Sto 54 Hlim plaiasuiišSHii Konta mm ten la posta)
g^-^iTfe--—
v Trstu« v sredo; 4. marca 1925.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik L
dopisi nafse. 'kopisi se r
Izhaja, izvzemši pondeljek, Asiškega št. 20, 1. n^dstrop pisma se ne sprejemajo Prot. F. Peric. — Lastnik tvarna znaša za mesec L 7.—, 3 rac^e L Za inozemstvo mesečno 5 lir
kedništvo: ulica sv. Frančiška jš^rjajo uredništvu. Nefrankir^n^i
-^.^ajo. — Oci<>«~---:

ocuna
IJUBIJAN*	„-
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškcga štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
Manišinska peHtfl» v Jugoslaviji in Italiji
Smo načelni pristaši ideje zaščite narodnih manjšin, priključenih k drugorodmm državam. Poleg tega našega načelnega s a-lišča pa zahteva velevno od nas tudi položaj našega naroda v Italiji, da smo borci za to načelo brez ozira na dnevno politično valovenje v državah z narodnimi manjšinami. Zvesti temu svojemu stališču smo — pa bodi komu ljubo ali ne — za to, da bodi ustreženo vsem upravičenim narodnim in kulturnim 'potrebam narodnih manjšin v vseh državah! Seveda le dotlej, dokler je njih politično vedenje napram državi korektno in neoporečno!
Povod za naslednja izvajanja iiam daje dejstvo, da italijanski tisk z očitnim zadovoljstvom beleži naredbo, s katero je naučni minister Jugoslavije odpravil par srednješolskih razredov nemške manjšme; Z našega označenega načelnega stališča bi morali obžalovati ta ukrep jugoslovanske naučne uprave. Drugače moramo,- seveda, soditi, ko čujemo iz ust naučnega ministra, da ni bilo za to odredbo odločilno nikako nasprotstvo proti nemški manjšini, marveč !e stvarni razlagi, posebno pa dejstvo da so bili tisti razredi skoro brez nemških učencev. 0 dejstvu, da je državno-politična konduita nemške mafijšine w Jugoslaviji precej dvomljiva in sporna — niti nočemo dalje govoriti. Zabeležiti moramo tudi gla-Bove, da misli jugoslovenska naučna uprava odpraviti tudi nekaj slovanskih srednjih šol ter jih nadomestiti s .strokovnimi,ki bodo boljše služile praktičnim potrebam dotič-jnega prebivalstva. Torej so tudi zas tako namero odločilni zopet le (stvarni brez vsake politične primesi.
Naglašamo vise to za verjetni slučaj, da bo italijanski tisk skušal tudi odpravo rečenih nemških šol v Jugoslaviji izrabljati za opravičbo manjšinske politike v naši državi. Seveda to kljub temeljni in bistveni razliki med položajem nemške manjšine v Jugoslaviji in položajem slovanske v Italiji. V označbo razlike med postopanjem napram nemški manjšini v Jugoslaviji in slovanski v Italiji naj zabeležimo tudi nekoliko dejsttev.
« Jutro » ugotavlja na pr., da je Jugoslavija dala Nemcem državne šole v času, kd je morala na severni meji s puško v roki braniti svoje ozemlje pred naskoki nem' škega nacijonalizzna! Pri nas pa so kmalu po zaisiedbi začeli zapirati celo slovanske ljudske šole drogo za drugo, dokler jih niso popolnoma odpravili, oziroma raznarodili. Odpravili so tudi slovanske srednje sole v Lstri, Gorici, Idriji ter jezikovno pobastar-dfili * slovensko učiteljišče, sedaj v Tolminu! Že ta razlika v postopanju tu in tam kriči do neba, da bi moral italijanski tisk — če bi ibilo v njem le nekoliko t en k o vestnost i — mo'Ioati kakor grob o šolstvu narodnih manjšin v Jugoslaviji
Tu pa je vmes še eno znamenito dejstvo«, ki bi že moral italijanski tisk. razmišljati o njem. Jugo si o venski tisk je zabeležil izjavo naučnega ministra, da je njegotv ukrep mišljen v prvi vrsti kot represalija radi postopanja Nemcev s slovenskim prebival stvom na Koroškem na polju šolstva! Lo gični zaključek iz tega ministrovega pojasnila je, da bi ne bil izdal tistega ukrepa, če bi s Slovenci na Koroškem postopali drugače: pravično, dobrohotno in liberalno, v kar jih obvezujejo tudi mednarodne pogodbe. To pojasnilo jugotslovenskega ministra ima za nas posebno pomembnost, ker je z njkn obenem obsojeno postopanje z manjšinami v Italiji, povsem slično ali pa še hujše, nego je ono Nemcev na Koroškem! Zato bi bilo le neverjetno drzno, ako bi italijanski tisk hotel ont ukrep jugoslo-vetiske naučne uprave izrabljati v opravičbo postopanja z našo narodno manjšina.
Nemci so seveda vsi v ognju in divje je zabučalo po vsej šumi nemškega tiska. To je razumljivo in najs ne preseneča. Nekaj drugega pa nas preseneča po vsej pravici. Drznost namreč, s katero bi hoteli nemški listi dokazati, kako pravično da se poisto-pa s Slovenci na Koroškem in kako zadovoljivo je urejeno šolstvo za nje. Graška «Tagespdst» je na pr. naštevala 'v posebnem članku, koliko šol imajo koroški Slovenci «na razpolago*!! Graški list pa je modro zamolčal — kakšnih?! Zamolčai je, da smdi vse te šole «dvo>jezične». A še to le kot pesek v oči, ker poučujejo na njih le nemški nacionalistično razpaljeni učitelji. Ti ljubi Bog, saj imamo tudi mi v Julijski Krajini vse polno «šolstva» na razpolago na vseh kotneih in krajih!! Kljub vsemu temu blagoslovu pa je tu porazno,in nekulturno dejstvo, da nimamo več niti ene ljudske šole iv svojem jeziku! Kakor Nemci na Koroškem imajo tudi naši gospodarji svoje posebne pojme o pravičnosti napram narodnim manjšinam v kulturnem pogledu!
Povsem drugačne pojme, ki jih tudi prak" tično udejstvujejo, imajcl na pr. v Jugoslaviji. Stotisoč koroških Slovencev ima daneo «na razpolago« faktično le internat v Št. Rupertu pri VeKkovcu, a še ta je 7e priprosta, gospodinjska šo!a in le na papirju, ker koroška vlada še vedno zavlačuje nje
ni vr.-i.toir	mč' 1 m ^nr»viina»i 1»;
RIM, 3. Kljub temu, da so fašistovski listi in pa on. Farinacci že delj čaisa odločno zahtevali, da iraoira vlada poseči v organizacijo bojevnikov, je bojevnike nekoliko presenetil ukaz ministrskega predsednika Mussolinija, s katerim je bil osrednji odbor Udruženja bojevnikov razpuščen Gotovo je bilo, da bo vlada prej ali slej segla po tem sredstvu v boju zoper organizacijo, ki je postala vladi nevarna, vendar pa ni niti vodstvo organizacije pričakovalo, da bo razpuščeno ravno na včerajšnji dan. Že pred par dnevi se je širil glas, da ima vlada pripravljen ukaz o razpustu. < Giornaie d'Italia.» pa je še včeraj popoldne pisal, da ne verjame, da se bo vlada prenaglila in z razpustom osrednjega odbora še povećala razburjenost med bojevniki. «Čemu ta sila?», se vprašuje list. Kaj slabega so napravili v Assisi? Nič strašnega. Bojevniki so zahterv&Ii pomirje-nje in normalizacijo. To ni prevratni program. Sedaj fašist oviski listi napadajo on. Viola. Ali ni bil on. Viola odlikovan z zlato svetinjo in izvoljen na fašistovski listi? »
Radi tega so bili člani osrednjega odbora Udruženja bolj ali manj presenečeni, ko so oe včeraj ob 18. uri javili 3 komisarji (prof. Amilcare Rossi, on. Russo in on. Sansavelli) v uradu Udruženja, da prevzamejo posle. Uradnik ministrskega predsedstva je izročil predsedniku Udruženja on. Violi pismo ministrskega predsednika in pa ukaz o razpustu osrednjega odbora. On. Viola je potrdi! prejem pisma in sporočil iviso zadevo drugim članom vodstva, ki so se nahajali v uradu, med temi on. Bar varo ki Ponzio di San Sebastiano. Komisarji so takoj prevzeli1 posle; profAmilcare Rossi je prevzel predsedstvo triumvirata.
Kakor znano, navaja ukaz o razpustu kot razloge razpusta osrednjega odbora razne nerednosti pri notranji upravi Udruženja. Tako se niso vršili občni zbori pokrajinskih sekcij; radi tega je sklicanje državnega, odbora neveljavno. Proračun za 1. 1925 ni bil pravočasno odobren. Skratka, Modstvo ni izvrševalo pravil.
To so razlogi, ki jih navaja ukaz. Faši-stoviski listi navajajo Še drugega: Udruženje (bojevnikov je bilo ustanovljeno, da čuva interese vseh bivših bojevnikov, ne-tflede na njihovo politično prepričanje; Ddruženje je nepolitično. Po zborovanju ™
i%riza v Udruženju bojevnikov
Vlada hoče pofašistiti Udruženje
Assisi in po napadu na bojevnike v Rimu (4. nov. 1924) pa je postalo Udruženje orodje onih, ki bi raidi izpodkopali tla fa-šistoviski vladi. Interesi onih bojevnikov, ki so bili pristaši vlade, so pričeli trpeti. Bila je torej sveta dolžnost vlade, ne samo pravica (Udruženje je moralno bitje, nad katerim ima. država pravico kontrole), da poseže vmes in ustavi strankarsko delovanje gotovih poUtikantov. Tako zagovarjajo fašistovski listi razpust osrednjega odbora. Po njihovem mnenju je vlada hotela le rešiti Udruženje in ne uničiti ga.
Umevno je, da je opozicijski tisk čusto drugačnega mnenja. Vlada je z razpustom osrednjega odbora napravila prvi korak na poti, ki pelje do popolnega pofašistenja Udruženja. Ko imajo fašisti enkrat v rokah osrednje vodstvo, se bodo pač lahko polastili pokrajinskih organizacij. Vlada je imela ta načrt že dolgo pripravljen, pričela ga je izvajati s prepovedjo kongresa Udruženja, ki bi se moral vršiti v Rimu 56. in 7. marca, in pa z razpustom osrednjega odbora. Povod za pričetek te akcije so ji dali pokrajinski kongresi, na katerih se je velika iv^ečina bojevnikov izjavila za resolucijo v Assisi, ki je naperjena proti sedanji vla ^L	s
Z razpustom osrednjega odbora vlada sicer ne bo pridobila na svojo stran velike večine bojevnikov, vendar pa je s tem preprečila, da bi prišlo do veljave resnično razpoloženje bojevnikom na javnih manifestacijah kakor so pokrajinski kongresi in napovedani kongres v Rimu.
Protest poslanca Viol* pri kralju
RIM, 3. Kakor hitro je bil predsednik Udruženja bojevnikov on. Viola obveščen o odstavitvi osrednjega odbora, je odposlal kralju naslednjo brzojavko: «Protestiram v imenu bojevnikov Italije, ki so m bodo ostali zvesti programu v Ajssili, v imenu tradicij Risorgimenta, ki so jih ustvarili Vaši predniki. — Ettore Viola.»
BolevnlSKI kongres prepovedan
RIM, 3. Rimski prefekt je prepovedal kongres bojevniške zveze iz razlogov javnega reda. Kongres bi se imel vršiti 5. t. m.
Zbornica sklicana za 9. t. m.
RIM, 3. Poslanska zbornica je sklicana za 9. marca.
---------—,-----------poucu
jejo skero izključno Je nemški učitelji! Na ta kričeči kontrast v postopanju s šolstvom narodnih manjšin opozarjamo italijanski tisk, da se ne bo več skliceval na Jugoslavijo kot tipičen primer krivično,?ti napram narodnim manjšinam!
Ljuba JooanouK odklonil predsedstvo narodne skupštine
Uzunović njegov naslednik - Rekonstrukcija. vlade
BEOGRAD, 3. (Iz»v.) Vladni krogi se pridno pripravljajo na sklicanje narodne skupščine. Dopoldne so se vršila v ministrskem predsedstvu posvetovanja radikal-skih poslancev pod predsedstvom ministrskega predsednika Fašića. Na dnevnem redu je bilo pred vi sem vprašanje konstituiranja parlamentarnega kluba, volitev predsednika in iverifikacijskega odbora.
Glede rekonstrukcije vlade je danes gotovo, da izstopijo iz vlade vsi ministri brez portfelja in minister za graidbe Uzunović, minister za trgovino Šurmin in prometni minister Stašić. Podpredsednik Trii-koivtč prevzame resort; v vlado stopi dr. Perič, ki je bil svoječa»sno minister za socijalno politiko ter je vodil pogajanja z Madžarsko. Izmed podtajnikov ostane le Vukosarvlievič. Razmerje med ^samostojni-mi demokrati in radikali ostane neizpre-menfeno.
Predsednik narodne skupščine je poselil Pašića ter mu sporočil, da radi bolezni ne more več prevzeti mesto predsednika narodne skupščine. Na njegovo mesto bo bržkone prišel Nikola Uzunović. Za predsednika radikalskega kluba pride v poštev Živković, Pašićev prijatelj izza mladih let.
Veliko .zanimanje vlada za jutrišnjo sejo radikalskega kluba in odbora samostojnih demokratov, ki se bosta vršila istočasno. Ni izključeno, da se bo vršil pozneje skupni sestanek narodnega bloka.
Dr. Smofflflko In gen. Bodrero odpotovala v Rim
BEOGRAD, 3. (Izv.) Italijanski poslanik gen. Bodrero je odpotoval davi z «oriet-expressom» v Rim, kamor ga je pozval ministrski predsednik Musisolini. General Bodrero ostane delj časa v Italiji, ker se bo udeležil konference v Firencah.
Z istim vlakom je »odpotoval tudi poslanik pri Vatikanu dr. Smodlaka, da prične preliminarna pogajanja za sklenitev konkordata.
Minister Žerjav se je mudil na dvoru ter poročal kralju o položaju in o svojem re-sorju. Za njim je prišel na dvor zunanji
minister dr. Ninčić.
Danes se je vršila seja glavnega odbora Davifdovičeve stranke. Na dnevnem redu je bila razprava o stališču napram bloku narodnega sporazuma. Jutri se razprava nadaljuje.
Našo naučno upravo pa prosimo, naj posnema zglede Jugoslavije in naj nam da razmeroma toliko res slovanskih š>o4, kolikor jih imajo nemški Kočevarji v Jugoslaviji! In zagotavljamo jo, da bomo zadovoljni viaiaj v pogledu ljudskega šolstva, '
Avstrijska politika napram manjšinam
Pritožba avstrijskega poslanika proti « Jutru«
LJUBLJANA, 3. Današnje «Jutro» poroča iz Beograda: Danes opoldne je avstrijski poslanik Hoffinger posettl pomočnika zunanjega* ministra Jovana Markovi-ća in se ob tej priliki pritožil radi pisanja «Jutra», ki da vodi neosnovano kampanjo proti Avistriji radi slovenske manjšine na Koroškem. Poslanik Hoffinger <je izjavil, da avstrijska vlada ne zasluži nobenih očitkov, češ da lojalno izpolnjuje obveznosti mirovne pogodbe napram svtojim narodnim manjšinam in zlasti napram koroškim Slovencem.
«Jutro* dostavlja tej vesti naslednjo pripombo:
Pritožba avstrijske vlade je naravnost frivolna. «Jutro» ne vodi nobene neosnovane kampanje proti avstrijski republik i, s katero isi vsi želimo dobrih odnošajev. Na žalost je tvelok del avstrijskega časopisja drugega mnenja. Pač pa je «Jutro» ožigosalo neiskreno politiko avstrijske vlade napram »slovenski narodni manjšini ter je razkrinkalo cinično barbarstvo koroške deželne vlade napram slovenskemu Šolstvu. Lepa izjav* g. Hoffiogerja ne more spraviti s sveta niti enega dejstva, ki ga je «Jutro* navedlo in tuai ne more oprostiti naše vlade dolžnosti, da se z energičnimi ukrepi pobriga za usodo trpečih rojakov v koroški deželi.
Gibanje v Radićevi stranki
ZAGREB, 3. (Lav.) Jutri se ssstanejo poslanci Radičeve stranke In Hrvatske Zajednice. Zborovanje bo popolnoma tajno. O dnevnem redu zborovanja ni bilo mogoče ničesar izvedeti.
Izselitev Jugosloveoov Is Grčije
BEOGRAD, 3. (Izv.) Današnja «Politika* poroča o nevzdržnem položaju jugo slovenskega prebivalstva na Grškem. V Solun je prispela deputacija jugoslovenskih sr/jar kov in se obrnila na jugoslovenski kon-sulat, da bi posredoval, da bi se izselitev Jugc'slovesov čimprej izvršila. Jugos.1 oveni so že izročili hiše in polja Grkom, ki prihajajo iz Male Azije.
Poffittd položni no Bolgarskem
Izjava bolgarskega zunanjega aunistra
BEOGRAD 3. Bolgarski minister za zunanje stvari Kalfov je izjavil, da je vlada v pogledu notranjega položaja v Bolgariji premagala glavne težkoče. V sobranju je bila izvršena revizija zakonov, ki so jih spravili na dan zemfcporadntki, in odpravljeno je bilo vse, kar je bilo .v škodo, kar je bilo dobrega, se je pa obdržalo. Naio je Kalfov prešel na dogodke meseca septembra 1924 ter pripomnil, da |e to boljševičko gibanje skušalo zanetiti nemire po vsem Balkanu. Ob tej priHki da je bolgarska vlada nastopila za y^drževanje reda.
Bolgarski zunanji minister je tudi izrazil nado, da bo Jugoslavija skupno z Bolgarsko delovala proti komunistični propagandi in skrbela za red in mir na Balkanu.
Albanija ima ustavo TIRANA, 3. (Izv.) Ustavodajna skupščina je končala delo za sestavo ustave. V smislu nove ustave bo ustavodajna skupščina izvolila 12 senatorjev; 6 jih bo imenoval predsednik narodne skupščine Ali-med Zogu.
V Bolgarski nI obsednega stanja
SOFIJA, 3. Bolgarska brzojavna agencija zanika vesti, glasom ktaerih bi bolgarska vlada proglasila obsedno stanje v deželi. Bolgarske oblasti so izvedle le aretacije nekaterih oseib, ki so zapletene v komunistično propagando.
BIvii Finančni albanski minister umorjen
BARI, 3. Včeraj ob 8.30 zvečer je trgovec Stamola oddal proti bivšemu finančnemu ministru prof. Gurakuki tri revol-venske strele iz neposredne bližine. Profesorja Gurakukija so odnesli prijatelji v nevarnem stanju na tukajšnjo univerzitetno kliniko, kjer je Gurakuki taVoj umrl. Aten-} tatorja je policija po kratkem zasledovanju aretirala. Pri zasliševanju ni hotel Stamola, ki je albanski državljan, podati nikakih izjav. Prof. Gurakuki je vršil v bivši Fan Nolijevi vladi posle finančnega ministra. Priznan je bil kot izvrtsten strokovnjak na finančnem polju. Ko se je polastil Albanije sedanji predsednik Ahmed Zogu, je zbežal v Bari1 s celokupno Fan Nolijevo vlado.
Trupla mojstra H. E. BossiJa
na poti v domovino
MILAN, 3. V petek so prispeli v Le Ha-vre s francoskim parnikom «De Grasse» zemski ostanki velikega mojstra na orgijah Bossija. Pamik je zavozil v luko z italijansko zastavo na pol droga. Pri izkrcanju truola je moštvo v paradi izkazalo pokojniku časti. Prevoz na postajo se je izvršil z velikim pompom na stroške ameriškega podjetja Wanamaker, ki je bilo povabilo Botsisija na koncertno turnejo po Ameriki, tekom katere je slavni umetnik svira I v « Au elit ori umu» v New Yorku na ve like orgije z 18.000 piščalkami, pet vrstami tipk in z 200 registrov. Iz Le Havre je Bos-sijevo truplo odpotovalo v Como, kamor dospe v četrtek. Tu se bo pogreb vršil na stroške metstne občine. Med drugimi sta izrazila pokojnikovi družini sožalje kraljica-mati in kardinal Gasparri v imenu papeža.	_
Borbo za predsedniško mesto
v Nemčiji
Kandidati raznih strank
BERLIN, 3. Predsednik Ebert ni še pokopan in že se pričenja borba za nasledstvo, borba, ki je brezdviomno izredno velike važnosti za nadaljnji razvoj Nemčije. Pogajanja med strankami pričnejo že v četrtek po Ebertovem pogrebu. Republikanske stranke, socijalisti, demokrati in katoliški cen trum, želijo, da pride na mesto pokojnega Eberta mož, ki bo neomahljivo nadaljeval v Nemčiji sedanjo ustavno in republikansko politiko. Katoliški centrum predlaga kot kandidata dr. Marxa, toda socijalisti se nikakor ne ogrevajo javno za to kandidaturo, ker je na eni strani dr. Marx pristaš meščanske stranke in ker bodo komunisti na drugi strani predlagali ljudskim množicam lastnega kandidata.
Demokrajti se niso še pričeli baviti s vprašanjem predsed. kandidature. Vendar pa se lahko že sedaj trdi, da nikakor ne nameravajo pri prvem skrutiniju voliti dr. Marxa, temrveč lastnega pristaša doktorja Petersena, predsednika Badena.
Desničarske stranke se nahajajo v veliki zadregi glede lastnega kandidata. Najbolj priljubljena osebnost pri monarhifctih Von Hindemburg je bolan in prestar, da bi se zavzemal za predsedniško mesto. General Mackensen m admiral Tirpitz ne prideta v poštev kot kandidata, ker se smatrata za netsposobna za tako važno mesto. O priliki današnjega desničarskega zborovanja, ki se je vršilo v parlamentu, so izjavili mo-narhistični novinarji, da bodo monarhisti imenovali kot svojega kandidata znanega pravnika Kohl-a. V zvezi s tem vprašanjem i se pogostoma imenuje tudi sedanjega državnega kancelarja Lutherja.
Dan predsedniških volitev ni še točna določen, toda domneva se, da se bodo vršile volitve 26. aprila. Vse stranke želijo, da bi trajalo medvladje le kratko dobo. Za to predlagajo nekateri listi, naj bi se vršile volitve že 29. marca, kajti sedanji državni kancelar, ki je itak preobložen <s svojimi posli, ne more kar dva meseca zastopati predsednika republike.
Delavska manifestacija za Eberta
BERLIN, 3. Velike sindikalne organizacije Nemčije so v posebnem proglasu pozvale delavce in nemške uradnike, da prekinejo svoje deio za četrt ure o priliki pokopa pokojnega predsednika Eberta v Heidelbergu. _
Velika železniška nesreča na Pripjatu
BERLIN, 3. V ruskem obmejnem mestu Mosyror gradijo Rusi že dve leti strateško važni železniški most preko Pripjata desnega pritoka Dnjepra. O priliki poizkus ne vožnje se je most zrušil m vlak je telebnil v reko. Vsi Člani komi sije 30 prišli ob življenje.
Turška vlada demrtjcarirala
ANGORA, 3. Vlada je podala ostavko.
674 milijonov mark primanjkljaja
v nemški trgovski bilanci
BERLIN, Wolfov dopisni urad poročat Nemška trgoviska bilanca za mesec januar izkazuje za 674 milijonov mark. Izvoz je dosegel 697 milijonov mark. V primeri z mesecem decembrom se je uvoz — posebno prekooceanski — povečal za 63 milijonov, medtem ko se je izvoz skrčil za 42 milijonov. To dejstvo se na /splošno razlaga z velikimi zasebnimi krediti, dovoljenimi iz inozemstva. Z ozirom na popolnoma izdelane industrijske proizvode je tudi opažati zrvišanje za 29 milijonov mark na uvozu in skrčenje za 37 milijonov na izvozu.
Porodio kontrolne vojaške komisije
na seji poslaniške konference
PARIZ, 3. Danes se sestane poslaniška konferenca na Quai d'Orsayju. Ob tej priliki bo proučila poročilo vojaške medza-vezniške komisije za nadzorovanje nemške vojske in o noti, ki jo je sestavil maršal Foch v imenu medzaivezniškega vojaškega odbora v Versaillesu.
Izvrševanje Dawesovega načrta
PARIZ, 3. Reparacijska komisija je bila obveščena, da je Nemčija izročila Francoski banki za šest milijard mark v zlatu 5%tnih industrijskih o-bveznic, izdanih od trgovskih pedjetij v smislu določb Dawe-sovega načrta. Vsled te operacije je Nemčija zadostila vsem svojim dolžnostim, ki so zapadle 28. februarja glede industrijskih obveznic. Glavni, agent za plačila Gilbert je obvestil reparacijsko komisijo, da je nemš-ka družba za železnice položila na račun reparacij 100 milijonov mark v zlatu kot obresti za prvo polletje bonov uprave te družbe.
Sovjetski zavud za svetovno gospodarstvo
MOSKVA, 3. Ustanovljen je bil zavod za svebovno gospodarstvo, ki ima nalogo proučevati aktualne probleme in odnošaje med arznimi državami.
Plovba na Volgi in Donu
MOSKVA, 3. Sovjetski krogi proučujejo sredstva za olajševanje plovbe na Volgi, Donu in v Azovskem morju in načrt za zgradbo kanala v Rcstovu, ki naj bi omogočal ladjam d^hod z morja v mesto. Ravno tako nameravajo spopolniti pristanišče Rostov. V bo* fsvrho so določili znesek 30 milijonov rubljev.
Poštna in brzojavna pogodba med Poljsko in Rusijo
VARŠAVA, 3. Med Poljsko in Zvezo sovjetskih scicijalističnih republik je bila sklenjena poštna in brzojavna pogodba. Včeraj so bili izmenjani ratifikacijski dokumenti.
Izjalovljena dijaška stavka
BUKAREŠT, 3. Staivika, ki so jo organizirali akademiki, se je popolnoma izjalovila. Predavanja na raznih fakultetah so se zopet redno pričela.
Zborovale sovjetskega osrednjega izvršilnega odbora v Tiflisu
Prihod 200 članov - Izjave časopisov Dnevni red zborovanja
TIFLIS, 3. Semkaj so prispeli člani osrednjega izvršilnega odbora, da prisostvujejo zborovanju 'osrednjega izvršilnega odbora Zveze sovjetskih socialističnih republik. Med došleci se nahajajo Rikov, Ci-čerin, Kalinin, Budeny in 195 članov izvršilnega odbora. Goste so sprejeli na kolodvoru zastopniki transkavkaške vlade, številna inozemska poslaništva in brezbrojna množica. Na zborovanju bodo predvsem razpravljali o ednošajih med vlado Zveze sovjetskih socijalističniii republik in transt-kavtkaško vlado in o proračunu Zveze.
MOSKVA, 3. Agencija Rosta dobiva iz Tiflisa: O priliki prihoda članov osrednjega izvršilnega odbora v Tiflis se je vršil svečan vojaški pregled. Ćete sta pregledala Kalinin in Budeny. Nato so priredile komunistične organizacije manifestacijski obhod po mestu, (katerega se ?je udeležilo nad 100 tisoč oseib. Vsi tifliški listi pozdravljajo z zadoščenjem dejstvo, da se vrši zborovanje osrednjega izvršilnega odbora v Tiflisu, ki jamči, da se bo izivarjai z največjo nepristranestjo princip enakosti med posameznimi republikami Zveze.
Kurdski vstuil na umiku
Napad aeroplanov na vstaška središča
ANGORA, 3. Oborožene tolpe Kurdov, ki so se skušale približati mestu Hhigni, so bile odbite od oddelkov žendarmerije in krajevnega prebivalstva. Te tolpe iso bile najprej zapodene iz Karcuta in so potem napadle Cenichkeseyue, odkoder so jia zavrnile domače sile. Kraja Hamy in Tia-ny, središči vstašev, sta bila bombardirana od aeroplanov.
Sploina volilna pravica na Japonskem
TOKIO, 3. Zakontski načrt, ki določa splošno volilno pravico na Japonskem, je odobri 1 a poslanska zbornica z veliko večina. Načrt se predloži v kratkem tudi zgornji zbornici.
Vetfkl potres ▼ Ameriki.
LONDON, 3. Iz New Yorka javljajo, da je bil te dni najmočnejši potres kar ga je zaznamovati na ameriškem kontinentu od leta 1755-, ki je segal severno do Sudburya v Kanadi, južno do Florence v Južni Karolini ter zapadno do Viskonta. Potres je v New Yorku povzročil veliko razburejnja. V navalu je bilo več oseb težje ta lažje ranjenih.
DNEVNE VESTI
Hekoiiko dobrobotnih pripomb
•Slovenci Narod* se bavi z apelom Luigi Luzzattija v »Corriere della Sera» na naslov DruStva narodov. Ljubljanski list očita piscu, da v tem apelu nič ne omenja postopanja v Italiji s slovansko in nemško manjšino. Ugotavlja, da se v Jugoslaviji celo z renitentnimi manjšinami <kulantnejše postopa. Italija da je zaprla manjšinam šolo v njihovem materinem jeziku. Iz vseh uradov je pregnali jezik manj-iin in ga izganja celo iz cerkve. «Slov. narod» vprašuje: ali senator Luzzatti nič ne ve o tem. in izreka sodbo: «Nič ni vreden Luzzattijev članek, ker se ne ozira na krivice, ki jih trpe manjšine v Italiji. Iz inozemstva mu doni na ilančk odgovor: Luzzatti, pometaj pred svojim lastnim pragom.'»
Na ta izvajanja v ljubljanskem listu naj podamo nekoliko dobrohotnega pojasnila.
Pred vsem ugotavljamo, da smo tudi mi — v uvodniku od minulega petka — obžalovali fo pomanjkljivost v širokogrudnih izvajanjih tega odličnega in visokocenjenega Italijana«. Naglašali smo, «da so vse zakonite določbe in naredbe, ki veljajo v Italiji glede narodnih manjšin, pravo zanikanje pravic, ki jih predvideva sedanje mednarodno pravo v prid narodnim manjšinam po drugih državah.* Kar se tiče te pomanjkljivosti v apelu sen. Luzzattija smo torej z ljubljanskim glasilom v soglasju. Vendar moramo naglasiti, da beseda v «Na-rodu» na naslov Luzzattija zveni nekoliko prestrogo. Posebno pa označba njegovega članka za «nič vrednega«. Ce je na eni strani gornje očitanje upravičeno, pa moramo biti na drugi strani pravični in priznati Luzzattiju, da je ravno on povodom aneksije v parlamentu odkrito in odločno priporočal Italiji manjšinsko politiko, ki bi spoštovala čustva, jezik, kulturo in običaje narodnih manjšin. V tem zmislu se je tudi že večkrat oglasil v javnih glasilih, n. pr. v «Corriere della Sera». Pa tudi v svojem sedanjem apelu nalaga ne le formalno sprejete, marveč tudi moralne dolžnosti napram manjšinam vseh držav, ki so zastopane v Ženevi. In med temi je tudi Italija! To je dejstvo, ki ga moramo uvaževati, četudi ne govori izrecno na naslov Italije. Uvaževati moramo nadalje, da Luzzatti ni eden tistih povprečnih italijanskih politikov, ki jih gre dvanajst na en tucat, marveč mož evropskega slovesa. Njegova beseda tehta nekoliko več, nego beseda — kogarsibodi Če bi tisti, ki danes vodijo italijansko državno politiko, sledili njegovemu političnemu mišljenju, posebno pa njegovi koncepciji o manjšinskem vprašanju, bi bil — o tem smo nverjeni — položaj narodne manjšine v Italiji precej drugačen, nego je, na žalost, danes! Ponavljamo, da bi bilo želeti, da bi bil g. Luzzatti v svojem zadnjem apelu odločneje, odkrito in direktno govoril tudi na naslov svoje države! V toliko moramo pritrditi mnenju ^Slovenskega Na-roda».	________
Stavka na borzah
Kr. odlok o omejitvi svobode kupčij na bor-sah. ki je bil objavljen v uradnem glasilu *Gaz-le-tta Ufficiale* od pretekle sobote, je povzročil med borznimi mešetarji nejevoljo, ki se je spremenila v pravo stavkovno gibanje. Na včerajšnjem borznem trgu v Trstu je bilo opažati, da so se vse druge kupčije razen z državnimi vrednotami popolnoma bojl-totirale. Zato vsebuie včerajšnje borzno naznanilo le sledeče navedbe: 3VŽ%-na renta 83.25, konsolidiran dolg 89.50, sedemletni boni 103.85, benečijske obveznice 81.60, devetletni boni 104.50.
Kupčijska stavka se izvaja po poročilih tudi na vseh drugih borzah kraljevine. Stavkovno zadržanje tukajšnjih borznih mešetarjev je bilo sklenjeno na včerajšnjem zborovanju teh poslednjih, na katerem je bila sprejeta sledeča resolucija: «Borzni agenti, ki so se sestali ob 14. uri pod predsedništvom g. Menotti-ja Mor-purgo, so sklenili, da ustavijo vse nadaljnje kupčije z vrednotami, dokler jim ne pride od predsedstva gremija poziv, naj nadaljujejo svoje delovanje.«
Cilj stavkovnega gibanja na borzah je, da se doseže preklic uvodoma omenjenega kr. odloka o omejitvi svobode borznih kupčij.
— Koncert pevskega zbora ^Učiteljske
Zveze». Pred kratkim se je vršil v našem mestu koncert pevskega zbora «Uč. zveze« katerega je vodil g. Srečko Kumar, Spored je bil — L-iakor vedno na koncertih učit. zbora — bogat in zanimiv. Poleg Lajovca, ki je bil na sporedu najbolj zastopan, smo slišali Adamiča, Ravnika, Mckranjca, Pavčiča, Grbca in Hace-Preanašanje mešanega zbora je bilo v vseh
hetkolitrov žganja. Na vsako osebo prid« 93 litrov letno.
—	Eksplozija municije v Trebiniu. V Trebi-
nju.se je v petak zjutraj v trgovini z železni no Ace Babica pripetila grozna eksplozija. plodirala je velika množina municije, ki yo je Bahić imel v svoji trgovini. Vsa prodajalna je demolirana. NameSčenec Tripa Vujovič je ostal mrtev pod ruševinami. Poškodovane so bile tudi sosedne hiše. Na pomoč je prihitelo vojaštvo, ki je lokaliziralo požar.
Pruitvene vesti
—	Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi ob 19. uri pevska vaja za ženske glasove, jutri, v Četrtek, ob 19,30 vaja za moške glasove. V svrho določitve programa pevskega zbora je nujno potrebno, da se gg. pevke in pevci točno in polnoštevilno udeležijo teh vaj.
—	«Peterčkove poslednje sanje». Dram. odsek <M. D. P. — Trst, priredi v nedeljo 8. t. m. ob 20. uri v dvorani D. K. D. pri S. Jakobu to bajno otroško igTo v prologu in 4 slikah. Nastopi vsa Matijaževa vojska in dvor; gozdno prebivalstvo in palčiki, Jezušček z vsem svojim sijajnim spremstvom.
Dejanja so tako razvrščena: 1. dejanje; v Peterčkovi sobi; 2. dej. V jami, kjer se nahaja Matjažev dvor 3. dej. V gozdu; 4. dej. Zopet v Peterčkovi sobi. A izvrši se sprememba in Peterček odplava v nebeško kraljestvo.
Med dejanji svira za odrom izbran mandoli-nističetn kvartet one komade, kjer je igra uglazbena. V drugem dejanju zapoje zbor pesem, ki jo je uglasbil društveni član H. Š. V prizoru ko prihaja Peterček v nebesa, zasvira izbrana fanfara triumfalno pesem z zborom. Med odmori pa bo svirala mandolinistična skupina M. D. P. — Trst.
Od danes naprej so v razprodaji vstopnice in sedeži k predstavi. — Predstava «Peterčko-vih poslednfih sanj» je tem pomembnejša, ker hoče s to predstavo M. D. P. — Trst proslaviti petletnico svojega obstoja in hoče ravno z mladinsko igro naglasiti veliko delo, ki ga društvo uspešno vrši za probudo in izobrazbo naše mladine.
—	M. D. P. — Trst, vabi tem potom člane in članice društva in stanše otrok, ki sodelujejo pri «Peterčkovih poslednjih sanjah^ da prisostvujejo v soboto ob 20. uri generalni vaji igre.
Članom in članicam vstop dovoljen proti izkaznici, medtem ko dobijo stariši s strani odbora posebno povabilo. Drugim bo vstop k generalni vaji zabranjeni.
—	Družabni večer se vrši danes v dvorani «Modugno» kakor običajno ob 21. uri. Oni, ki pomotoma niso prejeli vabila za sobotno prireditev, oziroma katerih vabila so bila odposlana, a so se zgubila, jih morejo dvigniti nocoj pri blagajni.
namerovane mere, na naše prigovarjanje. Naj'naša kritika ob njegovem prihodu spet torej nikdo ne zamudi lepe prilike, ko g. pro- nespametna devica, kot je bila doslej fetor zaključuje svoj ciklus predavanj v Go-	i— i— —	—
lici.
Iz tržaškega iivlienia
Smrt v morskih valovih. Sinoči okoli 21. ure
so nekateri finančni stražniki, nameščeni v stražnici pri pomolu «Audace», zapazili po delavsko oblečenega moža, ki se je nekam sumljivo še t al ob morskem obrežju; neznanec je stopical premirno sem ter tja, ka_-cor da bi nekaj premišljeval, k čemur se ne more odločiti. Predno je stražnikom prišlo <na um, kaj namerava mož, je neznanec za hip obstal, nato se zapodil odločno k bregu ter planil v morje. Ker je bil neznanec predaleč od brega, da bi mu mogli pomagati, so stražnika hiteli k bližnji jadrnici po čoln, s katerim so z dvema mornarjema odveslali neznancu na pomoč. Toda medtem je nesrečnik, ki se je bil par^rat prikazal na površju, obupno boreč se z valovi, izginil onemogel pod vodo. Šele po daljšem iskanju so reševalci našli njegovo truplo ter ga spravili na breg. Neznanec ni kazal nikakega znaka življenja več. Tudi zdravnik reš. postaje, ki je bil nemudoma poklican na lice mesta, ni mogel storiti drugega, ka.ior ugotoviti, da j-e revež že mrlev. Pri samomorilcu niso našli ni-kakih listin, ki bi omogočile ugotovitev njegove , istovetnosti. Seveda tudi ni znano, kaj je ne- ' srečnega moža gnalo v žalostno smrt.
Po oblastvenem izvidu je bilo truplo prepeljano v mrtvajciico mestne bolnišnice.
Oh, ta nesrečna ljubezen! Radi malenkostnega spora z zaročencem, 231etnim zasebnim uradnikom Ferdinandom B., si je včeraj popoldne stregla po svojem mladim življenju 20-letna Kristina Miallovich, stanujoča v ulici Palladio št. 2. Meneč, da je zanjo na tem svetu vse končano, je segla po strupu; v svojem stanovanju je izpila precejšnjo količino karbolne kisline. Skrbna mamica, ki jc čez nekaj časa prišla na sled obupnemu činu hčerke, je vsa prestrašena poklicala na pomoč zdravnika re-
kakor
f -----------, ___________ skoro
vselej, marveč da bo, kar ima biti: prva in verna oznanjevalka novega slovenskega genija.»
♦Kritika* izhaia 10 kratna leto in stane za Italijo 20.— lir. Naroča se v Ljubljani, Gledališka ulica 5/23.
— Nov tržaški žepni kažipot. Založniška firma «Aurora» je izdala ličen žepni kažipot Trsta, ki ga je sestavil znani Emel De Angeli. Knjižica vsebuje vse, kar utegne zanimati osebe vseh slojev, od javnega organa do trgovca in uradnika. V nji so označene vse izpremem-be imen ulic, vsa oblastva in javni uradi, razni zavodi, udruženja, zadruge, konzulati, gledališča itd. Poleg tega je podana v knjižici v glavnih potezah zgodovina Trsta. Kažipot je na proda) v vseh knjigarnah in papirnicah ter stane L 2.50.
ta r i euii<isitin;c iiits^aiieg«. .-luci a je ono v vsch t" ------r ------ — - • .	i - i j
točkah na splošno hvalevredno, kar velja po- • silne postaje, ki je deklici jzpral želodec. Ua-••	n 1. t	r • siravno se je ta cperacna popolnoma posre-
čila, je morala nesrečna deklica v mestno bolnišnico, kjer gleda sedaj smrti v oči.
Nezgoda perice. Predvčerajšnjim pop. je 49-letna perica Ivanka Gerbec, doma iz Dekanov, peljala domov iz Trsta perilo, ki ga- je prevzela tu pri raznih družinah, katerim pere. Medpo-toma je konj pri 2avljah zavozil preveč na kraj ceste, radi čes^r je voz zdrknil z zadnjimi kolesi v jarek. Pri tem je tudi perica zletela v jarek; padla je tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Ponesrečenki so priskočili na pomoč nekateri kmetje, ji pomagali na voz ter jo spremili domov. Včeraj popoldne so jo domači prepeljali v mestno bolnišnico. Ženska bo morala ležati kakih 5 tednov.
Avto jo jc p©At. 17letna dninarica Alice PSrjevec, stanujoča v Rojanu-Scala santa št. 200 se je včeraj p-cpoldne vračala z neko prijateljico po miramarski cesti domov z dela. V bližini rojanskega mosta je privozil po cesti poštni avto. Deklici sta se hoteli umakniti, toda Pirjevčeva je v hipni zmedenosti skočila ravno na isto stran, ikamor je zavil avtomobil. K sreči je šofer takoj ustavil, kljub temu pa je avto pahnil Pirj«včevo, da je padla ter se pri tem hudo opraskala po obrazu. Dobila je potrebno pomoč v mestni bolnišnici._
sebno za Ravnikovo «Poijska pesem», Lajov-čevo *Kiš«» in prvo pesem v Mckranjčevem desetem Rukovetu z vsemi njenimi varijacija-mi. V ostalih pesmih ' Rukoveta , kakor tudi v Mokranjčevi "Kozar», Adamičevi "Mlad ju-nah smo si želeli nek-oliko bolj dinamično umerjenega prednašanja. Tudi naj ne preide zbo-r pri forte v forsiranje, ker trpi s tem lepota tonske deklamacije. Na željo občinstva sta se ponovili dve skladbi.
Z veseljem poudarjamo, da razpolaga zbor kljub izgubi nekaterih dobrih članov učit. zbora še vedno z zelo dobrim glasovnim materijalom, ki je zmožen izvesti najtežje skladbe naše moderne literature.
Poleg mešanih zborov je bil na sporedu ludi ženski duet: Adamičeva »Kje si dragi, da te ni», dva samospeva za sopran in en samospev za tenor. Sopranistinja je s svojim srčik anira glasom in lepo interpretacijo ogrela poslušalce. Tudi altov solo v Adamičevi • Mlad junak» je bil vse hvale vreden. Tenorist je rešil pogumno svojo nalogo.
Iz neznanih nam razlogov je prirediteljstvo koncerta s preveliko skrbjo pazilo na to, da je le prav majhno število ljudi bilo pravočasno obveščeno o tem koncertu, vsled česar je bila udeležba na koncertu s strani občinstva precej pičla.
— Masarykove znamke na ČehoslovaSkem.
Povodom 75. rojstnega dneva predsednika Ma-Garyka, ki ga bo dne 7. marca proslavila čeho-slovaška republika, izda čehoslovaška poštna uprava nove pisemske znamke z Masarykovim portretom in sicer bronastorjave po 40 vin., zelene po 50 h, rdečkasto-vijoletne po 60 h, rdeče po 1 K, modre po 2 K, orehovorjave po 3 K in zelenkaste po 5 K. Dne 7. marca pošti Izročena priporočena pisma in po možnosti 4udd druge poštne pošiljke, bodo žigosane z rdečo barvo,
, — Koliko popije Zagreb. V Zagrabu je 1378 Jočilnic alkoholnih pajaČ: 7 barov, 67 buffetov, 36 'kavarn, 3 kantine, 288 gostiln, 345 vinoto-čev, 393 trgovine m 39 restavracij. V teh se je lani iztočilo okroglo 169.000 hektolitrov vina, 15.794 steklenic šampanjca^ 26 089 hektolitrov piva, 556 hektolitrov.....
K svojim nadvse zanimivim dokazom — o katerih dosedaj g. profssor Se ni razpravljal v svojih filozofskih spisih — o razlikah med notranjim duševnim svetom in zunanjim teles-no-prostornim svetom bo v današnjem predavanju dodal še novih in še marsikaj drugega: splošnejše zaključke iz podrobnejših razmotri van j.
V	prvem predavanju je podal kratek opis duševnosti, in s tem v zvezi, razlike, ki jih kaže že prvi pogled na duševnost napram naravoslovnemu vesoijstvu. V drugem pa je te razlLte še poglobil s tem da jih je podal tudi na področju razvoja duševnosti, ki se izkaže kot podložen čisto drugim zakonitostim, kot jih pozna prostorna narava. Sicer pa o tem drugič, ko bo g. profesor ta izvajanja završll in podal zaključke.
—	Iz Prvačine. V četrtek ob 7. uri zvečer se bo vršil ustanovni občni zbor prosvetnega društva «Prvačina» v gledališki dvorani. Udeležite se ga polnoštevilno.
—Rimske obljube. V minulih dneh je bil sprejet od podtajnika v finančnem ministrstvu on. Spezzatti-ja predsednik goriške trgovsko-obrtne zveze inž. Ribi. Predstavil ga je pod-mmistru grof avv. Di Caporiacco iz Vidma.
Inž. Ribi je potožil finančnemu podministru, da je bil do sedaj rešen le neznaten del prošenj za osvoboditev od pJačila zaostalih davkov, kar povzroča goriškim trgovskim krogom ogromno škodo. Finančni podminister je obljubil inž. Ribi-ju, da bo v najkrajšem času rešen tudi ostali del prošenj.
Nadalje je inž. Ribi opozoril podministra na težki položaj, katerega preživlja Gorica, ker ni do sedaj izvršena likvidacija koneorda-tov o vojni škodi, sklenjenih v letih 1921, 22 in 1923. Tudi v tem vprašanju je obljubil finančni podminister vso svojo pomoč in je zagotovil, da bodo dotični konkordati čim prej likvidirani.
Inž. Ribi je potemtakem lahko zadovoljen z uspehi svojega potovanja v Rim, saj se je vrnil nazaj taiko bogat na — obljubah. Kdaj pa se bodo sladke rimske obljube spremenile v dejanja, to je pa drugo vprašanje, katerega rešitev bo prav težko zadovoljila Goričane in najbrže tudi inž. Ribi-ja, ker štrenja vojne odškodnine ne pozna ne konca ne kraja.
—	Lovska razstava. Otvoritev lovske razstave v Gorici, za katero so predpriprave že v polnem teku, je določena za dan 6. septembra t. 1. Razstava ostane otvorjena štirinajst dni, in sicer do 20. septembra.
—	Disharmonija v goriškem orkestralnem sindikatu. Goriški fašistovsk; orkestralni sindikat se je radi v njem nastopivše disharmonije razšel. Na čelo sindikata je bil postavljen komisar z nalogo, da zopet zbere razstresene člane in vpelje med njimi harmonijo. Ker ni bilo mogoče najti v Gorici pravega harmoni-zatorja, je bil za ikomisarja imenovan prof. Massari iz Vidma. Ne verjamemo, da bo Gori-čanom ugajala videmska melodija.
_O te ženske! Da spravijo ob pamet mlajše
potomce Adama, to bi še ne bilo nič čudnega, ampak da spravijo ob pamet 64letne oženjene starce in povrh še očete otrok, kaj takega pa se ne dogaja vsak dan. Zato ni nikako čudo, da so goriški jeziki zaregljali ob, vsaj za Gorico, ne vsakdanji zgodbi, ki se je odigrala v pondeljek v deželni hiralnici v Via dell'Ospe-dale.
V	deželni hiralnici v Gorici je bil nameščen kot vratar 641etni A. de Comelli, bivši mestni stražnik, posestnik žene in otrok. Ravnotako
v hiralnici je bila nameščena kot postrežnica Zužek L j ^ Aiojz zuzeK, Ajnai , 30letna vesela vdovica Lojzka Mankič iz Kala piiomcna Metlikovič, Andrej Legiša, Stanko pri Kanalu. Med obema uslužbencema je vla- | §ircgit ^oii Furlan, Ema Pipan, Ivanka Širca, dalo prisrčno razmerje, ki se je navzlic temu, Lupinc Franc, Ant. Legiša, Marija Legiša, dt je de Comelli nosil na hrbtu že šest knzev jvan -j-erčon Mar. Colja, Marija Petelin, Ivan in povrh tega še ženo in otroke, razvilo kaj Legjša( Alojz Pernačič, Marija Kocman, kmalu v ljubezensko razmerje. V poslednje ; Fixnči Legiša, Zofe Klarič, Zora Pahor, Marija čase pa je postal de Comelli že preveč nadio- | Legiša št 9 Marija Legiša št. 10, Ivana Gabro-in star veseli vdovici, ki nrn je pnčela po- vec^ Jvan Legi5a jvan Antonič, Frančiška Legiša, Vincenc Ferfolja, Franc Legiša, Benedikt Semec, Marija Legiša, Ivan Legiša, Ladi Turk, Dragica Terčon, Pavla Terčon, Ant. Legiša, Alojz Pahor, Emil Pipan po 1 liro; Katarina Legiša 90 st., Jožefa Šemec in Ernest Godnič po 50 st„ Jos. Gruden 2 L, Gerkovec Jakob, trgovec Suljan 20 L, Legiša Anton, Angela Tijenič, Pirih Štefan, Ivan Ujčič po 5 lir; Ivan Šuc gostilničar Sesljan 10 L, Bla-žina Emilija, Legiša Marija, Radetič Ignac, Ferfolja Ludvik, Polda Humar, Marija Sies, Jožefa Legiša, Petrič Friderik, Blažina Alfonz po 2 liri; g. Šuc Rudolf L 2.50; Pernarčič Ivan, Peric Giuseppe, Nečitljivo ime iz Devina, Krasnič Gioachino, Nini Godnik, Beahusato Angel, Colja Franc, Tereza Kocjančič, Žužek Ana, Franc Legiša, Karolina Ferfolja, Gorjan Marija, Franc Brišček. Komar Marija, Ferfolja Marija, Angela Suban, Kristina K., Blažina Guido, Terčon Marija, Žužek Erminija, Tavčar
DAROVI
G. Beltram Ivan iz Vogerskega je daroval za «Šolsko društvo» L 5.—. Ob priliki poroke Leopolda Toroš z gčno. Emino Gradnikovo v Medani je bilo nabranih za «Šolsko društvo L 51.—. Mlademu paru mnogo sreče. (Denar hrani goriška uprava).
— Mesto cvetja na 'Vob prerano umrli prijateljici Olgi Ponikvar,evi darujejo Danilo, Ivo in Milko Daneu L 20 in sicer L 10 sveto-ivanski podružnici Šolskega društva in L 10 Dijaški Matici. Denar izročen blagajnikoma.
Mesto cvetja na grob blagopokojni Olgi Ponikvar darujeta Vinka in Ljudevit 15 lir za podružnico «Š. D.» pri Sv. Ivanu.
Naša Nada iz Postojne nabrala na Jankovem koncertu 20 L za ^Šolsko društvo«.
V veseli družbi se je dne 26. t. m. nabralo v gostilni gosp J. Gruden v Zgoniku 10 L, g. J. Gruden iz Koludrovce je dodal 8 lir, v.iupno 18 lir za «šolsko društvo^.
Gosp. Edvard Lokar daruje 1 L, «Šolskemu društvu«.
Potom g. Mirka Vitez iz Gorice je «Šolsko društvo« v Trstu prejelo 160 L nabranih o priliki dneva za «Našo deco». Darovali so: Gosp. Danilo Štrekelj 50 L, Ljudevit Stojkovič 25 L, Ema Mozetič 15 L; Zorka Černe, Dekleva Stanko, Mirko Vitez, Stanko Orel, Rika Čuk, Fani Pozdera in Marija Rutar vsak po 10 lir, vkupno 160 lir. Iskrena hvala vsemi
Ob priliki obletnice smrti pok. Danila Mihelj daruje mati 10 L Magdalenski podružnici «Šol. društvaa.
Sladčičarka v hlačah ga. Vinka Samec daruje izkupiček za prodane sladčice in jabolka pri «Jožetu>> 35 L za refekcijo pri Sv. Jakobu. (Denar hrani Š. D.).
Ker so pri «Joželu» všli v kuhinjo so bili kaznovani v skupnem znesku 25 L; g. Jože dodal 5 L, vkupno 30 L za «Šolsko društvo«. Kotečarji pri «Jožetu» so priigrali 5 L za «Šolsko društvo«. Srčna hvala vsem!
Iz Mavhinj, Cerovelj, Vižovelj in Sestjana je «Šolsko društvo* prejelo L 231.05 nabranih za «Našo deco« in sicer darujejo kakor sledi: Ivan Legiša, Ivan Urdih, Gizela Semolič, po 5 lir; g. Ivan Terčon hšt. 15 20 lir; Pavla Legiša, Zora Pahor, Rudolf Pernačič, Ivan Kocman, Kristina Legiša, Pipan Ludvik, Marija Terčon vsak po 3 lire; Josip Furlan, Pernačič Just, Ida Pipan, Gruden Avguštin, Pavla Širca, Pahor Angela, Anta Lolič, Ven-ceslav Terčon, Stanko Furlan, Jožica Furlan, Karolina Legiša, Franc Legiša, Angela Gruden, Olga Terčon, Petelin Franc, Evgen Žiužek, vsak po 2 liri; Anton Trampuž L 1.65, Franc Žužek L 1.50, Alojz žužek, Amalija Lupinc,
z en
stajati nezvesta. Ko je de Comelli videl zahajati solnce, se ga je polastil obup. Ko je v pondeljek zjutraj srečal na hodniku hiralnice nezvesto ljubimko, je v napadu obupa pograbil za revolver ter oddal proti njej dva strela, nakar se je podal takoj na oroiniško postajo ter se prostovoljno javil orožnikom. Markič pa je bila takoj prepeljana v mestno bolnico in bo ozdravila tekom dveh tednov, ker je bila le neznatno ranjena na obrazu.
_ Žalostna velika noč. Žalostna velika noč
se obeta gostilničarju Hilariju Vodopivec iz Kamenj, kateremu so neznani lopovi ukradli šest «pršutov®. Zanimivo je, kako se tatovi ravnajo natančno po sezoni. V pustnem času so kradli pujske, klobase, kure m gosi, sedaj, pred veliko nočjo, pa so se spravili na «pr-šute».
— Poglavje brez konca. V pondeljek zvečer je pripeljal 411etui Frančeškin Jožef iz Sel na
PosSano*)
Kr^su na vozu iz polja med drugimi stvarmi j Marija, Pernarčič Marija, Rafaelo Mariani tudi en okrogel predmet, najbrž je bila ra- po 1 liro; Kocjančič Stana L 1.10, Le^iSa J o zet
______ „	j«
-eta, katero je iztaknil na polju. Ko ]e raz-kladah pripeljano, je razložil in vrgel na tla
75 st., Pertot Anton 50 st., Kravacija Leopolda 60 st., Žužek Franc 40 st., Žužek Franc 50 st.,
tudi dotični predmet, ki pa se je pri padcu 1 Furian Lma, Marija Colja po 50 st., Legisa vnel in eksplodiral. FrančeSkin je bil vsled j Tereza 25 sot. Vkupno L 231 05 Bod, tem pc-eksplozije ranjen ma rokah in ožgan po obrazu, j tom izrečena najsrčnejša zahvala vsem cenje-
Vesfti z Goriškega
ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV.
_Jx Gorice. Danes v siedo 4. t. m. predava
univ. prof. dr. France Veber «0 razvoju duševnosti® III. del in konec, ob 8. uri zvečer v dvorani Trgovskega doma.
Kdor je le enkrat slišal nadvse zanimiva, v našem kulturnem življenju popolnoma nova izvajanja g. profesorja, ne bo izostal od zaključnega predavanja. Ogromno zanimanje za predavanja našega strokovnjaka, kakoršnega pač še ni nikdo žel v vsem našem slovenskem ozemlju v Italiji, — ni ponehalo, upadlo, marveč od dne do dne narašča. Ako bi mu g. profesor hotel in mogel ugoditi, bi predavanja, ki jih ima vrftiti za letal semester na slovenski Univerzi v Ljubljani, moral obdržavati pri nas. likerja in 6300 2e tako le svoje -počitnice« nategnil preko
in povrh trga je v nevarnosti, da zgubi eno oko. Ozdravil bo tekom treh tednov, če ne bo hujšega.
— Iz Arč. Trgovka z iajci in perutnino 55-letna Žbogar Frančiška iz Avč je nakupovala v petek jajca po Kanalskem. V bližini Kala pri Kanalu se je Zbogar spodtaknila ob kamen ter padla tako nesrečno, da si je pri padcu zlomila nogo. Povrh tega ji je seveda padla pri padcu z glave tudi košara, v kateri je bilo kakih 250 jajc, ki so se v trenutku spremenila v cestnem jarku v neznansko «frtaljo». Razen zlomljene noge trpi 2bogar še kaiih 200 lir Škode za raz.-bita jajca.	____
Znanost in umetnost
— «Kri tika.» Izšla je v Ljubljani prva -številka te nove revije. Urednik Josip Vidmar opisuje v svojem uvodniku razmere na polju današnje kritike m obžaluje, da se danes tudi •neizvoljeni* čutijo poklicne, da spravljajo v javnost svoje mnenje o tej ali oni umetnini, kar da povzroča le zmedo v presojanju proizvodov na polju umetnosti s strani občinstva.
«Zato bomo skušati — zaključuje urednik — s trdovratnim in nasilnim izsledovanjem in zasledovanjem resnice, samo ene resnice, ki je skrita v pristnosti umetnin in njihovi umetnostni pomembnosti, in z naglaftanjem te resnice, bomo skuiali doseči dvoje: urediti duha javnega mnenja, ozdravili in razviti občinstvu okus za pravo, sebe pa z neprestanim opazovanjem pravega vzgojiti in pripraviti na prihod tistega pojava v naši kulturi, ki ga duh naroda tako te&o in nemirno pričakuje, da ne bo
nim darovalcem kakor tudi požrtvovalnim na-biralkam gdčnam Jožefi Furlan in Olgi Terčon iz Mavbinj. Klarič Kristini in Albini Gabrovec iz Vižovelj ter gčni Šuc Mici iz Sesljana. Vsem povrni Bog stotero!
Spominjajte se ob vsaki priiiki .Dijaške Matice'
Podpisani Maver Lovrenc, Roljunec 196j preklicujem in obžalujem vsa sum nič enjd in žalitve, ki sem jih izrekel dne 1. 2. 1923 na občnem zboru «Srenje» Boijunec napravo 2erjalu Matiji 149 in Jercogu Valentini* (Kroglje). Te žalitve ne odgovarjajo resnicf in radi tega se jima zahvaljujem, da stal opuistila kazensko ovadbo.
BOLJU NEC, 20. februarja 1925. (209)	Maver Lovrenc.
*) Za fflani * pod tem naslovom odgovarja uh^C oiitvo 1« toliko kolikor mu rakon veleva.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancemi da
je naša ljubljena soproga in sestra
Josipina Čevnja
danes ob 1. uri popoldne, previđena s sve-totajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se bo vršil v sredo, 4. marca, ob 4. uri popoldne.
SEŽANA, 3. marca 1925.	210
Alojzij, soprog. Anton Leban, Vincenc Leban in Rudolf Leban, bratje (odsotni)
Hali oglasi
KMETOVALCI in koloni dobijo trstike za tri« po najugodnejših cenah pri Sv. Ivanu, Vr-dela 1045 (Vhod Via delle Doccie v dvorišču) Hočevar.	{301
I5LETNO dekle išče mala družina. Via Sette-fontane 10, vrata 9,	(302$
HIŠA NA PRODAJ. Radi druskih razmer s* proda na prometnem kraju na deželi, eno uro od železniške postaje po zelo ugodni ceni, hiša s 5 sobami, podstrešjem in drugimi kmečkimi prostori. Pred hišo obzidano dvorišče in okroglo 120C m vrta. Cena po dogovoru, počaka se lahko tudi večjo svoto proti garanciji. Pojasnila daje Dominik Strekeli župan v Gorjanskem.	23^
PRODAJALNA jestvin, sadja, in zelenjave se proda radi selitve. Via S. Ermacora 12. Ro-jan, Skrbeč.	295
BABICA* avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpplago. Dobia postrežba. Govori slovensko. Taiuost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	64
ALOJZIJ POVH |
urar in zlatar
Piazza GimbaMi 2,1. n. Tel. 3-23
Lastna tovarna in delavnica. Prodaja* kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah.	6*2
Obiščite novo prodajalno
USNJA in NAOPLATO«
OJIG1 BGRFECCHIA
Trst, Via. Solitafio štev. 2
S Eiato, srebro, krone, g % pSafln, zobovje • £
(3	kupuje
I Zlatarna ALBERT Pmi
4 Trst, Via Ma zini 46	fe
%	s>
Trst, Uia S. Francesco 20
ima v zaloin
oUrazte zt? MMo vojne odškodnine in za prijave o&činskiii dauHou in pristojbin.
LISTNICA UREDNIŠTVA
G. Gabrijelčič A. — Sv. Gora. Vaš popravek smo prejeli. Ker pa ni naš list s stvarjo, za katero gre, prav nič prizadet ,bi mogli priobčiti Vašo izjavo ie kot «Poslano» proti plačilu po običajni tarifi. Sporočite nam, ali se zadovoljujete s tem načmom priobčitte.
Cone na trgu Cavour
(Oddaja na debelo)
Česen 800—1000; Pomaranče 80—160; Kislo zelje 130—165; Karfijol 90-120; Kapus 90 do 100; Verzote 50—130; Čebula 120—140; Fitfe (suh«) 220—400; Šolala 100—360; Limone (iS) komadov) 5—7; Jabolka 800—300; Krompir 65—90; Hruške 100—380; Grah 300; Paradižniki 280; Radič 100—300; Radič (rdeč) 200 do 360; Kislo zeli« 60; Spmača 120—200.
Vozni red železnic
JUŽNI KOLODVOR
Trst—Tržič—Portogruaro—Benetke
Odhodi: 5.20 le), 6.05 8.30 (o). W ~	(o)
14.20 (b), 15.15 (o), 17.5 (b), lo—	(o), 19.30 fb), 23.45 (o).
Prihodi:10.25 (b), 530 (o). JB 10; K 9.55	(b
13 15 (b), 14.25 (b), 18.10 (b), 18.50	{o)(
20.30 (o), 23.05 |e).
Trst—Gorica—Kormin—Videm Odhodi: 5.35 (o), 6.25 (o), do Tržiča, 7.10 (b), 8 30 (o). 12.35 (o). 15.- (b). 17.40 (b), 19.45 (o).
Prihodi: 7.45 (o), 9.25 (o), 11.55 (b), 14.05 fb). 17.45 (o), 18.50 (o), 19.40 (b), 22.45 (o). Trst—Divača—Sv. Peter—Postojna Odhodi: 0.10 (e), 5.01 (o), 6.50 (b), 9.25 l"o),
11.05 (b), 13.50 (o), 16.40 (o), 19.15 (b). Prihodi: 4-10 (e), 7.05 (o), 9.40 (b), 12.10 (o), 16-45 (b), 18 30 (b), 20.15 (o). 21.20 (b), 23.20 (o).
DRŽAVNI KOLODVOR Trst—Buje—Poreč Odhodi: 5.05, 9.—, 14—, 18.30. Prihodi: 7.50, 12.15, 17.55, 21.20.
Trst—Herpeljc—Pula Odhodi: 5.25 (o), 12.30 (b), 19.— (o). Prihodi: 7.35 (o), 9.55 (o), 15.35^b)^ 21.05 (o)
Trst_Prvačina—Gorica—Podbrdo
Odhodi: 5.30 (b), 6.10 (o), 11— (o), 17.55 (b),
18.50 (o) do Gorice. Prihodi: 7.40 (o). 1125 (b), 13.45 (o), 21.10 (o),
23.45 (b).