I N F O R M A TOR
v^°iekt posodobitve emajlirnice tozda Štedilniki je dokaj zahte-J1' Ob zagonu imajo sicer nekaj težav, ki pa jih strokovnjaki in lavci uspešno odpravljajo.
Posodobitve za vstop v Evropo
(N?a/^n/ca v tozdu Štedilniki ren7a Gospodinjski aparati tla? 0d Postavitve pred osem-nihm'let' n' doživela bistveno! sPrernemt> 'n ie zaradi teh-ir, °ške zastarelosti opreme DrPromajhnih zmogljivosti o ®°s,av//a/a oviro za dose-Drye načrtovane količinske l^vodnje in kakovosti, h*ršn° zahtevajo razvita za-?,Pn°evroPska tržišča.
°]ekt Linija direktnega emajiir-s 'a vključuje zamenjavo peči s cinikom, postavitev dveh linij , aan°s emajlov z brizganjem aa za bele in druga za barvne ^alle) ter uvedbo elektroforeze trenutno najbolj kvalitetnega ■j- n°sa emajla v Evropi. ni P°segi omogočajo na eni stra-t Povečanje zmogljivosti emaj--niCe na 805.000 aparatov let-: ’ obenem pa pomenijo znižan-Oorrnativov porabe energije in aJeriaia ter izboljšanje kakov-. 1 emajlnih prevlek. V okviru te 2a h-be 50 kupit' tudi dva robota .izganje emajlov, ki bosta ob Poštevanju obstoječega obse-Proizvodnje nadomestila 4 pe|avce.
nj6~.s sušilnikom so postavili la-u' 'u je izrazit prihranek energi-■ saj je bj|a stara pep zaradi ne-tres,anega gorenja velik po-u, Snik energije, nova pa je iz-opljiva in jo lahko ob zaključku p 'avnega dne ugasnejo. ed kratkim, 21. avgusta, so
začeli s proizvodnjo na novi liniji za nanos belih emajlov z brizganjem. S samim zagonom so imeli v začetku precejšnje težave, kar je bilo pri tako komplicirani tehnologiji, kjer je treba doseči toliko različnih pogojev, pričakovano. S skupnim prizadevanjem tako načrtovalcev projekta in delavcev iz proizvodnje so uspeli normalizirati proizvodnjo. Linija obratuje zaenkrat z ročnim upravljanjem in to dokaj dobro. V naslednjih dneh bomo začeli še z uvajanjem avtomatskega upravljanja, za njegovo uspešno delovanje pa bo treba vložiti kar nekaj naporov.
Hkrati s tem poteka montaža na liniji za nanos barvnih emajlov z brizganjem ter na liniji elektroforeze. Zagon prve je predviden prihodnji mesec, druge pa oktobra letos.
"Projekt pomeni pravzaprav visoko avtomatizirano in računalniško vodeno tehnološko celoto, kar je za naše razmere nekaj novega. Spopasti se bomo morali z nekaterimi dejstvi, ki pomenijo miselni preskok tako pri vodenju kot upravljanju celotnega procesa v obratu emajlirnice. Izkušnje, ki jih bomo tu pridobili, bomo uporabili pri načrtovanju nadaljnj-je obnove Gorenja Gospodinjski aparati," je ob tem dejal Stane Valant, član PO Gorenje Gospodinjski aparati za investicije.
H. J
Škarje uspeha so v rokah trga
V	prvi polovici letošnjega leta so delavci prodaje Gorenja Commerce dosegli ugodne prodajne rezultate. Na domačem tržišču so prodali 257.936 velikih gospodinjskih in 27.522 vgradnih aparatov Gorenja Gospodinjski aparati ter 341.449 malih gospodinjskih aparatov Gorenja iz Nazarij. Uspešno so prodajali tudi izdelke Gorenja Notranja oprema in Gorenja Elektronika Široka potrošnja.
V	prvem polletju so prodali največ pralnih strojev, zamrzovalnih skrinj, električnih in kombiniranih štedilnikov, zamrzovalnih omar ter mešalnikov, kavnih mlinčkov in tehtnic. Uspešno je potekala prodaja barvnih televizorjev Gorenja Elektronika Široka potrošnja; prodali so jih za polovico več kot v enakem obdobju lani in za 9 odstotkov presegli polletni prodajni načrt. Kljub konkurenci številnih domačih proizvajalcev pohištva so Gorenjeve kuhinje najbolj priljubljene, saj so prodali 47.334 kuhinjskih elementov in skoraj za 3.000 elementov presegli polletni načrt. Še bolj uspešna je bila prodaja keramičnih ploščic; prodali so jih 426.613 kvadratnih metrov in za 15 odstotkov presegli polletni načrt fizične prodaje. Tudi prodaja izdelkov drugih Gorenjevih delovnih organizacij je potekela bolj ali manj uspešno.
Čeprav fizični obseg prodaje v letošnjem prvem polletju predstavlja 78 odstotkov prodaje, dosežene v enakem obdobju lani, smo z rezultati lahko zadovoljni. Tem prej, ker so uresničeni v zapletenih gibanjih na domačem tržišču, predvsem pa ob pospešeni in prioritetni izvozni proizvodnji. Tudi julijski prodajni rezultati so več kot ugodni. K uspešnim prodajnim rezultatom je med drugim prispevala nenehna rast cen in opredelitev kupcev, da je denar najbolje vložiti v nakup trajnih dobrin.
Toda veljavni zakonski ukrepi bodo slej ko prej privedli do zastoja na tržišču, saj bo rast cen, po besedah direktorja prodaje Gorenja Commerce Zvonimirja Mavrija, spremenila strukturo porabe v prid zadovoljevanja osnovnih življenjskih potreb prebivalstva in s tem občutno zmanjšala popraševanje tržišča po tovrstnih izdelkih.
V prodaji se zavedajo, da bo skupni tržni "kolač" vedno manjši. Zato si bodo prizadevali obdržati vsaj dosedanji delež, k temu pa bodo prispevale vse, do sedaj že uveljavljene prednosti proizvajalcev na tržišču. Zato v prodaji ne sedijo križem rok, vendar se večina trgovskih organizacij noče ali ne more znebiti vloge neaktivnega in neinventivnega opazovalca dogajanj na tržišču.
Dušanka Založnik
V posodabljanje proizvodnje v Gorenjevih tovarnah je vključenih vse več računalniško vodenih strojev in naprav. Tako so z računalniki opremili tudi novo "belo linijo” v emajlirnici tozda Štedilniki Gorenja Gospodinjski aparati. Za operaterja Jakoba Ugovš-ka in Dušana Petriča (na sliki) je bil letošnji kolektivni dopust krajši, saj sta se morala pravočasno usposobiti za delo z računalnikom.	H. J.
Boljša zaščita izdelkov in okolja
V tozdu Pralno-pomivalna tehnika Gorenja Gospodinjski aparati so že pred kolektivnim dopustom začeli proizvajati ohišja za pralne stroje iz elek-tro pocinkane pločevine.
To je rezultat prizadevanj delavcev, da z manjšimi vlaganji v tehnološke spremembe in posodobitve dosežejo čimvečje kakovostne in materialne učinke proizvodnje, hkrati pa njeno večjo ekološko varnost. Predvsem je to rezultat pripravljenosti in usposobljenosti vzdrževalcev, da z obstoječo tehnološko opremo dosežejo pri obdelavi nove vrste pločevine zahtevne parametre v proizvodnji ohišij.
Za izdelovanje ohišij iz elektro pocinkane pločevine, to je pločevine, prevlečene s cinkom po elektro postopku, so se v tozdu odločili zaradi vrste prednosti. Cinkova prevleka bistveno izboljšuje zaščito pred korozijo in podaljšuje življenjsko dobo pralnega stroja. Zato v procesu lakiranja ne uporabljajo več ročnega brizganja, saj notranjih sten ohišja ni treba več lakirati. To je
bistveno zmanjšalo dosedanjo fizično delo v neprimenih klimatskih razmerah, ko so delavke brizgalke obvezno uporabljale zaščitno masko. Na liniji so vgradili še odsesovalno napravo.
Uporaba elektro pocinkane pločevine zmajšuje porabo laka za približno 45 odstodkov in hkrati količine odpadnega laka za približno 90 odstotkov. To je ob povečani kakovosti izdelkov in humanizaciji delovnega procesa dragocen materialni prihranek.
Predvsem pa je pomemben prispevek k varstvu okolja, saj bo količina odpadnega laka naraščala bistveno počasneje kot doslej. Delavci tozda Pralno-pomivalna tehnika nameravajo še letos začeti vgrajevati komponente iz pocinkane pločevine na nerjavno kad in s tem odpraviti lakiranje kadi in na liniji kadi vgraditi odsesovalno napravo. Napovedujejo še nadaljnje korake na področju izboljšanja površinske zaščite in sicer uvajanje kakovostnejšega zaščitnega in za okolje manj nevarnega laka.
Dušanka Založnik
Ambulanta prve pomoči in ne obratna ambulanta
Delavci Gorenja v Titovem Velenju naj bi še letos dobili ambulanto prve pomoči. Gradbena dela zanjo gredo h koncu in prihodnji teden naj bi prispela tudi večina opreme.
Zakaj ambulanta prve pomoči in ne obratna ambulanta, kot smo pomotoma zapisali v pretekli številki Informatorja?. Kakšna je pravzaprav razlika med eno in drugo? Če bi imeli v tej ambulanti stalno zaposlenega zdravnika
in bi v njej lahko nudili vse usluge, ki nam jih sedaj nudi velenjs-
ki Zdravstveni center, bi bila to obratna ambulanta. Ker pa bodo
v tej ambulanti nudili predvsem prvo pomoč (zato so zanjo tudi poiskali prostor blizu izhoda iz tovarn), bo to ambulanta prve pomoči. Sredstva zanjo so zagotovili v Gorenju Gospodinjski aparati, namenjena pa je vsem delavcem Gorenja v Titovem Velenju. V njej bosta zaposleni dve višji medicinski sestri, po možnosti s specializacijo medicine dela.
Delovnik obeh sester bo nedvomno izredno razgiban, saj bosta poleg nudenja prve pomoči ob nesrečah (le-teh je, kljub našim prizadevanjem, še vedno precej), nudili tudi vso terapijo po navodilih zdravnika, ki bo v ambulanto prihajal občasno, dvakrat do trikrat na teden za
dve do tri ure.
Nadzirali bosta bolnike, ki imajo težave s krvnim pritiskom, sodelovali pri razporejanju delavcev na ustrezna delovna mesta, skrbeli za zdravstveno vzgojo, spremljali bolniški stalež, pri čemer še vedno nismo našteli vse. Na kratko, v ambulanti prve pomoči bo nekakšna točka, kjer se bodo povezovale naše službe varstva pri delu in socialne službe ter obratne ambulante v okviru Zdravstvenega centra, s katerim imamo sklenjen Samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela.
V tej ambulanti si bodo delavci lahko uredili marsikaj, zaradi česar je bilo doslej treba v Zdravstveni dom. Tako bodo bolniki, ki so pod stalnim zdravniškim nadzorom, lahko napotnico za redne preglede pri specialistu, dobili kar tu.
Od ambulante prve pomoči si torej obetamo ne le manj bolniških izostankov (njihov odstotek je zlasti v Gorenju Gospodinjski aparati precej visok) in s tem tudi prihranek denarja, temveč tudi boljše zdravstveno varstvo. Marsikdo pa si bo prihranil čas in denar, ko mu po droben nasvet ali napotnico, ne bo treba v že tako prenatrpane čakalnice Zdravst-' venega doma.
B.G.
Z boljšim lakiranjem polizdelkov do še kakovostnejših končnih izdekov.
Obnova in povečanje fosfatirnice
V obratu Hladilniki tozda Zmrzovalna in hladilna tehnika Gorenja Gospodinjski aparati so letos v celoti obnovili fos-fatirnico. Tudi ta posodobitev sodi v skupna prizadevanja za kar najboljšo kakovost končnih izdelkov, saj je prav od postopka fosfatiranja v veliki meri odvisna kakovost lakiranih ohišij in drugih delov gospodinjskih aparatov.
Proizvodnja prvih hladilnikov Gorenja je stekla v tem obratu že julija 1969. Vse od tedaj so v fosfatirnici skrbeli le za redno vzdrževanje, letos med kolektivnim dopustom pa so jo temeljito prenovili. Kot je povedal oddel-kovodja lakirnice Rudi German, so podaljšali njen tunel, namestili so nove in močnejše črpalke, razvode in razpršilne cevi. Prav tako so avtomatizirali posluže-
vanje celotne predobdelave h|a dilnikov in drugih polizdelkov. Projekt posodobitve so izdelali 'J sodelovanju s tehnologijo in j?*' dom Vzdrževanje Gorenja o spodinjski aparati, kjer so opraV'j li tudi večino obnovitvenih del, * jih je vodil Marjan Oberžan "Z rekonstrukcijo bomo zadostili predpisanim pogojem, ki p0]” kvalitetnih materialov zagotavlja jo kakovost lakiranih polizdelke^ V fosfatirnici dosežemo kristal11 prevleko na pločevini, ki slu2 boljši protikorozijski zaščiti "j omogoča kakovostno lakiranje, je o tej pridobitvi povedala tet1, nologinja Majda Meža iz DSSS Gorenje Gospodinjski aparati-Ker je hladilnik še vedno tržn zanimiv izdelek, je bilo tudi zata" di tega smortno posodobiti ta °e proizvodnje.
H. J'
O medsebojnem sodelovanju
V	petek, 25. avgusta 1989, je prišla na ogled Gorenja skupina delavcev novomeške industrije motornih vozil REVOZ, s katero Gorenje sodeluje že dalj časa na področju preoblikovanja in zaščite pločevine.
V	novomeški tovarni so nazadnje za Gorenje Gospodinjski apa-
rati izdelovali polizdelke za šte' dilnike in dvojne pečice. ... Zato so sedanji obisk izkoristil' za pogovore o možnostih sode' lovanja v bodoče. Seveda bo s°' delovanje odvisno od potreb G°' renja in zmogljivosti v tovarni * * * * v Novem mestu.
H. J-
letnN?licah nove čitalnice so po abecednem redu urejeni tekoči kl 154 tujih in 64 domačih strokovnih revij.
^ova čitalnica v Gorenju
v '!inico s čitalnico, ki deluje OraJ°Pu lndok centra delovne '*ein'zac'ie Gorenje Raziska-i(oiILrazvoj’ 50 med letošnjim 'n „ Vn,m dopustom razširili na novo uredili.
Sico so ločili od knjižničnega sai so jo prestavili v so-in I' Pastor, ki so ga preuredili dve^remil' s policami za revije, s6(jp.a mizama in dvanajstimi c6dn ' Po|icah so po abe-ki ,,r6m redu urejeni tekoči letni-l^kovnih revij, naročenih pa Vij 0 154 tujih in 64 domačih re-'
Na
Nižn 0 50 za,° uredili tudi vijg 5® 6note, saj so s prestavit-MdnK'rlnice v sosednji prostor nit, ni-' l<ar nekaj metrov knjiž-l^lnike,C Za knj'9e in arhivirane
df'e'°s so se preko JURAK li-nePosredno povezali z Ra-
čunalniškim centrom v Mariboru. Preko terminala imajo neposreden vpogled v vzajemni katalog.
Tako lahko hitro preverijo, če so knjige, ki jih v Gorenju nimamo, vključene v katalog Univerzitetne knjižnice v Mariboru ali v vzajemni katalog. Te knjige lahko nato priskrbijo iz drugih knjižnic z medknjižnično izposojo.
V knjižnici lndok centra nabavljajo in hranijo, obdelujejo in izposojajo različno strokovno literaturo, je poudarila višja knjižničarka Dušica Ferme. Največ literature imajo za računalništvo, elektrotehniko, kemijo, strojništvo in ekonomijo. Dvakrat ali trikrat pa letno v Obvestilih lndok centra objavijo seznam novih knjig ter seznam domače in tuje periodike. Knjižnica je odprta vsak delovnik od 6. do 14. ure, ob sredah pa do 16. ure.
razevanje
j«
^tiranje znanja tujih jezikov
®rnanie znanja kandidatov za lerniL® tečaje angleškega, Od || *®9a in francoskega jezika bov.d° IV. stopnje zahtevnosti '0. . 0.rek 5. septembra 1989 ob Slavij' v s°bi št. 99 poslovne ® sozda; testiranje znanja Do Realizirane tečaje in tečaje Sebnih programih, ki so bili
razpisani v 24. številki Informatorja; bo v sredo, 6. septembra 1989, ob 10. uri v sobi št. 99 poslovne stavbe.
V primeru večjega števila kandidatov bomo testiranje izvedli v dveh skupinah.
Izobraževalni center sozda Gorenje
ragoški seminar
^iše dobitev znanj za kvalitet-()dras| , delo v izobraževanju
cent6ro 9ani2ira Izobraževalni
V k ^orenia andragoški semi-HreR i® namenjen vodjem in lilr* ateljem programov dopol-ya 'zobraževanja.
sestavljajo štiri enod-
nevna srečanja in sicer: 27. septembra, 18. oktobra, 15. novembra in 20. decembra 1989.
Prijavite se lahko do 10. septembra 1989 v Izobraževalnem centru sozda Gorenje, kjer dobite tudi dodatne informacije (337/II ATC).
Srečanje na delovnem mestu Gregor Verbič
Po preprosti razlagi pomeni pomlajevanje pridobivanje lastnosti mladosti. Za ta proces lahko v primeru Gorenja rečemo, da je tekel in še poteka večstransko: ob biološkega (kadrovskega) preko tehnološkega in ekonomskega do psihosociološkega pomlajevanja. Mladi ljudje, strokovnjaki, ustvarjalne ideje, pobude, pogumna iskanja in uresničevanje novih rešitev, to je pomlajevanje duše in podobe.
Primer vsestranskosti Gorenjevega pomlajevanja je tudi mladi inženir lesarstva, Gorenjev štipendist, vodja oddelka tehnologije v Gorenju Notranja oprema, Gregor Verbič.
Njegova delovna in poklicna naloga je, kako se na najboljši način in celovito pripraviti in usposobiti za nove izzive. Na pohod računalniško vodenih tehnologij, ki omogočajo hitre spremembe v proizvodnji in hitra prilagajanja zahtevam tržišča, kajti prihodnost bodo imeli tisti, ki bodo sposobni ponuditi tržišču množico različnih inačic izdelkov in ne velike serije. Pogoj za to je računalniško obvladovanje celovitega procesa, od zasnove izdelka preko konstrukcije in tehnologije do proizvodnje in kupca.
Nekaj izkušenj v proizvodnji z računalniško vodenimi stroji že imajo, a računalnik postaja osnovno sredstvo tudi pri delu konstruktorjev.
Delo v oddelku tehnologije, ki ga v Gorenju Notranja oprema vodi Gregor Verbič, je teamsko, a hkrati navzven odprto in povezano z delom drugih oddelkov in sektorjev. Zato sem se z njim pogovarjala o projektu proizvodnje za znanega kupca, ki ga je Gorenje Notranja oprema že uveljavilo in, ki je po njegovem mnenju na sredi poti. Drugi del poti je dobava polizdelkov in komponent za proizvodnjo za znanega kupca, to je sklenitev kroga od zahteve kupca preko proizvodnje, dobave polizdelkov, izdelave za znanega kupca in dobave. Tu bo odločilno vlogo imela računalniška mreža med proizvajalci.
V delovni organizaciji Gorenje Notranja oprema se temeljito pripravljajo na začetek proizvodnje nove, v strokovnih in marketinških krogih doma in v tujini odlično ocenjene, ergonomsko oblikovane kuhinje M 006. Nova kuhinja in nova sodobna lakirnica, ki je že nared, bodo odprtost delovne organizacije še bolj okrepili in poglobili. Nova lakirnica, ki bo zgrajena skupaj s tujim sovlagateljem, bo osnova razvoja novih inačic in novih kuhinjskih programov.
Vpetost mladega strokovnjaka v vsa snovanja kolektiva, izmenjava idej, pobud, uveljavljanje znanja ter uresničevanje dobrih odločitev je znak razpoznavanja odprtosti, pomlajenosti in vitalnosti kolektiva, je motiv za vsakega ustvarjalnega človeka. To je motiv tudi za Gregorja Verbiča, ki meni, da so v njegovem delovnem okolju mladim strokovnjakom dane možnosti ustvarjanja, strokovnega dokazovanja, izgrajevanja in izpopolnjevanja za nove izzive. To je novi veter, okrepljen z demokratskim ustvarjalnim odnosom do sočloveka, sodelavca, do problemov.
Veter, ki spodbuja vse misleče ljudi k premišljanju. Več mislečih ljudi, več idej in pobud, večje možnosti izbire pravih, več pravih, najboljših rešitev, večja kakovost in hitrejši razvoj, je po besedah Gregorja Verbiča prava pot za prehod v novo stoletje.
Dušanka Založnik
Vse bližje cilju
V torek, 29. avgusta so se delavci Gorenja udeležili organiziranega odvzema krvi v bolnišnici Slovenj Gradec.
To je bila letošnja četrta akcija odvzema krvi, ki jo je načrtoval Gorenjev aktiv krvodajalcev za potrebe te bolnišnice. Peta, zadnja letošnja krvodajalca akcija za bolnike slovenjegraške bol-
nišnice bo predvidoma 28. septembra.
Letošnji načrt 700 odvzemov krvi bodo prostovoljni darovalci krvi, delavci Gorenja, zaključili s tridnevno krvodajalsko akcijo 22., 23. in 24. novembra 1989, ko bo odvzem krvi v Titovem Velenju izvedel Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane.
D. Z.
Delovne naloge v septembru 1989
Gorenje Gospodinjski aparati	TOZD Štedilniki		m J—-j			44.922
	TOZD Pralno-pomivalna tehnika	Pralni stroji	m			29.900
		Progra- matorji	m			39.100
	TOZD Zamrzovalna in hladilna tehnika	Zamrzo- valne omare	■—j i.			24.415
		Zamrzo- valne skrinje				23.000
		Hladilniki				15.410
	TOZD Kompresorji		ir			50.600
	TOZD Kondenzatorji		1 1;	m		97.695
Gorenje Notranja oprema	TOZD Gradbeni elementi (m2)		tj!			99.000
Gorenje EŠP	Barvni TV aparati		„[			13.800
Gorenje MGA	Mali aparati					135.540
Gorenje Servis	Servisni posegi		■P W , ^ ,4			84.326
Podatke za delovne načrte nam posredujejo planske službe delovnih organizacij. Vsi podatki so v naravnih enotah, zato za delovni organizaciji Gorenje Procesna oprema in Gorenje EKO, kjer izde-
lujejo več različnih izdelkov, ki so tudi vrednostno zelo različni, planov ne objavljamo. Prav tako ne objavljamo planov za tozd Pohištvo Gorenja Notranja oprema, kjer proizvodnjo načrtujejo tedensko.
Oj, Triglav, moj dom...
Tudi letos pripravljata Planinska sekcija Gorenje in osnovna organizacija Zveze sindikatov delovne organizacije Gorenje Servis tridnevni izlet na Triglav. Kot kaže, si je planinstvo kot organizirana oblika množične rekreativne dejavnosti v tej delovni organizaciji pridobilo pomembno mesto in temu namenijo del letnega dopusta.
Na pot se bodo z avtobusom odpeljali v četrtek, 7. septembra, ob 4.30 od zgradbe Gorenja Servis v Titovem Velenju. Po prvi varianti jih bo pot vodila do Rudnega polja na Pokljuki (1340 m), po drugi pa do Aljaževega doma v dolini Vrat (1015 m).
Od Rudnega polja bodo krenili do Vodnikovega doma na Velem polju (1817 m) in od tam do Triglavskega doma na Kredarici (2515 m). Tu pa je tudi cilj za tiste, ki se bodo odločili za To-minškovo pot iz doline Vrat mi-
mo doma Valentina Stanič3 (2332 m).
V petek zjutraj, 8. septemDra bodo krenili na vrh Triglava, KI . bo seveda obvezen krst vsen, bodo prvič stopili na najvišji J" goslovanski vrh (2864 m). ” stopili bodo do Tržaške koče*!
PrehO'
Doliču (2120 m) in nac pot do Zasavske koče na davcih (2050 m) ter naprej P čudoviti dolini do Koče pn ' glavskih jezerih (1683 m), Kl bodo prenočili.
V soboto, 9. septembra, se
pod6
udeleženci lahko odločili za e od dveh poti do Bohinjskega zera. Prva jih bo vodila čez s no Komarče, druga pa na Ko no.
Kot vselej, organizator tudi tok opozarja na dobro telesno pravljenost, udeleženci naj n® j v ničemer pretiravali. Ob poPtj. planinski opremi je dobro vze seboj nekaj hrane in planin5 izkaznico.	^ j
Izobraževanje
Vpis v srednje izobraževanje odraslih
Kandidati za vpis v šolskem letu 1989/90 v programe IV. in V. stopnje zahtevnosti, ki jih izvajajo na Centru srednjih šol v Titovem Velenju, se lahko vpišete v Gorenju. Vpis velja za delavce delovnih organizacij Gorenja v Titovem Velenju.
Vpis bo v četrtek, 7. septembra 1989, od 13. do 14. ure, v
učilnici Gorenja Gospodinjski aparati (nad Gostinsko enoto). S seboj prinesite naslednje dokumente:
* Izpolnjeno prijavnico za vpis (obrazec dobite pri Dini Jenko
oddelku izobraževanja 6°
;nja Gospodinjski aprati)-)riginalno spričevalo osb1^ azreda osnovne šole. . 'isti, ki ste končali P0!^ iolo ali samo kakšen letn'K’^ lesite tudi zadnje šolsko evalo.
Sklep delovne organizacij, plačilu stroškov ali pogoo^ pomoči za čas šolanja.
Izobraževalnice<] j sozda Gorenje
Na morju je lepo tudi septemb^
Na Pagu je od 9. do 18. septembra 1989 na voljo še nekaj počitniških prikolic. Cena najema za 9 dni je 900.000 dinarjev. Možnost obročnega odplačila in tudi organiziranega prevoza.
Informacije v oddelku za reKI j tivno in kulturno dejavnost C 452/II. ATC, ali 854-676). R§| jo se lahko tudi naši upokoj®
Oddelek za rekreativ®® kulturno dejavnost
Malica
Četrtek
Petek
Sobota
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Redna
Piščančja obara, zavitek; Rižota, solata;
Polnjena paprika, slan krompir;
Pasulj, kranjske, jogurt; Mesni sir, zelena solata; Kuhana govedina, krpice z zeljem;
Pečen ali ocvrt piščanec, solata;
Dietna
Piščančja obara, zavitek; Rižota, solata;
Polnjena paprika, slan krompir;
Ričet, govedina, jogurt; Mesni sir, zelena solata; Kuhana govedina, krpice zeljem;
Dušen piščanec, solata;
INFORMATOR, list za obveščanje delavcev delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem 'jT.f Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje in Gorenja Naravno zdravilišče Topolšica. Družbeni org" j, dajaleljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedersr klada 9650 izvodov. Gralična poprava, tisk in odprema: REK DO Tiskarna Titovo Velenje. Oproš® metnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23.1.1974. Poštnina plačana pri pošti Titovo Velefl ’