DOMOVINA
Stev. 84.
V Ljubljani, 18. oktobra 1918.
Leto 1.
Wilson uči Nemce kozjih molitvic.
DrugI odgovor Wilsona na prošnjo Nemčija za mir. — Amerika narekuje brezobzirne predpogoje za
premirje in zahteva glavo oesarja Viljema.
NEMČIJA ODGOVARJA NA WILSO-NOVA VPRAŠANJA.
12. oktobra je odgovorila Nemčija na Wilsonovo prvo noto, ki jo je dal Wilson kot odgovor na njeno prošnjo za mir. Ž njo je odgovorila na znana tri vprašanja in sprejela vse, kar je mislila, da od nje terja predsednik ameriških Zveznih držav.
Besedilo nemškega odgovora.
Odgovarjajoč na vprašanja predsednika Zedinjenih držav ameriških izjavlja nemška vlada:
Nemška vlada je sprejela stavke, ki jih je postavil predsednik Wilson v svojem nagovoru z dne 9. januarja in v svojih poznejših nagovorih kot podlago trajnega miru. Namen razgovorov, ki naj se uvedejo, bi bil torej samo ta, sporazumeti se glede praktičnih podrobnosti njih uporabe. Nemška vlada domneva, da se postavljajo tudi vlade z Zedinjenimi državami zvezanih držav na stališče izjav predsednika Wil-sona.
Nemška vlada se izjavlja v sporazumu z avstro - ogrsko vlado pripravljeno ugoditi, ptfedno se doseže premirje, zahtevam predsednika glede izpraznitev. Vlada daje predsedniku na prosto izposlovati sestanek mešane komisije, ki bi imela nalogo, skleniti za izpraznjenje potrebne dogovore.
Sedanja nemška vlada, ki nosi odgovornost za mirovni korak, je sestavljena potom pogajanj in v sporazumu z veliko večino državnega zbora. Pri vsakem svojem dejanju oprt na voljo te večine, govori državni kancler v imenu nemške vlade in nemškega naroda. — Berolin, 12. oktobra. — Podpis: Dr. Soli, državni tajnik za zunanje zadeve.
II. WILSONOV ODGOVOR NEMČIJI.
Še isti dan, ko je nemško noto sprejel, v ponedeljek dne 14. oktobra, je odgovoril Wilson Nemčiji že v drugič. Dočim je prvikrat le izpraševal in tipaj, je v drugič prav pošteno vdaril ter naznanil Nemčiji brez ovinkov vse, kar mora nemški narod storiti, če hoče doseči premirje, kaj šele mir. Dokler potapljajo Nemci s podmorniki osebne ladje in rešilne čolne, dokler nemška armada hudobno ruši mesta in vasi ter v njih ropa, ni misliti na premirje. Nemški vladi pa daje Wilson svobodno voljo in odločitev, da uniči ali pa vsaj poniža do resnične onemoglosti samo-držne sile, ako hoče narodu pridobiti mir. Wilson kaže pri tem naravnost na glavo nemškega cesarja Viljema, katerega smatra za oviro premirja. Strahovit je Wilsonov odgovor za Nemce, a še bolj grozen in poniževalen je za nemškega cesarja. Kdo je bil več na svetu kot nemški cesar Viljem? In s kako vero, s kakim prepričanjem je šel Viljem na vojsko!
Ko je dne 16. avgusta 1914. odhajal pruski gardni regiment, čegar ime-iitelj je cesar Viljem na bojišče, je imel cesar Viljem nanj nagovor, v katerem je rekel med drugim: »Odloči naj meč. Katerega- sem bil pustil v nožnici skozi desetletja- . . In ves nemški narod* do zadnjega moža ie zagrabil za meč. In tako potegnem meč, ki sem ga z božjo pomočjo pustil v nožnici skozi desetletja, (Pri teh besedah je potegnil cesar meč iz nožnice in ga ie držal visoko nad svojo glavo.) Meč je potegnjen, katerega.. brez zmage, brez časti ne morem zopet vtakniti v nožnico ( . . Za to mi jamčite Vi. da morem svojim sovražnikom mir narekovati.« . . .
In danes? Wilson narekuje Nemčiji mir, Wilson zahteva, da se odvzame Viljemu meč brez zmage in brez časti; kajti predno dočaka nemški narod mir, mora sam uničiti samodržno silo Viljema, ali pa ga vsaj ponižati do resnične onemoglosti.
WiIsonov odgovor Nemčiji je tak, da se,vidi iz njega, da hoče učiti Nemce kozje molitvice; kajti to, kar zahte-
va od njih, ni več samo ponižanje,marveč brezpogojna kapitulacija. Wilson hoče imeti pred premirjem jamstvo, da bodo armade entente trajno nadkrilje-vale nemško vojaštvo. Ako se ta zahteva izpolni, je popoln polom nemške armade pri umikanju neizogiben. Večjega poraza bi ne doživela v tem slučaju še nobena vojska, kakor bi ga nemška. Kaj bo storila Nemčija, se še ne ve. Vse pa kaže, da je nemški narod pripravljen na prav vse žrtve, samo da reši sebi vsaj slabega življenja vredno bodočnost. Besedilo II. Wilsonova odgovora.
Državni tajnik Lansing je danes popoldne sporočil začasnemu poslovodji Švice in zastopniku nemških interesov v Zedinjenih državah tole noto:
Drž. departement, 14. okt. 1913.
Gospod!
Odgovarjajoč na sporočilo nemške vlade z dne 12. oktobra 1918, katero ste mi danes izročili, mi je čast zaprositi Vas, da sporočite tale odgovor:
Sprejetje od predsednika Zedinlenih držav v njegovi poslanici kongresu dne 8. januarja 1918 in v poznejših izjavah podanih pogojev s strani sedanje nemške vlade in velike večine nemškega dr* žavnega zbora, upravičuje predsednika Zedinjenilh držav, da poda odkrito in d.U rektno izjavo o svojem sklepu glede sporočila nemške vlade z dne 5. in I2t oktobra 1918.
Jasno mora biti, da so izvedba 1z-praznjenja zasedenih pokrajin in pogoji za premirje zadeve, ki jih je prepustiti presoji in svetu vojaških posvetovaScev vlade Zedinjenih držav in zavezniških viad. Predsednik se čuti primoranega izjaviti, da vlada Zedinjenih držav ne more sprejeti nobene ureditve, ki ne bi skrbela za popolnoma zadovoljivo zagotovitev in za jamstva trajnega vojaškega nadkriljevanja armad Zedinjenih dižav in njenih zaveznikov na fronti. Predsednik ie prepričan, da sine smatrati za gotovo, da bo to tudi sodba in odločitev zavezniških viad. Predsediiik smatra tudi za svojo dolžnost, da pripomni, da »iti vlada Zedinjenih držav, niti on ne more z vso gotovostjo misliti, da bodo vlade, s katerimi so Zedinjene d«žave ascciirane kot bojujoče se države privolile v to, da vzamejo v- pretres premirje, dokler nadaljujejo nemške bojne sile s protipostavnimi in nečloveškimi praktikams, kakor to resnično delajo še sedaj.
Isti čas, ko stopa nemška vlada pred vlado Zedinjenih držav z mirovnimi ponudbami, potapljajo njih podmorniki tia morju pasažirske ladje, in ne le ladje, marveč tudi čolne, v katerih se hočejo potniki teh ladij in njih posadke rešiti. Nemške armade nastopajo pri svojem izsiljenem umiku iz Flandr-ske in Francoske pot hudobnega razdejanja. kar se je vedno smatralo za direktno kršenje pravil in običajev civiliziranega vojskovanja. Mesta in vasi, če jih niso razdejali, so oropana vsega, kar je bilo v njih, pogosto tudi prebivalstva.
Ni pričakovati, da bodo narodi, ki so proti Nemcem asociirani, pritrdili premirju tako dolgo, dokler se nadaljuje nečloveško plenjenje in pustošenje. katero gledajo po vsej pravici s strahom in ogorčenjem v srcu.
Da ni dana nobena možnost kakega nesporazuma, je tudi potrebno, da opozori predsednik Zedinjenih držav tudi z velikim poudarkom vlado Nemčije na besedilo in jasni namen enega izmed mirovnih pogojev, ki jih je nemška vlada sprejela. Ta pogoj vsebuje poslanica predsednika z dne 4. julija t 1. v Mount Vernonu. Ta pogoj se glasi takole:
»Uničenje onih samodržnih sil povsod, ki imajo v rokah možnost, da same, tajno in iz lastne volje motijo mir; in če teh sil sedaj ni mogoče uničiti, vsaj njih ponižanje do resnične onemoglosti.«
In sila, ki je do sedaj določala usodo nemškega naroda, ie ravno ena izmed
onih, ki jih je imel predsednik pri tem govoru pred očmi. Nemški vladi je dano na prosto, da to izpremeni.
Zgoraj omenjene besede predsednika VVilsona tvorijo seveda pogoj, ki se mora izpolniti še pred mirom, če naj pride mir z nastopom nemškega naroda samim.
Predsednik se čuti primoranega izjaviti, da bo vsa izvedba miru po njegovem mnenju odvisna od določnosti in od obveznega značaja garancij, ki se bodo dale v tem temeljnem vprašanju. Neizogibno potrebno je, da vedo proti NtniSiji asociirane vlade nedvoumno* s kom se vrše pogajanja.
Predsednik bo odposlal posebno noto c. in kr. vladi Avs|ro-Ogrske.
Sprejmite, gospod ponovno zagotovilo mojega spoštovanja
Robert Lansing. VTISK VVILSONOVEGA ODGOVORA
NA DUNAJU IN V BEROLiNU.
Berolin, 15. oktobra. Z ozirom na odgovor na Wilsonovo noto se zatrjuje, da bo nemška vlada seveda zopet stopila v stik z vrhovnim armadnim vodstvom, da formulira odgovor na \Vilso-nove točke glede premirja in izpraznit-V C Z 2. S edenega ozemlja. V berolinskih političnih in parlamentarnih krogih, tudi v krogih levice, vlada silno o g o r -čerfje nad W i I s o n o v o noto, ki jo označujejo za nesprejemljivo. Domnevati pa je, da bo sedaj Nemčija stavila \Vi!sonu vprašanja, da naj jasno sporoči svoje pogoje, kako si misli premirje in izpraznitev ozemlja in od trga odgovora bo odvisno, a 1 i se bodo pogajanja sploh še nadaljevala ali ne. »
Dunaj, 15. oktobra. Vtisk novega odgovora Wilsona, za katerega se je izvedelo na Dunaju ob pol 8. zvečer, j e bil ogromen. r.	d-
Iz Wilsonovega odgovora se splošno sklepa, da namerava ameriški predsednik popolnoma streti nemški impe-^rijalizem in njegove zastopnike. Računa se s tem. da že v najkrajšem času odstopi nemški cesar Viljem in sicer v sporazumu s cesarjevičem Viljemom v prilog princu Eitel Frideriku.
Brez dvoma bodo pogoji izpraznitve zasedenega ozemlja, ki jih ima diktirati maršal Foch, zelo težki in se bo dovolil za izpraznitev le zelo kratek rok. Tudi v ustavitev podmorske vojne bo Nemčija morala privoliti brez ugovora.
Odgovor Avstriji bo dospel v dveh ali treh dneh.
KAJ PRAVIJO AMERIKANCI ?
London, 14. oktobra. Poročila listov o seji ameriškega senata dne 7. t. m. na-glašajo, da se vsa Amerika strinja s korakom svojega! predsednika. Najpomembnejši govor v tej seji je govor senatorja Lodge, načelnika republikanske stranke, ki je med splošnim pritrjevanjem izvajal, da bi premirje v tem trenutku vojne pomenilo izgubo vojne in odpoved vsem ciljem, za katere se bore zavezniki štiri leta. Tudi če bi centralne države bile pripravljene takoj izprazniti vse zasedena ozemlja, zavezniki vendar ne bi mogli prejenjati s sovražnostmi, ker bi sama izpraznitev teh pokrajin pustila nerešena najfunda-metalnejša vprašanja, kakor so alzaško-lorensko, italijansko - iredetensko in zlasti vprašanje neodvisnosti Čehov, Jugoslovanov in Poljakov.
Predsednik Wilson je ob splošnem odobravanju vsega ameriškega naroda priznal Čeho-Slovake za vojskujoči narod, in vendar niso bile češko-slovaške zemlje med vojsko zasedene. Ali jih bomo pustili v sužnosti Avstrije in kršili naše slovesne obljube?
Prepričan sem, da ne bosta niti predsednik, niti ameriški narod v nobe-
nem slučaju privolila, da ostanejo Čehi še nadalje pod avstrijskim jarmom. In to, kar sem dejal o Čehih, velja tudi za Jugoslovane in Poljake. Nemčija mora biti prisiljena do popolne onemoglosti. Kadar se bo vdala brezpogoj-n o, bomo mi stavili naše pogoje. Ako hočemo trajni mir, ne sme vojna končati na noben drug način.
Ob zaključku seje se je glasovalo o pomembni resoluciji, v kateri se zahteva pred sklepom premirja d e m o b i -lizacija nemške armade in mornarice, izročitev vsega orožja, mornarice in muni-c i j e. Daljne garancije za vojno odškodnino za vsa porušena mesta ih opustošenja, ki jih je izvršila nemška armada in br e z p o g o j n i sprejem vseh W i 1 s o n o v i h točk.
Ta rescflucija je izraz javnega mnenja v Ameriki, ki ie mnogo o s t r e j -š e kot oficijelna politika, izražena v Wilsonovih programatičnih izjavah.
Vsaka ura nam lahko prinese odločilne izpremembe.
Dogodki čudovito hite. Staro življenje ni še popolnoma razpadlo in že vstaja na vseh koncih novo. Iz daljine pa vidimo z naglico vstajati nove države in ž njimi prenovljeno in prerojeno novo Evropo.
V Varšavi se je sestavila narodna vlada, v kateri so zastopniki ne le Ruske - Poljske, marveč tudi Poljaki iz avstrijskih in nemških pokrajin. S sestavo narodne vlade je razglašena neodvisnost ujedinjene Poljske. Na ogromnih ljudskih shodih so bile v Varšavi sprejete resolucije, v katerih se razglaša vesoljnemu svetu, da se smatrajo Poljaki, pa naj žive v Avstriji, Nemčiji ali pa v nekdanji Rusiji, za državljane svobodne in neodvisne Poljske. Poljski narodni odbor v Parizu se priznava kot zastopnik naroda poljskega v državah entente.
Iz Prage prihaja vest, da je tamkaj že vse pripravljeno za ustanovitev samostojne in neodvisne države, v kateri bi bili ujedinjeni vsi Čeho - Slovaki. Ko so bili prejšnji teden klicani zastopniki češkega naroda k avstrijskemu cesarju Karolu, so mu brez ovinkov obrazložili zahtevo češkega naroda po samostoji državi ter naglašali nujnost potrebe, da se takoj sestavi samostojna čeho - slovaška vlada, ki se bo samostojno udeležila mirovnih pogajanj. Odposlanci so zahtevali, da se češki polki pošljejo nazaj na češko. Iz Pariza poročajo uradno, da so bili s 1. oktobrom ustanovljeni po vseh entent-nih državah konzulati češko - slovaške države.
Iz Budimpešte javljajo, da se tamkaj z mrzlično hitrostjo pripravljajo na razglasitev samostojne in neodvisne Madžarske. Sam ministrski predsednik Wekerle je dejal, da se lahko uredi Ogrska vsak hip tako gospodarsko, kakor tudi vojaško kot samostojna država. Tako želi tudi vladar Karol, ki je že popreje v to privolil.
Sprejetje Wilsonovih načel o samoodločbi narodov je še najbolj nepripravljene zolotilo avstrijske Nemce, ki so skozi vsa leta mislili na čisto kaj drugega, kakor pa na Wilsonove točke. Sedaj so čisto zmešani in se od samega obupa samo skrivajo po kotih. Še največ zavesti so si ohranili nemški socijalni demokrati, ki so očividno prevzeli vodstvo avstrijskega nemštva. Iz njihovega glasila »Arbeiterzeitung« so razvidna stremljenja avstrijskih Nemcev. Ustvariti hočejo iz avstrijskih nemških pokrajin tri nemške državice. Da ne bodo te gospodarsko obsojene na smrt, jih hočejo priklopiti kot posebne zvezne države Nemčiji, kjer naj bi obdržale tako samostojnost, kakor-šno imajo Bavarska, Saška in druge nemške zvezne države.
In mi Jugoslovani? Tudi mi smo pripravljeni na vse. Odkar je pristopila zadnji teden tudi srbsko - hrvatska koalicija na program ujedinjenja vseh delov naroda S. H. S, imamo v Zagrebu Jugoslovani v Narodnem odboru, (skupnem Narodnem svetu), vrhovno narodno oblast, kateri je izročeno zastopstvo v Avstro - Ogrski živečih Jugoslovanov ter poverjeno delo za ustanovitev neodvisne jugoslovanske države. Iz Ženeve v Švici prihaja poročilo, da so se vršile v zadnjem času med srbskim ministrskim predsednikom Pa-šičem in načelnikom jugoslovanskega odbora, dr. Trumbičem važni razgovori, pri katerih je šlo za to, da se končno uredijo razmere med jugoslovanskim odborom in srbsko vlado ter da se pod skupno vlado ustanovi ena sama enotna, in ujedinjena država vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Dogodki bežijo strahovito hitro. V par dneh je pričakovati Wilsonovega odgovora na prošnjo osrednjih držav za mir, na to pa se bo na eni strani razkrajanje, na drugi strani pa ustvarjanje vršilo še z veliko večjo naglico. Vsaka ura nam lahko prinese odločilne izpremembe.
Razpad turšlie države.
Turčija, ki je bila nekdaj strah in trepet Evrope in ena največjih držav na svetu, izgublja svoje zadnje pokrajine in kmalu bo omejena le -na Malo Azijo, jedro nekdanje velesile.
Turška država je začela nastajiti sredi 13. stoletja v Mali Aziji. Iz Male Azije se je hitro širila na vse strani. Kmalu so podjarmili turški sultani vse balkanske države ter zasedli skoro velik del Hrvatske in skoro vso Ogrsko. Leta 1408 so prvikrat stopile turške roparske' tolpe na slovensko zemljo, po kateri so odslej skoro leto za letom ropali in morili več kot 3 stoletja. Stoti-soče naših pradedov je poginilo tedaj pod turškim mečem, ali pa izginilo v turški sužnošti. Jugoslovani smo bili oni nesrečni zid, ob katerega so butali turški valovi in ki je varoval ostalo Evropo pred turško povodnjo. Pod turško oblast je prišlo tudi ozemlje sedanje Romunske in velik del južne Rusije. V Aziji so si osvojili Turki vso Sirijo s Palestino, Armenijo, Mezopotanijo in velik del Arabije. Turško gospodstvo je bilo za te dežele pravo prokletstvo. Propadla je vsa stara kultura, razpadli stari prekopi in vodovodi in nekdaj rodovitne in cvetoče pokrajine so ostale vsled turške nezmožnosti in zanikr-nosti same pustinje. Vedno več je bilo nerodovitega sveta. Turčija si je podjarmila tudi vso severno Afriko: Egi-pet, Tripolis, Tunis in Alžir so postale turške pokrajine, katerim se je enako godilo kot azijskim. Tudi te so začele propadati in puščava se je vedno bolj širila proti Sredozemskemu morju. V drugi polovici 17. stoletja pa je začela ogromna turška država pešati in polagoma razpadati. Dežela za deželo je odpadla: najprej podjarljeni deli Hrvatske in Ogrske, potem Južna Rusija. V 19. stoletju so nastale na nekdanjih turških tleh balkanske države Srbija (1817), Grška (1829), Romunska (1859) in Bolgarska (1878), ki so si v balkanski vojni razdelile še ostalo turško ozemlje v Evropi razven malega kosa okoli Carigrad, ki je ostal še Turčiji. Enako kot v Evropi so odpadle tudi pokrajine v severni Afriki. Leta 1830. je zasedla Francoska Alžir, leta 1881 Tunis. Obe deželi sta si pod umnim francoskim gospodarstvom kmalu opomogli in nekdanja rodovitnost se je povrnila. Leta
Dežele, ki so jih dosedaj zasedli v Turčiji Angleži.
1. Mezopotamija.
Mezopotamija je dežela ob rekah Evfratu in Tigridu, ki se izlivata v Perzijski zaliv, in leži med Perzijo in Sirijo. Dežela je večinoma nižina z jako rodovitno zemljo, ki pa rodi le tedaj, če se ji potom prekopov dovaja iz obeh rek dovolj mokrote. Dežja je v deželi namreč silno malo. Pred dva in tritisoč leti je bila vsa dežela preprežena s prekopi in vodovodi ter je rodila obilo žita ir, so-čivja. Tukaj so nastale najstarejše države, kolikor jih poznamo, z visoko izobrazbo in velikim bogastvom. Babilon in Ninive sta bili tu največji mesti. V 8. stoletju po Kristusu so zasedli deželo Arabci. Tudi pod njimi je dežela cvetela in mesto Bagdad je bilo milijonsko in svetovno mesto prve vrste. V 13. stoletju so opustošili deželo Mongoli in ko so prišli za njimi Turki, se zanjo niso več brigali. Vse naprave za dovajanje vode so razpadle, rodovitnost je izginila in prebivalstva- je bilo vedno manj. V najnovejšem času so študirali angleški inženirji, kako bi se dala Mezopotamija dvigniti. Izračunali so, da bi se dalo samo v južnem delu Mezopotamije prido-
1882 je odpadel Egipt in prišel dejansko že takrat pod angleško vlado. Kmalu je tudi ta dežela začela zopet cvete-ti. V laško - turški vojni je zasedla ko-nečno leta 1912 Italija pokrajini Tripolis in Barko. Turčiji so ostale le še dežele v Prednji Aziji, za katerih razdelitev se je vnel boj v sedanji svetovni vojni. Azijske turške pokrajine si je hoteja osvojiti na ta ali oni način Nemčija. Že pred vojno je znala prikleniti Turčijo popolnoma nase in dobila od nje dovoljenje za zidanje raznih železnic itd. V svetovno vojno je stopila potem Turčija na pritisk Nemčije in tako se je začel potem za zadnje turške pokrajine boj, ki se pravkar s porazom Turčije dokončuje. Anglija je že zasedla Mezopotanijo in velik del Sirije s Palestino in Fenicijo vred ter odtrgala od Turčije arabske poki*ajine. Armenija katero je prvotno zasedla Rusija, a jo Vsled revolucije pozneje opustila, je sedaj še pri Turčiji.
Turčija je imela pred izbruhom svetovne vojne v vseh svojih pokrajinah okoli 21 milijonov prebivalev in sicer v Evropi s Carigradom vred 1.9 milijona, v Mali Aziji okoli 11 milijonov, v Armeniji in Kurdistanu 2.3 milijona, v Sibiriji in Mezopotaniji 5.3 milijonov in v Arabiji 1 milijon. Ako izgubi tedaj Mezopotanijo, Sirijo, Arabijo, Armenijo in evropsko pokrajino, ji bo ostala le Mala Azija z 11 milijoni prebivalci, ki so po veliki večini Turki ali Osmani, potem nad 1 milijon Grkov in precej Armencev in Kurdov. Znano pa je, da. zahtevajo nekatere države popolno razdelitev Turčije, tedaj tudi Male Azije.
Politični pregled.
= Avstro - Ogrska. Tudi Madžari so se oglasi, da proglase neodvisnost in nedeljivost S^oje madžarske države. — Mnogo se je govorilo o manifestu cesarja Karla, ki naj proglasi bodočo Jugoslavijo in sploh reši sporne narodnostne spore v države. Kakor zdaj govore, tega manifesta sploh ne bo. — Srbsko - hrvaška koalicija je spoznala, da je potrebno osnovanje Narodnega veča ter je izvolilo iz svoje srede poslance za pogajanja med posameznimi strankami. Posvetovanja so potekla ugodno in pomogla, da je bil ustanovljen vrhovni Narodni svet. — Vlada je dovolila zopet izhajanje »Narodnih Listov«. — Na našo mirovno prošnjo Wilson ni dal nobenega odgovora, ker baje sploh ne bo priznal avstrijske vlade upravičene sklepati mir tudi za nenemške in nemadžarske narode, nego se bo posvetoval z narodi samimi. V tem smislu so Čehi, Poljaki in Jugoslovani že v parlam. dali izjave, da smatrajo narodnostno vprašanje za mednarodno in da hočejo biti zastopani na mirovnem kongresu kot samostojni narodi. — Jugoslovanski socijalisti so se izrekli, da vstopijo v ljubljanski »Narodni svet« in skupno »Narodno vječe«. — Spričo dogodkov je bila dunajska poslanska zbornica odgodena do 22. oktobra. — Ogrski ministrski predsednik VVekerle je baje že vložil svojo prošnjo za odpust. — K cesarju so bili poklicani zastopniki vseh avstrijskih narodov, vendar avdijenca ni imela nobenega posebnega uspeha. — Zunanji minister grof Burian je odstopil. — Vsi avstrijski Ukrajinci in ogrski nameravajo sklicati ustavodajno skupščino.	•
= Nemčija. Vojni minister v. Stein je bil na lastno prošnjo odpuščen iz službe — Državni zbor hoče spremeniti 11. člen ustave, da ne bo več cesar odločal glede vojne in miru.
= Francija. Vojni svet v Versaillu je sprejel 14 WiIsonovih točk glede miru. — Ministrski predsednik Clemenceau se je izrazil, da bo vojna v najkrajšem času kon-
biti 100.000 km2 sveta za obdelovanje. To je toliko kot deset Kranjskih. Mesto
l1/■> milijona prebivalcev, kot jih je danes, bi se jih potem lahko preživljalo deset milijonov. Severna Mezopotamija je zelo prikladna za pridelovanje žita in bombaževine, v južnem delu pa rastejo .poleg dateljnove palme, žito, bombažev tist, oljka in raznovrstno sadno drevje. Poleg tega ležijo v deželi bogati petro-lejski vrelci. Mezopotamija je izredne važnosti kot prehodna dežela v Prednjo Indijo. Zato so jo Nemci hoteli pridobiti zase in zidali bagdadsko železnico, ki naj bi vezala Berolin s Perzijskim zalivom. Največji mesti v Mezopotamiji sta Bagdad s 125.000 prebivalci, ki so ga Angleži že zasedli, in Mosul z 80.000 prebivalci v severnem delu dežele, ki je še v turški oblasti. Ob izlivu Evirata in Tigrida v Perzijski zaliv leži pristanišče Basra s 60.000 prebivalci. Prebivalci v Mezopotamiji so Arabci.
2. Turška Arabija.
Turška Arabija se nahaja na polotoku Arabiji, ki je štirikrat tako velik kot Avstro-Ogrska in leži med Perzijskim zalivom, Rdečim morjem in Sirijo, oziroma Sredozemskim morjem. No-trajnost Arabije je puščava, ob robu pa se nahajajo rodovitne pokrajine. Med-
čana. — Clemenceau je sprejel italijanske zastopnike Trsta, Istre in Reke. Kaj je bil uspehe avdijence ni razglašeno. — V Pariz sklicani kongres tlačenih narodov srednje Evrope se vrši dne 14. novembra.
= Amerika. Ameriški Jugoslovani so nabrali dosedaj 720 milijonov frankov zlata, ki jih podare kot narodni dar — novoustanovljeni Jugoslaviji.
= Rusija. Boljševiki nadaljujejo s svojimi strahovitostmi. — Japonci so zasedli že Samaro. — Rusko - ukrajinska mirovna pogajanja so bila do nadaljnega prekinjena.
= Italija. Dr. Trumbič, predsednik Jugoslovanskega odbora se je izrazil, da je zadovoljen s konferencami v Rimu. Govoril je z Orlandom, ki razumeva stvoritev Jugoslavije in simpatizira s tem. Dr. Trumbič je odpotoval v London.
= Poljska. Poljski klub je pooblastil svoje predsedstvo, da prične pogajanja z Ukrajinskim klubom glede sporazuma v primernem času. — V Varšavi je bila stvor-jena narodna vlada, ki je razglasila samostojnost Poljske skupno z vsemi pokrajinami, kjer prebivajo Poljaki, torej tudi one dele, ki jih ima Nemčija in Avstrija. — Proces proti poljskim Iegijonajem je ustavljen. Legijonarji se vračajo domov, pozdravljam od celega naroda.
= Romunija. Poročila vedo povedati, da bo dežela v kratkem zopet pripravljena za vojno in da pošlje najmanj 500 tisoč mož ententi na pomoč.
= Bolgarija. Izdan je bil ukaz, da morajo vsi avstrijski podaniki tekom, štirih tednov zapustiti deželo. Vendar se ta prepoved ne tiče Čehov in drugih Slovanov. — Bivši ministrski predsednik Radoslavov bo na zahtevo zveznih držav postavljen pred vojno sodišče radi veleizdaje. — Glasom poročil so izbruhnili po deželi težki nemiri.
= Nizozemska. Da ne nastane nered, če bo bežalo prebivalstvo iz Belgije, ko se bo umikala nemška armada, je vlada odredila mobilizacijo.
= Srbija. Po treh letih so Srbi vkorakali zopet v Niš. — Med Jugoslovanskim odborom in med srbsko vlado so se vršila v Švici posvetovanja, ki so imela uspeh, da je srbska vlada pristala na program JO. glede ustanovitve samostojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov.
= Turčija. Novi turški kabinet je glasom poročil ententi prijazen in bo pričel pogajanja z njo glede miru. — Mirovna pogajanja z zveznimi državami so se že pričela in se vrše v Atenah.
Politične vesti.
—	Dr. Šusteršič še vedno ne miruje.
Dasi je dr. Šusteršič s svojo izdajalsko politiko izgubil med narodom vse zaupanje tako, da je moral bežati iz domovine v Švico in v nemške kraje, vendar ima drzno čelo, da bi rad prav zadnji trenutek ,pred vstajenjem troedinega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov še enkrat poskusi! judeževo delo. Dunajska vlada ga je poklicala iz Švice ter mu naročila, da naj gre domov delat med narod zgago ter pridobivat pristašev za dunajske mogotce. Da bi Šusteršič zopet pridobil na ugledu, mu je avstrijska vlada izposlovala pri cesarju Karlu avdijenco. Avstrijska vlada pa s tem ni mogla izbrisati Šusteršičevih grphov, na drugi strani pa je s tem, da ga je spustila k cesarju zopet pokazala svoje najgrše sovraštvo do našega naroda, ki je še večje kot je bilo takrat, ko je pripravila pri cesarju Karlu sprejem spodnještajerskih nem-čurjev. Nam so taki dokazi dunajskih mogotcev prav; saj mora sleherni naš človek videti, da nimamo od tuje nam nemške gospode prav ničesar drugega pričakovati kot šibo. Šusteršič pa naj si zapomni, da se sedaj čisto zaman trudi, bodisi z zvijačo, ali z nasiljem, bodisi plačan ali pa prostovoljno govoriti v imenu našega naroda. Tudi on spada med tiste »samodržne sile«, ki bodo v smislu VVilsonovih točk še pred mirom ali »uničene« ali pa vsaj »ponižane do resnične onemoglosti«. Žalostno bi bilo, da bi narod, ki je izdajalca svojega rodu obsodil, ne mogel tudi izvršiti obsodbe.
—	Burian govori. Vendar smo še v stari Avstriji dočakali, da so sklicane delegacije, kjer si morejo zastopniki ljudstva
tem ko je notranjost Arabije samostojna. ko se nahaja na jugovzhodu samostojna država Oman in ima na jugozahodu Anglija važno postojanko za pomorsko plovbo v Adenu. so bile pokrajine Hedžas, Jeinen in El-Hasa v rahli odvisnosti od Turčije. Prebivalstvo teh pokrajin je pripoznavalo turškega sultana bolj kot svojega cerkvenega poglavarja kot pa svetovnega gospodarja. Turško gospodstvo so tod vedno sovražili in zato so se mu tudi vedno upirali. Najvažnejši mesti v turški Arabiji sta Mekka (70 tisoč prebivalcev) in Me-dina (40 tisoč),' ki sta zvezani z ostalo Turčijo po. železnici Damask-Mekka. Mekka in Medina sta najvažnejša moha-medanska cerkvena kraja. V teh dveh mestih je tekla zibelka mohamedanstvu. tu je živel Mohamed, ustanovitelj turške vere. Semkaj roma vsako leto na stoti-soče mohamedancev. Tu so se razvila tudi največja sejmišča v Turčiji. Pristaniško mesto za Mekko je Džida, v južni Arabiji Hodeida, v E1 Hasi ob Perzijskem zalivu pa E1 Kmolit. Vroča Arabija daje svetovni trgovini le malo pridelkov. Tukaj so doma slavni arabski konji. Iz Arabije se izvaža veliko date-Ijev, gumija, kave (takoimenovane moka), kadila, kozjih in ovčjih kož, balzama in' biserov.
pogledati v oči tudi z avstro - ogrskim zunanjim ministrom. Po stari navadi ima, kadar se snidejo delegati, uvodno besedo zunanji minister o položaju. Tudi to«pot je izpregovoril zunanji minister grof Burian. Govoril je tako kot da bi se svet sploh še ne preobračal. Razvijal je tako okostenele, tako malo aktualne in malo pametne nazore, da bo njegov govor ostal poznim rodovom v dokaz, kako nezmožne državnike je imela Avstro - Ogrska ob koncu svetovne vojne. Burianov govor je bržčas zadnji ekspoze zunanjega ministra stare Avstro-Ogrske. Značilno je, da ni vreden, da bi se ž jim podrobneje pečali.
—	Srbija za Jugoslavijo. Srbski ministrski predsednik Pasič se je baje izrazil napram poročevalcem pariških listov, da pripravlja Avstro - Ogrska obsežen notranji pre.ustraj in da hoče priznati posameznim narodom dalekosežno samostojnost. Priznati hoče tudi jugoslovasko državo in sicer pod cesarjem Karolom. Srbija pa ne more priznati take države Habs-buržanov ter mora pristajati na tem, da se osnuje od nemškega Dunaja popolnoma neodvisna in samostojna Jugoslavija.
—	Švicarski listi o jugoslovanskem vprašanju. »Giornale d' Italia« piše: Med tem, ko Tisza zbegano teka med Budimpešto in Zagrebom, po pravici oznanjuje srbski ministrski predsednik vstajenje obeh držav Srbije in Črne gore ter osvoboditev Jugoslovanov. List prinaša načrt takozva-ne madžarske in avstrijske rešitve jugoslovanskega vprašanja in naglaša, da niti Nemci, niti Madžari ne mislijo opustiti gospodarstva nad Jugoslovani. Jugoslovani pa morejo samo na podlagi krfskega dogovora in le v popolnoma svobodni Jugoslaviji doseči svojo neodvisnost. Slobodo je treba zaslužiti s krvjo, kakor delajo to če-ho - Slovaki. Zato bo ententa vojaško podprla Jugoslovane, da čimprej dosežejo svojo neodvisnost in popolno svobodo
Besede in dejstva. Pričetkom vojske se je izrazil nemški cesar Viljem. da zmaga tisti, kdor ima močnejše živce. Angleški kancelar sir Edvard Grev je pa izjavil, da porazi nasprotnike oni. ki bo razpolagal z zadnjo srebrno krogljico. Kakor kažejo dogodki na zapadu in posebno mirovna prošnja centralnih držav, Nemci nimajo niti najkrepkejših živcev in tudi zadnja srebrna krogljica ni v njihovih rokah.
=± Kaj treba vedeti politika. Kdor hoče zalužiti ime politika, mora poznati dušo lastnega naroda, način njegovega živlienja in mišljenja, dobre in slabe strani, šege, običaie, potrebe in razvade, vedeti pa mora isto tudi o tujih, posebno sosednih narodih. Zgodovino lastnega ljudstva, kakor tudi splošno, mora imeti v mezincu enako mu ne sme biti tuje zemljepisje, predvsem trgovsko. Poznali mora vsaj glavne-pojme socijalizma in nar. gospodarstva. kratko, biti mora splošno izobražen. In kljub temu: kolikrat se zmoti! Politika ni gostilniški pogovor; ie ena najtežjih.ved. ki je ne obvladajo sigurno niti najvišji duhovi. Oni," ki hoče zaslužiti ime nar. voditelja, mora biti poleg tega še mož čistega značaja, neu-strašljiv in nesebičen, demokrat in so-cijalno čuteča oseba. Hvaležni smo lahko usodi Jugoslovani, predvsem mi Slovenci, da nam je v najbolj kritičnem trenotku dala može. na katere se lahko zanesemo in katerim mirne duše zaupamo ladjo domovine.
Ob Soči.
Begunsko podporo doma
priznava namestništvo z odlokom 13. junija t. 1. samo onim, ki imajo svoje domovje razbito in so se vrnili v kraje pod črko B in C postavljene. Torej lastnikom hiš se tako priznava podpora, drugim pa ne. To je pač v navskrižju z begunskim zakonom, ki ne pozna takega razlikovanja. V kratkem začne delovati v Gorici razdeljevalnica oblek za begunce. Za begunce se bodo smatrali oni, ki dobivajo podporo tudi po 60 dneh potem, ko so se vrnili. Tako bodo dobili obleko brezplačno lastniki poslopij, drugi pa ne. Okrajno glavar-
3. Sirija.
V zadnjem času je spopolnila Anglija svoje osvojitve v Palestini in zasedla velik del ostale Sirije z najvažnejšim mestom Damaskom vred. Sirija, katere de! je Palestina, je visoka planota med Sredozemskim morjem in Mezopotamijo ter arabsko puščavo. Tudi Sirija je bila nekdaj velika rodovitnejša dežela kot dandanes in nekdaj cvetoča mesta so samo še razvaline. Prebivalstvo govori aiabski jezik in je semitskega pokolenja. V Siriji rastejo dateljnove palme, poleg tega pa uspeva žito, oljka, vinska trta, bombažev trs, tobak in razno sad^io drevje. Dežela je zelo pripravna za svi-lorejo in živinorejo. Seveda vse to dandanes v prav majhni meri. Največje mesto je Damask, »oko jutrovih dežel« imenovano, z 250.000 prebivalci. Me*to je važno križišče trgovskih-karavan-ških cest in ima razvito obrt za izdelovanje orožja. Pristanišče za Damask je Beirut ob Sredozemskem morju s 140.000 prebivalci. V Palestini je največje mesto Jeruzalem (80.000 prebivalcev), v severni Siriji pa Haleb (Aleppo, 200.000 prebivalcev) s pristaniščem Alexandretto. Pred svetovno vojno so širili v Siriji predvsem Francozi svoj vpliv.
stvo v Tržiču je izdalo svoj čas objavo glede begunske podpore, da neha podpora šele dva meseca potem, ko bo dotični kraj tako popravljen, da bo uvrščen v kategorijo A. Sploh se dela z temi begunskimi podporami tako, kakor hoče katera politična oblast. Treba jasnosti in točnosti, združene z vstrež-ljivostjo napram beguncem.
Prav nič se nismo čudili, da je poslanec dr. Bugatto v dunajskem parlamentu kar gorel za staro Avstrijo. On in dr. Faidutti sta zastopnika starega sistema, ki je na Primorskem tlačil Slovane in dvigal Italijane, naučila se nista prav nič v času vojne, zato pa vzdihuje c. kr. Bugatto po stari Avstriji in starih odnošajih. Mi pa, ki vemo, kako smo trpeli pod starimi časi, v katerih je rastla pšenica Bugat-tovcem, nam pa sirka manjkalo, si želimo ven iz starih razmer na Goriškem in nič več ne bomo trpeli pod italijanskim primatom ob Jadranskem morju. Tistih časov, ko so nas davili pod starim sistemom, ne bo nikoli več. Le kmalu naj bo konec naše Kalvarije.
Deželni glavar dr. Faidutti hodi po Dunaju okoli ministrov in tudi do najvišjega mesta pride, da poroča o razmerah na Goriško - Gradiščan-skem. Dr. Faidutti je tako zagrizen Ita-lijanaš, da je nesposoben poročati čisto resnico o naših odnošajih. V drugi)* časih bi protestirali proti njegovemu poročanju, v današnjih pa nam je vseeno, kaj govori dr. Faidutti po Dunaju, saj bo njegovega škodljivega delovanja za Goriško - Gradiščasko kmalu konec.	, , „ i*'*
Kam bo pripadala bori-c a? Te dni je list »L' Eco« navajal med italijanskimi aspiracijami tudi goriško mesto. V Gorici ie bilo pravega itali-ianstva le boren odstotek, vse drugo ie bilo poitaliiančeno. Od 13 tisoč Italijanov v goriškem mestu je bilo komaj 2 tisoč ali pa še ne pravih Italijanov, vsi drugi so bili poitalijančeni Slovenci. Avstrijski vladni sistem ni hotel dati Slovencem šol in tako je z italijanskimi šolami in magistratovim pritiskom, vzgojeval Slovence za Italijane. Slovencev je bilo v mestu tudi okoli 13.000 Pravzaprav pa ljudi slovenske krvi in slovenskih priimkov 24.000. Kam torej spada Gorica, o» tem smo si že zdavnaj na jasnem; tja, kjer jo postavlja njena lega in želja slovenskega prebivalstva.
Novo vino držijo vinogradniki po 10 K. Ravnalna cena je 6 K 70 v na •debelo. Povpraševanja po vinu je malo.
Staro pokopališče v Gorici je bilo s tekočim mesecem zaprto. Lastniki grobnic se pozivajo, da odredijo, kar se jim zdi potrebno glede kipov, križev itd. tekom treh let; po preteku tega časa zapade vse lasti občine.
Zdravstvo.
Deset zapovedi v varstvo in v. prvo pomoč proti španski bolezni.
1.)	Ogibaj se ljudi, ki kihajo in kaš-Ijajo. Zlasti pazi, da Ti nikdo ne kašlja in ne kiha v obraz. V slinah in smrklju za špansko boleznijo obolelih ljudi je na milijone povzročiteljev te bolezni.
2.)	Ne pljuvaj na tla, marveč vsikdar v pljuvalnik, v katerem je voda. S pijanki se prenaša tudi španska bolezen.
3.)	Grgraj in umivaj usta. Stori to tudi, ko še nisi bolan, po večkrat na dan s čisto vodo, ali pa s kako vodo za grgranje, ki jo dobiš v lekarni. V grlu se drži povzročitelj španske bolezni najrajše.
4. Armenija.
Armenija je gorata dežela, v kateri izvirata reki Evfrat in Tisjrid, in je bila razdeljena med Rusijo, Tručijo in Perzijo. Turški del so Rusi pred izbruhom revolucije zasedli, ga pa pozneje zopet izpraznili. V Armeniji stanujejo krščanski Armenci, ki so morali prenašati velikanske nasilnosti in grozovitosti od Turkov. Zato so si vedno želeli proč od Turkov. Najvažnejši kraj je Erzenim. Armenci so izvrstni trgovci, doma pa so poljedelci in živinorejci.
5. Hedžaski kralj.
V severozapadnem delu Arabije^ med Rdečim morjem in veliko arabsko puščavo je pokrajina Hedžas. Malo rodovitna a velikanskega pomena! Tam leži vsem Mohamedancem najsvetejši kraj Meka in Medina, rojstni kraj in pokopališče preroka. Vsak musliman, ki more, poroma tja. Pokrajina je bila dozdaj po imenu turška, dejansko pa samostojna, ker se nestalna ondotna arabska plemena niso dala vladati in Turčija ni imela moči pokoriti jih. In vendar je tako jasno: Kdor ima v rokah te kraje, ima ves vpliv na muslimanski svet. A uboga Turčija ni imela in mogla izpolniti svoje naloge, niti potem se ji ni posrečilo doseči popolno oblast v deželi, ko je stekla že leznica Haleb - Meka. Tembolj so ve-
4.)	Umivaj si roke večkrat na dan,
zlasti če imaš veliko opraviti z ljudmi in denarjem. Z rokami se bolezen prav lahko prenaša.
5.)	Ne obiskuj bolnikov, če ni to neobhodno potrebno. Ce strežeš bolniku, bodi z,elo previden, da se ne okužiš. Tudi je boljše, da ne zahajaš v prostore, kjer se zbirajo ljudje.
6.)	Pojdi takoj v posteljo, ko začutiš prve znake te bolezni, utrujenost, mrzlico, kašelj itd. Kdor ne uboga in odlaša, je sam kriv, če se mu raztrese bolezen po životu in se ga loti huda pljučnica. Pri nobeni drugi bolezni ni postelja v začetku bolezni tako potrebna kot pri tej.
7.)	Pij vroč čaj, lipov, bezgov ali ruski in sicer vsaki dve uri, da se dobro spotiš. Zganja ne devaj vmes in ga tudi sicer ne uživaj, če ti zdravnik tega ne nasvetuje. V začetku bolezni je mogoče pregnati jo z močnim potenjem.
8.)	Ne pozabi na obkladke. Namoči brisačo v prestani vodi, ovij jo ter zge-ni ha polovico. Položi je od desnega plečeta čez levo ramo, drugo pa potegni od levega plečeta čez desio ramo. Povrh mokre rute ovij "život še s suho. Ce imaš veliko vročino, menjaj obkladke vsako uro..
9.)	Z odejo se dobro pokrij. Kadar se potiš, bodi dobro zadelan z odejo. Tudi rok ne drži na prostem, če nočeš, da se ti ne pospeši razvoj pljučnice.
10.)	Pokliči takoj zdravnika. Kakor hitro oboliš, pokliči zdravnika, ker je njegova pomoč nujna in neobhodno potrebna. Na španski bolezni in pljučnici umrjejo zlasti ljudje, ki so slabega srca ter imajo še druge napake, ki jih more spoznati in zdraviti le strokovnjak. Hišni zdravnik naj ti zapiše prašek za potenje, da ga imaš takoj pri rokah, če se te loteva bolezen.
Trgovski in obrtni vestnik.
Ribarstvo na Japonskem. Ribar-stvo in s tem združene industrije so naj važnejše panoge japonskega gospodarstva. Ribe, ribje konserve in tudi mor ska sol se izvaža v ogromnih množinah v azijatske kraje in med svetovno vojno v druge ententene države. . To je za obrežna ozemlja Tunizije, Algirije in Maroka zelo pomembno.
Razpis dobave svetiljk in kleparske ga blaga. Ravnateljstvo severozahodne železnice razpisuje dobavo svetiljk, njih delov in raznega klepasrkega blaga za čas od 1. januarja 1919 do 30. junija 1919. Ponudbe je vložiti najkasneje do 12. novembra opoldne.
Jedilni kostanj. Pobiranje kostanja se navadno vrši v prvih dneh meseca oktobra, kakor hitro prično posamezni kostanji padati z dreves. To je znamenje da je dozorel. Ta čas se kostanj s pre-kljami sklati z dreves. Sad se tedaj na haja še v zelenih bodečih jezicah. Kadar se kostanj v velikih množinah nabira, se ga večinoma v bližini dreves s kostanjevim listjem pomeša in znosi na kup, kjer se ga ptisti kakih 14 dni ležati. Med tem se'odpro ježice. Pravi sad se da nato prav lahko izluščiti. Izluščeni kostanji naj se shranijo v zračnih prostorih in v nizkih plasteh. Pri tem delu je priporočati posebno skrb, ker je od tega odvisna trpežnost sadu.
Gospodarski pogled v novi Rusijo.V Rusiji ie od ustanovitve delavskega komiteja delotvornost za tri do štiri krat zmanjšana; delavske plače so se za štiri do šestkrat zvišale. Najnižja: plača neizvežbanih delavcev znaša sedaj dvajset rubljev na dan. Delavci in na stavljenci dobe, ako se jih od kakega
obrata odpusti, polovično plačo še za tri meSece.
Dobički vojnih dobaviteljev. Kovinska tovarna H. Messner v Mehlisu v Nemčiji je za lansko leto poleg 25% di-vidende in 10% darila svojim delničarjem k vsakim štirirn. delnicam dodala eno delnico zastonj. Če se vpošteva sedanja kurzna vrednost teli delnic, potem je letos vsak delničar doDil toliko čistega dobička, kakor je znašala prvotna (nominalna) vrednost delnic. A že lani je ista tovarna razdelila 22V,% divl-dende.	•___
deli ceniti važnost teh krajev Angleži
V sedanji vojski so z obljubami in zlatom pridobili zase vplivne šejke roparskih Arabcev in najzvestejšega in najvplivnejšega med njimi Husejna napra-dili z naslovom kralja. No, Husejn m nič drugega kakor igračka v rokah svetovne angleške politike, kolesce v» tem orjaškem ustroju. A to kolesce deluje, udeležuje se pohoda v Sirijo, razdira železnico, se bije s svojimi konjeniki — proti Turkom za Anglijo, musliman proti muslimanu — za kristjane. Tudi po vojni novopečenemu kralju ne pojde slabo; morda postane mesto turškega sultana še kalif, papež vseh mo-hamedancev — seveda pod angleškim vplivom. Velikobritansko gospodstvo je pa itak lahek jarem, da ga niti čutiti ni. Kajti Anglež ni policaj; v notranje zadeve zavojevane države se ne vtika, vsakemu pusti »vero in postave«. In ravno v tem je bistvo najznamenitejše zgradbe človeškega duha, angleškega svetovnega gospodarstva. Angleži pridobivajo zase s podporami in nevmešavanjem v notranje zadeve posameznih narodov; drugje z raznaro-vanjem, ječami, obešanjem, konfini-ranjem, interniranjem. Geslo avstrijskih državnikov je: razdeli (napravi razprtije) in vladaj, angleških: privoli z dobroto in pusti vsakemu svoje. Kje je uspeh, uči zgodovina svetovne vojske.
Gospodarstvo.
Centralna banka za obnovitev Primorske se je ustanovila v Ljubljani 8. t. m. Zavodu so pristopile: Zadružna zveza v Ljubljani, Zadružna zveza v Celju, Jadranska banka v Ljubljani, Ljubljanska kreditna banka, Goriška zadružna zveza, Prva hrvatska štedionica v Zagrebu, Kmetska posojilnica in Pozemkova banka v Ljubljani. Ustanovni kapital znaša 4 milijone kron.
Divji kostanj, želod in bukvice So pod zaporo in se. jih sme prodajati le od oblasti določenim prevzemalnicam. Prevzemalnice plačujejo divji kostanj po 30 vin., želod po 70 vin. in bukvice po 80 vin. z akg. Prevzemalnice bodo oddale nakupi j eno blago posebni centrali, ha Dunaju, ki bo izdelovala iz divjega kostanja krmo za konje, iz želoda vojno kavo in iz bukvice iztisnila mo-ščobo. Torej zopet vojni nadomestek, ki gotovo ne bodo veliko koristili ne živini, še nfenj pa ljudem. Lecentrala bo služila denar in nekaj dunajskih čifutov bo obogatelo.
Kako veliko naj bo gnojišče? Velikost gnojišča se ravna po številu živine, katero redimo, po množini krme in stelje, ki jo polagamo živini, potem, koliko časa ostaja živina v hlevu in slednjič po tem, kako na visoko mislimo gnoj kopičiti in kolikokrat v letu ga lahko odvažamo. Velika živina da povprečno 37Vz kg svežega gnoja. Ce stoji na gnojišču 100 dni, ga je 3750 kg. Ce tehta kubični meter gnoja Vk q in se gnoj na gnojišču 120 cm visoko nakopiči, je treba za veliko živino okoli 4m3 gnojišča.
Katero mleko je najboljše. Skušnja je pokazala, da je mleko, namolzeno zjutraj, veliko slabše nego ono, ki ga namolzemo opoludne ali zvečer. Pri preiskovanju se je našlo, da je imelo mleko, od jutra le 2.17% smetane, od večera pa 5.42%. Tudi kozje mleko ima skoro iste lastnosti. Ravno tako se je pokazalo, da je v mleku, ki ga dobimo proti koncu molzenja, skoro desetkrat več redilnih snovi, kakor pa ono od začetka.
na Horodinskem polju pomečkalo okoli 2000 ljudi. Pri kronanju samem se je baje zarezala krona globoko v čelo, da je car krvavel. Takoj so se culi glasovi, da pomenijo ti dogodki nesrečo za carja in razpad Rusije se je faktično zgodilo. — Neko čudno vlogo v sv. vojski igrajo liha in soda števila letnic: N. pr. 1914, 16, 18 srečno za entento, 15, 17 ugodno za centralne države. Baje je kipu Bismarcka, ki ie zgradil nemško cesarstvo s krvjo in železom, poleti odpadla desnica z mečem vred. Preroki napovedujejo oslabljenje oz. celo razbitje nemškega cesarstva. Je nekaj na tem. In izpolnjujoča se napoved madame Thebes v Parizu? Pa vse to je le ugibanje. Dejstvo je pa, da je bila svetovna vojska že 1. 1913 napovedana in tudi opisan čas, kdaj se začne. Dogodilo se je takole: Začetkom leta 1913 je šla soproga umrlega odvetnika g. Dr. K. obiskat svoje sorodnike v O. Sestrična jo nagovori, naj si pusti vedeževat od zelo znane ondotne ve-deževalke in ta ie napove bolezen in smrt v rodovini, ker se je tudi še tisto leto izpolnilo. Bili so tedai burni časi avstrijske mobilizacije proti Srbiji, radi Drača itd. Vse je govorilo, da izbruhne kmalu velika vojska in tudi ga. Dr. K. je vprašala tozadevno. Vedeže-valka premeša karte in pravi: Zdaj še ne pride do svetovne vojske, poprej morajo pasti tri velike glave. Glede izida vojne se prerokinja očividno ni hotela natačno izjaviti, le to je neprestano zatrjevala, da vidi kri, kri in samo kri. Naj se misli o tem slučaju, ki ga je ga, dr. K. takoj po svoji vrnitvi pripovedovala znancem, kar se hoče, gotovo je, da je vedeževalka zadela pravi čas začetka svetovnega požarja, t. j. po umoru 3 velikih glav — grškega kralja Jurija in prestolonaslednika Franca Ferdinanda ter njegove soproge. Ali je to slučaj ali se res nahajajo ljudje obdarjeni z vidom v bodočnost? Na vsak način je pritrditi izreku velikega angl. pesnika Shakespeareja v žaioigri »Hamlet«, da je mnogo stvari med nebom in zemljo, o katerih se nam še sanja ne.
Tedenske vesti.
— Le vstrajati ie treba! Piše se nam: »Naša velika zamisel in hrepe-nje, Jugoslavija, postaja dejstvo. Z dosego vzora pa nikako ne bodo naenkrat prema_gane vse težave, odpravljeno pomanjkanje, in nikdo ne pričakuje, da mu bodo čez kak mesec pečeni golobi leteli v usta! Imeli se bomo boriti z • velikanskimi žrtvami: notranjo in zunanjo ureditvijo, vprašanjem prehra-nes obnovo Goriške, preskrbo invalidov, vdov in sirot po padlih vojakih, baviti se bo treba s trgovskim, obrtnim in kmečkim vprašanjem ter zlasti z valutnimi zadevami. Ogromno delo nas čaka, ki bi baš v bistvenih točkah (prehrani, preskrbi invalidov in svojcev padlih, vrednosti denarja i. dr.) ne bilo potrebno, ko bi visoki krogi ne bili pričeli s svetovno vojsko, ne da bi vprašali ljudske zastopnike za mnenje. Vsak torej vidi, nad kom nai se jezi. Preskrba invalidov in svojcev v vojni ponesrečenih naj se naloži po našem nazi-ranju vojnim oderuhom in špekulantom. A to je rešitev le enega vprašanja; kje še drugo? Tu treba potrpežljivosti; v prvi vrsti treba nasititi in obleči stradajoče in prezebajoče, potem sledi ostalo. Nai torej nikdo ne zabavlja po nepotrebnem; Še Bog ne more vsem vstreči in ni sveta vstvaril v enem dnevu. Veselimo se lahko, da smo Jugo Slovani; kot taki dobimo prej ko drugi živila iz Hrvatske in denarna sredstva naših izseljencev ter drugih
— Zagorske novice. Španska bolezen. V Zagorju in okolici razsaja španska bolezen. Ni je skoraj hiše, da bi je ne obiskala. Veliko slučajev smrti ja že zahtevala. V soboto dne 12. t. m. smo imeli 9 slučajev smrti, kar že ne pomnimo več. Zagorje in okolica sta velika, a imamo samo enega zdravnika, kateri je z delom čez glavo preobložen. — Bolezen in prehrana. V teh resnih časih, ko razsaja bo' lezen, ni dovolj tečne hrane. Moke že nismo dobili cel mesec nič, sedaj je pa nam še sladkorja zmanjkalo. Poročali smo že opetovano, kako da je slabo preskrbovano Zagorje z živežem, da bo v slučaju bolezni gorje; danes se že kaže, kako neizproseno kosi smrt mlado in staro. Edini up je, da se nam bliža mir in samostojna država. Neužitna moka. C. kr. nadzornik za prehrano je na županovo poročilo dal uradni ukaz, da se ne sme moka za ljudi prodajati. Čudni ljudje so ti nadzorniki, prvič moraš, če ne boš zaprt, ko se pa uradno ugotovi, da je moka neužitna, potem šele se da prepoved. Bogu hvala, da so bili ljudje bolj pametni in ni hotel nikdo uživati kvarne moke. — »Domovina« se od sedaj naprej dobi tudi v narodni trgovini Janko Počeka, Bevško - Trbovlje, ter bo s tem gotovo Bevčanom ustreženo.
Preznoverje? Ko so 1. 1894 kronali ruskega carja Nikolaja II., se je
Vojni dogodki.
Na bojišču v Benečiji ni bilo v preteklem tednu nikakih znatnejših bojev, razve prask med patruljami. Italijansko poročilo 14. t. m. pravi, da so bili avstroogr-ski brodovi in motorji na Piavi zavrnjen! in so imeli zgube. Pri hribu Pertici so bili manjši spopad. Večjih bojev na tej fronti sploh ni več pričakovati.
Na Francoskem gre umikanje Nemcev vedno hitreje. Sedaj gre samo še za prav ozek pas francoske zemlje z nekaterimi manj važnimi točkami, ker so najvažnejša križišča že v sovražnikovih rokah ali pa v sovražnem območju. Te dni je padlo važno križišče Laon, na severu pa so vdrli Francozi, Angleži in Amerikanci že globoko v Belgijo ter ogrožajo nemška morska oporišča.
V Srbiji napredujejo srbske čete neprestano ter so zavzele že Niš in korakajo proti severu. Belgrad in Zemun naša vlada že izpraznjuje. Francozi so zasedli Mitrovico, Peč in Prizren ter zatrjujejo, da so že obkolili naše v Albaniji se umikajoče čete.
Raznoterosti.
*	Nova vrsta protinemške propagande v Švici. Listi poročajo o novem načinu, kako ententni agenti zbujajo jezo na Nemce. Nemško govoreči agenti, večinoma nemški Amerikanci oponašajo v brivnicah in drugod ton nemških oficirjev, se prav oblastno in ošabno obnašajo ter s tem zbujajo nevolio domačega občinstva. Brivci v Zurichu baje vsled tega nočejo več postreči Nemcem, da ne bi imeli mučnih prizorov in nastopov v svojih delavnicah. »Neues Miinchner Tagbiatt« dodaja k temu: Nemci bi se naj tako obnašali, da bi vsak inozemec vedenje teh agentov spoznal kot pretirano in ponarejeno. Zakaj se pozna samo pruski oficirski ton, zakaj ne tudi frapcoski itd. in zakaj se ta ne more ponarejati? Pač zato, ker se vedenje drugih oficirjev sploh ne razlikuje od vedenja normalnega olikanega človeka.
*	V Kfcrpatih padle vojake ie izkopala vojaška uprava in jih zagrebla na devetih velikih in lahko dostopnih vojaških pokopališčih po ogrskih mestih. Vseh izkopancev ie bilo do sedaj čez 60.000.	,
*	Vojni dobičkarji v Ameriki so tudi zaslužili lep denar. Posebno so zaslužili veletovarnarji, ki so dobavljali voj, mater ijal. Vendar v Ameriki pri vije davčna oblast te dobičkarje vse drugače kot pri nas. Tako plača B. Rockfel-ler od 300 mliionov dobička 196 milijonov davka, Carnegie od 50 milijonov dobička 35 milijonov, Armour od 31 Ki milijonov dobička 20 milijonov in Jord in Vanderbilt od 25 milijonov dobička 16 milijonov davka.
*	Koliko je psov na celem svetu. Zadnje štetje psov je izkazalo, da živi največ psov na Francoskem in sicer 2,864.000. Na 1000 tamošnjih prebivalcev pride 75 psov. Nemčija ima2.200.000 psov, Severna Amerika 2,000.000, Kitajska 1,800.000, Rusija 1,500.000, Av-stroogrska 1.200.000. Turčiia 1,100.000, Italija 800.000. V celi Evropi je čez 15 milijonov psov, v Ameriki čez 10, v Aziji čez 8, v Afriki čez 5, in v Avstraliji čez 1 milijon. Na celem svetu živi toraj okoli 40 milijonov' udomačen nih psov.
*	Podedovanjc lastnosti. Znano je, da podedujejo otroci lastnosti svojih starišev, prastarišev in še boli daljnih prednikov. Na Angleškem so preiskali lastnosti rodbine Jukes. ki ie štela v petem kolenu 1200 članov. Življenje 450 od teh ie dobro znano. Ustanovitelj rodbiene Maks ie bil dober človek, a pijanček. Samo 20 oseb iz te rodbine ie izvrševalo kako obrt. 310 Ju-kesov ie prebilo skupai 2300 let v sirotišnicah, 440 jih je zbolelo in umrlo vsled razuzdanosti, 300 jih ie umrlo že otroških letih. V rodbini je bilo 130 kaznovanih. 7 jih ie bilo morilcev, 60 tatov iz navade. Rodbina ie veljala državo kakih 6 milijonov kron.
*	Vodovoda v Jeruzalemu do danes niso imeli. Prebivalstvo je bilo na vezano le na deževnico ali na oddaljene vodnjake, ki so bili po stoletja stari. Sedaj ko so Angleži zavzeli mesto, so takoj napravili vodovod, tako da je' za vse dovoli zdrave in pitne vode.
*	Zamorci hočejo biti beli. Sodniki v Missouri v Severni Ameriki so zad; nji čas v kai čudni zadregi. Tamošnji zamorci se namreč kar drenjajo, da bi bili zaprti. Ker ie ietnišnica premajhna in se gosposka brani sezidati novo, moraio sodniki tatove in druge majhne hudodelce kaznovati z denarnimi globami. Zamorci pa teh nočejo plačati in hočejo za vsako ceno biti zaprti. Slednjič so prišli vzroku te čudne prikazni na sled. Med zamorci se je namreč zadnji čas razširila vraža, da postane vsled prebivanja v vlažnih iečah človeška koža v par tednih bela in od tega. časa so začeli krasti itd., samo da bi bili zaprti za nekaj časa in tako postali beli.
Po sklepu lista.
Hussoreli ponuja—Ilirijo!
Sinoči pozno v noč je dospela v Ljubljano iz Dunaja vest, da je povabil avstrijski ministrski predsednik Hussarek k sebi zastopnike narodov ter jim naznanil, da se ustanovi v Avstriji več narodnostnih držav, med njimi tudi Ilirija. Severna meja naj bi bila Drava, južnozapadno mejo pa naj bi določili Italijani. Za prvega guvernerja Ilirije je določen — kakor se z Dunaja poroča — dr. Šusteršič, ki je bil pred par dnevi pri cesarju Karlu v avdijenci. Načrt avstrijske vlade je v današnjih resnih časih slab dovtip, ki bo izginil še preje kot prvi sneg. Ne jfmo, ali je gospod Hussarek s slepoto udarjen, ali pa tako predrzno nesramen, da misli, da si bomo dali Slovenci posekati roke in noge. Stotisoči naših bratov na mejah naj bodo mirni in po-tolaženi, ker sedaj so minuli časi, da bi se z narodi barantalo. Blazna je ideja, da se bomo Jugoslovani zadovoljili z Ilirijo, ko vemo, da nam je zagotovljena — Jugoslavija! Prepozno si prišel baron Hussarek, da osrečiš narod Slovencev, Hrvatov in Srbov. V nadalj-
nem prinašamo podrobno poročilo. • *
Dunaj, 16. oktobra.
Načelniki strank poslanske zbornice so bili danes povabljeni na konferenco k ministrskem predsedniku baronu Hussareku, da se posvetujejo o proklamaciji, s katero naj bi vsa javnost izvedela, da so odrejene priprave za ustanovitev narodnih držav in narodnih vlad v Avstriji in da je ta ustanovitev že sklenjena.
Baron Hussarek je načelnikom strank sporočil, da bo proklama-cijaizšlažejutri.
Pri sprejemu je baron Hussarek med drugim naznanil, da bo proklama-cija vsebovala poziv, danaj sese-stanejo narodni zbori avstrijskih narodov. Ti narodni zbori imajo nalogo izvršiti volitev narodnih vlad. Proklamacija pomeni torej preustroj Avstrije v »zvezo narodnih držav«.
V parlamentarnih krogih zatrjujejo, da se naj ustanove na avstrijskih tleh
1.	nemško - avstrijska država,
2.	češka država,
3.	ilirska država in
4.	rusinska država.
Na ustanovitev poljske države se ne misli.
Cesarjeva proklamacija bo poživljala narode Avstrije, da naj se v svojem naselbinskem ozemlju konstituirajo kot države.
Kakor izve »Abend« bo meja ru-sinske države San.
Mejo med Ilirijo in nemško Avstrijo naj bi tvorila Drava.
Češka država naj bi ne obsegala nemških delov Češke.
Trst naj bi po želji svojega prebivalstva dobil izjemno stališče.
K ministrskemu predsedniku baronu Hussareku so bili poklicani tudi zastopniki Češkega Svaza. Ti so ba-' ronu Hussareku pismeno sporočili, ,da se ne morejo udeležiti ustanovitve narodnih držav, in sicer ne iz razlogov, ki so vladi znani. To pismo Češkega
Svaza so podpisali poslanci S t a n e k, Klofač, Haberman in Tusar. Na današnje posvetovanje torej češki poslanci niso prišli.
Dočim so Čehi izvedeli o nameri vlade tik pred konferenco, načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec ni mogel biti pravočasno informiran in se je podal k baronu Hussareku, ki ga je bil nujno povabil na važen razgovor, ne da bi bil navedel predmet tega razgovora.
Na tem razgovoru je baron Hussarek sporočil dr. Korošcu, da se bo jutri izdal manifest cesarja Karla, v katerem sporoča cesar svojo voljo, da se Avstrija izpremeni v federacijo narodnih držav. V to svrho naj se narodi konstituirajo na svojem ozemlju kot narodne države. Poslanci posameznih narodov naj se združijo v narodnih svetih v svrho, da se posvetujejo o novi ureditvi. Trst naj bi dobil posebno pozicijo.
Ko se je dr. Korošec vrnil od ministrskega predsednika barona Hus-sareka, se je zvečer vršila v poslanski zbornici skupna seja predsedstev Češkega Svaza in Jugoslovanskega kluba. V tej seji se je konstatiralo, da vlada v vseh zadevah, ki se ti če j o nove ureditve, kakor tudi v vseh vprašanjih nadaljnej*a postopanja popolno so-gl a s j e.
Posvetovanje obeh predsedstev se bo jutri ob 10. dopoldne nadaljevalo, stališče obeh klubov pa je že sedaj povsem jasno ter češki in jugoslovanski zastopniki ne odnehajo niti za las od svojih znanih zahtev.
Odgovorni urednik: Emil Vodeb. Tisk »Narodne Tiskarnec v Ljubljani.
Izdaja: Konsorcii »Domovine«.
Izhaja vsak petek. Naročnina za tekoče leto 12 K, za pol 6 K. Posamezna številka 30 vinarjev.
Uredništvo in upravništvo: Sodna ulica št. 6, pritličje desno.
Inserati po dogovoru.
Pobarvano blago
(črno, rdeče, modro, rjavo itd.) starih ponoše-nih, obledelih in včasih AC že zavrženih oblek je uporabno KOI £lO V O c Domače platno, pobarvano modro, je posebno trpežno.
Za naročila po pošti se uljudno priporoča Prva in največja parna barvarnica ln kemična čistilnica
Josip Reich, Lfubljana
fW3r Poljanski nasip štev. 4.
Mestna hranilnica ljubljanska
Prešernova nlica štev. 3,
največja slovenska hranilnica
je imela koncem leta 1917 vlog..........K 66,800.000
hipotečnih in občinskih posojil .......... „ 27.000.000
in rezervnega zaklada............... 2,000.000
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po
401 l°f
večje nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica fe pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje Ima vpeljano lične domaČe hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5%, izven Kranjske pa proti 5'A% obrestim in proti najmanj, 1% ozir. */«% odplačevanju na dolg.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
Tvrdka: M. ROSfiCf & COfflp.
veležganjarna v Ljubljani
oddaja cenjenim odjemalcem fino, pristno blago lastnega izdelka:
sllvovlco, sadjevec, brlngevec, konjak ln
vino vermont
mr po ugodnih cenah.
vmc
lini upi um
reglstrovana zadruga i neomejeno iavexo v Ljubljani
> .s; sili o)o ? i bliiv , rcšf im i/ a 2 Jd M o'
obrestuje hranilne vloge po čistih
II 01
4 /O......'. ;.....
brez odbitka rentnega davka, katerega plačnje posojilnica sama za svoje vložnike.
Rezervni zaklad K 1,000.000.
Hranilne vloge K 23,000.000.
—-»•»•••-—
Ustanovljena leta 1881.
IDD
Delniška glavnica: ... K 12,000.000. Rezerve: oKrog____K 1,000.000.
Dubrovnik Dunaj Kotor Metkovič
Potfiožie:
Opatija Spljet Šibenik Zader
Sprejema:
Vloge na knjižice in jih obrestuje po čistih 4%
Vloge na tekoči in žiro račun
proti najugodnejšemu obrestovanju.— «Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega.
Kupuje ln prodaja:
Devize, valute, vrednostne papirje itd. srečke c. kr. razredne loterije.
Eskontlra :
Menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja:
Ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme:
na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Prevzema a
Borzna naročila in jih izvršuje najku-
lantneje.
# ■ •
Brzojavni naslov:
W JADRANSKA,
Telefon št. 257.
i Ljubili.
Delniška glavnica . K 10,000.000.— Rezervni fondi ... K 2,000.000.—
Podružnice:
v Splitu, Celovco, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. Ljubljani) in Celju.
Sprejema
vloge na knjižice in na tekoči račun.
Nakup in prodaja vseh vrst vrednostnih papirjev, deviz in valut. Vnov-čevanje kuponov, izžrebanih zastavnih pisem in obligacij.
Nakazila in kreditna pisma.
Borzna naročila. Protnese
k vsakemu žrebanju. HV Posojila na vrednostne papirje. Eskontovanje menic. Sprejemanje
vrednostnih papirjev v hrambo in oskrbovanje.
Stavbeni krediti. Aprovizacijski krediti.
Poslovnica
02707798