Glasilo Občine Lukovica Avgust 2023, letnik XXIV, številka 6, izid: 31. 8. 2023 stran 6 Letos odločate o porabi 94.249,95 EUR sredstev! stran 10 Intervju: Blanka Kos, farmacevtka in Mojca v filmu Srečno, Kekec stran 15 Dvajset let Knjižnice dr. Jakoba Zupana v Šentvidu 2 OGLASA Rokovnjač Šola, ki mi je blizu. SREDNJA ŠOLA DOMŽALE VABLJENI K VPISU V NAŠE PROGRAME IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH GIMNAZIJA TRGOVEC AVTOSERVISER INŠTALATER STROJNIH INŠTALACIJ EKONOMSKI TEHNIK (PTI) STROJNI TEHNIK (PTI) www.ssdomzale.si CESTA TALCEV 12, 1230 DOMŽALE 01/724 - 06 - 30 NOVI PEUGEOT 308 IZJEMEN Novi 3D i-Cockpit Napredni varnostni sistemi Bencin, dizel in priključni hibrid peugeot.si Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 1,0 do 6,6 l/100 km. Izpuh CO2: od 22 do 150 g/ km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0215 do 0,0582 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00025 do 0,00091 g/km. Število delcev: od 0,04 do 2,37. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si Peugeot_308_oglas_A5_februar_nve_v2.indd 1 01/03/2022 09:40 3 UVODNIK avgust 2023 VSEBINA UVODNE BESEDE Drage bralke, dragi bralci, poletja, ki se počasi bliža koncu, se bomo letos spominjali po katastrofalnih poplavah, ki so prizadele dobršen del države, zaradi česar so mnogi ljudje ostali brez vsega. Fotografije in posnetki škode, ki so jo povzročile uničujoče poplave, nikogar niso pustili ravnodušnega. Zaradi tega smo državljani stopili skupaj in vsak po svojih močeh pomagali prizadetim prebivalcem. Zelo veliko prostovoljcev je zavihalo rokave in se podalo na teren, številni drugi so prispevali direktno pomoč, darovali humanitarnim organizacijam in pomagali še na številne druge načine. Poplave so celotno Slovenijo povezale v veliki humanitarni akciji, vsem prizadetim prebivalcem pa smo pokazali, da v nesreči niso ostali sami. Vsa Slovenija je pokazala svojo plemenito človeško plat in dokazala, da znamo stopiti skupaj, kadar je potrebno, in si pomagati. V mesec september vas bo pospremila nova številka Rokovnjača, ki vam prinaša veliko zanimivega branja. Letos mineva 60 let od nastanka znamenitega filma Srečno, Kekec, ki je bil tudi prvi slovenski barvni film, ta filmska klasika pa se je dotaknila prav vsakega, ki si jo je ogledal. Vlogo slepe Mojce v tem filmu je odigrala Blanka Kos oz. takrat še Blanka Florjančič, ki zadnjih petnajst let živi v Spodnjih Praprečah. V pogovoru nam je zaupala veliko zanimivih stvari s snemanja tega znamenitega filma, o njeni vlogi, soigralcih … Beseda pa je tekla tudi o njeni poklicni poti, ki je povezana s farmacijo, ter o njeni lekarni, ki jo je na Viru odprla pred dvajsetimi leti. V tej številki se boste lahko podrobneje seznanili z majhno, a živahno Krajevno skupnostjo Češnjice, ki s svojo bogato zgodovino, čudovito naravo in dejavnimi prebivalci predstavlja pomemben del lokalne skupnosti. Ker letos mineva 20 let od odprtja Krajevne knjižnice dr. Jakoba Zupana, vam tokrat predstavljamo tudi utrinke s takratnega veličastnega dogodka, dosedanjega delovanja in pa potrebe po novih prostorih, saj so trenutni premajhni, vlažni in niso več okolje, v katerem je mogoče zagotavljati dobre delovne pogoje za zaposlene in prijetne pogoje za obiskovalce. Lepo vabljeni k branju novega Rokovnjača. Uvodnik županje Participativni proračun Intervju: Blanka Kos, farmacevtka in Mojca v filmu Srečno, Kekec Predstavitev KS Češnjice Dvajset let Knjižnice dr. Jakoba Zupana v Šentvidu Dogodki 4 6 Društva Šola, vrtec Kako dobro je deliti dobro energijo! 10 Šport 14 Obvestila Zahvale 15 Križanka 16 21 23 24 26 28 32 34 Miha Ulčar Naslednja številka Rokovnjača bo izšla 21. septembra 2023; rok za oddajo člankov je 11. september 2023 do 12. ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, pošljite po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si. Sprejemamo le prispevke v elektronski obliki (word, PDF). Za več informacij pošljite sporočilo na zgoraj navedeni elektronski naslov. ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; v.d. odgovornega urednika: Miha Ulčar; uredniški odbor: Gregor Berlec, Andreja Čokl, Viktor Jemec in Drago Juteršek; ustanoviteljica: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, t: 01/729 63 00; jezikovni pregled: Anja Žabkar; spletna stran: www.lukovica.si; e-naslov: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 2.048 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se obračunava 5 % DDV (Zakon o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Članki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: Cerkev Karmelske Matere Božje v Češnjicah, foto: Viktor Jemec. 4 UVODNIK ŽUPANJE Rokovnjač Septembra praznujemo naš občinski praznik Spoštovane občanke in občani, katastrofalne poplave v začetku avgusta so v številnih predelih po Sloveniji povzročile ogromno škode, med drugim tudi v okoliških občinah. Poplave so naši občini prizanesle, smo se pa soočili z nekaterimi posledicami med junijskimi in julijskimi neurji. Neurje je 7. 6. povzročilo dvig vodostaja številnih hudournikov v vzhodnem delu občine (zgornji tok Radomlje s pritoki), zaradi česar je škoda nastala na bližnjih stavbah in na javnih cestah, ki predstavljajo edino povezavo hribovskih naselij z dolinskim delom občine. 25. 7. pa sta v neurju škodo povzročila vodotok Zlatopoljščica in neimenovani vodotok v spodnjem delu naselja Trnjava. V obeh neurjih je poplavilo nekaj stanovanjskih hiš. Zaradi neurij v juniju, juliju in avgustu se je sprožilo tudi nekaj plazov, ki ogrožajo štiri objekte in nekaj javnih cest. Kljub temu da so geomehaniki trenutno zelo zasedeni, smo si pred dnevi z njimi ogledali stanje na terenu v zvezi s plazovi, na podlagi česar se bo potem tudi ukrepalo. Na Občini Lukovica skrbno spremljamo dogajanje in katastrofalne posledice poplav, ki so prizadele tudi sosednje občine. Zavedamo se, da so nekatera območja v naši občini bolj ranljiva, zato ves čas opozarjamo pristojne na Direkciji RS za vode (DRSV), naj ukrepajo, da se med morebitnimi jesenskimi padavinam izognemo še hujšemu. Pozivamo jih k rednemu vzdrževanju vodotokov na območju naše občine, ki so za preprečitev še večje škode ob poplavah nujno potrebni. Prva naloga upravljalcev vodotokov (DRSV) je, da se interventno očistijo vodne poti. V tej fazi je nujno potrebno očistiti struge do njihovega normalnega stanja, da se dovolj poveča pretočnost, če pridejo nove padavine. Brežine in dna strug vodotokov so popolnoma nestabilni, lahko pride do splazitve le-teh, kar lahko potem maši odseke. Prav tako na določenih predelih občine nevarnost predstavljajo sprožanja zemeljskih plazov in usadov. Pristojne na DRSV smo zaprosili tudi za čimprejšnji termin skupnega sestanka, na katerem bi se pogovorili in dogovorili o uvrstitvi nujnih sanacijskih del na vodotokih zaradi neurij v program odprave posledic nesreče za leto 2023 in o prihodnjem rednem vzdrževanju vodotokov na območju naše občine. Ker se zavedamo, da bo država težko pravočasno očistila vodne poti, bo Občina z zunanjimi izvajalci in s soglasjem DRSV sama pristopila k ukrepanju. Zaradi silovitih poplav, ki so v začetku avgusta v nekaterih bližnjih občinah ter v drugih predelih države povzročile ogromno škode, mnogi pa so ostali brez vsega, smo svojo pomoč ponudili tudi prebivalci naše občine. Gasilci iz naše gasilske zveze so priskočili na pomoč v občinah Mengeš, Domžale, Trzin, Ljubno in Komenda. V organizaciji Občine Lukovica pa je 12. in 14. 8. potekala dobrodelna akcija Stopimo skupaj. V obeh dnevih se je akciji odzvalo 70 občank in občanov, skupaj pa smo pomagali pri odpravi posledic poplav v občinah Mengeš, Trzin, Kamnik, Komenda in v naselju Sneberje pri Ljubljani. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem prostovoljcem, ki ste se nam pridružili v dobrodelni akciji. Tudi letošnji uvod v poletje so z nekaterimi dogodki in prireditvami popestrila naša društva. Konec meseca junija je v Blagovici potekalo srečanje starejših. Gre za vsakoletno srečanje, ki ga v sodelovanju z župnikom Dragom Markušem organizira KO RK Blagovica-Češnjice. Srečanja sem se udeležila tudi sama in zbranim namenila nekaj besed. Z veseljem sem se odzvala tudi vabilu novoustanovljenega Športnega društva Laseno iz občine Kamnik, ki je ob pomoči krajevne skupnosti in številnih pokroviteljev organiziralo nogometni maraton “12 ur nogometa Laseno 2023”. Na tekmovanju sta se pomerili ekipi Črnega grabna in Tuhinjske doline. V Šentvidu pri Lukovici so tudi letos potekali tradicionalni Vidovi dnevi, v sklopu katerih je potekal tudi Vidov sejem, kjer je bilo poleg bogate sejemske ponudbe, na kateri so kraljevali slovenski izdelki, poskrbljeno tudi za bogat spremljevalni program, za kar so več kot odlično poskrbeli članice in člani Turističnega društva Sveti Vid in za kar se jim lepo zahvaljujem. Tudi letos je del programa Križnikovega pravljičnega festivala v mesecu juniju potekal pred gasilskim domom na Trojanah. Boštjanu Gorencu – Pižami se je tokrat pridružil Goran Završnik, ki ga poznamo kot glasbeno polovico pripovedovalskega dueta Vroča župa. Z mešanico pripovedovanja in glasbe sta tako otroke kot nas odrasle spravljala v dobro voljo. Ker si na Občini Lukovica želimo, da bi se občanke in občani čim bolje vključili v proces odločanja o razporejanju proračunskega dela denarja, s tem pa izboljšali učinkovitost porabe skupnih sredstev in kakovost življenja v naši občini, smo tudi letos pristopili k projektu participativnega proračuna. Za leto 2024 bodo sredstva zaradi ostankov sredstev 1. cikla nekoliko višja, in sicer ti znašajo 94.249,95 EUR. Veseli me, da je bil model participativnega proračuna lansko leto dobro sprejet, kar odražajo tudi številke: 32 prispelih predlogov projektov 70 različnih prijaviteljev, 8 projektov, ki so šli direktno v izvedbo, in 9 izglasovanih projektov s strani 160 občank in občanov. Od tega je 11 projektov že zaključenih oziroma so v zaključni fazi izvedbe. Ostali projekti lanskega participativnega proračuna pa so še v teku in bodo zaključeni najpozneje do konca novembra 2023. En projekt, za katerega ni bilo mogoče pridobiti soglasij lastnikov zemljišč, pa žal ne bo izveden. Na Občini Lukovica si letos želimo še višjih številk tako po številu predlogov, predvsem pa po številu vključenih, saj je prav, da imate prebivalci pomembno besedo pri spremembah, nadgradnjah in izboljšavah v vaših neposrednih bivalnih in delovnih okoljih. Zato lepo vabljeni k sodelovanju in soustvarjanju naše skupnosti! Še malo in zakorakali bomo v mesec september. V šolske klopi bodo ponovno sedli naši otroci, med njimi bodo tudi prvošolčki, ki že nestrpno pričakujejo, da prestopijo prag šole in začnejo novo poglavje v svojem življenju. Učilnice bodo ponovno polne veselih obrazov, poletnih zgodb in želja po učenju. Ker bodo otroci še polni različnih poletnih zgodb, bodo zaradi tega tudi bolj razigrani, zato bodimo pozorni na njih in poskrbimo za njihovo varnost na šolskih poteh. Mesec september je mesec, ko naša občina praznuje rojstni dan. Z njim vsako leto obeležujemo rojstvo našega rojaka, pisatelja, notarja in politika Janka Kersnika, in pa tudi prehojeno pot v naši skupni zgodovini, ki se je odvila po dolini Črnega grabna. Praznik občine je tudi priložnost, da se pohvalimo z novimi pridobitvami, z izboljšanjem pogojev za delo in življenje občanov; je pa tudi čas, ko naredimo obračun opravljenega dela v minulem obdobju. Ob tej priložnosti vas 8. septembra lepo vabim v Sončno dvorano na Brdo, kjer bomo našemu prazniku nazdravili z osrednjo občinsko prireditvijo. Na prireditvi bodo podeljena priznanja Občine Lukovica najbolj zaslužnim občankam in občanom ter naj prostovoljki leta 2022. Naziv častna občanka bo prejela Stanislava Stopar, in sicer za izjemen prispevek k razvoju vzgoje in izobraževanja ter družbenega življenja in dela v naši občini. Kot je že običaj, bodo naš praznik nadgradila naša društva s številnimi dogodki (koledar teh dogodkov si lahko ogledate na naslednji strani). Drage občanke in občani, prisrčno vas vabim, da praznujete z nami in obiščete katero od prireditev, ki se bodo odvijale v času občinskega praznika. Vaša županja avgust 2023 Poziv lastnikom za čiščenje brežin vodotokov Zadnji poplavni dogodki v državi so resno opozorilo narave, zato moramo vsi ukrepati v okviru svojih obveznosti in zmožnosti. Med ukrepi za preprečevanje posledic vodnih ujm je tudi redno čiščenje zaraščenih brežin vodotokov. Zakon o vodah določa, da mora ne glede na naloge države lastnik ali drug posestnik vodnega ali priobalnega zemljišča zagotavljati košnjo in odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi z vodnih in priobalnih zemljišč ob vodah 2. reda (vsi vodotoki na območju občine Lukovica). Zakon določa tudi globo od 400 do 1.200 evrov, s katero se kaznuje posameznika, če ne ravna v skladu z določili tega zakona. Zato vse lastnike vodnih in priobalnih zemljišč na območju občine Lukovica pozivamo, da pristopijo k odstranitvi prekomerne zarasti na bregovih vodotokov (košnja, odstranitev odmrle zarasti, plavja, odloženih odpadkov in drugih opuščenih oz. odvrženih predmetov in snovi), pri čemer goloseki niso dovoljeni. Nadzor nad izvajanjem zakonskih obveznosti izvajata okoljski inšpektor in vodovarstveni nadzornik. Občinska uprava OBČINSKA UPRAVA Poziv za zbiranje vlog oškodovancev – neurje med 17. in 25. 7. 2023 Na podlagi Sklepa št. 844-27/2023-85 – DGZR, z dne 26. 7. 2023, Ministrstva za obrambo, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana, Občina Lukovica obvešča, da zbira vloge oškodovancev, ki so utrpeli škodo na stvareh zaradi posledic neurja z dežjem, vetrom, zemeljskimi plazovi in poplavami med 17. in 25. 7. 2023. Oškodovanci morajo na naslov Občine Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica ali na elektronski naslov info@lukovica.si najpozneje do ponedeljka, 4. septembra 2023, posredovati izpolnjen in podpisan obrazec 1, 3, 4 ali 5. Obrazec je objavljen na spletni strani Občine Lukovica www.lukovica.si oz. ga oškodovanci lahko dobijo v sprejemni pisarni Občine Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica (I. nadstropje). Občinska uprava 5 6 OBČINSKA UPRAVA Rokovnjač Letos odločate o porabi 94.249,95 EUR sredstev! V občini Lukovica poteka že 2. krog soodločanja občanov o porabi občinskih proračunskih sredstev v okviru participativnega proračuna. Predloge projektov zbiramo od 31. 8. 2023 do 9. 11. 2023 do 12. ure. Za projekte v posameznih krajevnih skupnostih je skupaj na voljo: 8.001,00 EUR za projekte na območju KS Blagovica, 1.000,00 EUR za projekte na območju KS Češnjice, 11.004,95 EUR za projekte na območju KS Krašnja, 25.364,98 EUR za projekte na območju KS Lukovica, 21.705,92 EUR za projekte na območju KS Prevoje, 11.173,10 EUR za projekte na območju KS Rafolče, 8.000,00 EUR za projekte na območju KS Trojane in 8.000,00 EUR za projekte na območju KS Zlato Polje. V letošnje leto tako prenašamo 14.249,95 EUR sredstev, ki so ostala neporabljena v 1. izvedbenem ciklu. Za vse zainteresirane prijavitelje organiziramo javno predstavitev, ki bo 11. 9. 2023, ob 18.00, v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici. Glasovanje o tem, kateri projekti bodo šli v izvedbo, bo na sedežu Občine Lukovica v ponedeljek, 20. 11., sredo, 22. 11. in petek, 24. 11. 2023 ter v vseh krajevnih skupnostih v nedeljo, 26. 11. 2023. Participativni proračun je bil lansko leto dobro sprejet, kar odražajo tudi številke: 32 prispelih predlogov projektov 70 različnih prijaviteljev, 8 projektov, ki so šli direktno v izvedbo in 9 izglasovanih projektov s strani 160 občank in občanov. 11 projektov je že zaključenih oziroma so v zaključni fazi izvedbe (oprema naročena ali že dobavljena, potrebna le še končna namestitev). Ostali projekti pa so še v teku in bodo zaključeni najpozneje do konca novembra 2023. En projekt, za katerega ni bilo mogoče pridobiti soglasij lastnikov zemljišč, pa žal ne bo izveden. KS Blagovica KS Blagovica KS Trojane KS Trojane KS Trojane KS Trojane Vse informacije za pripravo, prijavo in glasovanje o projektih so objavljene na spletni strani www.lukovica.si, zato vabljeni, da jih preberete in se aktivno vključite. Letos si želimo še višjih številk, tako po številu predlogov, predvsem pa po številu vključenih, saj je prav, da imate prebivalci pomembno besedo pri spremembah, nadgradnjah in izboljšavah v vaših neposrednih bivalnih in delovnih okoljih. Zato lepo vabljeni k sodelovanju in soustvarjanju naše skupnosti! »Odločamo skupaj!« Občinska uprava avgust 2023 OBČINSKA UPRAVA 7 8 OBČINSKA UPRAVA Rokovnjač Na podlagi 10. člena Pravilnika o štipendiranju (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 5/99) Občina Lukovica objavlja JAVNI RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 2023/2024 I. IME, NAZIV IN SEDEŽ NAROČNIKA OBČINA LUKOVICA, Stari trg 1, 1225 Lukovica II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Razpišeta se 2 štipendiji za šolsko leto 2023/2024, in sicer ena za dijaka in ena za študij na fakulteti. III. UPRAVIČENCI PO TEM RAZPISU Štipendija se lahko podeli le dijakom in študentom, ki so državljani Republike Slovenije in imajo na območju Občine Lukovica stalno prebivališče ter se redno šolajo. IV. DOKAZILA, KI JIH MORA KANDIDAT PRILOŽITI Prijavi na razpis je treba priložiti: a) dokazilo o vpisu v tekoči letnik šole oziroma fakultete; b) dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja; c) življenjepis; d) dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana za preteklo leto:  atirana in podpisana izjava vlagatelja, da dovoljuje občinskemu or• d ganu pridobitev podatkov davčnega urada o odmeri dohodnine za družinske člane kandidatove družine, • odločbe o odmeri davka iz dejavnosti,  otrdilo delodajalca o bruto osebnem dohodku za obdobje zadnjih • p treh mesecev za starše, ki v preteklem letu niso bili v delovnem razmerju vseh 12 mesecev, • p  otrdilo izplačevalca dohodkov oz. prejemkov za družinske člane, ki niso zavezanci za plačilo dohodnine v RS, • potrdila o letnih zneskih preživnin, Poziv za zbiranje vlog oškodovancev – obilno deževje med 1. in 6. 8. 2023 Na podlagi Sklepa št. 844-30/2023-18 – DGZR, z dne 10. 8. 2023, Ministrstva za obrambo, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana, Občina Lukovica obvešča, da zbira vloge oškodovancev, ki so utrpeli škodo na stvareh zaradi posledic katastrofalnih poplav, plazenja tal in drugih posledic hudourniškega delovanja visokih voda, zaradi katerih je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije dne 4. avgusta 2023 aktiviral Državni načrt zaščite in reševanja ob poplavah. Oškodovanci morajo na naslov Občine Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica ali na elektronski naslov info@lukovica.si najpozneje do ponedeljka, 11. septembra 2023, posredovati izpolnjen in podpisan obrazec 1, 3, 4 ali 5. Obrazec je objavljen na spletni strani Občine Lukovica www.lukovica.si oz. ga oškodovanci lahko dobijo v sprejemni pisarni Občine Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica (I. nadstropje). Občinska uprava • potrdilo izplačevalca o izplačanih bruto pokojninah in nadomestilih v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, • dokazilo o statusu za polnoletne družinske člane, ki nimajo dohodkov (dijak, študent, iskalec zaposlitve, brezposeln – aktiven iskalec zaposlitve, drugo) – upošteva se datum po stanju v šolskem oziroma študijskem letu, za katerega je vložena vloga za štipendijo, e) izjava kandidata, da ne prejema drugih prihodkov iz naslova štipendij in drugih pomoči V. ROK ZA VLOŽITEV VLOG IN NAČIN ODDAJE VLOG Vloge morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako »NE ODPIRAJ! JAVNI RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 2023/2024« na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, najkasneje do 9. oktobra 2023, do 12. ure. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo prijav na pošti s priporočeno pošiljko ali v sprejemni pisarni Občine Lukovica. Razpisna dokumentacija – vloga bo z dnem objave razpisa na voljo na spletni strani občine: www.lukovica.si. VI. ROK ZA OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA Kandidati bodo obveščeni o rezultatih razpisa v roku 15 dni po izbiri. VII. INFORMACIJE Vse informacije glede razpisa lahko dobite na naslovu: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v času uradnih ur. Kontaktna oseba: Mojca Cerar, telefon: 01/72 96 310. mag. Olga Vrankar, l.r. županja Obvestilo Obveščamo vas, da Občina Lukovica omogoča oddajo vlog tudi preko portala e-Uprava in SPOT. Od 17. 8. 2023 dalje lahko fizične osebe Občini Lukovica oddajate vloge preko portala e-Uprava, pravne osebe pa preko portala SPOT. OGLAS avgust 2023 PRODAJA RABLJENIH VOZIL ODKUP VOZIL ZA GOTOVINO! Avtohiša Malgaj, d.o.o., Tržaška cesta 108, 1000 Ljubljana Prodaja rabljenih vozil: 01/ 20 00 560, e-mail: info@malgaj.com www.avtohisamalgaj.si Akcija Akcija BMW serija 2 Cabrio: 218i Luxury Line- AVT, NAVI, FULLLED, GR.SEDEŽ, Harman KARDON – 1499 ccm, 100 kw (136 km) – l.2018/08 - Samo 66.843km – 1. lastnik, ohranjeno, redno servisirano vozilo z znano zgodovino. Full led žarometi, harman/kardon ozvočenje, dvopodročna avtomatska klima, samodejno upravljanje dolgih luči, original alu platišča, tempomat, el. odpiranje prtljažnika, sport usnjeni sedeži, navigacija, bralnik prometnih znakov, meglenke, bluetooth, usb, potovalni računalnik, sredinski naslon za roko, usnjen multifunkcijski volan,… možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Fiat Tipo 1.6 Multijet 16v acc, navi, vzv. kamera PDC, USB – 1598 ccm, 88 kw (120 KM) L. 2017/11 – 43.553 km. Odlično ohranjeno vozilo z znano zgodovino, od prvega lastnika. Acc (aktivni tempomat), vzvratna kamera, city volan, parkirni senzorji zadaj, avtomatska klima, navigacija, usnje, multifunkcijski volan, bluetooth, USB, alu platišča, potovalni računalnik, ... Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 24.988,00 € Akcijska cena: 13.880,00 € Akcija Akcija seat Mii 1.0 60 reference 5 vrat klima – 999 ccm, 44 kW (60 km), 09/2014 – 93.113 km, 1. lastnik, ohranjeno in redno servisirano vozilo. Samo 93.270 km. Ročna klimat- Volvo V90 D4 wagon avt., Business plus full LED, usnje, navi, el. prtljažnik , 1969 ccm, 140 kw (190 km), (automatik). L. 2017/04 – prevoženih 149.956 km. Odlično ohranjeno atraktivno vozilo z znano zgodovino in od 1. lastnika. ska naprava, radio, daljinsko centralno odklepanje, el. pomik sprednjih stekel, … Možnost financiranja brez pologa – kredit/leasing. Električno nastavljivi usnjeni sedeži, full led žarometi, navigacija, tempomat, vzratna kamera, električna prtljažna vrata, parkirni senzorji spredaj in zadaj, dvopodročna avtomatska klima, meglenke spredaj in zadaj, usb, bluetooth),… Možnost financiranja brez pologa – kredit/leasing. Akcijska cena: 6.770,00 € Akcijska cena: 22.990,00 € Akcija Akcija Škoda Superb 2.0 TDI Style combi, bixenon, radar, navi, memory, PDC, … 1968 ccm, 110 kW (150 km) – l. 2016/06, 142.839 km. Zelo lepo ohranjen, z znano zgodovino in od 1. lastnika. Front asist, bralnik prometnih znakov, spomin sedeža, lita platišča, bi-xenon/ led, navigacija, bluetooth, aktivni tempomat, parkirni senzori zadaj ... Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 17.780,00 € Škoda Superb 2.0 TFI DSG Active Combi 110 kW, Xenon, Memory 1968 ccm, 110 kW (150 KM), L. 2017/03, samo 97.760 km, 1. lastnik, ohranjeno, redno servisi- rano vozilo z znano zgodovino, xenon, memori sedeži, tempomat, bluetooth, navigacija, start/ stop, led dnevne luči, pdc zadaj,… Možnost financiranja brez pologa – kredit/leasing. Akcijska cena: 20.880,00 € 9 10 INTERVJU Rokovnjač Od nabiranja zdravilnih rož s Pehto do lastne lekarne Blanka Kos, farmacevtka in Mojca v filmu Srečno, Kekec Če zahajate v lekarno na Viru, ste gospo Blanko Kos gotovo že srečali. Lekarno Vir je ustanovila pred dvajsetimi leti, štiri desetletja prej pa je na pobočjih Trente zdravilne rastline nabirala v družbi znamenite Vandotove zeliščarke Pehte. Blanka Kos oz. takrat še Blanka Florjanc je namreč kot desetletna deklica odigrala slepo Mojco v znamenitem filmu Srečno, Kekec Prvi slovenski barvni film tako letos praznuje šestdeset let od nastanka. In obe okrogli obletnici sta gotovo dober razlog za pogovor z gospo Kos, ki je sicer odraščala za Bežigradom v Ljubljani, nato se je preselila v Črnuče, zdaj pa že petnajst let živi v Lukovici, v Spodnjih Praprečah. Koliko se spomnite samega snemanja? Čisto vsega se spomnim! To so bili lepi trenutki, še posebej za mojo mamo, ki je bila ves čas zraven in ki je to še posebej doživljala, tudi recimo večerna druženja, ko smo otroci morali iti spat. Kje vse ste snemali prizore? Največ smo snemali v Trenti, pa v Logu pod Mangartom, nekaj tudi v Ribnem pri Bledu. Notranje prizore pa smo posneli naknadno v ateljeju Viba filma v Ljubljani. Precej otrok je sodelovalo pri snemanju, verjetno ste hitro spletli prijateljstva, so se ta obdržala tudi potem, ko ste že odrasli? Žal ne, še mi trije, ki smo imeli glavne otroške vloge, torej poleg mene še Velemir Gjurin, ki je igral Kekca, in Martin Mele, ki je bil Rožle, smo izgubili stike. Vse do letos, ko smo se spet srečali z namenom obeležitve šestdesetletnice filma. To je bil res poseben dogodek, ko smo se julija letos srečali! Morali smo imeti razpoznavni znak, ker se dobrih petdeset let nismo videli. Nikoli nismo imeli stikov v vmesnem času. Kaj pa se vam je na snemanju najbolj vtisnilo v spomin? Še vedno imam pred očmi tisto hišo, v kateri smo stanovali. To je bila stara kmečka hiša s starimi izbami, brez kopalnice, v lavorju smo se umivali … To so bili lepi časi, ki so se mi močno vtisnili v spomin. Vsak je imel svojo sobo, jaz sem bila z mamo, Velemir z babico, Martin je bil pa tam brez staršev, ker si niso mogli vzeti toliko prostega časa. Snemali smo celo poletje, med šolskimi počitnicami. V tej hiši v Trenti smo takrat prebili največ časa, nekaj časa pa smo stanovali tudi v Logu pod Mangartom, v Strmecu smo imeli hišo. Nekaj časa smo bili tudi v Ljubljani in se vozili v Ribno. So vas kaj posebej pripravili za igranje? Najprej smo vadili govor, morali smo se naučiti govoriti v gorenjskem narečju, s tem smo začeli že maja ali junija. Julija in avgusta smo snemali v Trenti in na drugih zunanjih lokacijah, septembra prizore v notranjih prostorih, potem je prišla na vrsto še sinhronizacija. Novembra in decembra so sledile premiere po celi Jugoslaviji, po glavnih mestih. Ga. Kos, dovolite, da začnem kar z vašo filmsko vlogo Mojce. Kako je sploh prišlo do tega, da ste igrali v filmu Srečno, Kekec? Malo sem brskala po Bazi slovenskih filmov in videla, da ste prej že nastopili v nekem italijanskem filmu z naslovom Legge di Guerra, Zakon vojne, drži? Joj, kako pa to veste? Sedem let sem bila stara, prvi razred sem obiskovala in v osnovni šoli so iskali suho, škrbasto punčko, ki bi nastopila v stranski vlogi v filmu Zakon vojne. Hodili so po razredih in našli mene, takrat sem bila res škrbasta, blond suhica. Ta film žal ni nikoli prišel v Slovenijo, imela pa sem majhno, stransko vlogo, en teden smo snemali v Kropi. Kaj več ne vem, hčerka mi je sicer pred nekaj leti podarila zgoščenko s tem filmom, da sem si ga sploh ogledala, prej ga nisem nikoli videla. Kar se pa Mojce tiče: ko je bilo objavljeno, ne vem, ali v časopisu ali na radiu, da iščejo deset let staro deklico z dolgimi, svetlimi lasmi za vlogo Mojce v drugem filmu o Kekcu, je moja teta, očetova sestra, brez vednosti mojih staršev na Viba film poslala mojo fotografijo. Med prispelimi fotografijami so jih dvajset izbrali in teh dvajset deklic so povabili na avdicije. Tri ali štiri avdicije so bile in očitno sem najbolje »blefirala«, da sem slepa (smeh). Tako da na koncu so mene izbrali, ja. Pa sploh vedeli niste, da ste se prijavili … Ko je prišlo pismo z vabilom na prvo avdicijo, je oče posumil, da je bila »kriva« teta, ker je bila tako ponosna, da sem v enem filmu že igrala. Priznala je, da je ona poslala fotografijo, jaz pa sem šla naprej vse do zadnje avdicije. Je pa ves ta proces izbire trajal kar kakšen mesec. Svetovni splet hrani podatek, da je bila premiera 20. novembra 1963 … Točnega datuma žal res ne vem, ampak takrat enkrat, drži. Drugih priprav – razen učenja »gorenjščine« – niti nismo imeli, pred vsakim prizorom je režiser le povedal, kako naj bi vse skupaj izgledalo, kako naj bi igrali … Na primer kako naj bo Rožle začuden, kako naj jaz gledam brez premikanja oči, sproti smo dobivali navodila. Je bilo težko igrati, da ste slepi? Meni ne, takoj mi je uspelo. Mi še danes marsikdo reče: »Se vidi, da znaš dobro blefirati!« (smeh) Kaj pa režiser, je bil zadovoljen z vami? Ja, mi smo se dobro razumeli, režiser (Jože Gale, op. a.) je bil res ena taka pozitivna oseba! Tudi maskerka je bila zelo »fajn«, same lepe spomine imam na ta čas. Jedli smo pa kar na travniku, prinesli so nam velike lonce s hrano, posedli smo se na tla, na odeje, in jedli. Cel dan smo bili na neki lokaciji, od jutra do večera. Ste si katerega od prizorov še posebej dobro zapomnili? Ker ste ga recimo morali večkrat ponavljati ali je bil najtežji? Moram povedati, da sem imela kot desetletna deklica hudo astmo. Prišlo je obdobje, ko sem tako težko dihala, da sem katerega od prizorov res zelo težko odigrala. Spomnim se prizora, ko nabiram rože in me najde Pehta. V prizoru sem morala peti – pravzaprav sem le odpirala usta, pela nisem jaz. Ampak nikakor nisem mogla do konca odigrati tega pri- avgust 2023 INTERVJU 11 zora, ker me je vedno napadel kašelj, težko sem dihala … To je bil zame najtežji prizor, ki se ga še danes spomnim. Ne vem več, kolikokrat smo ga ponavljali, ampak celo dopoldne smo snemali samo ta en prizor. Morda ni v resnici nikakršne povezave, ampak sama sem takoj pomislila na povezavo med vašo vlogo v filmu in poznejšo odločitvijo za poklicno pot. V filmu ste prek Pehte, ki vas je ujela, spoznavali zelišča in naravna zdravila, ste že takrat začeli razmišljati, da bi nekoč postali farmacevtka? Je imelo to kak vpliv? Pred mnogo leti sem v nekem intervjuju dobila enako vprašanje. Morda je bila usoda tista, ki me je pripeljala do tega poklica, ampak gotovo vsaj zavestno takrat, ob snemanju filma, še nisem razmišljala o tem, kaj bom po poklicu. Res je sicer, da zelo rada svetujem ljudem o uporabi zdravilnih rastlin, ki imajo številne zdravilne lastnosti – niso namreč samo kemična zdravila tista, ki zdravijo. To področje me je vedno zanimalo, tudi v lekarni imamo veliko ponudbo zeliščnih pripravkov, ampak ne vem, če je to res zaradi filma in Pehte. Kako pa so se na vaše sodelovanje v zelo gledanem filmu odzvali vaši prijatelji, sošolci? Vse je bilo zelo pozitivno. Res je, da sem bila tisto leto in še nekaj sledečih malo bolj izpostavljena, v središču pozornosti, veliko so me spraševali o snemanju … Tudi danes je to še vedno tako aktualen film, da skoraj ni Slovenca, ki ga ne bi videl. Še danes me ljudje, ko izvedo, da sem igrala v Kekcu, marsikaj sprašujejo in jih to zelo zanima. Vedeti želijo, kako sem igrala, kje smo snemali, ali imam lepe spomine … Pa so vas morda takrat vrstniki kaj »postrani« gledali, vendarle ste bili zvezda v tistem času … Seveda sem bila, Srečno, Kekec je bil zelo priljubljen film in še v srednji šoli so me veliko spraševali o njem. A mislim, da kakšne zamere ni bilo. Me je pa presenetilo, ko sem vas poklicala za ta intervju in ste rekli: »Joj, kako ste pa izvedeli, da sem to jaz?« In sem zaradi tega odziva pomislila, da se je morda potem to nekako izgubilo, tudi ker ste zamenjali priimek, pa da vas ljudje zdaj več ne poznajo … Seveda, najbližji in tisti, ki me bolje poznajo, vedo. Drugače pa to ni splošno znano, drži. Stranke v lekarni recimo ne vedo, sosedje vedo. To obdobje je že kar daleč, mi je pa še vedno všeč, če me ljudje kaj o tem povprašajo, rada govorim o tej vlogi in filmu. Kot ste že omenili, po koncu snemanja in postprodukciji so prišle na vrsto premiere … Res je, premiere smo imeli po vsej bivši Jugoslaviji, prva je bila v Beogradu, potem smo obiskali Novi Sad, Zagreb, Prištino, Ljubljano, mislim, da je bila premiera tudi v Kranju in še nekaterih večjih slovenskih mestih. Tudi izven meja Jugoslavije morda? Ne, to pa ne. Film je sicer potoval po vsem svetu, povsod so ga gledali … Celo iz Sibirije je nekoč prišel nek znanec in mi povedal, da je tudi tam zelo popularen in ga še danes vrtijo. Ste že pred snemanjem filma poznali Kekca, ste morda brali Vandotove zgodbe? Poznala sem prvi film, Kekec, ta je bil posnet dvanajst let prej, leta 1951. Tretji del, Kekčeve ukane, pa je nastal pet let po našem filmu Srečno, Kekec, torej leta 1968. V šoli smo seveda brali tudi Vandota. Ste bili takrat ponosni na to filmsko vlogo? Seveda, seveda. Na koncu se je še oče veselil, čeprav je na začetku negodoval, zakaj mi je tega treba. Po premierah smo imeli tudi intervjuje, še bolj pa so bili za medije zanimivi odrasli igralci, to so bili vendarle znani igralci, na primer Bert Sotlar, Marija Goršič, Stane Sever … To so bili znani igralci v tistem času. Kakšen odnos pa ste imeli takrat do teh velikih imen vi, ste jih sploh poznali? Ne, prej jih niti nisem poznala, poznala jih je bolj generacija mojih staršev. V otroških letih ste torej zaigrali v dveh filmih, kaj pa pozneje? Ste imeli še kakšne igralske ambicije, želje? Povedala sem že, da sem bila astmatik in zdravniki so priporočali, da sem čim več na morju. Morski zrak in astma, to je bilo takrat povezano. In v tistem letu, ko smo snemali Kekca, sem poleti samo enkrat dobila štiri dni proste, da sem lahko šla na morje. Šli smo, a že naslednji dan me je prišel voznik iskat, da moram nujno nazaj, da nek kader ni bil v redu in da ga je treba ponoviti – mislim, da je bil to ravno tisti prej omenjeni prizor, ko sem nabirala rože. Tisto leto tako nisem imela nič počitnic in se mi je to malo zamerilo. Naslednje leto sem dobila še eno ponudbo, da bi igrala v nekem filmu, a nisem želela izgubiti še enih počitnic, zato se nisem odločila za sodelovanje. Dobila sem tudi nekaj ponudb za gledališče, ampak me to ni nikoli privlačilo. V gledališču ne moreš ponoviti prizora, »če ga pobiksaš, ga pobiksaš« in to meni ni dišalo. Pri filmu lahko prizor večkrat ponoviš … Tako da nisem nikoli potem več razmišljala o igralstvu. Če pustiva zdaj Kekca ob strani – pozneje ste študirali farmacijo, zakaj ste izbrali prav ta študij? Ker me je to področje res zanimalo. Hodila sem na srednjo kemijsko šolo in razmišljala sem tudi o študiju prava, ampak ker nisem bila gimnazijka, bi morala narediti kar nekaj dodatnih izpitov, da bi se lahko vpisala na pravo. Zanimala me je tudi farmacija, nanjo sem se lahko vpisala brez dodatnih izpitov. Vam je bilo kdaj žal? Ne, nikoli. Sploh, ko vidim zdaj, kaj je pravo, kaj počnejo pravniki, to so sami papirji. In papirji so mi bili vedno najhujša stvar, sigurno se ne bi našla tam. Ko ste doštudirali, ste najprej delali kot pripravnica v lekarni … Pripravništvo sem naredila v Centralni lekarni v Ljubljani, tam smo vsi stažirali. Ampak takrat so bile lekarne toge, stroge, farmacevtke so recimo pacientu samo čez steklo podale navodila za uporabo nekega zdravila, na primer »trikrat na dan eno tableto«, nič več, brez osebnega stika, brez pogovora, brez nasvetov. To mi ni bilo všeč, jaz sem rada z ljudmi, rada govorim, tako da je bilo pripravništvo zame pravzaprav slaba izkušnja. Seveda pa je možno tudi, da sem imela zgolj smolo in naletela ravno na tak kolektiv, ki je delal tako neosebno. Potem sem šla v podjetje Medex, v razvojni oddelek, pa se je zopet pojavila alergija na cvetni prah. Zato sem se potem zaposlila v Leku, tam sem bila petnajst let, bila sem produktni vodja, pa v marketingu … V nekem trenutku sem začutila, da bi rada imela več stika z ljudmi, in sem se odločila, da 12 INTERVJU spet preizkusim delo v lekarni. Popoldne, po službi v Leku, sem prostovoljno delala v treh lekarnah, da bi videla, če mi to bolj ustreza. Ena od lekarn je bila mestna, druga primestna, tretja pa čisto vaška lekarna. Ugotovila sem, da mi je najbolj všeč v vaški lekarni, saj so tam odnosi bolj osebni, bolj pristni. Tako sem se v tisti lekarni zaposlila, čeprav so se vsi čudili, da sem pustila dobro plačano službo v Leku. V tej lekarni na Dobrovi pri Polhovem Gradcu sem bila zaposlena tri leta, ugotovila sem, da mi tako delo ustreza, čeprav je bilo delo izmensko, vsaka druga sobota delovna … Po treh letih dela tam je do mene prišla informacija, da bodo razpisali koncesijo za novo lekarno v Domžalah, prijavila sem se in bila edina prijavljena, to se danes ne more več zgoditi. Letos je tako dvajset let, kar sem začela na Viru, leta 2003 smo odprli vrata. Zakaj pa ste za lokacijo lekarne izbrali prav Vir? Je bila lokacija morda že določena ob razpisu koncesije? Ne, takrat je bila razpisana koncesija za območje Doba, Vira, Krtine. Na tem območju sem torej iskala primerno lokacijo, je bilo kar težko, hodila sem po hišah, tu nasproti lekarne, čez cesto, sem spraševala, če bi morda prodali kaj, a potem se je zgodilo tako, da smo od Istrabenza dobili ta kos parcele. K sreči sem bila ob pravem trenutku na pravem mestu. Začeli ste sami, sčasoma pa je bila ekipa vse večja … Res je. Moram povedati, da takrat nihče ni verjel, da bo lekarna brez bližine zdravnikov uspešna. Če je lekarna recimo blizu zdravstvenega doma, bolnišnice, ljudje avtomatsko pridejo po zdravila, tam se ni treba prav zelo truditi, ljudje pridejo ne glede na to, ali ste prijazni ali ne, ali dobro svetujete ... Tu na Viru pa ni nobenega zdravnika blizu. A prijaznost in uslužnost naredita veliko, pa tudi parkirna mesta. So ljudje hitro sprejeli novo lekarno? Prav hitro ne, ne gre to z danes na jutri. Pravzaprav še danes rastemo, glas o nas se širi, imamo stranke, ki prihajajo iz Ljubljane, Kamnika … Malo sem se zbala, ko so pred nekaj leti tudi v Lukovici odprli lekarno, takrat sem izgubila kar nekaj strank iz tega konca, ampak se je večina potem vrnila. Odlično smo založeni, veliko izdelkov imamo, dobro svetujemo, ljudje to cenijo … Tudi interier vaše lekarne je nekoliko drugačen, že takoj ob vhodu stranke pozdravi sonce. Res je, slogan naše lekarne se glasi »Sol lucet omnibus« oz. po slovensko »Sonce sije vsem«. Tako imamo med vhodom in pultom na tleh upodobljeno sonce, sončno rumena je tudi barva sten. Hotela sem malo bolj posebno lekarno, ne tisto klasično, sterilno. Tudi oprema je bolj starinska in danes, po dvajsetih letih, ne bi ničesar naredila drugače. Na oknih sta peskani podobi boga zdravilstva Eskulapa in njegove hčerke Higieje, ki sem ju nekoč videla v neki stari lekarni v Ormožu in ju fotografirala. Takrat še nisem vedela, da bom nekoč imela svojo lekarno. Steklar je prav po teh fotografijah naredil obe podobi, ki nas zdaj gledata z oken. Zaščitnika lekarne sta tudi dva angelčka na omari pod stropom, keramična kipca, ki ju je imela najprej moja prababica, nato babica, zdaj sta moja in sem ju prinesla sem, kjer zdaj bdita na stropu nad pultom. Kako velika je vaša ekipa? Trenutno nas je zaposlenih sedem. Sama bi se že lahko upokojila, am- Rokovnjač pak ta lekarna je moj hobi, moja služba, moje vse. Vedno sem bila zelo rada za lekarniškim pultom, je pa res, da je zdaj ogromno administracije. Dvajset let nazaj sem bila sama za vse – za svetovanje in izdajo zdravil, naročanje, administracijo, zdaj pa že težko pridem do pulta. Toliko enih poročil je treba poslati na razne konce, da se ukvarjam samo še z administracijo, kar me pa ne veseli preveč. Vaša lekarna je tudi mentorska lekarna. Ravno včeraj sem urejala fascikle in ugotovila, da smo bili mentorji šestindvajsetim magistrom farmacije, petim pripravnikom – farmacevtskim tehnikom in desetim tehnikom v programu učna lekarna, to je neke vrste praksa oz. praktično delo v obdobju srednje šole. Do leta 2009 je prišlo pripravništvo na vrsto šele po opravljeni diplomi, sledila je enoletna praksa v lekarni in nato strokovni izpit. Pripravnik je moral biti zaposlen in Ministrstvo za zdravje je to pripravništvo mentorski lekarni refundiralo. Potem pa so določili, da bo pripravništvo deveti semester študija farmacije in da je praksa v lekarni v okviru študija štiri mesece in pol. Tako je to zdaj precej drugače, saj si nekoč v enem letu nekoga res pripravil za samostojno delo, v štirih mesecih in pol je to nekoliko težje. Ampak mi se zelo veliko ukvarjamo s temi študenti, se jim posvetimo in ko se ta praksa konča, je pripravnik že lahko samostojen. Zadovoljstvo gre od ust do ust in vsake pol leta imamo novega študenta, ki ga mentoriramo. Prva dva meseca jih res bolj učiš, druga dva pa že tudi pomagajo. Niso samostojno za pultom, ampak so pač zraven in sodelujejo. Ste svoje zaposlene našli med tistimi, ki so pri vas opravljali pripravništvo? Seveda, večino. Lekarna Vir je tudi holistična lekarna, ponujate homeopatske pripravke in nasvete. V klasičnih lekarnah se tega še vedno malo otepajo. Niti ne, zdaj imajo v skoraj vseh lekarnah že tudi homeopatijo in vsaj enega sodelavca, ki je izobražen na tem področju. Moram pa reči, da sem se sama na tem področju začela izobraževati že pred triindvajse- INTERVJU, OGLASA avgust 2023 timi leti, ko je bila to še tabu tema, tako kot včasih akupunktura, ki pa je zdaj priznana kot komplementarna metoda zdravljenja. Takrat sem se izobraževala tri leta, predavali so nam zdravniki iz Avstrije, in čeprav mi v tistem času še ni bilo čisto jasno, zakaj se izobražujem v tej smeri, sem se tega lotila, saj me je zelo zanimalo. Zdaj imamo v lekarni vedno nekoga, ki obvlada to področje, to je pač dodatek v ponudbi. Ljudje pa vendarle vse bolj cenijo naravne načine zdravljenja … Kakor kdo. Veliko se piše o tem, veliko je tudi šarlatanov na tem področju, tako da potem človek ne ve, komu bi zaupal. Alternativnih oblik zdravljenja je zdaj že toliko, da res ne veš, kam se obrniti. Petnajst let zdaj živite v občini Lukovica, zato se dotakniva še tega. Kaj vam je pri nas všeč, kaj pogrešate? Po duši sem bolj vaški kot mestni človek, tako da odkar sem v Lukovici, grem v Ljubljano res zelo redko, ker vse dobim v Domžalah. Tržnica je v Domžalah, vse trgovine tudi, dlje kot do Črnuč, kjer je ostal sin, praktično ne pridem. Včasih se zgodi, da me Ljubljana ne vidi pol leta. Mogoče grem na kakšno gledališko predstavo ali kakšno prireditev, pa pred novim letom gremo pogledat lučke, s kolegico se kdaj dobiva na kavi v Ljubljani, ker je njej tako bolj udobno … Prednost takih manjših naselij je to, da živiš z naravo. Imamo hišo s pogledom na Triglav, na Kamniške Alpe, vanjo sem se zaljubila tisti trenutek, ko sem jo videla. Lep poletni dan je bil, nedelja, ko smo vedno z družino hodili pospravljat v lekarno, potem pa smo še kam šli. In smo šli v Lukovico, zagledam tri hiške in ena od njih je bila tista, ki je zdaj naša. Sončen zahod je bil, stara sliva pred njo, to mi je bilo res všeč. Zelo pomemben mi je razgled, da nisi v nekem betonskem naselju, kjer ne vidiš drugega kot okno soseda. Tu smo na hribu, imamo dva bližnja soseda, ampak odprt pogled na gore. Iz svoje spalnice gledam sončni zahod za Triglavom. Torej se tu dobro počutite, a vedno se gotovo najde tudi kaj, kar vam ni všeč? Žalostna sem bila, ko so banko zaprli. Da ne bi slučajno še pošte! Ampak imamo malo tržnico, trgovinico z osnovnimi stvarmi, pravzaprav Rokovnjac-85x28 90x60-0823.pdf 2 ničesar res ai1692783855264_OB23_oglas ne pogrešam. ORGANIZATOR: C M Y CM MY 2. 3. september 2023 CY CMY K VSTOPNICE ŽE V PREDPRODAJI! www.otroskibazar.si 13 Ob koncu pogovora se vrniva h Kekcu. Ob šestdeseti obletnici filma Srečno, Kekec pripravljate srečanje vseh glavnih akterjev … Res je, 2. septembra bo v Trenti srečanje odprtega tipa, pride lahko vsak, ki se je pravočasno prijavil. Prisotni bomo vsi trije glavni igralci – Kekec, Rožle in Mojca, lokacija pa je prav tista domačija, kjer smo snemali film v Trenti. Zdaj je obnovljena, avtentično opremljena. Njen lastnik je velik ljubitelj teh filmov, ponuja tudi prenočišča, sobe pa se imenujejo po Vandotovih junakih – Kekec, Mojca, Rožle in Pehta. To bo gotovo lep dogodek, ki ga bomo nadgradili s koncertom. Velemir Gjurin, ki je odigral Kekca, je namreč oče znanih glasbenikov Severe in Gala Gjurina. Pripravljata koncert s simfoničnim orkestrom Cantabile, saj Gal istočasno praznuje tudi dvajsetletnico svojega prvega albuma. Gotovo bo dogodek privabil mnoge, se torej vidimo v Trenti in hvala za pogovor, ga. Kos! Se vidimo! Besedilo: Andreja Čokl; Foto: osebni arhiv Blanke Kos 23/08/2023 11:44 14 KRAJEVNA SKUPNOST Rokovnjač Predstavitev Krajevne skupnosti Češnjice Krajevna skupnost (KS) Češnjice obsega naselja Češnjice (13), Lipa (16), Poljane nad Blagovico (11) in Selce (30). Skupno v KS Češnjice biva 70 prebivalcev (Statistični urad RS, 2021). V osrčju občine Lukovica se nahaja majhna, a živahna Krajevna skupnost Češnjice. S svojo bogato zgodovino, čudovito naravo in dejavnimi prebivalci predstavlja pomemben del lokalne skupnosti. Krajevna skupnost Češnjice se nahaja na vzhodnem delu občine Lukovica, ki leži v osrednjem delu Slovenije. Češnjice ležijo na 700 m n. v. Ime so dobile po sadnem drevju češenj, ki so nekoč obilno rasle na tem območju. Zgodovina Češnjic sega daleč nazaj, v čas pred urbanizacijo, ko je bilo območje predvsem kmetijsko usmerjeno. Danes se prepletata tradicionalna kmečka dediščina in sodobni načini življenja, kar daje Češnjicam poseben čar. Župnijska cerkev Karmelske Matere Božje Gručasto naselje Češnjice leži na prisojnem pobočju pod Rakitovcem (900m), nad Blagovico in Krašnjo, v osrednjem delu Črnega grabna. Cerkev Karmelske Matere Božje je najvišje ležeča cerkev na območju občine Lukovica ptice (1. natis, Vol. 5, p. 127). Harlekin No. 1; Naselja – Občina Lukovica Po izjavi predsednika Jureta Berka, ki je lansko leto prevzel vodenje Krajevne skupnosti Češnjice, razpolagajo z manjšimi sredstvi, ki so v večini namenjena vzdrževanju večnamenskega objekta KS Češnjice. Večnamenski objekt Ker gre za zelo majhno krajevno skupnost, večjih načrtov za morebitne nove projekte ni, gre predvsem za vzdrževalna dela. Krajani so se pogovarjali o morebitni postavitvi defibrilatorja, saj se kraj nahaja na dokaj priljubljeni pohodniški poti in v bližini cerkve, kjer se prirejajo zabave in srečanja, ampak je pot do realizacije pogojena s sredstvi in pa z birokracijo. Si pa kot skupnost prizadevajo ohranjati urejeno okolico, na pobudo članov krajevne skupnosti se organizira tudi vsakoletno čiščenje okolice, kar bodo v bodoče bolje oglaševali, saj zaenkrat akcija bazira na parih srčnih posameznikih. Košnja trave in ostala opravila so tudi nek skupen dogodek, kjer pride do sodelovanja krajanov. Nekdaj je bila vas zelo živahna, saj je bila središče širšega območja in župnije, ki danes sega v občini Lukovica in Kamnik. Po 2. svetovni vojni se je precej prebivalcev izselilo in danes je v Češnjicah veliko manj prebivalcev, kot jih je bilo pred letom 1939. V Češnjicah je delovala osnovna šola, ki je bila opuščena, leta 2014 pa sta bila zgrajena večnamenski objekt in poslovilna vežica. Župnijska cerkev Karmelske Matere Božje se omenja že na začetku 16. stoletja, pozneje pa ob koncu 17. stoletja o njej piše tudi Valvasor, ki poleg cerkve omenja tudi protiturški tabor. Tukaj je bilo v 18. stoletju delno ohranjeno taborsko obzidje in v 19. stoletju je bila tu znana božja pot. Oltar s Karmelsko Materjo Božjo Hrib se po cerkvi imenuje tudi Karmelska gora. Prvo nedeljo po 16. juliju, ko goduje Karmelska Mati Božja, poteka v cerkvi slovesnost, imenovana škapulirska nedelja. Na romarskem shodu se zberejo domačini in prebivalci okoliških krajev, ki na takšen način počastijo svojo zavetnico. V cerkvi stojijo obnovljene Rumplove orgle iz 30. let 19. stoletja, slike v stranskih oltarjih pa so delo slikarja Leopolda Layerja. Poljane nad Blagovico so naselje, ki se nahaja blizu Češnjic in meji z občino Kamnik. Tu se nahaja Športni park Čelešnik, kjer so brunarica, igrišča za nogomet in odbojko, otroško igrišče ter proga za spust z gorskimi kolesi. Kraj Lipa leži v krajevni skupnost Češnjice blizu meje z občino Kamnik na več kot 720 metrih nadmorske višine. Tako kot Jelša in Vrba tudi krajevno ime Lipa kaže sled prvega naselitvenega vala Slovenov. Selce so naselje na severni strani doline Črnega grabna na nadmorski višini 695 metrov blizu meje z občino Kamnik. Iz Selc vodi tudi planinska pot do Špilka, najvišjega vrha v občini. Viri: Stražar, S. (2018). Črni graben: od Prevoj do Trojan (1. ponatis, pp. 977, 8 f. ilu pril.). Občina; Hieng, P. (2013). Občina Lukovica: kot jo vidijo Prejšnji predsednik Klemen Žordani zaradi omejenih sredstev ni mogel izvesti obsežnejših del. Ekološki otok je v domeni komunale, v našem primeru podjetja Prodnik, in krajevna skupnost tu žal nima dosti vpliva, je pa želja nekaterih krajanov. Prodnik bi torej moral imeti na razpolago zemljišče in interes to realizirati. Ostalih zadev ni bilo v načrtu, saj smo s sredstvi izjemno omejeni. Okrepčevalnice organizirajo organizatorji posameznih pohodov, s katerimi KS žal nima stika. Prejšnji predsednik Klemen Žordani in predvsem njegov oče sta bila v preteklosti zelo aktivna, sedaj pa se opravljajo bolj ali manj nujne naloge in ažurira dokumentacijo. Pred volitvami za vodenje KS ni bilo interesa, po izvolitvi pa se je pojavilo veliko idej, ki pa so bile predstavljene prepozno za vključitev v občinski proračun. Vse želje se ne morejo izpolniti, saj je sredstev zgolj okrog 3000 €, od tega gre pol samo za položnice za vzdrževanje objekta, s preostankom pa se pokriva malenkosti (približno 100–150 € na mesec ostane) in žal ni možno delati večjih projektov. Lahko se naroči pesek za nasutje in urejanje dvorišča večnamenskega objekta in pa vse potrebno za košnjo okolice. Pogrebi oz. zadeve, ki se odvijajo v mrliški vežici, pa so še vedno v domeni očeta Klemena Žordanija. Upajo, da prihodnje leto realizirajo vsaj kak projekt, je pa izvedba zelo omejena z majhnostjo KS in je ogromen izziv že kakšen projekt, ki bi stal 500 do 1000 €. Krajevna skupnost Češnjice ima pomemben vpliv na celotno Občino Lukovica. S svojimi dejavnostmi in projekti prispeva k razvoju tako lokalne skupnosti kot tudi širšega okolja. Ena izmed ključnih usmeritev je tudi ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter spodbujanje trajnostnega razvoja. Prizadevanja za urejeno in čisto okolje, skrb za ohranjanje tradicije ter vključevanje mlajših generacij v družabno in organizacijsko življenje so le nekateri vidiki, ki kažejo na odgovorno delovanje krajevne skupnosti. Besedilo in foto: Viktor Jemec KULTURA avgust 2023 15 Dvajset let od odprtja Knjižnice dr. Jakoba Zupana v Šentvidu »Tu, v Lukovici, je danes dan, zaznamovan z višino. Na razpotje različnih možnosti je postavljen hram duha – knjižnica. Ta je, kakor je od nekdaj v naši zavesti knjiga, križišče, ki se odpira v neskončnost. Knjižnica je v jeziku hiša, v njej stoje sloji časa, nabrana svetloba, ki čaka, da se preseli v ljudi, v bralca in zaživi v njem svoje drugo, obogateno življenje. V tej svetlobi bivaš kakor v jeziku in kot v svoji pravi domovini.« Iz govora Toneta Pavčka ob otvoritvi knjižnice dr. Jakoba Zupana v Šentvidu pri Lukovici, 5. septembra 2003. Pevčeva hiša na stari razglednici Šentvida. Veselje ob odprtju knjižnice. Pred dvajsetimi leti je bil v Lukovici velik praznik. Še dandanes se mnogi spominjajo veličastnega odprtja Krajevne knjižnice dr. Jakoba Zupana ob občinskem prazniku občine Lukovica, 5. septembra leta 2003. Proslava je potekala na prostem pred cerkvijo v Šentvidu. Z baklami in reflektorji osvetljen prostor je dal takoj slutiti, da se obeta slovesna prireditev. Povezovalca večera, Vito Kotnik in Helena Urbanija, sta pozdravila takratnega župana Občine Lukovica Mateja Kotnika, ministra dr. Slavka Gabra, izjemnega pesnika Toneta Pavčka, akademika prof. dr. Franceta Bernika, pesnika Cirila Zlobca, predstavnika Narodne in univerzitetne knjižnice dr. Silva Novljana in prof. Mihaela Glavana, vodjo nadškofijskega arhiva v Ljubljani prof. dr. Franceta Dolinarja, častnega občana Občine Lukovica prof. Nika Kralja, župnika Andreja Sveteta, pesnico Zvezdano Majhen, delegacijo Veteranov vojne za Slovenijo in gasilce, županje in župane sosednjih občin ter številne domačine in druge obiskovalce, ki so se zbrali na osrednjem dogodku ob otvoritvi Krajevne knjižnice dr. Jakoba Zupana. Nepozaben nagovor je pripravil pokojni pesniški velikan Tone Pavček, ki je praznik opredelil kot dan, zaznamovan z višino. Danes žal že pokojna Vera Beguš in nekdanji direktor Knjižnice Domžale Marjan Gujtman sta prerezala trak, župnik Andrej Svete pa je blagoslovil obnovljene prostore starega šentviškega župnišča. Knjižnica, poimenovana po dr. Jakobu Zupanu, je bila tako odprta za vse ljubitelje branja. Številni obiskovalci, ki ste v teh dvajsetih letih obiskali knjižnico, ste nam povedali, da je bilo v teh prostorih že marsikaj. Od telovadnih prostorov, zobozdravnika, šole, vrtca in še kaj bi se našlo. Dvajset let je minilo hitro. Mnogo prehitro. V knjižnici in v kraju se zaposleni Knjižnice Domžale vedno počutimo dobro. Šentvid je prijetno naselje, ki v človeka naseli nekaj miru, ko s prometne ceste zavije proti trgu pred cerkvijo sv. Vida, ki je tu stala že pred letom 1304. Vendar pa nostalgijo in sicer dobro počutje z leti preplavljajo tudi skrbi. Prostori knjižnice žal že vrsto let niso več primerni, da bi nudili dom številnim knjigam in drugemu gradivu, ki si ga prebivalci občine Lukovica in sosednjih občin tako radi izposojate. Vlažni in mnogo premajhni prostori žal niso več okolje, v katerem je mogoče zagotavljati dobre delovne pogoje za zaposlene in prijetne pogoje za obiskovalce, ki tudi sami večkrat izražate nezadovoljstvo. Upamo, da ima občina Lukovica v bližnji prihodnosti v načrtu tudi nov prostor za knjižnico, kar pa mora biti seveda sprejeto in načrtovano skupaj s strokovnimi sodelavci knjižnice. Ključno je namreč, da bo nov prostor dovolj velik in primerno urejen ter dostopen za vse, tako za gibalno ovirane in mamice z dojenčki kot tudi za obiske predšolskih in osnovnošolskih otrok. Zato ni vsak prostor primeren za knjižnične prostore. Zavedamo se tudi, da ima vsaka občina številne izzive, ki jih mora reševati, da zato, žal, prostori knjižnice niso na vrhu prioritet, še posebno po taki katastrofi, ki nas je doletela to poletje. Vseeno iskreno verjamemo, da se bo otvoritev nove knjižnice enkrat zgodila. Novi prostori bi zagotovo obisk še povečali. Vse do osamosvojitve smo Slovenci preživeli tudi po zaslugi razvite kulture tiskanih medijev in tu so imele knjižnice vedno izjemno pomembno vlogo. Knjižnice se kar naprej razvijajo. Že dolgo niso zgolj ustanove, ki omogočajo samo osnovne storitve (izposojanje in vračanje gradiva), temveč v družbeno in lokalno področje vsakodnevno prinašajo nove in drugačne vsebine, ob predhodnem in sprotnem spremljanju potreb in smernic, ki jih narekuje razvoj. Knjižnice so bile od nekdaj središče dogajanja in razvijanja intelektualne družbe. Ljudje dandanes v knjižnice ne zahajajo le po knjige, temveč tudi zaradi družabnih srečanj, predstav in drugih storitev. Sodobna splošna knjižnica mora biti usmerjena k uporabniku in potrebam lokalnih skupnosti. Besedilo: Kristina Galun; Foto: arhiv Knjižnice Domžale Župnik Andrej Svete je leta 2003 blagoslovil prostore knjižnice v Šentvidu. 16 DOGODKI Rokovnjač Krištofova nedelja v Krašnji Številni svetniki so pri ljudeh zelo priljubljeni. Med bolj priljubljene zagotovo sodi sveti Miklavž, a največkrat se priporočamo svetemu Krištofu za varno vožnjo, saj je priprošnjik v sili in pa tudi zavetnik voznikov. Na Krištofovo nedeljo, ki je bila tokrat 23. julija 2023, je cerkev na Slovenskem zbirala sredstva za vozila za naše misijonarke in misijonarje. Misijonsko središče Slovenije in Miva Slovenije namreč pomagata našim misijonarjem in misijonarkam pri opravljanju svojega poslanstva s prevoznimi sredstvi, ki so nujno potrebna za delo na misijonu. A tu ne gre le za avtomobile, saj potrebujejo tudi kolesa, motorje, tovornjake, avtobuse in čolne. Misijonarjev in Krištofove nedelje se je v uvodu k sveti maši spomnil tudi župnik Gregor Luštrek ter se dotaknil prilike iz Evangelija o pšenici in ljulki, iz katere izhaja misel, da moramo znati ločiti dobro od slabega. Na koncu svete maše, pred blagoslovom vozil in drugih prometnih sredstev, je besede namenil tudi potrebam misijonarjev in misijonark. Pred blagoslovom vozil je sledil blagoslov nalepk ter voznikov in voznic. Zmolili smo še molitev za srečno pot. Vsi tisti, ki niste bili pri blagoslovu in bi želeli dati svoj dar za Mivo, vabljeni, saj nas geslo Stotin za srečno prevožen kilometer spodbuja k darovanju. Ob tem ne pozabimo, da je akcij za pomoč našim misijonarjem še kar nekaj. Tako našim misijonarjem in misijonarkam v Afriki in Albaniji lahko pomagamo tudi z nakupom koze. Besedilo in foto: Drago Juteršek Da bo ostalo tudi zanamcem 15 + 55 = 70 Pred Podružnično osnovno šolo Krašnja stoji trikrat pomanjšana Budnarjeva hiša, pred njo pa vodnjak. Iz tega vodnjaka so včasih, ko še ni bilo vodovoda, zajemali vodo tako za domačo uporabo kot za živino. A čas je naredil svoje in medtem ko nekateri veselo pulijo slamice iz s slamo pokrite hiške, je na vodnjaku streha strohnela. Verjetno naključni obiskovalci niso bili najbolj navdušeni nad izgledom strehe vodnjaka. Da bi popravili vtis, so se pri bližnjem sosedu, Žagarstvu in mizarstvu Capuder Juteršek, odločili, da naredijo novo streho vodnjaka, saj znajo rokovati z lesom. In ker je dober sosed boljši kot deset stricev, so fantje vzeli v roke orodje, še prej narezali vse potrebno in kaj hitro je vodnjak dobil novo streho. S tem so ohranili, kar so naredili rodovi pred njimi, obenem pa naslednjim mladim rodovom pokazali, kako se je nekoč živelo v Krašnji. Besedilo in foto: Drago Juteršek Leto 1968 je bilo v marsičem prelomno leto. Najbolj so ga zaznamovali Rusi, ki so vdrli na Češkoslovaško. Pod streli atentatorjev sta umrla Robert Kennedy in Martin Luther King. Začeli so se nemiri na Irskem, študentski v Parizu. V Iraku je z državnim udarom na oblast prišel Sadam Husein. Nasilno leto. Pa danes? V zavetrju teh odmevnih dogodkov, ki se jih kot najstniki niti nismo zavedali, smo končali osmi razred osnovne šole na Brdu. Takrat se še nismo zavedali, da smo preživeli lepši del našega življenja. Da je bilo zares tako, smo spoznali šestnajst let pozneje, ko smo se prvikrat srečali na obletnici valete. Prav na zadnji dan letošnje generacije devetošolcev smo se zbrali na našem devetem srečanju, ki se nas ga je udeležilo sedemnajst od sedemindvajsetih sošolcev. Snidenje je pokazalo, kako željni smo takšnih dogodkov, ki nas spominjajo na našo mladost. Še posebno smo se razveselili tistih, ki so bili zopet z nami. Počaščeni in navdušeni pa smo bili nad prisotnostjo razredničarke in učiteljice matematike Božidare Hočevar ter učitelja glasbe in dolgoletnega klarinetista Alpskega kvinteta Vinka Sitarja. Visoka starost jima ni bila ovira, da se ne bi srečala z nami. Vsak od nas si je z znanjem, pridobljenim v osnovni šoli, utiral pot v boljšo prihodnost, ki je danes že zgodovina. V zgodovinskih knjigah nas ne boste našli. Iz 70. počasi drsimo v “ligo 80.”, kar ni nujno slabo. Še smo živi! Evforija na obletnici je sprožila idejo, da se dobimo na dve leti. Torej nasvidenje v letu 2025. Besedilo in foto: Franci Capuder DOGODKI avgust 2023 17 Spominsko srečanje na radio oddajnem centru Domžale 2. julija je minilo 32 let od letalskega napada Jugoslovanske armade na RTV oddajnik Domžale. Ob tej priliki smo se domžalski veterani vojne za Slovenijo zbrali na oddajniku in s krajšo svečanostjo obudili spomin na dogodek, ki se je globoko vtisnil v spomin prebivalcem Domžal in bližnje okolice. Pred postrojem praporščakov in častne straže smo se spomnili tistega dopoldneva, ko sta prileteli dve letali JA in raketirali oddajnik. Na območju oddajnika je bil razporejen okrepljen vod zaščitne čete TO Domžale, lahka baterija protiletalske obrambe, protidiverzantski vod in oddelek lahkih raketnih minometov 128 MM. Dobro uro prej je bil napaden RTV oddajnik Krvavec, ob 11.35 je bil na vrsti domžalski oddajnik, teritorialci, ki smo bili na oddajniku, smo sicer streljali na letali MIG 21 JA, a s tistim orožjem, ki smo ga takrat imeli na razpolago – dva stara nemška protiletalska topova FLAK M 30-38 in avtomatsko orožje – nismo bili posebej nevarni. Z minuto molka smo se spomnili treh že preminulih poveljnikov enot, ki so branili oddajnik: Maksa Mava, Staneta Ficka in Toma Cerarja. Tehnični vidik samega dogodka nam je opisal tedanji vodja Oddajnega centra Domžale Emil Gorjan. Izredno pomembno je bilo, da je oddajnik že po 45 minutah, sicer s staro rezervno aparaturo, ki so jo delavci na oddajniku usposobili, nemoteno deloval naprej. Za glasbeno spremljavo pa je poskrbel naš veteran Franc Osterman iz Mengša. Slovesnost smo zaključili z druženjem v senci košatih dreves. Besedilo in foto: J. Gregorič Po letu dni zopet srečanje starejših v Blagovici Zadnjo junijsko nedeljo je v Blagovici potekalo vsakoletno srečanje starejših, ki ga je organiziral Krajevni odbor Rdečega križa Blagovica-Češnjice v sodelovanju z župnikom Dragom Markušem. Povabljeni so bili vsi krajani, ki so ali bodo v tem letu dopolnili 70 let ali več. Srečanje se je začelo ob 8. uri s sveto mašo v domači cerkvi sv. Petra. Pred mašo je bila priložnost za sv. spoved, med mašo pa za prejem bolniškega maziljenja. Bogoslužje so obogatili in polepšali glasovi domačega cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom Matjaža Pestotnika. Ker je tega dne svoj 32. rojstni dan praznovala tudi naša domovina, je ob zaključku bogoslužja v njeno čast mogočno zazvenela Zdravljica, slovenska himna. Druženje smo nadaljevali na tribuni v prostorih KS Blagovica. Po uvodnem pozdravu Malči Levec sta vse prisotne s svojo harmoniko razveselila Lucija Lavrič in Domen Cerar. Ker sta letos zaključila osnovno šolo in se pred njima odpira novo obdobje v življenju, smo jima iz srca zaželeli veliko sreče in uspehov. Ob zvokih harmonike je bilo prijetno opazovati, kako sta se za trenutek srečala starost in mladost in kako se je gradila vez spoštovanja, upanja ter medsebojne povezanosti. Prepričana sem, da so se med poslušanjem pri marsikomu misli dotaknile daljnih spominov. Zbrane sta pozdravili in nagovorili tudi županja Občine Lukovice mag. Olga Vrankar in predsednica KS Blagovica ga. Sonja Urankar. Izrazili sta veselje nad srečanjem s starejšimi, jim zaželeli še obilo trdnega zdravja in dobre volje ter vsem čestitali za dan državnosti. Predsednik KS Češnjice se je za svojo odsotnost opravičil ter preko članic poslal pozdrave vsem udeležencem srečanja. Druženje se je nadaljevalo z okusnim kosilom in prijetnim klepetom. Zaključek našega srečanja smo, vsem v veselje, popestrili še s srečelovom. Vsak je izžrebal svojo srečko s številko, pod katero so se skrivala praktična darila. Smeha in veselja je bilo na pretek. Upamo, da jim bodo prejeti dobitki prijeten spomin na naše srečanje, ko jih bodo uporabljali. Naša srečanja pa bi bila okrnjena, če ne bi imeli ob sebi dobrih in srčnih donatorjev, zato se ob tej priložnosti najlepše in iskreno zahvaljujemo GP Trojane za pomoč pri izvedbi pogostitve. Najlepša hvala tudi župniku Dragu Markušu, cerkvenemu zboru, Matjažu Pestotniku, Olgi Vrankar in Sonji Urankar za sodelovanje in njihov podarjeni čas, s katerim so polepšali nedeljsko dopoldne našim starejšim. Velika hvala tudi vsem prostovoljkam KORK Blagovica-Češnjice za ves trud ter njihov prosti čas pri organizaciji in izvedbi srečanja. Za konec naj napisano strnem z naslednjimi mislimi: »Drug drugemu bodimo opora in ponudimo človeško toplino, hvaležnost, spoštovanje, dobroto, upanje in veselje do življenja – tukaj, sedaj in v tem času!« Besedilo in foto: Malči Levec 18 DOGODKI Rokovnjač Na odrske deske Društvenega doma Krašnja prišel čarovnik iz Oza Otroška gledališka skupina Kulturnega društva Fran Maselj Podlimbarski Krašnja je s priredbo in v režiji Brine Tič na odrske deske tokrat postavila predstavo Čarovnik iz Oza, s katero je na odru Društvenega doma Krašnja požela res zaslužen aplavz. Neža, Vita, Jerica, Irenej, Nejc, Klara, Jaka, Iris, Zarja in Bine so v sredo dopoldan, 21. junija 2023, predstavo najprej zaigrali za otroke iz podružnične šole in vrtca v Krašnji, pozno popoldne pa še za vse ostale in tako še enkrat napolnili dvorano Društvenega doma v Krašnji. Upamo lahko, da to ni bil zadnji projekt Brine in otrok in da bodo po počitnicah na odrske deske postavili še kakšno zanimivo dramsko igro tako za otroke kot odrasle. Deželo Oz poznamo predvsem po zaslugi res enkratne filmske upodobitve režiserja Victorja Fleminga iz leta 1939 ter po pesmi Over the Rainbow, v prevodu Čez mavrico. Tako so se igralci ob pomoči dramsko-glasbene uprizoritve sprehodili čez različne dele dežele Oz in ob tem spodbujali ne samo otrokovo domišljijo, ampak tudi domišljijo staršev. Obenem to dramsko delo prikaže številne vrednote, kot so prijateljstvo, razmišljanje, sodelovanje in pogum. Doroteja se po spletu okoliščin znajde v čudoviti in sanjski deželi Oz, kjer kljub njeni lepoti čuti domotožje in se želi vrniti domov. Žal vrnitev ni tako preprosta, saj mora prepešačiti pol dežele do glavnega čarovnika Oza, ki ji lahko pomaga najti pot domov. Na poti sreča najprej Strašilo, ki nima možganov, in ga povabi zraven. Nato se jima pridružita še Pločevinasti človek brez srca in Lev brez poguma. In medtem ko iščejo pot, jim nagajive opice in hudobna čarovnica otežujejo srečanje s čarovnikom Ozem. Vseskozi napeta igra, podprta z glasbo in odličnimi fotografijami, je obiskovalce v dvorani društvenega doma držala v napetosti do konca. Še najmlajši so bili čisto tiho in so navijali, da bi Doroteja le našla pot domov. Besedilo in foto: Drago Juteršek Varna vožnja za starejše na poligonu na Vranskem: Ohranjanje mobilnosti in samostojnosti v starosti Starost prinaša številne izzive, med katerimi je ohranjanje varne in samostojne mobilnosti ena izmed ključnih skrbi za starejše. V želji po spodbujanju varne vožnje in samozavesti med starejšimi vozniki je pet izbranih udeležencev (dva nadomestna), ki so 30. marca 2023 v dvorani KD Antona Martina Slomška v Šentvidu prisostvovali predavanju Predstavitev sprememb cestno-prometnih predpisov za starejše voznike in ki so pravilno odgovorili na nagradna vprašanja, prejelo vabilo na varno vožnjo s podpisom predsednika AMD Lukovica Jožeta Cerarja, ki se je odvila 3. julija 2023 na Vranskem. Na CVV na Vranskem je prizorišče, kjer so se starejši vozniki lahko naučili novih tehnik, osvežili svoje znanje ter preizkusili svoje sposobnosti v varnem in nadzorovanem okolju. Udeleženci varne vožnje so se po adrenalinskem dnevu odžejali pri Furmanu. Na Vranskem pod okriljem AMZS deluje najsodobnejši center za izvajanje vadbe varne vožnje v Sloveniji (Center varne vožnje|AMZS). AMZS Center varne vožnje ima 2,5 kilometra urejenih stez s posameznimi vadbenimi sklopi, ki so opremljeni z najsodobnejšo opremo za simulacijo različnih voznih razmer in izvajanje različnih vaj. Martin Andrejka, Viktor Jemec, Franc Florjančič, Emil Kum in Brane Pirc so se 3. julija 2023 ob 8.30 zbrali pred stavbo Centra varne vožnje (CVV) AMZS na Vranskem, Čeplje 29b, da opravijo tečaj CPP, program senior/2 del. Prijazen inštruktor jih je najprej povabil v predavalnico in jih seznanil z dnevnim potekom vadbe, ponovili so nekaj osnov o varni vožnji in prometni signalizaciji, nato pa prešli na samo praktično vožnjo, ki jih je čakala na poligonu. Seznanili so se še z izračunom zavorne poti na suhi podlagi, ki je za hitrost 30 km/h 4,6 m, pri 60 km/h pa že 20,6 m (https://vozimse.si), saj je odvisna od kvadrata hitrosti. Nato so se preselili na praktični del na poligonu, kjer so pod strokovnim nadzorom izvajali različne vaje, vključno z izogibanjem oviram, zavijanjem in zaviranjem. Udeleženci so se usedli v svoje avtomobile, kjer je inštruktor vsakega najprej preveril, če ima dobro nastavljen volan in sedež, da lahko v kritičnih situacijah čim hitreje reagira. Pri zaviranju pri različnih hitrostih na suhem jim je šlo kar dobro, bili pa so presenečeni, kako se je zavorna pot hitro povečevala s hitrostjo. Na pisti, oblivani z vodo, pa je zaviranje že bilo adrenalinsko, saj je bilo treba zelo hitro vrteti volan, da si zadržal pravo smer, ker drugače te je zaneslo ali celo zavrtelo … Najbolj adrenalinska pa je bila vožnja po stezi, kjer je poseben mehanizem odmaknil samo zadnji del avta in če nisi hitro odreagiral, te je lahko tudi večkrat zavrtelo. Praktično smo spoznali, da je v neugodnih vremenskih razmerah zelo težko obvladati vozilo. Zato pazimo, ker hitrost lahko ubija. Izjave udeležencev: Brane: Super, priporočam vsem nad 50 let. Viktor: Poskusite, je zelo adrenalinsko, ko na mokri pisti težko obvladaš vozilo in te kar nese po svoje … Martin: Priporočam tudi ostalim, tudi preizkus znanja pred podaljšanjem vozniškega dovoljenja. Emil: Če kdo noče iti, grem jaz takoj namesto njega … Franc: Vrhunsko, priporočam vsakomur. Hvala vsem prizadevnim v AMD Lukovica za zelo koristno izkušnjo in še veliko uspešnih dogodkov, vsem starejšim pa toplo priporočamo obisk na Vranskem. Besedilo in foto: Viktor Jemec DOGODKI avgust 2023 19 Nepozabno »mednarodno« srečanje sošolk in sošolcev po 57 letih zaključka šolanja na OŠ Brdo v letu 1966 V sončnem petku, 23. junija 2023, smo se sošolci z edinim še živečim učiteljem Vinkom Sitarjem zbrali na 57. obletnici zaključka osnovne šole na Brdu. Srečanje je potekalo v Gostilni Gašper na Prevojah z začetkom ob 13. uri. Do sedaj smo imeli srečanja vsakih 5 let, letos pa smo se po dveh letih uspešno dogovorili, da izvedemo srečanje tudi z vsemi tremi sošolkami, ki so se preselile v tujino. Po 57. letih nas je prvič obiskala Branka Urbanc, ki je nekaj časa živela na Hrvaškem, potem pa večino časa v Kanadi, kjer zelo uspešno vodi otroški vrtec. Obiskala nas je tudi Sonja Kocjan iz Švice, Mileni Jeras pa zaradi okrevanja po operaciji ni uspelo priti iz Nemčije. Po kovid obdobju je bila udeležba nekoliko boljša kot pred dvema letoma. V tem obdobju nas ni zapustila nobena sošolka ali sošolec. Namen srečanja sošolcev generacije 1966 je bil, da se ponovno združimo in se spomnimo preteklih dni ter delimo radosti, uspehe in izkušnje, ki so nas oblikovale v ljudi, kakršni smo danes. Ob pogovorih ob pijači in prigrizkih smo začeli oživljati spomine na šolske klopi, prve ljubezni, šolske zabave in dogodivščine, ki smo jih doživeli skupaj. Poleg obujanja spominov smo se pogovarjali tudi o naših življenjskih poteh po končani šoli. Mnogi med nami so dosegli zavidljive poklicne uspehe, drugi so se posvetili družini in skrbeli za vzgojo naslednjih generacij. Večer se je ob pogovoru in Tonetovi glasbi ob padajoči temperaturi zaključil. Organizacijski odbor v sestavi Božo, Tone in Viki se zahvaljuje vsem udeležencem in vas vabi na srečanje čez tri leta. Besedilo in foto: Viktor Jemec Nepozabno srečanje sošolcev generacije 1966: Povezani skozi čas. Farni praznik Karmelske Matere Božje v Češnjicah nad Blagovico V nedeljo, 16. julija 2023, na god Karmelske Matere Božje, ko se mnogi zatekajo v hvaležnost za vse prejete Božje dobrote, je bilo posebno slovesno tudi v cerkvi Karmelske Matere Božje v Češnjicah, ki je najvišje ležeča cerkev na območju občine Lukovica. Na farni praznik je sveto mašo skupaj s stalnim diakonom v župniji, Janezom Rožmanom, daroval župnijski upravitelj Bernard Rožman. Pri maši je bil nagovor tokrat namenjen Karmelski Materi Božji, karmeličankam in škapulirju. In tudi temu, da so Karmelski Materi Božji v Sloveniji posvečene tri župnijske in štiri podružnične cerkve in da pri nas redovniki karmeličani nimajo nobenega samostana, redovnice karmeličanke pa imajo svojo hišo v Sori pri Medvodah in v Mirni Peči pri Novem mestu. Poleg ostalih zanimivosti reda je zanimiv tudi njegov nastanek, saj je v 12. stoletju na Goro Karmel, ki jo poznamo iz Svetega pisma Stare zaveze, prišel križar Bertold, ki se je zaobljubil, da bo postal puščavnik, če jim Bog nakloni zmago nad muslimansko prevlado. Kristjani so zmagali in Bertold se je z desetimi tovariši naselil v Karmelu pri votlini, v kateri je po izročilu bival prerok Elija. Imenovali so se bratje Device Marije Karmelske. S tem je bil ustanovljen karmeličanski red. Na koncu svete maše so Karmelsko Mati Božjo ponesli tudi med travnike, njive in gozdove s priprošnjo, da nas obvaruje hudega. Po koncu procesije, med katero so se pele litanije, pri katerih je odpev prepeval cerkveni mešani pevski zbor s Češnjic pod taktirko zborovodje in organista Matjaža Pestotnika, je sledil še blagoslov del, ki so jih opravili v župniji. Tako je župnik Bernard blagoslovil obnovljeni križ z razpelom, nova polkna v zvoniku ter nov oporni zid in urejeno okolico cerkve. Tudi zaradi številnih del, ki so jih uspeli opraviti v cerkvi in njeni okolici, je bil farni praznik še toliko bolj slovesen. Obenem pa je to tudi dokaz, da je vse mogoče, če sta prisotna Božje varstvo in volja ljudi, ki znajo zaupano jim cerkev ne le ohraniti, ampak jo tudi vzdrževati in ji dajati dodatno vrednost, da bo služila tudi naslednjim rodovom. Naj Karmelska Mati Božja prosi za vse ljudi. Besedilo in foto: Drago Juteršek DPŽ Lukovica na Vidovem sejmu V programu dela DPŽ Lukovica je tudi sodelovanje na Vidovem sejmu v Šentvidu. Tudi letos smo se pripravile in napekle precej dobrot, ki smo jih predstavile na stojnici. Pri pripravi dobrot je sodelovalo več članic. Na stojnici smo predstavile različne potice, flancate, krofe, rogljičke, žemlje in drobno pecivo. Med sejmom je bilo okoli naše stojnice zelo živahno, saj se je pri nas ustavilo veliko obiskovalcev. Nekateri so občudovali naše dobrote, drugi so poskusili drobno pecivo, veliko pa jih je tudi kaj kupilo ali pa so darovali denar v našega prašička za prostovoljne prispevke. Zelo radi so popili tudi kozarček dobrega domačega likerja. V času, ko ni bilo obiskovalcev, smo občudovale skupine, ki so kuhale golaž in tekmovanje v metanju škornjev. Ob koncu sejma smo sklenile, da bomo na njem sodelovale tudi v bodoče in vsemu temu, kar smo pekle do sedaj, dodale še domači kruh, ki so ga obiskovalci pogrešali. Besedilo: Sonja Jarc 20 DOGODKI Rokovnjač Denarja ni nikoli dovolj Ker denarja vedno primanjkuje, so se v Krašnji v organizaciji krajevne skupnosti odločili, da s sredstvi participativnega proračuna Občine Lukovica za leto 2023 s pomočjo udarniških akcij naredijo nekaj več. Ker so namreč sredstva za posamezno krajevno skupnost omejena, želja pa je, da se s temi sredstvi izvede čim več, je treba določena dela v sklopu posameznega projekta izvesti v lastni režiji oziroma udarniško. Saj še ni tako dolgo nazaj, ko se je takole na horuk udarniško naredilo marsikaj, ne le kakšna betonska plošča pri novi hiši, ampak mnogo več. Vse tako kaže, da udarništvo in medsebojna pomoč v Krašnji še živita, kar dokazujejo številne nove pridobitve. Tako so v poletnih mesecih, v času počitnic in dopustov, na otroškem igrišču postavili dve novi klopi ter izdelali temelje novih košev na košarkarskem igrišču. Kajti brez te osnove Elanovi monterji ne bi mogli dokončno postaviti košev, da bo igrišče pripravljeno za novo šolsko leto. Sicer je igrišče zbirališče mladih tudi čez dan med počitnicami in tako bo nova pridobitev služila tudi njim. Zato gre velika zahvala vsem, ki ste se v tolikšnem številu odzvali povabilu Krajevne skupnosti Krašnja, da s skupnimi močmi pripomoremo k novim pridobitvam. Tako je projekt postavitve novih košarkarskih košev zaključen, koši pa že služijo svojemu namenu. Dokončna ureditev otroškega igrišča s še dvema novima igraloma pa je bila izvedena v drugi polovici meseca avgusta, torej še pred pričetkom novega šolskega leta. Besedilo in foto: Drago Juteršek Prvi gasilski dan v Krašnji V poletnih mesecih, ko številna društva vabijo na veselice, so nas članice in člani PGD Krašnja v nedeljo, 18. junija 2023, povabili, da se udeležimo gasilskega dne v Krašnji. In tako smo se lahko že pred mesecem požarne varnosti, torej oktobrom, seznanili z delom gasilk in gasilcev, z njihovo opremo in še čem. Nedeljsko dopoldne in popoldne je bilo polno dogodkov, izobraževanj, ozaveščanj in zabavnih iger tako za starejše kot najmlajše. V sodelovanju s CZR Domžale so poskrbeli, da bodo naši gasilni aparati tehnično brezhibni. Ker vsi nimamo gasilnega aparata doma, niti v avtu, smo ga lahko tam tudi kupili ter ob tem dobili še strokovni nasvet, kaj kupiti in kako ga uporabiti. Zanimive otroške igre, povezane seveda z gasilstvom, so navduševale otroke, zato je bilo treba pri kateri malo stati tudi v vrsti. In ker je gasilski dan nekaj posebnega, še na kosilo ni bilo treba domov, saj so bili na voljo odlični čevapčiči, za najmlajše pa pečen krompirček z različnimi prilogami. Prvi gasilski dan je bil tako izpeljan. In če je le enemu uspelo malo osvežiti znanje o temeljnih postopkih oživljanja in prve pomoči, potem je zagotovo uspel. Čeprav poznamo delo gasilcev in gasilk, je prav, da poznamo tudi njihovo preventivno delovanje, usposobljenost in pripravljenost pomagati, kjer je potrebno. Sedaj vsi tisti, ki smo bili prisotni na gasilskem dnevu v Krašnji, vemo veliko več o gasilcih, gasilkah, njihovem delu in gasilskih vozilih, kot smo vedeli pred tem. Besedilo in foto: Drago Juteršek Srečanje oldtimer traktorjev in starodobnikov ob Gradiškem jezeru V soboto, 17. junija 2023, smo si na prostoru pod Luštn' pod hrastom pri Gradiškem jezeru lahko ogledali zanimivo paleto starodobnih traktorjev in vozil, saj je Društvo kmetijske tehnike Slovenije, sekcija ljubiteljev stare kmetijske tehnike, v želji, da se ohrani čim več starih traktorjev in starodobnikov, pripravilo srečanje. Obiskovalcem je posamezne traktorje predstavil podpredsednik DTKS Viktor Jejčič, ki je podrobneje razložil zgodovino vsakega traktorja, od proizvajalca, motorja, hlajenja in pogona, nato pa povedal še nekaj zanimivih zgodb, povezanih s traktorjem. V nadaljevanju so se s starodobniki podali tudi na panoramsko vožnjo okoli jezera, čeravno so imeli pogled zelo lep že z mesta, kjer so se zbrali. Ker imajo ti starodobniki že kar lepo starost, voznike pogosto skrbi, kako je kaj z njihovo sapo. Za to so poskrbeli v muzeju Tepka v Gradišču, kjer so starodobnikom omogočili, da si jo povrnejo, voznikom pa, da se malo okrepčajo in si v muzeju ogledajo še zgodovino sadjarstva. Poleg lepega razgleda in lepega vremena, ki ga kmetje res potrebujejo, je bilo poskrbljeno tudi za dodatno ponudbo. Na stojnicah so svoje izdelke ponujali lokalni pridelovalci z znamko Zakladi Črni graben, pridružili pa so se jim tudi pridelovalci s Primorske. Zanimivo srečanje je privabilo veliko število udeležencev in tudi obiskovalcev, saj je srečanje res zanimivo in koristno za vse. Gre za enostavna, vzdržljiva, praktična vozila, ki sicer niso tako močna kot sodobna, a so še vedno dobrodošla na kmetijah. Verjetno bodo še kar nekaj časa, seveda po zaslugi ljubiteljev starodobnikov. Srečanje starodobnikov pri Gradiškem jezeru naj bi po besedah Boštjana Godca pripravili vsako leto. Besedilo in foto: Drago Juteršek avgust 2023 DRUŠTVA 21 MoPZ Janko Kersnik iz Lukovice združil prijetno s koristnim Zadnji vikend v juniju je bil za člane MoPZ Janko Kersnik iz Lukovice zelo delaven, saj so najprej prepevali v župniji Ljubljana – sv. Peter, ki se nahaja v bližini Ljubljanice in Univerzitetnega kliničnega centra, na praznično nedeljo, 25. junija, pa še v stolnici Marijinega vnebovzetja v Kopru. Župnija Ljubljana – sv. Peter je bila še ne dolgo nazaj središče velike prafare, ki je obsegala območje celotne Ljubljanske kotline, in je obenem najstarejša župnija v Ljubljani, na kar kažejo župnijski spisi iz 12. stoletja, sama cerkev pa naj bi na tem mestu stala že okoli leta 800. Leta 2000 so praznovali 1200-letnico cerkve in 1050-letnico župnije. O zgodovini cerkve in zanimivostih okoli nje in tudi o tem, kako so minoriti prišli v župnijo, je po sveti maši in krajšem koncertu pevcem Moškega pevskega zbora Janko Kersnik iz Lukovice, zborovodji Igorju Velepiču ter solistkama Urški Pavli in Marti Zabret spregovoril župnik p. Martin Gašparič. Poleg številnih koncertov je v koprski stolnici v sredini meseca junija potekalo še medreligijsko srečanje za dialog in mir na Balkanu in v Evropi pod geslom »Mir tebi, Evropa! Mir tebi, Balkan!« Slovesno sveto mašo, pri kateri so peli člani MoPZ Janko Kersnik iz Lukovice pod vodstvom Igorja Velepiča skupaj s solistkama Marto Zabret in Urško Pavli, sta darovala stolni župnik Primož Krečič in Janez Arnež. Pevci so z izvajanjem latinske maše in drugih bogoslužnih pesmi polepšali nedeljsko bogoslužje v stolnici. Ker pa je bil to tudi praznični dan, so na koncu dodali še dve domovinski pesmi v počastitev državnega praznika. Vsi navzoči so bili navdušeni in so jim namenili zaslužen aplavz. Na koncu svete maše smo z zanimanjem prisluhnili razlagi župnika o zgodovini in sedanjem utripu cerkve ter o mogočnih orglah na koru. Prijetno nedeljsko dopoldne smo izkoristili še za ogled nekaj zanimivo- sti Kopra. Mednje zagotovo sodi tudi cerkev, posvečena sveti Marti, ki je na slovenskem menda edina posvečena tej svetnici. Sedaj je v uporabi pravoslavne skupnosti v Kopru, ki ima tam svoje središče. Pot nas je nato vodila čez mejo k zamejski družini Milič v Zagradcu, kjer se na krožnikih najde samo domača hrana, večinoma pridelana na njihovi kmetiji. Tako smo imeli priložnost okusiti in spoznati tudi nekaj značilne kulinarike, zraven pa vsekakor paše njihova žlahtna kapljica. Pred nadaljevanjem poti pa so pevci prijazne gostitelje nagradili še s pesmijo. Zadonela je slovenska pesem, ostali gostje pa so jim z navdušenjem prisluhnili, pri tem se je marsikomu orosilo oko. Skočili smo še v italijanski Tržič oziroma Monfalcone, v muzej ladjedelništva MuCa, kjer nas je vodička Giulia popeljala od začetka ladjedelništva do svetovne krize in obeh vojn. Spoznali smo delo ljudi in okolje, nastanek in razvoj mogočnega imperija, ki so ga sicer krize zamajale, nikoli pa uničile. Ja, kar dolgo smo se zadržali tu in spoznali ne samo dobre stvari in uspeh, temveč tudi tisto temnejšo plat ladjedelništva, azbestno, ki je terjala številne žrtve. Počasi se je dan prevesil v večer, pa vendar smo na poti proti domu naredili še en ovinek in se ustavili še v Vipavi. Sprehodili smo se po mestu in ogledali nekaj izvirov reke Vipave, se osvežili s sladoledom. Za zaključek praznovanja so pevci v mestnem parku še enkrat zapeli domovini v čast. Srečno smo se vrnili domov in že snujemo načrte za novo glasbeno izobraževalno turnejo. Besedilo in foto: Drago Juteršek Mednarodni simpozij o Josipini Urbančič Turnograjski Da bi bolje spoznali življenje in delo v drugem nadstropju gradu Turn rojene Josipine Urbančič Turnograjske, je Kulturno društvo Josipine Turnograjske ob 190-letnici njenega rojstva pripravilo simpozij. V petek, 9. junija, je na gradu Turn pri Preddvoru potekal mednarodni simpozij z zanimivi gosti in temami. Tako so tisti, ki so se dogodka udeležili, na njem lahko izvedeli marsikaj zanimivega o Josipini, kar še ni bilo znanega. Zbornik, ki ga pripravljajo za izdajo, po besedah predsednice društva dddr. Mire Delavec Touhami prinaša številna zanimiva spoznanja o prvi dami slovenskega rodoljubnega Olimpa. Simpozij so zaključili s koncertom, kjer so pevci izvajali pesmi Josipi- ne Turnograjske. V programu so nastopili vokalna skupina Kokr’čan z zborovodjem Ignacem Gorjancem, Lara Lipar in prof. Tone Potočnik na klavirju ter Moški pevski zbor Janko Kersnik iz Lukovice z zborovodjem Igorjem Velepičem in solistkama Urško Pirnat (sopran) in Marto Zabret (alt). Pred kulturnim delom sta spregovorila direktorica Doma starejših občanov Preddvor Lidija Kos in župan Občine Preddvor Rok Roblek. Slednji je poudaril, da vsak pusti svoj pečat in Josipina si je, kot prva ženska, težko utirala pot med avtorji in veljaki tistega časa. Pa vendar je z mladostjo in pogumom stremela naprej in nam dala neizmerno bogastvo naše kulturne dediščine. Scenarij in program ter povezovanje in branje literarnih del Josipine je tokrat prevzela predsednica Kulturnega društva Josipine Turnograjske dddr. Mira Delavec Touhami. Prijeten večer glasbenega opusa Josipine Urbančič Turnograjske v čudovitem ambientu pod vršaci gora, kjer je veter podil oblake sem ter tja, so skupaj z nastopajočimi pripravili Kulturno društvo Josipine Turnograjske, Dom starejših občanov in Občina Preddvor ter Zavod za turizem Preddvor. Vsi skupaj tudi v želji, ki jo je gojila Josipina, združiti Slovence in vse narode sveta. Besedilo in foto: Drago Juteršek 22 DRUŠTVA Rokovnjač Šentviški zvon obiskal Slovensko Istro Po bogati pevski sezoni, obogateni s številnimi koncerti, smo se pevke in pevci Šentviškega zvona 17. junija podali na odkrivanje najlepših kotičkov Slovenske Istre. Dan je bil popoln; videli in doživeli smo kulturno bogastvo krajev, ki v objemu istrskih gričkov, posejanih z vinogradi in utripom gostoljubnih domačinov, dokazujejo, da naša Istra niso le obmorska mesta z vrvežem množičnega turizma. V zgodnjih dopoldanskih urah smo se najprej sprehodili po starem mestnem jedru beneškega mesta Koper. Po Prešernovem trgu z znamenitim vodnjakom Da Ponte (iz leta 1666) in vrati Muda (nekdaj glavnimi mestnimi vrati) do znamenite stolnice Marije Vnebovzete, ki jo od leta 2020 krasijo nove orgle kot donacija švicarske koncertne dvorane Tonhalle iz Züricha. Kako veličastno zvenijo, je preizkusil naš orglar Miha Zavrl, ki je iz registrov izvabil sveto in božje. Samo orgle s svojimi registri zmorejo ustvariti vrhunec, ekstazo presežnosti. Istra je pokrajina, kjer domuje oljka in eno najbolj kvalitetnih oljčnih olj na svetu. V domači oljarni (torkle) smo spoznali postopek pridobivanja tega dragocenega zlata. Naše brbončice so okušale različne okuse oljčnih namazov, ki so se odlično prilegli po domači istrski mineštri – bobičih. Krkavče so idilična istrska vasica nad dolino Dragonje. Ozke uličice in kamnite hiše kažejo, da se njihovih prebivalcev ni dotaknil množični turizem. Njihova skromnost, zazrtost v tradicionalno vaško življenje ter tišina in mir, ki spremljata obiskovalce, dajejo slutiti, da se je tukaj čas za nekaj desetletij ustavil. Glavni vaški trg krasita 800 let stara oljka ter izredno zanimiva baročna cerkev sv. Mihaela (1749). V njeni notranjosti se skriva še ena manjša cerkev, njeno zgodovino pa obiskovalcem na svojevrsten in izviren način predstavlja domačin. Piran velja za enega najlepših slovenskih mest. Številne palače s svojo mogočnostjo pričajo o časih, ko je v naših krajih vladala Beneška republika. Zaščitni znak tega mesta sta tudi Minoritski samostan sv. Frančiška Asiškega in Križni hodnik (1301). Samostan hrani veliko glasbeno dediščino, stara samostanska knjižnica pa se pohvali s knjigami iz 15. stoletja. Tukaj še danes živijo bratje minoriti. Križni hodnik predstavlja eno najbolj akustičnih prizorišč v Sloveniji, kjer že vrsto let potekajo številne vrhunske glasbene prireditve; tudi Šentviški zvon je svoje popotovanje zaokrožil s krajšim koncertom pod njegovimi oboki. Aplavza obiskovalcev in pevcev zbora Valdorfske šole, ki so bili v samostanu na intenzivnih vajah, smo bili zelo veseli. Še pokušina istrskih vin v deželi refoška in nato pot proti domu. Pevska jesen bo pestra, čaka nas letni koncert in nekaj gostovanj, pa intenzivne vaje pred božičnim časom, ki je za pevce seveda najlepši čas v letu. Toplo vabljeni, da nas spremljate na naših pevskih poteh. Naši zborovodji Špela in Matevž Kink pripravljata nova presenečenja, ki bodo obogatila 34. obletnico Šentviškega zvona. Pevci smo hvaležni, da lahko skupaj z njima in ob pomoči predsednice Andreje Volf in podpredsednika Darka Stupice ubiramo strune slovenske pesmi. Besedilo: Mojca Stoschitzky; Foto: Miha Zavrl Poletje pri upokojencih Težko je v tem času pisati o izletih, pohodih in prijetnih druženjih, ko so dve tretjini Slovenije prizadele poplave in plazovi. Verjamem, da bo vsak od nas našel način, kako pomagati prizadetim. Prav pa je tudi, da seznanimo občane, posebej še upokojence, z delom našega društva. Tudi v težkih časih je za nas starejše druženje zelo pomembno. Najprej se mi zdi pomembno znova povedati, da v občini deluje točka za starejše. Vsak četrtek se lahko od 15. do 17. ure obrnete na telefon 031 351 987, kjer se vam bo oglasila naša predsednica Marijana in vam skušala pomagati oziroma svetovati. Letošnje poletje nam je precej nagajalo s slabim vremenom, vendar smo kljub temu naš program do sedaj v celoti izpolnili. Junija smo se odpravili na izlet v Novo Gorico in njeno okolico. Ogledali smo si samostan Kostanjevica, kjer nam je lokalna vodička na izredno zanimiv način povedala vse o zgodovini samostana. Zelo zanimivi sta bili tudi samostanska knjižnica in grobnica Burbonov. Razgled s samostanskega hriba se na eni strani razlega na staro Gorico, na drugi pa na našo Novo Gorico. Med vožnjo po Krasu smo lahko videli posledice in velikost lanskega požara, ki je divjal tam. Junija smo imeli čudovit pohod iz Pišnice do Koče v Krnici. Pot je bila lahka, tako da smo lahko občudovali gore in kristalno čisto vodo ob poti. Ustavili smo se še pri jezeru Jasna v Kranjski Gori. To je bil pohod, ki nam bo še dolgo ostal v spominu. Julija smo se z vlakom odpeljali v Metliko. Vožnja je potekala počasi, malo smo se presedali na avtobus, pa potem spet na vlak. Iz železniške postaje smo odšli v stari del Metlike. Zanimive zgradbe pod gradom so vredne ogleda. Prav tako nas je navdušil dobro ohranjeni grad, v katerem je muzej. Stalno muzejsko zbirko, ki prikazuje življenje ljudi na tem območju od pradavnine do novejše zgodovine, smo si v spremstvu vodiča z veseljem ogledali. Sledila je še malica v gostilni in nato odhod proti domu. Drugi pohod v juliju pa je bil bližje, in sicer smo šli v Ljubljano na vožnjo z ladjico po Ljubljanici. Lahkotno in sproščujoče. Avgusta pa nas je prav tako z vlakom vabila Bohinjska Bistrica. Ogledali smo si izvir Bohinjske Bistrice, krajše reke, ki se izliva v Savo Bohinjko. Pot je bila lepa, le vsake toliko časa so čez cesto tekli potočki. Marsikdo od nas je imel premočene čevlje. Pa si tudi zaradi tega nismo delali problemov. Slap malo pred izvirom je bil mogočen in lep. Še lepši in zanimivejši je bil izvir. Vsi poletni pohodi so bili medgeneracijski. Z nami so bili vnuki in mi smo uživali v njihovi družbi. V poletnih mesecih so nemoteno potekale delavnice Ustvarjalni upokojenec. Malo se je vezlo, delale so se origami škatlice in pletle zapestnice. Na teh delavnicah je predvsem prijetno izmenjavanje izkušenj pri izdelavi ročnih del in seveda druženje. Prav tako smo veseli, da so kolesarske ture, ki smo jih planirali, uspele. Pri balinanju pa je tako – če je dež, imamo prstomet, če je lepo vreme, pa balinamo. Hvaležni smo Dušanu, da nam odstopi balinišče in pokriti prostor. Vsa druženja, od izletov, pohodov, kolesarjenja, delavnic in balinanja, so prijetna in veseli bi bili, če bi bila še bolj obiskana. Besedilo: Danica Osolnik; Foto: Silvo Maselj avgust 2023 ŠOLA IN VRTEC 23 Bliža se prvi šolski dan Na žalost je nekaterim za prometno varnost malo mar, kajti v mesecu maju smo iskali našega Zdravka, ki je pri kolesarnici v Lukovici opozarjal voznike na prisotnost otrok v prometu. Čeprav v maju še ni bilo konec šolskega leta, je odšel. Bolje rečeno, odnesli so ga z njegovega delovnega mesta. Kljub temu da smo se obrnili na številne občane, naj nam ga pomagajo najti, da nadaljuje s svojim poslanstvom, ga nismo uspeli najti. A tako kot izginjajo prometni znaki – največkrat je kriva kakšna okrogla obletnica – je tudi Zdravko našel drugo delovno mesto. Nekdo, ki ne le da bere obvestila in se zaveda, da je varnost v cestnem prometu pomemben dejavnik za vse udeležence, ga je odkril ob poti iz Negastrna na Limbarsko goro. Vzel ga je in varno prinesel domov, kjer sta se ga Anja in Marko zelo razveselila, saj bodo kaj kmalu skupaj opozarjali udeležence v prometu na povečano število otrok na cesti. Čeprav mu je neznani lastnik prebarval napis na trebuhu, bo z manjšimi popravki kmalu nastopil službo na starem delovnem mestu. Vse zbiratelje prometnih znakov in opozorilnih tabel pa obveščam, da jih je možno naročiti pri Hutko sport in podobnih podjetjih. Naj torej prometni znaki in opozorilne table ostanejo, kjer jim je mesto, saj lahko za prometno varnost največ storimo vsi skupaj, z odtujevanjem prometnih znakov in opozorilnih tabel pa zagotovo ne prispevamo k večji varnosti. Besedilo in foto: Drago Juteršek Tabor Vrtca Medo v Martuljku Tako kot vsako leto smo se tudi letos z otroki iz Vrtca Medo v mesecu juniju odpravili na tridnevni tabor. Naša nastanitev je bila v hotelu Rute v Gozdu Martuljku, kjer smo pod okriljem animatorjev iz Planeta otrok raziskovali prelepo Gorenjsko ter aktivno preživljali zanimive dogodivščine. Tabora so se udeležili otroci iz najstarejših skupin vrtca: Sončki, Medvedki, Kresničke in Čebelice. Naša pustolovščina se je začela z obiskom Planinskega muzeja v Mojstrani. Kljub slabemu vremenu nam je uspelo izpeljati tudi veliko aktivnosti na prostem. Kar z dežniki in v gumijastih škornjih so naši mali škratki na orientacijskem pohodu iskali izgubljeni zaklad. Zvečer smo zakurili taborni ogenj ter ga popestrili s pripovedovanjem »grozljivih« zgodb in prepevanjem pesmi. Izvedli smo prometni poligon, športne igre, igre po planinsko ter obiskali adrenalinski park, kjer smo preizkušali gibalne spretnosti. Na disko zabavi nas je obiskal celo škrat Planinček, ki je še posebej razveselil otroke in zaplesal z njimi. Polni vtisov in novih doživetij smo se za zaključek tabora odpeljali do Planice. Tam smo si kar iz avtobusa ogledali še Nordijski center ter skakalnico velikanko. Nato smo se veselo odpeljali proti vrtcu, kjer so otroke s toplim objemom že nestrpno čakali starši. Besedilo in foto: Mojca Pustotnik 24 ZDRAVE NOVICE Rokovnjač »Kako dobro je deliti dobro energijo!« Ta občutek – kako noro dobro je deliti dobro energijo – je plesal v mojih mislih, ko sem predzadnjo julijsko nedeljo zaključevala s tekom po Limbarski gori – čudoviti domači vzpetini nedaleč stran od Mažijevega griča ob Gradiškem jezeru, kjer smo na taisto nedeljo preživeli 'En lep poletni dan', in sicer v družbi znane glasbenice Tinkare Kovač in kantavtorja Boštjana Pertinača, pa mojstrice oblikovanja čudovitih izdelkov iz gline Daše Kogoj (Daša's Pottery in Studio Biskvit) ter Maje Batista (Studio Zlatobela), ki je cel čas dogodka v showroomu Dobre energije izvajala 'zen masažice' obraza. Dogodek 'En lep poletni dan', ki sem si ga kot organizatorka zamislila za umiritev uma in 'pocrkljanje' duše, smo začeli z ajurvedskim čajem oz. pogovorom o ajurvedi – vedi o življenju, 'našo čajanko' pa smo sklenili s pulzno diagnostiko, na osnovi katere sva s sošolcem z mednarodnega ajurvedskega podiplomskega programa na fakulteti Alma Mater Janijem Šubicem udeležencem ponudila kratke ajurvedske obravnave. Ajurveda je namreč, kot smo ugotovili skozi naš pogovor, zelo praktična veda in ponuja čisto konkretne rešitve za neuravnovešeno stanje in posledično slabo počutje posameznika, mora pa ta biti seveda pripravljen na uvedbo določenih sprememb v svojo dnevno rutino. Upoštevanje doš – vate, pitte in kaphe – je pri tej ključno in služi pravzaprav kot vodilo. Glede na različne tipe doš, ki jih torej poznamo v ajurvedi, imamo ljudje različne lastnosti in zato različne reakcije (na vse), pomembno pa je, da jih poznamo (te naše lastnosti), da znamo ukrepati, ko pride do neravnovesja. Ključno pri vsem tem je, da se sprejemamo, da se imamo radi in da ne gremo v spremembe z občutkom prisile »to moram«, pač pa z vodilom »to si želim« in da v tem duhu tudi eksperimentiramo z novimi okusi (ki so ustrezni za našo došo), da prisluhnemo tudi telesu (ali potrebuje morda več gibanja ali pa umiritev) in seveda umu. Naj bodo spremembe prijetna oz. celo navdihujoča izkušnja! O negi grlene čakre s Tinkaro Kovač In če je ajurveda koncept, ki nas zelo neposredno vabi k temu, da se vprašamo, kako smo (čisto zares, ja: »Kako sem?«), nas je to vprašala tudi Tinkara Kovač, s katero sva v nadaljevanju dogodka spregovori- li o negi grlene čakre. Še preden smo to tudi malo 'skupaj potrenirali' (beri: zapeli), je Tinkara podelila z nami praktične 'recepte' za nego glasu. Glas je namreč, kot je dejala, nekaj čudovitega, »neposluh« pa po njenem ne obstaja. Pri tem se je posvetila tudi pomenu dihanja in omenila, da v svoji šoli petja opaža, da mlajši udeleženci zares ne dihajo s polnimi pljuči, zato se najprej posvetijo temu (in tako smo tudi na našem dogodku na polno zadihali). Kot je še dejala Tinkara, je grlena čakra ključna za moč izražanja, kar je še kako pomembno v današnjem svetu, ki od posameznikov zahteva več in več (pa četudi je vsak čas na svoj način zahteven za človeka tistega obdobja). S (kraškim) kantavtorjem Boštjanom Pertinačem sta tako začela in sklenila svoj del programa v melodijah flavte, kitare in celo harfe. Omeniti pa velja še, da je Tinkara nedavno v Rimu, na festivalu Tulipani di Seta Nera, posvečenemu angažiranim, socialnim in dokumentarnim avdio-video vsebinam, prejela kar tri nagrade za video Shchedryk – Peace 4 Ukraine, in sicer nagrado v kategoriji Social Klip, glavno nagrado v kategoriji Social Klip in nagrado za video, ki spodbuja trajnostni razvoj. Ob tem je poudarila, da glasba ni samo za zabavo in zabavljaštvo, ampak tudi in predvsem za to, da daje odgovore na vprašanja, postavlja nova vprašanja in pozitivno vpliva na ljudi. Kot je povedala tudi na dogodku 'En lep poletni dan', pa absolutno glasba dviguje vibracijo (posameznikov in množic) ter tako pomaga izboljševati počutje – tako posameznikov kot družbe. Z oblikovanjem gline do umiritve 'opičjega uma' Kot vemo, je vihrajoče misli ali t. i. 'opičji um' nemalokrat še kako težko, ZDRAVE NOVICE, OGLAS avgust 2023 25 Vabljeni v naravo za krepitev duha in telesa – Začenjamo z jesenskimi vadbami »Dihamo z naravo!« Po poletnem premoru se Društvo šola zdravja vrača z vodenim sproščanjem v naravi, ki se imenuje »DIHAMO Z NARAVO«. Gre za enourno brezplačno aktivnost na prostem, s katero krepijo telesno in duševno zdravje. včasih se zdi celo nemogoče, umiriti, a zelo učinkovita metoda za to je lahko umetniško ustvarjanje – denimo oblikovanje gline, kar so lahko udeleženci neposredno preizkusili po pogovoru (in fotografiranju) s Tinkaro. Delavnica oblikovanja gline s priznano ustvarjalko Dašo Kogoj, ki stoji za blagovno znamko Daša's Pottery, soustanovila pa je tudi Studio Biskvit – studio za oblikovanje keramike, je bila polno zasedena, v njej pa so aktivno ustvarjali tako vrtčevska deklica, nosečnica, zaposleni v korporacijah kot svobodnjaki, skratka, ljudje različnih generacij in profilov. Da so prav vsi na 'En lep poletni dan' prostor na Mažijevem griču (prostor nam je prijazno namenil v uporabo Zavod Vrba in sonce) zapustili bolj sproščeni, pa je poskrbela tudi Maja Batista, ki ima v Domžalah studio Zlatobela, v katerem nudi zenovsko nego za naravno pomlajevanje obraza, ta dan pa je v showroomu Dobre energije ves čas izvajala 'zen masažice' obraza. Dogodek, katerega namen je bil, da obiskovalci odidejo 'bogatejši' in 'pobožani', je bil brezplačen, smo pa na njem zbirali prostovoljne prispevke za inštitut Lunina vila, katerega poslanstvo je zdravljenje in preprečevanje travm pri otrocih. Teh smo zbrali za 200 evrov, v 'dobrodelni mošnjiček' pa je poleg obiskovalcev prispeval tudi Siniša Kanižaj, ki je 'En lep poletni dan' tudi profesionalno fotodokumentiral. Besedilo: Alenka Lena Klopčič, ajurvedska in jungovska coachinja (www.ajurveda.pro) ter ustanoviteljica Dobre energije (www.dobra-energija.net); Foto: Siniša Kanižaj TEČAJI CPP-PRIČETKI: 11. 9., 9. 11., 6. 12. 2023 TEČAJ za izpit-TRAKTOR: 25. 9., 13. 11. 2023 Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta 3b 1230 Domžale Prijave: 031 / 209 – 501 ali avtosola.loncar@siol.net Vadba poteka v objemu narave. Pri projektu se zavedajo, da sodobni človek vse težje pride do občutka miru v sebi. Posledica vse hitrejšega življenjskega tempa je vse bolj nemiren um, saj je živčni sistem podvržen nenehnim dražljajem. Tako so v enourno vadbo vključene tehnike umirjenega giba za razgibanost hrbtenice, dihalne vaje za zavestno poglabljanje diha, meditacija in tehnika t. i. tapkanja, ki še posebej blagodejno vpliva na živčni sistem. Skupek različnih tehnik sproščanja so sestavili z namenom, da bi posameznik lažje prišel do občutka umirjenosti, se zavedal sebe in svojih čustev ter da bi mu osvojene tehnike prišle prav na vseh življenjskih področjih. Aktivnosti projekta »Dihamo z naravo« v letošnjem letu potekajo na 24 lokacijah po Sloveniji. Vadbe potekajo vse od marca do oktobra in so primerne za vse generacije. Po poletnem premoru bodo z ustrezno usposobljenimi vaditelji vadbe enkrat tedensko v septembru in oktobru izvajali tudi v Domžalah. Vabimo vas, da se udeležite BREZPLAČNE tedenske vadbe Dihamo z naravo, ki poteka v Češminovem parku (skupina TISA) vsak ponedeljek ob 17.30. Več informacij se nahaja tudi na spletni strani: https://solazdravja.com/category/dihamo-z-naravo/, lahko pa Društvo šola zdravja tudi pokličete na telefonsko številko 059 932 066, kjer vam bodo posredovali kontakte vadečih na izbrani lokaciji. Veselimo se srečanja z vami v objemu narave! Besedilo: Ana Pirih; Foto: Društvo Šola zdravja 26 ŠPORT Rokovnjač Veterani NK Črni graben tretji na mednarodnem nogometnem turnirju v Bužimu Med 4. in 15. avgustom 2023 so se v Bužimu, mestu z bogato zgodovino, ki se nahaja v Bosni in Hercegovini, odvijali 21. Slobodarski dani viteškog grada Bužima. Gre za manifestacijo kulture in športa v spomin na generala Izeta Nanića. Na športnih tekmovanjih sodelujejo tudi ekipe iz Slovenije, saj so številni turnirji mednarodni. Poleg športnih se vrstijo tudi številne kulturne prireditve in med njimi so zagotovo najbolj obiskane folklorne priredi- tve. Poleg tega potekajo še številne delavnice. Posebno velja omeniti še likovno kolonijo, na kateri umetniki zlahka najdejo navdih v kraju samem. In kaj je bilo mogoče tokrat videti od športa? Kolesarstvo, mali nogomet, motomaraton, namizni tenis, ženski in moški turnir v odbojki, supermaraton, strelstvo, turnir veteranov v nogometu, šah in še kaj bi se našlo. Za nas je pomemben mednarodni turnir veteranov v nogometu, saj sta se ga iz Slovenije udeležili kar dve ekipi, in sicer veterani NK Črni graben iz Lukovice in NK Svoboda iz Ljubljane. Kar na dveh tekmah so o zmagovalcih tokrat odločale enajstmetrovke, kajti kljub temu da so bile tekme vseskozi polne preobratov, se nekaterim pač ni izšlo. Po zaslugi odličnih obramb Aljuša Petrinača in zadetih strelov na nasprotnikov gol ostalih igralcev je NK Črni graben tokrat osvojil tretje mesto. Prvo mesto je pripadlo NK Iskra Bugojno, domačini NK Vitez Bužim pa so bili drugi. Podelili so tudi pokal za fair play ter nagradili najboljšega vratarja, najučinkovitejšega igralca ter strelca golov na turnirju. Kot se za takšen dogodke spodobi, nas gostitelji niso samo dobro pogostili, ampak so nam pozornost izkazovali v vsakem trenutku. Posebne pozornosti smo bili deležni ob povratku tudi na meji, saj smo morali tako bosanskim kot hrvaškim mejnim organom pokazati pokal in diplomo. Seveda so nam vsi čestitali za osvojeno tretje mesto. Besedilo in foto: Drago Juteršek Tokrat se je sreča nasmehnila Tuhinjcem Na nogometnem maratonu 12 ur nogometa Laseno 2023, ki ga je za spremembo prvič organiziralo novoustanovljeno športno društvo Laseno, seveda ob pomoči krajevne skupnosti in številnih donatorjev iz obeh občin, sta se tradicionalno pomerili ekipi Črnega grabna in Tuhinjske doline. V zgodnjih sobotnih jutranjih urah, 17. junija 2023, so stekle priprave, točno ob 8. uri pa se je začela tekma, ki je trajala vse do 20. ure. Med tem je 70 ljubiteljev nogometa obeh moštev, ki so igrali izmenjaje, dalo 134 zadetkov. Ekipa Tuhinjske doline jih je dala 125, od nasprotne ekipe pa jih je prejela 109. Zanimivost tega maratona je tudi v tem, da ni bilo sodnikov, saj so vsi igrali pošteno, na bazi fair playa, kar je bilo zapisano tudi v pravilih 12-urnega maratona. Tekma je bila iz minute v minuto bolj razburljiva in napeta, saj so se goli tako z ene kot druge strani vrstili kot po tekočem traku, na koncu pa je zmagal najboljši. Tudi za tiste, ki niso igrali, in obiskovalce ter navijače je bilo odlično poskrbljeno z gostinsko ponudbo, za najmlajše pa so bila na voljo številna igrala. Da je maraton priložnost tudi za srečanje, sta menila tudi županja Lukovice mag. Olga Vrankar in župan Kamnika Matej Slapar, ki sta si prišla ogledat nogometni maraton in vmes rekla še besedo ali dve o delu na obeh občinah. Ker so poškodbe pri športu nekakšna stalnica, tudi tokrat ni šlo brez njih, vendar se je k sreči vse dobro izteklo, saj niso bile prehude. Prehodni pokal je prišel v last nogometašev iz Tuhinjske doline. Tretji nogometni maraton Laseno 2023 je pod streho zahvaljujoč navdušenim ljubiteljem nogometa ter številnim pokroviteljem, ki so prireditev podprli. Besedilo in foto: Drago Juteršek avgust 2023 ŠPORT 27 Petra Pavlič z državnim rekordom srebrna na mednarodnem turnirju Alpe Adria! V madžarskem Zalaegesrszegu je potekalo mednarodno tekmovanje v olimpijskem dviganju uteži Alpe Adria. Na turnirju z dolgo ter bogato tradicijo sodelujejo države in regije alpsko-jadranskega področja: Slovenija, Spodnja Avstrija, Furlanija Julijska krajina, Benečija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina in Madžarska. Tekmovanje z več kot polstoletno zgodovino je uvrščeno tudi na koledar Svetovne zveze olimpijskega dviganja uteži. Vsako leto tekmovanje organizira druga država oziroma regija. Tako kot lansko leto je tudi letos slovensko reprezentanco v ženski konkurenci zastopala Petra Pavlič, ki trenira v Težkoatletskem klubu Domžale. V izredno močni zasedbi je Petra zasedla drugo mesto in si tako prislužila srebrno odličje. V potegu je dvignila 82 kg, kar pomeni, da je za 1 kg popravila državni rekord, v sunku pa je zmogla kar 93 kg. S tem rezultatom je zaostala le za izvrstno madžarsko prvakinjo Veroniko Mityko, ki je tudi aktualna evropska prvakinja v kategoriji do 23 let. Ob velikem uspehu je Petra povedala: »Pred tekmo sem se osredotočala izključno na lastne dvige. Na ogrevanju je šlo precej dobro, zato sem začela s 74 kg v potegu. Prvo mesto bi bilo tokrat ob popolnem razpletu celo dosegljivo, vseeno sem zelo zadovoljna. Po tekmi sem se pogovarjala z zmagovalko, ki je dejala, da trenira 10-krat na teden, kar je zame ob redni službi povsem nemogoče. Poleg tega so me obvestili, da se obetajo še dodatne spremembe režima treningov v utežarni, saj Zavod za šport očitno želi več denarja s strani društev za uporabo prostorov. Čestitam zmagovalki in vsem puncam, ki so vse po vrsti prikazale odlično pripravljenost.« Za slovensko reprezentanco so nastopili še Jure Škedelj med člani ter brata Paternoster med mladinci in kadeti. Slovenija je zasedla skupno drugo mesto. Besedilo: Valentin Orešek; Foto: TAK Domžale Svetovni dan šaha in Poletna šahovska šola v izvedbi ŠD Črni graben Moje-lece.si Svetovni dan šaha vsako leto praznujemo 20. julija. To je dan, ko je bila leta 1924 ustanovljena Mednarodna šahovska organizacija (FIDE). Mojstrski kandidat Janez Hribar je začel s šahovsko simultanko ob svetovnem dnevu šaha, 20. juliju 2023. V Šahovskem društvu Črni graben so ob mednarodnem dnevu šaha organizirali simultanko in razgovor z MK Janezom Hribarjem, v katerem so mladi spraševali, kdaj je MK začel igrati, kdo ga je navdušil, kako je napredoval, kako je kmalu postal najboljši na šoli brez uporabe knjig ali šahovskih revij, kako je bil večkratni občinski prvak v ekipi OŠ Brdo pri Lukovici še v prejšnji občini Domžale, ki je obsegala še sedanje občine Trzin, Men- geš, Moravče in Lukovico. Nato je sledilo še igranje partij med mladimi, kjer je zmagal Marko Jeretina. Na majskem mesečnem turnirju je zmagal J. Hribar, sledili pa so še V. Jemec, M. Krulej, Z. Majcen in M. Vidergar. Na junijskem pa je zmagal M. Krulej pred V. Jemcem in M. in F. Andrejko itd. 8. julija 2023 je bila v Zagrebu organizirana prva evropska konferenca šahovskih trenerjev. Udeležil se jo je V. Jemec, ki ima slovenski naziv Olimpijskega komiteja Slovenije Strokovni delavec 1 v šahu. V okviru Kasparove šahovske fundacije KCF so predavali najboljši svetovni trenerji šaha, tudi ustanovitelj Gary Kasparov. Ob tej priložnosti je bil odigran tudi SuperUnited Rapid&Blitz turnir Croatia 2023, na katerem sta nastopala tudi svetovna prvaka Anand in Carlsen. Garij Kasparov je bil svetovni prvak v šahu med letoma 1985 in 2000, leta 1997 ga je premagal računalniški program Deep Blue podjetja IBM. Viswanathan Anand je bil prvič okronan za svetovnega prvaka leta 2000 in naziv nato osvojil še štirikrat. Magnus Carlsen pa je postal svetovni prvak v šahu leta 2013 in naslov ubranil v naslednjih letih. Ob četrtkih od 18.00 do 20.00 se odvija tudi Poletna šahovska šola, ki se jo udeležuje okoli 10 udeležencev. Mladi so zelo zagnani in hočejo že kar na hitro zmagovati, vendar je tudi za to najlepšo miselno igro poleg talenta treba vložiti še veliko vaje. Novinci bodo na koncu dobili tudi Šahovsko začetnico, ki jo je izdala FIDE. Besedilo in foto: Viktor Jemec 28 OBVESTILA Rokovnjač OBVESTILA avgust 2023 Društvo Lipa vam sporoča in vas vabi Ob tem, ko študenti in študentke Univerze za tretje življenjsko obdobje – Društva Lipa Domžale pogledujemo nazaj in se veselimo uspehov, novih znanj in spretnosti, pa tudi novih prijateljev in prijetnih trenutkov, ki smo jih pridobili v preteklem šolskem letu, vodstvo na čelu s predsednikom Marjanom Ravnikarjem, ki vsem želi prijeten dopust, že razmišlja, katere nove študijske programe ponuditi sedanjim in bodočim študentom. Za novo študijsko leto namreč želimo ob že obstoječih študijskih programih za jesenski vpis pripraviti nove programe. Z njimi želimo popestriti že tako bogat in pester program naše Univerze za tretje življenjsko obdobje, hkrati pa želimo uresničiti tudi predloge in želje nekaterih dosedanjih in upamo tudi prihodnjih študentov in študentk, ki so izrazili svoje pobude, da se nabor predmetov razširi. V ožji izbor novih študijskih krožkov so predlagani naslednji programi: učenje harmonike, učenje flavte, slikanje s točkami, kaligrafija, srečanja upokojenih pedagoških delavcev, pevski zbor, zgodovina, računalništvo in občasne ustvarjalne delavnice (slikanje na svilo, polstenje itd.). Veseli smo, da lahko rečemo, da za večino novih študijskih krožkov mentorje že imamo, za vsakega od njih že tudi interes, dokončna odločitev za oblikovanje posameznih študijskih krožkov pa bo sprejeta jeseni – glede na vpis posameznih študentov in študentk. V šolskem letu 2022/2023 smo imeli vpisanih preko 550 študentov in študentk, ki so pridno obiskovali 51 študijskih krožkov in drugih oblik dela naše Univerze za tretje življenjsko obdobje. Lahko se pohvalimo tudi z različnimi prireditvami in razstavami, kar 90 jih je bilo, s katerimi smo promovirali naše delo. Zelo dobro obiskani so bili različni izleti in lahko pričakujemo, da se bo dobro delo nadaljevalo tudi v prihodnjem študijskem letu. Kot zanimivost naj povemo, da letos mineva deset let od uspešnih začetkov glasbenega izobraževanja, za katerega sta zlasti značilni citrarski in kitarski skupini. Ob tej obletnici pripravljamo tudi bilten, v katerem skušamo opisati in s tem ohraniti začetke in zgodovino glasbenega izobraževanja, ki bi ga radi v prihodnje še nadgrajevali. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili prav vsem, ki so na različne načine pomagali pri delu naše univerze za tretje življenjsko obdobje, ter jih povabili, da se nam po lepo preživetem dopustu spet pridružijo. Posebno vabilo pa velja za vse, ki si želijo – in upamo, da tudi bodo – jeseni prvič prestopiti prag naše Univerze za tretje življenjsko obdobje, zato vas že sedaj vabimo, da pridete na DNEVE ODPRTIH VRAT, ki bodo 18. in 19. 9. 2023 v naših prostorih na Ljubljanski 58 v Domžalah. Pridružite se nam, saj veste: UČENJE IMA SVOJ ZAČETEK, NIKOLI PA SVOJEGA KONCA Dobrodošli! Univerza za tretje življenjsko obdobje – Društvo Lipa Domžale Uveljavljanje izredne denarne socialne pomoči na CSD Center za socialno delo Osrednja Slovenija vzhod (v nadaljevanju CSD) obvešča, da je za pomoč pri odpravi posledic poplav možno uveljavljati izredno denarno pomoč. Na CSD je na voljo tudi pomoč v obliki razbremenilnih pogovorov in nudenja psihosocialne pomoči. Izredna denarna socialna pomoč je namenjena kritju izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ni mogoče pokriti. Če se oseba ali družina iz razlogov, na katere ni imela vpliva, znajde v položaju materialne ogroženosti, lahko vloži vlogo za pridobitev izredne denarne socialne pomoči. V vlogi mora vlagatelj natančno navesti, za kakšen namen potrebuje pomoč in opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje. Upravičenec do izredne denarne socialne pomoči je dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena. Vloga je dostopna na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ali na spletni strani e-uprava@gov.si, dobite jo tudi osebno na CSD. V kolikor pomoč potrebujete sami ali poznate koga, ki bi pomoč potreboval, nas pokličite na tel. 01/724-63-70 ali obiščite v prostorih Centra za socialno delo OSV, enota Domžale, Masljeva ulica 3, 1230 Domžale. CSD OSV, enota Domžale 29 30 OBVESTILA Rokovnjač NSi predlagala ukrepe za hitro sanacijo škode Po apokaliptičnih poplavah, ki so v začetku avgusta povzročile velikansko materialno škodo na stanovanjskih objektih ter infrastrukturi, bo potrebna dolgoletna sanacija. Prostovoljci in ljudje dobre volje smo svojo nalogo opravili z odliko, zdaj je na vrsti država. NSi je ob sprejemanju rebalansa proračuna predlagala naslednje prioritete: • Direkcija za vode naj nemudoma pregleda stanje na vseh vodotokih in pripravi načrt urgentne sanacije pred jesenskim in zimskim obdobjem povečanih padavin, • zaradi sanacije plazov in nujne obnove osnovne infrastrukture, kot so vodovodi in lokalne ceste, se prizadetim občinam povprečnina poveča iz 700,00 eurov na 800,00 eurov, • DRI naj prevzame pripravo vse projektne dokumentacije in vodenje popoplavne sanacije – samo na tak način lahko zagotovimo hitro, strokovno in celovito sanacijo vseh javnih in zasebnih objektov ter infrastrukture, • sprememba gradbene zakonodaje, ki omogoča nadomestno gradnjo brez novega pridobivanja gradbenih dovoljenj (poenostavitev postopkov) tam, kjer strokovnjaki ugotovijo, da je gradnja ob ustrezni protipoplavni zaščiti varna, • ustanovitev posebnega solidarnostnega sklada za obnovo poškodovanih in uničenih domov, v katerega se steka vsa pomoč – tako iz državnega proračuna kot od prispevkov ljudi, podjetij, donatorjev. Ljudje potrebujejo primerne odškodnine, da se lahko sami zopet postavijo »na noge« in uredijo • • • • življenje na način, kot si sami želijo, gradnja »tipiziranih« naselij naj bo namenjena le začasni nastanitvi ter tistim, ki lastnih objektov ne želijo graditi, zagotovitev ugodnih kreditov s subvencionirano ali ničelno obrestno mero. Uvedba enega ali več solidarnostnih delovnih dni, ko bomo zaposleni celotni neto zaslužek namenili v poseben solidarnostni sklad, do leta 2027 naj vlada ne dviguje davkov in podjetjem ne nalaga dodatnih obveznosti ali administrativnih ovir. Čim prejšnja obnovitev gospodarske proizvodnje na prizadetih območjih je ključna za ohranitev delovnih mest in stabilne javno-finančne prihodke, vzpostavi naj se izjema za izvedbo del obnove tako, da se odpravijo dolgotrajni javni razpisi in omejijo pritožbeni postopki. OO NSi Lukovica VABILO k sodelovanju v Moškem zboru KUD Janko Kersnik Lukovica Spoštovani ljubitelji petja! Komur je prepevanje v skupini, nastopanje na odru, veselo druženje po vajah, koncertih in na turnejah, spoznavanje s tradicionalnimi pesmimi in običaji ter zborovskimi skladbami … blizu, ga člani MoPZ lepo vabimo, da se nam pridruži! Kdo smo: MoPZ Janko Kersnik iz Lukovice je minulo sezono praznoval 60-letnico obstoja in je vsa ta desetletja prisoten v kulturnem življenju našega kraja ter širše. Zbor za svojo posebno kvaliteto šteje, da skupaj prepevamo pevci mlajših in starejših generacij ter da program uravnoteženo sestavlja ljudski, posvetni in sakralni repertoar (po domače: od pivskih in partizanskih, pa do cerkvenih pesmi). Zborovodja je odličen organizator pevskih turnej in je zbor s še vsaj dvema solistkama (pogosto pa se nam pridružijo tudi družinski člani) že popeljal na Škotsko, Madžarsko, v Avstrijo, Nemčijo, Bolgarijo, po državah nekdanje Jugoslavije, v Italijo, Francijo, Anglijo, Češko ... in skoraj v vse večje kraje po Sloveniji. A nič bat, izzivov in idej nam za naprej ne manjka. Ker v prihodnjih mesecih obujamo del železnega repertoarja moških pevskih sestavov (člani s krajšim stažem ga bodo prvič videli!), je ravno pravi čas za pridružitev v vrste ljudi, ki v srcu dobro mislimo. Spoštovana dekleta, žene in matere! Če hočete imeti vsaj ob ponedeljkih zvečer zagarantiran mir doma, pošljite svoje drage v sicer veselo, ampak tudi zelo delovno družbo navdušenih pevcev! Pa še kakšna podoknica se vam morda kdaj zgodi in zagotovo tudi povabilo na zborove pevske poti. Kako se nam pridružite? Dobrodošli vsak ponedeljek ob 19.30 na vajah v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici, lahko tudi zgolj na opazovalnem obisku. Za več informacij o zboru lahko povprašate preko e-pošte: franci.capuder@gmail.com ali pa nas pokličete na 041 367 515 (Franci). Veselimo se tvoje družbe, skupne treme pred nastopi in praznovanj po njih ter morebitnega skupnega dela v vinogradu pri Marinkotu in prepevanja vsepovsod … S spoštovanjem, Franci Capuder, predsednik zbora; Rok Avbelj, frontman mlajšega dela zbora; Igor Velepič, zborovodja Foto: Drago Juteršek OBVESTILA, OGLAS avgust 2023 VABILO na tek okoli Gradiškega jezera Turistično društvo Gradišče pri Lukovici vabi k udeležbi na jubilejnem 20. teku okoli Gradiškega jezera. Tek bo potekal v nedeljo, 17. septembra 2023. Vabljeni, da obiščete našo spletno oz. Facebook stran, kjer bomo sproti objavljali vse aktualne informacije v zvezi z izvedbo letošnjega teka okoli Gradiškega jezera. VABILO Ob 20. obletnici Ribiškega društva Črni graben in ob prazniku Občine Lukovica ste vabljeni na družabno srečanje z ribolovom za Pokal Občine Lukovica. Srečanje bo potekalo v nedeljo, 10. septembra 2023, med 8. in 12. uro, na Španovem ribniku. Zbor bo ob 6.30. Vabljeni občani in vsi ljubitelji ribištva. Ribiško Društvo Črni graben Družina Kočar iz Mengša se iskreno zahvaljuje sorodnikom in prijateljem, društvoma TD Sv. Vid in AMD Lukovica – MK Rokovnjači za hitro in izjemno nesebično pomoč pri odpravi posledic poplav. Srčna hvala vsakemu posebej za vse prispevke, spodbude in konkretna dejanja, ki so naši družini olajšala stisko. DOBRODELNI POHOD MODRIH NOVIC SV. PRIMOŽ 23. 9. Izkupiček prostovoljnih prispevkov bomo namenili prizadetim v poplavah v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije. i V primeru, da bo pot na Sv. Primoža neprehodna, bomo pohod prestavili na Stari grad nad Kamnikom. Glavni pokrovitelj dogodkov Modrih novic 2023 Zlati pokrovitelj: 31 32 ZAHVALE Rokovnjač Tako tiho, skromno si živel, takšno tudi si življenje imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 79. letu sklenil naš dragi brat, stric in prijatelj Svojo življenjsko pot je v 82. letu starosti sklenil dragi ati, tast, dedi, pradedi, brat, stric in svak FRANC HROVAT FRANC PAVŠEK iz Velikega Jelnika 2. iz Lukovice. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala negovalnemu osebju Doma starejših občanov Vrhnika za vso skrb in nego. Iskrena hvala g. župniku Dragu Markušu za slovesno opravljen pogrebni obred s sveto mašo in besedami slovesa. Hvala pogrebni službi Vrbančič in njihovim pevcem. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala g. župniku Bernardu, cvetličarni N&M in ge. Mateji Orehek za lep poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Vsi njegovi Mar prav zares odšel si tja v neznano? Kako si mogel, ko smo mi še tu …? Zdaj prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. Kje si, mama naša, kje je mili tvoj obraz ... Kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas ... ZAHVALA ZAHVALA V mesecu juliju nas je za vedno zapustila in odšla v očetovo hišo naša draga mama, babica, prababica, teta in tašča Še povsem pretreseni in ne povsem prepričani v to, da nas je v 65. letu za vedno zapustil MARTA POGAČAR, JANEZ POZNIČ po domače Oparnikova Marta iz Krajnega Brda. Vsem se iskreno zahvaljujemo za izrečena in pisna sožalja. Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stisnili roko in stali ob strani. Posebna zahvala gre g. Pavletu za sočutne besede slovesa, ge. Barbari in ge. Saši za neizmerno pomoč ter vsem občanom Ribnice, ki ste se v tako lepem številu od njega poslovili in ga pospremili k njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Kolencu in celotnemu osebju na gastroenterološki kliniki Ljubljana. Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja in tolažilne besede, darovano cvetje, sveče in dar za svete maše. Hvala vsem, ki ste pomagali pri pripravi pogreba in nam stali ob strani. Zahvala gre tudi gospodu župniku Gregorju Luštreku in ministrantoma za lepo opravljen bogoslužni obred. Hvala tudi pevcem za lepo zapete pesmi ob slovesu in pri sveti maši ter pogrebni službi Vrbančič za opravljeno pogrebno slovesnost. Hvala tudi patronažni sestri Mateji za obiske na domu in župniku Bernardu Rožmanu za obhajanje naše mame Marte na domu. Hvala vsem, ki ste našo mamo Marto pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Naj počiva v miru! Vsi njegovi Vsi njeni iz Trnjave pri Lukovici. ZAHVALE, OGLASI avgust 2023 33 Na nebu zvezdic je milijon, vsa noč je pozlačena, milijon je ptic in milijon cvetic, a mama je samo ena. ZAHVALA ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 93. letu sklenila draga sestra, teta in svakinja 11. junija je svojo zemeljsko pot končala in se k stvarniku preselila naša draga mama, žena, babica, prababica, tašča, sestra in teta ROZKA LONČAR, PEREGRINA VIDMAR, po domače KOLAČKOVA ROZI iz Šentvida, Štajerska 14. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se ji poklonili, jo pospremili na pogrebni svečanosti, izrazili sočutje, darovali za svete maše in sveče. Zahvaljujemo se duhovniku g. Gregorju Luštreku za lepo pogrebno bogoslužje in župnijskim pevcem za čutno zapete pesmi. Hvala vsem, ki se jo spominjate v molitvi in jo ohranjate v lepem spominu. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, Društvu upokojencev Lukovica za izrečene besede sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za sv. maše. Posebna zahvala gre osebni zdravnici ge. Zajc Kraševec, zdravstvenemu osebju infekcijske klinike Ljubljana, domu starejših občanov sv. Katarine v Mengšu, duhovniku g. Gregorju za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Vrbančič, pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni Brat Branko, nečaki in svakinja Kraševčeva mama iz Prevoj pri Šentvidu. 080 11 37 Pooblaščeni servis Renault Naročite kurilno olje na dom! tudi v Moravčah www.halo-olje.si Avtohiša KRULC www.avtohisa-krulc.si - Servis osebnih in gospodarskih vozil - Optične nastavitve podvozja - Polnjenje in servis klimatskih naprav - Vulkanizerstvo in hotel pnevmatik 01 72-31-200 - Sklepanje zavarovanj - Karoserijska in ličarska popravila - Cenitve kasko škod - Ročna avtopralnica in poliranje info@halo-olje.si NEPREMIČNINE BCaktiv Kamniška 19c, Domžale Kvaliteta ni naključje! 041 31 86 42 bogdan@bcaktiv.si 34 KRIŽANKA ROKOVNJAČEVA NAGRADNA KRIŽANKA Uredništvo Rokovnjača Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica Planinsko društvo Domžale Planinsko društvo Domžale bo trem izžrebanim nagrajencem podarilo naslednje nagrade: 1. nagrada: dobropis za nočitev v Domžalskem domu za dve osebi, 2. nagrada: set lončenih posodic za pripravo hrane, 3. nagrada: zemljevid Domžal z okolico. Nagrado bodo prejeli trije prejemniki, ki jih bomo izžrebali med vsemi prispelimi in pravilno izpolnjenimi križankami. Izpolnjene križanke (samo posredovanje gesla ni dovolj!) nam lahko pošljete do petka, 8. septembra 2023, na naslov: Uredništvo Rokovnjača, Stari trg 1, 1225 Lukovica, ali skenirane na elektronski naslov: rokovnjac@lukovica.si. Poleg ne pozabite pripisati svojih podatkov (ime in priimek ter naslov). Nagradna križanka številke 5/2023 Geslo nagradne križanke: AVTOKOZMETIKA IN TEHNIČNI SPREJI Nagrade podjetja JUVI Domžale prejmejo: Roman Orač (1. nagrada: izdelki za čiščenje in nego motornih vozil, Anže Hribar (2. nagrada: komplet JUVI tehničnih sprejev za servisiranje in vzdrževanje), Eva Rode (3. nagrada: avtošampon in JUVI čistilo zavor). Za prevzem nagrade se prejemniki obrnejo na Podjetje JUVI Domžale, Kamniška cesta 24, 1235 Radomlje (IOC Induplati). Nagrajenci se morajo ob prevzemu nagrade izkazati z osebnim dokumentom. Rokovnjač OGLASA avgust 2023 RENAULT MEGANE CONQUEST 5,49 % fiksna obrestna mera popust od 3.000 €* 8 let jamstva** Cena 24.690€ velja za model Renault Megane Conquest equilibre TCe 140 EDC in že vsebuje minimalni popust v višini 3.000€. Ob nakupu avtomobila z Renault Financial Services kupec prejme 8 let jamstva. V obdobju 2 let od nakupa vozila velja tovarniška garancija. Po preteku tovarniške garancije sledi 3 leta podaljšanega jamstva Renault oz. 100.000 km, kar koli se zgodi prej, ter nato dodatna 3 leta podaljšanega jamstva Real Garant oziroma 150.000 km, kar koli se zgodi prej. Kupec prejme dodatna 3 leta podaljšanega jamstva Real Garant samo ob nakupu vozila z Renault Financial Services. Pogoj akcije je sklenitev finančne pogodbe z minimalno financirano vrednostjo 6.000 €, minimalnim trajanjem 24 mesecev in sklenitev obveznega in osnovnega kasko zavarovanja vozila za celotno dobo financiranja pri eni izmed slovenskih zavarovalnic. Navedena začetna cena je priporočena maloprodajna cena (MPC) in je neobvezujoča ter že vključuje 22-odstotni DDV in DMV. Ponudba velja ob nakupu z Renault Financial Services. *Popust prejmejo vsi kupci ne glede na obliko financiranja. **Ponudba velja izključno za izbrane modele vozil na zalogi. Poraba pri mešanem ciklu: 4,7 – 6,1 l/100 km. Emisije CO2: 106-137 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,003 – 0,0225 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Pridržujemo si pravico do napak. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolična. GA Adriatic d. o. o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Renault priporoča renault.si 01/20 00 500 | www.avtohisamalgaj.si 14. februar – VALENTINOVOa Semenski krompir KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE Z.O.O. Slovenska cesta 2, 4207 Cerklje Tel: 04/252 90 10, info@kzcerklje.si , www.kzcerklje.si Spremljajte naše aktivnosti tudi na naši facebook strani. Trgovina BLAGOVICA, Blagovica 10, tel: 041/370-437 Trgovina MORAVČE, Vegova ulica 7, tel: 01/834-56-84 VSE ZA KMETIJO, DELAVNICO, DOM IN VRT SAD pašni aparati, baterije, izolatorji, količki, žice, trakovi, zvonci, … STEKLENI KOZARCI, STEKLENICE in POKROVČKI ZA VLAGANJE bogata izbira SADIKE SOLAT, RADIČA, KAPUSNIC NA ZALOGI TRAVNE MEŠANICE ZA DOSEJEVANJE IK VSE ZA PAŠNIŠTVO E TR AJNIC UMETNA GNOJILA (Kan, 15-15-15) 35