URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 26 Ljubljana, petek 28. novembra 1975 Cena 18 dinarjev Leto XXXI 1284. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1975 * Razglaša se zakon o spremembah zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem ■. proračunu) za leto 1975, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 19, novembra 1975 in na seji Zbora občin dne 19. novembra 1975 St. P 0100-77 Ljubljana, dne 19. novembra 1975. ; Predsednik Sergej Kraigher 1. r. I ’ ' ZAKON o spremembah zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1975 1. člen V zakonu o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 39/74) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: din Skupni dohodki republiškega proračuna za leto 1975 znašajo 2.633,400.000 Od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 2.624,631.787 — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 8,768.213 2. člen Po prejšnjem členu tega zakona spremenjeni pregled dohodkov republiškega proračuna za leto 1975 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci republiškega proračuna za leto 1975, ki je sestavni del splošnega dela tega proračuna. 3. člen Ta zakon začne .veljati osmi dan po objav; v Urad* nem listu SRS. Št. 400-51/75 Ljubljana, dne 19. novembra 1975. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna Socialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1975 A. DOHODKI ————————————————————— • ■ i Klasifikacijska Številka ' oblika podoblika Dohodki dohodka dohodka • * 11 Znesek podoblika oblika dohodka dohodka Vrsta 1 — Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov 11 Davek od dohodka temeljnih organizacij združenega dela 692,100.000 12 121 Posebna stopnja davka iz osebnega dohodka iz delov- nega razmerja 491,400.873 Davek od skupnega dohodka občanov 34,800.000 Skupaj vrsta 1 — Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov 1.218,300.873 Vrsta 2 — Davki Posebni republiški davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve 972,100.000 Klasifikacijska Številka Znesek oblika podoblika Dohodki podoblika oblika dohodka dohodka dohodka dohodka 27 51 61 Davek na dobiček od tujih oseb Skupaj vrsta 2 — Davki Vrsta 3 takse Sodne takse Skupaj vrsta 3 — Takse Vrsta 5 — Dohodki po posebnih predpisih Denarne kazni Skupaj vrsta 5 — Dohodki po posebnih predpisih Vrsta 6 — Dohodki upravnih organov in drugi dohodki Izvirni dohodki ukinjenega računa za izravnavanje v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti1 Dohodki od prodaje tiskovin RSNZ Ostali dohodki Skupaj vrsta 6 — Dohodki upravnih organov in drugi dohodki Skupaj dohodki za razpored (vrsta 1-6) i —Dohodek od obresti Narodne banke Jugoslavije za leto 1971 Uradni list SFRJ, št. 18-256/73 — Odstopljeni kredit Narodne banke Jugoslavije za leto 1975 (Uradni list SFRJ, št. 21/74, 37/74 in 5/7») • — 90 “/o presežka dohodkov na izdatki Narodne batjke Slovenije za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 3-10/73 druga alinea 58. člena) — Umik dela sredstev kreditnega sklada in posebnega rezervnega sklada določenih bank (Uradni list SFRJ, št. 36-442/73) — Prenos salda žiro računa na dan 31. 12. 1974 po določbi 3. člena Zakona o odpravi posebnega računa sredstev SR Slovenije za izravnavanje v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 13-93/74) — 90 °/o presežka dohodkov nad izdatki Narodne banke Slovenije za leto 1974 po zaključnem računu Narodne banke za leto 1974 (Uradni list SRS, štev. 3-10/ 73) — Presežek dohodka od agencijskih poslov SR Slovenije pri Narodni banki Slovenije za leto 1974 — Presežek dohodka od agencijskih poslov SR Slovenije pri Narodni banki Slovenije od 1. 1. do 30. 6. 1975 — Dohodki ukinjenega sklada za negospodarske investicije — (Uradni list SRS, št. 13-93/74) — Bančni učinki iz leta 1974. po določbi 99. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju — (Uradni list SFRJ, št. 40-515/73) — Dohodek od prodaje umetnih gnojil tujcem (Uradni list SRS, št. 13-93/74) — Obresti od avista sredstev odpravljenega posebnega računa sredstev SR Slovenije za izravnavanje v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnost za leto 1974 — (Uradni list SRS, Štev. 13-93/74) 8,000.000 980,100.000 44,050.000 44,050.000 55,100.000 55,100.000 319,849.127 7.000. 000 9.000. 000 335,849.127 2.633.400.000 4,403.830 35,100.000 72,000.000 26,429.900 33,740.305,90 25,367.939,25 14,103.699,85 7,236.196,50 346.212,15 198.455,40 32.394.00 4.817,00 Klasifikacijska številka oblika podoblika Dohodki dohodka dohodka Znesek podoblika oblika dohodka dohodka 9,5*7.563,80 12,960.000,00 7,361.608,00 kapitala za obdobje od 1. 1. do 31. 3. 1975 (Uradni list SRS, St. 13-92/74) 2,944.863,65 — Pripadajoči del članske vloge federacije pri Jugobanki Beograd za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 13-92/74) 142.500,00 — Refundacija 2,5 Vo obveznega notranjega posojila za energetiko pri Jugoslovanski investicijski banki za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 13-92/74) 4,552.313,00 — Refundacija obveznosti Elektrogospodarske skupnosti Slovenije do Poslovnega združenja energokemične-ga kombinata Velenje za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 13-92/74) 10,503.750,00 — Refundacija obveznosti Poslovne skupnosti izdelovalcev in predelovalcev jekla za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 13-92/74) 3,499.000,00 — Refundacija obveznosti samoupravne interesne skupnosti železniškega in luškega prometa za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 13-92/74) 19,360.000,00 — Pripadajoči del članske vloge federacije pri Jugoslovanski kmetijski banki za leto 1971, 1972, 1973 in 1974 (Uradni list SRS, št. 13-92/74) 8,782.000,00 — Pripadajoči del članske vloge federacije pri Jugoslovanski kmetijski banki, za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 13-92/74) 1,711.000,00 — Pripadajoči del članske vloge federacije pri Jugoslovanski investicijski banki za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 13-92/74) 1,840,400,00 — Vrnitev začasne akontacije sredstev državnega kapitala Slovenskim železarnam na račun obveznosti SR Slovenije po odloku o odstopu določenih sredstev SR Slovenije združenemu podjetju »Slovenske železarne« brez obveznosti vračanja (Uradni list SRS, št. 54-417/72) — Prenos salda žiro računa odpravljenega posebnega računa sredstev SR Slovenije za izravnavanje v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti na dan 30. 9. 1975 (Uradni list SRS. št. 13-93/74) 1,840.400,00 650.358,50 — Pripadajoči del državnega kapitala pri Jugoslovanski kmetijski banki po določbi 17. člena Zakona o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za intervencije v gospodarstvu na določene TOZD (Uradni list SRS, št. 13-92/74) — Pripadajoči del anonimnega kapitala pri Jugoslovanski kmetijski banki za leto 1974 po določbi 17. člena zakona o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za intervencije v gospodarstvu na določene TOZD (Uradni list SRS, št. 13-92/74) — Pripadajoči del članske vloge federacije pri Jugoslovanski investicijski banki za leta 1971, 1972, 1973 in 1974 po določbah zakona o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za intervencije v gospodarstvu na določene,TOZD (Uradni list SRS, št. 13-92/74) — Prenos salda žiro računa SR Slovenije pri Jugoslovanski investicijski banki od priliva anuitet državnega Skupaj dohodki 319,849.127,00 b. Splošni razpored dohodkov Klasifikacijska Številka Zriesek razporedna razporedna Splošni razpored dohodkov razporedna razporedna skupina podskupina podskupina skupina 01 Gavni namen 01 — Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 01-1 Sredstva za redno dejavnost 977,602.982 01-2 Sredstva za posebne namene Vsega glavni namen 01 225,987.662 1.203,590.644 03 Glavni namen — 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij In društev 101,680.892 04 Glavni namen 04 — Negospodarske investicije 04-1 Sredstva za obveznosti po odlokih 35,722.694 | 04-2 Sredstva za odplačevanje anuitet 13,083.000 04-3 Sredstva za nove odločitve 5,333.196 04-4 Sredstva za že sprejete obveznosti po pogodbah, družbenem dogovoru in sklepih Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Vsega glavni namen 04 44,781.950 98,920.840 06 Glavni namen 06 —* Znanstvena dejavnost / 10,114.000 07 Glavni namen 07 — Kultumo-prosvetna dejavnost 1 10,721.510 08 Glavni namen 08 •— Socialno skrbstvo 281,502.715 09 Glayni namen 09 — Zdravstveno varstvo 3,674.000 14 14-2 Glavni namen 14 — Dopolnilna sredstva Namenska dopolnilna sredstva 66,565.000 / 16 Glavni namen 16 — Intervencije v gospodarstvu Vsega glavni namen — 16 821,528.186 17 17-1 Glavni namen 17 — Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let Tekoča proračunska rezerva 8,768.213 18 Glavni namen 18 — Krediti, vezana in izločena sredstva Izločena sredstva rezerv (rezervni sklad) 26,334.000 Skupaj: ’ 2.633,400.000 1285. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o obračunavanju in prenosu dela dohodka, doseženega v prometu z živino in mesom . Razglaša se zakon o obračunavanju in prenosu dela dohodka, doseženega v prometu z živino in mesom, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 19. novembra 1975 in na seji Zbora občin dne 19. novembra 1975. St. P 0100-78 Ljubljana, dne 19. novembra 1973. ZAKON o obračunavanju in prenosu dela dohodka, doseženega 1 v prometu z živino in mesom 1. člen Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki, ki se ukvarjajo s predelavo in prometom živine, oziroma mesa. posebej obračunavajo del dohodka, doseženega v izredno ugodnih pogojih tržne ponudbe teh proizvodov, po določbah tega zakona. 2. člen Za del dohodka iz 1. člena tega zakona se šteje tisti del dohodka, ki so ga organizacije združenega dela oziroma samostojni obrtniki pridobili: 1. kot razliko v ceni, ki je nastala iz nakupa ži- . vine po nižjih cenah od minimalnih odkupnih cen, določenih na podlagi odloka o minimalnih odkupnih cenah za živino (Uradni list SFRJ, št. 29/75), če niso istočasno ustrezno znižali svojih prodajnih cen; 2. kot razliko v ceni, ki je nastala po 1. juliju 1975 iz nakupa živine oziroma mesa. po cenah, ki so bile nižje od cen, dogovorjenih v samoupravnem sporazumu o združevanju v živinorejsko poslovno skupnost z dne 12. junija 1974 (v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum); 3. z obračunavanjem nabavnih popustov in posredniških zaslužkov po 1. juliju 1975 (marža, rabat, superrabat, skonto nad 3 °/o in podobno), ki so ugodnejši od pogojev, določenih s samoupravnim sporazumom; 4. kot razliko v ceni, ki je po 1. januarju 1975 nastala tako, da so v prodajni ceni zaračunavali kot khl-kulativni element cene tudi prispevek živinorejski poslovni skupnosti Slovenije, pa ga tej skupnosti niso odvedli. 3. člen Ne glede na določbe 2. člena tega zakona organizacije združenega dela in samostojni obrtniki, ki se ukvarjajo s predelavo oziroma prometom živine oziroma mesa, niso dolžni obračunavati dela dohodka: 1. za meso, nabavljeno pri Direkciji za rezerve živilskih proizvodov, če so ga porabili za nadaljnjo predelavo, porabo v obratih družbene prehrane, ali če so ga prodali po ustrezno nižjih intervencijskih cenah; 2. za meso,' pridobljeno na podlagi posebnih samoupravnih sporazumov oziroma dolgoročnih poslovnih pogodb, če je to sodelovanje zasnovano na načelih združevanja dela in sredstev s proizvodnimi prgani-zacijami združenega dela ter je pri tem sodelovanju zagotovljena udeležba na dohodku v sorazmerju z združenimi sredstvi in delom ter delitev rizika iz skupnega poslovanja, če so za to meso poravnali obveznosti iz 4. točke 2. člena tega zakona. 4. člen Zavezanci obračunavanja dela dohodka po tem zakonu prenesejo del dohodka, določen v 2. členu tega zakona, na poseben račun pri Službi družbenega knjigovodstva. Služba družbenega knjigovodstva odvede ta sredstva v korist računa pospeševalnega sklada pri živinorejski poslovni skupnosti Slovenije. Zavezanci obračunavanja dela dohodka po tem zakonu obračunavajo in poravnavajo svoje obveznosti mesečno za nazaj. 5. člen Sredstva, zbrana po določbah tega zakona se uporabljajo za namene, določene z družbenim dogovorom o usmerjanju, usklajevanju in pospeševanju razvoja živinoreje, predelave in prodaje živalskih proizvodov v SR Sloveniji 'Uradni list SRS, št. 44/73) in s samoupravnim sporazumom. ( 6. člen Z denarno kaznijo do 300.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela — zavezanec obračunavanja dela dohodka po tem zakonu, če ne obračuna oziroma ne prenese dela dohodka po 4. členu tega zakona. Z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela iz prejšnjega odstavka tega člena. 7. člen Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek samostojni obrtnik-zavezanec obračunavanja dela dohodka po tem zakonu, če ne obračuna oziroma ne prenese dela dohodka po 4. členu tega zakona. 8. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 428-8/75 Ljubljana, dne 19. novembra 1975. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 1286. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 8. alinee prvega, odstavka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 19. novembra 1975 sprejela ODLOK o financiranju razširitve internatskih in šolskih prostorov šole za miličnike kadete v šolskem centru za strokovno izobraževanje delavcev v organih za notranje zadeve Ljubljana-Tacen I S tem odlokom zagotavlja Socialistična republika Slovenija Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve za financiranje gradnje internata in šolskega prizidka v šolskem centru za strokovno izobraževanje delavcev v organih za notranje zadeve sredstva iz republiškega proračuna v višini 31,135.486 dinarjev, in sicer: v letu 1976 25,000.000 dinarjev do 30. IV. 1977 6,135.486 dinarjev II Za izvajanje tega odloka neposredno skrbita Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun in Republiški sekretariat za notranje zadeve. Republiški sekretariat za notranje zadeve poroča Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije o izvrševanju te , investicije ob koncu leta 1976 ter po dokončanju gradnje. III Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-206/75 Ljubljana, dne 19. novembra 1975. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 1287. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. čle-, na ustave Socialistične republike Slovenije, prvega'odstavka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 19. novembra 1975 sprejela ODLOK o potrditvi dogovora o olajšavah in ugodnostih, ki se dajejo kupcem obveznic federacije, izdanih po zakonu o izdaji obveznic federacije v letu 1975 Potrdi se dogovor o olajšavah in ugodnostih, ki se dajejo kupcem obveznic federacije, Izdanih po zakonu o izdaji obveznic federacije v letu 1975 (Uradni list SFRJ, št. 39-623/75), ki so ga podpirali predstavniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov dne 30. julija 1975. St. 44-45/75 Ljubljana, dne 19. novembra 1975. Skupščina Socialistične republike Slovenije * Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 1288. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave SR Slovenije, tretjega odstavka 11. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, St. 8-57/74), 13. alinee prvega odstavka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena in 308 člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora druženega dela in Zbora občin dne 19. novembra 1975 sprejela ODLOK o soglasju k statutu Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije Daje se soglasje k statutu Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, ki ga je sprejela Skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije dne 21. novembra 1974. < / St. 025-12/75 Ljubljana, dne 19. novembra 1975. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 1289. Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286. člena, 299. čleha in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 40. alinee prvega odstavka 71. člena, 75. člena in 317. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela in Zbora občin dne 19. novembra 1975 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije o mednarodnih pravilili o izogibanju trčenju na morju, , 1972 Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije o mednarodnih pravilih o izogibanju trčenju na morju. 1972, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 0101-72/75 Ljubljana, dne 19. novembra 1975. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 1290. ^ Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena in drugega odstavka 342, člena ustave Socialistične repbblike Slovenije, prvega odstavka 71. člena, 75. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 19. novembra 1975 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju na področju davkov na dohodek in premoženje Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju na področju davkov na dohodek in premoženje, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 0101-70/75 Ljubljana, dne 19. novembra 1975. Skupščina Socialistične republike Slovenije 1291. Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena in 1. alinee drugega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee drugega odstavka 73. člena, 75. in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 19. novembra 1975 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU 1129) Daj6 se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU 1129), ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugo-* slavlje. St. 0101-75/75 Ljubljana, dne 19. novembra 1975. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 1292. Na podlagi 7. člena Zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39-473/74) v zvezi s 117. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 54-399/72, št. 26-242/73 in št. 34-411/74) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije UREDBO o posebni komisiji za izjemno priznanje pravice do pokojnine 1 t 1. člen Komisija, ustanovljena z uredbo o ustanovitvi komisije SR Slovenije po 195. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 13-142/65), na podlagi 117. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 54-399/72, št. 26-242/73 in št. 34-411/74) nadaljuj? delo kot posebna komisija za izjemno priznanje pravice do pokojnine (v nadaljnjem besedilu: posebna komisija). 2. člen Posebna komisija odloča o izjemnem priznanju pravice do starostne pokojnine po drugem odstavku 36. člena in o priznanju pravice do družinske pokoj- ne po 41. členu zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 35-343/72) ter daje mnenje o vštetju določenih obdobij v pokojninsko dobo. 3. člen Posebna komisija ima predsednika ih člane, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 4. člen Strokovno in administrativno delo za posebno komisijo opravlja republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov. 5. člen Ko začne veljati ta uredba, preneha veljati uredba o ustanovitvi komisije SR Slovenije po 195. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 13-142/65). 6. člen Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-101/75 Ljubljana, dne 18. novembra 1975. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 1293. Na podlagi drugega odstavka 4. člena zakona o vračanju, oprostitvi plačevanja in uporabi depozita pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne Investicije (Uradni list SRS, št, 25-225/72. 23-201/73 in 45-383/73) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o uporabi sredstev, vplačanih kot depozit pri Investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije 1. člen V odloku o uporabi sredstev, vplačanih kot depozit pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije (Uradni list SRS, št. 30-270/72, 38-319/72, 53-397/72, 54-421/72, 27-373/73, 41-335/73. 14-121/74, 17-167/74, 19-216/74, 39-484/74 in 21-1014/75) se v prvem odstavku 2. d člena besedi »-naslednjima organizacijama« nadomestita z besedo »organizacijam«-, za drugo alineo pa doda nova alinea, ki se glasi: »— za dokončanje turističnih zmogljivosti na obmejnem območju do višine 8 milijonov dinarjev.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 403-3/71 Ljubljana, dne 18. novembra 1975. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 1294. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na podlagi 7. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39-473/74) v zvezi z 8. točko načrta statističnih raziskovanj V Socialistični republliki Sloveniji za leto 1975 (Odlok Skupščine SR Slovenije o načrtu dopolnitve statističnih raziskovanj iz programa statističnih raziskovanj, ki imajo pomen za vso državo, in o načrtu statističnih raziskovanj, ki imajo pomen za Socialistično republiko Slovenijo v letu 1975 — Uradni iist SRS, št. 5-177/75) sprejel ODLOK o statistični raziskavi za vzpostavitev kadrovske evidence v SR Sloveniji 1. člen V SR Sloveniji bo v decembru 1975 opravljen popis kadrov zaradi vzpostavitve in vodenja kadrovske evidence v SR Sloveniji. Popis bo opravljen po stanju na dan 17. decembra 1975. S popisom bodo zajeti: 1. delavci na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih v temeljnih organizacijah združenega dela in v vseh oblikah njihovega združevanja, v samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v krajevnih skupnostih, v družbenopolitičnih skupnostih in v družbenopolitičnih organizacij ah; 2. voljeni in imenovani funkcionarji v organih samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela, v drugih organizacijah in skupnostih; 3. voljeni in imenovani funkcionarji v družbenopolitičnih skupnostih in njihovih izvršilnih in upravnih organih; 4. voljeni in imenovani funkcionarji v samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih; 5. voljeni in imenovani funkcionarji v družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah in društvih, razen voljenih in imenovanih v zvezi komunistov, ker so že zajeti v posebni evidenci članstva zveze komunistov; 6. delegati delegacij za zbore družbenopolitičnih skupnosti ter delegati splošnih in posebnih delegacij za samoupravne interesne skupnosti, ki so voljeni ali imenovani v mandatni dobi na stalne funkcije v družbenopolitičnih skupnostih oziroma samoupravnih interesnih skupnostih, in niso zajeti v točkah od 1 do 5 tega člena; - 7. delavci z višjo in visoko izobrazbo, ki niso zajeti v točkah od 1 do 6 tega člena. Posameznik se popiše le enkrat ne glede na to, če je zajet v različnih točkah iz prejšnjega odstavka. 2. člen Organizacijo popisa bo vodil Sekretariat za kadrovska vprašanja v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sekretariat). Kadrovske službe občinskih skupščin bodo organizirale in vodile popis kadrov na območju občine. V temeljnih organizacijah združenega dela, v drugih organizacijah in skupnostih bodo izvedle popis njihove strokovne službe. Sekretariat in kadrovske službe bbčinskih skupščin so odgovorni za pravočasnost ukrepov, ki bodo potrebni za zagotovitev vseh priprav za popis in za njegovo izvedbo. 3. člen Kdor je zajet s popisom, je dolžan dati na vsa v popisnem obrazcu vsebovana vprašanja popotne ip točne odgovore. 4. člen Popisovalci in drugi delavci, ki sodelujejo pri popisu, so dolžni varovati zbrane podatke kot uradno tajnost. 5. člen Sekretariat bo zagotovil kadrovskim službam občinskih skupščin potrebno število obrazcev za popis kadrov, popisanih po 1. Čehu tega odloka in kril stroške za instruktažo kadrovskih služb občinskih skupščin. 6. člen Popis bo opravljen na popisnem obrazcu KE-1, ki > je objavljen skupaj s tem odlokom, in je njegov sestavni del. • 7. člen Natančnejša strokovna in metodološka navodila za organizacijo in izvedbo popisa ter vodenje kadrovske evidence predpiše sekretar, sekretariata. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. r St. 05-1/64 Ljubljana, dne 18. novembra 1975. v Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije SKUPŠČINA SR SLOVENIJE IZVRŠNI SVET SEKRETARIAT ZA KADROVSKA VPRAŠANJA Ur. 1. SRS, št. 26/75 KE — 1 EVIDENČNI LIST za vzpostavitev in vodenje kadrovske evidenc« Evidenčni list velja za: POPIS = 1, SPREMEMBO = 2, ODJAVO - 3 DATUM DOGODKA: -----------------—...............-.....—....-... Kartotečni znak Popisna številka ©08 URADNO IME DELOVNE ORGANIZACIJE: (štev. org.) šifra dejavnosti: OBČINA ZAPOSLITVE: ------------- KRAJEVNA SKUPNOST ZAPOSLITVE: 01. 011 PRIIMEK 39 .:.... PRIIMEK OB ROJSTVU 012 IME 63 ........... OČETOVO IME ........ ... 62 80 013 Osebna matična številka (OMŠ) 02. SPOL: moški = 1, ženski — 2 03. DATUM ROJSTVA: dan, mesec, leto ................. 04. KRAJ ROJSTVA: naselje, občina, republika, država 05. NASLOV STALNEGA PREBIVALIŠČA: občina (051), KS (052) naselje, kraj —-----... Ulica (054) ........ pošta .............. hiš. št.: (055) številka: (056) (061) 06. ZAKONSKI STANI: samski = 1, poročen = 2, vdovec = 3, razvezan = 4 07. NARODNOST ............................................ 08. DRŽAVLJANSTVO ______'.................................. 09. ŠOLSKA IZOBRAZBA: a) naj višje dokončane šole in kdaj: b) dosežena akadem. stopnja: doktor: s področja -------------------------- c) specializacija: ima — 1, nima “ 2, s področja, kdaj in kje ............ 1, magister = 2, specialist = 3 d) naziv in vrsta šole, ki jo obiskuje •~r © 08 021 031 041 042 051 052 053 054 055 056 061 071 081 091 092 I I ! © 08 093 094 09 15 24 29 33 38 20 21 28 31 35 39 44 47 51 56 61 62 64 66 71 76 77 80 | 09 12 M M «5 letnik ____, redno = 1, izredno = 2; podiplomsko: da = 1, ne = 2 e) strokovni izpit: ima = 1, nima = 2 naziv -----------------------------------—— -------------... f) politične šole in tečaji (naziv in trajanje) g) drugi strokovni tečaji (naziv in trajanje) 10. STOPNJA STROKOVNE IZOBRAZBE ALI KVALIFIKACIJE: visoka izobrazba višja izobrazba srednja izobrazba nižja izobrazba 1 visokokvalificiran 2 kvalificiran 3 polkvalificiran ^ 4 nekvalificiran PROFIL POKLICA: najožje usmerjen = 01 ozko ali ožje usmerjen ■= 02 specializiran - 03 širši profil - 04 specialist = 05 delovodja - poslovodja tehnik inž. in ustrezen dipl. inž. in ustrezen akademska stopnja 12. POKLIC IN ZAPOSLITVE: a) poklic, za katerega je izšolan ali izučen b) delo, ki ga opravlja — naziv del. mesta po sistemizaciji; (kateri zapovrstni mandat bo potekel, mesec in leto poteka) T . 095 096 5 6 7 8 101 06 07 08 00 10 111 ' 121 122 U U U 18 I I 19 M I 21 I I 22 I ! ! 24 1 I I 1128 M I 1132 c) prejšnje zaposlitve: naziv del. mesta, zaposlitev od — do naziv delovne organizacije 13. SKUPNA POKOJNINSKA DOBA ------------------------------ 14. ZNANJE TUJIH JEZIKOV IN JEZIKOV NARODOV IN NARODNOSTI SFRJ: a) piše in govori b) razume \ I 1 I 38 I 1 I M 43 I I I M 48 1 1 1 U 53 I 1 1 u 58 I I I U 63 I I 1 u 68 1 I M 1 73 1 I II 1 78 I I I U 13 1 I I U 18 1 I I M 23 MII u 28 131 I I I 30 14! 1 | | 32 142 M J M J M J 38 ■ !_]_[ M_J u J 44 I I I 1 I I I I 150 I I I I 1154 123 124 © 08 125 \ 15. ČLANSTVO V ZVEZI KOMUNISTOV: datum sprejema.............. popisna številka člana ZK --------------------------*;_____ \ 16. KADROVSKI ROK V JLA: odslužil = 1, ni odslužil = 2, začasno nespo- soben = 3, trajno nesposoben = 4 17. VOJAŠKI ČIN V JLA ............................................... 18. UDELEŽBA V NOB: a) imetnik »Partizanske spomenice 1941« ....................= 1 b) priznan status borca (pred 9. 9. oz. 13. 10. 1943) ........= 2 c) drugi udeleženci NOB ................................;_____*= 3 19. ODLIKOVANJA, JAVNE NAGRADE IN PRIZNANJA: a) državna odlikovanja (Priloga 2) (192, 193) __ b) javne nagrade in priznanja (194) 20. PODROČJA, ZA KATERA JE USPOSOBLJEN: (Priloga 3a) 21. PODROČJA, ZA KATERA SE POSEBEJ ZANIMA IN SE ŽELI V NJIH IZPOPOLNJEVATI IN NAPREDOVATI: (Priloga 3a) 22. PODROČJA IN NIVO, NA KATEREM JE PRIPRAVLJEN DELATI: PROFESIONALNO = 1, NEPROFESIONALNO = 2 a) NIVOJI: _________ ________________ A. temeljna raven (del, organiz., krajevna skup.) B. v občini C. v regiji D. v republiki E. v federaciji F. v mednarodnih organi^ in organizacijah b) PODROČJA DEJAVNOSTI: (Priloga 3b) 2. —.......,.........j.................... ,.... 3. ..........!.................................. 4. ...........................ti. .... 5. v diplomatsko-konzularnih predstavništvih SFRJ: da ^ 1, ne = 2 SEDANJA DRUŽBENOPOLITIČNA AKTIVNOST: a) delegat .....................I.................. ... 221 4 b) v samoupravnih organih .... 151 M M 1 58 I M .11 I I 64 161 J_J 65 171 | 1 | 67 181 M 68 191 I 1 1 70 192 IH 1 1 1 I I I 76 1 I I I 1 I 80 ©“08 193 I 1 I I 1 I I I 1 14 L_L1 i_U U J 20 194 ]_l_| 22 201 MII 25 MM 28 MM 31 211 . MM 34 M 1 137 M M 40 A _ M I |49 _ II M 58 _ L_L_LJ67 . M IM j_I 77 23! | I 1 79 232 ©“08 llllU l_L_l_! i4 MM 15 * 7 MM 20 MM 23 MM 26 M I I 29 c) v organih družbenopolitičnih, interesnih in drugih skupnostih d) v družbenopolitičnih organizacijah e) družbenih organizacijah in društvih f) druge funkcije g) pomembnejše prejšnje funkcije 24. EVIDENTIRAN KOT MOŽNI KANDIDAT Z EVIDENČNO ŠTEVILKO: 25. DELO V TUJINI: / « v diplomatsko-konzularnih predstavništvih SFRJ — 1 v mednarodnih organih in organizacijah = 2 v okviru mednarodno tehničnega sodelovanja ““3 v predstavništvih OZD, Zvezne gospodarske zbornice, bank in Turistične zveze Jugoslavije = 4 zaposlen v naših delovnih organizacijah v tujini = 5 zaposlen preko Zavoda za zaposlovanje = 6 ostali načini odhoda *= 7 26. SODELOVANJE NA ^KONGRESIH, STROKOVNIH KONFERENCAH ipd. aktivno sodeloval = 1, sodeloval = 2 katerih, kje in kdaj ....................................... 27. OBJAVLJENA ZNANSTVENA IN STROKOVNA DELA: ima =* 1, nima =p 2 28. PODATKI O ZAKONCU priimek in ime ....................... roj. leto ................. 29. OSEBE, KI JIH VZDRŽUJE: priimek in ime razmerje roj. leto 30. VZROK ODJAVE DELAVCA: prehod v drugo deL organiz. iste občine = 1, prehod v drugo del, org. druge občine = 2, odhod v drugo republ. ali pokraj. SFRJ = 3, odhod v tujino = 4, upokojitev — 5, smrt => 6, drugi vzroki odjave (vpišite, kateri) 31. PRIPOMBE: ________________________________________ = 7 233 241 251 261 271 291 301 311 MII 32 MII 35 MII 38 MM 41 MM 44 I I I I 47 MM co MII 53 MM 56 MM 59 MM 62 MM 65 MM 74 I I 75 I I 76 I I 77 I 78 | 79 I I 80 Podpis popisane osebe: december 1975 Priimek in ime osebe, ki je izpolnila evidenčni list: : 1295. Na podlagi prvega odstavka 10. člena zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32-391/74) izdaja republiški sekretar za delo v soglasju z republiškim sekretarjem za industrijo PRAVILNIK o varstvu pri delu pri termičnem obdelovanju zlitin lahkih kovin v kopelih z nitratnimi solmi I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen S tem pravilnikom se predpisujejo varstveni ukrepi in normativi za varstvo pri delu pri termičnem obdelovanju zlitin lahkih kovin v kopelih z nitratnimi solmi kalijevega ali natrijevega nitrata ali njunih zmesi. II. VARSTVENI UKREPI IN NORMATIVI 2. člen Prostor, v katerem so kopeli z nitratnimi solmi, mora imeti dobro naravno in po potrebi tudi umetno zračenje. 3. člen V kopelih z nitratnimi solmi se smejo za oplemeni tev ogrevati aluminijeve zlitine, če vsebujejo manj kot 8°/# magnezija. Binarne aluminijeve zlitine, ki vsebujejo do 8%> magnezija, se smejo v kopeli z nitratnimi solmi ogrevati le za kristalizacijo razžari tev, pri katerih sme temperatura solne zmesi v trajnem obratovanju dosegati največ 38011 C. Vse druge aluminijeve zlitine (binarne brez magnezija in večkomponentne, ki vsebujejo do 8 °/o magnezija), izvzemši binarne aluminijeve zlitine z magnezijem iz prejšnjega odstavka, se smejo termično obdelovati v kopelih z nitratnimi solmi na temperaturah, ki so zanje optimalne, vendar z omejitvijo, da najvišja temperatura solne zmesi v trajnem obratovanju ne sme presegati 550° C. 4. člen Aluminijeve zlitine iz prejšnjega člena, namenjene za termično obdelavo v kopeli z nitratnimi solmi, morajo imeti atest proizvajalca, koliko je v zlitini dodatnih in spremljajočih sestavin. Nitratne soli za termično obdelavo zlitin lahkih kovin morajo imeti atest proizvajalca o sestavi z navodilom za ravnanje z njimi. , 5. člen Predmeti iz magneztfa in magnezijevih zlitin se ne smejo termično obdelovati v kopelih z nitratnimi solmi. 6. člen Kopeli z nitratnimi solmi se smejo ogrevati samo električno. Konstrukcija kadi in grelnih elementov mora biti taka, da onemogoča lokalno pregrevanje kovinske stene kopeli in grelnih cevi grelnikov. Lokalno pregrevanje solne zmesi mora biti na primeren način preprečeno. 7. člen Pri električnem ogrevanju kopen z nitratnimi solmi morajo biti cevi grelnikov zadosti dvignjene nad dno kadi in toliko razmaknjene, da se med cevmi in dnom kadi ne more nabirati usedlina. Cevi grelnikov morajo biti galvansko dobro spojene s kovinskim delom kadi'in skupaj z njimi pravilno ozemljene. Prehodna upornost zaščitne ozemljitve mora ustrezati tehničnim predpisom za zaščito proti previsoki napetosti dotika. , 8. člen Za' kontrolo temperature v kopelih z nitratnimi solmi mora imeti vsaka kopel natančne in zanesljive instrumente za merjenje temperature. Temperaturo je treba meriti najmanj na dveh različnih mestih kadi. Rezultat merjenja temperature solne zmesi se za vsako kopel avtomatično registrira -na kontrolnemi registrskem aparatu. Kontrolne trakove s podatki za zadnje tri mesece je treba shraniti. 9. člen Ob začetku dela je treba kopel s hladno zmesjo nitratnih soli počasi ogrevati. Ogrevanje z vso zmogljivostjo je dovoljeno šele, ko je solna zmes popolnoma raztopljena. 10. člen Kopel z nitratnimi solmi mora imeti za kontrolo termične obdelave zlitin lahkih kovin poleg instrumentov za vizualno kontrolo temperature iz 8. člena tega pravilnika še tele posebne varnostne naprave: 1. avtomatsko signalno optično napravo, ki z belo lučjo kaže, da kopel obratuje; 2. avtomatsko signalno optično napravo, ki z rdečo lučjo kaže, da je temperatura solne nitratne zmesi dosegla mejo, ki je za 10° C nižja od dopustne (pri kristalizacijskem žarenju 370° C, pri disperzicijskem kaljenju oziroma staranju 540° C); 3. avtomatsko signalno električno zvočno in relejno napravo, ki vključi alarmni zvonec ali sireno, hkrati pa izključi tok v vseh grelnikih kopeli, brž ko temperatura solne zmesi za 20° C preseže dopustno mejo. Avtomatske signalne optične in zvočne električne ' naprave na kopelih z nitratnimi solmi sme regulirati in vzdrževati samo za to strokovno usposobljen delavec. 11. člen Kadi kopeli z nitratnimi solmi, cevi grelnikov in naprave za potapljanje predmetov v solno zmes (košare, klešče, čeljusti in drugo) morajo biti izdelane iz materiala, ki je obstojen proti oksidaciji pri visokih temperaturah (legirano jeklo). Kadi kopeli morajo imeti trdne pokrove, ki se dobro in lahko zapirajo. Pri kadeh* ki so daljše kot 2 m, mora biti odpiranje in zapiranje pokrova mehanizirano (pnevmatsko, hidravlično in drugo). Kopeli z nitratnimi solmi morajo imeti mehansko napravo za spuščanje (potapljanje) in dviganje predmetov. Konstrukcija te naprave mora biti taka, da zagotavlja varno opravljanje teh operacij. Mesto delavca, ki ravna z napravo, mora biti zavarovano pred morebitnim škropljenjem vroče soli. 12. člen Pri uporabi kopeli z nitratnimi solmi, ki vsebujejo kromove soli (kalijev bikromat), je treba škodljive pli- ne odstranjevati neposredno z mesta, na katerem se hladijo in perejo obdelani kovinski predmeti. Ko so obdelani predmeti ohlajeni, jih je treba z vodnim curkom dobro očistiti ostankov kromovih soli. Odplake z ostanki kromovih soli, ki nastanejo pri pranju obdelanih predmetov in kadi, je treba izpuščati v posebno nevtralizacijsko jamo. 13. člen i Kadar kopel z nitratnimi solmi obratuje, mora biti poleg avtomatske kontrole z napravami iz 8. in 10. člena tega pravilnika tudi pod nenehnim nadzorstvom strokovno usposobljenega delavca. Ta mora nadzorovati vročo kopel v presledkih največ dveh ur, tudi če je tok v grelnikih le delno vključen, da se ohranja temperatura solne zmesi nad 300° C. 14. člen Vsebino nitratov in alkalnost raztopljenih nitratnih soli pri procesu iz 3. člena tega pravilnika je treba kontrolirati s kemično analizo. Alkalnost solne raztopine, preračunana na kalijev karbonat, ne sme presegati 1 °/o. Če se z analizo ugotovi, da se je vsebina nitrata v solni zmesi močno povečala ali da je alkalnost v soli presegla mejo, ki je predpisana v navodilu proizvajalca za posamezni delovni postopek, je treba nadaljnje ogrevanje kopeli takoj ustaviti, kopel izprazniti in kad temeljito pregledati. Glede rokov in načina analize iz prejšnjega odstavka se je treba ravnati po navodilih proizvajalca soli. 15. člen V kopeli z nitratnimi solmi ni dovoljeno puščati zaostalih predmetov, kot so zakovice, matice, vijaki, drobno orodje, delci železa, bakra in njunih zlitin, pa tudi ne ostružkov železovega oksida in ne votlega orodja in votlih predmetov. Voda, olje, maščobe, nesnaga ter druge ogljik vsebujoče snovi (les, krpe, papir, hrana, bombaž; grafit in podobno) ne smejo priti v kopel. Med obratovanjem ni dovoljeno postavljati na spuščeni pokrov nobenih predmetov. 16. člen predmeti, ki se radi vnamejo (papir, les, krpe in podobno), ne smejo biti spravljeni v bližini kopeli z nitratnimi solmi. Za gašenje požara na kopeli ni dovoljeno uporabljati gasilnih naprav z vodo, peno ali z izparilno tekočino, V ta namen morata biti pripravljena pa primernem mostu aparat za gašenje s suhim prahom in zadostna količina suhega peska s potrebnim orodjem. 17. člen Kalllne kadi morajo biti dovolj oddaljene od kopeli in na ustreznem nivoju (nižjim od kopeli), da se prepreči s pljuskom vode stik s talino nlbatov v kopeli. Uporaba fleksibilnih cevi za polnjenje kalilnih kadi z vodo je prepovedana. 18. člen Sveža sol, ki se dodaja v kopel za nadomestilo izgub, mora biti suha in sipka ter se sme dodajati v raztopljeno kopel le s pomočjo posebne kovinske po- sode. Direktno praznjenje vreč s soljo v kopel ni dovoljeno. 19. člen Pri termični obdelavi votlih predmetov (cevi, profili in podobno) v nitratni kopeli sfc morajo ti potapljati v kopel tako, da se omogoči zajetemu zraku izhajanje brez nevarnega brizganja. 20. člen Nitrate, nitrite ali zmesi, ki se uporabljajo za termično obdelavo zlitin lahkih kovin, je treba razločno označiti in uskladiščiti v posebnem skladiščnem prostoru, ki mora biti suh in varen pred požarom. V njem ni dovoljeno hraniti drugih snovi, zlasti ne kislin in cianidov. Skladiščnega prostora iz prejšnjega odstavka ni dovoljeno ogrevati in je v njem prepovedano kaditi. 21. člen Odpadna sol iz kopeli se sme odlagati na mesta, kjer ni možnosti, da bi prišla v stik z ognjem ali da bi na kakršen koli drug način povzročila eksplozijo ali okužila oziroma onesnažila vodo oziroma okolje. Prazne vreče se morajo temeljito očistiti od ostankov soli, preden se odvržejo ali kakorkoli uporabijo. III. PREGLEDI IN PREIZKUSI 22. člen Organizacija združenega dela mora kopel z nitratnimi solmi, preden jo da v obratovanje, s pregledom in preizkusom ugotoviti, če so upoštevani varstveni ukrepi in normativi po tem pravilniku. Med obrekovanjem kopeli z nitratnimi solmi jo rhora organizacija združenega dela periodično preizkušati, najmanj pa enkrat v 24 mesecih. A 23. člčn Koper z nitratnimi solmi mora organizacija združenega dela redno vsake štiri mesece pregledati. Za pregled je treba kad kopeli izprazniti in očistiti. Izjemoma mora organizacija združenega dela kad kopeli, ki je šele začela obratovati, izprazniti, očistiti In pregledati najkasneje po šestih tednih od dneva, ko je začela obratovati, razen če ni izvajalec kopeli v svojem navodilu določil kaj drugega. Pri kopelih z manjšo vsebino soli je treba opravljati periodične preglede po navodilih izvajalca kopeli. 24. člen S pregledom iz prejšnjega člena se mora ugotoviti zlasti: 1. ali je nastopila korozija na kovinski površini in ali sq se na njej nabrale plasti železovega pksida (cunder), 2. brezhibnost grelnih elementov, pirometrov ih termoregulator j e v; 3. če prehodna upornost zaščitne ozemljitve ustreza tehničnim predpisom za zaščito -proti previsoki napetosti dotika. Pri vsakem pregledu je treba tudi preizkusiti, kako deluje signalna alarmna naprava. IV. KONČNI DOLOČBI 25. člen Ko začne veljati ta pravilnik, se na območju SR Slovenije preneha uporabljati pravilnik o varstvu pri termičnem obdelovanju zlitin lahkih kovin v kopelih z nitratnimi solmi (Uradni list SFRJ, št. 48-810/65). 26. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 180-14/75 Ljubljana, dne 19. noyembra 1975. Republiški sekretar za delo Pavle Gantar 1. r. Soglašam: Republiški sekretar za industrijo Ivo Klemenčič 1. r. 1296. Skupščina zdravstvene skupnosti Slovenije je na 3. seji dne 25. junija 1975 ugotovila, da so na podlagi 58. člena ustave SR Slovenije in 11. in 20. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni Ust SRS, št. 38/74 in 1/75) sklenile občinske zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Zdravstvene skupnosti Slovenije 1. člen Občinske zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji se združijo v Zdravstveno skupnost Slovenije zato, da bi v njej delovni ljudje in občani usklajevali politiko na področju zdravstvenega varstva za uresničevanje skupnih interesov in za izvrševanje tistih nalog, ki pomenijo splošni interes prebivalstva SR Slovenije na področju zdravstvenega varstva ter nalog, ki terjajo širšo solidarnost za hitrejši razvoj zdravstvenega varstva v SR Slovenjih 2. člen Skupne interese in širšo solidarnost prebivalstva v zdravstvenem varstvu uresničujejo delovni ljudje in občani zlasti s tem, da v Zdravstveni skupnosti Slovenije — uresničujejo enotnost sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja; — zagotavljajo enotnost najmanjšega obsega zdravstvenega varstva in solidarnosti med zdravstvenimi skupnostmi; „ — pospešujejo izenačevanje pogojev za uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva; — združujejo sredstva za pokrivanje rizikov, ki nastopajo pri posameznih regionalnih zdravstvenih skupnostih kot posledica večjih elementarnih nesreč, epidemij nalezljivih bolezni in drugih množičnih obolenj in poškodb ali kot posledica izjemno visokih stroškov za najzahtevnejše zdravstvene storitve in zaradi tega presegajo rizično sposobnost regionalne zdravstvene skupnosti in jih razporejajo na podlagi sprejete politike in dogovorjenih meril; — združujejo sredstva za izenačevanje možnosti za uveljavljanje pravic in zdravstvenega varstva po načelih solidarnosti med regijami, in sicer na podlagi sprejete politike in dogovorjenih meril; — usklajujejo programe razvoja zdravstvenega varstva v zdravstvenih skupnostih, sprejemajo program zdravstvenega varstva v republiki ter sodelujejo pri oblikovanju politike družbenoekonomskega razvoja Socialistične republike Slovenije; — sklepajo v okviru republike družbene dogovore in samoupravne sporazume s področja zdravstvenega varstva in dajejo pobudo za sporazumevanje; — skrbijo za izvajanje mednarodnih sporazumov s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter sodelujejo pri oblikovanju stališč pri sklepanju teh sporazumov; — programirajo razvoj zdravstvenih zmogljivosti, katerih delo pomeni skupni interes vseh zdravstvenih skupnosti in združujejo sredstva za graditev teh zmogljivosti; — usmerjajo in pospešujejo znanstveno-razisko-valno, študijsko in analitično razvojno delo na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, ki ima pomen za vso republiko ter zagotavljajo sredstva za opravljanje tega dala: — oblikujejo enotna merila za uresničevanje svobodne menjave dela v zdravstvenih skupnostih: — oblikujejo enotna načela kadrovske politike na področju zdravstvene dejavnosti: — usklajujejo in usmerjajo zdravstveno dejavnost ob naravnih in drugih hudih nesrečah in v drugih izrednih razmerah ter v sistemu ljudske obrambe; — sodelujejo z družbenopolitičnimi skupnostmi in z drugimi samoupravnimi skupnostmi. 3. člen Naloge Zdravstvene skupnosti Slovenije uresničujejo delovni ljudje in občani s sklepi in drugimi akti skupščine Zdravstvene skupnosti .Slovenije in s samoupravnimi sporazumi med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v okviru in skladno z zakoni, resolucijami Skupščine SR Slovenije, razvojnimi programi SR Slovenije in sklenjenimi družbenimi dogovori. 4. člen Zdravstveno skupnost Slovenije upravljajo delovni ljudje in občani po svojih delegatih v skupščini. Skupščino sestavljata zbor delegatov-uporabnikov in zbor delegatov-izvajalcev zdravstvenega varstva. Skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti delegirajo v skupščino Zdravstvene skupnosti Slovenije po enega delegata-uporabnika in enega delegata izvajalca zdravstvenega varstva. 5. člen Vsak zbor skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije izvoli predsednika in podpredsednika zbora, oba zbora pa predsednika in podpredsednika skupščine. Predsednik skupščine predstavlja Zdravstveno skupnost Slovenije. 6. člen Skupščina lahko odloča na skupnih ali ločenih sejah zborov. Zbora odločata v skupščini enakopravno o naslednjih vprašanjih: — o programu in politiki razvoja zdravstvenega varstva in zdravstvene dejavnosti; — o finančnem načrtu in zaključnem računu skupnosti; — o osnovah in merilih za financiranje skupnih in solidarnostnih nalog; — o osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela; — o samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, ki jih sklepa skupnost; — o statutu, poslovniku in drugih splošnih aktih; — o sprejemu poročila o delu skupnosti in njenih organov; — o drugih zadevah, ki jih določa statut skupno- • sti. Oba zbora enakopravno volita predsednika in podpredsednika skupščine ter predsednika in člane izvršnega odbora in komisij ter imenujeta sekretarja skupnosti. O vprašanjih, o katerih odločata zbora enakopravno, odločitev velja, če je sprejeta v obeh zborih v enakem besedilu. Kadar ne pride v obeh zborih do enake odločitve, se izvede usklajevalni postopek. Ce tudi po usklajevalnem postopku ne pride do soglasnosti, lahko uredi začasno, največ pa za eno leto, vprašanje Skupščina SR Slovenije. 7. člen Kadar Zdravstvena skupnost Slovenije obravnava zadeve, ki pomenijo poseben interes regionalnih zdravstvenih skupnosti, soodločajo v njeni skupščini delegacije regionalnih zdravstvenih skupnosti. Te morajo biti sestavljene tako, da je zagotovljeno načelo enakopravnega odločanja uporabnikov in izvajalcev ter zastopanost zdravstvenih skupnosti za območje občine. Zadeve, ki pomenijo poseben interes občinskih zdravstvenih skupnosti združenih v regionalnih skupnostih, se določijo v statutu. 8. člen . Skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije odloča enakopravno s pristojnimi zbori Skupščine SR Slovenije: — o splošni politiki na področju zdravstvenega varstva; — o politiki razvoja in pospeševanja zdravstvenih dejavnosti ter o načrtih in programih njenega razvoja; — o sistemu zdravstvenih dejavnosti; — o minimalnih standardih za opravljanje posameznih oblik zdravstvenega varstva; — o drugih vprašanjih s področja zdravstvenega varstva, ki se na podlagi ustave in zakona urejajo z zakoni im z drugimi splošnimi akti Skupščine SR Slovenije. I 9. člen Skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije sprejema v soglasju s Skupščino SR Slovenije odločitve, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi, združenih v skupnosti in so določene z zakonom. Pred odločitvijo o soglasju, delegati pristojnih zborov Skupščine SR Slovenije razpravljajo in usklajujejo stališča delegati skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije. 10. člen Skupščina skupnosti ima izvršni odbor. Predsednika, podpredsednika in člane izvršnega odbora izvoli skupščina, in sicer po enega delegata-uporabnika ter enega delegata-izvajalca zdravstvenega varstva z območja vsake regije. Predsednik izvršnega odbora zastopa skupnost v okviru pristojnosti In pooblastil izvršnega odbora ter v primerih, za katere ga pooblasti skupščina. 11. člen Izvršni odbor opravlja zlasti naslednje naloge: — skrbi za izvrševanje splošnih in drugih aktov ter sklepov skupščine; — spremlja problematiko na področju zdravstvenega varstva in zavarovanja ter predlaga oziroma podvzema ustrezne ukrepe; — oblikuje In predlaga skupščini predloge splošnih in drugih aktov ter sklepov; — opravlja druge zadeve v skladu s statutom, poslovnikom in sklepi skupščine. Izvršni odbor je .za svoje delo odgovoren skupščini. 12. člen 'v ; Za opravljanje nadzora nad izvajanjem v skupnosti sprejete politike, nad uveljavljanjem pravic in obveznosti delovnih ljudi: združenih v skupnosti, nad uporabo sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti in njene strokovne službe ima Zdravstvena skupnost Slovenije odbor za samoupravni nadzor. V odbor za samoupravni nadzor delegirajo občinske zdravstvene skupnosti iz vsake regije po enega člana samoupravnega nadzora. 13. člen Skupščina lahko ustanavlja stalne ali občasne komisije in jim določi področje in način dela. Predsednike in člane komisije izvoli skupščina. V stalnih komisijah so zastopane občinske zdravstvene skupnosti z enim delegatom iz vsake regije. 14. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in drugih del ima skupnost strokovno službo. Delavci strokovne službe so organizirani kot samoupravna delovna skupnost, ki je v okviru svojih pravic in obveznosti ter aktov skupnosti odgovorna za uspešno uresničevanje nalog Zdravstvene skupnosti Slovenije. Medsebojna razmerja med zdravstveno skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe se urejajo s posebnimi sporazumi in s finančno ovrednotenimi programi dela, strokovne službe. Na strokovno službo se ne morejo prenašati pravice, pooblastila in odgovornosti zdravstvene skupnosti. 15. člen Strokovno službo vodi sekretar Zdravstvene skupnosti Slovenije. Sekretar opravlja zlasti še naslednje naloge: — skrbi in sodeluje pri izvrševanju splošnih aktov in sklepov organov skupnosti; — skrbi za pripravo osnutkov splošnih in drugih aktov; — skrbi za izvrševanje finančnega načrta: — sodeluje pri pripravi sej organov skupnosti; — opravlja druga dela v sklad« s statutom, poslovnikom in sklepi skupščine ter njenih organov. Sekretarja imenuje skupščina skupnosti v soglasju s Skupščino SR Slovenije. Sekretar je za delo strokovne službe odgovoren zdravstveni skupnosti, glede nalog, zadev in dejavnosti, o katerih soodloča zdravstvena skupnost s pristojnimi zbori Skupščine SR Slovenije, pa je odgovoren tudi tej skupščini. 16. člen Sredstva za uresničevanje svojih nalog oblikuje Zdravstvena skupnost Slovenije z združevanjem sredstev občinskih zdravstvenih skupnosti po določbah statuta, samoupravnih sporazumih in drugih splošnih aktih skupščine. V teh aktih se določi način in organizacija upravljanja združenih sredstev. Uporabo teh sredstev določi skupščina s finančnim načrtom, uresničevanje finančnega načrta pa izkaže skupščina z zaključnim računom. 17. člen Delo skupnosti je javno. Zdravstvena skupnost obvešča delovne ljudi o delu, stanju in problemih zdravstvene skupnosti po njihovih delegatih in na drug ustrezen način. 18. člen Zdravstvena skupnost Slovenije ima statut, v katerem natančneje določi svojo organizacijo in delovanje. Način dela in odločanja skupščine in njenih organov se natančneje uredi s poslovnikom. 19. člen Zdravstvena skupnost Slovenije je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakona, tega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov. Zdravstvena skupnost Slovenije je pravna naslednica Zveze skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja v SR Sloveniji. 20. člen , Ta samuopravni sporazum velja, ko ga sprejmejo občinske zdravstvene skupnosti in potrdi Skupščina SR Slovenije. 21. člen Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnem nstu SRS. St. 95/10-1975 Ljubljana, dne 25. junija 1975. Predsednik skupščine dr. Srečko Koren 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVA GORICA 1297. Na podlagi 148. člena zakona b zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 1/75), 13. člena družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 7/75) ter občinskih družbenih dogovorov Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin je Skupščina regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica po predhodnem sklepanju na sejah občinskih zdravstvenih skupnosti Ajdovščina dne 25. novembra 1975, Nova Gorica dne 24. novembra 1975 in Tolmin dne 25 novembra 1975, na svoji seji dne 26. novembra 1975 sprejela SKLEP t o spremembi stopnje prispevka za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje v Regionalni zdravstveni skupnosti Nova Gorica 1. člen Stopnja prispevka, za zdravstveno zavarovanje in zdravstveno varstvo iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela — osnova bruto osebni dohodek v višini 1,47 °/(i se ob izplačilu osebnih dohodkov od 1. XII. 1975 do 31. XII. 1975 ne obračunava in ne odvaja Regionalni in zdravstveni skupnosti Nova Gorica. 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 06-108/75-R/5 Nova Goruica, dne 26. novembra 1975 . Skupščina regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica Predsednik dr. Edmond Kovačič 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1298. Na podlagi 25. člena statuta Sklada ljubljanskih Občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov (Uradni list SRS. št. 1U73) je upravni odbor sklada na 43. seji dne 18. februarja 1975 sprejel SKLEP 0 potrditvi zaključnega računa Sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov za leto 1974 1 Zaključni račun, ki izkazuje 1 din sredstev 184,026,928,98 razporeditev sredstev 170,046.367,05 saldo na dan 31. XII. 1974 1»,980.561,98 so potrdile ustanoviteljice, in sleci. Skupščina mesta Ljubljane dne 29. V. 1975 Skupščina občine Ljubljana Bežigrad dne 28. IV. 1995 Skupščina občine Ljubljana Center dne 30. VI. 1975 Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje dne 24. IV. 1975 Skupščina občine Ljubljana Šiška dne 4. VI. 1975 Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 16.—17. IV. 1975 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. UO-114-60/75 Ljubljana, dne 12. novembra 1975. Sekretar UO sklada Predsednik UO sklada Ludvik Cinč 1. r. Natan Bernot, inž. 1. r. 1299. Na podlagi 25. člena statuta Sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov (Uradni list SRS, št. 11/73) je upravni odbor sklada na 47. seji dne 20. maja 1975 sprejel SKLEP o potrditvi finančnega načrta Sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov za leto 1975 1 Na finančni načrt, ki izkazuje I. dohodke: din Krajevni samoprispevek 78,576.640 Prispevek otroškega varstva 21,056.000 Prispevek občinskih proračunov 27,084.000 Ostali dohodki 2,500.000 Dohodki skupaj 129,216.640 II. izdatki: Sredstva za dokončanje objektov iz programa 1972, 1973 in 1974 75,016.845 Gradnja OŠ Crtomirova 32,005.637 Gradnja VVZ Vrhovci Pripravljalna dela na programu' 9,270.000 1975 in 1976 2,500000 Nerazporejena sredstva 10,424.158 Izdatki skupaj 129,216.640 so dale svoje soglasje ustanoviteljice, im sicer: Skupščina mesta Ljubljane dne 26. VI. 1975 Skupščina občine Ljubljana Bežigrad dne 28. X. 1975 Skupščina občine Ljubljana Center dne 30. VI. 1975 Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje dne 30. V. 1975 Skupščina občine Ljubljana Šiška dne 26. VI. 1975 Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 24. VI. 1975 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. UO-114-60/75 Ljubljana, dne 12. novembra 1975. Sekretar UO sklada Predsednik UO sklada Ludvik Cinč 1. r. Natan Bernot, Inž. 1. r. LJUBLJANA 1300. Na podlagi • 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 15. seji zbora združenega dela dne 30. oktobra 1975 in na 15. seji zbora občin dne 30. oktobra 1975 sprejela ODLOK o prenosu sredstev posebnega dela kreditnega sklada Ljubljanske banke na samoupravno interesno skupnost za področje komunalnega gospodarstva 1. člen Sredstva od obresti na poslovni sklad, ki so jih vplačale organizacije združenega dela posebnega družbenega pomena v posebni del kreditnega sklada Ljubljanske banke, kakor tudi vse pravice in dolžnosti iz teh sredstev, se prenesejo na samoupravno interesno skupnost za področje komunalnega gospodarstva. 2. člen Prenos sredstev, pravic in obveznosti posebnega dela kreditnega sklada Ljubljanske banke se izvede po stanju na dan 31. 12. 1975 s tem, da samoupravna interesna skupnost za področje komunalnega gospodarstva prevzame sredstva, pravice in obveznosti po hjeni ustanovitvi. 3. člen Do prenosa sredstev, pravic in obveznosti na samoupravno interesno skupnost za področje komunalnega gospodarstva, opravlja vse naloge v zvezi z usmerjanjem sredstev Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane. 4. člen Sredstva za leto 1975 se uporaoijajo za Kreararanje visokonapetostnega kabla 10 KVA Elektro Ljubljana — mesto, z rokom vračila 20 let in 2 °/o obrestno mero. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1006/preds-75 Ljubljana, dne 30. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič', dipl. inž. 1. r. 1301. Na podlagi 7. člena zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list SRS, št. 10-46/48, 8-35/49 in 20-108/50), 24. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 15. seji zbora združenega dela dne 30. oktobra 1975 in na 15. seji zbora občin dne 30. oktobra 1975 sprejela O D I, O K o postopku in načinu označevanja imen ulic, cest. trgov In naselij ter zgradb na ureditvenem območju mesta Ljubljane I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Zgradbe na ureditvenem območju mesta Ljubljane, ki obsega celotno občino Ljubljana Center in dele občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik, se označujejo z Imeni ulic, cest, trgov In naselij ter s hišnimi številkami. 2. člen Zgradbe na območju iz 1. člena, ki predstavljajo strnjene zazidane gradbene površine z izdelanim sistemom prometnih komunikacij se označujejo z ulicami, cestami in trgi. Na zazidanih gradbenih površinah, ki niso priključene k mestu Ljubljana se zgradbe označujejo z imeni naselij. 3. člen Ce naselje postane strnjena zazidana gradbena površina in ima pogoje, da se uvede sistem ulic, cest in trgov, se za tako naselje določijo imena ulic, cest in trgov po predhodni priključitvi naselij k mestu Ljubljani. Postopek za priključitev naselja k mestu izvede pristojni občinski upravni organ. 4. člen Na ureditvenem območju mesta Ljubljane ne sme biti dveh ali več ulic, cest, trgov ali naselij z istim imenom. 5. člen Vsaka stanovanjska in poslovna zgradba mora imeti svojo hišno številko. Hišne številke za posamezne zgradbe, kakor tudi katere zgradbe se ne označijo s hišno številko, določi pristojni občinski upravni organ v skladu z določili tega odloka in drugih, predpisov. Za provizorije na gradbiščih, ki se uporabljajo za poslovne ali stanovanjske pamene, mora pristojni občinski upravni organ določiti hišno številko, katera se po dograditvi nove zgradbe in izdaji uporabnega dovoljenja prenese na novo zgradbo. Kolikor pa gre za objekt, ki se ne označuje s hišno številko, se mora tablica s hišno številko odstraniti v 7 dneh po izdaji uporabnega dovoljenja za novi objekt. Nedovoljene gradnje za katere je bila izdana upravna odločba o odstranitvi, odstranitev pa ni bila izvršena in je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba, jč treba oštevilčiti po tem odloku, in odloku o načinu oštevilčenja objektov, ki so določeni za odstranitev (Uradni list SRS, št. 45/72), v roku 60 dni po uveljavitvi tega odloka. 6. člen Na ureditvenem območju mesta Ljubljane mora Pristojni občinski upravni organ zagotoviti, da je na vsakem vhodu ulice, ceste in trga in sicer na desni strani postavljena napisna tabla z imenom ulice, ceste oziroma trga v velikosti 50 x 30,cm. Tabla mora biti pritrjena na prvi zgradbi; Če prva zgradba ne stoji na desni strani ob cesti, pa na ograji, oziroma na posebnem stebričku. V tem območju morajo biti napisne table z imenom ulice, ceste ali trga tudi v vsakem križišču. Pristojni občinski upravni organ mora zagotoviti, da so na glavnih vhodih vsakega naselja postavljene na desni strani ceste ustrezne table z imenom naselja v velikosti 65 X 40 cm. Tabla mora biti pritrjena na prvi zgradbi; če prva zgradba ne stoji na desni strani ceste, pa na posebnem stebričku. Stroški za -napisne table gredo v breme skupščine občine. II. POSTOPEK ZA IMENOVANJE 7. Člen Pismene in obrazložene predloge za imenovanje ulic, cest, trgov in naselij lahko posredujejo družbenopolitične skupnosti, družbenopolitične in druge družbene organizacije, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, zbori delovnih ljudi ali skupina najmanj 10 občanov. Predloge posredujejo predlagatelji pristojnomu občinskemu upravnemu organu, ki jih mora najkasneje v 8 dneh dostaviti svetu pristojne krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti uskladi predloge z mnenjem družbenopolitičnih organizacij terena in pa posreduje izvršnemu svetu občinske skupščine. Izvršni svet občinske skupščine, po soglasju družbenopolitičnih organizacij občine posreduje predlog v mnenje pristojnemu zboru občinske skupščine in nato s pripadajočo dokumentacijo Izvršnemu svetu Skupščine mesta Ljubljane. Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane predloži predlog odloka, po njegovi proučitvi z ustrezno dokumentacijo v sprejem Skupščini mesta Ljubljane. Dokumentacija predloga odloka mora vsebovati; — opis poteka ulice, ceste, trga ali naselja — predlog in utemeljitev imena ulice, ceste, trga ali naselja — potrdilo Geodetske uprave Skupščine mesta Ljubljane, da na ureditvenem območju mesta ni tega imena — predlog sčeta krajevne skupnosti in izvršnega sveta občinske skupščine, z mnenjem pristojnega zbora občinske skupščine. 8. člen Če so ulice, ceste in trgi na območju dveh ali več krajevnih skupnosti ali občin, mora dokumentacija vsebovati predloge obeh ali vseh svetov pristojnih krajevnih skupnosti in izvršnih svetov občinske skupščine, z mnenjem pristojnih zborov občinskih skupščin. 9. člen Imena ulic, cest, trgov in naselij, ter vse spremembe obstoječih nazivov določi Skupščina mesta Ljubljane, na predlog Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane z odlokom. / III. SEZNAM ULIC, CEST, TRGOV IN NASELIJ TER OZNAČEVANJE HIŠ S ŠTEVILKAMI 10. člen Za ureditveno območje mešta Ljubljane se vodi zbirni seznam in načrt ulic, cest, trgov in naselij ter Hišnih številk. Zbirni seznam in načrt vodi Geodetska uprava Skupščine mesta Ljubljane v merilu 1 ; 5000. Pristojni občinski upravni organ mora ustrezno strokovno voditi seznam in načrt ulic, cest, trgov in na- selij z vrisanimi zgradbami in hišnimi številkami v merilu 1 :2500. Podatke za zbirni seznam in načrt so dolžni posredovati Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane pristojni občinski upravni organi. Seznami in načrti se morajo sproti dopolnjevati. 11. člen Seznam obstoječega stanja imen ulic, cest, trgov in naselij objavlja po potrebi, vendar najmanj enkrat letno, Geodetska uprava Skupščine mesta Ljubljane v Uradnem listu SRS. 12. člen Vsaka zgradba mora imeti praviloma nad hišnimi vrati ali na desni strani hišnih vrat tablico v velikosti 20 X 15 cm. Tablica mora vsebovati hišno številko, in ime ulice, ceste, trga ali naselja. Ce ima zgradba več funkcionalno ločenih delov in ima vsak del svoj vhod, mora imeti vsak vhod svojo hišno številko. 13. člen Tablice s hišno številko morajo biti pritrjene tako, 19. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. St. 108/preds-75 Ljubljana, dne 30. oktobra 1975. , Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1302. Na podlagi 3. in 4. člena odloka o postopku in načinu označevanja imen ulic, cest, tigov in naselij ter zgradb na območju Ljubljane (Glasnik št. 25-96/68) 24. ter 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 15. seji zbora združenega dela dne 30. oktobra 1975 in na 15. seji zbora občin dne 30. oktobra 1975 sprejela ODLOK o spremembi imen nlic, cest in trirov na ureditvenem območju mesta Ljubljane . IV. KAZENSKE DOLOČBE Na območju občine Ljubljana Bežigrad 17. člen Z denarno kaznijo od 100 do 500 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki: 1. člen Ukine se: 1. 2e imenovana »Kalanova ulica« se ukine Na območju občine Ljubljana Center 2. člen Dopolni se: Že imenovani Veselovi ulici se spremeni opis tako, da poteka od Valvazorjeve ulice proti zahodu preko Prešernove ceste do železniške proge Ljubljana— Postojna. Ukinejo se: 1. Že imenovana »Cegnarjeva ulica« se ukine 2. Že imenovana »Holzapfolova ulica« se ukine 3. Že imenovana »Ravnikarjeva ulica« se ukine , 4. Že imenovana »Zalokarjeva ulica« se ukine Na območju občine Ljubljana Šiška 3. člen Ukinejo se: 1. Že imenovana »Maroltova ulica« se ukine 2. Že imenovana »Mravljetova ulica« se ukine 3. Že imenovana »Pot na Savlje« se ukine 4. Že imenovana »Žigonova ulica« se ukine 4. člen Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1005/preds-75 Ljubljana, dne 30. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane T^one Kovič, dipl. inž. 1. r. 1303. Na podlagi 3.b člena zakona o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 5/68, 20/70 in 11/73), 18. Člena pravilnika o razvrščanju in razvidu otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 8/74) ter 36. in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 15. seji zbora združenega dela dne 30. oktobra 1975, na 15. seji zbora občin dne 30. oktobra 1975 in na 15. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. oktobra 1975 sprejela SKLEP o spremembi sklepa o imenovanju komisije za razvrščanje in razvid otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v Vzgojni posvetovalnici Ljubljana (Uradni list SRS, št. 26-710/74 in št. 6-246/75), ki se v prečiščenem besedilu glasi: V V komisijo za razvrščanje in razvid otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v Vzgojni posvetovalnici Ljubljana se imenujejo: za predsednika: Marica Mustar, dipl. psih. v Svetovalnem centru za namestnika; Azra Kristančič, dipl. psih., direktor Svetovalnega centra za člana: dr. Štefka Kavčič', zdravnik-pediater v Kliničnih bolnicah za namestnika: dr. Janez Primožič, zdravnik-pediater v Kliničnih bolnicah za pediatrijo za člana: dr. Franci Štrus, zdravnik psihiater v Kliničnih bolnicah za psihiatrijo za namestnika: dr. Sabina Bertoncelj, zdravnik-psihiater v Kliničnih bolnicah za pediatrijo za člana: Julija Mata j c, specialni pedagog v Svetovalnem centru t za namestnika: Dora Jelenc, specialni pedagog v Svetovalnem centru za člana: Alojz B i z a j, socialni delavec v Svetovalnem centru za namestnika: Mira Verdnik, socialni delavec v Svetovalnem centru za člana: Vera Slodnjak, dipl. psih. v Svetovalnem centru za namestnika: Lidija Magajna, dipl. psih. v Svetovalnem centru za člana: Vida Strle, dipl. psih. v Svetovalnem centru za namestnika: * Katja Makarovič, dipl. psih. v Svetovalnem centru za člana: Anica U r n j e k , dipl. psih. v Svetovalnem centru za namestnika: Nataša Končnik, dipl. psih. v Svetovalnem centru ‘ za člana: Maja Vodopivec, dipl. psih. • v Svetovalnem centru za namestnika: Sonja Kuhar, dipl. psih. v Posebni osnovni šoli Janeza Levca Št. 1007/preds-75 Ljubljana, dne 30. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1304. Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16-119/67 in 27-255/72) ter 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na svoji 119. seji dne 27. oktobra 1975 sprejel SKLEP o potrditvi odmikov od sprejetega urbanističnega programa in načrta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66), sprejetih rezervatov tras avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest (Uradni list SRS, št. 17/74) ter določil odlokov o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč in o določitvi območij za katere se izdelajo zazidalni načrti (Glasnik, št. 39/68) — za gradnjo posameznih objektov in komunalnih naprav 1 BREŽICE Dovoli se gradnja objektov in komunalnih naprav: a) Odmik od generalnega plana: — gradnja vrelne kleti Pivovarne Union na delu območja SP 1 in robu avtocestnega rezervata LD št. 17760/74, — adaptacija industrijske zgradbe Iskra TOZD Keramika, prizidava in gradnja čistilne naprave v rezervatu regionalne ceste in železniškem rezervatu LD 18060/74. b) Odmik od rezervata avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest: — polaganje treh kablov po 10 KV od RTF Šiška, do Toplarne Šiška, tovarne Tuba in do industrijske ceste LD št. 17539/74, — gradnja vodovoda po Kamnogoriški cesti od potoka Pržanca do Pilonove ulice LD št. 18359/74, — gradnja prizidka k obstoječi lakirnici Tovarne Elma v zazidalnem otoku BP-7 LD 18270/74. c) Odmik od določil odlokov o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč in o določitvi območij, za katera se izdelujejo zazidalni načrti: — gradnja kanalizacije po servisni cesti v zazidalne motoku BI-2 in BS 101/2 LD št. 18361/74. 2 Odmike in lokacije posameznih objektov in komunalnih naprav iz 1. točke tega sklepa grafično ponazarja lokacijsko tehnična dokumentacija, ki jo je pod št. LD iz 1. točke tega sklepa izdelal Ljubljanski urbanistični zavod in katera je sestavni del tega sklepa. 3 Odmiki od sprejete urbanistične dokumentacije ter odlokov so usklajeni s sedanjo in. bodočo izrabo prostora, kar so ugotovile strokovne službe Republiške skupnosti za ceste, Ljubljanski urbanistični zavod, občinske in mestna služba za urbanizem. 4 Dovoljeni odmiki se morajo upoštevati pri nove-laciji urbanistične dokumentacije in sprejetih odlokih. 5 Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšnekcijske službe. St. 1382/1-75 LJubllana. dne 20. novembra 1975. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Dagmar Šuster 1. t\ 1305. Na podlagi 4. člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 2/74) in 203. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28/74) je Skupščina občine Brežice na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 8. aprila 1975 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni, splošni in občasni deratizaciji v občini Brežice 1. člen Drugi člen odloka o obvezni, splošni in občasni deratizaciji v občim Brežice se dopolni in spremeni tako, da pravilno glasi: »Obvezna in splošna deratizacija se izvaja redno 1-krat letno, in sicer v jesenskem času zaporedno 5 let za lastnike oziroma uporabnike zgradb za stanovanjske potrebe s pripadajočimi objekti in površinami v zasebni lasti, in to v naseljih: Čatež, Velike Malence in Krška vas. V mestu Brežice in v naseljih: Sentlenart. Brezina, Crne, Zakot in Trnje se obvezna in splošna deratizacija izvaja redno 2-krat letno, in sicer v spomladanskem in jesenskem času zaporedno 5 let. Cas deratizacije določi občinska sanitarna inšpekcija. Občasno deratizacijo odredi po potrebi Izvršni svet Skupščine občine Brežice na predlog občinske sanitarne inšpekcije.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 53-1/75-1 Brežice, dne 12. marca 1975. Predsednik Skupščine občine Brežice Franc Skinder 1. r. Predsednik Zbora združenega dela Franc Mohor 1. r. Predsednik Zbora krajevnih skupnosti Rok Kržan 1. r. 1306. Na podlagi določb 4., 6. in 7. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in 2. ter 10. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 17. člena statuta krajevne skupnosti Dobova je Izvršni svet krajevne skupnosti Dobova na seji 12. oktobra 1975 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve cest na območju vasi Mihalo-vec in dela vasi Dobove v krajevni skupnosti Dobova 1. člen Za območje vasi Mihalovec in dela vasi Dobova se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 5. oktobra 1975 uvede samoprispevek za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve cest na območju vasi Mihalovec in dela vasi Dobova v krajevni skupnosti Dobova. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za dobo osmih mesecev in bo od 1. novembra 1975 do 30. junija 1976. Samoprispevek se plačuje v denarju. 3. člen Krajevni samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci, ki stalno prebivajo na območju krajevne skup- nosti Dobova, in sicer: 1. delavci 300 din 2. upokojenci 150 din 3. vsaka hišna številka 3900 din 4. lastniki osebnih avtomobilov 300 din 5. lastniki tovornih avtomobilov 300 din 6. lastniki traktorjev 300 din 7. lastniki kmetijskih zemljišč pa od katastrske osnove po naslednji razpredelnici Osnova kat. ' Prispevek dohodka din do 1.000 150 od 1.001 do 2.000 200 od 2.001 do 3.000 300 od 3.001 do 4.000 400 od 4.001 do 5.000 500 od 5.001 do '6.000 600 od 6.001 do 7.000 700 nad 7.001 800 8 8. Občani, zaposleni v tujini so dolžni plačevati prispevek kot je navedeno pod točko 1 do 7. Občani so dolžni plačevati prispevek v 8 obrokih; zadnji obrok 31. julija 1976, prvi obrok 1. decembra 1975. Plačevanja krajevnega samoprispevka so oproščeni občani kot to določa prvi odstavek 10. člena zakona o samoprispevku. Zavezanci samoprispevka postanejo tudi vsi tisti občani, ki se bodo v obdobju plačevanja samoprispevka zaposlili ali pridobili motorna vozila. 4. člen Za zbiranje sredstev je zadolžen vaški odbor za izvedbo referenduma Nadzor nad zbiranjem sredstev in nadzor nad izvajanjem del bo izvrševal Izvršni svet krajevne skupnosti Dobova. 5. člen Sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se vodijo na žiro računu krajevne skupnosti Dobova, št. 51620-645-50337. 6. člen Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo .obveznosti iz samoprispevka v roku se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila davčna uprava pri Skupščini občine Brežice. 7. člen Kolikor se sklep o razpisu referenduma ne ujema § sklepom o uvedbi krajevnega samoprispevka, je treba sklep o razpisu referenduma razlagati v smislu tega sklepa. 8. člen Izvršni svet krajevne skupnosti Dobova je dolžan o zbranih sredstvih na krajevno običajen način seznanjati občane. 9. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. decembra 1975. Predsednik izvršnega sveta krajevne skupnosti Dobova Vinko Cančer 1. r. 1307. POROČILO o izida referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve cest na območju vasi Mihalovec in dela vasi Dobove v krajevni skupnosti Dobova Po sklepu izvršnega sveta krajevne skupnosti Dobova (Uradni list SRS, št. 23/75) z dne 1. oktobra 1975 je bil opravljen referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka, dne 5. oktobra 1975. Komisija je ugotovila, da je bilo volišče odprto od 7. do 17. ure. Krajevna volilna komisija ni prejela nobene pripombe glede poteka referenduma. Vseh volilnih upravičencev, vpisanih v volilni imenik je bilo 302. Od teh je bilo upravičencev, ki se upoštevajo po zakonu o referendumu 302. Od navedenega števila volilnih upravičencev je glasovalo 271 volilcev. Za referendum je glasovalo 233, proti 30, neveljavnih glasovnic je bilo 8. glasovalo pa ni 14 volilcev. Glede na število volilnih upravičencev 302 in glede na število veljavnih glasovnic (»ZA« referendum), katerih je bilo 233, je glasovalo 87,6 odstotka »ZA«. Predsednik Predsednik volilne komisije izvršnega sveta Jože Majcen 1. r. Vinko Cančer 1. r. CELJE 1308. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje, sta po 43. členu zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS,, št. 27/72) in po 146. členu statuta občine Celje na seji dne 6. novembra 1975 sprejela ODLOK o spremembi odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Celje 1. člen ; • V odloku o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena zemjišča V občini Celje (Uradni list SRS, št. 48-987/72 in 5-129/74) se prvi odstavek 2. člena spremeni in se glasi: Poprečna gradbena cena za leto 1975 znaša 3.800 dinarjev za m8". 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-20/1975 ' Celje, dne 6. novembra 1975. Predsednik Skupščine občine, Celje Jože Marolt 1. r. 1309. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 2. členu zakona o po/, gojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS. št. 13/74) in po 146. členu statuta občine Celje na seji dne 8. novembra 1975 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Celje 1. člen V odloku o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane' vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Celje (Uradni list SRS, št. 18-434/72) se 2. člen spremeni in se glasi: Poprečna gradbena cena za 1 m2 3 koristne stanovanjske površine znaša za leto 1975 3.800 dinarjev. 2. člen 3. člen se spremeni in se glasi: Poprečni stroški za komunalno urejanje zemljišč znašajo na poprečno gradbeno ceno stanovanj iz 2. člena tega odloka: — za individualno komunalno potrošnjo 6,3 ®/o — za kolektivno komunalno potrošnjo 7,7 %>. 3. člen Doda se nov 6.a člen ki se glasi: Poprečna gradbena cena za 1 ms koristne stanovanjske površine za leto 1973 je cena iz 2. člena tega odloka zmanjšana za 30%>, za leto 1974 pa navedena cena zmanjšana za 12 Vo. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-22/75-2 : Celje, dne 6. novembra 1975. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt ). r. 1310. • Izvršni svet Skupščine občine Celje izdaja po 1. členu odloka o pooblastitvi izvršnega sveta občinske skupščine, da predpisuje razpored delovnega časa v občinskih organih (Uradni list SRS, št. 25-570/72) ODREDBO o razporeditvi delovnega časa in o sprejemanju strank pri občinskih organih Delovni čas v občinskih upravnih organih, službah občinske skupščine in izvršnega sveta (v nadaljnjem besedilu: občinski upravni organi), občinskem javnem pravobranilstvu in službi sodnika za prekrške traja v ponedeljek, torek, četrtek in petek po osem ur, v sredo pa deset ur. Delavec lahko pride na delo ob 6.. 6.30 ali 7. uri. O času prihoda na delo se delavec dogovori s predstojnikom upravnega organa in sicer posebej za čas od 1. oktobra do 30. aprila in posebej od 1. maja do 30. septembra. 2 Občinski upravni organi so dolžni sprejemati nevabljene stranke: v ponedeljek od 7. do 11. ure od 12. do 14. ure v sredo od 7. do 11. ure od 12. do 16. ure Občinski upravni organi so dolžni sprejemati nevabljene stranke tudi v drugih delovnih dneh, razen med 11. in 12. uro, če gre za nujne primere. Če je sporno ali gre za nujen primer, odloči o tem predstojnik občinskega upravnega organa. 3 Ne glede na določbe 2 te odredbe morajo — sprejemna pisarna občinskih upravnih organov, — sprejemna pisarna službe za osebna stanja in potna dovoljenja, — služba za registracijo motornih vozil in voznikov motornih vozil, — referat za sprejemanje strank v davčni upravi, — referat za sprejemanje strank v oddelku za ljudsko obrambo, sprejemati stranke v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 13.30 ure, v sredo od 7. do 16. ure. 4 Ce terjajo potrebe službe, morajo občinski upravni organi zagotoviti ustrezno dežurno službo. O potrebi in obsegu dežurstva odloča predstojnik občinskega upravnega organa. 5 Ko začne veljati ta odredba preneha veljati odredba o razporeditvi delovnega časa in o sprejemanju strank pri občinskih organih (Uradni list SRS, št. 3-137/75). 6 Ta odredba se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. decembra 1975. > St. 038-1/1975-1 Celje, dne 5; novembra 1975. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r. GROSUPLJE 1311. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) jn 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. oktobra 1975 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Grosuplje za leto 1974 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Grosuplje za leto 1974, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Grosuplje. 2. člen Zaključni račun proračuna občine Grosuplje izkazuje: — dohodke 16.872,688,10 — izdatke 16,121.708,75 — presežek dohodkov nad izdatki 750.979,35 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna v znesku 750 979,35 din se prenese kot dohodek proračuna v letu 1975. 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada občine Grosuplje izkazuje: — dohodke 1,057.426,49 — izdatke 10.000,000 — presežek dohodkov nad izdatki 1,047.426,49 5. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku 1,047.426,49 din se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1975. 6. člen Neporabljena sredstva na posebnih računih se prenesejo kot dohodek teh računov za leto 1975. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 40-4/75 Grosuplje, dne 5. novembra 1975. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 1312. Na podlagi prvega odstavka 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. oktobra 1975 sprejela ODLOK o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju zazidalnega načrta Stična — Vir Sl in Sl 1. člen Z namenom, da se zagotovi možnost smotrne in urejene gradnje komunalnih objektov, uvedba razlastitve zemljišč ter gradnja objektov po zazidalnem načrtu Stična — Vir Sl in Sl, se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč ter prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč na območju tega zazidalnega načrta. 2. člen Meje zazidalnega načrta, za katerega velja splošna prepoved, so razvidne iz kopije katastrskega načrta v sprejetem zazidalnem načrtu za to območje, št. projekta 1858 iz maja 1975 urbanističnega zavoda — projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova 9. 3. člen Na zemljiščih iz 1. člena tega odloka se smejo izjemoma graditi primarni infrastrukturni objekti in regionalni objekti ter komunalne naprave, za katere bo v času splošne prepovedi izveden predpisan postopek. 4. člen Splošna prepoved velja za čas, dokler ne postane odločba o razlastitvi pravnomočna, vendar ne dalj kot tri leta od dneva, ko začne veljati ta odlok. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska urbanistična inšpekcija. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 350-1/75 Grosuplje, dne 5. novembra 1975. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 1313. Na podlagi prvega odstavka 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS. št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupni seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. oktobra 1975 sprejela ODLOK o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju k. o. Slivnica, za katerega se izdeluje zazidalni načrt 1. člen j Z namenom, da se izdela zazidalni načrt in zagotovi možnost smotrne in urejene gradnje stanovanjskih 4n komunalnih objektov in uvedba razlastitve zemljišč na območju Sp. Slivnice, se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč ter prepoved graditve in spremembe kulture zemljišča v k. o. Slivnica, pare. št. 31/1. 31/5, 31/6, 32/1, 33/3, 57/1, 56, 55, 54, 53, 52, 51, 50/1, 50/2, 49/1, 49/2, 49/3, 49/4, 47/1, 47/7, 47/8, 58, 59 in pare. št. 60, 614 62. 63, 64, 66, 67, 69 ter pare. št. 334/2. 2. člen Na zemljiščih iz 1. člena tega odloka se smejo izjemoma graditi primarni infrastrukturni objekti in regionalni objekti ter komunalne naprave, za katere bo v času splošne prepovedi izveden predpisan postopek. 3. člen Splošna prepoved velja za čas, dokler ne postane odločba o razlastitvi pravnomočna, vendar ne dalj kot tri leta od dneva, ko začne veljati ta odlok. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska urbanistična inšpekcija. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-8/75 Grosuplje, dne 5. novembra 1975. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 1314. Na podlagi prvega odstavka 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. oktobra 1975 sprejela ODLOK o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju k. o. Šmarje, za katerega se izdeluje zazidalni načrt 1. člen Z namenom, da se izdela zazidalni načrt in zagotovi možnost smotrne in urejene gradnje stanovanjskih in komunalnih objektov in uvedba razlastitve zemljišč na območju naselja Smarje-Sap, se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč ter prepoved graditve in spremembe kulture zemljišča, v k. o. Šmarje, pare. št. 530 531 532. 528, 536, 537, 540, '541, 542, 543, 544. 545, 546, 547. 548, 549. 550, 551, 552, 569/1, 565/1, 553, 556, 554, 557/1, 558/1, 559/1, 518/4, 486/1, 526/2, 52&/1, 526/4, 525, 521/3, 521/4, 521/5, 521/1, 520/4. 520/6, 520/5, 520/3, 520/2, 519/1, 519/5, 519/4, 519/3, 519/2, 518/5, 518/1, 518/3, 519/6, 488/2, 489/1. 2. člen Na zemljiščih iz 1. člena tega odloka se smejo izjemoma graditi primarni infrastrukturni objekti in regionalni objekti ter komunalne naprave, za katere bo v času splošne prepovedi izveden predpisan postopek. * 3. člen Splošna prepoved velja za čas, dokler ne postane odločba o razlastitvi pravnomočna, vendar ne dalj kot tri leta od dneva, ko začne veljati ta odlok. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska urbanistična inšpekcija. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-7/75 Grosuplje, dne 5. novembra 1975. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 1315. Na podlagi prvega odstavka 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. novembra 1975 sprejela ODLOK o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju zazidalnega načrta Studenec Sl in S2 1. člen Z namenom, da se zagotovi možnost smotrne in urejene gradnje stanovanjskih in komunalnih objektov in uvedba razlastitve zemljišč na območju zazidalnega načrta Studenec Sl in S2, se* razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč ter prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč na območju tega zazidalnega načrta. 2. člen Meje zazidalnega načrta, za katerega velja splošna prepoved, so razvidne iz kopije katastrskega načrta v sprejetem zazidalnem načrtu za to območje, štev. projekta 1858 iz maja 1975 urbanističnega, zavoda — projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova 9. 3. člen Na zemljiščih iz L člena tega odloka se smejo izjemoma graditi primarni infrastrukturni objekti in regionalni objekti ter komunalne naprave, za katere bo v času splošne prepovedi izveden predpisan postopek. 4. člen Splošna prepoved velja za čas, dokler ne postane odločba o razlastitvi pravnomočna, vendar ne dalj kot tri leta od dneva, ko začne veljati ta odlok. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska urbanistična inšpekcija. 6. člen y Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-1/75 Grosuplje, dne 6. novembra 1975. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. . IDRIJA 1316. Na podlagi 193. člena ustave SR Slovenije in na podlagi sporazuma o ustanovitvi medobčinskega sveta severnoprimorskih občin za občine Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 9/72 in 2/73 in Uradno glasilo občine Idrija, št. 1/73) je medobčinski svet na svoji seji dne 6. oktobra 1975 sprejel SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA medobčinskega sveta severnoprimorskih občin za občine Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin 1. člen V statutu medobčinskega sveta severnoprimorskih občin za občine Ajdovščina, Idrija, Nova -Gorica in Tolmin (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 9/73 in Uradno glasilo občine Idrija, št. 6/73) se 1. člen spremeni in glasi: »Medobčinski svet severnoprimorskih občin za občine Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmih (v nadaljnjem besedilu: medobčinski svet) je skupni medobčinski organ samoupravljanja, v katerem delegati občin po načelih prostovoljnosti in solidarnosti usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj.« 2. člen Prvi odstavek 10. člena se spremeni in se glasi: »Medobčinski svet pri obravnavi zadev iz svojega področja sodeluje z medobčinskim svetom ZK, medobčinskim svetom SZDL, medobčinskim svetom zveze sindikatov severnoprimorskih občih, z družbenopolitičnimi organizacijami, temeljnimi samoupravnimi or-' ganizacijami in skupnostmi in z delegati .Skupščine SR Slovenije in SFRJ.« 3. člen 11. člen se spremeni in se glasi: »Medobčinski svet šteje 20 delegatov. Vsaka občina ima v svetu pet delegatskih mest. Občinske skupščine izvolijo posebno 9-člansko delegacij 6 za pošiljanje (delegiranje) delegatov na zasedanje medobčinskega sveta izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti oz. delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skpuščine. Lista kandidatov za delegate v medobčinskem svetu se določi z dogovorom v okviru občinske konference SZDL. Predsedniki občinskih skupščin in predsedniki izvršnih svetov občin ustanoviteljic, so stalni člani medobčinskega sveta po svojem položaju. Mandat delegacije traja štiri leta in sovpada z volitvami v občinsko skupščino.« * 4. člen’ Prvi odstavek 19. člena se spremeni in se glasi: »Gradivo z dnevnim redom za sejo medobčinskega sveta mora biti delegatom dostavljeno najmanj 8 dni pred sejo.« 5. člen Prvi odstavek 28. člena se spremeni in se glasi: »Predsednik sveta se izvoli izmed članov sveta za dobo dveh let.« < 6. člen 30. člen se spremeni in se glasi: »Medobčinski svet ima tudi podpredsednika, ki se izvoli izmed članov delegacije tiste občine, kjer bo sedež medobčinskega sveta v naslednjem mandatnem obdobju. Podpredsednik nadomešča predsednika medobčinskega sveta, če je ta odsoten ali zadržan, v tistih zadevah, za katere ga posebej pooblasti medobčinski svet oz. predsednik.« , 7. člen Te spremembe in dopolnitve statuta zaŽnejo velj&ti z dnem ko jih sprejme medobčinski svet in dajo k njim soglasje občinske skupščine ustanoviteljice. Spremembe in dopolnitve statuta se objavijo v Uradnih glasilih skupščin ustanoviteljic. St. 7/1-75 Idrija, dne 6. oktobra 1975. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto'Šulgaj 1. r. Soglasje k tem spremembam in dopolnitvam statuta medobčinskega sveta severnoprimorskih občin za občine Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin so dale: — Skupščina občine Ajdovščina s sklepom št. 10-021-5/75 z dne 28/8-1975 — Skupščina občine Idrija s sklepom št. 020-5/75 z dne 27/6-1975 — Skupščina občine Nova Gorica s sklepom št. 020-9/75-Le z dne 18/7-1975 — Skupščina občine Tolmin s sklepom št. 020-3/72 z dne 24/7-1975 1317. Na podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67 in 27/72) in 230. ' člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. oktobra 1975 z ločenim glasovanjem sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta za center mesta Idrija II 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za center mesta Idrija II., ki ga je izdelal Atelje za projektiranje pri OKP Idrija, št. 131/75, julij 1975. 2. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim pri upravnem orgamu Skupščine občine Idrija, pristojnem za urbanizem. 3. člen n Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v smislu določil 2. odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju Izvršni svet Skupščine občine Idrija. 4. člen Nadzorstvo'. nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Medobčinskem inšpektoratu Idrija—Logatec—Vrhnika pri Skupščini občine Idrija. * 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-6/75 Idrija, dne 30. oktobra 1975. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. *1318. Na podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. oktobra 1975 z ločenim glasovanjem sprejela ODLOK o delnem zazidalnem načrtu za naselje Cerkno— Mostanija II I ' *' V . ' 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za naselje Cerkno— Mostanija II., ki ga je izdelal Atelje za projektiranje OKP Idrija pod št. 138/75, julij 1975. 2. člen Delni zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim pri upravnem organu Skupščine občine Idrija, pristojnem za urbanizem. 3. člen Manjše odmike od sprejetega delnega zazidalnega načrta dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju Izvršni svet Skupščine občine Idrija. 4. člen Nadzorstvo, nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Medobčinskem inšpektoratu Idrija—Logatec—Vrhnika pri Skupščini občine Idrija. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ' St. 350-3/65 Idrija, dne 30. oktobra 1975. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 1S19. Na podlagi 229. člena statuta občine Idrije je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. oktobra 1975 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. oktobra 1975 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o pogrebnem ceremonialu v občini Idrija 1. člen ’ V 10. členu odloka o pogrebnem ceremonialu v občini Idrija (Uradni list SRS, št. 22/75) se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Kolikor so predstavniki družbenopolitičnih organizacij ali društev čakali pred cerkvijo s svojimi simboli z namenom spremljanja pokojnika do groba, se ohrani vrstni red pogrebnega sprevoda v smislu 7., 8. in 9. člena tega bdloka. V tem primeru se ceremonial ob grobu opravi po krajevnih običajih.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi.dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje. St. 512-8/74 Idrija, dne 30. oktobra 1975. Predsednik v • Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. LENART 1320. Po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list'SRS, št 16-119/67, 27-255/72), 33. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 2. členu odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Lenart (Uradni ist SRS, št. 21-607/74) je Izvršni svet Skupščine občine Lenart na seji dne 4. novembra 1975 sprejel SKLEP o javni raigrnitvl urbanističnega reda v občini Lenart 1 Javno se razgrne urbanistični red v občini Lenart. 2 Urbanistični red je v javni razgrnitvi 30 dni. Javna razgrnitev se zaključi 5. decembra 1975. Urbanistični red je javno razgrnjen v prostorih oddelka za gospodarstvo in finance Skupščine občine Lenart pri urbanistični službi in pri vseh KS na sedežih krajevnih uradov. 3 V času javne razgrnitve lahko dajejo na razgrnjeni urbanistični red pripombe in predloge delovne in druge organizacije, samoupravne Interesne Skupnosti, krajevne skupnosti in občani. St. 350-12/71-12 Lenart, dne 4. novembra 1975. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart Franc Muršec L r. 1321. Po 11. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-255'72), 33. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 2. členu odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Lenart (Uradni list SRS, št. 21-607/74) je Izvršni svet Skupščine občine Lenart na seji dne 4. novembra 1975 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev urbanističnega programa za območje občine Lenart in urbanističnega načrta^ naselja Lenart v Slovenskih goricah 1 Javno se razgrnejo spremembe in dopolnitve urbanističnega programa za območje občine Lenart, ki jih vsebuje odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem programu za območje občine Lenart in urbanističnem načrtu naselja Lenart v Slovenskih goricah. 2 Spremembe in dopolnitve urbanističnega programa m) v javni razgrnitvi 30 dni. Javna razgrnitev se zaključi 5. decembra 1975. Spremembe in dopolnitve urbanističnega programa za območje občine Lenart so javno razgrnjeni v prostorih oddelka za gospodarstvo in finance Skupščine občine Lenart pri urbanistični službi in pri vseh KS na sedežih krajevnih uradov. 3 V času javne razgrnitve lahko dajejo na razgrnjene spremembe in dopolnitve urbanističnega programa pripombe in predloge delovne in druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in občani. St. 350-1/65-102 Lenart, dne 4. novembra 1975. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart Franc Muršec L r. LITIJA 1322. Na podlagi zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69) je svet krajevne skupnosti Jevnica dne 29. oktobra 1975 po odločitvi referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Jevnica dne 19. oktobra 1975 sprejel SKLEP u uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Jevnica 1. člen Uvede se krajevni samoprispevek na območju 4 krajevne skupnosti Jevnica. 2. člen . SamopnspeveK se predpisuje za modernizacijo ceste od krajevnega napisa Jevnica—Kresniške Poljane do mostu pri Slatnarju, odsek od spomenika v Jevnici do železniškega podvoza pri železniški postaji Jevnica, ter dela ceste od »Benčiča« do križišča pri »Kovič Jožetu«. . Celotna investicija za modernizacijo ceste Jevnica—Kresniške Poljane znaša 2,000.000 (dva milijona) dinarjev. Nosilec investicije za modernizacijo ceste Jevnica—Kresniške Poljane so še (razen sredstev iz referenduma): krajevna skupnost Jevnica, Skupščina občine Litija in sklad za ceste v občini Litija. Samoprispevek se plačuje v denarju. 3. člen Krajevni samoprispevek izražen v odstotkih se plačuje za obdobje 5 (pet) let, od 1. januarja 1976 do 31. decembra 1980. 4. člen Denarna sredstva se nakazujejo krajevni skupnosti Jevnica na račun 50150-645-68013 pri SDK Litija, »Krajevna skupnost Jevnica«. Zavezanci za krajevni samoprispevek so: 1. 1 o/o iz čistega osebnega dohodka iz delovnega razmerja, vključno nagrade, dopolnilno delo In delo na domu, 2. 1 o/o osebni, invalidski in družinski upokojenci, ki prejemajo večjo pokojnino od varstvene npr. v letu 1975 1.358 dinarjev mesečno, 3. 1 o/o osebnega dohodka od obrti, samostojnih poklicev, od postranske dejavnosti in intelektualnih storitev, 4. 2 °/o od dohodka kmetijske dejavnosti. Osnova zg odmero je katastrski dohodek, 5. 1.500 din lastniki osebnih avtomobilov v dolini in 1.000 din v višjih predelih — 2.000 din lastniki traktorjev nad 25 KM — 500 din lastniki traktorjev pod 25 KM — 300 din lastniki motornih koles — 500 din lastniki hiš, stanovanj in nosilci stanovanjskih pravic, ki 'stanujejo do 45 m od ceste in — 300 din tisti, ki stanujejo od 45—60 m od ceste. 5. člen Zavezanci iz 4. člena sklepa, plačujejo samoprispevek takole: 1. samoprispevek iz rednega delovnega razmerja 1. točka, 4. člen, obračunavajo izplačevalci osebnih dohodkov ob vsakem izplačilu. Obračunani samoprispevek se vplačuje banki, na račun krajevna skupnost Jevnica, ob vsakem dvigu gotovine za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki so zaposleni v organizacijah združenega dela izven občine Litija in stanujejo na območju krajevne .skupnosti Jevnica, obračunavajo in vplačujejo samoprispevek izplačevalci osebnih dohodkov na račun, ki je določen v prvem odstavku te točke; 2. za upokojence obračunava samoprispevek ustrezni komunalni zavod za socialno zavarovanje in ga nakazuje ob vsakem izplačilu na račun krajevne skupnosti Jevnica; 3. samoprispevek iz 3. točke 4. člena se plačuje v rokih in na način kot prispevek iz osebnega dohodka teh zavezancev; 4. za pobiranje in odvajanje samoprispevka iz 4. točke 4. člen, je pristojna davčna uprava Skupščine občine Litija; 5. zavezanci samoprispevka iz 5. točke 4. člena v roku 6 (šestih) mesecev po referendumu poravnajo obveznosti pri blagajni krajevne skupnosti Jevnica. 6. člen Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani cd dohodkov, ki jih določajo veljavni predpisi. 7. člen Vsak obveznik samoprispevka je dolžan poravnati zapadlo obveznost iz samoprispevka v roku, ki so določeni s tem sklepom, sicer se ga bremeni z zamudnimi obrestmi po veljavnih predpisih. 8. člen Za investitorje stanovanjskih hiš, ki jih bodo gradili na območju krajevne skupnosti Jevnica, v obdobju plačevanja samoprispevka, kot tudi za občane, ki bodo v času plačevanja samoprispevka nabavili motorna vozila, postali lastniki stanovanja ali nosilci stanovanjske pravice, veljajo določila tega sklepa. • 9. člen Za zbiranje samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti Jevnica. Za dela na modernizaciji ceste je odgovoren gradbeni odbor, ki ga imenuje svet krajevne skupnosti Jevnica. Modernizacija ceste mora biti končana do konca leta 1980. 10. člen ' S sredstvi, zbranimi po tem sklepu, razpolaga svet krajevne skupnosti Jevnica. Samoprispevek se sme uporabiti le za modernizacijo že omenjene ceste. Če del sredstev krajevnega samoprispevka ostane, se ga uporabi za modernizacijo ceste Jevnica—Zgornja Jevnica. 11. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Urad-' nem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1976 do 31. decembra 1980. leta. Predsednik sveta krajevne skupnosti Jevnica Jože Kisovec 1. r. LOGATEC 1323. Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 161. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS. št. 21/71) je Skupščina občine Logatec dne 4. novembra 1975 sprejela ODLOK o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, graditve in spremembe kulture zemljišč, ki so predviđena za gradnjo na območju občine Logatec 1. člen Da se zagotovi možnost smotrne in urejene izgradnje stanovanjskih in drugih objektov, nemotena izdelava zazidalnih načrtov ali uvedba razlastitve zemljišč, se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišča (v nadaljnjem besedilu: splošna prepoved) na območjih, ki so namenjena za graditev stanovanjskih, komunalnih in drugih objektov. Izvršni svet SO Logatec se pooblašča, da sklepa glede prometa z zemljišči, parcelacije, graditve in spremembe kulture zemljišč, ki so predvidena za gradnjo na območju občine Logatec, potem, ko je za posamezne cone, za katere velja prepoved, sprejet zazidalni načrt. Splošna prepoved velja dokler ni sprejet zazidalni načrt za posamezna območja, navedena v odloku ali dokler ne postane odločba o razlastitvi pravnomočna, vendar najdlje tri leta od uveljavitve tega odloka. 2. člen Splošna prepoved velja za zemljišča na območjih, ki so predvidena za gradnjo v zazidalnih otokih urbanističnega načrta Logatec Sl. S 2, S 7, S 9 — del, ki ni obdelan z zazidalnim načrtom, R 3, Sli,'C 2, S 14, N 2, O 2 in N 1, za gradbene parcele po zazidalnem načrtu od številke 33 do vključno 50. Meja posameznega območja, za katero velja splošna prepoved je razvidna iz kopije katastrskega načrta, v merilu 1 :2880 (grafični prikaz) in seznama parcel v posameznih zazidalnih okoliših, ki sta sestavni del tega odloka. 3. člen Izjemoma se sme na območjih, za katere velja splošna .prepoved izvajati: 1. parcelacija, promet ter sprememba kultur — pri razdelitvi skupnosti premoženja — dedovanju — prenosu s pravnim poslom po 3. točki 18. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem; 2. graditev — komunalnih naprav — komunalnih naprav za potrebe obstoječih objektov, ki niso predvideni za rušenje — pomožnih objektov — prezidavanje in obnavljanje obstoječih gradbenih objektov, ki niso predvideni za rušenje. Določbe 2. točke veljajo, če je graditev v skladu z urbanističnim ali zazidalnim načrtom posameznega zazidalnega otoka. 4. člen Grafični prikaz posameznega območja, za katere velja splošna prepoved, je stalno na vpogled pri upravnem organu za urbanizem SO Logatec. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistični in gradbeni inšpektor SO Logatec. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-12/75 Logatec, dne 4. novembra 1975. Predsednik Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r. 1324. Na podlagi 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73 in 16/74) je Skupščina občine Logatec na zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti dne 4. novembra 1975 sprejela ODLOK o zbiranju in odvozu smeti ter odpadkov in uporabi odlagališč v občini Logatec • 1. člen Na območju naselja Logatec in naselja Kalce se uvede obvezno zbiranje in organizirano odvažanje smeti in odpadkov na javna odlagališča. 2. člen Smeti in odpadki po tem odloku so ostanki živil, pepel, nekoristna embalaža, neuporabni predmeti in drugi odpadki. 3. člen Imetniki stanovanjske pravice, hišni sveti in ostali 'uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah, so v naseljih, navedenih v 1. členu odloka dolžni zbirati odpadke v plastične vreče, ki jih dostavlja pooblaščena komunalna organizacija. Zavezane vreče se ria dogovorjeni dan odvoza postavijo pred vhode stanovanjskih hiš ali dvorišč na vidno mesto. Pooblaščena komunalna organizacija, ki organizira odvoz smeti in odpadkov, posreduje občanom in pravnim osebam natančna navodila o ravnanju pri zbiranju in odvozu smeti. Z navodili se mora predhodno seznaniti Izvršni svet Skupščine občine Logatec. Navodila so dolžni upoštevati vsi občani, pravne osebe in pooblaščena komunalna organizacija v naseljih Logatec, Kalce. 4. člen Tarifo za organizirano zbiranje, odvoz smeti in odpadkov določi pooblaščena komunalna organizacija na člana gospodinjstva in na zaposlenega v poslovnih prostorih stanovanjskih hiš, Tarifa za zbiranje, odvoz smeti in odpadkov gre v breme občanov in pravnih oseb. 5. člen Odvoz večjih količin smeti in odpadkov, ki nastajajo v proizvodnji, oziroma pri opravljanju poslovne dejavnosti OZD in občanov s področja obrti morajo le-ti s pogodbo urejati s pooblaščeno komunalno organizacijo. Na podoben način se ureja odvoz kosovnih odpadkov v lasti občanov. 6. člen Odlaganje smeti in odpadkov je v strnjenih naseljih Logatec, Kalce ter Laze, Jakovica, Hotedršica, Grčarevec, Rovte (za strnjeni del) dovoljeno samo na javna, posebej označena odlagališča. Javna odlagališča določi upravni organ, pristojen za komunalne zadeve po predhodnem soglasju sanitarne inšpekcije in krajevne skupnosti. 7. člen V nestrnjenih naseljih: Novi svet, Zibrše, Medvedje brdo, del Rovt, Petkovec, Zaplana, Ravnik in Vrh morajo občani odlagati smeti in odpadke v jamo za smeti. 8. člen Odpadki organskega izvora se lahko odlagajo na higiensko in tehnično urejene gnojne jame. y 9. člen Javna odlagališča ureja in vzdržuje na območju naselja Logatec, Kalce — pooblaščena komunalna organizacija, na območju naselij Laze, Jakovica, Hotedršica, Grčarevec, Rovte (strnjeni del) pa krajevne skupnosti. Jamo za smeti urejajo uporabniki. Vsa opuščena odlagališča morajo tisti, ki so zadolženi za urejanje, takoj po prenehanju uporabe, urediti skladno z okolico. 10. člen Ureditev javnega odlagališča predpiše upravni organ z odločbo. 11. člen Na območju občine je prepovedano odlagati naftne derivate. 12. člen Nadzorstvo nad izvrševanjem tega odloka in aktov izdanih na njegovi podlagi, opravlja občinski stražar in sanitarna inšpekcija. 13. člen ' Z denarno kaznijo od 100 do 3.000 din se kaznuje pravno osebo, ki ravna v nasprotju s 1., 3., 5., 6., 9., 10. in 11. členom tega odloka. Z denarno kaznijo od 20 do 2.000 din se kaznuje odgovorno osebo, ki ravna v nasprotju z določili členov, naštetih v prvem odstavku. Z denarno kaznijo od 20 do 5.000 din se kaznuje občana, ki ravna v nasprotju s 1., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 11. členom tega odloka. " 14. člen Z veljavnostjo tega odloka preneha veljati odlok o obveznem zbiranju in odvozu smeti ter odpadkov in uporabi javnih odlagališč na območju naselja Logatec (Uradni list SRS, št. 4/73). 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-30/72 Logatec, dne 4. novembra 1975. Predsednik Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r. 1325. Na podlagi 23. in 25. člena zakona o glasbeni šoli (Uradni list SRS, št. 17/71) in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 4. novembra 1975 sprejela ODLOČBO o verifikaciji glasbene šole v Logatcu I Iz glasbenih oddelkov pri Osnovni šoli »Osmih talcev« v Logatcu se ustanovi glasbena šola kot notranja organizacijska enota Osnovne šole »Osmih talcev« v Logatcu. II Ta odločba se objavi v Uradnem listu SRS. St. 61-4/72 Logatec, dne 5. novembra 1975. Predsednik Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r. MOZIRJE 1326. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74), 76. in 124. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12-297/74) je Skupščina občine Mozirje na skupni seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 5. novembra 1975 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1975 1. člen Spremeni se 2. člen odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1975 in glasi: Dohodki proračuna občine za leto 1975 glede na namen se razdelijo na: din kulturnoprosvetna dejavnost 70.000 socialno skrbstvo 1,717.500 zdravstvena zaščita 46.180 komunalna dejavnost 543.260 delo državnih organov 8,439.743 narodna obramba 344.200 dejavnost krajevnih skupnosti 500.000 dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 867.090 negospodarske investicije 398.568 gospodarski posegi 397.674 proračunske obveznosti iz preteklih let 7.000 odvajanje v rezervni sklad 119.802 nerazporejeni dohodki 130.954 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi V Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975. St. 010-8/75 Mozirje, dne 5. novembra 1975. / Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Šarb 1. r. 1327. Na podlagi 1., 2., 13. in 19. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5-12/72) in na podlagi 126. člena statuta občine Mozirje je Skupščina občine Mozirje na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 5. novembra 1975 sprejela i ODLOK o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Mozirje uporabljajo stanovanja, ki naslednjega normativa: Število članov gospodinjstva 1 2 3 4 po površini ne presegajo površinski normativ v m1 do 28 do 42 do 57 do 66 in na vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva do 10 kvadratnih metrov. Za nefunkcionalna stanovanja, se lahko normativ površine poveča za 40 “/o. I. SPLOŠNE DOLOČBE 7. člen 1. člen S tem odlokom se ureja družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki obsega delno nadomestitev stanarine, kreditiranje graditve najemnih stanovanj v družbeni lastnini, premiranje namenskega varčevanja in pogoje za pridobitev pravice do družbene pomoči. S tem odlokom se določajo tudi pogoji za pridobitev stanovanjske pravice v najemnem stanovanju, grajena z delno pomočjo samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. 2. člen Družbeno pomoč odobrava samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v skladu z določili zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in po določilih tega odloka. 3. člen Družbena pomoč se dodeljuje: — investitorjem, ki gradijo najemna stanovanja v družbeni lastnini — solidarnostna stanovanja, — nosilcem stanovanjske pravice za delno hado-mestitev stanarine, — občanom, ki gradijo ali kupujejo etažno stanovanje ali družinsko hišo in občanom za premiranje varčevalnih vlog v poslovni banki za stanovanje. 4. člen Družbena pomoč je namenjena tistim občanom, katerih dohodki na člana gospodinjstva ne presegajo višine po določbah tega odloka in izpolnjujejo druge pogoje določene s tem odlokom. II. POMOČ OBČANOM ZA DELNO NADOMESTITEV STANARINE Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če uporablja standardno stanovanje, ki je po veljavnem točkovnem sistemu ocenjeno do 130 točk, razen ko v izjemnih primerih tia posameznega upravičenca sklene skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti v občini drugače. Nosilec stanovanjske pravice, upravičen do delne nadomestitve stanarine, lahko koristi stanovanja iznad standarda. Delna nadomestitev stanarine pa se prizna le od vrednosti standardnega stanovanja, če se mu ne nudi standardno stanovanje. 8. člen Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če je višina letnega dohodka gospodinjstva glede na število članov gospodinjstva manjša od mejnih vrednosti v tabeli znosnih izdatkov za stanarine (glej stran 1374). Znosna stanarina letno, ki jo je nosilec stanovanjske pravice dolžan plačati se izračuna tako, da se letni dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca v zgornji tabeli in deli s 100. 9. člen Ne glede na določbe 7. in 8. člena tega odloka delna nadomestitev stanarine ne pripada nosilcem stanovanjske pravice v naslednjih primerih: — če nosilec stanovanjske pravice oddaja stanovanje v podnajem, — če nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne namene, — če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja ali počitniške hiše. 10. člen 5. člen „ Delna nadomestitev stanarine je različna in je odvisna od premoženjskega stanja nosilca stanovanjske pravice in članov gospodinjstva, od velikosti stanovanja, števila članov gospodinjstva in od opremljenosti stanovanja. Pravica do delne nadomestitve stanarine pripada nosilcu stanovaniske pravice. Delna nadomestitev stanarine znaša lahko največ 80 °/o stanarine \ ti člen Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni tisti nosilci stanovanjske pravice, katerih gospodinjstva Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja nosilec stanovanjske pravice z zahtevkom, ki ga vlo.ži pri samoupravni stanovanjski skupnosti tiste občine na katere območju ima stalno bivališče. Zahtevek mora vložiti vsako leto do 31. I. za tekoče leto ali v 30 dneh po preselitvi v drugo stanovanje oziroma takrat, ko se ugotovi upravičenost do subvencije. Zahtevku je treba priložiti: — potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto, — potrdilo o številu članov gospodinjstva, — veljavno stanovanjsko pogodbo, — zapisnik o cenitvi stanovanja Tabela za ugotavljanje znosnih izdatkov za stanarine v °/o od letnih dohodkov posameznih tipov gospodinjstev za leto 1975 Dohodkovni razrod st. letni dohodek 1 2 din 1 —4.199 2 4.200—8.399 3 8.400—12.599 3,5 4 12.600—16.799 5,0 0,8 5 16.800—20.999 6,8 2,7 6 21.000—25.199 9,3 4,1 7 25.200—29.399 9,3 5,3 8 29.400—33.599 10,3 6,3 9 33.600—37.799 11,2 7,2 10 37.800—41.999 12,0 8,0 11 42.000—46.199 12,7 8,7 12 46.200—50.399 13,3 9,3 13 50.400—54.599 13,0 9,9 14 54.600—58.799 14,5 10,5 15 58.800—62.999 15,0 11,0 16 63.000—67.199 15,5 11,5 17 67.200—71.399 15,9 11,9 18 71.400—75.599 16,3 12,3 19 75.600—79.799 16,7 12,7 20 79.800—83.999 17,1 13,1 21 84.000—88.199 17,5 13,4 22 88.200—92.399 17,8 13,7 23 92.400—96.599 18,1 14,0 24 96.600—100.799 18,4 14,3 25 100.800—104.999 18,7 14,6 26 105.000—109.199 19,0 14,9 27 109.200—113.399 19,3 15,2 28 113.400—117.599 19,6 15,5 29 117.600—121.799 19,9 15,7 30 121.800—125.999 20,1 15,9 Za dokazovanje višine letnih dohodkov nosilca stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva, se neposredno uporablja 15. člen zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu iUradni list SRS, št. 5/72). 11. člen Število Članov v gospodinjstvu S 4 S 6 7 8 i znosnih Izdatkov za stanarine 0,2 1,6 2,8 0,9 3,8 1,8 0,5 4,7 2,7 1.3 0,2 5,5 3,5 2,1 0,9 6,2 4,2 2,8 1,6 0,7 6.8 4,9 3,5 2,3 1.3 0.5 .7,4 5,5 4,1 2,9 1,9 U 8,0 6,1 4,6 3,5 2,5 1.7 8,5 6,6 5.1 4,0 3,0 2,2 9,0 7,1 5,6 4,5 3.5 2,7 9,4 . 7,5 6,0 4,9 3,9 3,1 9,8 .7.9 6,4 5,3 4,3 3,5 10,2 8.3 6,8 5,7 4,7 3,9 10,5 8,7 7,2 6,1 5,1 4,3 10,9 9,0 7,6 6,5 5.4 4,6 11,2 9,3 7,9 6,8 5,7 4,9 11,5 9.6 8,2 7.1 6,0 5,2 11,8 9,9 8,5 7,4 6,3 5,5 12,1 10,2 8,8 7,7 6,6 5,8 12,3 10,5 9,1 8.0 6,9 6,0 12.6 10,8 9,4 8,3 7,2 6,3 12.8 11,0 9,7 8,5 7,4 6,6 13.2 11,3 9,9 8,7 7,7 6,9 13,4 11,5 10,1 8,9 7,9 7,1 Ul. KREDITIRANJE GRADITVE NAJEMNIH STANOVANJ IN POGOJI ZA ODDAJANJE V UPORABO STANOVANJ, ZGRAJENIH S POMOČJO SREDSTEV SAMOUPRAVNE ENOTE ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU ' Samoupravna enota za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti mora o zahtevku o delni nadomestitvi stanarine odločiti v roku 30 dni po prejemu zahtevka. Pritožbo zoper odločbo samoupravne enote iz prvega odstavka tega člena vložijo nosilci stanovanjske pravice v roku 15 dni po prejemu odločbe na skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti (SSS). O pritožbi zoper odločbo o delni nadomestitvi stanarine odloči skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti oziroma po njej izvoljen organ v roku 30 dni od dneva prejema pritožbe. Delna nadomestitev stanarine se odobrava za dobo enega leta, šteta od prvega dneva v naslednjem mesecu, ko je bil vložen zahtevek. \ 12. člen Upravičencem do delno nadomestitve Stanarine bo samoupravna enota za družbeno pomoč neposredno izplačevala subvencionirani del Stanarine v 3 mesečnih obrokih za nazaj. Najmanjši znesek, do katerega se delna nadomestitev stanarine še izplačuje je 5 dinarjev. Listo upravičencev do subvencije samoupravna enota za družbeno pomoč javno objavi. 13. člen Z namenom, da se pospeši gradnja najemnih stanovanj in zagotovi reševanje stanovanjskih vprašanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mia-dih družin in starih ljudi, sodeluje samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu z denarnimi sredstvi pri graditvi najemnih stanovanj. Stanovanja Zgrajena s pomočjo- sredstev samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ne smejo presegati povprečne gradbene cene in povprečne opremljenosti oziroma povprečnega standarda stanovanj, ki so predpisani z odlokom občinske skupščine. Pogoje za pridobitev in odplačilo posojila za gradnjo najemnih stanovanj določa samoupravna enota za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti s splošnim aktom. 14. člen Za stanovanja, ki so zgrajena s sredstvi samoupravne enote za družbeno pomoč izdaja dodelitvene odločbe samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu na podlagi prioritetne liste družinam z nižjimi dohodki, mladim družinam in starim ljudem, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje nima stanovanja, — da dohodek prosilca in njegovih članov gospodinjstva ne presega 50°/o povprečnega osebnega dohodka SRS za preteklo leto; cenzus osebnih dohodkov določa za vsako leto posebej skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti, — da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja. Prednostno pravico za pridobitev stanovanja imajo prosilci, ki živijo dalj časa na območju občine ob enakih ostalih pogojih. 15. člen Ne glede na določila iz 2. alinee 4. člena tega odloka za stanovanja, zgrajena s pomočjo sredstev samoupravne enote za družbeno pomoč oddajajo lahko tudi: » — mladim družinam za dobo največ 5 let, — upokojencem za nedoločen čas, če je del sredstev za gradnjo stanovanja prispevala republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. ' 16. člen Prosilci, ki se štejejo za mlade družine, morajo poleg pogojev 14. in 15. člena tega odloka za pridobitev najemnega stanovanja izpolnjevati še naslednje pogoje: — da se izkažejo s pogodbo o namenskem varčevanju za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše, — da imajo zagotovilo delovne in druge organizacije, da bo skupno z delavci rešila njegov stanovanjski problem v roku 5 let. 17. člen Glede na število članov gospodinjstva, pripada mladim družinam in drugim prosilcem stanovanje po naslednjih kriterijih: za mlado družino in upokojence garsonjera do 26 m2 ali enosobno stanovanje do 38 m*, — za ostale družine po naslednjem kriteriju: — za eno osebo do 28 m2, — za dve osebi do 42 m2 — za tri 6sebe do 57 m2, — za štiri osebe do 66 m2, in za vsakega nadaljnjega še do 10 m2. IV. IV. PREMIRANJE NAMENSKEGA VARČEVANJA 18. člen Z namenom, da se spodbudi stanovanjsko varčeva-vanje za nakup stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, lahko enota za družbeno pomoč prizna iz svojih sredstev občanom, ki namensko varčujejo pri poslovni banki, premijo na privarčevana sredstva. 19. člen Natančnejše pogoje in merila za pridobitev premije predpiše skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti s splošnim aktom v skladu z 19. in 20. členom zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. V. KAZENSKE DOLOČBE 20. člen Pravna oseba, ki v potrdilu o osebnem dohodku nosilca stanovanjske pravice oziroma članov njegovega gospodinjstva navede neresnične podatke ali neresnične izjave v zvezi z vloženo zahtevo za delno nadomestitev stanarine ali za premiranje namenskega varčevanja, se kaznuje po 24. in 25. členu zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Kazni po citiranih določilih izreka pristojni občinski sodnik za prekrške. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 21. člen Delna nadomestitev stanarine po določbah tega odloka se uvede potem, ko začne veljati občinski odlok o povišanju stanarine za leto 1975. 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. S tem dnem preneha veljati odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Mozirje (Uradni list SRS, št. 55-1455/72) St. 982/75 « Mozirje, dne 5. novembra 1975. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r. 1328. Na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 26-237/73) ter na osnovi 124. člena statuta občine Mozirje sta Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor na seji dne 5. novembra 1975 sprejela ODLOK o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij ' 1. člen Na območju občine Mozirje se s tem odlokom določijo kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij. 2. člen Kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja iz prvega člena tega odloka, so po krajevnih skupnostih naslednje: I. V krajevni skupnosti Bočna: 1. Bastl Jožef in Marija Bočna 156 2. Časi Ivan Bočna 6 3. Čeplak Franc in Jožefa Bočna 27 * 4. Čretnik Franc, Marija, Ivanka. Bočna 31 5. Ermenc Jože in Marija Bočna 5 To 6. Fale Franc in Frančiška Bočna 124 7. Fedran Ludvik Bočna 4 8. Kolar Franc in Marija Bočna 39 9. Kovšak Anton in Pavia Bočna 62 10. Krajnc Franc, Frančiška Bočna 59 11. Krajnc Ivan Bočna 19 12. Levar Marija Bočna 137 13. Ločičnik Frančiška Bočna 28 14. Matek Frančiška Olga Bočna 10 15. Mikek Franc in Antonija Bočna 1 IG 16. Miklavc Jožefa Bočna 131 17. Miklavc Ludvik Bočna 122 18. Mlinar Jože Bočna 120 19. Poljanšek Vinko Bočna 111 20. Presečnik Anton in Eliza- beta Bočna 102 21. Purnat Jakob Bočna 103 22. Raj ter Ivan in Angela Bočna 77 23. Remic Ludvik, Bočna 16 24. Rihter Alojz in Angela Bočna 157 25. Suhovršnik Ludvik in Ivanka Bočna 48 -26. Štiglic Alojz Bočna 123 27. Tevž Franc Bočna 20 28. Tevž Franc in Elizabeta Bočna 130 29. Zagožen Alojz Bočna 134 30. Zagožen Ivan in Stani- slava Bočna 104 31 Zagožen Ivan Bočna 155 32. Zagožen Jakob in Ana Bočna 161 33. Žmavc Alojz in Dolfina Bočna 119 34. Žmavc Stanko in Ivana Bočna 118 35. Žmavc Sianko Bočna 135 11. V krajevni skupnosti Gornji Grad: 36. Bezovšek Franc in Jakob Lenart 27 37. Drobež Franc jn Ivana Florjan 23 38 Ermenc Franc in Veronika Florjan 2 39. Hribernik Franc Lenart 12 40. Jelšnik Jože Lenart 15 41. Kaker Jože Florjan 19 42. Kolenc Ivan Ana Gornji grad 6 43. Krivec Anton Lenart 6 44. Lamprečnik Ivan in Te- reza Lenart 23 45. Lamprečnik Jakob Lenart 3 46. Mavrič Valentin, Štefka, Ivan, Anton Florjan 24 47. Mermal Alojz Gornji grad 95 48. Miklavc Franc Florjan 33 49. Natlačen Martin Gornji grad 3 50. Ogradi Franc in Marija Gornji grad 1 51. Pečnik Ivan Florjan 40 52. Požežnik Ivan st. in ml. Gornji grad 141 53. Prek Franc Florjan 17 54. Prek Janez Lenart 25 55. Presečnik Ivan Lenart 2 56. Presečnik Martin Lenart 34 57. Rajter Jože, Frančiška Gornji grad 142 58. Stenšak Ivan Florjan 5 59. Suhovršnik Milan in ‘ Frančiška Lenart 12 60. Špeh Stanko in Antonija Lenart 9 61. Štiglic Jože Florjan 22 62. Storgelj Stanko Florjan 15 63. Tesovnik Terezija in Franc Lenart 13 64. Trbovšek Franc Florjan 9 • 65. Trbovšek Ivan in Jožefa Florjan 29 66. Trbovšek Martin in Anto- nija Florjan 13 67. Ugovšek Franc Florjan 28 68. Ugovšek Franc Lenart 4 69. Ugovšek Ivan in Štefka Florjan 26 70. Ugovšek Jože Lenart 16 71. Zagradišnik Ivan Gornji grad 4 72. Zaieznik Franc Florjan 4 73. Završnik Matija Lenart 7 74. Zerovnik Jože Dol 23 75. Žmavc Franc Lenart 23 111. V krajevni skupnosti Ljubno ob Savinji: 76. Atelšek Alojz, Martin Planina 33 7,7. Atelšek Mihael, Elizabeta Ter 9 78. Breznik Anton Savina 57 79. Brglez Frančiška Primož 27 80. Brglez Janez Primož 43 81. Brglez Jože, Štefanija, Franc \ Planina 32 82. Brglez Martin Ter 55 83. Bruhet Martin Ter 51 84. Budna Jože, Marija Primož 8 85. Burja Ignac Ter 69 86. Ciraj Ivan in Ana Ter 25 87. Cirej- Franc Ter 56 88. Casl Antonija, Jošt Jože, Poličnik Marija Okonina 11 89. Cernevšek Jože, Jožefa, Jakob Okonina 23 90. Copar Frančiška Meliše 9 91. Dešman Alojz Savina 58 92. Detmar Janez Primož 52 93. Dešman Jože Primož 74 94. Detmar Martin Primož 78 95. Dežnik Franc Primož 53 96. Dobrovc Franc Ter 18 97. Drobež Alojz, Veronika Ter 35 98. Ermenc Alojz, Marija Primož 10 99. Ermenc Alojz Meliše 7 100. Ermenc Berta, Jamnik Ana Meliše 4 101. Fašun Franc, Frančiška Okonina 25 102. Fiirst Marija Radmirje 47 103. Furland Janez in Franči- ška Planina 6 104. Fužir Marija, Božidar, Maks, Jožef, Vida, Berta Meliše 10 105. Govek Franc in Jože Okonina 19 106. Govek Frančiška, Zago- žen Anton Okonina 22 107. Grmadnik Peter, Marija Ter 62 108. Grudnik Avgust Primož 72 109. Grudnik Jože, Marija Okonina 26 110. Hudej Ana, roj. Brglez Ter 3 111. Hudej Marija, roj. Atelšek Ter 60 112. Jamnik Franc in Ferdi- nand Ter 10 113. Jeraj Alojz Savina 29 114. Jeraj Anton Savina 61 115. Jeraj Franjo, Vida Primož 79 116. Jeraj Jožefa, roj. Ermenc Savina 48 117. Jordan Franc Ter 32 118. Jurjevec Anton in Marjeta 119. Jurjevec Edi, Jože, Jože- Melise 8 fa, Marija Juvanje 1 120. Juvan Franc in Marija Primož 13 121. Kaker Franc in Marija Primož 59 122. Kaker Franc Primož 70 123. Kaker Janez Planina 34 124. Kaker Jože Savina 18 125. Kaker Lovro 126. Kladnik Antonija, Jožefa, Primož 70 Franc, Alojz, Marija, Ja- nez, Anton, Peter Planina 25 127. Kladnik Janez in Ana Primož 77 128. Klinar Marija Savina 5 129. Kolenc Ciril Meliše 2 130. Kolenc Stanko 131. Konšak Franc in Fran- Juvanje 17 čiška 132. Kopušar Frančiška in Ter 47 Andrej Primož 33 133. Kopušar Ivan in Mafija Ter 24 134. Kopušar Jožko ml. in Alojz Savina 27 135. Korenjak Anton , Juvanje 2 136. Kosmač Jožefa 137. Krajnc Terezija roj. Primož 51 Furland Planina 10 138. Krajnc Ferdo Planina 3 139. Krajnc Ivan Planina 12 140. Kramer Jože Planina 8 141. Kramer Liza roj. Kaker 142. Krumpačnik Anton in Ter 71 Alojzija Savina 55 143. Krznar Ana, Martin Meliše 1 144. Kumprej Alojz Savina 31 145. Kumprej Jože, Ida, Ivah Ter 64 146. Kumprej Jože, Ivanka Ter 38 147. Komprej Franc Ter 22 148. Kumprej Konstantin Ter 37 149. Kumprej Liza Primož 30 150. Kumprej Martin Ter 63 151. Krumpačnik Franc Planina 20 152. Krumpačnik Martin Planina 19 153. Lenko Martin Primož 66 154. Lihtineger Jera Ter 28 155. Lojen Alojz in PavU Planina 26 156. Lužnik Ivan. Marija Radmirje 2G 157. Mavrič Jakob Radmirje 58 158. Minar Fortunat Primož 58 159. Mlinar Ignac Savina 63 160. Natlačen Franc, ml. st. Radmirje 45 161. Obojnik Alojz Ter 48 162. Orešnik Franc Savina 53 163. Orešnik Jože Primož 73 164. Pevec Ivan in Frančiška Meliše 6 165. Plesec Anton Tei 43 166. Plešnik Franc in Jožefa Savina 59 167-. Podlesnik Maks in Marija Ter 46 168. Podlesnik Ivan Ter 39 169. Podlesnik Jože. Pavla Primož 41 170. Podkrižnik Rozalija Ter 52 171. Podkrižnik Štefan Ter 19 172. Podkrižnik Jože Ter 50 173. Podmeninšek Maks in Marija Ter 21 174. Poličnik Maks Juvanje 11 175. Prepadnik Stanislav Primož 75 176. Prislan Ciril Radmirje 18 177. Pustoslemšek Franc Ter 49 178. Pustoslemšek Franc Savina 62 179. Pustoslemšek Ana Ter 4 180. Pustoslemšek Janez in Marija Primož 63 181. Rakun Jože Radmirje 24 182. Retko Jože Planina 31 183. Robnik Frančiška Savina 60 184. Robnik Jože Planina 13 185. Robnik Marija Planina 39 186. Ročnik Antoh Savina 50 187. Ročnik Antonija in Janez Planina 24 188. Ročnik Franc Savina 68 189. Ročnik Ivanka in Silva ml. Ter 40 190. Ročnik Janez in Antonija Ter 65 191. Ročnik Silvester Savina 75 192. Solar Stanko in Pavla Primož 61 193. Slatinšek Oskar Savina 28 194, Sušnik Jože Savina 25 195 Šetej Franc Planina 5 19(>. Štiftar Alojz in Franc Planina 14 197. Štiglic Ferdo in Amalija Radmirje 21 198 Tesovnik Jože . Savina 1 199. Tesovnik Martin • Savina 30 200. Tiršek Antonija roj. Konšak Ter 66 201. Tostovršnik Franc in Danijela Ter 26 202. Tostovršnik Janez, Ana, , Jože Ter 33 203. Tostovršnik Ignac Primož 57 204. Trbovšek Janez Planina 39 205. Vezočnik Ivan ml. Ter 14 206. Visočnik Janez Ter 45 \ 207. Visočnik Martin Ter 54 208. Visočnik Neža in Ana Primož 56 209. Volovl.jek Alojz, Jože, Angela 'Ter 31 210. Začnik Franc Savina 66 211. Začnik Martin Savina 64 212. Zagožen Karl in Jožefa Ter 9 213. Zajc Marija Juvanje 15 214. Zaleznik Jože Savina 2 215. Zaleznik Marija, Franc, Viktor Primož 35 4 IV. V krajevni skupnosti LuCe ob Savinji: 216. Arnič Kristina in Jožef S Strmec 18 217. Bezovnik Jože, Berta Raduha 17 218. Bezovnik Neža Raduha 15 219. Breznik Ferdo Strmec 13 220. Breznik Jakob Krnica 55 221. Breznik Frančiška roj. Voler, Franc, Kramer Kristina, Podbrežnik Uršula In Breznik Marija Krnica 51 222. Budna Franjo Podvolovljek 3 223. Dešman Marija Kon. vrh 32 224. Dešman Anton Raduha 11 225. Dežman Franc Raduha 46 226. Dežman Pelagija Raduha 45 227. Funtek Franc , Podvolovljek 5 228. Funtek Peter Podvolovljek 4 229. Germelj Jože,y Anica roj. Podbrežnik in Podbrež- nik Ana roj. Kladnik Raduha 49 230. Jerovčnik Kristl, Marija Kon. vrh 29 231. Jež Peter Podveža 3 232. Kaker Ivanka Krnica 12a 233. Kaker Janez in Franc Kon. vrh 11 234. Kladnik Ivan in Franči- ška Podveža 19 235. Kosmač Anton Kon. vrh 37 . 236. Kosmač Ivan Kon. vrh 9 237. Kosmač Jože in Marija Kon. vrh 30 238. Kramer Janez Kon. vrh 17 239. Krebs Stanko Krnica 60 240. Krivec Jože, Vida Raduha 27 241. Krivec Vinko Krnica 12 242. Kumer Anton Krnica 52 243. Kumer Janez, Marija Krnica 62 244. Lojen Ivan Kon. vrh 32 245. Metulj Jakob ^Kon. vrh 12 246. Mlačnik Anton Podveža 22 247. Mlačnik Albin Krnica 23 248. Polanšek Jože in Ana roj. Kladnik Podveža 29 249. Mlačnik Fortunat in An- gela Podvolovljek 22 250. Mlačnik Jože Podveža 30 251. Mlinar Alojz Podvolovljek 40 252. Mlinar Anton Podvolovljek 12 253. Mlinar Jože Podvolovljek 7 254. Moličnik Jože in Franči- ška Podveža 39 255. Moličnik Kristina Krnica 35 256. Moličnik Lucija, Mirko, Jože Krnica 16 257. Moličnik Maks Kon. vrh 20 258. Moličnik Vinko in Anto- nija Krnica 6 259. Nadlučnik Janez Krnica 31 260. Obojnik Janez Podveža 9 261. Pahovnik Franc in Heic- na Krnica 53 262. Pahovnik Ivan in Franči- ška Raduha 43 263. Pančur Franc Krnica 29 264. Pečovnik Albin Podvolovljek 20 265. Pečovnik Janez Raduha 30 266. Pečovnik Marija in Franc Podveža 20 267. Petek Franc in Marija Podvolovljek 14 268. Plaznik Alojz, Marija Podveža 36 269. Plaznik Jakob Podvolovljek 24 270. Plesnik Anton Podvolovljek 31 271. Plesnik Franc Podveža 10 272. Podbregar Alojz in Roza- lija Podvolovljek 6 273. Podbregar Anton in Ma- rij a Podvolovljek 23 274. Podbregar Jože In Marija Podveža 7 275. Polanšek Ana Podveža 6 276. Polanšek Matevž in Tere- zija Podveža 28 277. Poličnik Marta Strmec 23 278. Povšnar Franc Raduha 21 279. Prepadnih Franc Raduha 22 280. Prepadnih Pavla Konjski vrh 27 281. Praznik Franc Konjski vrh 24 282. Resnik Janez Podvolovljek 45 283. Resnik Peter Podvolovljek 18 284. Resnik Rajko Podvolovljek 17 285. Rihar Vinko Raduha 23 286. Robnik Albin in Antonija Krnica 34 287. Robnik Alojz in Franči- ška Podvolovljek 29 288. Robnik Ana Podveža 4 289. Robnik Anton Podveža 17 290. Robnik Avgust Krnica 20 291. Robnik Janez in Marija roj. Moličnik Krnica 10 292. Robnik Franc Krnica 33 293. Robnik Franc in Ivan Krnica 57 294. Robnik Franc Krnica 21 295. Rose Alojz in Marija Strmec 6 296. Rose Franc in Frančiška Strmec 22 297. Sedelšak Franc Raduha 28 298. Selišnik Janez Podveža 18 299. Sem Marija Raduha 18 300. Strmčnik Franc Konjski vrh 28 301. Škrubej Franc Strmec 21 302 Škrubej Janez Raduha 13 303. Škrubej Janez Krnica 8 304. Škrubej Jože Konjski vrh 18 305. Špeh Frano Krnica 25 306. Štorgelj Jože, Ljudmila Podveža 29 307. Tostovršnik Franc Konjski vrh 25 308 Trbovšek Anton Krnica 27 309 Vavdi Anton Strmec 8 310. Vavdi Elizabeta Krnica 37 311. Vavdi Janez Strmec 17 312 Voler Franc Podvolovljek 16 313. Voler Ivan in Ignac Strmec 20 314. Voler Janek in Zofija Podveza 26 315. Voler Janez, Jera Raduha 26 316. Voler Jože Raduha 16 317. Voler Marija Raduha 20 318. Voler Vinko. Frančiška Strmec 9 319. Vršnih Franc Raduha 32 320. Zamernik Anton Konjski vrh 13 321. Zamernik Anton Konjski vrh 26 322. Zamernik Franc in Fran- čiška Konjski vrh 23 323. Zamernik Maks Konjski vrh 21 324. Zamernik Ivanka Podvolovljek 9 325. Zavratnik Frančiška in Anton Strmec 15 326. Zibovt Franc Krnica f V. V krajevni skupnosti Mozirje: 327. Acman Jakob in Marija Lepa njiva 24 328. Acman Ivan Šmihel 29 329. Acman Jožefa Brezje 34 330. Atelšek Alojz Lepa njiva 14 331. Atelšek Ivan Šmihel 3 332. Atelšek Jože Šmihel 6 333. Bizjak Elizabeta Radegunda 18 '334. Brezovnik Jože Radegunda 29 335. Brin j ovc Anton in Kata- rina Brezje 14 336 Brinovšek Jože in Fran- čiška Ljubija 57 337. Celinšek Anton Mozirje 81 338. Cokan Franc Loke 4 339. Cokan Jože Loke 15 340. Colčan Rudi in Angela Loke 1 341. Copar Franc in Frančiška Lepa njiva 56 342. Copar Karl Ljubija 40 343. Copar Rudi in Frančiška Loke 30 344. Destovnik Marija Lepa njiva 69 345. Dobnik Tone Dobrovlje 7 346. Erženičnik Ivan in Marija 347. Fajdiga Anton in Franči- Lepa njiva 30 ška 348. Federnsberg Franc in Lepa njiva 41 Štefka Lepa njiva 45 349. Fekner Jože Dobrovlje 10 350. Forštner Fortunat Dobrovlje 18 351. Fužir Franc in Jožefa Lepa njiva 21 352. Fužir Ivan Radegunda 8 353. Gnader Vinko Brezje 13 354. Glušič Ivan in Marija 355. Goličnik Franc in Barba- Loke 6 ra 356. Goličnik Franc in Franči- Radegunda 44 ška Lepa njiva 20 357 Goličnik Franc . Radegunda 41 358 Goličnik Franc Šmihel 14 359. Goličnik Jože in Rozalija Lepa njiva 9 360. Goličnik Pavel 361. Goličnik Vinko in Franči- Šmihel 26 ška 362. Gostečnik Marija in Slav- . Lepa njiva 00 ka Šmihel 15 363. Gostečnik Martin in Jože Brezje 27 364. Gostečnik Franc Radegunda 38 365. Gostečnik Franc in Pavla 366. Gostečnik Janez. Ana, Marija. Franc, Ivan ml., Radegunda 4 Vinko, Kristina, Slavko ■ .Radegunda 42 367. Goltnlk Ivan Šmihel 24 383. Goltnlk Mfiks 369. Gregorc Martin in Roza- Šmihel 13 lija Lepa njiva 15 370. Herlak Frančiška Radegunda 26 371. Hrastnik Jože in Marija Lapa njiva 46 372. Hrastnik Miha in Amalija 373. Hriberšek Pepca, Marija, Lepa njiva 5 Angela, Iva Ljubija 7 374. Hriberšek Stanko Šmihel 21 375. Hudej Franc Lepa njiva 18 376. Irman Franc in Jožefa 377. Irmančnik Stefan in Ma- Ljubija 81 rija Brezje 18 378. Jakopin Ivan 379. Jeraj Ana, Alojzija, Pav- Brezje 35 la 380. Jevšnik Jože ml. in Ivan- Loke 18 ka 381. Jurkovnik Franc in Apo- Šmihel 11 lonija Lepa njiva 65 382. Kocjane Jože, Jožefa Ljubija 4 383. Kocjane Stanko, Kristina Ljubija 15 384. Korenjak Ivan 385. Korenjak Jože in Ljudmi- Brezje 26 la 386. Kos Ljudmila, Vera, Lepa njiva 48 Franc, Anton, Cvetka Brezje 36 387. Kosmač Elizabeta Radegunda 46 388. Kramer Franc '389. Kotnik Ivan, Franc, Jože, Šmihel 19 Marija Ljubija 6 390. Kovač Marija Ljubija 55 391. Lesjak Valentin Šmihel 5 392. Leskovšek Frančiška Šmihel 25 393. Markuš Tone Radegunda 9 394. Matko Anton in Elizabeta Brezje 16 395. Marolt Jože Brezje 17 396. Mazej Franc Ljubija 45 397. Mikek Anton Šmihel 17 398. Mikek Martin Radegunda 32 399. Mutec Jože in Marija Loke 16 400. Napotnik Franc Radegunda 6 401. Naraločnik Maks Šmihel 12 402. Oblak Janez Lepa njiva 17 403. Orel Alojz Radegunda 22 404. Orel Franc Brezje 20 405. Orel Franc Radegunda 25 406. Pečnik Berta in Karel Radegunda 12 407. Pečnik Frančiška Brezje 40 408. Podvratnik Anton 409. Podvratnik Ivan in Roza- Lepa njiva 86 lija 410. Podvratnik Matija in Ka- Lepa njiva 50 tarina Lepa njiva 58 411. Podvratnik Viktor Lepa njiva 63 412. PolanŠek Pavla Sminel 34 413. Port Neža Lepa njiva 6 414. Port Sonja Lepa njiva 66 415. Praznik Franc in Vera Radegunda 14 ^16. Puncer Neža Loke 3 417. Puncer Vinko 418. Pustoslemšek Frančiška Loke 19 in Jože Ljubija 54 419. Rak Franc Brezje 28 420. Rajšter Elizabeta Ljubija 2 421. Reberčnik Franc in Ma- rija Ljubija 5 422. Reberčnik Franc in Anto- nija Ljubija 41 423. Reberšak Jože in Ana Lepa njiva 43 424. Retko Ana, i Janez Radegunda 33 425. Rezoničnik Jože Šmihel 32 426. Rožič Franc Loke 7 427. Sedovšek Alojz in Angela Radegunda 28 428. Sumečnik Ivan Šmihel 20 429. Troger Jože Brezje 15 430. Turk Franc Brezje 38 431. Urbanc Ivan in Antonija Lepa njiva 61 432. Usar Anton Lepa njiva 42 433. Vačovnik Ivan Lepa njiva 57 434. Verbuč Gregor Šmihel 23 435. Verbuč Janez Lepa njiva 12 436. Vertačnik Leopold Dobrovlje 9 437. Visočnik Marija in Fortu- nat Lepa njiva 19 438. Visočnik Marija in Mihael Brezje 22 439. Vrabič Anton in Marija Lepa njiva 64 440. Vrhovnik Vera Loke 9 441. Zgojznik Jože in Franc Loke 12 442. Zavolovšek Matevž in Frančiška Loke 2 443. Zidam Franc Radegunda 24 444. Zidam Rudi Radegunda 27 445. Zupan Apolonija Šmihel 8 446. Žagar Frančiška 447. Zunter Ivan in Tratnik Dobrovlje 17 Marija Brezje 11 448. Vodušek Jože in Marija Dobrovlje 4 VI. V krajevni skupnosti Nazarje: 449. Blatnik Ana, Jožefa, Frančiška, Apolonija Lačja vas 6 450. Blatnik Ivan, Marija Zlabor 15 451. Blatnik Tone, Jožefa Ana Kokarje 13 452. Boršnak Franc Lačja vas 10 453. Cajner Florjan in Jožefa Pusto polje 29 454. Cajner Viktor Pusto polje 18 455. Deleja Franc Pusto polje 16 456. Deleja Marija Pusto polje 13 457. Flere Jože, Emil, Marija Kokarje 5 . 458. Flere Stanko Pusto polje 17 459. Fricelj Jože Kokarje 5 460. Hren Franc, Janez in Frančiška Lačja vas 5 461. Hren Jože in Friderika Kokarje 23 462. Ilovšek Tone in Marija Kokarje 17 463. Janžovnik Anton Creta 2 464. Jeraj Anka Dobletina 24 465. Knez Ana Lačja vas 2 466. Kokovnik Apolonija, Marija, Franc, Anton Čreta 467. Kokovnik Matevž, Fricelj Marija Potok 20 468. Krajner Marko, Antonija Dobletina 16 469. Krefelj Ana Pusto polje 9 470. Krefelj Frančiška Pusto polje 11 471. Krefelj Jože in Marija Pusto polje 24 472. Levar Jože Potok 1 473. Papež Pavla in Jože Dobletina 13 474. Planovšek Franc in Marija Lačja vas 1 475. Polčnik Marija Kokarje 12 476. Poljanšek Alojz Dobletina 17 477. Praznik Jože in Marija Kokarje 3 478. Praznik Stanko in Ama- . lija Dobletina 20 479. Punčuh Anton in Jera Creta 6 480. Remic Ana Dobletina 1 481. Strožič Anton in Frančiška Creta 5 482. Tominšek Stanko Dobletina 14 VIL V krajevni skupnosti'Nov a Štifta: 483. Belaj Franc ml. in Ana roj. Ugovšek Smlklavž 23 484. Belaj Janko Šmiklavž 17 485. Belaj Jernej in Zofija Smiklavž 20 486. Černevšek Rudolf, Marija' Viktor. Tomaž, Ciril Tirosek 32 487. Enci Anton Smiklavž 26 488. Enci Franc in Marija Smiklavž 32 489, Ermenc Ivan Smiklavž 6 490. Fale Anton Dol 26 491. Fedran Jože in Ivana Dol 15 492. Gluk Rafael Tirosek 65 493. Grudnik Franc in Ivana Tirosek 8 494. Kaker Franc Tirosek 1 495. Kaker Milko Tirosek 4 496. Kotnik Anton in Grudnik Marija Tirosek 53 497. Krznar Rafael Smiklavž 22 498. Laznik Jože Tirosek 2 499. Matjaž Anton Tirosek 23 500. Nadvežnik Lucija Tirosek 3 501. Petek Franc in Jožefa Tirosek 37 502. Piki Tomaž in Marija 503. Pistotnik Anton in Smiklavž 53 Terezija Smiklavž 16 504. Podpečnik Franc in Ana Tirosek 6 505. Podpečnik Ivan in Marija 506. Podpečnik Rafael in Tirosek 27 Ivana 507. Raj ter Matija, Jožica. Dol 15 Matjaž, Franc Dol 2 508. Rihter Franc in Terezija Tirosek 31 509. Rihter Ivana Tirosek 28 510. Rihter Janez Dol 14 511. Rihter Ivan in Angela Tirosek 13 512. Rihter Miklavž Šmiklavž 39 513. Savinšek Anton Tirosek 36 514. Stenšak Lucija Tirosek 30 515. Strnad Franc Dol 27 516. Suhovršnik Frančiška Smiklavž 24 517. Suhovršnik Jožefa Dol 9 518. Surk Ivan Smiklavž 4 519. Tesovnik Ivan Dol 16 520. Tratnik Marjan Dol 20 521. - Tratnik Ivan 522. Tratnik Kristina, Franc, Čeplak Jožefa in Kepic Smiklavž 56 Ivanka 523. Tratnik Matevž in Smiklavž 54 Vladimir Tirosek 64 524. Trepelj Jože 525. Ugovšek Ivan, Marija, Tirosek 79 Ana, Franc, Ludvik, Marija ml., Jožefa Smiklavž 29 526. Veršnik Anton 527. Žerovnik Jernej, Rafael, Tirosek 67 Franc Dol 24 VIII. V krajevni skupnosti Rečica ob Savinji: 528. Benda Ana, Milan in Alojzija Zg. Pobrežje 25 529, Benda Franc, Ana Sp. Rečica 48 530. Bider Alojz Dol Suha 22 531. Bider Jože, Ana Dol Suha 3 532. Bitenc Alojz Zg. Pobrežje 7 533. Bitenc Jože in Jožefa Zg. Pobrežje 11 534. Blekač Jože in Slavka Rečica 39 535. Blekač Franc , in Marija Sp. Pobrežje 10 536. Brezovnik Franc 537. Brezovnik Janez in Poljane 16 Antonija Dol Suha 28 538. Brezovnik Matija Poljane 21 539. Cajner Alojz Homec Brdo 16 540. Cirej Jože Šentjanž 11 541. Casl -Franc Homec Brdo 18 542. Deleja Marija, Trnovec 12 543. Dolinar Rudi Šentjanž 2 544. Dolinar Slavko Sp. Rečica 27 545. Finkšt Martin Trnovec 7 546. Furst Anton in Ivaniča Rečica 54 547. Furst Anton 548. Glušič Štefka. Štefka ml., Jožica ml., Andrej, Pavel, Sp. Pobrežje 9 Marta, Darko. Franc Dol Suha 7 549. Goličnik Frančiška, Marija, Janez ml., Frančiška ml.. Anton ml., Jožefa ml, Franc ml., Stanko ml., Milan ml. Dol Suha 29 550. Goričar Franc 551. Grudnik Jožefa 552. Hribernik Alojz in Marija 553. Hriberšek Jože in Frančiška 554. Irmančnik Milan 555. Irner Jože 556. Jeraj Alojz in Marija 557. Jeraj Matija in Frančiška 558. Jurak Mirko 559. Jurjevec Ivan 560. Klemše Jože 561. Klinar Franc 562. Kolar Ivan 563. Kolenc Ivan 564. Kolenc Franc in Vera 565. Komar Franc in Nevenlta 566. Koren Cirila in Franc 567. Koren Jože Peter, Pavel, Jožica 568. Tominšek Franc in Fanika 569. Koren Jožefa 570. Kos Jože, Vida in Franc 571. Kračnik Marija 572. Krančič Ivan, Ana 573. Kropušek Jožefa, roj. Benda, Jože ml.. Anton ml., Ana ml. 574. Krumpačnik Jože 575. Matjaž Franc 576. Marovt Franc 577. Meianšek Kristina 578. Melavc Frančiška 579. Melavc Jože in Fanika 580. Miklavc Jože in Jožefa 581. Mlinar Martin in Antonija 582. Petrin Jože in Fanika roj. Jeraj 583. Petrin Matija, Rozika, Frančiška 584. Pfajfer Franc, Marija, Jože 585. Poličnik Anton 586. Potočnik Alojz in Marija 587. Praznik Fani 588. Premož Apolonija in Frančiška 589. Prislan Frančiška 590. Raj ter Franc 591. Raj ter Franc in Jožefa 592. Rakun Ana 593. Rakun Franc 594. Rakun Ivan 595. Rakun Ivan 596. Rakun Jože , in Štefanija 597. Rakun Rudi jn Kristina 598. Ramšak Franc 599. Rosenstein Franc ml. 600. Semprimožnik Marija 601. Senica Fanika 602. Senica Ivan 603. Šimenc Ivan in Antonija 604. Štiglic Maks irj Vera 605. Tiršek Stanko in Ana 606. Tlaker Jože in Apolonija 607. Turk Ciril in Marija Zg. Pobrežje 21 608. Turk Franc Sp. Pobrežje 12 Poljane 36 609. Venek Frančiška Dol Suha 14 Varpolje 7 610. Venek Marija 611. Veninšek Jože in Dol Suha 21 Poljane 38 Stanislava Rečica 86 Rečica 58 612. Vršnak Ivan Homec Brdo 5 Trnovec 4 613. Vrtačnik Franc in Sp. Pobrežje 8 Rozalija Dol Suha 25 Varpolje 8 614. Veršnik Marija Šentjanž 8 Prihova Varpolje 5 615. Zavolovšek Jože Homec Brdo 20 616’ Zajc Viktor in Roman ml. Zg. Pobrežje 19 Sp. Rečica 26 617. Zvir Alojz Poljane 6 Poljane 31 618. Žlebnik Jože in Marija Grušovlje 9 Homce Brdo 8 619. Žmavc Franc in Angela Zg. Pobrežje 10 Homce Brdo 14 620. Zunter Ivan Šentjanž 1 Grušovlje 17 Grušovlje 11 621. Zunter Ivan in Ana Zg. Pobrežje 29 Rečica 26 IX. V krajevni skupnosti Solčava: Rečica 60 622. Dešman Janez, Mihaela, Šentjanž 6 Terezija Robanov kot 39 623. Germelj Marija Solčava 44 Poljane 29 624. Glojek Jože, Marija, Dol Suha 23 Ivanka, Jerica Solčava 7: Homec Brdo 21 625. Grobelnik Franc in Trnovec 11 Kristian Logarska dolina 626. Grudnik Kristina Robanov kot 21 627. Jezernik Franc Podolševa 16 Homec Brdo 1 628. Klemenšek Alojz Podolševa 10 Varpolje 3 629. Klemenšek Stanko in Sp. Rečica 20 Ivana Logarska dolina Poljane 8 630. Knez Jože (Anton) Solčava 45 Poljane 22 631. Krivec Alojz Podolševa 19 Sp. Pobrežje 7 632. Krivec Jože Podolševa 13 Zg. Pobrežje 9 633. Krivec Jože Podolševa 20 Trnovec 10 634. Krivec Martin Robanov kot 9 635. Krivec Rudolf Podolševa 18 Rečica 6 636. Logar Franc Logarska dolina 637. Ošep Franc in Alojz .Podolševa 1 Rečica 49 638. Ošep Ignac Podolševa 2 639. Ošep Stanko Robanov kot 29 Sp. Pobrežje 11 640. Pečovnik Franc, Frančiška, Anton, Janez, Nizka 26 Dominik, Rose Amalija, Poljan^ 37 Klemenšek Marija, Poljane 13 Rotar Gabrijela Solčava 90 Poljane 24 641. Plesnik Franc Logarska dolina 642. Plesnik Kristian ' Robanov kot 2 Dol Suha 9 643. Plesnik Marija Podolševa 23 Poljane 33 644. Plesnik Stanko in Urban Podolševa 3 Poljane 23 645. Podbrežnik Ludvik Podolševa 14 Poljane 25 646. Poličnik Drago Logarska dolina 1 Šentjanž 9 647. Poličnik Franc Logarska dolina 2 Varpolje 19 648. Prodnik Gpegor Logarska dolina Šentjanž 7 649. Prodnik Jože Logarska dolina Poljane 40 650. Prodnik Jožefa Robanov kot 26 Grušovlje 19 651. Prodnik Marija roj. Šentjanž 5 Poličnik, Jožefa, Martin, Homce Brdo 23 Milena, Tomaž, Alojz Robanov kot ,37 Poljane 9 652. Prepotnik Kristian in Homce Brdo 15 , Lucija Robanov kot 38 Prihova 24 653. Resnik Jože Podolševa 4 Dol Suha 8 654. Roban Franc Robanov kot 35 Poljane 7 655. Robnik Kristina in Rečica 50 Pongracij Solčava 53 Poljane 28 656. Robnik Rok Solčava 54 Poljane 6 657. Selišnik Elizabeta Podolševa 26 Prihova 17 658. Slapnik Peter PodolSeva 25 659. Stakne Andrej Robanov kot 31 660. Suhadolnik Neža Robanov kot 16 661. Suhadolnik Rok Logarska dolina 662. Stiftar Matevž Podolševa 24 663. Šumet Franc Logarska dolina 664. Vider Valentin Solčava 30 665. Vršnik Alojzija Podolševa 7 666. Vršnik Franc Robanov kot 34 667. Zunter Franc in Marija Logarska dolina X. V krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti: 668. Bastl Anton in Marija Šmartno 63 669. Bastl Ignac Volog 10 670. Bastl Jože in Terezija Brdo 33 671. Bric Martin Šmartno 17 672. Cigale Ivan in Pepca Sp. Kraše 28 673. Fale Stanko Brdo 30 674. Forštner Silvo in Marija Šmartno 58 675. Glojek Ivan Šmartno 6 676. Jeraj Alojz Rovt 34 677. Kokovnik Angela Brdo 21 678. Krefelj Martin, Martina, Marija Brdo 24 679. Krivec Ivan in Marija Rovt 19 680. Krivec Ivan, Ana Rovt 21 681. Krivec Marija Rovt 9 682. Levar Peter Šmartno 55 683. Matek Jože in Marija Volog 4 684. Miklavc Jože in Marija Volog 7 685. Pečnik Jože in Jožefa Brdo 25 686. Remic Ferdo, Marija, Darinka Šmartnb 20 687. Remic Frana Volog 20 688. Robida Alojz Rovt 30 689, Robida Amalija Rovt 10 690. Robida Marija Rovt 3 691. Slapnik Anton in Frančiška Rovt 20 692. Slapnik Franc in Marija Volog 8 693. Slapnik Marica, Stanislava, Dore, Franc Rovt 17 694. Slapnik' Martin in Jožefa Rovt 13 695. Skok Jože in Frančiška Brdo 32 696. Strmčnik Janez Rovt 31 697. Šporin Izidor Rovt 8 698. Šporin Marija Sp. Kraše 33 699. Štrukel Anton Rovt 7 700. Šumlak Franc in Štefanija Sp. Kraše 40 701. Tevž Jože in Otilija Šmartno 8 702. Weiss Alojz Sp. Kraše 17 703. Zagožen Franc Volog 11 704. Zagožen Peter in Doroteja Volog 21 705. Zidarn Martin, Ana, Jože, Marjana Šmartno 18 706. Žlebnik Janez in Marija Rovt 1 707. Zunter Franc in Frančiška Sp. Kraše 22 3. člen Zemljiško knjižni in katastrski podatki za kmetije navedene v 2. členu tega odloka so podani v posebni prilogi, ki je sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odtok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-26/75-1 Mozirje, dne 5. novembra 1975. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r. SEVNICA 1329. Na podlagi 9., 17., 18. in 19. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in št. 27-821/72) in na podlagi 45. in 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20-1221/74) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. novembra 1975 sprejela ODLOK o urbanističnem redu v občini Sevnica 1. člen Z urbanističnim redom se v občini Sevnica urejajo vsa naselja, razen ureditvenega območja mesta Sevnica, to je mesto Sevnica, del Boštanja, del Dol. Boštanja in del Radne, ki se urejajo z urbanističnim načrtom in zazidalnim načrtom in naselja Krmelj, ki se urejajo z zazidalnim načrtom. / 2. člen *, uroamsncmm redom, deloma pa z zazidalnirpi načrti se urejajo naselja Blanca, Bučka, Loka in Šentjanž. Z urbanističnim redom, ki ima grafični in tekstualni del, se urejajo naselja Breg, Gornji Boštanj, Gabrijele, Log, Lončarjev dol, Hinje, Orehovo, Kompolje, Pecelj, Rovišče, Studenec, Spod. Brezovo, Smarčna, Tržišče in Zabukovje. Za vsa ostala naselja in zaselke se ureja gradnja v smislu določil 3. člena tega odloka. Za vse gradnje je potrebna lokacijska dokumentacija 3. člen V naseljih, ki jih obravnava urbanistični red, veljajo naslednji pogoji: — lahko se obnavljajo obstoječe stanovanjske hiše in gospodarska poslopja, če obnova ostoječih objektov zadosti zahtevam sodobnega stanovanja in gospodarstva, — v teh naseljih se lahko gradijo nove stanovanjske hiše in ostali objekti na prostih zemljiščih samo v zgoščenih kompleksih, — pri obnovi obstoječih stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij je treba upoštevati lokalne naselbinske značilnosti glede strehe, kritine in ostalih gradbenih elementov, — novi objekti v grupiranih naseljih morajo biti arhitektonsko oblikovani in locirani tako, da se prilagodijo obstoječi zazidavi glede višine objekta, smeri slemena, vrste kritine in zunanje obdelave fasade, — pri vsaki novi gradnji in obnovi obstoječih objektov morajo biti upoštevani sanitarni predpisi. 4. člen Izjemoma se smejo izven naselij graditi objekti, ki neposredno služijo industriji, kmetijstvu, turizmu, gostinstvu in prometu ali so posebnega družbenega pomena ter poslovno stanovanjski objekti, ki služijo za razvoj malega gospodarstva — obrti. Poleg ostale dokumentacije si mora investitor pred ■ izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo v prvem odstavku naštetih objektov pridobiti tudi soglasje izvršnega sveta občinske skupščine. 5. člen . Sestavni del tega odloka so grafični in tekstualni prikazi naselij, kateri gradnjo urejajo z urbanističnim redom. Prikaze je izdelal Projektivni biro »Region« Brežice pod št. 795/U-75. 6. člen Novi objekti ntorajo biti odmaknjeni od obstoječih zgradb drugih lastnikov najmanj 8 metrov. S pristankom prizadetih sosedov se lahko dovolijo manjši odmiki od obstoječih zgradb, če tako narekuje konfiguracija terena, ali način obstoječe zazidave in če so Varovane higiensko-tehnične in požarnovarnostne koristi. Od vaških poti morajo biti novi objekti odmaknjeni praviloma 5 metrov, kolikor je to možno glede na že obstoječo zazidavo. Od ostalih javnih cest morajo biti novi objekti odmaknjeni skladno s predpisi o javnih cestah. 7. člen V naseljih, kjer obstaja ali se gradi javni vodovod, mora biti vsaka nova stavba' priključena nanj na osnovi predhodnega soglasja upravljalca vodovoda. Upravijalec vodovoda mora dovoliti priključek nove stavbe na vodovod, ko investitor plača določeno pristojbino. V naseljih, kjer ni javnega vodovoda, mora investitor zgraditi hišno kapnico, vodnjak ali zajetje v skladu s soglasjem sanitarne inšpekcije. 8. člen V naseljih, kjer obstoja ali se gradi javna kanalizacija, mora biti vsaka zgradba priključena nanjo prek ustrezne greznice. Upravljalec kanalizacije mora dovoliti priključek na kanalizacijo, ko investitor plača določeno pristojbino. V naseljih, kjer ni javne kanalizacije, je investitor dolžan speljati odplake v greznico, ki mora biti urejena po veljavnih higiensko-tehničnih in sanitarnih predpisih Organ sanitarne inšpekcije določi mesto, kjer naj bo greznica. Gnojišča pri kmečkih gospodarskih poslopjih se morajo zgraditi higiensko in sanitarno tehnično pravilno, ob pogojih in na način, ki ga določi občinska sanitarna inšpekcija. Graditev smetiščnih jam je dovoljena v naseljih, kjer ni urejen odvoz smeti. Smetiščne jame morajo biti betonske in pokrite. 9. člen Vsaka zgradba mora imeti zagotovljen dostop na javno cesto ali javno pot v skladu z veljavnimi predpisi. 10. člen Po dograditvi objekta mora investitor obvezno urediti okolico, kot je določeno v lokacijskem in gradbenem dovoljenju. 11. člen Ograje je dovoljeno postaviti le tako, da nista ovirana promet in preglednost cest in v skladu z veljavnimi predpisi. Ograje morajo biti estetsko oblikovane, ni dovoljeno graditi plotov iz odpadnega lesa ali podobnih drugih materialov. Za gradnjo ograj je potrebna priglasitev s predložitvijo situacije 1:500 in detajlom ograje. Za ograje ob javnih cestah in javnih površinah je potrebno lokacijsko dovoljenje. Žive meje se obravnavajo kot ograje. 12. člen V naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom je potrebno gradbeno dovoljenje za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš, počitniških hiš, kmečkih gospodarskih poslopij, garaž za osebne avtomobile, za adaptacijo objektoy, s katero se spreminja zunanjost, velikost konstrukcije ali namen, za gradnjo opornih in podpornih zidov višine nad 1 m ter za vse objekte, za katere je potrebna statična presoja stabilnosti konstrukcije. Investitor mora predložiti za izdajo gradbenega dovoljenja predpisano dokumentacijo. Upravni organ, pristojen za gradbene zadeve lahko od investitorja, ki gradi objekte iz 1. odstavka tega člena, zahteva tudi mnenje geološkega zavoda glede primernosti zemljišča za gradnjo objektov. Za gradnjo ali rekonstrukcijo vaških cest mora investitor zaprositi pri upravnem organu, pristojnem za urbanizem in gradbene zadeve, posebno potrdilo, ki ga upravni organ izda po predhodnem komisijskem ogledu trase. V potrdilu morajo biti navedeni pogoji in način izvedbe gradnje ali rekonstrukcije ceste. 13. člen Za vse objekte, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, si mora investitor predhodno pridobiti lokacijsko dovoljenje, razen pri prizidavah in adaptacijah, kjer se določajo lokacijski pogoji neposredno pri izdaji gradbenega dovoljenja. Lokacijsko dovoljenje je potrebno tudi za oporne in podporne zidove ne glede na višino, če so ti predvideni po javnih cestah in poteh ali mejijo na javne površine. Na območjih občine Sevnica, ki niso urejena z urbanističnimi načrti, zazidalnimi načrti ali urbanističnimi redi ni dovoljena gradnja objektov. Nedovoljene gradnje objektov na teh območjih se sankcionirajo po 41. členu zakona o urbanističnem planiranju. ’ 14. člen Gradnjo počitniških hišic ureja posebni odlok. 15. člen Gradnjo vinskih kleti se lahko odobri pod pogojem, da ima investitor najmanj 10 arov aktivnega vinograda, ali 20 arov sadovnjaka na področjih, ki so primerna za tovrstno kmetijsko dejavnost in s prostorskim planom niso predvidena za druge namene. 16. člen Za gradnjo in adaptacijo objektov v neposredni bližini kulturnih in zgodovinskih spomenikov je potrebno lokacijsko dovoljenje in soglasje zavoda za spomeniško varstvo. 17. člen Za gradnjo pomožnih objektov v naseljih, ki se urejajo samo z urbanističnim redom za potrebe posameznega občana in njegove družine ni potrebno gradbeno dovoljenje. Za pomožne objekte se šteje: 1. gradnja drvarnic, smetišč, svinjakov, kokšnja-kov, zajčnikov, golobnjakov in čebelnjakov, 2. gradnja gnojišč, greznic in ponikovalnic pri že obstoječih objektih (potrebno je soglasje sanitarne inšpekcije), 3. gradnja rezervoarjev za vodo, ki jih uporabljajo kmetijski proizvajalci za zalivanje in škropljenje, 4. obnova dotrajanih ostrešij in spremembe kritine, brez menjave naklona strehe in brez dviga obodnega zidovja, 5. zamenjava oken in vrat v dosedanji velikosti in obliki, 6. povečanje dimnikov, 7. ureditev hišnih kanalizacijskih, vodovodnih in električnih napeljav. Za gradnjo, obnovo in povečavo naštetih pomožnih objektov je potrebna pismena priglasitev za urbanizem pristojnemu občinskemu upravnemu organu. Pismena priglasitev mora vsebovati: — opis gradbenega objekta in zemljišča, na katerem se namerava postaviti objekt, — situacijsko skico z vrisano lokacijo novega pomožnega objekta, — zemljiško-knjižni izpisek, — soglasje soseda, če je potrebno. 18. člen Garaže za motorna vozila in shrambe za kmetijske stroje se ne štejejo za pomožne objekte. 19. člen Nezazidljiva so zaščitena območja vodnih virov, lokalnih zajetij in vodnjakov, ki so določena v urbanističnem programu občine Sevnica, oziroma območja, ki v programu niso posebej označena, vendar bi kakršnakoli gradnja ali ureditev ogrozila javno in zasebno preskrbo z vodo. Nezazidljive so tudi vse površine izven naselij, nadalje rezervati ob komunikacijah, daljnovodih visokih napetosti in območja posebne zaščite, ki so prikazana v urbanističnem programu občine na karti namenske porazdelitve površin v merilu 1:50.000. 20. člen Ce gradi občan objekt iz 17. člena tega odloka brez potrdila (32. člen zakona o urbanističnem planiranju) lahko odredi organ občinske urbanistične inšpekcije, da se objekt odstrani, če kvari videz naselja. ' / ’ 21. člen / \ Kontrolo nad izvajanjem določil tega odloka opravlja organ občinske urbanistične inšpekcije v skla- du s 40. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16 67 in 27/72). 22. člen Urbanistični red mora Občinska skupščina po potrebi, najmanj pa vsakih pet let, pregledati in uskladiti s spremenjenimi splošnimi potrebami in koristmi. 23. člen Ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati: odlok o urbanističnem redu (Skupščinski dolenjski list, št. 28/68) in odlok o dopolnitvi odloka o urbanističnem redu v občini Sevnica (Skupščinski dolenjski list, št. 31/69). 24. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-9/75-1 Sevnica, dne 6. novembra 1975. Predsednik Skupščine občine Sevnica Valentin Dvojmoč 1. r. VRHNIKA 1330. Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je na podlagi 3. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS. št. 4/75) in 3. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 32/73) na seji dne 29. oktobra 1975 sprejel SKLEP o soglasju k cenam komunalnih storitev I Daje se soglasje k cenam komunalnih storitev, ki iih je predlagalo Komunalno podjetje Vrhnika. II A. Vodarina ' din 1. Tarifa za porabo vode po števcu za m* vodo ■ a) za gospodinjstvo, vojno pošto Vrhnika za kuhanje in kopanje, šolstvo, pralnico, varstvene ustanove in društva 1,60 b) v industriji, obrti, prometu, mlekarno, tr- vini, družbenih organizacijah in ustanovah ter vojno pošto Vrhnika za ostale potrebe 3,85 c) Donit — TOZD Fenolit Borovnica (industrijska voda) 0,60 2. Tarifa za porabo vode na osnovi mesečnega pavšala a) od osebe v gospodinjstvu 2,10 b) od kopalnice na osebo 1,35 c) od pralnice na osebo 1.35 d) od stranišča na izpiranje 1,20 e) brez pralnice na osebo, če uporablja vodo za pranje iz javnega vodovoda 1,05 f) od glave goveje živine in konj 2,10 g) od glave drobnice 1,30 3. Tarifa za porabo vode na osnovi mesečnega pavšala po številu zaposlenih a) v industriji, obrti, prometu, trgovini in družb, organizaciah in ustanovah 13,45 4. Tarifa za porabo vode na osnovi letnega pavšala od vodovodne pipe a) za vzgojno-varstvene ustanove 369,60 b) kino Cankarjev dom . 475,20 c) kino Borovnica 369,60 d) za vrtne vodovode 475,20 5. Tarifa za porabo vode za gradnjo stavb za gospodarske organizacije po vodovodnem števcu a) od m:l porabljene vode 3,45 6. Tarifa za porabo vode za gradnjo stavb v individualnih gradnjah po števcu a) za m3 porabljene vode 1,60 B. Kanalščina 4 °/o od porabljene vode C. Odvoz smeti od m1 stanovanjske površine ' 0,18 III Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. decembra 1975 dalje. St. 3/5-38-020'75-55 Vrhnika, dne 30.' oktobra 1975. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r. ŽALEC 1331. Skupščina Občine Žalec je na podlagi 23., 25. in 53. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov' v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7-46/74) in 108. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji združenega dela, zbota krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 4. novembra 1975 sprejela . , ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi števila delegacij, ki jih oblikujejo delovni ljudje ter o številu delegatov, ki jih delegacije delovnih ljudi delegirajo v zbor združenega dela Skupščine občine Žalec 1. člen 6. člen odloka se spremeni in dopolni tako, da se glasi: Za volitve V zbor združenega dela Skupščine občine Žalec se določijo naslednji volilni okoliši: Volilni okoliš št. 1 Montana Žalec, ki oblikuje delegacijo Minerva Žalec, ki oblikuje delegacijo Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko nriesio Volilni okoliš št. 2 Keramična industrija Liboje — TOZD Keramika Liboje, ki oblikuje delegacijo t Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 3 Keramična industrija Liboje — TOZD Opekama Ložnica, ki oblikuje delegacijo Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 4 Tekstilna tovarna Juteks Žalec, ki oblikuje delegaciju Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 5 Gradbeno podjetje Gradnja Žalec, ki oblikuje delegacijo Ingrad Celje — TOZD Operativa Žalec, ki oblikuje delegacijo Ingrad Celje — sektor Gomilsko, ki oblikuje delegacijo Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mešto Volilni okoliš št. 6 Sigma Žalec, ki oblikuje delegacijo POZD Oskar Schmidt Žalec, kjer tvorijo delegacije vsi delovni ljudje Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 7 Zarja Žalec, ki oblikuje delegacijo Avtoprevoz Šempeter, ki oblikuje delegacijo Steklar Celje — obrat Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje > Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št.’ 8 MIK Prebold, ki oblikuje delegacijo Invalidske delavnice Vransko, ki oblikujejo delegacijo Hotel Slovan Vransko, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 9 Savinjski magazin Žalec, ki oblikuje delegacijo Mladinska knjiga Ljubljana — prodajalna Žalec, Tobačna tovarna Ljubljana — prodajalna Žalec, Ju-gotekstil Ljubljana — prodajalna. ONA-ON Žalec, Slavonija Osijek — prodajalna Žalec, Avtomotor Celje — prodajalna Šempeter, Petrol Ljubljana — prodajni servis Žalec, Šempeter in Vransko, Peko Tržič — prodajalna Žalec, Borovo, prodajalna Žalec in Vransko, Lilet Maribor — prodajalna Žalec, Tehnomercator Celje — poslovalnica v občini, ERA Velenje — prodajalna Vinska gora, KK Ptuj, prodajalna Žalec. Merx Celje — prodajalne v občini, Merx Celje — pekarne v občini, Društvo upokojencev Za4ec — točilnice v občini, Izletnik Celje — turistična poslovalnica Žalec, CP Delo Ljubljana —> Kioski v občini, SAVA Ljubljana — enota Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje. Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mestc Volilni okoliš št. 10 Komunalno podjetje Žalec, ki oblikuje delegacijo Zavod za načrtovanje in urejanje stavbnih zemljišč Žalec. kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Samoupravna stanovanjska skupnost Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje NIVO Celje — obrati v občini, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje CP Celje — TOZD 'Asfalt — kamnolom V. Pireši-ca, ki oblikuje delegacijo Surovina Maribor — odkupna postaja Žalec in Šempeter, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Dimnikarsko podjetje Ravne na Koroškem — delovna enota Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. II SIP Šempeter, ki oblikuje delegacijo Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 12 Ferralit Žalec, ki oblikuje delegacijo Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 13 Elektro Celje — poslovna enota Celje — obrat Šempeter, ki oblikuje delegacijo Dravske elektrarne Maribor — enota prenosa Podlog. ki oblikuje delegacijo ŽTP Ljubljana — TOZD prometna sekcija Celje — postaje v občini, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje PTT podjetje Ljubljana — TOZD za PTT promet Celje — pošte v občini, ki oblikujejo delegacijo Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 14 Tovarna nogavic. Polzela s trgovino Jelka, ki oblikuje delegacijo Volilnemu okolišu pripadajo tri delegatska mesta Volilni okoliš št. 15 Garant Polzela, ki oblikuje delegacijo Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 16 Aero Celje,— TOZD Kemija Šempeter, ki oblikuje delegacijo LIK Savinja Celje — TOZD Pohištvo Šempeter, ki oblikuje delegacijo Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 17 Tekstilna tovarna Prebold, ki oblikuje delegacijo Volilnemu okolišu pripadajo štiri delegatska mesta Volilni okoliš št. 18 Hmezad Žalec — delovna skupnost skupnih služb, . ki oblikuje delegacijo Hmezad Žalec — TOZD Mešalnica krmil, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Hmezad Žalec — TOZD Vrtnarstvo Celje — Cvetličarna Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Hmezad Žalec — TOZD Mesnine Celje — mesnice v občinl> kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Hmezad Žalec — TOZD Notranja trgovina, ki oblikuje delegacijo Hmezad Žalec — TOZD Gostinstvo Celje — Kegljišče Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje AGROS Žalec, kjer tvorijo delegacije vsi delovni ljudje Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št 19 Hmezad Žalec — TOZD Strojna Žalec, ki oblikuje delegacijo Hmezad Žalec — TOZD Gradbeništvo Žalec, ki oblikuje delegacijo Hmezad Žalec — TOZD export-import Žalec, ki oblikuje delegacijo V' Slovin Ljubljana — TOZD Vital, Celje, polnilnica Žalec, ki oblikuje delegacijo Volilnemu okolišu pripada eno delegatski mesto Volilni okoliš št. 20 Hmezad Žalec — TOZD Kmetijstvo Šempeter, ki oblikuje delegacijo Hmezad Žalec — TOZD Sadjarstvo Mirosan, ki oblikuje delegacijo Volilnemu okolišu pripadata dve delegatski mesti Volilni okoliš št. 21 Inštitut za hmeljarstvo Žalec, ki oblikuje delegacijo GG Celje — TOZD Gozdnik Žalec, ki oblikuje delegacijo Veterinarska postaja Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Kmetijska zemljiška skupnost Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Čebelarska zadruga Kasaze, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 22 Hmezad Žalec — TOZD kooperacija Žalec, ki oblikuje delegacijo Volilnemu okolišu pripada šest delegatskih mest Volilni okoliš št. 23 delovni ljudje v zasebni obrtni dejavnosti z delavci, s katerimi združujejo svoje delo, ki oblikujejo delegacijo Volilnemu okolišu pripadata dve delegatski mesti Volilni okoliš št. 24 Osnovna šola »Vera Šlander« Polzela, ki oblikuje delegacijo Osnovna šola »Slavko Šlander«, Prebold, ki oblikuje delegacijo Osnovna šola »Nada Cilenšek« Griže, ki oblikuje delegacijo Osnovna šola »Anton Farčnik-Buč« Vransko, ki oblikuje delegacijo Osnovna šola »Vlado Bagat« Braslovče, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Osnovna šola »Bratov Juhart« Šempeter, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 25 Osnovna šola »Peter Šprajc-Jur« Žalec, ki oblikuje delegacijo Posebna osnovna šola Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Osnovna šola »Miroslav Sirca« Petrovče, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Varstveno vzgojni .zavod »Janko Herman« Žalec, ki oblikuje delegacijo Glasbena šola »Risto Savin« Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Občins"ka matična knjižnica Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Delavska univerza Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Skupne službe občinskih interesnih skupnosti, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 26 Regionalni zdravstverft dom Celje — TOZD Zdravstveni dom Žalec, ki oblikuje delegacijo Celjske lekarne Celje — Lekarna Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Dom upokojencev Polzela, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Dom oskrbovancev Novo Celje, ki oblikuje delegacijo Komunalni zavod za zaposlovanje Celje — enota Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Volilnemu okolišu pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 27 Upravni organi občinske skupščine ter organ za kaznovanje prekrškov V ■ • Sekretar Skupščine občine Vrhnika Drago Debeljak 1. r. VSEBINA Stran 1284. Zakon o spremembah zakona o proračunu .Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1975 # 1341 1285. Zakon o obračunavanju in prenosu dela dohodka, doseženega v prometu z živino in mesom 1344 1286. Odlok p financiranju razširitve internatskih in šol- skih prostorov šole za miličnike kadete v šolskem centru za strokovno izobraževanje delavcev v organih za notranje zadeve Ljubljana-Tacen 1345 1287. Odlok o potrditvi dogovora o olajšavah in ugodnostih, ki se dajejo kupcem obveznic federacije, izdanih po zakonu o izdaji obveznic federacije v letu 1975 1346 1288. Odlok o soglasju k statutu Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije 1346 1289. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije o mednarodnih pravilih o izogibanju trčenju na morju, 1972 1346 1290. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Hepubliko Avstrijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju na področju davkov na dohodek in premoženje 1346 1291. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU 1129) 1347 IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 1292. Uredba o posebni komisiji za izjemno priznanje pravice do pokojnine 1347 1293. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o uporabi sredstev, vplačanih kot depozit pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije 134* 1294. Odlok o statistični raziskavi za vzpostavitev kadrovske evidence v SR Sloveniji 1348 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1295. Pravilnik o varstvu pri delu pri termičnem obdelovanju zlitin lahkih kovin v kopelih z nitratnimi solmi 1353 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1296. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Zdravstvene skupnosti Slovenije REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 1297. Sklep o spremembi stopnje prispevka za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje v Regionalni zdravstveni skupnosti Nova Gorica 1357 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI ,1298. Sklep o potrditvi zaključnega računa Sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov za leto 1974 (ljubljanske občine) 1357 1299. Sklep o potrditvi finančnega načrta Sklada ljubljan- skih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgtojnovar-stvenih zavodov za leto 1975 (ljubljanske občine) 1358 1300. Odlok o prenosu sredstev posebnega dela kreditnega sklada Ljubljanske banke na samoupravno Interesno skupnost za področje komunalnega gospodarstva (Ljubljana) 1358 1301 Odlok o postopku in načinu označevanja Imen ulic, cest, trgov in naselij ter zgradb na ureditvenem območju mesta Ljubljane (Ljubljana) 1358 1202 Odlok o spremembi imen ulic, cest in trgov na ureditvenem območju mesta Ljubljane (Ljubljana) 1360 1303. Sklep o spremembi sklepa o imenovanju komisije za razvrščanje in razvid otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem dri duševnem razvoju v Vzgojni posvetovalnici Ljubljana (Ljubljana) 1361 Sira« 1304. Sklep o potrditvi odmikov od sprejetega urbanističnega programa in načrta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66), sprejetih rezervatov tras avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest (Uradni list SRS, št. 17/74) ter določil odlokov o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč in o določitvi območij za katere se Izdelajo zazidalni načrti (Glasnik. št. 39 68) — za gradnjo posameznih objektov in komunalnih naprav (Ljubljana) 1361 1305. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni, splošni in občasni deratizaciji v občini Brežice 1362 1306. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofi- nanciranje asfaltiranja in ureditve cest na območju vasi Mihalovec In dela vasi Dobove v krajevni skupnosti Dobova (Brežice) 1363 1307. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve cest na območju vasi Mihalovect in dela vasi Dobove v krajevni skupnosti Dobova ’ (Brežice) 1363 1308. Odlok o spremembi odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Celje 1364 1309. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o dolo- čitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Celje 1^64 1310. Odredba o razporeditvi delovnega časa in o sprejemanju strank pri občinskih organih (Celje) 1364 1311. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Grosuplje za leto 1974 1365 1312. Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju zazidalnega načrta Stična — Vir S 1 in Sl (Grosuplje) 1366 1313 Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju k. o. Slivnica, za katerega se izdeluje zazidalni načrt (Grosuplje) 1366 1314. Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju k. o. Šmarje, za katerega se Izdeluje zazidalni načrt (Grosuplje) 1366 1315. Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju zazidalnega načrta Studenec Sl in S 2 (Grosuplje) 1367 .ai6 Spremembe in dopolnitve statuta medobčinskega sveta severnoprimorskih občin za občine Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin (Idrija) 1367 1317. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za center mesta Idrija II 1366 1318. Odlok o delnem zazidalnem načrtu za naselje Cerk- no-Mostenija II (Idrija) 1366 1319. Odlok o dopolnitvi odloka o pogrebnem ceremonialu v občini Idrija im* 1329. Sklep o javni razgrnitvi urbanističnega reda v občini Lenart 1349 1321. Sklep o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev urbanističnega programa za območje občine Lenart in urbanističnega načrta naselja Lenart v Slovenskih goricah 1369 1322. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Jevnica (Litija) 1366 1323. Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, graditve in spremembe 1 kulture zemljišč, ki so predvidena za gradnjo na območju občine Logatec 1376 1324. Odlok o zbiranju in odvozu smeti ter odpadkov in uporabi odlagališč v občini Logatec 1*71 Stran 1325. Odločba o verifikaciji glasbene šole v Logatcu 1372 1326. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1975 1372 1327. Odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi druž- beni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v Občini Mozirje 1373 1328. Odlok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Mozirje) 1375 1329. Odlok o urbanističnem redu v občini Sevnica 1382 1330. Sklep o soglasju k cenam komunalnih storitev (Vrhnika) 1384 1331. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi števila delegacij, ki Jih oblikujejo delovni ljudje ter o številu delegatov, ki Jih delegacije delovnih ljudi delegirajo v zbor združenega dela Skupščine občine Žalec 1385 1332. Sklep o potrditvi statuta sklada za uresničevanje programa izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti (Žalec) 1387 Stran 1333 Statut sklada za uresničevanje programa izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti v občini Žalec 1387 — Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispev- ka na območju krajevne skupnosti Ponikve za sofinanciranje modernizacije republiške ceste ter za sofinanciranje gradnje osemletke na Vidmu (Grosuplje) 1390 — Popravek sklepa o uvedbi, krajevnega samoprispev- ka na območju krajevne skupnosti Videm-Dobrepo-Ije za sofinanciranje modernizacije republiške ceste in občinskih cest I reda ter za sofinanciranje gradnje osemletke.na Vidmu (Grosuplje) 1390 — Popravek sklepa o pristopu občine Vrhnika k druž: benemu dogovoru o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin 1390 — Popravek družbenega dogovora o prispevku delov- nih organizacij občine Vrhnika za realizacijo programa razvoja vzgoje In Izobraževanja 1390 — Popravek sklepa o imenovanju članov upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč občine Vrhnika 1390 — Popravek odločbe o organizaciji in sistemizaciji de- lovnih mest strokovne službo — tajništva Skupščine občine Vrhnika 1390 1 / / % \ i \ % t / Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS - Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tisku tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani - Naročnina za leto 1975 200 din inozemstvo 'iOU din - Reklamacije se upoštevaje »t mesec dn- oc zidu vsake številke - Uredništvo in uprava, Ljubljana, Veselova ll. poštni predal 379/V1] - Telefon dlrektoi uredništvo uprave In knjigovodstvo 20 701 orodaja. preklici In naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščfno prometnega davke po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenile, št. 421-1/72 /