Potttik pU&amm %
bhala vsak lorak, (krtek la saSaota.
(m pasamunl StevUkl K 140.
ČASOPIS ZA TRGOVINO, BHHJSTP*'
nrctfkltvi m upnmrtitm jt v Ltubibnd. Qr»<NKe Itev. 17/1. - DopM m n* vraiaje, - t	JA°
iHstetetoS 'S* 'mStinS SMSj Uto* K ta, «» pot Irta K 95, n te trt leta K n, meaetno K 1	vV0 D	J	*6n0	*	W	™*	—•
Y2U
; (Urotatoa % ouiotfe
u*
# fr	.	j£V
tllSA. — Številka telefona »X Plata In toil se v Ljubljani.
taro iv.
LJUBLJANA, dne 19 novembra',1921.
ŠTEV. 125
Obletnica
i
Prejšnji teden je jugoslovensko ljudstvo praznovalo žalostno obletnico. Leto dni je preteklo, odkar so zastopniki jugoslovenske vlade podpisali rapalsko pogodbo, ki je z enim mahom vrgla znaten del zavednega slovenskega in hrvatakega plemena v narodno sužnost. Pri tej priliki smo v Ljubljani in v drugih mestih Jugoslavije priredili žalne manifestacije, da bratom onkraj vsiljene nam meje na svečan način povemo svojo neupogljivo vero in trdno upanje, da že prihaja doba osvobojenja iz italijanskega robstva. Dočim so v Trstu z vsem bleskom praznovali aneksijo, je bilo pri nas razpoloženje potrto, in zavedali smo se, da preživljamo eno naj-bridkejših narodnih nesreč, ki je slovenski narod kdaj zadela.
Medtem je jadrno preteklo leto dni, in naenkrat smo se zavedli, da obhajamo žalostno obletnico. Lansko leto je javnost pod vtisom določb u-sodne pogodbe v svoji razburjenosti in nerazsodnosti valila vso krivdo na jugoslovenske državnike, ki so bili primorani, pri zeleni mizi ob Ligur-skem morju naprtiti si odij podpisnikov, za nas tako tragiko vsebujoče pravne listine. Splošen je bil‘krik, da so nas srbijanski diplomati izdali, ter da jugoslovenska državna moč ni tako šibka, da bi morali prevzeti krute pogodbene obveznosti. Trkali smo na junaška prsa in zagotavljali svojo notranjo silo, ki more kljubovati tudi velikim zaveznikom. Maloštevilni so bili oni, ki so stopili korak dalje in so iskali vzrokov poraza tudi drugje, izven Jugoslavije in le najredkeje si naletel na prostodušnega kritika, ki se je dokopal do spoznanja, da je razvoj dogodkov v Rapallu naravni potek zgodovine, ki dviga narode in države in jih u-propašča, ter da mora na tem v stoletja segajočem pozorišču tudi slovensko pleme preživeti še dolgotrajno borbo, predno bo moglo v zvezi b svojimi plemenskimi brati in z njihovo pomočjo prenesti svoj rahli nacionalizem v praktični državni me-
hanizem, ki je drugim narodom že davno prešel v meso in kri, ter nastopiti v realni politični borbi s svojimi sosedi. Mi smo prepričani, da je bilo naše zastopstvo pri pogajanjih na svojem mestu, in je bilo brez izjeme prav rado pripravljeno, odstopiti svojo nehvaležno nalogo spretnejšim rokam.
Po preteku enega leta je javnost začela motriti tedanje dogodke mnogo objektivnejše, in vedno več treznih nazorov je stopilo na plan. Zadnje leto državnega življenja je pospeševalo politično šolanje ljudstva, in je brezdvomno, da spoznanje lastnih vrlin in slabosti napreduje. Splošno je prepričanje, da je treba z vsemi sredstvi graditi na notranji konsolidaciji države in jo pripravljati za velike naloge bodočnosti, ki jih imamo izvršiti baš mi, ki smo mnogo zamudili, ker nam usoda nikdar ni bila naklonjena. Ta nazor mora postati last vsakega poedinega državljana in se mora vedno bolj poglobiti. Politične prilike v državi v zadnji dobi niso razveseljive, ker se še ni posrečilo, ustvariti treznejših in solidnej-sih sintez strankarstva, ki nosi še vse znake svojega dosedanjega razvoja v predvojnih razmerah ter le počasi stopa na nova pota, ki danes ležijo pred nami in nas kličejo na truda-polno romanje. Strankarska razcepljenost se mora ugladiti in se preliti v enostavnejše oblike, da moremo napredovati v svoji notranji sili. 2a-libog ta proces danes ni niti ustavljen, ampak se razvija v nasprotni smeri, vendar gotovo prihaja doba ozdravljenja, ki bo z naglimi koraki izvedla jugoslovensko ljudstvo iz sedaj večkrat blodnih političnih ideologij in ustvarila tiste predpogoje, ki jih narekuje brutalna tekma držav pri realizaciji narodnih zahtev.
Letošnja obletnica je potekla v živem spominu na zasužnjene brate onkraj meje in v zavesti prihajajočega osvobojenja. Vedno bolj pronica eamospoznanje, ki je naš edini spas in nam kaže pot do gotove zmage. To pridobitev lahko ob žalostni obletnici z zadoščenjem ugotavljamo. V nas
živi sveže in mlado upanje, da ni daleč čas, ko bo naša vojska s silo orožja premaknila sedanjo severo-zapad-no državno mejo na obalo Jadranskega morja in bo izvršila zgodovinsko delo osvobojenja.
Delovanje trgovskih gremijev.
Gremijalna organizacija na ozemlju bivše Kranjske je bila po deželi izpeljana tekum leta 1919 pod vtisom povojnih razmer v naši trgovini. — ilakor je bilo to dejstvo razveseljivo in je navidezno kazalo znake zavednega stanovskega pokreta, so te novoustanovljene krajevne organizacije z malimi izjemami žalibog le nominalne vrednosti, ker je njih praktično udejstvovanje minimalno.
Naloge trgovskih stanovskih organizacij se delijo v tri glavne skupine. Prva obsega stanovske zadeve v ožjem smislu in humanitarne koristi trgovstva, druga obsega gospodarsko inicijativnost organizacije v svojem krajevnem okolišu in tretja je pospeševanje trgovskega napredka in izobrazbe svojih članov in’ pripadnikov.
P**edpogoj za uspešno delovanje v prvi skupini je podrobno organizirana kontrola in natančna evidenca članstva in pripadništva, ki jo sedaj,
ko je že preteklo dve leti gremijal-nega dela, večina gremijev še sploh nima ali pa je zelo nezadostna. V to skupino spada vse poslovanje za revizijo obrtnih listov, občevanje z obrtnimi oblastmi, oddaja mnenja glede podeljevanja novih obrtnih pravic in koncesij, dalje kontrola izvrševanja trgovinskih obrtov po članih in tujcih, zlorabe, umazana konkurenca, ugotovitev trgovskih običajev in navad, vzdrževanje pravega razmerja med trgovci in nastavijenci, nadzorovanje urejenega vajeništva in vsi sorodni posli, ki so z izvrševanjem teh zadev v zvezi.
V zadnjem času smo ponovno na konkretnih primerih ugotovili, da
je obrtni referat pri mnogih glavarstvih zelo zanemarjen in da davčni in obrtni kataster nista niti približno v onem redu, kakor bi ga zaželeli za redno in dobro upravo. Imamo le preradi navado, da kritiziramo upravne oblasti v ostalih pokrajinah našo kraljevine, medtem ko doma še nismo zadostno poskrbeli za red. Vsled tega je naloga krajevnih organizacij, da predvsem poskrbijo in pomagajo upravnim oblastim, da se to delo v vzajemni pomoči in delitvi dela čim-preje in čim natančneje izvrši. Ako se ga izvrši sedaj natančno, je s tem glavni posel izvršen, ker poznejša agenda ne povzroča več toliko truda.
Napačno je, da se je smatralo gremijalno in zadružno funkcijo ponekod za častno funkcijo. Delovanje v gremijalnem načelstvu in odboru je zvezano, ako se hoče posle voditi v polnem obsegu v korist organizacije z velikimi gmotnimi žrtvami, predvsem izgubo časa in dalje, ker so proračuni gremijev zelo tesni, tudi z denarnimi stroški. Razen mestnih gremijev nimajo strokovne trgovske organizacije svojih pisarn in primernega tajništva, na čtfmur praktično delovanje podeželnih gremijev najbolj boleha.
Najprimerneje bi bilo, ako bi se k temu delu pritegnilo mlade, resne In inteligentne trgovske nastav-ljence, da so v greinijalnik organizacijah v večji meri udejstvujejo. Priznati se mora, da je v tem oziru razmaje mnogo slabejše nego pred vojno. Razne politične organizacije se pod naslovi strokovnih zvez trudijo pridobiti trgovske nastavljence za svoje politične namene in lansirajo od časa do časa v javnost vprašanja o katerih pričakujejo, da bodo imela privlačno silo. Gremiji in zadruge pa so bili do sedaj v tem oziru neaktivni in se niso dovolj potrudili za vprašanje pripadnikov ter za osnovanje in delovanje pomočniških zborov. Naloga gremijev je, da stremijo po tem, da se to razmerje zboljša, posebno po^ mestih, kjer igra to vprašanje večjo vlogo.
Kronika razvoja hranilnic.
.Sestavil: l. Mohor i c.
(Nadaljevanje.)
Upravne težkoče so bile vzrok, da se je uradovalo najdaljšo dobo do sedemdesetih let le nekatere dni v tednu in še to samo po ono uro, poštna uprava je bila nerazvita, da bi bila posredovala vložni promet do upeljave poštne hranilnice, dalje da so se vloge obrestovale samo na cele kalendarne mesece in sta pri tem začetni in koneoni mesec ostala brezobrestna. Tudi ta tehnika, namreč izguba delnih obresti, je imela odvrniti kapitalistične vloge. Vendar so uprave hranilnic s časom začele uvidevati, da je nesocijalno, odtegovati ljudem, ki dobijo začetkom meseca svojo pla-in proti koncu meseca nekaj denarja potrebujejo, obresti za cele mesece. Zato se je obrestni račun spo-polnil, da se je računalo obresti po faktičnih mesecih vloge. Hranilnice, ki so razpolagale z zadostnimi sredstvi, da bi bile lahko zvišale obrestno mero malih vlog, v resnici tega niso
prakticirale. Na mnogih občnih zborih v Nemčiji se zagovarja ta praksa, da se gre malemu vlagatelju le za varnost in ne za obrestno mero. Ta izgovor seveda ni držal, kazal pa je le neznanje ali preziranje delavskih razmer, neglede na to, da varnost in nizka obrestna mera m'sta brezpogojno v zvezi. — Poštna hranilnica je imela najvišjo obrestno mero, namreč 3%. Motivi so bili predvsem dvojni. Prvi, da sploh ni imela namena tekmovati s privatno hranilnično organizacijo, druga, da je investirala čiste vloge samo v državnih efektih. V tej smeri smo nekako v sredini med obema ekstremoma, Anglijo in Francijo. V Angliji, kjer se je hotelo privatne hranilnice sploh odpraviti, je bila vsaka razlika obrestne mere prepovedana, v Franciji nasprotno, je določal zakon obrestno razliko poštne in privatnih hranilnic. V Avstriji bi se imel porabiti vsaj čisti osemmilijonski dobiček v prepotrebno moderniziranje in dopolnitev poštne uprave, ako se že) interesentom ne zviša obrestne mere. Podobni vzroki prevladujejo tudi v privatnih hranilnicah, da ne dajejo najvišje možne obrestne mere. Eden izmed
prvih je, da ne nalagajo svojih vlog na najvišje obresti in se v spekulativne posle sploh ne morejo spuščati, drugi, da se del prebitka, ki preostaja od upravnih stroškov in dotacije različnih fondov, uporablja v javno-koristne namene.
Praksa je razvila v področju hranilnic za njih pravi delokrog tri vrste varnostnih zakladov, namreč splošni rezervni fond, zaklad za kurz-ne razlike, zaklad za podražena posestva in razen tega še pokojninski zaklad za uradništvo. Rezervni zaklad, gjede uprave katerega ni bilo nobenih podrobnejših zakonitih določb, se ima po vzornih pravilih, ko je dosege 5% vlog, dotirati vsaj s polovico upravnega dobička; pri nad 10% vlog znašajočem rezervnem zakladu, pa se je smelo že do 90% z dovoljenjem politične oblasti porabiti v dobrodelne namene.
Posebni rezervni zaklad za kur-zne razlike tvorijo dobički rastočih kurzov listnice vrednostnih papirjev, oziroma izgube kurznega padca nerealiziranega, samo knjigovnega pomena na dan bilančnega zaključka. Društvene hranilnice so prvotni varstveni zaklad nabrale potom prosto-
voljnih prispevkov, občinske pa dobile za upravo in posebno poroštvo povečini občinsko posojilo, s katerega vračanjem se prične šele, ko doseže rezervni zaklad 2% hranilnih vlog.
Gospodarski pok ret zadnjega predvojnega desetletja in denarna draginja sta močno vplivala na hra-nilnične zavode. Pri nas se je bila v nekaterih krajih tudi deloma iz narodnostnih ozirov pred svetovno vojno razvila intenzivna tekma za vloge. Obrestna mera vlog je stopila v Ljubljani leta 1909 na 4*4 in koncem leta 1913 na 4x/2. Kranjska hranilnica je poprej posojala na male zemljišč-n(| hipoteke do 600 kron, na Kranjskem na 4% do 4% %, katere so se zvišale vsled tega na 4V2 %, za večje hipoteke pa je obrestna mera poskočila od 4V2 do 43/4% na 51/4%, kakor tudi za komunalna posojila. Tako visoko je stala obrestna mera vlog v kritičnih letih 1866—68, ko je obrestna mera hipotek znašala 6%. Lombardi so se dovoljevali takrat do dveh petin borzne vrednosti, pred vojno pa do dve tretjini.
(Dalje prihodnjič.)
Pojmi,vuiije dolžno iti ram svojini stanovskim organizacij triu je jni na*em trgovs vu še slabo rai.vito. Večina afaristov nima razumevanja za udejstvovanje v organizaciji, za ini< ijati.nost ter se malomarno zana-»a na one, ki jim je občni zbor naložil b-em-.i načelstva. Dokaz temu so slabo oblizani občni zbo'i, neplače-xi 'ie prispevkov, neudeVjžba pri sejah in drugih prireditvah. V Lem ozi ru r 'laduju še nezdrav cjoizc :n in inaiomaiuost, ki ovira naproti-k iu razvoj intenzivnejšega dalovcjja organizacije.
Delokrog gospodarske inicijativ-nosti gremijev obsega predvsem prometne, trgovsko-posiovne, kreditne nadeve in podjetništvo. Gremiji so ona instanca, ki mora imeti sLilno pravi pregled gospodarskega in kup-čijskega položaja svojega okoliša, pregled poslovnih razmer posameznih v njegovem okolišu posebno zastopanih trgovskih strok in samoumevno kot taki stalno poročati o njih potrebah in pogojih, o tržnih cenah in konkurenčnih razmerah. Trgovski gremiji morajo biti inicijatorji ne samo v blagovni, marveč tudi v denarni trgovini, organizaciji kreditnega pronufa od zadružne oblike ljudskega kredita do bančnih zavodov. Ker je treba pri teh zavodih strokovno izobraženega vodstva, pridejo predvsem trgovski krogi v poštev. Zboljšanje vseh panog prometa, od pošte, brzojava, telefona, voznih zvez do železnice je zaenkrat najhva-ležnejše polje strokovnega dela. Informacije članom v prometnih zadevali, akcije za odstranitev raznih ovir v prometu, navezovanje Btikov z inozemstvom, pojasnila v raznih carinskih, spedicijskih in tarifnih sporih, vso to agendo bi imeli posredovati gremiji svojim članom.
Razen tega pripade trgovskim organizacijam v naši narodni državi še posebno važna naloga, pospeševati domače podjetništvo s soudeležbo in sicer predvsem v svojem krajevnem okolišu. Večina naše industrije je bila osnovana od trgovstva ali vsaj z njih aktivjio soudeležbo. Pri nas je Se mnogo ugodne priliko osnovati v pasivnih dolinah nove domače industrije in tovarniška podjetja in v tem oziru pripade gremijem odlična naloga.
Razvoj železniškega omrežja v Sloveniji.
(Nadaljevanje.)
Pojavilo se je toliko težkoč proti sporazumu, da je vlada pozvala družbo, maj določi nova načelu zahtev in konečno je došlo k punktaciji, na podlagi katere naj bi državna uprava dovolila družbi za stavbo omenjenih zvez podporo v znesku ene tretjine stavbenih stroškov in prispevala k aranžiranju financijacij s tem, da prevzame za stavbeno posojilo državno garancijo emitiranih oDligacij. Pogajanja pa niso imefla zaželjenega vspe-ha. —
Trgovsko ministrstvo je predložilo 13. marca 1869 razen drugih železniških predlog državnemu zboru tudi osnovo zakona, ki pooblašča vlado, da razreši južnoželezniško družbo od dolžnosti, ki jih je prevze la glasom prodajno koncesije in tako omogoči stavbo obeh zvez po čl. II. s tem, da prevzame jamstvo 5% čistega dobička v srebru za ves faktično v stavbene namene investiran kapital, ki pa za koroško transver-zalko ne sme prekoračiti nominalno višine 1,450.000 fl. in za reško zvezo
1,250.000	fl. na miljo razen potrebne amortizačne kvota in devetletne davčne prostosti.
Dva dni pozneje je prišla ta zakonska osnova v poslaniški zbornici k prvemu čitamju, kateremu je sledilo 8. maja drugo in tretje; 12. maja je bila sprejeta v gosposki zbornici in dobila 20. maja 1869 najvišjo sankcijo (drž. zak. Št. 85). Nato so se začela nova pogajanja, ki so imela definitivno izdelati celo zadevo. Zadnji odstavek § 2. koncesijne listine z dne 23. septembra 1858 se namreč glasi: Po preteku 1. 1865. so konce-
sionarji dolžni zgraditi zvezne železnice Št. Peter-Reka in Beliak-Fran-zensfeste, če to zahteva vlada in prispeva tretjino stavbnih stroškov za
pod in nadstavbe in odkup zemljišč. Po uogodbi z dne 27. julija 1869 dri. zak. št. 138 dobiva železnica omenjene proge v lastno posest in se zavezuje (čl. 1), da jih otvori javnemu prometu do 1. septembra 1872, bistriško in reško pa do 1. julija 1872. Za stavbeno posojilo jamči država (čl. 3). Državni prispevek k stavbi se pau-šalizira, r egi e de na družbene izdatke, na 13 milijonov fl., ki bod(t izplačan družbi v 7 polletnih obrokih, začenši s 1. januarjem 1870 in sicer prvih čest po 2 milijona, zadnji samo 1 milijon. Ako bi vladi ne konve-niralo plačevanja pavšala, kar ji je dano na prosto, sme družba emitirati toliko večje število prioritet, da se doseže effektivnih 13 milijonov državnega prispevka; vlada pa mora v teni slučaju prevzeti tudi za to vsoto svoje obrestno in amortizačno jamstvo (čl. 5). Glede oproščenja od dohodninskega davka, glede tarifov in transportnih pogojev veljajo splošna določila kot za ostale proge južne želoznice (čl. 8). — Za reško zvezo je bilo potreba, ker pelje , dasi minimalno razdaljo, po ogrskem ozemlju, še medministrske pogodbe glede stavbene subvencije Ogrske in prometne korporacije.
Z ‘dnem 25. junija 1873 je dobila konečno sedanja Slovenija preko Št. Petra prometno izhodišče v Reko.
Začetkom leta 1880 je prešla Karlovška proga južne železnice,! v državno last, s tem je bila vzpostavljena zveza, kateri je dala smotrena uvozna tarifna politika polen razmah. Na Reki so od tega momenta nastala vprašanja kot v tržaškem pristanišču. Za morski trgovski promet je bila leta 1882 ustanovljena }kralj. ogrska paroplovna delniška družba *Adrija« z delniškim kapitalom 5 milijonov kron, ki se je sukce-sivno stopnjeval na 10 milijonov K. Razen tega je bilo še leta 1891 izdano prednostno posojilo v znesku G milijonov kron, ki je pa bilo že 1911 amortizirano. Državna subvencija je določena v pogodbi z dne 11. decc(m-bra 1900 do konca 1. 1912 na letnih
1,140.000	K za sledeče stalne zveze: y Glasgou 18 voženj semtertja, v Liverpool 24, v London 12, Newcastle 12, ostala britanska pristanišča 12, francoska 12, španska in portugalska eventueluo na Marseille 18, Sicilija, Malta in Tunis 12, Hamburg preko Amsterdama in Rotterdama 6, in 6 v Brazilijo eventuelno do la Plate. Kazen tega se še zavezuje k nadaljnim 15 prostim zvezam z najmanj 46.000 morskih milj dolžine, dalje k plovbam na poljubne razdalje na željo ministrstva, ako jc( 3,4 ladjinega tovora zagotovljena. Pri braziljskih zvezah se ima ustavljati tudi v Trstu in med Sulino in Carigradom morata sta-cijonirati 2 parnika. Določen je bil tudi program gradbe ladjinega parka, pogoji poštnega prometa ter morskega zavarovanja. Dve tretjini članov ravnateljstva so morali biti ogrski državljani, katere potrdi trgovski minister. Leta 1900 je bila sklenjena še dodatna pogodba za zvezo s Severno Ameriko irii leta 1898 z avstrijskim Lloydom glede zveze med Reko in Trstom. Zadnja je veljala do 1. 1906 iti je bila poznejif provizorično obnovljena. Po njej pripadajo Adriji zapadne in Lloydu vzhodne linije vožnje. Konečno je po pogodbi z dne
4.	junija 1904 prevzela zastopništvo Cunard-Steamship Co. Ltd. in organizirala'izseljeniški promet iz Reke v New York.
Prometu v Jadranskem morju in zvezi med Benetkami, Ancono in Reko služi »Ugarsko-hrvatsko dioničko pomorsko parobrodarsko društvo« iz leta 1891 in delniško glavnico 2 milijonov kron. S svojim voznim parkom 40 parnikov s 13.500 tonami je plula na Jadranski obali po pogodbi z dne 27. januarja 1901.
RozMe Trgovski Ust!
Priznanice, pobotnice.
Predpisi o kolkih.
Pobotnice so bile pod vržene i prej kolku po lestvici 11. V koledarjih se ]o označevala ta lestvica navadilo z naslovom »Lestvica za pobotnice in dolina pisma«;. Ker so bili koledarji tudi letos že nekaj prej tiskani, nego so se razglasile nove določbe o kolkih, bo nastala zmešnjava glede pobotnic tudi letos. Po novih predpisih (tar. post. 33) pobotnic namreč ni več kolkovati po lestvici II, temveč s pol odstotkom potrjene vsoto.
Ako sestoji potrjena vsota iz več delnih vsot, ali pa iz glavnice), iz obresti in morebitnih stroškov, je vse te delne zneske sešteti in skupni znesek okrožiti na polnih 40 K (glej Trgovski list št. 98) ter potem izračunih odstotka. Drobci izpod 2 K se pri tem kar izpuste.
Pristojbino je plačati vselej in brez vsake izjeme v kolkih, in sicer na ta način, da se prilepi kolek na prvo stran pod nadpis ter se prične pisati prva vrsta besedila na praznem papirju in se potem nadaljuje b* sedilo čez kolek.
Ako se potrjuje z ostankom kake vsote vred istočasno tudi prejem vse terjatve, je plačati pritojbino od vsega zneska.
Po prejšnjih avstrijskih določbah je bilo več vrst pobotnic kolka proBtih, katera prostost pa sedaj ne obstoji več. Nektere vrste pobotnic so pa sedaj proste, doČim prej niso bile.
Tarifna postavka 33 zakona o taksama kraljevine Srbije določa prostost za sledeče vrste pobotnic (priznanic):
1. Priznanice, na katere vračajo državna ali samoupravna oblastva nc utemeljeno ali pomotoma pobrane davščine ali kazni.
2. Priznanice, na katere se vračajo po oblastvu zaplenjeni predmeti in druge stvari, ki jih je hranilo driuvno ali samoupravno obiastvo.
3. Priznanice o kavcijah za izvršitev prevzetih poslov.
4. Priznanice o vrednostnih papirjih za zavarovanje kazni.
5. Priznanice državnih uradnikov in uslužbencev, upokojencev in uradnikov na razpolagi o prejemanju denarnih terjatev od države, ki so posledica njih službe, kakor plačilne priznanice o prejemu dnevnic in o povračilu stroškov kakor tudi drugo te vrste.
Ta oprostitev, ki je avstrijski pri-stojbinski zakon ni poznal, v( Rja tudi za uslužbence onih naprav, zavodov in ustanov, ki so v upravi države, in za vse samoupravne uslužbence (okružne, sreske in občinske). Ravno tako velja ta oprostitev tudi za vse privatne osebe, ki po nalogu ali zahtevi in na korist državnega ali samoupravnega oblastva izvrše kak posel, kakor izvedeniško pričanje, cenitve, tolmačenje in podobno.
6. Priznanice glede miloščine, podpore ali invalidnine, ki jo izplačujejo državne blagajne.
7. Priznanice, s katerimi se potrjuje prejem vsote v listini, ki je sestavljena o izvestnem pravnem poslu. Sem spada potrditev o kupni pogodbi, da je kupovalec kupnino £e plačal; ravnotako potrditev najemnine v kaki najemni pogodbi. Od kupne pogodbe se plača namreč že dotič-na 1% ali pa 5% na pristojbina, od najemne pogodbe pa ravnotako pristojbina 1%. Potrditev prejema kupnine ali pa najemnine, ako se sprejme v pogodbo, zase ni nikaki postni pristojbini podvržena.
8. Priznanice (kakršnekoli) na vrednost izpod 10 dinarjev.
Ta oprostitev je v toliko nova, ker je veljala po avstrijskem pristoj-binskem zakonu samo za one slučaje, kjer je bila vrednost manjša nego 4 krone.
9. Priznanice na računih trgovcev in obrtnikov glede predmetov njih trgovine ali obrta (saldirani računi), če se ti računi ne predlože takim državnim ali samoupravnim (občinskim) blagajnam namestu pohotni«.
Pobotnice duhovnikov ali oer-kvenih upravnistev o zneskih za maše niso več kolka proste.
Od priznanic, na katere se prejemajo ali izdajajo vsote po tekočih ali otvorjenih računih, je plačati kolek o tar. post. 36 samo z 20 parami, rez-ozira na višino vsote.
Pristojbino je plačati le pri prejemu lastnega denarja ali denarnih predmetov, najsiže potrjuje potem prejem v lastnem imenu ali pa v imenu koga drugega, ne pa tudi takrat, če se prevzame kak degiar ali kaka denarna vrednost, samo v ta namcji-da se izroči potem pravemu lastniku. V tem slučaju je podvrženo taksi po tar. post. 33 šele priznanica pravega lastnika.
Ako se taksa ne plača pravilno
v kolkih, je plačati poleg redne takse petkratno kazen in razen tega še običajno takso po tar. post. 229 za kazensko odločbo.
Izvoz in uvoz.
Muzej proizvodov ii naše države v Manchestru. Naša pooblaščena trgovinska agencija v Manchestru osnuje muzej proizvodov iz naše države, ki pridejo v poštev za izvoz. Izvozniki morejo poslati vzorce na naslov: Roy. priv. commercial Agency of the Serbes, Croates and Sb-veneš, Manchester 211, Deansgate.
Sloboden izvoz hmelja lz Čehoslo-vaške. 11. t. m. je bil hmelj uvrščen med predmete, ki se morejo slobodno izvažati. Ukinjena je izvozna pristojbina 2% od fakturne vrednosti. V kratkem bo ukinjena tudi naredba, ki je zahtevala plačilo za izvožen hmelj v državah ?, dobro valuto v njihovi valuti, v državah s slabo valuto pa v čehoslovaS-kem novcu.
narodno Mipodorske zadeue.
Trgovina.
Osrednjo vinarsko zadrugo za Ju-(jpHlavijo jjo ustanovili v Ljubljani. Namen zadrujo ja posredovati direntne kupčije med člani-vinogradniki in odjemalci.
Ceno moke in kruha v Beogradu.
V Beogradu so določene za moko in kruh nove cene, ki so stopile v veljavo preteklo nedeljo. Najfinejša bela moka stane 4.30 din., navadna bela moka 4 dinarje, bela krušna 3.40 din., krušna črna moka pa 3 din. po kg. Bel kruh iz najfinejše pšenične moke slane kilogram po 4.30 dinarja, iz fine in navadne bele moke 8.40 dinarja, a iz črne moke 3 dinarje.
Zvišanje cen v Nemčiji. Zveza izdelovalcev bakrene pločevine je zvišala cpne od 15. t. m. za 1060 M na 7100 M pri meterskem stotu. — llensko-vestfai-ska zveza trgovcev s cinkovo pločevino je zvišala prodajne cene za 180 na 2876 do 2882 M pri 100 kg. — Prodajni urad zedinjenih prevodnih žic v Berlinu javlja, da se je za vsa od 7- t. m. potrjena naročila sklenil draginjski pribitek 30 odstotkov na točasne cene.
Cepe na Dunaju. Na Dunaju stane kilogram madžarske moke 330 K, kg riža 350—360 K, kave 1300—1450 K, popra 1057.50 K. Doza kondenziranega mleka stane 360 K, margarin 900 K, namizno olje 900—950 K
Gene za bombaž se višajo. V Liver-polu so cene za bombaž nekoliko poskočile, ker je letošnja žetev bombaža v Zedinjenih Državah zaostala za lansko. Letos se je namreč pridelalo v Zedinjenih Državah le 5477 milijonov bal, to je 377 milijonov bal manj kot 1920. leta.
Mednarodni velesejm vzorcev r Pragi. Praški listi poročajo, da se bo vršil v dneh od 12. do 19. marca prihodnjega leta v Pragi veliki vzorčni sejm (Pražskč uzorkove veletrhy). Za ta sejni so vse potrebne priprave v najlepšem teku. Opozarjamo že sedaj vse naše industrijske, trgovske, obrtniške in narodno-gospodarske kroge na to vele-važno prireditev. Udeleženci sejma bodo imeli priliko, da se na podlagi razstavljenih vzorcev upoznajo z močjo in bogastvom Cehoslovaške. Sejm bo nudil najugodnejšo priložnost, da bodo obiskovalci koj na licu mesta ter neposredno ob izvoru zamogli kriti vse potrebe, 8 tem, da bodo kupili ali naročili vse predmete, ki jim bodo kouvenirali. Pi-
sarna velesejma se nahaja v Pragi 1, StaromesskA radnice. Trgovski oddelek pisarne daje vse informacije o zastopništvih, o zastopnikih, naslovih proizvajalcev, o transportih, carinskih tarifah, kakor vse trgovske informacije vobče. Osebe, ki potujejo na velesejm, kakor tudi vzorci namenjeni za velesejm uživajo 50% popust na železnicah, a za vi-diranje potnih listin je dovoljen 75% popust. Za nabavo potnih listov, kakor tudi za preskrbo stanovanj skrbi omenjeni trgovski odelek. Praški velesejm vzorcev, bo najugodnejša prilika za nabavo sirovin, polfabrikatov in izdelkov vseh industrijskih panog Češkoslovaške. Kdor bi želel kataloge prejšnjih uzorčnih velesejmov v Pragi, jih dobi sedaj na željo brezplačno od gori omenjene pisarne. Priporočali bi posebno katalog III. velikega praškega velesejma, ki služi kot najboljši vodnik za industrijo in trgovino v Čehoslovaški. Kdor ima tedaj interes, ne bo zamudil te ugoane prilike, ter bo gotovo obiskal ta zanimivi sejm.
Industrija.
Državna cinkarna v Celju, o kateri
ae je poročalo, da se prodaja, se baje ne namerava prodati .— Obratovanje v cinkarni je postalo v zadnjem času živahnejše. Peči zopet gorijo in vodstvo si prizadeva dvigniti obrat na prejšnjo višino in tovarno modernizirati. Izdelani «o že načrti za razširjenje tovarne za modro galico, nameravajo se postaviti nove mehanične peči za praženje itd. Za investicije bo potreba kakih 15 mi lijonov kron.
Beograjska tvornica sladkorja je prešla v državne roke.
Posledice padca nemške marke. Delodajalci so odpovedali v nekaterih če-hoslovaških rudnikih 13.000 delavcem delo za en mesep in to radi padca nemške marke.
Splošna stavka v Liguriji, Posadi la Julijski Benečiji. Radi mezdnega gibanja kovinskih delavcev je bila proglašena splošna stavka v Liguriji, Posadi in Julijski Benečiji. Stavka železničarjev v Napolju ponehuje.
Obrt.
Obrt proizvajanja sodavice in lime-monade je smatrati za trgovinski obrt.
Na podstavi člena 1., odstavka 2., obrtnega zakona in člena 8. uredbe o ustroju ministrstva za trgoviijo in industrijo je odločil gospod minister za trgovino in industrijo po zaslišanju pristojnih zbornic, da je smatrati obrt proizvajanja sodavice in limonade za trgovinski obrt v zmislu obrtnega zakona.
Denarstvo.
Predložitev budgeta narodni skupščini. V ministrskem svetu pride v razpravo sedaj skrčeni proračun za 1. 1922. Po kratki razpravi predloži vlada takoj budget narodni skupščini.
Naše posojilo. Kakor se doznava, se je finančni minister dr. luimanudi pogajal v Parizu z belgijskim konzorcijem, ki je naši državi ponudil posojilo. Belgijska ponudba bi bila po poročilih, ki prihajajo iz Beograda, za nas najpri-kladnejša, ker ne zahteva nikakih koncesij in privilegijev, marveč ee zadovoljuje z golimi obrestmi.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Kranju. Ljubljanska kreditna banka je otvorila dne IB. t. m. svojo podružnico v Kranju.
Katij* dveh denarnih »avodov t Vršeu. >Vršačka srpska banka« d. d. in »Stedionica v Vršcu«, ki je bila pod se-kvestrom, sta se zjedinili v »Vršačku , erpsku banku i štedionicut d d., ki ima delniško glavnico 40.000.000 kron.
Novčanice po 25 par. Fiuančno ministrstvo je prejelo tri milijone komadov novih novčanic po 25 par. Vse te novčanice, ki so doslej bile v prometu eamo v novih krajih, se spravijo sedaj v promet na ozemlju Srbije in Crne-Rore.
Uredba o zamenjavi kron v Dalmaciji in na Sušaku je bila v zakonodajnem odboru odgodena.
Naknadno popisovanje in žigosanj« obvesnic predvojnih posojil bivše avstr, ogrske monarhije. L. d. u. Delegacija ministrstva financ objavlja uradno: U. finančni minister je s svojini rešenjem z dne 10. novembra 1921 D br. 15.934 odredil: 1. da se morajo do vključno 31. decembra 1921 v smislu pravilnika D br. 4019 ex 1920 Ur. 1. št. 97 iz 1. 1920 naknadno popisati in žigosati obveznice predvojnih posojil bivše Avstro-ogrske monarhije, ki so svojina naših državljanov in ki jih imetniki doslej še niso dali popisati in žigosati. Ta rok se ne bo več podaljšal. — 2. Prošnje za naknadno žigosanje naj se i obveznicami vred vpo-šljejo ministrstvu financ, generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu. —
3.	Vsaka prošnja mora biti po zakonu o taksah opremljena s kolKom po 2 din. izrecno pripomnim, da ta rok velja samo za obveznice predvojnih posojil, do-čim je žigosanje obveznic vojnih posojil že zaključeno in se prošnje za naiinad-no žigosanje vojnih posojil ne bodo upoštevale.
Avtonomni dolgovi. Finančni minister je odredil, da imajo lastniki obvez-znic pokrajinskih (avtonomnih) dolgov predložiti prijave s sledečimi podatki: 1. ime in priimek lastnika, poklic, bivališče, državljanstvo; 2. vrsta obveznice, serija, številka, nominalna vrednost posameznih obveznic; 3. od kedaj je lastnik obveznice; 4. kje, pri kateri državni ustanovi ali denarnem zavodu so bili izplačani kuponi — obresti. Prijave se morajo vposlati Generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu do 30. novembra t. 1.
Likvidacija Avstro-ogrske banke. Sprejet je zakon, ki pooblašča vlado, da nujno ukrene vse potrebno, za likvidacijo avatrijsko-ogrske banke.
Promet.
Prometne omejitve:	Ravnateljstvo
južne železnice poroča: sprejemanje in odpošiljanje vsakovrstnega lesa za tvrdko Ilerz v postajo Inzersdorf Siidbalm je do nadaljnega ukinjeno. Transportna dovoljenja izdaja ravnateljstvo juž. žel. na Dunaju. — Sprejemanje in odpošiljanje drv za tvrdko Adolf Otto Seifert v postajo Langenivang je zopet prosto.
Ravnateljstvo južne železnice poroča: Sprejemanje in odpošiljanje pošiljk v Reko z direktnimi tovornimi listi je do nadaljnega prepovedano. Pošiljke za Reko se sme sprejemati le v lomeljnem prometu. Odpošiljatelj preda pošiljko z direktnim tovornim listom do poljubne vmesne italijanske postaje in od te vmesne postaje se mora pošiljka predati zopet z noviin tovornim listom za Reko. — Celokupni promet preko postaje Ebenfurth na Madžarsko je do nadaljnega ukinjen. Ze sprejete in medpotne pošiljke se zadržijo in stavijo odpošilja-teljem na razpolago. Izdana transportna dovoljenja so neveljavna. Sprejemanje in odpošiljanje vsakovrstne robe na Češkoslovaško je zopet neomejeno prosto. Sprejemanje in odpošiljanje vsakovrstnega lesa in blaga, ki je navedeno v seznamu blagovnih potrebščin, točka 23, izvzemši drva za postajo Penzing, je u-kinjeno. Transpprtna dovoljenja izdaja ravnateljstvo zveznih železnic Wien-West in ravnateljstvo juž. žel. na Dunaju, ako teče pošiljka po njenih progah. Šumska industrijalna železnica Dobr-ljin-Drvar prevzame od sosednjih železnic samo ono robo v vozovnih nakla-dih. ki je naslovljena na Sumsko indu-strijalno poduzeče Dobrljin-Drvar d. d. Sprejemanje robe v vozovnih nakladih na druge naslove ni dovoljeno.
Kmetijstvo.
Zavarovanje poljskih delavcev. Na
mednarodni konferenci v Švici je bil sprejet predlog, naj vse države sklenejo zakon o zavarovanju poljskih delavcev za starost, onemoglost in bolezen.
Iz naših ottunlzstl].
Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani naznanja svojim p. n.
članom, da se vrii v četrtek, dne 24. t. m. ob poi 8. uri zvečer v sejni dvorani mestnega magistrata izvanredni občni zbor. Na dnevnem redu sta sledeči točki: 1. prememba društvenih pravil in 2. raznoterosti. — Gg. člane vabimo k obilni udeležbi.
Cene v izložbah. Ker ne moremo vsakega člana posebe obvestiti, opozarjamo v našem glasilu na podlagi ukaza okrajnega glavarstva v Kamniku ua razglas Pokrajinske uprave za Slovenijo, na min. uredbo z dne 17. januarja 1821, Uradni list Št. 253 o pobijanju draginje, ki pravi med drugim, ua morajo biti v izložbi vsi predmeti označeni s ceno. Tudi v lokalu samem mora biti na vidnem mestu seznam cen vseh življenjskih potrebščin, ki se prodajajo. To velja, dokler naredba ne bo ukinjena. — Za gremij trgovcev pol. okraja Kamnik: Ant. Stergar, načelnik.
Naznanila trgovske In obrt« niške (bornice v Mubljanl.
Utozna in izvozna trgovina s Švico.
Tvrdke, ki se zanimajo za uvoz blaga v in za izvoz blaga iz Švice, naj se obračajo za informacije in za naslove švicarskih tvrdk, s katerimi žele stopiti v trgovsko »vezo na švicars«.* konzulat v Zagrebu (Consulat de Suisse, Zagreb). Sedaj se švicarske tvrke zanimajo posebno za uvoz jajc, živil, mesa in drv. Švicarski konzulat v Zagrebu bo sporočil interesentom naslove prvovrstnih tvrdk v Švici, za katere bi se posamezni interesenti zanimali.
Lcžarina v Trstu. Generalno ravnateljstvo > Lloyda Triestino« je podaljšalo ležarine prosti rok za blago, namenjeno za Levanto, od 4 na 15 dni in za oceanske destinacije od 6 dni na en mesec.
Razno.
Finančni minister dr. Kumanudi se
je vrnil iz svojega potovanja 16. t. in. v Beograd.
Naknadni popis živine in vozov za
one, ki niso živine prignali k popisovanju dne 7. novembra, se vrši v petek, 18. novembra ob 8. uri zjutraj na »Glaziji« v Celju. — Isti, ki se popisovanju tudi zdaj ne bodo odzvali, bodo strogo kaznovani.
Pomanjkanje mleka v Zagrebu. V Zagrebu je zelo veliko pomanjkanje mleka. Ljudje ga čakajo že ob 2. uri ponoči, pa še pogosto ostanejo brez njega.
Nov priročen pristojbenik izide tekom decembra in bo obsegal na preko 200 straneh v sistematični, abecedno urejeni razpredelnici vse pristojbine *> pmislu novega, sedaj od zakonodajnega odbora narodne skupščine odobrenega začasnega pristojbinskega zakona, kakor tudi vse sodne in poštne pristojbine. Upoštevane so pa tudi še prejšnje, vsled posebnih zakonov in odredb veljavne pristojbine in olajšave. Knjiga stane broširana Din. 10 kot priporočena tiskovina Din. 11.50, ter Je jako praktična in neobhodno potrebna sa vse pisarne, urade, trgovce in za privatnike, ki imajo posla i oblastmi. Radi omejene naklade je takoj naročiti pri izdajatelju: dr. Ivan Černe, Gospodarska pisarna, Ljubljana. Pri naročilih nad 100 izvodov 10% ni, nad 500 izvodov 20% ni popust, denar je vposlati ob naročilu ali pa nakazati na čekovni račun štev. 10.368.
močnika manufakturne stroke, o pomočnikov specerijske stroke, Bo kontori-stinj, 8 blagajničark, 83 prodajalk, 8 učencev in 4 učenke. — Posredovalnica posluje za delodajalce ip člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Gg. trgovce prosimo, da se pri nastavljanju trgovskega in drugega 0301)ja vedno poslužujejo naše posredovalnice, ki bo skušala željam kar najnatančneje ustreči.
Tržno poročila.
Maribor. Na živinski sejem v Mariboru 8. t. m. se je prignalo 4.26 volov, 344 krav, 7 telet, 7 konj in 10 bikov. Cene volom po kakovosti od 11—20, kravam od 7—16, biki od 9—11, teletom od 14—16 kron kg žive teže. Na svinjski trg pa se je prignalo 11. t. m. vsled slabega vremena samo 20 prašičev.
Poljski pridelki. Subotica: pšenica 1280—1300, rž 1100—1105, stara koruza 1000-1020, nularica 1780-1800. Ruma: pšenica 1270—1280, nova koruza 880—890. — Som bor:	pšenica
1280—1290, slara koruza 1000—1010, nularica 1810—1820. — Požega: pšenica 1260—1265, nularica 1780—1800. Sarajevo: nularica 1820—1840, beli fižol 1260—1270. — Ker se naša valuta dviga, se opaža rezerviranost kupcev. Promet je neznaten.
Nemški hmeljski trg. Niirnberg, dne
9.	novembra. Povpraševanje po hmelju je stalno, ponudbe pa so vsled pojemajočih zalog male. Cene: za prvovrstni hmelj 12.500—13.500 mark, srednji 10.500-12.000 mark, slab 6.300 do 9500 mark, lanski 3000—7500 mark, vse za 50 kg.
Kava: Hamburg: Za loko blago in blago na potu vlada veliko zanimanje. Cene so loko brez carine za Y> kg v markah. Prima Santos 28,. Good do
22. Blago brez opisa 19. Superior do. 25, centralno-ameriško 33, Java Robusta2.
Čaj. Hamburg: Cene se višajo. Kupuje se mnogo za božično sezona Cene v markah za % kg skladišče: In-dian in Ceylon Pekoe 42. Broken Pekoe
23, Java Orange Pekoe 38, Broken Oran-ge Pekoe 28, Pekoe Souchong 25, Cejr-lon Orange Pekoe 44, fini Darjeeling 50, fini Chinateen 42.
Borza,
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva >Merkur« v Ljubljani. — Sprejme se: 4 knjigovodje, 1 kon-torist, 2 poslovodja, 2 potnika, 3 skladiščniki, 9 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki železninske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 3 pomočniki specerijske stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke, 10 kontori-stinj, 3 blagajničarke, 13 prodajalk, 8 učencev in 2 učenki. — Službe išče: 8 knjigovodij, 2 korespondenta, 7 kon-toristov, 5 poslovodij, 3 potniki, 3 skladiščniki, 37 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 2 po-
Zagreb, devize: Berlin 114—117, Milan izplačilo 1200—12oU, ček 1200— 1210, London 1145—1185, Pariz 2115-2160, Praga 304—310, Švica 5200— 5400, Dunaj 5—5.25, Budimpešta 30.50 do 31.50; valute: dolarji 278—286, avstrijske krone 6.50, napoleoni 940, marke 128—130, leji 195, lire 1185. Ljub. kreditna banka 900—910.
Narodna banka 530—540.
Beograd, valute: dolarji 69, franki o.:8, leji 51.50, marke 33, levi -io, avstrijske krone 1.70; devize: London 300, Pariz 530, Ženeva 1350, Praga 78, Dunaj 1.25, Berlin 29, Milan 310, Budimpešta 7.50.
Curih, devize: Berlin 2.025, New-York 5.28, London 21.16, Pariz 38.30, Milan 22.10, Praga 5.60, Budimpešta 0.55, Zagreb 2.00, Bukarešta 3.42, Varšava 0.17, Dudnaj 0.18, avstr. žig. krone 0.12.
Sava SekulU
ngenlurno - komis- zavod v Saralevn
sprejema zastopstva kakor tudi vsakovrstno blago v komisijo.
IVAN JAX IN ŠTn
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 15.
Hlvoln! sfroll In stroji za pletenje
Izborna konstrukcija in elegantna izvrSitev iz to« farne v Linču. Ustanovljena leta 1867.
) Vezenje poufoj? brezplaloa.
Pisalni stroji .Adler*.
Ceniki zaktunj In franko. Začasno znižane cene.
IT A I E C A lz P™)!* tovaren: DUrkopp. 1% V liE« Ml • - • Styrla, Waffenrad.
SLOVENSKA BANKA
LJUBLJANA, Krekov trg 10, nasproti »Mestnega Domo"
Obrestuje najugodneje vloge na knji2lce in v tekočem računu. - - Izvršuje se bančne posle najkulantneje. Vplačana delnlžka glavnica K 30,000.000. — Telefon St. 567.	• • čekovni rafun St. 12.200. ——.
II
2 mMm i
\
X
S
\
/
A. Šarabon
v
priporoča
Gazela milo ! <
( je prvovrstne kakovosti In : ca 20% ceneje kot enako-• vredno importirano milo.
Milama m svečarna L d. v Ljubljani.
m
}
/
\
S
\
s
\
/
\
/
\
/
raznovrstno žganje moko in dežel&e pridelke raznovrstno rudninsko 22,	vodo,
Lastne praiarna ta kavo (n mlin za dISave x električnim obratom. Ceniki n« razpolago.
“V
/
\
S
\
s
\
/
\
s
\
/
\
/
\
✓
\
?
\
'r 1
/i" “
SAAA/VVV
Erjavec S Turk MtoT kloake
PRI »ZLATI LOPATI”
trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7
preje Hammerschtnldt (Milhlelsen) nasproti Križanske cerkve.
Ima vedno veliko zalogo za gospode, dečke In deklice ter posebno izbiro najnoVejJib
dannkili
tovarna
modelov. Franjo Cerar, slamnikov
Stob, pošta Domžale pri Ljubljani.
Različne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — V popravila se sprejemajo različni stari klobuki in slamniki v Ljubljani pri tvrdki Kovačevič in Tršan, Prešernova ul. 5 na dv., vsako sredo in soboto
prej:
A. Zanki sinovi.
Medič, Rokove & Zanki,
Tovarna kemičnih in rudn, barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. D. z o. z.	Skladišče: Novisad.
Brzojavi: Merakl Ljubljana.	Telefon:	64
Emajlni laki. Pravi fflrnež. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
»MERAKL«. Lak za pode »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo t
* -‘•-‘n‘irr^rrrivti^.	Y»v>uvnrrniYiAA>
L C. MAYER
LJUBLJANA
Ustanovlj. 1834.
manufaktura
EN GROS
EN DETAIL
■ m	‘■ ■ ■* ^	*****	*** *	^~ ^i»i‘i‘ii‘lrt -1	Ta^n-i_r
J
Ulil *Mt» «„*
•*	j
izdeluje
Tovarna lesenih žeSuev
Ivan seuois il.
Tacen pod fmarno goro or! LManl.
Igu Im - J ii ni'.
Ljubljana, Sv. Petra c. 3.
Trgovina z drobnim, pietenim in modnim blagom ter raznim periiom in kravatami na debelo in drobno.
Velika izbira potrebščin za krojače in šivilje.
Edina razprodaja vseh vrst
specijainega
sm-gipso
za celo kraljevino SHS.
Tvornic: Stanz, Kindberg, Semmering, Schottwien, Puchberg, Auseewiesen etc., nudi po najnižji ceni iz svojih zalog:
Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zem;:n
Kostn Hovokooič
veletrgovina mavca
Ljubljana. Židovska ulica it. 1.
I. SMILI
Velika zaloga vsakovrstnega-------------
kož, podplatov, gonilnih jerme-nov in boksa NA DEBELO.
VELETRGOVINA
Uubijana
priporoča
špecerijsko, koloni-
jalno blago in vsakovrstno žganje. KohMms cene — točna postrežba 1
Brzojavi: GKELIŽ.
Telefon interurb. štev. 246. wr Zahtevajte cenike!
'SUSZJSZJSZJSZJBZiSZJ
veletrgovina
manufakture
n
Priporoča svojo bogato zalogo
po najnižjih cenah.
Samo m a debelo.
rzsrzarzsrzssrzarzsfzs
gd* »•«»««	*	3iBaa*«a«B*«»»tiBatt4ceeaaa*K«e*v*EBWB	B.u**eewn0	«
K
:s
ii
M«
n
■ o
Uk «A
Si
a«
t*
**
:s
aa
aa
«©
s«
lil
asitiolili asieilM plsslDl stroj sedanjosti
i&iš8*PS
s®
razmnoževalni aparat, razmriožuja strojno in ročno pisavo potom ne-jzrabljlve steki, plošče.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
Gradišče 10.
Moderno »rejena popraullnita vseh pisalnih strojev.
»e
««
S*
in
5!»
I«
A9
*U
a«
s»
S«
»9
«JW
at*
frtS**w***«®,*»5»tt**«»«**«'aaB»an««»aaBaa»aaa»*r:a«»i*a»M'**aiaaa«e«»»MJ*«»*»a«aaaiK®r30B®e^3aoaa§f
9»ijti4ui4aoaaaauaaceB»ttaaeaaaaca«MaaaaaaaaaftaaManto0a»aawaacKisa«aaaas»iwa«Eaaa«i«Qao«bveo»aa«^
Hedžet dz ZEŠZorit^ife — ILji:LToljstna* j
3TxMi.člš3ra»J3!35:si ■va.llca, -4=
■blagro-vm-Icst na de“belo
Lastnik: Konzorcij ca i*aai«njc »Tigovskega Lista«. — Olavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: Franjo ZebsL — Tiska tiskarna Mamo Hrovatin v Ljubljani