja kot psihoterapija sodobnega človeka; iz Amerike se bo oglašala študentka University of Miami, iz Grčije Slovenka, ki biva v Atenah, za sedanje in bodoče avtodomarje in prikoličarje bodo na voljo koristne novice in napotki, ki jih sicer ni moč prečitati v našem tisku in še druge koristne informacije. Mqja Čebulj Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika ...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. AEROBIKE www.aerobika.net Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v Štajerski TEDNIK in AEROBIKE ograjujeta obstoječe Inovelnaro Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: ime in priimek Jožica Beranič naslov: Apače 111, 2324 Lovrenc na Dr. polju Nagrajenka prejme nagrado po pošti. PILATES, STEP AEROBIKA, LATINO AEROBIKA, AEROBIKA ZA STAREJŠE, TAI JI QUAN, KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACIJA Pilates: O.Š. Olge Meglič, Presernova 31, Ptuj Step aerobika: Nad tribuno Mestnega stadiona Ptuj, Čučkova 7, Ptuj Aerobika: Peršonova 50, Ptuj Glasujem za Naslov Ptuj • Sodni proces po eksploziji na Mariborski cesti Obtoženčeva teta trdi, da Borut tega ni naredil! Glavno obravnavo zoper obtoženega Boruta Erhatiča s Ptuja, ki ga obtožnica bremeni povzročitve splošne nevarnosti, kar naj bi imelo za posledico, da sta 15. februarja 2000 v eksploziji in požaru v stanovanjski hiši na Mariborski cesti umrla njegova starša Štefanija Kmetec in Jože Erhatič, so pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Ptuju nadaljevali v sredo, 17. januarja, ko so pričale še obtoženčevi sorodniki in druge priče. Foto: M. Ozmec V razpravni dvorani četrti dan glavne obravnave (z desne): obtoženi Borut Erhatič, tožilka Sonja Erlač, tričlanski senat s predsednico Katjo Kolarič Bojnec na sredi, levo zagovornik Stanislav Klemenčič Pred tričlanski senat Okrožnega sodišča na Ptuju, ki mu predseduje Okrožna sodnica Katja Kolarič Bojnec, je v četrtem dnevu glavne obravnave, v sredo, 17. januarja, najprej stopila priča Frida Erhatič, sestra pokojnega Jožeta Erhatiča oziroma teta obtoženega Boruta Erhatiča. Tudi njen nastop na sodišču je bil zelo kratek, kajti na vprašanje predsednice senata, ali bo pričala, čeprav ji kot sorodnici ni treba, je odgovorila, da ji je bilo hudo tedaj in da ji je hudo tudi sedaj, zato tako kot v preiskavi tudi sedaj ne želi pričati. Potem se je obrnila proti obtoženemu Borutu in dejala: "On po mojem tega ni naredil", ko je odhajala iz sodne dvorane, pa je svojega nečaka stisnila za rame in mu šepnila: "Drži se, Borut." Nato so kot pričo v sodno dvorano povabili Ivana Zajca, ki je pojasnil, da ostaja pri tem, kar je povedal v preiskavi. Ko mu jo je predsednica senata Katja Kolarič Bojnec prebrala, smo slišali, da je večkrat zahajal v lokal Zlata rokavica, vendar nikoli ni slišal ali videl, da bi v lokalu prišlo do kakih sporov ali izsiljevanj. Kak mesec pred eksplozijo naj bi ga Borut prosil, naj mu posodi garažo za njegov avto alfa, saj naj bi ga izsiljevali, vendar mu garaže ni posodil. Med drugim je tedaj izjavil, da so v lokal zahajali boksarski kolegi Borisa Horvata, čigar dekle je imelo lokal v najemu, večkrat naj bi videl tudi že omenjena Ž. D. in P. S., vendar nikoli ni opazil nič posebnega. Na vprašanje okrožne državne tožilke Sonje Erlač, ali se je po eksploziji in požaru na Mariborski cesti z Borutom o tem kaj pogovarjal, je odvrnil, da sta se sicer po tem še videla, vendar nikoli nista debatirala o tem dogodku, sicer pa se mu zdi čudno, da bi šel Borut delat kaj takega samemu sebi. Kot priča je pred tričlansko poroto stopila tudi Daniela Preložnik Jančič, ki naj bi v kritičnem času pomagala pri računovodskih poslih v lokalu Zlata rokavica. Tudi ona je izjavila, da ostaja pri izpovedi, ki jo je dala že v preiskavi, saj je od tedaj že toliko časa, da se sama vsega ne more več spomniti. Tudi njeno tedanjo izjavo je predsednica senata prebrala in izvedeli smo, da je tedaj delala za najemnico lokala Klavdijo Meznarič, nikoli pa za Borisa Horvata. Tudi Jančičeva naj bi imela dva ključa lokala, vendar naj bi ju nekaj dni pred eksplozijo morala vrniti najemnici. Tedaj je povedala tudi, da po njenih evidencah niso nastali dolgovi ne za lokal Zlata rokavica ne za lokal v Kicarju. Ko jo je okrožna državna tožilka vprašala, ali je morda kdaj kaj slišala o grožnjah zoper obtoženega Boruta Erhatiča ali Borisa Horvata, je odvrnila, da tega ni nikoli slišala ter dodala, da ni prihajala v lokal, ko so bili tam gostje, saj je potrebovala za svoje delo mir. Za Boruta Erhatiča pa je dejala, da je to zelo dobra oseba. Na vprašanje obtoženče-vega zagovornika, odvetnika Stanislava Klemenčiča, ali ji je znano, kakšni so bili odnosi v družini Erhatič je odgovorila, da se Borutova mama ni nikoli pritoževala, vedno naj bi ga le samo hvalila. Tudi od drugih naj ne bi L-d slišala o Borutu nič slabega, saj ve, da je lepo skrbel za mamo in vse druge v družini. Ko ji je predsednica senata Katja Kolarič Bojnec pred-očila, da je v preiskavi dejala, da v lokalu ni bilo težav, v predkazenski preiskavi pa je policistom dejala, da poslovanje v lokalu ocenjuje kot slabo, pa je odvrnila, da ne ve, zakaj bi rekla kaj takega, saj naj bi bilo s finančnega vidika vse v redu. Kot priča je pred sodni senat stopil tudi Borut Ge-rečnik in pojasnil, da je dan pred eksplozijo skupaj z obtoženim Borutom Erhatičem v steno lokala Zlata rokavica vrtal luknjo za ventilator. Na vprašanje, ali je bilo tedaj kaj posebnega, je odvrnil, da ne ve, spomnil pa se je, da se je Borutov oče nekaj razburjal zaradi hrupa, ki sta ga pri tem ustvarjala, saj naj bi vrtala v bližini očetovega okna. Na vprašanje obtoženčevega Danes bo pretežno jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -3, v alpskih dolinah okoli -12, ob morju 0, najvišje dnevne od 3 do 8, na Primorskem do 11 stopinj C. V sredo in četrtek bo na Primorskem in Notranjskem pretežno oblačno, drugod sončno z občasno povečano oblačnostjo. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. zagovornika Stanislava Kle-menčiča, ali sta po vrtanju ventilator tudi vmontirala, je pojasnil, da ga nista, čeprav naj bi ventilator šel v izvrtano luknjo. Ker pa se ob strani ni dal pritrditi, naj bi se z Borutom dogovorila, da bo kupil drugi ventilator, ni pa se spomnil, kaj je bilo potem. Dodal je še, da naj bi tedaj imel s sabo tudi svoj delovni oder, vendar naj bi ga po končanem delu odpeljal s sabo, predsednici senata pa je na skici pokazal, da sta omenjeno luknjo vrtala desno od vhoda v lokal. Na vprašanje obtoženega Boruta Erhatiča, ali se spomni, kdaj sta vrtala, pa je odvrnil, da se tega ne spominja več točno. Kot pričo so pred sodišče povabili tudi Sabino Cvetko, ki je bila tedaj ena od natakaric v lokalu Zlata rokavica. Ta je pojasnila, da je kot natakarica delala le kakih 14 dni, spomnila pa se je, da je delala zadnji dan pred eksplozijo. Na vprašanje predsednice senata, ali se morda spomni, kateri gostje so bili tisti večer zadnji v lokalu, je dejala, da se tega ne spomni več. Spomnila pa se je, da naj bi noč pred eksplozijo zaklenila lokal okoli polnoči, ključev pa naj ne bi nikomur izročila. Na vprašanje okrožne državne tožile Sonje Erlač, ali pozna Barbaro Erhatič, sestro obtoženega Boruta, je odvrnila, da jo na videz pozna, spomnila pa se je tudi, da je po tem, ko je lokal zaklenila, odšla z znancem na pijačo, sicer pa nikoli ni slišala, da bi kdo kaj govoril ali grozil. Ko ji je zagovornik Stanislav Klemenčič predočil, da je v preiskavi izjavila, da zadnji večer ključev še ni imela ter da naj bi jih pripeljala Klav-dija Meznarič, pa je odvrnila, da se ne spominja več točno, kako je bilo s ključi. Tudi na zagovornikovo vprašanje, ali je zadnjo noč zaklenila vhodna vrata, je odvrnila, da ne ve točno, spomnila se je le, da je bilo dvoje vrat ter da je zunanja zagotovo zaklenila, saj naj bi po tem še poskusila, ali so zares zaklenjena. V nadaljevanju glavne obravnave je pričala še ena od tedanjih natakaric Simona Košti in tudi ona je povedala, da se ne spomni več kaj dosti ter da stoji za tem, kar je povedala v preiskavi. Ko ji je predsednica senata Katja Kolarič Bojnec prebrala njeno tedanjo izjavo, pa smo izvedeli, da je tedaj delala pri Klavdiji Meznarič, da naj bi ključe od lokala imela šefica in njen prijatelj Boris Horvat ter da naj bi prenehala delati zaradi Horvatove prevelike verbalne nasilnosti. Na vprašanje okrožne državne tožilke Sonje Erlač, ali je v kritičnem času še delala Barbara Erhatič, je odvrnila, da misli, da je še delala. Ko so jih pred-očili, da je v preiskavi izjavila, da je včasih, če se je delo v lokalu zavleklo tudi do štirih zjutraj, ključe od lokala nastavila zunaj v betonskem koritu za rože, pa je odvrnila, da tega ni nikoli storila, vedela Osebna kronika Rodile so: Petra Zor-ko, Gorišnica 32/a - Gala; Barbara Šošta-rič, Rimska ploščad 17, Ptuj - Taro; Zlatka Tuš, Mezgovci ob Pesnici 1, Dornava - Matevža; Ivanka Grašič, Sv. Jurij 12, Rogatec - Stanko; Darinka Korpar, Sovjak 89, Sv. Jurij ob Ščavnici - Sebastjana in Katjo; Ružica Kvas, Polenšak 1 - Milana; Manuela Murko, Pobrežje 113, Videm pri Ptuju - Žana; Lucija Turnšek, Topole 40, Rogaška Slatina - deklco; Viktorija Marinič Kolar, Vičava 47, Ptuj - Taro; Nataša Vauda, Zabov-ci 1, Markovci - Emo; Marjana Levičar Panič, Stročja vas 47, Ljutomer - Tadeja; Darja Mlakar, Savci 24, Sv. Tomaž - Aljo. Umrli so: Franc Plajn-šek, Pleterje 73, roj. 1956 - umrl 16. januarja 2007; Danilo Cafuta, Se-dlašek 32, rojena 1956 -umrl 21. januarja 2007; Josip Zobic, Vlahovičeva ul. 5, Kidričevo, rojen 1947 - umrl 21. januarja 2007; Rozalija Fakin, roj.Sagadin, Stražgonjca 5, rojena 1930 - umrla 22. januarja 2007; Antonija Brodnjak, roj. Bra-tušek, Potrčeva cesta 43, Ptuj, rojena 1928 - umrla 09. januarja 2007; Jožefa Haložan, roj. Kav-čevič, Volkmerjeva cesta 11, Ptuj, rojena 1929 - umrla 21. januarja 2007; Franc Šalamun, Nova vas pri Ptuju 96, Ptuj, rojen 1927 - umrl 18. januarja 2007; Martin Čeh, Podvinci 98/c, rojen 1943 - umrl 14. januarja 2007; Ana Slatič, roj.Petrovič, Pacinje 9, Ptuj, rojena 1929 - umrla 22. januarja 2007; Jožefa Sovec, roj. Lovrec, Ormoška cesta 4, Ptuj, rojena 1913 - umrla 22. januarja 2007. pa je, da naj bi to počeli. V pogovor se je vključil tudi Boris Horvat, ki je bil prisoten v dvorani tudi ves četrti dan obravnave, in Ko-štijevo vprašal, ali je res slišala, da naj bi se on ukvarjal z nasilnimi izterjavami, češ da ga je prizadel del prečitane izjave, da naj bi bil pri tem nasilen. Zagovornik Klemen-čič je senat opozoril, da Horvat kot priča ne more postavljati vprašanj, Koštijeva pa je vendarle odgovorila, da se je tedaj govorilo, da se Horvat ukvarja z izterjavami ter da naj bi bilo pri tem prisotno tudi fizično nasilje. Več o tem, kaj so četrti dan glavne obravnave v zvezi z okoliščinami tragičnega dogodka na Mariborski cesti povedale še druge priče, natakarice, sestra pokojne Štefanije Kmetec, brat pokojnega Jožeta Erhatiča in še kdo, pa v petkovem Štajerskem tedniku. M. Ozmec Napoved vremena za Slovenijo