Letnik I. (LVI.) V Ljubljani, 13. novembra 1903. List 4(S. DANICA. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. Sveti Peter Forerij (Fourier) in škof rezenški Mihael Wittmann, vstanovnika kongregacije ubogih šolskih sester „de Notre Dame". II. Škof Mihael \Yittmann. (Dalje.) Za šolsko mladino je bila sostavljena posebna molitev, s katero so šolarji Boga prosili, da bi on ta slovesni dan blagoslovil, ohranil ga, in moč dodelil očetu ubožcev, učitelju nevednih, podpori pobožnih duš, an-gelju varuhu otročičev. Slavni pesnik Diepenbrock, pozneji knezškof in kardinal, mu je ob tej priliki zapel lepo pesem, katera je bila tudi vglas-bena. Naj to himno-slavnostnico podamo tukaj v slovenskem prostem prevodu. Svetni si sovražnik slavi, Tu ne iščeš si časti; Srce v rajski le višavi Slave, sreče si želi. A ko dnevi se slavijo, Ki budijo svet spomin; Angelji se veselijo, Milost nam rosi z višin. Tak veseli dan obhaja Zlatomašnik ljubljeni; Radost srce nam nadvaja, Jezik v pesmi ga slavi. Pri altarju pol stoletja Služi, za nebesa vnet, Brez počitka, brez zavetja Dela dolgo vrsto let. Nikdar truden ne miruje. V znoju le se veseli; Ljudstvu vero oznanuje. Kruh življenja mu deli. Kdor se njemu je približal. Videl, da je večno res: Ki se zmagal in ponižal Ta je našel mir nebes. Vojskoval se, in ukrotil Zlobo je in vsako strast, Dela se vesel je lotil. Breme težko mu je slast. Ko sovražnikov nakani Cerkve žalijo oblast. Neustrašeno jo brani. Brani svete vere čast. Ko drvijo" se valovi. Časa ko besni vihar. Hraste ko šibe vetrovi. On ne gane se nikdar. Temni plavajo oblaki. In grozijo nam pogin; Križajo se svitli traki. Strele padajo z višin. Stari Rezen bode pričal. Kaj trpljenja je prestal, Zmagovalec ko je bičal S strahom, z grozo ga navdal. Krogla šviga, plamen meče Iskre v razsvitljeno noč. \ViUm inn v grozi ne trepeče. Božjo prosi le pomoč. Išče revne in bolnike. Reši jih. pomaga iim: \ sivJi bede prevelike Angelj je rešilni vsim Kot izstreljeni pnšiei Ravna vnicrjctia ie pot. \jeiim no >tanu stezici kavni je odkazan 11«>« I. In natanko izpolnuje. Iv i!" \\ lv va 1! 111 src : In zapreke v-e zma-in \ Bogu vkoreninjen je. Ko p;i mladez ga obdaja. / lica viii. aIK- se >»iogos'i. N i obrazu k ! se taja. V srcu biva le ljubkost. Druž' ljubezen sveta Z deco. greje mu srce: J )eca gieda v njem oče*:!. In polju'.:Sju mu roke. otročičih dragih gleda Lilijo, cvetočo v vsili: ( ireha ne opazi sleda. Sliko božjo vidi v njih. (ileda angelje klečeče Pred prestolom Večnega. Sinu božjemu noseče V raj nedolžna srci ca. Tako delujoč postal je Zlatomašnik prečastit: Trud in delo si izbral je Bi^tii duh in zmagovit. Po trpljenja borbi vroči Ne počiva, ne zaspi: Kakor nekdaj .lakob v noci Z Vsemogočnim se bori. Dviga roke, da odvrne Kaznovalne sodbe moč; Ko se jutra svit razgrne. Moli še zaupajoč. Neumljiv nam čut je sveti, Ki mu biva v dnu srca: Mož duha le sam umeti More božjega Duha. Priča dobe, ki minila, Starček blaženi je zdaj; Kaj prihodnost bo rodila, Zlatomašnik nam povej! Ti resnobno praviš svetu: ..Knjigo čitajte sveto!44 V knjigi berem: „Težka kletev. Slab je čas. oj, svetu zlo!44 Moli, čuj, vojskuj se, neti Ogenj, v srcih da žari; Kadar gasne plamen sveti. Zmaj peklenski se zbudi. Zlatomašnik, zvezda bodi Nam, ko pride nam večer; Skozi tamno noč nas vodi V kraj, kjer biva sreča, mir. I. Bile. 1. nedelja v adventu. (ikjte, dvignite svojt. glave ki-r bliža se vaše odrešenje. (Luk. 21). Domovja mora na potovanju v koliki »r toliko pozabiti ta. ki se je podal na daljno pot. In bodisi domači kraj še tako ljub, še tako neizbrisljiv spominj na rodni zavičaj, še tako vdani in zvesti domači ljudje tisto ozemlje mora od slej potnik vender le imeti pred očrni, ki je doseči želi. In naj se mu še tako milo zglašajo prijatelji in naj zahtevajo še tako gorkoto in glasno: „Ostani!44 - naj jim besedo .ostani44 označa ob slovesu tudi še svitla solza v očeh — to potnika giniti in omeh- čati ne sme, če mu veleva dolžnost: ..Naprej ter naprej!" Kam, dragi, na svetu naprej? Potniki smo tukaj vsi mi. Dragi! Nikedo nas ni tu na zemlji doma in vseh nas pot gre proti nebesom. — Do nove postaje tega potovanja pa smo danes došli. Saj smo z današnjo nedeljo pričeli novo cerkveno leto pričeli je svetim adventom. Da bo naše potovanje proti nebesom imelo svoj vspeh ter bode prav vravnano, premišljujmo to uro cerkveni advent, njega pomen in kako naj praznujemo advent. Latinska beseda „adventus — advent", t. j. slovenska „prihod", znači prihod Onega, ki je sreclotočje vsem časom: Odrešenika sveta. Tega Odrešenikovega prihoda so v stari dobi pričakovali posamezni pravičniki, pričakovala so ga vesoljna ljudstva neizmernim hrepenenjem. Zato je advent oni oddelek cerkvenega leta, ki nas spominja časa starega zakona; saj ves stari zakon hrepeni le edino po Kristu. V adventu se zunaj v naravi krajša dan za dnevom, svitlega jutra je manj, več je večera, ter vedno obilneja in obilneja temnoba. Ta adventna temnoba v naravi naj tias spominja dušne temnobe. - S prvim grehom v človeštvu se je pričela in postala je ta temnoba tako osodna, da so ljudstva kakor bogove molila dela svojih rok: narejena iz kamena ter lesa — in pozabila edinega Boga. V kolikor se v naravi temni, v toliko v adventnem času tudi mrzli. — Ta mrzlota v naravi naj nas uči, kako so srca brez Boga tudi glede ljubezni do bližnjega omrzela bila v dobi pred krščanstvom. Zato naj, dragi, v tem zunaj temnem in mrzlem adventu toliko bolj naša srca ogore in ožive. Premišljujmo ta čas: kako je Bog ljudstev in posameznikov srce do sebe vodil vso dobo starega zakona. — Navdušeni očaki in proroki so v starem zakonu govorili o Odrešen i ku, ki pride in ki vsa ljudstva osreči. Koliko je Bog storil v starem zakonu za judovsko ljudstvo! Kako so v božjih obljubah Judje poučevali in tem načinom za boljšo prihodnost oživljali tudi pagane. Kolikor bolj pa so se bodi si že Judje ali pagani čutili v grehu, toliko vstrajneje je bilo njihovo koprnjenje po Gospodovem rojstvu, po popolni predrugačbi sedanjih razmer. Vsa ta tako imenitna in tako pomembna zgodba starega zakona naj se. dragi, živo zvrsti v adventu preti našimi očmi; potem nam bodo veseli prihodnji božični dnevi: za zarijinem svitanjem \ adventu nam postane božič kakor jasni solnčni izhod, kakor lepo bujno jutro novemu cerkvenemu letu cerkvenemu letu. predočujočenni od svojega začetka do svojega konca novo. že tisočletja napovedovano odrešitev človeškega rodu ter kažočemii na ves«>ljstva konec. Stari cerkveni pisatelji 11 >ui\;ik1u> i. dr.i trde. da je advent vpeljal ze sv. Peter kakor prvi papež. Sv. Avguštin pa glede adventa opominja svoje vernike tako-k govorec: ..Ker se z adventnim časom bližajo dnevi, da bo Odrešenik rojen med ljudmi premislite, dragi, kakošna bodi naša priprava, ko pride med nas tako velik kralj. Tega svojega Gospoda in Kralja nam je sprejeli z veseljem, slavo in častjo. Zato vas opominjam, da se dan njegov ega prihoda med nas či>lo vestjo, odkritim sivem in nedolžnostnim telesom približajmo Gospodnjcmu aitarju." Tako sv. Avguštin. (De temp. senu. I.). V cerkvenem letu štejemo štiri adventne nedelje misleč o njih tistih štirih tisoč let. koje je človeštvo pričakovalo svojega Odrešenika. Spominjajo nas pa ti štirje adventni tedni tudi čveterih prihodov našega izveličarja do nas. V prvo je došel, ko je bil rojen v Betlehemu. Drugi njegov prihod nam je, ko ga sprejemamo v svoja srca sosebno v psv. zakramentu: tretji njegov prihod bo ob naši smrtni uri in četrti, ko pride konec sveta med nas kakor sodnik. Dragi! Da bo vesel vsetn nam čas Gospodnjega rojstva vesel ta božič, ki pride: bodi nam sedanji adventni čas doba, v koji obžalujemo svoje pregrehe in svoje pomote. Doba srčnega hrepenenja po Odrešeniku nam bodi advent vodilom cerkvene prošnje iz tega časa, glaseče se: ,,Ve, nebesa ga rosite." Amen. za te, ki si se vtihotapil semkaj!" — Po šestletnem prognanstvu je Spitignevlji naslednik Vra-tislav II. zopet pozval slovanske menihe v sa-zavsko zatišje. A za Božetehovega opatovanja se je vgnezdil razpor med samostanskimi brati, o čemer je izvedel kralj Bfetislav, ki je sredi zime razgnal nesložne menihe z opatom Božetehom vred. Na Sazavo so prišli latinski benediktinci in slovenska služba božja je jenjala. Glagoljaš. Huda pokora. V sazavskem samostanu na Češkem je živel v 11. stoletju opat Božeteh. Bil je slikar in kipar. Kralj Vrati>lav ga je zelo čislal. A prav ta naklonjenost je bila Božetehu v spotiko. Lotila >e ga je >lavohlepnost. Domišljal si je. da prekaša vi pri>la < praškim škofom Kozino. Ondaj so devali (» nekaterih praznikih na službi božji kralju krono na glavo. Pravico do tega častnega posla je imel edin sk<»t. Zanašaje se na ljubezen kraljevo. pa se je drznil nekoč Božeteh deti mu krono na teme. Škotu to ni bilo po godu. Opat je >egel v njegovo pravico; zato ga je hotel odstavit:. A veljaki so ga pregovarjali, naj ne >tori tega. Kozina se je naposled omečil, pozval Bo-žeteiia in mu naložil tole pokore: „Ker umeš dobro izreza vati in dolbsti, ukazujemo ti pod zave/«« -vete pokorščine, če hočeš izmiti madež, ki m h1 ogrdil z njim. *torivši ono predrznost, da izrežeš i/ lesa podobo Križanega prav tako vi-m.'k«» i»i široko, kakor si sam, in jo s križem vred na svojih ramah neseš v Rim in jo poplaviš tamkaj v cerkvi sv. Petra." Božeteh je moke sprejel hudo pokoro. Naredil je krasen kri/ in gi ne>el pes iz češke domovine preko visokih alpskih planin v daljno Italijo. Sa/avian. ("etrio r.«»č je prišel iznova in razsrjen j I pietep.iti opat « s palico rekoč: .Zakaj si se protivil m«»jim opominjem? Za svoje duhovne sin«.ve -cm >j i/profil ud Boga ta kraj, ne pa Leon XIII.* Posvečeni škof in poslanik v Bruselj u. 1843—1846. Joahim Pecci, izučen v bogoslovskih vedah ter izšolan v akademiji „dei nobili" za upravno in diplomatsko službo, je postal leta 1838. papežev namestnik v Beneventu in za Umbrijo. Služba je bila težavna in odgovorna. V tej pro-vinciji tedanje cerkvene države je bilo marsikaj vrediti, mnoge nepriličnosti so bile odpraviti, nravstveni in verski položaj ljudstva je bil dvigniti. Pecci je storil, kar je le mogel in je kazal toliko spretnosti, da je celo državnik Ratacci tako le sodil o njem: „Ta mož je netajljive znamenitosti, velike eneržije in redke strogosti pri izvrševanju svoje službe. Poleg tega mu je lastna velika ljubeznjivost in najfinejša olika. Kakor delegat v Beneventu je razodeval velike zmožnosti in bil odločen, neupogljiv značaj." Tako je Pecci najsijajniše opravičil zaupanje papeža Gregorja XVI. Obnašal se je „fortiter in re, sua-viter in modo — neupognjeti, a ob enem mil". Zdaj ga je hotel papež poslati za nuncija v Bruselj; a poprej ga je bilo treba v škofa posvetiti. To se je zgodilo dne 19. tebruarija 1843. Posvetil ga je v škofa kardinal in državni tajnik Alojzij Lambruschini (roj. 2. juaija 1776. Kardinal od 30. sept. 1831) v cerkvi sv. Lorenca. Po izvršenem posvečevanju je Joahim stopal po cerkvi doli in gori, v škofovi opravi deleč blagoslov. Vtisovalo je na nazočnike škofovo visoko čelo in njega kakor ogenj žareče oko — ki naj bi zn:.čilo mladega moža globoko mišljenje in njega železno voljo. Potem se je serviral navzočim navadni Brinfresco": kosilice, na katerem je bil tudi navzoč brat jezuit Josip Pecci, ki je pozneje postal kardinal. Popoludne je papež Gregorij XVI. nuncija vsprejel v posebni avdienciji s pravo očetovsko naklonjenostjo. Povprašal ga j. po jutranji slovesnosti ter navzočih osebah, dal pojasnila za novo službo ter izrazil zaupanje, da bode Pecci opravičil papeževa pričakovanja. Za slovo mu je podelil papež svoj posebni blagoslov, ter mu velel, naj gre do državnega tajnika, pri katerem dobi natančna navodila. Pozno v noč je Pecci še klečal pred podobo »Matere božje dobrega sveta" ter molil: „0 mati dobrega sveta, prosim te, bodi ti moja s; emljevalka, pod tvoje varstvo stavim svojo prihodnost; tvoja beseda mi vse izprosi od tvojega božjega Sina". Nuncij vstane, vzame podobo s stene, poljubi jo otroško pobožnostjo, zavije v papir, ter jo dene k drugim rečem, katere je hotel vzeti saboj v Bruselj. Prišel je v Bruselj na novi svet, iz domače dežele na tuje, med ljudi drugih nazorov in od-nošajev. Odkrile so se mu tuje dežele, njihova zgodovii.a, cerkvene, državne in socijalne razmere, severna umetnost v krasnih bazilikah Nizozemske. Tu se mu odpre novo polje dušnega delovanja. Kmalu se je ondi privadil in se postavil pravega moža. Kralj Leopold I. in italijanski politik sta pričala o njem soglasno: »V resnici, priznati je treba, da je Pecci duhovnik, ki mu gre spoštovanje in občudovanje, a je tudi mož velike politične bistroumnosti in še večje učenosti." Tu se mu je jela razvijati v diploma-tičnih obravnavah ona previdnost in modrost, ki jo je pozneje kakor papež razodeval v najtežav-niših razmerah.' Ukaželjni nuncij, v katerem se je spajal južni temperament s treznim umom in s kritično resnobo severnega preiskovalca in učenjaka, je proučavai tu na Belgijskem jezik, umetnost in vedo severnih dežel. Da bi se pa seznanil z raznimi razmerami sosednih dežel, vredil si je znanstvena potovanja. Prepotoval je ne le Belgijo in Holandijo, nego tudi nemške pokrajine ob Renu. Bil je v Londonu in Parizu, in po Francoski do Marselja. Povsod je ogledat vse natanko, dobro se poučeval, ter se bogat ob izkušinjah vrnil v Italijo, ko je bil imenovan škof peružiški. * V srednjem veku je bila benečanska diplomacija na najboljšem glasu, a danes je ona rimske kurije, najbolj dosledna je ruska, najspretnejša je francoska. Leon je kakor škof peružiški posebno častil Mater božjo dobrega sveta. Kolikokrat se je pač Leon v teh letih ozrl na njo zaupljivo; kako zvesta in naklonjena mu je pa tudi bila povsod in vsikdar »Marija, Mati dobrega sveta". Tu nahajamo ključ do njegovega modrega ravnanja in vspešnega delovanja. Prav po Mariji, ki se zove Marija dobrega sveta, pa tudi sedež modrosti, je preie-mal razsvitl j e nje in na da h njen je. Kakor poslanik, kakor škof peružiški in kakor papež je hodil Leon XIII. to modrostno pot, ki jo je občudoval svet. Ne zove se zastonj »lumen de coelo — luč z neba". Tako naj vsi prosijo sv. Duha, za potrebne milosti: starejši in gospodarji za modrost, mladeniči in dekleta za pravi um in pamet, učeča se mladina za razsvitljenje, vsak človek naj prosi o dvomu, kakor uči sv. Jakob: »Ako pa izmed nas kedc potrebuje modrosti, naj je prosi od Boga — kateri daje vsem obilno in ne oponaša in mu bo dana. Prosi naj pa z zaupanjem, brez vsega premišljanja. (Jakob 1, 15. 16.) Župnik A. Ktimmer. Pij X. kakor škof — ministrant. Leta 1888. je papež Leon XIII. obhajal svojo zlato mašo. Pri nekem altarju v cerkvi sv. Petra sošla sta se dva duhovnika. Eden je bil kanonik sv. Petra cerkve, drugi pa je bil italijanski škof, ki je prišel v Rim vdeležit se te jubilejne slovesnosti. Kanonik je hotel maševati, a je moral čakati ministranta. Postal je nekoliko nepotrpež-Ijiv, ter se je večkrat oziral, kje je ministrant. Škof je zapazil zadrego kanonikovo, ter se mu je ponudil za ministranta. »Tega ne morem vsprejeti", rekel je kanonik, »škof vender ne more biti za ministranta." »A znam ministrirati" odgovoril je škof. »To že verujem, premilostni, pa mene bi bilo preveč sram." »Pomirite se, monsignore", rekel je škof, »pristopite, ter začnite." V tem je pokleknil škof na altarjeve stopnice, tako da kanonik ni mogel drugače, nego začeti vzvišeno dejanje. Po maši je zahvalil kanonik škofa-mi-nistranta na storjeni nenavadni vslugi. Kanoniku je ime Radini Tedeschi. A ministrant, takratni škof mantovanski se kliče danes drugače: ime mu je — Pij X. Župnik A Kummer. Mučenci. Stari »kršt-anska i»«>vi-st .Milutina .Maverja (Dalje.) .Rešiti? Kako?" .Ti si bedast!" vzklikne ona obupno. ..laz ti hočem rešiti mlado življenje, ti pa me predrzno odbijaš. Valerij, ti >e moraš odpovedati svoji neumni veri in >e vrniti k stari rimski! Razumeš? . . . Samo nekoliko kadilnih /rn žrtvuj bogovom na ča>t in otmes >e! Čuj me, dragi Valerij, Zakli-njam te ob >pominju najinega detinstva! Vse storim zate. Tudi moj mož ti je naklonjen. On >e potegne zate celo pri cesarju Galcriju. . ." .Ti si satan!" zagrmi Valerij in se odmakne nekoliko korakov od Skribonije. Ona jc drhtela od srda in razdražcnosti. .To torej zahtevaš od mene?" nadaljuje on. .Da naj bi zaradi tebe zatajil svojega Boga? Nesrcčnica. >ram te bodi!... Vidim, da si globoko padla Ostala sj tudi tu razuzdana in mehkužna k.mijanka. Strast ti žari iz oči S takimi stvarmi prihajaš pred mene ubogega sužnja?... Mar naj zavrženi sveto vero iu zanemarim svojega Gospoda in Boga, ki je iz prevelike ljubezni /a nas uboj^e grešnike umrl na križu? Mar naj zaradi strasti podle Ritnljanke poteptam dično znamenje krsčanstva in zažgem kadilo na slavo satanu? . . . Žena, preveč zahtevaš od mene! . . . Pojdi, ustavi me \ miru!... Ali čuj še nekaj: Kakor sin < hI ličnega rimskega velikaša sem imel vrlega prijatelja in tu je bil .Llij, ki se ga gotovo spominjaš... On mi jc odprl oči in me privel k pravi veri in čocciiju edinega Boga. Ko sem sc v amtitcatru vpričo vesoljnega Rima uprl proti brezsrčnim in krvavim igram, zavrgel me je moj lastni oče in razdedinil; izposloval je od cesarja, da so nic pregnali semkaj v tele kamenolome, kjer živim že pet let opravljaje najtežja dela. Toda jaz nisem obupal. Krist, Gospod in Bog moj, me krepča v tej borbi, da vztrajam na tej dičtii in krepostni >tc/>. Zaradi njega sem se odpovedal v>cj posvetni ničemuruosti in dragovoljno sel v suznosi. ter sem trdno uverjen, da me na i meni svetu poplača za moje neznatno trpljenje. . . Vedi. bogastvo, čast. ugled in moč, vse to tr\ ni odvrnilo od mojega Boga. kamo li da bi me t. .Molči, kača!" plane po koncu strastna Pim-Ijanka in udari / nogo ob mozaični pod, d., je odmevalo po v-cj knjižnici. Valerij se lahno nasmehne »Brezumnež, ti se smeješ!" vzkipi še bolj Skribonija. .Ali ne veš, da visi tvoje življenje na niti? Ena sama moja beseda mojemu možu in ti si mrzel. . ." .Ne bojim sc smrti! Ona je zame radost in sreča, saj me čim preje zedini z Gospodom Kristom. ki tako hrepenim po njem." »Sedaj vidim, da si popolnoma zblaznel," očita 111 u ona. .Tako praviš ti, ki si zaslepljena s krivim naukom. Oj Skribonija, ko bi vedela tvoja duša, kolika >iast je ljubiti križanega Krista, ne bi govorila tako nikdar! ..." .Haliaha!" zagrohoče se ona porogljivo. .Mar naj razpetega zločinca, ki jc bil kakor naj-zadnji suženj prikovan na križu, mar naj tega imam za b >ga? Bodi vender pameten! Koga neki prepričaš, da je on Bog? Vsakdo se ti bo posmehoval. . ." .Kdor je pameten, nikdar ne, nego samo tie je bilo takrat preselilo do podružne cerkve -v. Frančiška, kjer se nahaja se zdaj. Povekšalo se je v teku časa že dvakrat. V prvič ob koleri I. Ta- krat se je sosidala tudi mrtvašnica, katere poprej ni bilo. Ker je pa postajalo pokopališče za sedanje potrebe vedno bolj tesno, mi>lilo ježe več let na razširjenje. Letos je poslednjič do tega prišlo. Delo je vodil in ob>krboval Zupan gosp. Fran Kosmelj Drugo žalno opravilo vršilo jc v pred-dan praznika Vseli svetnikov. Pred 17 leti je bila umrla gospa Katarina Globočnik-ova Pokopana je bila na rodbinskem pokopališču pri župni cerkvi. A ker se je temu takrat od strani >o-sedov na moč oporekalo, sklenil je bil njen soprog, lanske jeseni umrli g. veleposestnik Ivan Globočnik, zgraditi si na podaljšanem pokopališču pri sv. Frančišku, novo lastno rakev za o se pa prenesli izkopani in v novo krasno kr>to vloženi telesni ostanki pokojne gospe Katarine Globocnik-ove v slovesnem sprevodu do >\. Irančiška, ter so bili po odpeti »Libera" skupno s telesnimi ostanki rajnega g. soproga Ivana Globočnik-a. do/daj v začasnem grobu, položeni do večnega počitka v novo nadgrobno zgradbo. Temu so sledile še >v. mase, ena slovesna z azistenco pri velikem, in dve pri stranskih dveh altarjih. Vame je tudi danes deževno in žalno otožno. Gospod Bog pa daj rajnim v deželi večnega solnca vživati večno veselje! .Nadučitelj .los. Levičnik. Zrnje. Sv. Monika je bila čvrsta žena. Omožena je bila s Patricijem, imenitnim poganom, ki je bil zelo nagle jeze. Krotka Monika pa je znala molčati, da >e je ohladila možu jeza. Potem je odgovarjala s prijetnim glasom. Tudi zakonsko nezvestobo svojega moža je prenašala potrpežljivo. Ko so ji tožile nektere žene, da je pretep-Ijejo njih razberzdani možje, jim je rekla: »Vas tepe le vaš ostri jezik." Monika je s krotkostjo in molitvijo tako poboljšala svojega hudobnega moža. da je eno leto pred smrtjo sprejel katoliško vero in živel pobožno. Sv. Monika bodi v izgled vsem krščanskim materam, ktere imajo hude može in sprijene otroke. Naj vedo, da le z ljubeznijo in molitvijo ^e dajo poboljšati, »ker močna kakor smrt je ljubezen" Ljubezen vse premaga, kakor smrt. »Molitev ponižnega človeka oblake predere." Nad Moniko so >e izpolnile besede sv. Pavla : »Posvečen je namreč neverni mož po verni ženi. in posvečena je neverna žena po vernem možu." (I. Kor. 7.) To je: Hudi mož >e izpreobrne po prizadevanju pobožne žene in hudobna žena po trudu vrlega moža. Župnik A. Kummer. Ali je večnost? Ali je Bog? V svojih dijaških letih sem poznal gospoda, uradnika v pokoju, ki nam je cesto zatrjeval: Večnosti, te pa ni! Boga ni! Skušal nam je to tudi dokazovati na razne načine. Seveda niso bili bogve kako trdni ti dokazi. Ko pridem pa po potresnih počitnicah zopet v Ljubljano in grem mimo frančiškanske cerkve, kako se začudim, ko vidim tega kedaj brezvernega gospoda priti iz cerkve. „Iz cerkve prihajate, gospod?" ga vprašam zato, ker sem sploh moral nekaj govoriti kakor njega stari znanec. »Ne čudite se," odgovori mi gospod, »lahko je trditi, da ni Boga, da ni večnosti, ko je človek zdrav in brez skrbi. Ko se je pa pod menoj majati začela zemlja, ko sem bil v nevarnosti, da se zdajzdaj ne poruši na me strop in me ukonča, tedaj pa nisem bil v stanu več reči: Ni Boga, ni večnosti! Takrat sem zaslišal v svojem notranjem strašni glas: Kaj pa, če je Bog? Če je večnost? Kaj bode s tvojo dušo? Ne morem vam popisati strahu v tistih trenutkih. Obljubil sem, ako se rešim še živ, da ne bodem več zanikal Boga in večnosti. Sklenil sem postati pravi kristijan." Gospod je držal to svojo besedo in je umrl pred nekaj meseci zelo vdan v božjo voljo. o. M. Kaj najbolj teži v človeškem živenju? Najmanje nekaj stoletij je minilo, kar je vprašal neki kralj tri svetovne modrijane, kaj pač najbolj teži v človeškom živenju? Prvi pravi: »Starost, ako jo spremlja bolezen, pomanjkanje, revščina." Drugi odgovori: »Najbolj teži človeka bolezen, ki jo prenaša nepotrpežljivo." Tretji meni: »Najhujše je, če je kedo že blizo smrti, in mu vest pravi, da ni storil se ni-česa dobrega." Poslednji je dobil od kralja nagrado. Župnik .los. Plantarič. .Danka* izhaja vs.ik petek na celi poli in velja po pošti za vse leto 6 kron, za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 krono ~>0 vin Zunaj Avstriji- velja za vse leto 7 kron; za Ameriko 9 kron. Ako hi bil petek praznik, izide .Danica" dan poprej V Ljubljani m dobivajo posamezne številke po 10 vinarjev v tabakarni: Makso Brusovi, pred škoiijo 12.