GLASILO OSVOBODILNE FRONTE
ZA PTUJSKI OKRAJ
UREDNIŠTVO IN UPRAVA PTUJ. MLO. 0. HADbTR. - rtLtfON «T. «3«
ČEKOVNI RAČUN PRI NAKOONI BANlU PTUJ 6lbv. Ml-W333-«
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR > ODGOVORNI UREDNIK V R A B L J02b
ROKOPISOV NE VRAČAMO •«       «- TIS&A MARIBORSKA TISKARNA
Cena din 8.—
§tcv. 30 — Leto V.
PTUJ, 25. julija 1952
Okmg. na§L
Prizadevanja jugoslovanske vlade za ,
čim tesnejšim mednarodnim sodelova- ^
njem ter zbližanjem z vsemi progre' ,
sivnimi silami sveta so te dni doživela .
nov uspeh. V času, ko se je grška par- ;
lamentarna delegacija poslavljala od ]
nas, je prispela v Beograd delegacija ;
belgijske socialistične stranke, da,
se seznani z graditvijo socializmu pri
nas ter naveže tesnejše stike s partij- '
skimi in državnimi voditelji. V četr- '.
tek je na povabilo zvezne vlade pripo- '
tovala delegacija španske republi- i
Icanske vlade v izgnanstvu in izročila I
visokd odlikovanja nekdanjim borcem \
španske republike zoper Franca, seda- ;
njim vodilnim osebnostim na najrazlič- i
nejših partijskih in državnih dolžno- i
stih. Toda to še ni vse. Že več dni se \
mudi v naši državi burmanska de- ,
legacija, ki jo sestavljajo predstavniki ;
burmanske socialistične strarike ter vo-
jaški in gospodarski strokovnjaki. Tudi';
le-ta se želi seznaniti z graditvijo so- \
ciaUzma pri nas in z izkušnjami, ki
sta jih imela pri tem Partija in vlada.
Omenjeni prijateljski obiski samo <
dokazujejo, da se je ugled naše države [
močno dvignil v očeh onih naprednih ]
sil, ki si žele miru in prijateljskega \
sodelovanja med narodi vsega sveta.
Obenem dokazuje, kakšen polom je \
doživela protijiigoslovanska klevetni-
ška kampanja SZ in njenih satelitov:
vzbudila je samo še večje spoštovanje >
do borbe jugoslovanskih narodov ter \
partijskega in državnega vodstva za'
ideje socializma, miru in enakoprav-;
nosti.
Belgijska delegacija je prvič gost i) \
naši državi. S predstavniki španske >
republike pa nas vežejo stare prijatelj- ]
ske vezi. Prav te dni poteka 16 let, ko <
se je svobodoljubno špansko ljudstvo]
dvignilo proti upornim fašističnim ge-\
neralom na čelu s Francom, ki so jih
podprli veleposestniki, katoliška cer-
kev ter nacistične in fašistične sile.
Ljudstvo se je uprlo tako rekoč golo-^
roko. Toda v svoji borbi ni ostalo \
osamljeno. Proti dozorevajočemu fa--
šističnemu nasilju so se dvignili deset-!
tisoči po vsem svetu. Med španskimi)
prostovoljci so bili tudi tisoči Jugos\o--
7.'0 7iet>, ponajveč člani KP Jugoslaviji.]
2^godovina španske revolucije je pre- i
obširno, da bi jo lahko opisali na tako
.skrčenem prostoru. Zaradi izdaje SZ,
ki je do španske revolucije zavzela-
»nevtralno« stališče v času, ko so nad\
republikansko Španijo divjala Hitler-]
jeva in Mussolinijeva letala, je juna- i
ška revolucionarna Španija morala i
kloniti, nad njo pa se je sprostilo fa- ]
šistično nasilje. Obisk republikanske i
vlade pomeni zaradi tega potrditep
prijateljstva, ki je bilo sklenjeno na.
bojnem polju v Španiji ob prelitvi]
krvi španskih republikancev in jugo-^,
slovanskih prostovoljcev. Opozarja pa ^
tudi na boj zoper stalinistične sile v
Moskvi, ki so v najtežjih dneh špan-
ske republike — kakor tudi pozneje —^
izdale stvar int&rnacionalizma.
Obisk burmanske delegacije nam je.
drag predvsem zaradi tega, ker gre:
za državo, katere zgodovinska pot je
precej podobna jugoslovanski. Tudi'
današnja Burma se je šele v zadnji-
vojni otresla imperialističnega jarma\
ter pričela — predvsem po zaslugi so-i
cialistične stranke — uveljavljati so-\
cialistična načela v svoji notranji druz->
beni ureditvi. Borba za mir, enako-\
pravnost in mednarodno sodelovanjel
predstavlja, kakor za nas, vodilno na-l
čelo burmanske zunanje politike.        ]
V ponedeljek se je v Chicagu v ZDA\
pričel kongres ameriške demokratske]
stranke, na katerem bodo, kakor pred]
dnevi republikanci, izvolili svojega',
kandidata za predsedniške volitve ter^
izdelali svoj predvolilni program. Ker]
se je sedanji predsednik Truman do-]
končno odrekel kandidature, se bo'
borba vodila predvsem med senatorje-]
ma Kifauverjem in Harrimanom. Ne-i
kateri politični opazovalci pa govore-^
o medsebojnem sporazumu med obema,
po katerem naj bi prvi prevzel pred-i
sedniško, drugi pa podpredsedniško
mesto. Ta rešitev bi bila najugodnejša,
ker imata oba skupaj zagotovljeno
potrebno večino na kongresni. Kažejo;
Pa se tudi razlike med »severnimi« in'l
* južnimi« predstavniki stranke glede'
notranjepolitičnih vprašanj. »Južnjaki«]
se ne morejo odreči svojih rasističnih'
predsodkov glede črncev in njih
enakopravnosti z belci. Zato tudi de-
mokrati ne morejo računati s podporo:
črncev, v kolikor ne prepričajo južnih-
Predstavnikov, da opuste svoje nazad-\
njaške težnje. Prav tako morajo do.
sindikalnih organizacij, t. j. do organi-
ziranega delavstva, zavzeti ugodno
stališče, ker so jih doslej močno vod-'
Pirale. V tem smislu so n. pr. celo taki\
"fodilni člani stranke, kot je n. pr.]
^ussel. nastopili proti vrotidelavskem.u',
Taft-Hartlevevemn zakonu, četudi so\
Se svoičas kot demokrati votegovnlii
^anj. Končno besedo o bodočem <tfnH-'
*ču demokratov pa ho pokazalo zase-l
^avje samo. '        •
Anplo-ameriška vojaška uvrava je\
Prejela rimski predlog, da nni bo r>o-i
Mitični svptof-alec nene-rala Wivfertn-i
^0, poveljnika anglo-ameriške uprave,]
iredentist Diego de Castra. Priznala je
tudi Vitellija za direktorja za civilne
zadeve ter imenovanje nekaterih na-
čelnikov oddelkov. Tržaška demokra-
tična javnost protestira zoper novo
protijugoslovansko potezo Londona in
Washingtona, ker podpira italijanske
imperialistične težnje do Jugoslavije
in raznarodovalne namene zoper Slo-
vence v Trstu. Slovensko-italijanska
ljudska fronta, kakor tudi Slovenska
prosvetna zveza sta že protestirali pri
gen. Wintertonu zaradi dosedanjega
brezpravnega položaja Slovencev, po-
sebno pa, kar se tiče slovenskih šol.
Politična negotovost je znova zajela
Perzijo in Egipt, dve deželi, ki sta se
uprli britanskemu vplivu. V Egiptu
je že po nekaj dneh vladavine padla
vlada Siri paše, »neodvisnega strokov-
njaka«. Uradno vzrokov še niso obja-
vili. Kaže pa, da ni mogel izdelati
takšnega programa, ki bi zadovoljil
egiptovske nacional. zahteve (izgon An-
gležev iz sueškega področja in združi-
tev Sudana z Egiptomi ter zahteve Ve-
like Britanije (pristop Epivta k sktip-
remv poveljstvu za srednji Vzhod iv
postopno evakuiranje britanskih čet).
"SI Muretlnclli je odRrita
spominsKa plošča
padlim boircem NOlZ"!
M ur e ti n C i, 23. Julija (LP). Na
tukajšnjem zadružnem domu je včeraj
ob proslavi Dneva vstaje slovenskega
naroda odkril član CK KPS tov. dr.
Jože Potrč spominsko ploščo borcem
NOV s sledečim tekstom:
1941 ★ 1945
Borcem, ki so žrtvovali svoja živ-
ljenja v narodnoosvobodilni vojni:
MURETINCI
Belšak Franc, roj. 28. 11. 1922, padel
4. 2. 1943
Prelog Janez, roj. 12. 4. 1919, padel
6. 6. 1942
Ambrož Ivan, roj. 23. 4. 1927, padel
28. 12. 1944
MALA VAS
Murkovič Stanko,  roj.  18.  8.  1904,
padel 30. 8. 1944
Murkovlč Franc, roj. 6. 9. 1923, padel
8. 5. 1945
GAJEVCI
Kolenko Franc, roj. 19. 11. 1926, pa-
del 24. 1. 1945
Jamnik Joief, roj. 5. 3. 1908, umrl
16. 2. 1948
Pukšič Tone, roj. 14. 1. 1910, padel
15. 12. 1944
PADLIM V BORBI OB VDORU
OKUPATORJA
Ambrož VinceTic,   Muretinci,   rojen
7. 4. 1899, padel 9. 4. 1941
Rižner Franc, Gajevci,   roj. 27. 11.
1898, padsl 9. 4. 1941
Slava njim!
Zveza borcev NOV
22. 7. 1952
Skrbno pripravljenemu programu
pred zadružnim domom, predvsem pa
govoru tov. dr. Jožeta Potrča, so do-
mači udeleženci proslave kot tudi pred-
stavniki oblasti, Partije in množičnih
organizacij iz Ptuja, gasilci iz tretjega
sektorja in gostje iz okoliških organiza-
cij ZB NOV vneto sledili, zavedajoč se
častne in junaške poti slovenskega na-
roda od Dneva vstaje do osvoboditve
in do danes pod vodstvom slavne Ko-
munistične partije s tov. Titom na če-
lu, o kateri je govoril tov. dr. Jože
Potrč.
Petje domačega pevskega zbora pod
vodstvom tov. Kafola Cirila je spom-
nilo vsakogar na težke dni narodno-
osvobodilne vojne. Spomenici, ki sta
bili izročeni Ambroževim in Rižnerje-
vim svojcem, sta potrdili, da časti naše
ljudstvo tudi spomin na borce, ki so
padli ob vdoru okupatorja 1941. Pro-
gram v dvorani zadružnega doma, re-
citacije in petje je potrdilo, da se v
Muretincih razvija kulturno prosvetno
delo v duhu pridobitev NOV in da
ljudstvo iz Muretinc in okoliških vasi
ceni visoko vrednost novega zadružne-
ga in kulturno-prosvetnega doma, na
čigar steni je vzidana plošča z imeni
borcev, ki so padli za neodvisnost, brat-
stvo, enotnost in socializem v novi Ju-
goslaviji.
Predkongresno tekmovanje
trgovskega podjetia »PRESKRBA" v Plofo
Ptuj, 22. julija 1952 (PL). V tek-
movanju od leta 1949 dalje si je pod-
jetje »Preskrba« ves čas svojega raz-
voja in tekmovanja prizadevalo, delo
organizacijsko utrditi in vsa dela izvr-
ševati z minimalnim številom usluž-
bencev. Napori in prizadevanje ni bilo
zaman. Kolektiv je prejel že dvakrat
zaporedoma prehodno zastavico z de-
narno nagrado vlade LiRS. Tudi tokrat
je prepričan, da bo še v tretjič dobil
prehodno zastavico, in to v trajno last.
Saj je bil pa tudi eden od najboljših
pri sestavi začasnega tarifnega pravil-
nika med ostalimi kolektivi.
Izvršni odbor sindikalne podružnice
in osnovna partijska organizacija v
kolektivu sta na svojem skupnem se-
stanku sklenila, da se tekmovanje v
čast VI. kongresu KPJ nadaljuje z na-
slednjimi dodatnimi točkami:
1. Celoten kolektiv se bo seznanil
z zakoni in uredbami naše delavske
zakonodaje.
2. Mladinsko organizacijo bodo požl-
veli in s finančno oporo omogočili, da
si mladina ogleda naše socialistične
objekte in tovarne, s katerimi ima
trgovina neposredne stike.
3. Imeli bodo odprt partijski sesta-
nek OPO v delovnem kolektivu s pri-
pravljenim dnevnim redom.
4. Na množičnih sestankih bo ob-
vezno strokovno in politično predava-
nje članov kolektiva.
Vidimo, da se članstvo kolektiva
»Preskrbe« zaveda graditve socializma
v FLRJ in da hoče tudi s svojim delom
dati svoj delež, bodisi s solidno po-
strežbo ali s čistočo po prodajalnah,
kakor tudi z odnosi med prodajalno in
potrošnikom iz vasi jili mesta.   ,___
Na področju občine Markovci
počiva delo Rdečega križa
Markovci, 23. Julija (KJ). V ne-j
deljo, 20. julija t. 1., je bila tukaj seja
občinskega odbora Rdečega križa v
svrho rešitve predlogov za bodoče
uspešnejše delo Rdečega križa v vaseh,
kjer je delo doslej počivalo.
Pregled dela organizacije Rdečega
križa po posameznih vaseh je potrdil,
da sta odbora v Zabovcih in Bukovcih
zbrala vsaj članarino, dpčim še v Bo-
rovcih, Markovcih, Novi vasi, Sobetin-
cih in Stojncih niso imeli niti občnega
zbora, kaj šele, da bi storili kaj več.
Tako stanje organizacije RK ne daje
nikakega zagotovila, da se lahko šte-
vilno članstvo na njo opre v slučaju
potrebe, in to največ po krivdi posa-
meznikov, ki podcenjujejo dolžnosti te
organizacije.
Z vso resnostjo so obravnavali pred-
log glede potrebnih sredstev za nabavo
sanitetnega materiala za prvo pomoč.
Zbrana članarina ne zadošča za raz-
meroma visoke izdatke za najnujnejši
material prve pomoči. Odbori Rdečega
križa bi morali doseči pri KZ toliko
razumevanja za potrebe svojega dru-
štva, da bi dale KZ primerne zneske
v te svrhe. Ta predlog je bil sprejet in
bodo takoj pristopili k delu.
Novo konstituirani občinski odbor
Rdečega križa je prevzel odgovornost,
da bo dvignil organizacijo RK iz db-
sedanjega mrtvila.
ALI MAHER PASA SESTAVIL
EGIPTSKO VLADO
A1 e k s a n d r i J a, 25. julija (Reuter).
Egiptovski premier Ali Maher paša je
objavil listo nove vlade Ali Maher
paša je za sedaj obdržal ministrstvo za
zunanje in notranje zadeve. Nova vlada
je sestavljena iz samih »neodvisnih«.
Preden Je vlada zaprisegla, je imel Ali
Maher paša daljši razgovor s kraljem
Farukom O tem niso izdali nikakega
uradnega poročila
Generalni podpolkovnik JLA tov.
Dušan Kveder je odlikovan
% Redom narodnega heroja
Ptuj, 22. julija (LP). Vest o ukazuj
Prezidija Ljudske  skupščine  FLRJ, s\
katerim je odlikovanih 12 herojskih si-i
nov in hčera slovenskega naroda z
REDOM   NARODNEGA   HEROJA za
brezprimemi   heroizem v boju proti
ljudskim sovražnikom in za doikazano
junaštvo ter zasluge med narodnoosvo-
bodilno borbo od 1941 do 1945, je zelo
razveselila ljudstvo iz ptujskega okraja
za Praznik vstaje, zlasti še, ker je med
odlikovanimi tudi ptujski rojak
GENERALNI  PODPOLKOVNIK
tov. DUŠAN D. KVEDER.
Okrajni komite KPS Ptuj, prebival-
st\'o okraja Ptuj, Mestni občinski ljud-
ski odbor ter Mestni odbor OF so mu
poslali brzojavne čestitke in pozdravne
resolucije sledeče vsebine:
Generalnemu podpolkovniku
DUŠANU KVEDRU
BEOGRAD
Okrajni komite naše Partije Vam ob
priliki podelitve najvišjega odlikovanja
z najrečjim navdušenjem in ponosom
pošilja borbene pozdrave in iskrene če-
stitke. Mi smo prav posebno ponosni,
da se tudi naš Ptuj lalilco ponosi z ži-
večim herojem naše slavne osvobodilne
l>orbe. Naj ob tej svečani priliki po-
novno poudarimo našo neomajno zve-
stobo našemu lierojskemu vodstva, na
čelu s tovarišem Titom.
Smrt fašizmu — svobodo narodn!
OKRAJNI KOMITE KPS PTUJ
V Ptuju, dne 22. JuUJa 1952.
Generalnemu podpolkovnika
DUŠANU KVEDRU
BEOGRAD
Prebivalci Ptuja z navdušenjem In
ponosom pozdravljamo Vaše odliko-
vanje z Redom narodnega lieroja ter
Vam ob tej priliki pošiljamo tisoče
borbenih pozdravov in najodkritosrč-
nejših čestitk.
Ko danes odkrivamo spominsko plo-
ščo padlim borcem v Muretincih, ki »o
med nmogimi drugimi dali življenje za
svobodo našega delovnega ljudstva.
Vam s tega mesta želimo še obilo uspe-
ha v naši skupni borbi za zgraditev
socializma, sami pa obljubljamo ostati
neomajni pod vodstvom tako slavne
in herojske Partije, ki nam Je vzgojUa
svetle like narodnih herojev, na čelu s
tovarišem Titom.
Smrt fašizmu — svobodo narodn!
PREBIVALCI OKRAJA PTUJ
V Murethicih, dne 22. Julija 1952.
*
Z istim ukazom so bili odllkov^ani z
Redom narodnega heroja J02E E.
BORSTNAR, podpredsednik glavnega
odbora Zveze borcev narodnoosvobo-
dilne vojne LR Slovenije; ANTON A.
DE2MAN, podpolkovnik JLA; FRANC
F, HOČEVAR, polkovnik JLA; BORIS
F. KIDRIČ, predsednik Gospodarskega
sveta vlade FLRI; FRAISfC LESKO-
SEK, minister, predsednik Sveta za in-
dustrijo LR Slovenije; IVAN MAČEK,
podpredsednik vlade In predsedaiiik
Gospodarskega sveta LR Slovenije;
FRANC F. STADLER, podpolkovnik
JLA; PETER F. STANTE, generalih
major JLA; FRANC F. BUKOVE<;,
REZKA T. DRAGAR in IVAN M.
SKVARCA.
Letni dopust tudi za začasno
brezposelne in njihove družine
Vsem delavcem in uslužbencem, fcij
ostanejo brez svoje krivde brez zapo-
slitve in imajo pravico do rednega:
letnega dopusta, morajo podjetja orno
gočiti izkoriščenje dopusta. V tem slu-,
čaju bodo ti delavci in uslužbenci raz- ]
rešeni  službene  dolžnosti  toliko  dni "■
pred iztekom odpovednega roka, koli-
kor imajo pravice na dopust. Jasno pa
mora podjetje izplačati razen tega pol-
no plačo do konca odpovednega roka.
V kolikor pa podjetje ne omogoči de-
lavcu ali uslužbencu izkoriščenje let-
nega dopusta, ali pa da to on sam od-
bije, mu bo podjetje izplačalo denarno
nadomestilo za neizkoriščeni letni dor
pust, in sicer za 14 dni.
V kolikor pa delavec ali uslužbenec
nima pravice do letnega dopusta (ker
nima dovolj delovnega staža, ali ker je
sam dal odpoved), ne more izkoristiti
teh pravic. Potemtakem vsi delavci in
uslužbenci, ki so začasno brezposelni,
lahko izkoristijo te ugodnosti samo v
toliko, v kolikor rešijo to vprašanje še
v teku odpovednega roka.
Pač pa imajo družinski člani delavca
ali uslužbenca, ki je začasno brez za-
poslitve, vendarle pravico do uporabe
75-odstotnega popusta, neglede na to,
da je oseba, ki jih vzdržuje, brezpo-
selna. Potrdilo strani v legitimaciji za
znižano voznino na letni dopust pre-
vzame v tem slučaju pristojni urad
za posredovanje dela in krajevni od-
bor odnosno okrajni (mestni) sindikal-
ni svet, pri katerem plačuje brezpo-
selni sindikalno članarino, pa četudi
samo 1 dinar na mesec, kot je to pred-
videno za slučaj brezposelnosti.
V GRČIJI RAZPRAVLJAJO
O RAZLASTITVI CERKVENIH
VELEPOSESTEV
Atene, 25. julija (Tanjug). — Po-
sebna medparlamentarna komisija, ki
lahko tudi med skupščinskimi počitnica-
mi izdaja zakone, je pričela obravna-
vati zakonski načrt o razlastitvi cerkve-
nih veleposestev. Nek poslanec Plasti-
rasove progresivne zveze sredine je po-
jasnjeval nujnost in upravičenost teh
zahtev, s katerimi bi popravili zgodo-
vinsko krivico in zadovoljili upravičene
zahteve sto tisočev brez zemlje. Eden
od poslancev liberalne stranke 'e za-
hteval, da naj razlaste vsa cerkvena
posestva, ker ni razlogov, da bi še na-
dalje obstajala.
Priprave na VI. kongres KPS
Nedelja, 27. julija 1952, ob 8. uri:
Seja plenuma Okrajnega sindikalnega
sveta v sejni dvorani OK KPS Ptuj. ]
Ob 9. uri: Sestanek osnovne partijske
organizacije v Trnovski vasi. Ob 9.(
uri: Seja občinskega komiteja KPS
Desternik.
Ponedeljek, 28. julija 1952, ob 20. uri:
Seja občinskega komiteja KPS Hajdina,
Torek, 29. julija 1952, ob 20. uri:
Seja občinskega komiteja KPS Cirku-
lane. Ob 19, uri: Seja občinskega ko-
miteja KPS Markovci. Ob 19.30: Seja
občinskega komiteja KPS Za vrč.
Sreda, 30. julija 1952, ob 20. uri: Seja
občinskega komiteja KPS Podgorci;
seja občinskega komiteja KPS Goris-
nica. Ob 19. uri: Seja občinskega ko-
miteja KPS Podlehnik.
Petek, 1. avgusta 1952, ob 19. uri:
Seja občinskega komiteja KPS Sredi-
šče.
Sobota, 2. avgusta 1952, ob 20. uri:
Seja občinskega komiteja KPS Starše.
Vprašanje Tunisa pride pred
Generalno skupščino
New York, 24. julija fAFP). Tri-
najst azijsko-arabskih držav je včeraj
sporočilo, da je nujno, da pride tuni-
ško vprašanje na dnevni red sedmega
rednega zasedanja Generalne skupščine
OZN letos oktobra. Znano je že, da
njihovo nedavno zahtevo, naj bi skli-
cali izredno zasedanje Generalne skup-
ščine, na katerem bi obravnavali tu-
niško vprašanje, ni podprlo potrebno
število držav.
175 SMRTNIH 2RTEV so našteli f Zapadni
Nemčiji od i2b^u^a močnesa fročinskega »ala pa
do danes Ljudje so podlegli ali 'posledicam son-
čarice, ali pa so utonili Največ ]ib je umrlo na
Westfalskem
Vremenska napoved za čas od 24. do
31. julija: prevladovalo bo lepo vreme;
kratkotrajne padavine okrog 24 in 31.
julija V ostalem lepo vreme; po 27.
juliju pogoste krajevne nevihte.
Stran 2
.PTUJSKI TEDNIK*
Ptuj. 25. juldia 1952
KIRO SO SPREJELI TARIFNI PRAVILNIK
V PLETARNI?
Pred kraikim Je rbor radružnikov
produktivne zadruge »Pletarna« v Ptuju
sprejel in potrdil tarifni pravilnik ter
razpravljal o predlogih za bodoče iz-
boljšanje dela in skupnega reševanja
gospodarskih vprašanj.
Uvodoma je treba poudariti, da je
bil kolektiv »Pletarnc« vse do lanskega
leta najboljši v okraju in to v sami
proizvodnji, sindikalnem, politično-
ideološkem in kulturnem delu. Sindi-
kalna podružnica je vsa leta tekmo-
vala, za kar si je priborila večje šte-
vilo pohval in diplom. V letu 1950 pa
si je v OvStri borbi s Tovarno perila pri-
borila okrajno prehodno zastavo v traj-
no last, ki jo ji je podelil Okrajni sin-
dikalni svet.
Za izdelavo tarifnega pravilnika je
upravni odbor zadruge predhodno po-
stavil komisijo za izdelavo tarifnega
pravilnika, ki je svojo nalogo zelo do-
bro opravila. Po predloženem tarifnem
pravilniku, o razvrstitvi delavcev in
uslužbencev na posamezna delovna
mesta in akordnem ceniku je bila širša
diskusija. Na podlagi te diskusije so
spremenili 2. člen in vse nadaljnje člene
pravilnika, ki govorijo o pravici direk-
torja. Pravilnik so spremenili v toliko
da me.sto direktoi-ja sprejema in odpu-
š{5a delavce in uslužbence upravni od-
bor zadruge. Petnajsti člen tarifnega
pravilnika so spremenili, da naj ne
bodo v tarifni komisiji samo vodilni
ljudje iz zadruge, temveč tudi delavci,
ki so neposredno v proizvodnji. To "ko-
misijo so razširili od 3 na 7 članov
Precej ostra borba je bila pri zadnjem
odstavku 16. člena, kjer je šlo za vpra-
šanje, ali naj bo zaslužek pri stood-
stotni izvršitvi norme enak zaslužku po
tarifni postavki na uro za dotično de-
lovno mesto oziroma skupino, ali naj
bi bil zaslužek po normi za 25 odstot-
kov vižji od urne plače. Končni pred-
log, naj bo zaslužek pri stoodstotni iz-
vršitvi norme enak 7.n«hr7.ku po tarifni
postavki na uro za dotično skupino, je
bi! sprejet. Zaslužek je lahko tudi višji
od tarifne postavke na uro. Po izvršitvi
nekaterih popravkov so tnrifni pravil-
nik z razvrstitvijo delavcev in usluž-
bencev na posamezna delovna mesta,
z akordnim cenikom In normativi so-
glasno sprejeli in potrdili.
V poročilu je predsednik zadnige tov.
Ogorelec poudaril, da je v letošnjem
letu vsem delavcem in uslužbencem
zagarantirano delo v zadrugi, da ni
bojazni, da bi prišlo do odpuščanja
delavcev, in predlagal, naj zadružniki
dvignejo delox'no disciplino in elan, da
ne bo trpela kvaliteta pletenja posa-
meznih artiklov in da se pod'etje
»Dom« ne bo pritoževalo zaradi slabe
kvalitete darilnih košaric. Za uspešen
razvoj zadruge je predlagal tov. Ogo-
relec vzajemno sodelovanje in pravilno
delovno disciplino vsakega posameznega
čiana kolektiva. Predloee glede vodstva
blagovne kartoteke je iznesel predsed-
nik nadzornega odbora tov. Strelec, da
zadružnemu gospodarstvu ne koristijo
večje razlike med stvarnim stanjem v
skladišču in kartoteko. Tov. Simonlč
je predlagal, naj plačajo povzročitelji
manjkajoče razlike, viški pa naj se
knjižijo zadrugi v dobro. Preprečevati
je treba neopra\ičene razlike pri za-
logi pocinkane žice, katere manjka
TO kg. Z nadaljnjimi predlogi je bilo
poudarjeno, da se mora žica izdajati in
bcleJuti, da ne bo več skladišč, iz ka-
terih so delavci sami jemnli potrebni
material za izdelavo raznih artiklov.
V vsakem posameznem skladišču ni bU
zadolžen po en delavec, ki bi pisal do-
bavnice. To so letos s 1. februarjem
uredili. Sedaj imajo skupno skladišče
tn nastavljenega skladiščnika, ki izdaja
Ves potrebni material. Govorilo se je
tudi o avtovožnjah izven potreb za-
druge, ki gredo na račun zadruge odn.
kolektiva. Tudi to vprašanje se je s
predlogom razčistilo tako., da se vse
vožnje ne obračunavajo potom blagaj-
ne, ampak potom rnčuna dolžnikov in
upnikov, k^er se pcačunajo s protlter-
jatvami. Predlagali so tudi to. da bi
pritegnil nadzorni odbor zadruge k
pregledu poslovanja računovodjo odn
knjigovodjo, ki mu bo pokazal konte
knjižb in izkniižb. Po utemeljitvah
p^-edlogov so sklenili, da bo nadzorni
odbor vse iznešene zadeve še enkrat
preiskal in o ugotovitvah poročal na
prihodnjem zboru zadružnikov.
Pogovorili so se tudi o deln sindi-
kalne nodvužnicc ter priznali, da njeno
delo razen pobiranja članarine oopol-
noma  počiva.  Nekateri so  predlagali
izmenjavo predsednika sindikalne po-
družnice, ker je še mlad v sindikalnem
delu in nima prakse v vodenju po-
družnice. Predsednik sindikalne po-
družnice mora dajati lepši zgled vajen-
cem in preprečevati pijančevanje. Ker
je bil to zbor zadružnikov, so sklenili,
da bodo to vprašanje obravnavali na
sindikalnem sestanku.
Tov. Ploh je zahteval pojasnilo, če Je
res OPO sklenila in predlagala ravna-
telju zadruge, da se ga odpusti in raz-
krinka na zboru zadružnikov. Predsed-
nik zadruge je pojasnil, da je bilo nje-
mu odpovedano le službeno razmerje
zaradi nepravilnega odnosa do zadruge
in pijančevanja med delovnim časom,
ni se pa sklepalo o tem, da bi ga iz-
ključili iz zadruge. Tov. Vidovič je po-
udaril, da se je večkrat preko zvočni-
kov in objav na oglasnih deskah obja-
vilo, da se bo odpustilo vsakega z dela, i
ki bo kršil delovno disciplino. Pripom-
nil je, da je treba take sklepe upo- ,
števatl. Grajal je dejstvo, da se sindi-
kalna podružnica ni zavzela za tovariša
Ploha, ko mu je bila dana odpoved.
Ponovno je zahteval, da se v bodoče
najprej izključijo iz zadnage, nato pa
tudi odpustijo iz službe vsi, ki bodo
kršili delovno disciplino ali na kak
drug način škodovali zadrugi. Zahteva
pa, da se odpoved tov. Plohu prekliče.
Zbor zadružnikov pa naj se vrši vsak
mesec. Predlogi tov. Vidoviča so bili
soglasno sprejeti,
S celotnega poteka zbora zadružnikov
se je videlo, da v tem kolektivu le
nekaj manjka. Predolgo so obravnavali
osebne stv^ari, premalo pa se je govo-
rilo o samem delu podjetja, o zvišanju
proizvodnje ter njeni pocenitvi. Iz tega
sledi, da je bila OPO Pletame vse
preveč zaprta vase in odrezana od ko-
lektiva, namesto da bi dajala smernice
upravnemu odboru zadruge ter sindi-
kalni podružnici. Ker nI to edinstveni
primer, se ml zdi potrebno, ta pojav
malo širše obrazložiti.
Naši delovni kolektivi preživljajo v
tem času eno najpomembnejših revo-
lucionarnih obdobij: v gospodarstvi^
bijejo boj za to, da se uveljavi delavsko
upravljanje. To je seveda po svoje.m
družbenem značaju velika sprememba,
ki ne nastane sama po sebi, niti ne
brez ostrejših družbenih trenj. Oglejmo
si pobliže: kje pride do takih trenj? •
Kaj lahko ugotovimo, da nastajajo
taka trenja predvsem v tistih gospo-
darskih podjetjih, kjer so kali birokx"a-
tizma. samovolje in podcenjevanja
družbene zrelosti delavcev. Lahko re-
čemo, da gre v takih primerih za iz-
razit družbeni konflikt med starimi
birokratskimi pojmovanji in med no-
vim delavskim upravljanjem. Predvsem
mislim povedati, da mnogi naši sindi-
kalni odborniki za ta nasprotja med
birokratsko usedlino v podjetju In zdra-
vimi delavskimi pojmovanji še niso niti
družbeno občxitljivi in kaj hitro nase-
dejo najbolj nesmiselnim birokratskim
opravičilom. Oni gledajo na upravno
linijo po starem in kadar pride med
njo in delavci do različnih mnenj, se
hitro puste prepričati, da so delavd
greSili in so pripravljeni delavce pre-
pričevati o pravilnosti sklepov upravne
Unije. Zakaj to? Predvsem zaradi tega,
ker sindikalni odborniki niso pravilno
razumeli družbene 'gospodarske spre-
membe v proizvodnih odnosih, ampak
50 V tej spremembi videli le tehnično
reorganizacijo. Zato tudi ne morejo
oceniti tega ali onega pojava ali stali-
šča, niti se samostojno opredeliti za
samostojno stvar, Vsled tega se dogaja,
da delavci ne iščejo svojega družbenega
zaščitnika v sindikalni organizaciji ter
tudi ne uveljavljajo svojih teženj po-
tom svoje organizacije. V takih prime-
rih se sindikalni odborniki kaj hitro
sami zbirokratlzlrajo.
Nekateri so mnenja, da v proizvod-
nih podjetjih sploh ni blrokratlzma In
da so birokrati lahko samo oni, ki sede
po pisarnah, istočasno pa se pritožujejo,
da delavci ne pridejo do besede. Kje je
vzrok? Takim kaj hitro pride na misel
najbolj reakcionarna trditev: delavci
se ne zanimajo, delavci so zaostali, de-
lavcem gre samo za to, da kaj dobe Itd.
Smatram, da to ni res, da se delavci
ne bi zanimali? Poglejmo si to zadevo
malo pobliže. Ali so jih povsod v pod-
jetju seznanjali z gospodarskimi pro-
blemi? Niso! Ali z njimi razglabljajo
o tem, kako posamezna gospodarska
vprašanja urediti? Nič od tega! Le
skličejo jih, da Jim delavci odobre, kar
je sklenilo upravno vodstvo in na kar
je že dal pristanek sindikat. Tu je po
mojem mnnenju izvor nezanimanja, tu
pa je tudi primer birokratskega poj-
movanja delavskega upravljanja, za
katerega nekateri menijo, da je delav-
stvo tu samo zato, da daje svoj pri-
stanek na to. kar se je že sklenilo.
Dostikrat se dogodi, da se delavci
proti takemu načinu zoperstavljo. Hitro
se najde birokrat, ki jih očrni kot za-
ostale in nevedne. Ni pa v takem slu-
čaja dobrega revolucionarnega sindi-
kalnega odbornika, ki bi dvignil glas
protesta. Zopet se vprašamo: zakaj?
Zato, ker sami sindikalni odborniki
največkrat mislijo, da je demokratič-
nost že zajamčena, če na vsa mogoča
razpravljanja v upravno-administrativ-
nem vodstvu pokličejo predstavnika
sindikata, da da svoj pristanek na
sklepe, ne glede na to, da on poprej ni
razpravljal o teh stvareh niti z vod-
stvom sindikata niti s Članstvom. Tako
delo sindikata je birokratsko In tisti
odborniki, ki tako delajo sami, bole-
hajo na birokratizmu, V takem prime-
ru ne morejo sindikalni odborniki za-
stopati zdravih in zrelih predlogov de-
lavcev, če ti nasprotujejo upravni liniji,,
niti ne morejo In ne znajo preceniti,
kaj je v predlogih zdravo.
Zaradi takih slabosti naše sindikalne
organizacije premalo aktivno posegajo
v spopad z birokratskimi pojavi, ampak
Čakajo, da mine neurje. Takih organi-
zacij delavci ne rabijo in zato takim
napakam odbornikov, ki so jih napra-
vili, ne bodo zlahka odpustili. Tega naj
se zavedajo prav vsi sindikalni odbor-
niki! Naše mesto je v prvih vrstah
boja proti samovolji, ukazovanju, brez-
dušju itd., v boju za prave delavske,
solidarne odnose med ljudmi.
KZ na Polenšaku
nam je še dalje potrebna
Na sestanek KZ na PolenSaku, ki Je
bil 13. julija, je prišlo Izredno mnogo
članov in tudi kmetovalcev, ki še niso
pristopili. V napolnjeni Šolski sobi, med
odprtimi vrati in na hodniku so priso-
stvovali zanimivim izvajanjem.
Iz poročil upravnega odbora je bilo
razvidno, da KZ pri vsem prizadevanju
za boljše gospodarstvo neprestano zade-
va ob težke dolgove, ki jih je podedo-
vala od bivših odborov. Prejšnje slabo
gospodarstvo, ki je požrlo toliko tisoča-
kov, je omajalo zaupanje zadružnih
članov in povzročilo glasno godrnjanje
in zabavljanje. Danes jim noče Iti v
glavo, da bi svojo zadrugo podprli z
višjim pristopnim deležem, ker do sedaj
ni pokazala zmožnosti dobrega in pra-
vilnega upravljanja. To nezaupanje je
vzelo ves pogum tudi sedanjemu pred-
sedniku tov. Segull Stanitu, ki se je od-
ločil umakniti iz zadružnega udejstvo-
vanja.
In vendar naša KZ ne sme propasti,
ne sme umreti! Brez nj6 nimamo v svo-
jem kraju ne kupca, ne prodajalca,
kam daleč bomo vozili pridelke, kje
jih bodo prevzemali? V druge občine
bodo matere pošiljale otroke po kvas?
Predsednik Segula Stanko, ki je sposo-
ben in pošten človek, je potreben po-
moči celotnega odbora in vseh članov.
Začel je dobro gospodarstvo, pomagaj-
mo mu! Brez nas, brez naših deležev
sam predsednik ne more gospodariti.
Vir pridobitvenlh sredstev ne sme bi-
ti več le gola zadružna trgovina, ponu-
jajo se še druge. Živinorejski odsek
mora preiti k nakupovanju in proda-
janju plemenske živine, ki ne bo za-
padla nožu, ampak bo v mnogih rodo-
vih koristila gospodarstvu. Pridobi-
vanje izbranih plemenitih sort med
govejo živino in prašiči bo moralo biti
med prvimi našimi koraki k donosnejši
živinoreji.
Sadjarski odsek, ki ne bo mogel več
dolgo črpati iz našega prodajajočega
sadnega drevja, se bo moral razgledati
na drugo stran. Podpreti bo treba vzgo-
jo mladih sadik in uvesti pravo pomla-
jenje novega sadjarstva. Iz današnjih
drevesnih okostnjakov, ki so ostali ka-
parjevi požrešnosti, zastonj čakamo iz-
vira dohodkov.
Zadeva z drevesnico, ki se imenuje
zadružna, se ne sme nikoli več ponovi,
ti. Kapar jo je dve leti tako obdelovaj^
da je v tretjem žalostno in sramotil,
propadla. Prav blizu 30.000 dinar
zadružnega denarja je pogoltnila. Pa
samo to! Najlepši kos šolske zemlja
prav radi te drevesnice, ki ni nič dr\i,
gega kot velikansko gnezdo kaparjev
bramorjev, voluharjev in poljskih mij['
ostaja že četrto pomlad brez orača
sejalca. Ali ne bi bilo bolj človeško,
bi bila tam njiva in bi Jo obdeloval,
tista mati štirih nepreskrbljenih otrok,
kot prej? Pa vendar nihče izmed števil,
nih prisotnih ne upa glasno izgovoriti
Imena tistega človeka, ki je to kričeč«
škodo in izgubo povzročil. Se danes ?e,
di v odboru KZ in ima veliko besedo,
Zadeva ni zastarana, ni likvidirana,
kot pravimo s tujo besedo. Tukaj še n[
prepozno za korake, ki bi pripomogli \
povrnitvi našega zadružnega denarja.
Zakaj ne bi na Polenšaku obstoiai
tudi strojni odsek? Nespametno je, ko
KZ svoje stroje prodaja, namesto da bi
jih skrbno varovala in z njimi poma.
gala zadružnikom. Vse pa seveda pa.
metno in gosjjodarsko. Za obrabo za,
družnih strojev, pa naj bo to krožna ža.
ga, kosilnica ali žganjarski kotel, bi
vsak plačal primerno odškodnino. Tako
bi prihajal denar za vzdrževanje stro-
jev m počasi bi pokril tudi njihovo
kupno ceno. Zadružniške odškodnine za
praktičen stroj ne bo nikomur žal. Sko,
da je le v tem, da se nihče ne podstopi,
da nihče ne začne te panoge naše KZ.
Pozdravljamo okrepitev revizijske
službe, ki bo preprečila vsako slabo za-
družno gospodarjenje. Odkupi, ki bodo
šli skozi KZ, bodo propast vseh meš€-
tarjev. Cisti dobiček bo ostal naši KZ
in mi bomo z njim gospodarili v skup.
no korist.
KZ na Polenšaku ne sme umreti! Za-
družniki, ki se danes še niso otresli
slabih izkušenj z njenimi prejšnjimi od-
bori, še razmišljajo. Zadruga smo ven-
dar ml, zadružni odbor smo mi! V svoji
zadrugi ne bomo nikoli več trpeli takih
ljudi, katerim sta lasten žep in čast
prva sikrb. Po naših hrbtih ne bo nihče
več visoko lezel. Dobro in pošteno go.
spodarstvo bo našo zadrugo spet posta-
vilo na krepke noge in edino gospcfdar-
sko trdni zadrugi bo država nudila po-
moč. Tako zadrugo hočemo imeti!
PriHreuo #lar|e
pri Veliki Nedelii
Velika Nedelja, 22. julija (B. LJ.). Po
žgočem poletnem dnevu 21. juliju je
legal na zemljo osvežujoči mrak, ko
so se pionirji počitniška kolonije in
okoliški prebivalci zgrinjali v prosvet-
no dvorano tukajšnjega Zadružnega
doma. Med udeleženci je bila zlasti
nJadlna Častno zastopana. Napovedano
je bilo dvojno slavje, in sicer poslovilni
večer počitniške kolonije prve Izmene,
združen s proslavo Dneva vstaje, sploš-
nega ljudskega praznika naslednjega
dne. — Program proslave je bil zelo
pester in vse točke so bile izvajane v
veliko zadovoljstvo obiskovalcev.
Upravnik počitniške kolonije tov.
Josip Matkovič Je uvodoma orisal živ-
ljenje pionirjev v poči*:niškl koloniji
ter se zahvalil v!»em, ki so pripomogli,
da so se pionirji zares dobro počutili
na letovanju ter odhajajo z najlepšimi
vtisi s svojega tritedon^^kega bivanja
v tukajšnji koloniji. Po petju nekaj
bojnih pesmi je bivši šolski upravltej
tov. Ljudevit Belšak orisal pomen ljud-
skega praznika Dneva vstaje ter med
drugim dejal: S proslavami obletnic in
obnavljanjem spomina na usodne do-
godite iz bližnje preteklosti, ko je šlo
za biti ali ne biti. izpričujejo jugoslo-
vanski narodi svojo politično zrelost
in stopnjo kulture ter s tem dokazujejo
svojo zrelost za svobodno življenje in
razvoj, vsled česar ne bodo nikdar več
podlaga tujčevi peti Navzoči so stoje
z enominutnim molkom počastili spo-
min padlih borcev ter aplavdirall po-
bornlcl oborožene vstaje Komunistični
partiji in našemu učitelju in voditelju
maršalu Titu.
Prijetno so bili gledalci presenečeni,
ko sta jim bila na odru predstavljena
dva popolnoma slepa mladinca ter so
izvedeli sledeče: V družini pokojnega
Vincenca Tropa na Str.mcu št. 18 so
izmed enajstih živečih otrok trije po-
polnoma slepi. 26-letni Jožek in neko-
liko mlajši Drašek sti si pridobila v
Zavodu za slepo mladino v Ljubljani
vse znanje, ki ga nudi normalno raz-
vitim otrokom osnovna šola. poleg tega
pa sta se izučila pletarstva. Za to obrt
nista kazala posebnega zanimanja.
Vzgojitelji so odkrili pri Jožku iz-
reden muzikalični talent ter mu nudili
priliko, da se izvežba v igranju raznih!
instrumentov, predvsem v glasovlrju.'
Pri tem je pokazal Izredne sposobnosti.'
Poslali so ga v Zemun. kjer se v za-
vodu za defektno mladino usposabljal
nad 300 slepih in isto toliko gluhonemih
gojencev za poklice po njih volji in
sposobnostih. Slepi Jožek bo čez eno
leto diplomiran uglašcvalec klavirjev,
njegov mlajši slepi bratec Drašek Je
nastavljen v tobačni tovarni v LJub-
ljani, a 19-letna slepa »ostrica Angela
se uči v Zavodu za slepo mladino go-
spodinjstva. Tako skrbf naša ljudska
oblast tudi za najprimernejšo vzgojo In
preskrbo naSih pomoči potrebnih.
Nenripravljeni tik pred proslavo k
sodelovanju povabljeni Jožek Je sedel
h glasovlrju Izood niegovlh spretnih
prstov Je zadonela po dvorani nežna In
čustvena melodija njegovo pesmi: Le
enkrat bi videl, kak sonce gor gre..
Marsikatero oko se je pri tem orosllo
.S spretnimi prehodi *e povezal to pe-
sem z mnogimi nartizan?kimi pesmimi
v skladni venček ter prikazal harmo-
ničnost svojega doživljanja z borbenim
duhom neustrašnih t)art''zanskih bojev-
nikov Aplavzu ni hote''- bi+i konca in
še in ie je moral Jožek udarjati po
Trgovski pomladek pri ^Preskrbi"
p t a J, 18. julija (PL). Ob nedavnem '
zaključku trgovske šole v Ptuju je bil *
na pobudo upravnega odbora dela v- '
skega sveta »Preskrbe« sestanek vseh '
učencev In učenk Iz kolektiva in nji-
hovih roditeljev, kateremu sestanku so \
obvezno prisostvovali poslovodje pod- I
jetja. Razen vodilnega članstva iz pod- !
je tja je sestanku prisostvoval tudi rav- l
natelj trgovske šole v Ptuju tovariš i
Sentjurc.
Sestanek je začel šef komercialnega
oddelka tov. Levičnik, ki je pozdravil
vse navzoče ter naglasil pomen sestan-
ka, na katerem so javno razpravljali o J
uspehih kakor tudi o neuspehih v šoli j
In v prodajalnah.  Sedem  učencev in j
učenk je bilo iz II. razreda, iz I. raz- :
reda pa šest navzočih z roditelji.        i
Z analizo dela se je izkazalo, da Je i
povprečni uspeh dober, lahko bi bil \
prav dober, vendar so učenci in učenke;
ravnatelju šole, ravnatelju podjetja in;
svojim staršem priznali, da so v lan- \
skem šolskem letu podcenjevali pouk ,
Vsled tega so bili ocenjeni kakor so si
zaslužili. Značilno je, da so nekateri j
učenci in učenke, absolventi 2. ali
3. razreda gimnazije, imeli popravljalni:
izpit, medtem ko so učenci in učenke s!
osnovno šolo izdelali razrede bi-ez po-
pravnih izpitov.
Poslovodje obratov so povedali svoje
mnenje o praktičnem delu in razvoju
učencev pri delu. Tako so Imeli rodi-
telji priliko slišati ocene o svojih otro-
cih, kako delajo, kako spoznavajo novo
socialistično trgovino In kako se učijo,
ter se prepričali, da so bile ocene po-
polnoma resnične In pravilne.
Za najboljšega učenca v podjetju
»Preskrba« v Ptuju velja tov. Vlado
Purg, saj je bil v šoli pohvaljen in na-
grajen, izmed učenk pa tov. Zora Hor-
vat. Zaželeno je, da si ta sloves prl-
držita ves čas učne dobe, v kolikor Ju
naslednje šolsko leto součenci In so-
učenke v podjetju ne bodo prehl^"!!.
V šolskem letu 1952-53 bo upravni
odbor imel dva taka sestanka z učenci
Tako bo lahko pravilno in pravočasno
pomagati slabim ali zaostajajočim. Ob
zaključku sestanka je tov. prof. Sont-
jurc v svojem kratkem govoru pouda-
ril, da se mu je taka analiza zelo do-
padia In da je potrebna tudi v ostalih
trgovskih kolektivih v Ptuju Upa tudi,
da bodo vajenci »Preskrbe« imeli vo-
dilno mesto v naslednjih letih, kar pa
je od njih samih odvisno.
Potrebna so nam zdravila
za prvo pomoč
Polen šak, 18. julija (VS). Tukaj-
šnji odbor Rdečega križa Je sklenil na
zadnji seji, da bo nabavil omarico z
zdravili in pripomočki za prvo pomoč.
Ker nima kljub rednemu pobiranju čla-
narine zadostnih sredstev, pripravlja
prireditev s srečolovom, ki bo v nede-
ljo, 3. avgusta t 1. na šolskem telova-
dlšču.
Odborniki Rdečega križa zbirajo se-
daj pri članih prispevke In dobitke.
Nedvomno bodo tudi ostale množič-
ne organizacije podprle to akcijo, in
to tem bolj, ker je bilo doslej že več
primerov, da so poškodovanci ob raz-
nih nezgodah in nesrečah utrpeli težje
posledice, ker ni bilo pri rokah po-
trebnih zdravil in pripomočkov prve
pomoči.
S tem bodo prišli bolj do veljave
tudi absolventi tečaja Rdečega križa.
Ali veste, kaj smete plačati
z industrijskimi boni?
Ptuj, 23. Julija (LP). Okrajna trgo-
vinska inšpekcija Je opravila v zad-
njem času več kontrol v zvezi z od-
redbo o artiklih, ki se lahko kupujejo
na industrijske bone.
Po tej odredbi ne bi smeli kupci pla-
čevati z Industrijskimi boni moke, kru-
ha, peciva, keksov, riža, olja, masti in
margarine, mesa, sladkorja, mleka in
mlečnih izdelkov, jajc, rib, kakaa, mar-
melade, bonbonov, slaščic, alkoholnih
pijač, kave in kavovine, brezalkoholnih
pijač ter začimb.
S kontrolo je bilo ugotovljeno, da
gornje odredbe v ptujskem okraju ne
upoštevajo številne trgovine, zaradi
Cesar je bilo več kršilcev te uredbe
predlaganih v kaznovanje. Kontrola se
še nadaljuje.
V Hajdošah je zgorelo
stanovanjsko in gospodarsko
poslopje
Ha J do Se, 18. Julija (TM). V po-
nedeljek, 14. t. m., ob pol 10. uri zve-
čer, je izbruhnil požar v stanovanjskem
In gospodarskem poslopju Kristine
Marčinko v Hajdošah in po kratkem
času uničil hišo z vsem Inventarjem
In dva konja, krave In perutnino.
Poslopja so bila že v plamenu, ko so
prispeli gasilci iz Gerečje vasi in HaJ-
tlpkah klavirja ter izvabljati Iz njega
vesele In poskočne, nežne in čustvene
melodije.
Ostali del programa so izpolnile po-
srečeno izvajane zborne pesmi in de-
klamaclje mladih pionirjev pod vod-
stvom učiteljice tov. Anke Pavlic. Ime-
novana je vložila mnogo spretnosti In
truda, da v tem kratkem času spozna
sposobnosti učencev različnih šol ter
Izlušči jedro njihovega znanja tako
priložnostno, da mladi pionirji niso
niti najmanje čutili, da bi bili pri-
krajšani v svoji prostosti in razigra-
nosti na letovaniu pri idilični Veliki
Nedelji. — Mladi pionirji so nudili
obiskovalcem toliko užitka, da so zado-
volmi zapuščali prosvetno dvorano s
splošno sodbo: nocoj je bil lep večer...
dine, ki pa požara niso mogli več po-
gasiti in so ga lokallzirall. Pozneje «o
prišli na pomoč še gasilci Iz Ptuja, ki
so rešili lončarsko delavnico in drvar-
nico. '
Na mestu požara sta bila prva tov,'
Jože Hentak in Štefan Pulko, ki sta
zbudila Marčinkove, ki jim je le malo
manjkalo, da niso postali žrtve pla-
menov.
Kako je prišlo do požara, bo ugoto-
vila preiskava.
DOPISI UREDNIŠTVU
Obveznikom predvojaSke vzgoje iz
Trnovske vasi!
Tudi Jaz sem si poiskal kotiček v
ptujskem časopisu, da Vam sporočim
čestitke za uspehe na vseh področjih
Vašega dela za okrepitev nase sociali-
stične domovine.
Iz lastnih izkušenj Vam svetujem^i
da bi se z vso požrtvovalnostjo lotevali]
nalog predvojaške vzgoje, predvsem'
pa to svetujem in priporočam mladin-
cem, ki bodo odšli v jeseni v JLA.
Kakor Vam je znano, sem z veseljem
obiskoval vaje predvojaške vzgoje, In
Vam moram danes priznati, da mi ni
žal. Takrat pridobljeno znanje in prak-
tične izkušnje mi sedaj zelo koristijo.
Tukaj bom to znanje in izkušnje izpo-
polnil in utrdil, nakar mi ne bi bilo
težko tolči sovražnika naše domovine
in zmagovati.
Upam, da bodo naši bolfenSki fantje
prav tako radi priznali, ko bodo prišli
v vrste borcev JLA, da jim tukaj ko-
risti doma pridobljeno znanje pred-
vojaške vzgoje.
Prepričan sem, da se vsi fantje iz
Trnovske vasi že sedaj, čeprav stei
doma, dobro zavedate, da je najvišja
čast In dolžnost nas vseh, braniti svojo
domovino pred vsako nevarnostjo iz-
ven naših meja.
Vse obveznike predvojaške vzgoje li
Trnovske vasi ter znance iz Sovjaka
In Biša prav lepo pozdravljam!
Borec JLA Z e 1 e n k o Viktor,
VP. 1199/7 gM, Srbija
Novi gostinski prostori J
v zadružnem domu v Domavl
Domava, 21. julija (KF). V nedeljo,
13. julija 1.1., je tukajšnja KZ odprla
tudi gostinski odsek v dveh novo ureje-
nih gostinskih prostorih v zadružneifl
domu.
Ob priliki otvoritve so udeleženci vi-
deli Nušičevo komedijo »Navaden člO'
vek«, ki so jo odigrali člani igrailske
družine iz Rogoznice. Po prireditvi smo
se tudi razveselili.
Z otvoritvijo tega odseka si je ustva-
rila KZ no\'o možnost za dosego pri'
memih sredstev za čimprejšnjo uredi'
tev celotnega zadružnega doma, nakaf
se bo zadružno gospodarsko življenje ^
Dornavi lažje razvi''alo, saj bo imela
naša vas moderno urejene gospodarski
in ku'.tumoprosvetne prostore, v kat^
rih se bo lahko zbiralo ljudstvo, ko ^
treba reševati gospodarska vprašanj*
in tudi. ko mu bodo društva nudila ra«'
vedrUo in poučna predavanja.
?tvt], 25. hiUja 1952
^PTUJSKI TEDNIK.
Stran 3
Med brigadlrgi L piniske MDB
9iJoieta Potrča*^
Vlak je sopihal počasi v veliki vijugi
od Borovnice proti Verdu, kakor da bi
pas hotel prehitro oropati prelepe idile,
pobršen kos poti od Ptuja sem je bil
ie za nami, zato so nekateri dremali,
le nekaj jih je še bilo, ki «o prepevali.
S te proge, ki pelje proti Postojni, se
dobro vidi Vrhnika in stara cesta, ob
l?ateri bo izpeljana nova. Proti jutru
5mo že v Logatcu. Nestrpni zaradi ne-
prespane noči in velike vročine, ki Je
jela čedalje bolj pritiskati, smo čakali
na kamion, ki nas bo zapeljal v tabo-
rišče ptujske brigade.
Tega dne bo v Logatcu tudi mladin-
ski festival, ki ga je organiziral občin-
ski komite. Seveda si moramo ogledati
še to in ono, preden odrinemo. Nemalo
kamionov, ki so Švigali in prevažali
brigadirje, je pričalo, da bo tega dne
v Logatcu nekaj zares izrednega. Do-
poldne že so bile odigrane nogometne
telcme, tekmovanja v streljanju itd. V
soboto zvečer so bile na sporedu reci-
tacije, nastopali so pevski zbori in
igralske družine. Zal le, da PtujCanl
niso mogli nastopiti z naštudirano igro,
ker bi se sicer kulturni večer preveč
zavlekel. Nameravajo pa zato nastopiti
s svojo igro v kratkem samostojno.
Sele proti poldnevu nas je kamion
zapeljal štiri kilometre severovzhodno
od Logatca na ličen hribček, kjer so
postavljene barake. Prisrčnega snidenja
z brigadirji že v Logatcu in tukaj naj
ne opisujemo. Živahnim vprašanjem nI
konca ne kraja, komaj se izmotamo v
senco, kjer nadaljujemo s pogovori.
Seveda se kuharice jezijo, kajti čas za
obed je bil že zdavnaj potekel. Po iz-
datnem obedu se zatečemo v pisarno
štaba brigade. Tu šele zvemo natančneje
In podrobneje o uspehih pri delu in
zanimivostih brigadnega življenja.
I. ptujska MDB je prišla na sektor
Vrhnika-Logatec že junija. Nekaj časa
so stanovali v velikem gradu Gornjega
Logatca. Kasneje so jih premestili ne-
kaj kilometrov v smeri proti Vrhniki,
v barake, od koder hodijo sedaj na de-
lovišča ob stari cesti. Mičnost brigad-
nega življenja, ki privablja toliko mla-
dih ljudi k peresu, ovekovečuje to
bogato ustvarjajoče življenje v debelih
knjigah in gorečih pesmih. Prav gotovo
ne moremo nikjer tako globoko obču-
titi veličine in lepote skupnega dela
kot ravno v brigadi.
Sredi dopoldneva je pridrvel kamion,
da nas skupno z brigadirji zapelje na
popoldansko svečanost v Logatec.
Cez dobrih 15 minut smo že pred telo-
vadiščem. Zastave na bližnjih hišah in
v krepkih zagorelih rokah brigadirjev
so plapolale v pozdrav. V nas vseh je
bilo svečano razpoloženje, plamtela je
vroča želja, da čim lepše proslavimo ta
praznik. Splošno rajanje ob koncu pri-
reditve je bilo prepojeno z eno samp
mislijo in s trdnim sklepom v srcu
vsakega brigadirja: še bolj napeti
sile, da bo cesta čimprej do-
grajena.
Malo pred večerom smo sprejeli po-
vabilo na taborni ogenj. Kot izletniki
smo se spričo tega povabila seveda
zelo razveselili. Na goli rebri za barako
so takoj, ko smo bili zbrani, prižgali
visoko grmado. Posedli smo okoli ognja.
Prijetno Je bilo gledati v prasketajoči
ogenj in ožarjena lica. Polagoma smo
oživeli tudi mi. Pesem In melodija har-
monike sta bili skladno objeti v toplo
harmonijo prijetnega občutja. Vsa kot-
linica spodaj Je bila polna rdečkaste
luči, mladostnega petja In smeha. Ogenj
je dogoreval, treba bo v barake k po-i
čitku, kajti brigadirji bodo morali že
zgodaj vstati.
Zjutraj, takoj ko smo vstali in ko soj
brigadirji delali že dobri dve url, smol
odšli na delovlšče pogledat to mlado ^
moč. Prva skupina je delala takoj pod'
taboriščem, ostali so delali še nekoliko'
niže.  Skrip  samokolnlc in udarjanje]
lopat je odmevalo med globokim use-
kom. Naziv najboljše brigade na tem
sektorju je treba vendar ohraniti do
konca. Tega se brigadirji dobro zave-
dajo. Odtod tudi dnevno preseganje
norme za polnih 45 odstotkov. Zal le,
da se predolgo ne moremo zadrževati
na delovišču, kajti naše bivanje med
brigadirji bo danes zaključeno in bo
treba že dopoldne odriniti, pa tudi lepo
bi ne bilo, če bi jih zadrževali med
delom in bi si slab uspeh današnjega
dne očitali zaradi nas.
Sele pozno popoldne smo odrinili
proti Logatcu, Trikrat »horuk«f obisko-
valcem, na svidenje avgusta in podobno
je bilo slišati do zadnjega ovinka.
FV.
lita n Psnil ni prejvefei M Kli
se Je udeležila velika množica
Ptuj, 21, julija (LP). Na tukajšnji Pa-
norami je bil nocoj prvi del proslav
Dneva vstaje, ki jih je pripravila mest-
na organizacija ZB NOV. Okrog dveh
grmad se je zbrala številna nanožica iz
Ptuja In okolice skupno s funkcionarji
okrajne in mestne oblasti. Partije, pri-
padniki JLA, člani in funkcionarji
množičnih organizacij, borci NOV ter
dve godbi.
Po zažigu kresov in po odlgranju na-
rodne himne je množici govoril član
CK KPS tov. dr. Jože Potrč med dru-
gim o pomenu praznika vstaje sloven-
skega naroda in o svetovnem ugledu
nove Jugoslavije na podlagi herojstev
narodov Jugoslavije v narodnoosvobo-
dilni vojni ter v povojni graditvi socia-
lizma, borbi proti hegemonističnlm
težnjam sovjetskih birokratov ter v pri-
zadevanju za prijateljske odnose s so-
sednimi državami. Ponosni smo na to,
da pozna danes ves svet novo Jugosla-
vijo in tov. Tita in da nam to radi pri-
znavajo predstavniki najoddaljenejših
držav na raznih mednarodnih zaseda-
njih pa po obiskih v naši državi, da
pozna ves svet naše herojsko pantijsko
vodstvo s tov. Titom na čelu ter hra-
brost in enotnost naših narodov v bor-
bi za socializem. Pot, ki jo hodimo po
dnevu vstaje, je zelo težka in zmago-
slavna. Ravno po tem, da nas toliko na-
padajo radi te prave poti infarmblax)-
jcvski birokrati na eni strani, na drugi
strani pa Vatikan in njegovi privrženci
na Zapadu, se vidi naša moč, naša pod-
pora s strani ljudskih množic vsega
sveta. Ta pot zahteva od nas velike
dolžnosti, ker hočemo zgraditi sociali-
zem, ker hočemo vzdržati vse borbe in
napore za dosego socializma. Kar se je
posrečilo nažim narodom pod vodstvom
slavne KPJ in tov. Tita, se ni posre-
čilo nobenemu narodu v Evropi, čeprav
so tudi drugod imeli odporniška giba-
nja. Ravno zato toliko bolj častimo iz
leta v leto spomin na naše junake,
ki so dali življenja za boljši družbeni
red. za bratstvo in enotnost naših naro-
dov. Naša vstaja Je zgled tudi drugim
narodom v svetu, ki želijo živeti v ne-
odvisnosti, bratstvu in enostnosti.
Svoj kratki govor je tov, dr. Potrč
končal z vzkliki, naj živi naše borbeno
delovno ljudstvo, naj živi slavna KPJ
in tov. Tito!
Po končanem kresu se je množica
zadržala na Panorami še ob zvokih
godbe in kramljanju pozno v noč.      ]
Iz ptujske kronike
15. XII. 1873: močno neurje s točo. Stre-
la je zažgala štiri stanovanjska in
gosi>odarska poslopja pri Trojici v
Halozah, pri Vidu, na Majskem vrhu
(Cistlerjeva hiša) in pri Barbari v
Halozah. Toča je v vinogradnih pre-
delih med Sv. Duhom in Zavrčem
močno oklestlla trto, ki je obetala
bogat vinski pridelek.
1. Vn. 1877: ptujsko sodišče začelo
uradovati v zgradbi davkarije na Mi-
noritskem trgu, kamor je preselilo
svoje pisarne, ki so bile od 1. VIL
1950 dalje na gradu. Tam je bila tu-
di pisarna zaporov.
13. VIL 1879: ob 10. url zvečer je Iz-
bruhnil v Domavi velik požar, ki je
v kratkem času upepelil 31 stano-
vanjskih In 25 gospodarskih zgradb.
Mnogi ponesrečenci so komaj rešili
svoja življenja.
Delo studijske knjižmce v Ptuju
o študijski knjižnici, njenem po-
menu v prosvetni m znanstveni službi
ter o širokih njenih izobraževalnih na-
logah vedo ljudje prav malo. Večino-
ma imajo   nejasno ali celo napačno
predstavo o notranjem delu študijSKe
knjižnice.  Marsikdo  si  pod  pojmom
študijska knjižnica predstavlja prosto-
re, kjer so na policah zložene knjige,
knjižničarji pa so nekam privilegirani
uslužbenci, ki ves dan ne delajo dru-
gega kot da čitajo knjige. Mnogi so
tudi Se mnenja,  da za knjižničarski
poklic pač ni potrebno posebnega zna-
nja in da knjižničarsko delo ne zahte-
va posebnega truda. Mislijo, da se za
knjižničarja postavlja ljudi, ki za dru-
go delo niso sposobni. Najdejo se tudi
ljudje, ki knjižnico ocenjujejo z ozkega
denarnega   vidika   in   merijo   njeno
vrednost samo s perspektive denarne
donosnosti oziroma obremenitve. Taki
nepoučeni ljudje pravijo, da knjižnica
samo po nepotrebnem trosi denar, ki
se nikjer ne obrestuje, da ničesar vid-
nega ne ustvarja In ne dš nobenega
dobička. Pravijo, da še nekam razume-
jo pomen galerij in muzejev, kjer si
lahko ogledujejo slike oziroma zgodo-
vinske predmete ter si s tem zadostijo
svoji želji po estetkem uživanju oziro-
ma po spoznavanju materialne kulture
preteklosti. Skratka, mislijo, da je knjiž-
nica luksuz, ki samo obremenjuje pro-
račun, in bi se denar dal kjer si bodi
drugod koristneje uporabiti. Tako oce-
njujejo študijsko knjižnico pač le ne-
vedni, nerazgledani in nepoučeni ljudje.
Toda stvar je drugačna. Vsak po Iz-
obrazbi stremeč človek, vsak Izobraže-
nec ve, da so koristi študijske knjiž-
nice zelo velike. Živa beseda je resda
prepričljivejša, neposrednejša, toda je
hipna, trenutna. Pisana beseda je traj-
nejša. Živa beseda si je sicer z izumom
radijskega  sprejemnika in oddajnika
znala razširiti ozek krog poslušalcev,
toda je navsezadnje le ostala hipna
oziroma trenutna. Pisana, tiskana be-
seda se časovno dlje ohranja. Znan-
stvene in študijske knjižnice v svetu
hranijo najstarejše primerke pisane in
tiskane besede, ki so jih zbrale in jih
ohranile do današnjih dni. Iz njih se
lahko seznanimo z mišljenjem in sploš-
nim kulturnim, civilizacijskim stanjem
dobe, v kateri so nastale. Iz njih lahko
zasledujemo in spoznavamo borbo člo-
veške misli, uspehe in neuspehe strem-
ljenj poedincev, generacij in narodov
.skozi vse veke. Pisana, tiskana beseda
je bila tisti faktor, ki je povzročil silen
napredek človeške znanosti. Iz knjig
so čitatelji dobivali vedno nove in no-
ve pobude za poglobitev in razširitev
znanja. Iz knjig so dobivali ideje, jih
razvijali ter tako prihajali do novih
zaključkov, važnih.jza življenje. Cita-
nje knjig ni samemu sebi namen. Štu-
diranje vsebine knjig ima namen, da
si izpopolnimo znanje, da se izobra-
zimo. Že iz povedanega * se da sklepati,
kakšen pomen ima študijska knjižnica.
Ona posreduje znanje. V knjižnici .se
zbira, zamenjuje in nabavlja vse, kar
je tiskanega, ter posreduje čitatelju
ono, kar ga zanima. Knjižnica se ure-
juje po določenih pravilih. Delo oprav-
ljajo bibliotekarji. Da bi čtivo oziroma
študijski material bil čitateljem kar
najhitreje dosegljiv, se sestavljajo tako
zvani katalogi, in sicer imenski abe-
cedni, abecedni stvarni In decimalni.
To delo se opravlja  po mednarodno
veljavnih pravilih in se naša knjižnica
v tem pogledu naslanja na prakso na-
še vodilne narodne in univerzitetne
knjižnice v Ljubljani. To delo pa ni
lahko, ker se morajo v katalogih izra-
ziti vsi najvažnejši podatki postavljene
knjige, ki jih je pa včasih težko najti.
Študijska  knjižnica  zasleduje  dvojno
nalogo. Prva je arhivalna, druga je štu-
dijska. Arhivalno nalogo vrši s tem,
da hrani ves tisk kot izročilo člove-
škega uma ne glede na vsebino. Zbira
ga kot dokument in vir tvarne in um-
ske zgodovine.  Realno delo študijske
knjižnice je neomejeno, pa naj gre pri
tem za zbiranje starejših tiskov ali so-
dobnega tiska. Gre torej tudi za tisk,
ki ga sproti beremo in večinoma tudi
zavržemo. V študijski knjižnici mora-
mo IjranIti poleg najbolj tehtnih znan-
stvenih del tudi običajni tekočI tisk,
kakor poročila društev, zadrug, denar-
nih zavodov, gledališke programe, ka-
taloge razstav in ves preostali drobiž,
ki ga uskamo In ki ga skoraj nihče ne
hrani. Vse to namreč lahko postane
čez nekaj let va2no gradivo za družbo-
slovca, zgodovinarja itd. Ker torej gre
za ohranitev tiska za bodočnost, štu-
dijska knjižnica ne dela razlike med
pomembnim, manj pomembnim in
brezpomembnim tiskom, akpravno po-
vsem razumljivo posveča prvemu naj-
večjo pozornost. Zanjo je ves tisk ar-
hivski predmet Knjižničarji so nje-
govi kustosi, ki pa nimajo samo na-
loge, da tisk ohranijo, urejujejo, am-
pak ga čitateljem tudi posredujejo. In
v tem se Izraža študijska naloga usta-
nove, ki služI sedanjosti, s tem, da či-
tateljem da za dopolnitev znanja in
spoznanja na razpolago gradivo, ki ga
hrani. Zelo ozko bi gledali na nalogo
knjižnice, ako bi se omejevali zgolj
na arhivalno nalogo. Bili bi nesodob-
ni. Res je, da se naloga Studijske knjiž-
nice razlikuje od naloge ljudske knjiž-
nice. Tudi pri nas je čitateljem na
razpolago leposlovna književnost, toda
le v omejenem obsegu. Vemo, da se ne
smemo obdati z neprestopnlm zidom
in puščati prostor le izbranim poedln-
cem, ki delajo v znanstveni smeri;
oziroma se zanjo pripravljajo. Razu-^
meti hočemo vse razširjene naloga
Studijske knjižnice v sedanjosti. Zato^
so vrata vsem resnim obiskovalcem
odprta. Njim hočemo s tiskom, ki jja
hranimo, pomagati, da se razgleda j o
In se seznanijo s kulturnimi, ekonom-
skimi, socialnimi problemi pri nas In v
svetu, čeprav torej želimo v na5l knjiž-
nici v polnem obsegu upoštevati arhi-
valno nalogo, bi bilo povsem neopra-
vičljivo zavrniti Citatelja, ki si žeil
leposlovno čtlvo zaradi povezanosti s
splošnimi življenjskimi problemi ali
zaradi estetskega uživanja ali končno
samo zaradi razvedrila, Arhivalna na-
loga knjižnice pa nikakor ne more do-
pustiti, da bi se nam leposlovne knjige
poškodovale, kakor Je to primer v ljud-
ski knjižnici, kjer se knjiga Ze pri
dvajsetkratni uporabi skoraj popolno-j
ma razbije. Obiskovalce, ki si v štu- |
dijski knjižnici dosledno izposojujejo i
le leposlovje, moramo napotiti v ljud- ;
sko knjižnico. To smo dolžni tudi za- i
radi načelne delitve bibliotečnih nalog, i
ki Jo vrši na eni strani ljudska knjiž- j
nlca, na drugI pa študijska, Studij.ska
knjižnica ima sedaj urejeno čitalnico.
Obiskovalcem knjižnice, čitateljem je
torej dosegljiv ves tisk, ki ga hranimo,
na razpolago jim je pa tudi ves naro-
čen tekočI tisk, časniki In revije, ki ga ;
na dom ne izposojujemo. j
Že zadnjič smo omenili, da Studijska i
knjižnica še ni povsem urejena. Do j
popolne ureditve bomo prišli le pošto- i
poma. To nalogo bomo pa lahko uspeš- j
no izvedli ne le z vztrajnim prizade-;
vanjem delavcev v prosvetni službi, \
ampak, ako to nalogo razširimo sklad- |
no z našim občim demokratskim'
stremljenjem, s prizadevanjem vsako-1
gar, ki razume vrednost kulturne uita-'
nove. Zbrati moramo ves preostali tisk, *
ki leži nerabljen. Izročen propadanju]
na podstrešjih In raznih kotih, ter ga *
hraniti v naši knjižnici. Knjižna naloga
se mora vedno Izpopolnjevati in do-
polnjevati s starim in novim tiskom '
Zato s hvaležnostjo sprejemamo tudi :
knjižne darove, pa naj bi bili ti še tako i
skromni. Sprejemamo pa tudi denarno!
podporo, ki se uporablja Izključno za \
povečanje knjižnega fonda in ureditve;
opreme, I
Tem potom se Studijska knjižnica"
v Ptuju zahvaljuje vsem sindikalnim \
organizacijam naših podjetij, ki so z\
denarnimi prispevki omogočili uredi- \
te v čitalnice, tako Preskrbi Ptuj za i
prispevek 25.000 din, Gradisu Strniščei
za 10.000 din. Vinarski zadrugi Ptuj za-
5000 din, Tovarni perila za 3000 din, <
Gradb, podjetju Drava za 2000 din ln\
Opekami Ptuj za 1000 din. Obenem se)
zahvaljujemo Mestnemu ljudskemu ]
odboru, ki je v okviru stroškov z nad
60.000 din izvršil adapcijska dela v;
knjižnici.
NASOTTI MATERAM
Poletna vročina ie našim
najmla|šim nevarna!
Zakaj? i
Vroče poletne In jesenske dni preti
našim najmlajšim v prvem letu življe- >
nja nevarnost zaradi poškodb,   kl jih
lahko Izzove vročina, bodisi naravnost!
na otroka aH posredno, ko okvari otro-
kova hraniva, zlasti mleko.
Najbolj je v nevarnosti zaIivanSek,j
otrok, ki ga hranimo s tujimi mlečnimi^
mešanicami (kravje in kozje mleko).
Vročina lahko vpliva na otroka zla-
sti v mestih in strnjenih naseljih, kjer
med ulicami in po dvoriščih zastaja
zrak In se pregreva. Manj je vročina
nevarna, kjer pihlja vetrič in je do-
volj svežega zraka in sence. Zlasti so-
parno vreme je nevarno, čeprav je
oblačno.
Zato:
1. ker dojenček sam ne more v to-
likšni meri kakor odrasli urejevati svo-
je telesne toplote. Prav hitro se pre-
greje In brž se prehladi. Tudi izsuši
se prej;
2. ker je poleti preobčutljiv za večjo
množino hrane. Cim bolj vroče je, tem
teže prebavlja in presnavlja. Ker je
pa žejen, si teši žejo s tekočimi mleč-
nimi mešanicami, kl so zanj hranivo.
S tem prekorači mejo prebavne zmog-
ljivosti. Veliki obroki hrane namesto
da bi otroku koristili, mu lahko pre-
bavno škodujejo in povzroče celo naj-
hujše oblike prebavnih motenj — za-
strupi j enje s hrano;
3. ker veliko večja kakor pozimi, je
v vročih poletnih dneh nevarnost, da se
okuži In pokvari zalivančkova hrana,
zlasti mlečne mešanice, pač zaradi vro-
čine, muh, umazanije, slabe vode in
pokvarjenih hranlv (maslo, jajca, zdrob,
kruh Itd.).
Ka] se zgodi?
Posledice teh vzrokov so bruhanje,
driske, padec teže. Izsušen je, propada-
nje in prebavno zastrupljenje. Vsa ta
obolenja so Jako nevarna in včasih,
zlasti v zapoznelih In zanemarjenih
primerih, tudi smrtna, če ni pravo-
časne in pravilne pomoči.
In kako zdravimo?
Ce pa kljub vsemu, kar smo storili,
ali tudi zato, ker Iz malomarnosti ali
nepoučenostl morda nismo poskrbeli za
otroka dovolj, začne v vročem poletju
bruhati In dobi drisko, mu teža pada
In se otrok suši ter je videti težko pre-
bavno bolan, kaj naj napravimo, kaj
smemo storiti, v čem in kaj je stvar
zdravnika?
Takoj prenehamo z vso dotedanjo
hrano. Zlasti ne dajemo več mleka,
moke, sladkorja, maščob, zelenjav In
sadja. Otroku smemo dajati le večkrat
In po malem lahnega ruskega čaja,
grenkega ali s saharinom. Ce tega ni-
mamo, je dober tudi temnejši lipov
čaj. Takoj se moramo posvetovati z
zdravnikom ali izkušeno medicinsko se-
stro. Z malo dobre volje lahko v Slo-
veniji v nekaj urah povsod pridemo
do zdravnika ali zdravstvene postaje.
Pustimo vse in poskrbimo za takojšnjo
strokovno pomoč.
Ce zdravnik ali sestra ugotovita tež-
jo drisko ali celo prebavno zastruplje-
nje, ne odlašajmo in prinesimo otroka
čimprej v otroški zavod na strokovno
zdravljenje.
Ne begajmo z bolnim otrokom po
mestu ali od zdravnika do zdravnika,
prinesimo ga naravnost in čimprej k
zdravnikom-strokovnjakom v državnih
otroških ustanovah, ki bodo ukrenili
vse »otrebno in z vsemi sredstvi sku-
šali^šiti otroka, če ga bodo le pravo-
časno dobili v roke.
»PARTIZANKA« NA PRVI V02NJI
Split, 24. julija, ~ Iz ladjedelnice
»Vicko Krstulovlč« v Splitu so danes
splovili na poskusno vožnjo našo naj-
modernejšo in največjo potniško ladjo
»ParUzanko«, Na poskusni vožnji se je
»Partizanka« odlično obnesla. Jadran-
ski linijski plovbi bo predana predvido-
ma čez mesec dni. Verjetno bo vozila
na progi Reka—Kotor. Vsi prostori so
razmeroma zelo razkošno in udobno
urejeni.
»TAJNI DOKUMtNTI O ODNOSIH
VATIKANA IN USTAŠKE NDH"
(Nadaljevanje in konec) j
V Vatikanu so uživali posebne sim-i
Patije papeža ustaški pooblaščenci, ničj
manjše simpatije pa nI užival s strani j
ustašev tudi  papežev legat v NDH.,
Marcone se je izkazal vreden svojega
Poslanstva. V neprestanem stiku s Pa-
veli čem in ustaškimi funkcionarji, več-
krat sredi najhujših zločincev v ustar
Skih vojaških formacijah, ob priliki šte-
vilnih  obiskov in izjav — povsod je
Marcone kazal, kakšen pomen daje Va-
tikan ustaštvu, kako ga ceni in pod-
pira. Čeprav običajno Vatikan v voj-
nem razdobju ne imenuje na izpraznje-
na mesta škofov, je to v svoji posebni
skrbi za NDH  stori!.   Izrazita  ustaša
Cule in  Simrak  sla dobila  škofovski
Pastirski palici, nadškof Stepinac pa je
bil s strani Vatikana imenovan za voj-
Jiega vikarja ustaške vojske.
Posebno poglavje v odnos'ih Vatika-
^ z NDH zavzema problem likvidacij«.
Srbov in pokatoličevanja pravoslavnih.'
Ustaški zločinci so že v začetku NDH i
jasno povedali, da nameravajo likvidiri
ra"* Srbe na Hrvatskem in pravoslavn(^
prekrstiti, 24, julija je objavil »Novl^
list« govor župnika v Udlini Mate Ma-;
guša, v katerem je dejal: »Doslej smoi
delali za katoliško vero z molitvenikom.
In križem, zdaj pa je prišel čas, d^ de-
lamo s puško in revolverjem.« V kle-j
rofašistični reviji »Hrvatska smotra«
je izšla leta 1943 »razprava« duhovnika^
dr. Ive Guberina, v kateri se ta po-^
živa na katoliško moralko in pravi med;
drugim: »Prirodna je pravica hrvatske!
države in naroda, ozdraviti svoj orga-j
nizem tega strupa (pravoslavnih In Sr-j
hov]. Ustaško gibanje je začelo s temi
delom. Uporablja sredstva, katerih sej
poslužuje vsak. zdravnik pri zdravlje-j
nju organizma. Kjer je treba, dela tudl^
potrebne operacije. .« Toda po kato-!
liški moralki je mogoče celo več. Gu-
berin nadaljuj«: »Proti takšnemu na-
sprotniku Je dovoljena tudi obramba z
mečem, po potrebi celo preventivna,
ne da bi čakali čas napada,« To, kar je
pisal cerkveni dostojanstvenik na osno-
vi katoliške moralke, pa ne pomeni nič
drugega kot nalog: iz preventivnih raz-
logov koljite vse, tudi otroke v zibelki.
Medtem ko Pavelič izdaja 3. maja!
zakonsko uredbo o prehodu iz ene verei
v drugo, izda.ia 15. maja nadškofijski!
urad uredbo o tem, kdo sme biti spre-j
jet v katoliško vero, istočasno pa vodi
preko svojega časopisa »Katoliški list«
nadškofija gonjo proti pravoslavnim in
Srbom Paveličev urad za vero, kl mu
je načeloval duhovnik Dionizij Juričev
in nadškofi]a, so začeli pošiljati po Hr-
vatski svoje »misionarie« Citirajmo del
govora Dionizija Juričeva v Staži, v
katerem je dobro označen zločinski na-
čin dela teh »misionarjev«.
»Jaz sem dal v teh krajih očistiti
vse od piščanca do starca«, je govoril
Juričev, »ker danes ni greh ubiti nitl^
otroka, starega sedem let, ki ovira naše i
ustaško gibanje... Nikar ne mislite, da|
zato, ker sem v duhovniški obleki, ne'
morem, kadar je treba, vzeti v svojo i
roko strojnico in postrelitl vse do zi-j
belke, vse ono, kar je proti ustaški dr-;
žavi In oblasti.« S takimi metodami sOi
delali katolišM »mlsdonarji« pri prekr-,
ščevanju pravoslavnih.
In kaj je pri vsem tem napravil Va-|
tikan?
Sveta kongfegacija za Vzhodno Cer-^
kev je poslala dr. Stepincu jezuitskoi
sestavljen akt, v katerem piše o vml-i
tvi v katolicizem tistih, ki naj bi biU'
— kakor so to radi razglašali ustaSi —■
pod pretnjo in pritiskom v preteklosti i
odstopili od katoliške vere. »Ako VaSa>
Prevzvišenost prikaže to potrebo svo-'
jim častnim bratom (škofom) v Hrvat-i
gkl, bo dosegla ponovno zaslugo s tem]
svojim dragocenim prispevkom za pra-j
vilen razvoj katolicizma, kier so tolike;
nade za spreobrnjenje nezdruženih .. .€
Ta akt 'e bil poslan Stepincu v času, j
ko je v Hr\'atski že tekla v potokih kri;
pravosla\'nih.
Vatikan je imel številne možnosti,!
da zve resnico o polcristianjenju, saj^
je imel v Zagrebu celo svo;ega legata. J
Toda Vatikan k tem zločinom ni imeli
ničesar pripomniti, sa\ so bili v skladu
z njegovo dolgoletno politiko širjenja
na Vzhod. Celo več, ko so nekateri škof-
je začeli dvomiti o pravilnosti prehoda
v Katoliško cerkev pod takimi pogoji,
je prišel preko papeževega legata Mar-
conea iz Vatikana odgovor, ki tak pre-
hod v katoliško cerkev odobrava. Tak
odgovor Vatikana je dal ustaškim zlo-
čincem samo še novih vzpodbud. Ne
samo iz dokumentov, ka jih objavlja
knjiga, marveč tudi iz zadržanja klera
je jasno razvidno, da pokristjanjenje z
mečem in križem ni bila samo stvar
ustašev, marveč stvar, izvedena v spo-
razumu in po nalogu Vatikana,
V zadnjem delu opisuje ta izredno
važna knjiga številne akcije Vatikana,
da bi rešil NDH razpada in z raznimi
kombinacijami ohranil to svojo »kato-
liško« stavbo na Balkanu. Delajo se
načrti o raznih katoliških federacijah,
Vatikan poskuša pri vladah na Zahodii,
toda vse to jim ne uspe in jugoslovan-
sk. narodi so s svojim bojem proti oku-
patorju in vsem, ki bi radi živeli na
njihov račun, odločno pometli Knjiga
»Tajni dokumenti..,« odkriva pred
nami gnusno podobo 'ezuitske nemo-
ra''?osti in pokvar-enosti dolgoletno
politiko sovra.^tva Vatikana do sku-ono-
sti naših narodov. —on
Stran 4
•PTUJSKI TEDNIK«
Ptuj. 25. julija 1952
lo so pač „iunaki" bukovski
Pri nas je že talca navada, da se po-
samezni rekruti po opravljenem na-
boru precej navlečejo. Alkohol spravi
take mlade ljudi čisto iz tira in tako
prevladujejo afekti in strasti nad ra-
zumom in zavestjo. Vzrok je tudi fan-
tovska samozavestnost, posledice pa so
včasih velike.
Prej je bila ta divjost in strast do
pretepanja dosti večja kot danes. V
mnogih krajih so že postali fantje bolj
pametni in preudarni ter so videli v
tem veliko nesmiselnost. Mnogokrat je
že kak mlad rekrut izgubil življenje
ali pa je postal dosmrten invalid. Lah-
ko bi se vprašali, če je to potrebno,
in odgovor bi menda bil pri vseh čital-
cih — ne!
Hotel bi vas na kratko seznaniti z
»junaškim dejanjem« (lahko rečem, kar
nesramnim) posameznih mladih rekru-
tov iz Bukovec. V ponedeljek popol-
dne se je namreč vračalo več rekrutov
iz Ptuja. Veseli in samozavestni pobiči
so rabili celo cesto za svoje ceremonije
in seveda so morali vsakega mimoido-
čega malo obrati. Silno »bojaželni«
Bukovčani so hoteli na nek način
izzvati prepir. To se jim je nazadnje
le posrečilo.
Štirje fantje, ki so šli mimo v Ptuj,
so mimo glavne skupine rekrutov še
kar srečno prišli, čeprav je hotel nek
Bukovčan 6 kolesom preko človeka. Na
smešen vrisk in osebne opazke so se
tudi oni štirje malo. pošalili. In to je^
bil povod. Ker jih ni bilo zadosti, da
bi premlatili štiri, so pohiteli po pomoč..
Tem »junakom« se je končno nudila
prilika, da preizkusijo svojo moč. One
štiri so dohiteli v Budini. Z bojno
strastjo jih je napadlo okoli 20 Bukov-
čanov kar zahrbtno. Nastal je velik
vrvež, ker so se pač hoteli vsi naenkrat
izkazati; posledica tega je bila, da so
precej mimo tolkli. Sramota je za tiste
Bukovčane, ki si upajo ob taki pre-
moči napasti par oseb. Na srečo niso
nobenega poškodovali", ker niso poteg-
nili nožev, kar pri njih ni redkost.
Nesporno pa je, da manjka tem fantom
osebna čast in ponos. Ta nehumanost
je pogosto rezultat slabe družinske
vzgoje. Ali nimajo v Bukovcih kultur-
nih prireditev, da si fantje tako iščejo
material za razvedrilo?
Saj je lepo, da se fantje razveselijo,
toda naj se znajo potem tudi brzdati.
Žalostno je tudi, da je ed|sn izmed Bu-
kovčanov izkoristil ugodno priliko in
ukradel klobuk.
Mislim, da vsak razumen človek ob-
soja to dejanje; to tem bolj, ker so
prišli oni štirje za kratko dobo na do-
ptist v domači kraj. -čz-
Ifai pa naše trsničarstvo?
Kadar te pot vodi v naše vinograde,
kjer se prideluje žlahtna kapljica, znana
po vsem svetu, se ti nehote postavi
pred oči pisana slika naših vinogradov.
Pravzaprav se lahko samo še čudimo
vztrajnosti in vzdržljivosti naših ljudi,
da ne klonejo pred tako nerentabilno
proizvodnjo v svojih goricah. Poleg
najintenzivnejše obdelave bo postalo
sčasoma naše vinogradništvo popolnoma
pasivno. Zakaj? Večina naših vinogra-
dov je že tako starih, da nimamo od
njih več kaj pričakovati. Postali so
onemogli starčki, katerim lahko samo
še dajemo, od njih pa nimamo kaj
pričakovati. Kratko malo take vinogra-
de, ki jih je pri nas ogromna večina,
držimo le še s silo pri življenju. Živ-
ljenjska doba naše trte je pri zmerno
Intenzivnem izkoriščanju 35—40 let; in
kdaj se je izvršila prva obnova? Kaj
nam povedo te kratke besede? Druga
obnova našega vinogradništva trka že
z vso silo na duri. Vprašanje je, koliko
se tega zavedajo naš trsničarji v ptuj-
skem okraju?
Star pregovor pravi: »Kakršno seme
boš sadil, takšno boš imel žetev!« To-
rej:   kakršne   trsne   cepljenke  bomo
sadili na naše obnovljene komplekse,
takšen bo tudi naš pridelek v bodočih
naših novih goricah. No, pa poglejmo
malo  bliže v naše trsnice.  Ugotovili
bomo, kakšne so in kakšne bi pač morale
biti in bi seveda tudi lahko bile. Prva
slika, ki te moti predvsem v juršinskem
in lenarškem predelu, je razdrobljenost
in razkosanost malih parcelic s trsni-
cami, včasih sam^o s proizvodnjo 500 do
1000 cepljenk. Tako flikarstvo nas se-
veda nikakor ne vodi k rentabilni, na-
predni trsničarski proizvodnji. Kako pa
je s selekcijo cepilnega materiala? V
tem pogledu bi lahko dobili prav malo
ali nič zadovoljivih .rezultatov. In ob-
stoječi matičnjaki? Ti so ali stari ali
mešani, ali nepravilno gojeni, seveda
tudi na malih  koščkih kje ob robu
gozda. Prav malo je takih. Mer bi
lahko dobili za današnje potrebl^ado-
voljiv material. Poleg vsega tega pre-
mnogemu  našemu  nepoštenemu in v
stroki   nesposobnemu   trsničarju   leži
bolj finančni zaslužek na srcu, pa naj-
si bo na kakršen koli način, če treba
tudi s cepljeno »šmamico« na račun
šipona, kakor pa res kvalitetna obnova
našega vinogradništva. S takim maza-
štvom in zastarelim trsničarstvom mo-
ramo v najkrajšem   času  obračunati.
Napredni   vinogradniki   bodo s temi
mazači sami obračunali in to temeljito.
Vsi ostali  pošteni privatni  trsničarji
pa bodo imeli v okviru trsničarskega
odseka KZ Juršinci in Podgorci polno
možnosti razvoja modernega trsničar-
stva. Seveda bo v teh združenih trsni-
čarskih   obratih KZ Juršinci in KZ
Podgorci nujno uvesti temeljito selek-
cijo, za proizvodnjo cepičev. Vsekakor
je treba povečati parcele trsnic kakor
s tem tudi kvantitetno proizvodnjo. Na
novo je treba  zasaditi  več  hektarov
čistih matičnjakov ter nujno takoj uni-
čiti divje mešane matičnjake ob robo-
vih gozdov.  V novem matičnjaku je
treba  zasaditi  čiste in selekcionirane
matične trse. Zgraditi je treba odgo-
varjajoče silnice s prostorom za cep-
ljenje. Pri trsničarjih je treba vzbuditi
trsničarske tradicije iz dobe prve ob-
nove vinogradništva,  ko  so  združeni
trsničarji zaradi visoko kvalitetne pro-
izvodnje, zadovoljujočih količin solid-
nega in garantiranega trsnega materiala
sloveli tudi daleč v prekomorske dežele,
od  koder  so   dobivali za dobavljeni
material   tudi  priznanja   in   pohvale.
Prejšnje leto je trsničarski svet v Jur-
šinčih   iznenadilo malo povpraševanje
po trsnem materialu, tako da so zaradi
tega  v  svojo   škodo  prerano  znižali
cene trsncmij materialu na račun last-
ne izgube. Da se temu izognejo v bo-
doče, bi iim bilo svetovati, naj zmanj-
šajo količino podlaffe Ripari.^ portalis
Trsničarji  namreč dobro vedo.  da  je
nroeh +r«n?.cr> vier     tr:::''^ cet5''''f^'^o na
Riparii  portalis,   sigurnejši,   odstotek
prijema vsake sorte je večji, v matič-
njakih je pridelek ključev Riparie so-
razmerno z drugimi večji, torej je tako
tudi njegova finančna plat, za katero
se vsak bori, sigurnejša. Pozablja pa
vedno na to, da trsje na Riparii v
vinogradih uspeva le v vlažne j ših ilov-
natih predelih (to je le del Slovenskih
goric), ne prenese pa Riparia kame-
nitih, lapornatih suhih apnenčastih tal,
kakršnih je večina v naših vinorodnih
predelih. Zato je jasno tudi povpraše-
vanje po trsju na Riparii malenkostno.
Izločeno Ripario v matičnjakih naj za-
menja Rupestris monticola. Izkušnja
je pokazala, da so vinogradi, obnovljeni
ob prvi obnovi na podlagi montikole, s
svojimi globokimi koreninami, močno
rastjo, veliko odpornostjo in kljub so-
razmerno obilni rodovitnosti trsa, na
katero vpliva ravno ta podlaga, živeli
v dobri kondiciji tudi do svojih 80 let.
Ker pa je bila montikola nehvaležna
za trsničarje, so ravno to podlago v
trsnicah opustili ter je ni mogoče
skoraj nikjer dobiti. Povečati je treba
število matičnih trsov Berlandiere X
Riparia Teleki Kober 5BB in Riparia
X rupestris 3,309.
V cepilnem načrtu bo treba zmanj-
šati število cepljenk laškega rizlinga,
na njihovo mesto pa poskrbeti cepljenke
slankamenke, ružice (maladinke), mo-
dre Portugalke, modre kadarke in ka-
bemata, za katerimi je veliko povpra-
ševanje v vinorodnih okoliših južnega
Banata, Bele Crkve, Subotice, Baranje
in Fruške gore. Prav v prejšnjem letu
se je pokazalo, da bodo ravno ti vino-
gradniški okoliši resni kupci v naših
trsnicah.
Zadružni trsničarski obrati bodo v
okviru KZ imeli vso možnost razvoja v
veletrsničarski obrat, ki bo povsod
konkurenčno sposoben. Ne smemo po-
zabiti, da mora biti tudi zadruga za-
interesirana na delu trsničarskega od-
seka, nuditi mu mora vso strokovno
kakor tudi tehnično pomoč. Reorgani-
zacija trsničarstva je tudi ena izmed
osnovnih nalog zadružnega kmetijstva.
Vloženi trud pa bo vsem gotovo bo-
gato poplačan v bodočih desetletjih s
strani hvaležnih vinogradnikov.
Rofstva, poroke in smrti
v JUNIJU 1952i
Matično področje Goriš niča
Rojstva: 4 dečki in 4 deklice.
Smrti:   Franc   Reberc,   Zamušani;
Jakob Rižnar, Tibolci; Ivana Muršič,
Formin; Ivana Kukec, Muretinci; Te-
rezija Ranfl, Muretinci, in Janez Zu-
panič iz Muretinc.
Matično področje Z a v r č
Rojstva: 1 deček in 1 deklica.
Cene na ptujskem trgu
dne 23. julija 1952
(za liter, kilogram ali komad)
Privatniki: špinača 40, koleraba
20, grah v stročju 40, peter šil j 40, so-
lata glavnata 30—40, korenje za juho
40, pesa rdeča 20, krompir novi 20—25,
čebula nova 40, česen novi 50, fižol
novi 50—60, solata endivija 30—40, grah
luščen 50, buče jedilne 20, kumare za
vlaganje 50—70, paprika 60, koruza 25,
maslo surovo 300—350, hruške 20—30,
jabolka 20—25, marelice 40—50, ringlo
30, kure 300—350, piščanci 120—200 din.
Drž. posestvo Dcrnava: Mle-
ko 18, pšenica 30. ječmen 25, čebula 25.
korenje 20, jabolka 20 česen 40. pesa
rdeča 20. radič 10. petCi-šilj 20, zelje 30,
kumare 35.
Ekonomija Ptuj. Kaša ječmena
40, med 220, čebula 25, česen 50, pesa
rdeča 20, kumare 40, buče 20, solata
30, zelje 30, ceteršilj 33, korenje 40
paprika 60. paradižniki 50.
Rožnik Ptui: K''omo'r IH hruškr
16, jabolka 15, čebnla 18 fi?ol v «;tročju
30, prosena kaša 50, ječmena kaša 45
ŠPORT
Velik uspeh jugoslovanskih
nogometašev
JUGOSLAVUA s ZSSR 5:5 (3:0)
žreb }« dolo£il tako, da sta le v otmino finala
olimpijskega nogometnega turnirja treiali repre-
zentanci Jugoslavije in ZSSR. Prvo treianjt j«
bilo odigrano ▼ nedeljo, 20. t. m. Sreianje jc
bilo v arediiču pozornosti vse iportne javnosti,
in to ne samo v Finski in vsej nati drŽavi, tem-
več po wem svetu.
Na stadionu v Tampera, ki fc bil do zadnjega
kotička caseden. se je ibralo nad 17.000 gledal-
cev, ki so nestrpno pričakovali borbo med dve-
ma velikima nasprotnikoma. Čeprav se je tekma
priSela i dokaj nervozno igro obeh moitev, so
se naSi igralci vendar prvi znaSU in začeli valiti
napad za napadom na vrata ZSSR. Obramba na-
sprotnika se temu ni mogla dolgo upirati In 2«
v 31. minuti je bil uspeSen Mitie, ki je dosegel
prvi gol. Kmalu za tem |e moral vratar Ivanov
drugič pobrati Zogo iz mrcZe in minuto pred
koncem tretjič. Tudi začetek drugega polčasa jc
bil uspeSen za naSe in kmalu je Ognjanov do-
segel četrti gol. Po hitrem protinapadu se j«
Sovjetom posrečilo rezultat zniZati, toda kmalu
za tem |e Zebec zopet zatresel mreio nasprot*
niku. Ko fe Ze vse izgledalo, da bodo Jugoslo-
vani dosegli lepo zmago, so dosegli Sovjeti drugi
in tretji gol in tako občutno zniiall rezultat.
Zopet je sledilo nekaj nevarnih napadov napa-
dalne vrste Jugoslavije, vendar brez uspeha. Tri
minute pred koncem so iz kota Sovjeti proti
pričakovanju dosegli četrti gol in zadnjo minuto
igre peti gol in tako izenačili.
Tako st je igra nadaljevala dvakrat po 15 mi-
nut. Čeprav se fe moStvo Jugoslavije zelo tru-
dilo, da bi doseglo uspeh, vendar brez uspeha,
kajti Sovjeti so popacali obrambo in se fe tako
vkljub podaljJka igra končala neodločeno 5.5.
JUGOSLAVIJA : ZSSR 3:1 (2:1)
v torek, 22. junija, je bila odigrana v i»tem
mestu in ob istem času ponovna tekma. Še bolj
kakor za prvo, je vladalo ogromno zanimanje za
to tekmo. Stadion je sprejel več gledalcev, ka-
kor bi bilo to sploh ob normalnih prilikah mo-
goče.
Moitvi ^ta nastopili v letih postavah kakor t
prvi tekmij
V začetku igre ac moltvo Jugoslavije ni moglo
takoj zbrali, kar so Rusi izkoristili in dosegli
▼ peti minuti igre prvi gol. Toda to tukakor ni
vzeto volje Jugoslovanom, ki so kmalu prevzeli
pobudo na igrišču. Že v 15, minuti je uspelo
napadalni vrsti, da je izenačila. To jih je še
bolj podžgalo in moštvo ZSSR se fe v glavnem
le Se branilo. Toda tudi to ni pomagalo. Jugo-
slovani 80 Ze pred koncem prvega polčasa
priili v vodstvo. Z botjio in tehnično lepio igro
so nadaljevali tudi v drugem polčasu, kar jim
i« prineslo tretji uspeh. Se nekaj lepih prilik
za dosego gola pa je ostalo neizkoriščenih. Žoga
se je trikrat odbila od same prečke, nekajkrat
je pa obramba Sovjetov, na čelu z Ivanovim,
komaj reSila svojo mreZo. Zadnje minute igre je
napadalna vrsta ZSSR poskušala najti pot do
vrat, ki jih je čuval Beara, toda brez uspeha,
kajti tu je bil zid Čajkovski. Horvat, BoSSkov,
ki se zlepa ni da! prebiti. Proti koncu so ruski
obrambni igralci poskuSali tudi s precej surovo
igro, katere Žrtev je bil predvsem Bobek, toda
vkljub temu jih tudi to nI reSilo poraza.
Zmaga Jugoslovanov je vsekakor izredno lep
uspeh in gre tudi vse priznanje naSim igralcem,
ki so dali vse od sebe, da so tako častno za-
stopali barve naSe socialistične domovine.
Sledeči nasprotnik naše nogometne reprezen-
tance je Danska. Tekma bo odigrana na olimpij-
skem stadionu ▼ Helsinkih danes, in upamo in
Želimo, da se bodo naši fantje tudi to pot
dobro odrezali. V primeru zmage bodo potem
blizu zlate kolajne, na katero je tako z goto-
vostjo računala reprezentanca ZSSR, sc\'eda na
papirju.
Zopet zaslužena zmaga
Drave
Drava — Kovinar (Mbr.) 5:1 (2:0)
P t u j, 20. julija (-ik). S hitro in teh-
nično lepo igro je danes Drava pre-
magala moštvo Kovinarja iz Maribora.
Teren je bil odličen za igro, ki jo je
vodil sodnik Pliberšek iz Maribora.
Gledalcev je bilo nad 400.
V pričetku prvega polčasa je Drava
pritisnila, vendar je obramba Kovinar-
ja vzdržala vse napade. Igra je bila
v glavnem enakovredna. Sele v 18. mi-
nuti je Milenkovič povedel Dravo v
vodstvo, dve minuti nato pa je zvišal
na 2:0. Ves ostali del igre je bila Dra-
va nekoliko v premoči, vendar tega ni
znala izrabiti v golih.
Tudi pričetek drugega polčasa je bil
enakovreden. Kovinar je včasih tudi
napadel, vendar so se vsi njegovi na-
padi razbili že ob odlični krilski vrsti
Drave. V 16. minuti je Milenkovič po-
višal z lepim strelom na 3:0. Stadion
je valoval od navdušenja za Dravo.
Dve minuti nato je Serdinšek iz enaj-
sterca zvišal na 4:0. Drava je vedno
bolj pritiskala. Kovinar se je samo še
brSnil in že v 22. minuti je srednji
krilec gostov dosegel avtogol in s tem
dal zadnji gol za Dravo. Po tem golu
je naval Drave nekoliko ponehal, do-
kler napadi niso popolnoma zamrli v
zadnjih desetih minutah, ko je bila vsa
igra prenesena v kazenski prostor Dra-
ve. Tik pred koncem je Kovinar do-
segel častni gol iz enajsterca.
Tekma se je končala s 5:1.
Moštvo Drave je danes v glavnem
zadovoljilo, vendar ni pokazalo tiste
igre. ki smo jo vsi upravičeno pričako-
vali. Drava ni pokazala svojega znanja.
Tekma je v glavnem potekala fair. Pri
obeh moštvih sta se odlikovali krilski
vrsti.
Drava (mlad.) — Aluminij ii. (3:1 (0:0)
Ptuj, 20. julija (-ik). V današnji
predtekmi sta se ponovno srečali mla-
dinsko moštvo Drave in rezervno mo-
štvo Aluminija. Prvi polčas je v glav-
nem pripadal gostom, ki pa svoje tre-
nutne premoči niso znali izkoristiti. V
drugem polčasu pa je Drava s hitro
• r'"' prevzela vodstvo po Andriču in
Caru. ki je dosegel dva gola. za Alu-
minij pa je dal gol srednji napadalec.
Tudi danes se je pri obeh moštvih od-
likovala obramba, pri Dravi predvsem
Vidovič, Erhartič in Zupane.
DRAVA (mlad.) — UNIVERZA 4:2 (1:1)
Ptuj, 16. julija (-ik). Danes sta se
v prijateljski nogometni tekmi srečali
moštvi mladincev Drave in bivših gim-
nazijcev. Igra je bila v prvem polčasu
enakovredna, dočim se je v drugem
polčasu vedno bolj izražala tehnična
premoč Dravašev. Gole sta za univer-
zitetce dosegla Bezjak in Klinger, za
Dravo pa je vse štiri dosegel Maks
Hercog.
Katastrofa »Usnjarja«
v Šoštanju
Drava : Usnjar 14:3 (fi:l)
Šoštanj, 22. julija (-ik). Tudi na
Dan vstaje slovenskega ljudstva so se
odigrale prvenstvene nogometne tekme
MNP. Današnji nasprotnik Drave je bil
predzadnje plasirani Usnjar. Domačini
niso Drave dosegali v nobenem pogle-
du, saj 60 bili Ptujčani za nekaj sto-
penj boljši nasprotnik. Tekmo je vodil
objektivno in zelo dobro sodnik Pre-
singer iz Celja. Gledalcev je bilo nekaj
čez dve sto. Gole za Dravo so dosegli:
Sirec III. pet, Sirec II., Milenkovič, Gi-
Ijanovič in Herceg po dva ter Ladinek
enega.
Vsa igra je pripadala Dravi. Nasprot-
nik ni bil v nobenem oziru dorasel
Ptujčanom, saj ni pokazal ničesar razen
dveh uspelih prodorov. Ker so si bili
Ptujčani v svesti svoje zmage nad ta-
kim nasprotnikom, niso pokazali do-
brega nogometa. Igra je bila ležerna,
polna zamujenih prilik za gol. V glav-
nem se je tekma odigrala na polovici
Usnjarja, ki se je samo branil. Dravaši
so se kljub vsej ležernosti zavedali, da
je sedaj prilika, da si popravijo razliko
v golih, ki je bila do sedaj zelo slaba,
zato smo videli tudi nekaj lepih kom-
binacij napada, predvsem Ladineka in
Sireca II., nekak realizator premoči pa
je bil Sirec Jože. Tudi obramba je do-
bro izvršila svojo nalogo, v glavnem, pa
je tudi vsa krilska vrsta napadala -—
Serdinšek in Karaman sta bila naj-
boljša dajalca žog napadu. Vratar Gor-
jan danes ni imel prilike, da bi pokazal
svoje sposobnosti. Toda kljub vsej pre-
moči in prizadevanju vsega moštva ter
sijajni zmagi je bila igra ležerna in
nezanimiva.
S to zmago si je ptujska Drava le
bolj utrdila vodilni položaj na prven-
stveni lestvici MNP.
Drava     14  9  3  2  57:23  21
RK DRAVA : RK SOLA UČENCEV
V GOSPODARSTVU
Ptuj, 18. julija (-ik). Rokometaši
Sole učencev v gospodarstvu so tudi
pričeli igrati rokomet in kot prvega
nasprotnika so povabili ptujski roko-
metni klub. RK Drava je to tekmo do-
bil z visokim rezultatom 19:5. Gole so
dali: Vihar 12. Tomanič, Pišek, Sirec
.Tože po dva in Bezjak enega, ter za SUG:
Sirec Maks tri, Sirec Poldi in Kline
* po enega.
MOTODIRKE V POLJCANAH
P o 1 j č a n e , 12. julija (-ik). — Danes
so bile v Poljčanah druge m.eddruštve-
ne motodirke, ki se jih je udeležilo 21
tel?movalcev iz Maribora, Ptuja, Celja,
Zagreba. Kamnika in Poljčan. Gledal-
cev je bilo okrog 2500, ki pa so prišli
ob svoj užitek zaradi naliva, ki je ovi-
ral tudi tekmovalce. Organizacija tek-
movanja ni bila posebno zadovoljiva.
Tekmovanja se je udeležil Ptuičan Ve-
.senjak, ki je žel lep uspeh. Zmagovalci
v posameznih kategorijah:
150 ccm — Cerer (Slov. KonMce), 250
ccm — Veseniak (Ptuj), Strgar (Poliča-
re), 350 rcm Viz\^k (TAM), Vesenjak
CPtujN -SOOcrm iti Več —Vizjak (TAM),
prikolice n^č T^Wi vrm — Sket s so voza-
čem Kmetcem (Celje).
Odbor za gradnjo »Kulturnega doma heroja Jožeta Lacka«
z družbenimi organizacijami y Ptuju
priredi
VELIKO TOMBOLO
V UUDSKEM VRTU PRI PTUJU
10. AVGUSTA 1952 S PRIČETKOM OB 9. URI DOPOLDNE
DOBITKI:
50 TOMBOL V VREDNOSTI 1,730.000 DINARJEV, IN SICER:
stanovanjska hiša na Tratah, 2 motorni kolesi,
radio - aparat, 3 ženska in 3 moška kolesa
znamke »Steyr«, plemenski bik, betonska žična
ograja 20 m, 2 kompletni kuhinjski opremi,
bakreni kotel za kuhanje žganja, junec v teži
200 kg, 4 svinje v teži po 100 kg, 2 kompletni
pleteni vrtni garnituri, razno blago za moške
obleke (kamgam in fresko), sodi, sobne in
krušne glinaste peči, flanela za perilo, vino v
sodih itd.
100 DECITERN V VREDNOSTI 300.000 DINARJEV
200 KVINTERN V VREDNOSTI 400.000 DINARJEV
500 TERN       V VREDNOSTI 150.000 DINARJEV
5000 AMB        V VREDNOSTI 420.000 DINARJEV
SKUPNA VREDNOST DOBITKOV 3 MILIJONE DINARJEV
TOMBOLSKA KARTA 50 DINARJEV
Prispevaj tudi Ti z nakupom tombolskih kart in z udeležbo
na tomboli k čimprejšnji zgraditvi doma, obenem poizkusi srečo
in Ti želimo glavni dobitek!
Odbor
Čebelarski tečaj
Čebelarsko društvo v Ptuju priredi
V nedeljo, dne 27. julija 1952, ob 9.
uri v šoli za učence v gospodarstvu
(zgradba bivše mestne osnovne šole)
enodnevni tečaj.
Referenti: prof. Matija Maučec: »O
življenju čebele«; Komelj Franc: »O
čebelni bolezni«. — Vsi čebelarji, člani
in nečlani društva, vabljeni! Odbor.
Razpis
Uprava osnovne šole Markovcl raz-
pisuje popravilo strešnih žlebov. Po-
nudbe poslati najpozneje do 10. avgu-
sta 1952 občinskemu ljudskemu odboru
Markovcl. Uprava
VabUo
Prostovoljno gasilsiko društ\-o v Haj-
dini proslavi v nedeljo, 27. B\'gusta 19^2,
$flTl<iCSetl€lSiC3
svojega obstoja.
S proslavo je zjdružen veiiki gasilski
nastop V. sektorja, to je ziiruženlh 14
Prostovoljnih gasilskih dru."Wev,
Na programu je nastop gasilcev in
gasilk s prostimi vajami, velika mokra
vaja, nogometna tekma z vodnimi cur-
ki in vaje gasilcev z lestvami.
Vse te vaje so preizkiižnja za Okraj-
ni gasilski zlet, ki bo 3. avgusta 1952 v
Ptuju, in za Gasilski festival v Ljub-
ljani.
Ob tej priliki bodo izročene spome-
nice za večletno s^lužbovanje zaslužnim
gasilcem.
S tem nastopom bo prikazano javno-
sti požrtvovalno delo gasilcev za pomoč
bližnjemu v nesreči.
Vabimo vse občinstvo k čim večji
udeležbi, kar bo dokaz njegovega razu-
mevanja do dobrodelne gEeilsdee orga-
nizacije.
Po nastopu in vajah sledi prosta za-
bava z raznimi šaljivimi točkami.
Pridite in se razveselite z nami!
Odbor.
VABILO
V nedeljo, dne 27. julija 1952, ob 8.
uri se vrši v prostorih zadružnega do-
ma v Veliki Nedelji izredni občni zbor
zadružnikov. Dolžnost slehernega člana
je, da se omenjenega občnega zbora si-
gurno udeleži.
MALI OGLASI
Šivalni stroj v dobrem stanju
prodam za 30.000 din. — Plavčak
Martin, Gruškovje 179, p. Podlehnik
razveljavljam knjižico kolesa šte-
vilka 100098, na ime Anton Kova-
če c, Zg. Velovlak 23, p. Desterniic.
posestvo v Slov. gor. prodam. — Na-
slov v upr. lista.
DENARNICO s 1.500 din, potrdilom o
klobučarni in obrtnim dovoljenjerti
na ime Martin Marčinko, lončar-
Hajdoše, p. Hajdina, sem izgubil n3
poti od Maicol do Peek. Najditelja
prosim, da vrne dokumente, denat
pa naj si obdrži za nagrado.
gospodinjska pomočnica i^5e
zaposlitev. Naslov v upi-avi lista.
prodam A. ž. panje na 19 okvirje^
in prašilec. nove, po najnižji ceni.
Zg. Hajdina št. 67.
vinicarja s 3^ delovnimi močm'
sprejmem takoj.  Vprašati v upravi'