Ob 30  letnici koroškega
plebiscita

Slovenska Koroška, brez dvoma
najlepši del slovenske zemlje, je že
dolga desetletja najbolj boleča ra¬
na na našem narodnem telesu; ra¬
na, ki boli in povzroča resne skrbi.
Naša narodna meja napram za¬
hodnemu sosedu se kljub velikemu
trudu laške iredente in fašizma ni
nikamor premaknila. Slovenska
kri je tam, kjer je bila pred sto¬
letji: sredi furlanske ravnine. Go¬
spodarski, politični in kulturni
pritisk nemštva ni mogel odpreti
vrzeli med slovenske množice na
štajerskem. Na Koroškem smo pa
Slovenci v zadnjih sto letih izgub¬
ljali postojanko za postojanko, bi¬
li potisnjeni v ozek pas pod Ka¬
ravankami in proglašeni za “Win-
dische”, neko jezikovno mešanico,
ki nima ne kulturnih, ne zgodo¬
vinskih pravic do obstanka. To ni
bilo le mnenje uradne Avstrije, ki
je upravljala Koroško kot popol¬
noma nemško deželo.

Po končani prvi svetovni vojni
je bilo slovensko javno mnenje po¬
polnoma prepričano, da uveljav¬
ljanje naših narodnih zahtev na¬
pram Nemcem ne bo naletelo na
nikake težave. Vse je mislilo, da
bo slovenski Korotan kot zrelo ja¬
bolko padel v naročje tistega, ki
mu pripada. Pa je prišlo strašno
razočaranje: znani koroški ple¬
biscit v coni A, to je v najbolj slo¬
venskem delu Koroške, dne 10. ok¬
tobra 1920, pri katerem se je
W,96°/ 0  glasovalcev izjavilo za Ju¬
goslavijo, 59,04.% pa za republiko
Avstrijo. Po tem glasovanju je ce¬
la Koroška z izjemo Mežiške doli¬
ne in Jezerskega pripadla Avstri¬
ji-

15.278 glasov je bilo oddanih za

predvsem Korošec in kot tak Av¬
strijec. Svobodomiselna in socia¬
listična nemškutarska vzgoja je
tudi storila vse, da bi odvrnila zla¬
sti mladin.o od Cerkve, kjer je edi¬
no še živela slovenska beseda. Mi
smo pa mislili, da bomo z ganljivo
pesmijo “Gor čez izaro”, ki je si¬
cer do solza raznežila ljubljanske
dame, storili vse, kar nam veleva
narodna dolžnost. Pa to ni dovolj.
To nam je pokazal koroški ple¬
biscit.

Še eno oviro naj omenim: naš
regionalizem.  Še vedno se gremo
zarukane Kranjce, preklete Šta¬
jerce, vsiljive Primorce in zaosta¬
le Korošce, kakor da bi bili še ved¬
no razdeljeni v vojvodine in po-
knežene grofije, kakor nas je raz¬
brskal dvoglavi avstrijski orel.
Kranjec se je ustrašil Primorca,
ki ga je fašizem pognal preko me¬
je, štajerc ja protestiral proti
kranjskemu despotizmu, z ubogim
Korošcem pa ne eni ne drugi niso

vedeli kaj početi. Pustili so ga, da
je hiral tudi po izgubljenem plebi¬
scitu. Še več: tudi pri narodno¬
obrambnem delu so nam bili več
osebni in strankarski vidiki, kakor
pa splošnonarodni.

In tako je prišla in končala dru¬
ga svetovna vojna, ki bi po vsem
tem, kar se je dogodilo, morala
prinesti končno in trajno rešitev
tega vprašanja. Politični položaj v
svetu in duševno razpoloženje pri¬
zadetih nam je bilo veliko bolj
ugodno, kakor po prvi vojni. Tu
pa je prišla druga katastrofa,
Titov komunizem, ki je tako
s svojo barbarsko surovo st j o ,
kakor z nekvalificiranimi nastopi
na mednarodnem pozorišču po¬
vzročil, da ni prav nihče v veliki
družini narodov našel dobre bese¬
de v prilog pravične rešitve koroš¬
kega vprašanja.  In kar je najbolj
žalostno : po zaslugi Titovih zloči¬
nov bi koroški Slovenci danes
prav nič ne pomišljali, kaj naj re¬
čejo, če bi prišlo do novega ple¬
biscita. Rekli bi: proti! Ne proti
Jugoslaviji, ali Sloveniji, ampak
proti Titu, proti nasilju, zločinu in
laži  — proti komunizmu.

POZIV IZ ZASUŽNJENE DOMOVINE

Novice o škodljivih poizkusih, da
se v emigraciji ruši enotnost sloven¬
ske protikomunistične fronte in o
tem, da nekateri zbirajo izjave, ki
naj bi jim dale nekake politične le¬
gitimacije, so prodrle tudi do naših
bratov, ki se na domačih tleh, v za¬
sužnjeni domovini, borijo za resnič¬
ne ideale slovenskega naroda.

Ti naši bratje, ki vsak dan prislu¬
škujejo utripom narodovega srca,
ki dan za dnem, noč za nočjo, deli¬
jo z njim preganjanje, gašenje o-
sebnih pravic poedinca in narav¬
nih pravic celega naroda, ki vidijo
kri, ki v potokih teče, in solze, ki se

Jugoslavijo! To se pravi, da je do- P°bu&*  nočejo, so v prvi vrsti le

ber del pravih Slovencev izrazil
željo, da mu je ljubša nemška Av¬
strija nego Jugoslavija.  Ni naš
namen, da bi danes iskali krivce,
ki so to katastrofo zakrivili; ho¬
čemo le omeniti nekatera dejstva,
ki jih Slovenci pri uveljavljanju
svojih narodnih zahtev ne upošte¬
vamo dovolj:

Ena najbolj žalostnih resnic je,
da smo tako majhni.  Sedaj, ko ho¬
dimo po svetu, vidimo, da nas nih¬
če ne pozna. Stokrat poveš svoje¬
mu tovarišu, da si Slovenec, a on
te trdovratno pomeša vedno znova
med Čehe, Poljake, Ukrajince ali
Turke. In to ne le preprosti lju¬
dje, ampak tudi inteligentni: go¬
spodarstveniki, politiki in kultur¬
niki. Tako se je v letu 1920 med-
zavezniška komisija,  v kateri je
bil po en zastopnik Italije, Franci¬
je, Anglije in USA, z izjemo fran¬
coskega zastopnika, odkrito posta¬
vila na stran Avstrije in izdala ne¬
kaj ukrepov, ki so odločilno vpli¬
vali na izid plebiscita.  Poznali so
Avstrijo, poznali so Nemce, Slo¬
vencev niso poznali, ali pa so jih
poznali le od slabe plati.

Kljub svoji majhnosti pa znamo
biti včasih neznansko mogočni.
Mislimo, da cel svet gleda na nas
in nas občuduje, kako in kaj vse
znamo. Tudi takrat smo mislili,
da bo vse kar letelo v objem mate¬
re Slovenije. Nismo pa bili zmožni
urediti prehrane v Koroški Slove¬
niji, niti ji dati dobrega upravne¬
ga uradništva in vojaštva, ki bi
prišlo v deželo kot prijatelj in ne
kot zmagovalec v zasedeno ozem¬
lje. Te napake, ki jih je nasprot¬
nik mojstersko izrabil v svoj prid,
so mnogo pripomogle k žalostne¬
mu rezultatu glasovanja.

Pozabili smo, da je Koroški Slo¬
venec, zlasti mladi rod dobival
svojo vzgojo v fanatično nemški
šoli, kjer so mu skozi 8 let nepre- j
stapo vbijali v glavo, da je Slove¬
nec biti sramota in da mora biti I

gitimirani, da izrazijo željo, da se
naš program spremeni ali novim po¬
gojem prilagodi.

Predstavniki slovenske katoliške
politične organizacije iz treh slo¬
venskih dežel, so 'se dne 5. septem¬
bra t. 1. tajno sestali. Na sestanku
so sprejeli sledečo izjavo:

”1. Slovenci zahtevajo združitev
vsega slovenskega ozemlja v Zedi¬
njeni Sloveniji, ki naj bo enako¬
pravna državna enota v bodoči Ju¬
goslaviji kot zvezni državi jugoslo¬
vanskih narodov.

2. Kakor odklanjamo komunistič¬
no nasilje, tako obsojamo tudi vsa¬
ko raznarodovanje in zahtevamo,
da se v smislu naravnega in božje¬
ga prava popravijo slovenskemu
narodu v preteklosti storjene krivi¬
ce.

3. Pozdravljamo stremljenje po
združeni Evropi, od katere pričaku¬
jemo, da pravično uredi sožitje svo¬
jih narodov.

V sedanjem težkem trenutku po¬
zivamo vse slovenske skupine, da
se združijo na tem narodnopolitič¬
nem programu."

*

To izjavo so mi poslali s prošnjo,
da jo priobčim vsem slovenskim
emigrantom.

Ko to s to izjavo storim, povdarim,

MENSAJE DEL PRESIDENTE DE LA NACION

GENERAL PERON A LOS AGRICULTORES

El Presidente de la Nacion General Juan Perčn dirigio el lunes pasa-
do un mensaje a los agricultores, que fue trasmitido a todo el pafs por
Radio del Estado y la Red Argentina de Radiodifusion.

Entre otras cosas anuncio que la proxima cosecha de maiz sera com-
prada a 21 pesos, mas sobreprecio de 3'pesos por quintal para los ver-
daderos productores, de modo que el precio total para este grano serd
de 24 pesos por quintal.

El Presidente General Peron en su mensaje entre otras cosas dijo:

''Una vez mas deseo dirigirme a los hombres del campo para lle-
var, especialmente a los agricultores, mi palabra de aliento y mis sen-
timientos de gratitud por el esfuerzo que realizan en bien de la patria,
que es decir en favor de todos los argentinos.

Nosotros consideramos que ld Nacion esta formada por una sola cla-
se: la de los hombres que trabajan. Es a un sector de esos hombres que
deseo hacerles llegar mi saludo y mis congratulaciones, como asimismo
el agradecimiento de toda la Nacion por los progresos cuantitativos y
cualitativos que la nueva siembra arroja ya como consecuencia de los
esfuerzos patrioticos de los agricultores para aumentar la produccion.

Las dreas sembradas arrojan en trigo un aumento de časi un millon
de hactareas; en lino, un aumento de časi cincuenta mil hectareas; en
avena, časi setenta mil hectareas; en cebada, un aumento de cincuenta
mil hectareas, y en centeno un aumento de ciento setenta mil hectareas.

Nuestra politica agraria, que responde a la vez a los deseos del
agro argentino, es propugnar čada dia mejores condiciones de trabajo,
mas remuneradoras y rendidoras con respecto al esfuerzo de los agricul¬
tores. Mas produccidn representa mas riqueza; mas riqueza representa
mayores medios de accion.

Pueden estar absolutamente persuadidos los companeros agriculto¬
res que el gobierno no ha de olvidarlos ni abandonarlos. Y no hab ra
esfuerzo que el gobierno no realice cuando este de por medio la defensa
de los intereses campesinos.

Mi gobierno entiende que la verdadera democracia es aquella don-
de el gobierno hace lo que el pueblo quiere y donde se defiende un s61o
interes: el del pueblo. Es en cumplimiento de lo primero y en defensa de
los intereses populares que el campo representa dentro de la Nacion,
que nos preocupamos por servir las necesidades, resolver los proble-
mas y apoyar los esfuerzos de los trabajadores de la tierra, que forman
un sector popular por excelencia y a quienes las poblaciones urbanas
deben agradecer el pan nuestro de čada dia".

POSLEDICE OFENZIVE NA KOREJI

Ofenziva zaveznikov na Koreji proti
komunistom je rodila tako hitre sadove,
da je izzvala presenečenje na vse stra¬
ni: komunisti se še niso znašli in zma¬
govalci še sami tudi ne vedo, ali naj
gredo vsi skupaj čez 38. vzporednik ali
pa naj puste, da gredo Korejci z juga
povedat svojo sodbo Korejcem s severa
kar sami. In ti so res že krenili čez in
kakor pravijo dosedanja poročila, pri¬
speli že 50 km globoko.

PREKINJENA VOJAŠKA
KONFERENCA KOMINFORMA

Sredi septembra so se v Sofiji zbrali
zastopniki držav, ki so v kominformu.
Objavljeno je bilo, da bodo razpravlja¬
li predvsem vojaška vprašanja. Tako
so vsaj vedeli povedati v Berlinu, odko¬
der so odšli ministri nemške kom. vla¬
de v Sofijo v spremstvu cele skupine
nemških generalov. Toda ofenziva na
Koreji je na to, konferenco vplivala sil¬
no vzpodbujajoče: kar hitro so morali
na ukaz iz Moskve: vsi domov in nemški
podpredsednik vlade Walter JJIbricht je
prejel posebne ukaze, kako se naj hitro
pripravi, “kajti sledil bo sunek proti
zahodu...” Ulbricht je nenadno prispel
v Berlin in takoj izdal povelja komuni¬
stom v zahodni Nemčiji: in začeli so s
stavkami in demonstracijami, ki so te¬
dni dosegle višek v Hamburgu in Frank¬
furtu. — Kakor pišejo berlinski komen¬
tatorji, so nemški delegati v Sofiji iz-

POSLANICA PREDSEDNIKA REPUBLIKE

GENERALA PERONA KMETOVALCEM

Predsednik republike general Juan Peron je minuli ponedeljek zve¬
čer govoril s predsedniške palače ter je naslovil svojo poslanico vsem
kmetovalcem v republiki. Njegov govor je prenašala tako državna radij¬
ska postaja, kakor tudi vse ostale radijske postaje.

V svojem govoru je predsednik general Peron napovedal ceno, ki
da bomo vsi člani slovenskega za- 1 3° bodo kmetovalci dobili za nov pridelek koruze. Ta cena je določena

na 21 pesov za kvintal. Razen tega bo vsak resnični kmetovalec dobil pri
vsakem kvintalu še tri pese več; tako da bo skupna odkupna cena za
kvintal koruze znašala 24 pesov.

Nato je pa med drugim izvajal: Znova se obračunam na vse poljedel¬
ce v republiki, predvsem na tiste, ki resnično obdelujejo zemljo. Vsem
tem se hočem iskreno zahvaliti za ves njihov trud, ki ga vlagajo v to, da
bi domovina dosegla še večje blagostanje.

Mnenja smo, da domovino sestavlja samo en sloj: ljudje dela. In ene¬
mu delu teh delovnih ljudi želim nasloviti svoje iskrene pozdrave In če¬
stitke, kakor tudi zahvalo vsega naroda za kvantitativni napredek, ki so
ga dosegli pri novi setvi. Tako so rodoljubni napori poljedelcev dosegli
zvišanje proizvodnje.

S pšenico zasejana površina je letos večja skoro za 1 miljon hekta¬
rjev, z lanom skoro 50.000 hektarjev več, z ovsom za skoro 70.000 hekta¬
rjev več in z ječmenem skoro 50.000 hektarjev več. Stanje teh posevkov

stopstva v tujini tudi v bodoče
skrbeli in se trudili, da bo delo SNO
in SLS v emigraciji odgovarjalo že¬
ljam in potrebam zasužnjenega na¬
roda.

Vsak bo razumel, da zaenkrat še
ne morem objaviti imen udeležen¬
cev in kraja tajnega sestanka.

New York, koncem septembra.

Dr. MIHA KREK

vedeli, da so ameriške vojne sile na Ko¬
reji zmagale, ker so prejele iz USA no- .
vo najnovejše orožje proti tankom; pri- J 10 '

čakovati je, da bodo zavezniki ta uspeh
proti sovjetom izrabili — in zato je tre¬
ba pohiteti in organizirati nemire v
Evropi. Nemci so že začeli, v Italiji se
tudi začenja in drugod naj še sledi.

Zavezniki svojega orožja proti tan¬
kom v Evropi še niso uporabili, pač pa
je zahodna nemška vlada z neverjetno
naglico postavila na noge 100.000 mož
posebne policije, ki ji poveljuje general
Schvverin. Komaj nekaj dni po ustano¬
vitvi je ta policija že zmogla zatreti do-
sedaj največji naval komunistov v za¬
hodni Nemčiji. Zopet se je pokazalo,
da so Nemci izredno dobri organizatorji
in da je dobra organizacija že pol uspe¬
ha. Toda zahodna nemška vlada je vr¬
gla, v boj še eno sredstvo: nemška ra¬
dijska postaja v Frankfurtu ' oddaja
redno večkrat na dan imena tistih nem¬
ških komunistov in sopotnikov, ki so
člani komunistične pete kolone. Vsak
dan zvene tako med ljudmi po zvočni¬
kih imena tistih sosedov ali pa znan¬
cev, ki so v službi komunistov in tako
sovjetske pete kolone. Kakor pravijo po¬
ročila, so ti razglasi po zvočnikih nena¬
vadno dobro sredstvo živčne vojne.

Naša agrarna politika, ki odgovarja tudi željam argentinskega po¬
ljedelstva je ta, da bomo vsak dan zboljševali delovne pogoje, gledali,
da bodo delavci dobivali pravično plačo in kmetje dobivali odgovarjajo¬
čo odškodnino, za vse svoje delo. Večji pridelek predstavlja večje bo¬
gastvo in večje bogastvo daje več možnosti za delo. Po tej poti bo mož¬
na mehanizicija dela na polju.

Kmetje in delavci, bodite prepričani, vlada na vas ne bo pozabila.
In ne bo sile, ki je vlada ne bi izkoristila, kadar bo v vprašanju obram¬
ba koristi polj edelj cev.

Vlada stoji na stališču, da je prava demokracija tista, kjer vlada de¬
la tako, kakor narod želi in ki brani eno samo korist, to je korist naroda.

V izpolnjevanju ljudske volje in v obrambi koristi naroda, bomo služili
narodu, reševali probleme in podpirali stremljenja poljedeljskega de¬
lavstva, ki predstavlja izredno važen izsek ljudske plasti in kateremu mo¬
ra biti hvaležno mestno prebivalstvo za vsakdanji kruh."

VIŠINSKI O SOVJETSKEM
IN KITAJSKEM “BLUFFU”

Sovjetski delegat pri ZN Jakob Ma¬

lik je prejšnji teden povedal baltimor¬
skim pacifistom, kaj ponujajo sovjeti
za ohranitev miru. Za njim prihaja se¬
daj Višinski in zahteva v ZN konec
sovražnosti na Koreji in pa hkrati po¬
stavlja predlog, da naj sei sedaj na Ko¬
reji prirede volitve pod vodstvom juž¬
ne in severne korejske vlade; toda a-
meriška vojska se naj iz Koreje umak¬
ne, volitve pa bodo v komisiji ZN nad-
ziali sovjetski in kitajski kom. zastop¬
niki. Ker sovjetski tanki niso bili za¬
dostni, naj sedaj prineso sovjetom zma¬
go volilne kroglice. Od resnice do “bluf-
fa” je v takem primeru samo korak raz¬
dalje. V Pekingu pa je kom. zunanji

minister Čuenlaj v posebnem govoru
napovedal podporo korejskim komuni¬
stom, in takoj nato so se razširile novi¬
ce, da je na korejsko mejo v Mandžuri¬
ji odšlo 200.000 kitajske vojske. Pa tudi
to nazivajo zavezniki za "bluff.”

KAKO SE NAJ REŠI TITO

V Ne\v Yorku pa se trudijo titovski
zastopniki v dveh smereh; prejeti čim-
prej posojilo ih pa veliko materijalno
pomoč, kajti Jugoslavija je pred lako¬
to. Letošnja suša je strahovito prizade¬
la vse dele države in da bi prebrodili
najnujnejše težave bi rabili miljon ton
žitaric. (Nadaljevanje na 2 str.)

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA Buenos. Aires, 5. X. 1950 - Ano del Libertador General San Martin

IZ TEDNA. V TEDEN

Nekaj misli ©fo Gallu¬
sovem koncertu

Za 15. t. m. napovedani koncert pev¬
skega zbora Gallus ni zanimiv samo za¬
radi pričakovanja, kaj bo pomenil v raz¬
vojnem prizadevanju vodilnega pevske¬
ga združenja v tujini (kakšna je zdaj
raven doma?) in ali bo kaj pomenil v
Zgodovini slovenske glasbe, temveč tu¬
di zaradi vpletenosti vsakega resno pri
pravljenega kvalitetnega glasbenega
dogodka v zamršeno problematiko so¬
dobne umetnosti, že pred petdesetimi
leti je izredno naglo dozoreli Kette u-
gotavljal: “...ne samo jaz, ne samo ti,
ne samo on, vsi ne vemo, kaj hočemo:
to je menda tudi znak našega veka.”
(Murnu 9.II.1899). Danes je položaj
kvečjemu še bolj nejasen, dasi sevajo
vanj žarki preroda, ki bo mogoče kma¬
lu tu. Posebno izčrpanost kaže glasba.
Kot viri prenovitve, se zdi, da morejo
največ dati 1.) Bach: 2.) 16. stoletje;
3.) liturgična glasba: 4) ljudska pesem.
Torej tako kot v vseh panogah umetno¬
sti: romantika in naturalizem, iz kate¬
rih raste umetnost našega časa, sta o-
ba zanikavanje sloga in drobljenje ve¬
likih linij; okrepiti se je tedaj treba v
strogi vitalnosti (kako naj krajše za¬
denem ?) in veličini starokrščanske umet¬
nosti, romantike in gotike. In po neka¬
terih najnovejših raziskavanjih glasbe¬
nega sloga, ki so skoro zagotovo ovrgla
dosedanje površno, zunanje vzporejanje
glasbe z upodabljajočimi umetnostmi, je
Bach gotika, 16. stoletje pa romantika v
glasbi.

Stari krščanski koral *)  s skrivnost-
nostnimi pre kopi v antiko je poosebljeno
Veličastvo preprostosti, iskrenost čistih
globin, resnoba bivanja in bitja, ki zna
brez nasilja združiti vero z umetnostjo;
dokazuje, kako služba višjemu (umet¬
nost služi religiji) oplemeniti tistega
ki služi. Vse to so poteze, ki novodobni
umetnosti manjkajo. Vse to so zdravila
za izkoreninjenost moderne glasbe in za
nje spremenjenje v odvisno razkošje.

Bach je uspel s tem, da je. vzvišenost
korala skoro docela ohranil, obenem pa
silno kompliciral fiziologijo glasbenega
organizma. Moral je sicer, kot vse, kar
je koralni glasbi sledilo, obrniti njeno
svobodnost po eni plati, zato pa v teh
omejitvah, ki so tekmovale s še večji¬
mi omejitvami korala na drugem pod¬
ročju (harmonska, barvna, metrična
askeza) izpričal, da je res, čemur je dal
izraz Goethe v sonetnem enajstercu:
“In der Beschraenkung zeigt sich erst
der Meister” Veščak se izkaže šele v
omejitvi).

16. stoletje nam Slovencem predstav¬
lja najprej rojak Jakob Petelin-Gallus.
Tudi pri njem je soustvarjalno gibalo
pravkar citirani umetnostni zakon —
tako preziran v našem času slabičev.
Kako se sprosti njegova osebnost v pri¬
tisku omejitev! In svežina del - cvet ge¬
nialne invencioznosti! V kakšno radost je
celo našim tako posladkanim ušesom
ustvarjalna borba ekonomije sredstev s
polifoničnim zanosom gibanja! Globina
in zapletenost gibanja se tu družita z
jasnostjo; vse je podoba krepke harmo¬
nično razvite človečnosti, ki ji je tež-

*)Da teh nekaj poskusov označitve,
ki slede, niso pretiravanje, naj potrdi
Mozart s priznanjem, da ni nikoli napi¬
sal melodije, ki bi mogla tekmovati z
nekaterimi liturgičnimi.

(Nadaljevanje s 1. strani)

Toda “New York Times” dodaja v
posebnem komentarju, da hodijo titov¬
ski zastopniki trkat na vrata tako, ka¬
kor da so oni tisti, ki lahko stavljajo
zahteve in tudi pogoje za pomoč, ki jo
bodo dali Amerikanci, Ti pa bodo dali
toda tako, kakor bodo oni sami to ugo¬
tovili in izračunali.

Republikanski sanator Brewster se je
vrnil in Jugoslavije in povdaril, da mo¬
re skozi zimol rešiti Tita samo tista po¬
moč, ki bo lahko krila pomanjkanje ži¬
veža v Jugoslaviji.

Po newyorških bankah in drugih u-
stanovah so po pisanju ameriških listov
odgovorili titovskim zastopnikom tako,
da ne morejo staviti pogojev ampak
samo predloge.

Tragedija lakote v Jugoslaviji ni sa¬
mo posledica letošnje suše, kajti suša
je zadela tudi Avstrijo, Francijo, Itali¬
jo in Nemčijo. Toda tam ne bodo imeli
lakote, ker nimajo kom. režima. Ta je
spravil državo v tako stanje, da je na
robu propada. Toda kdor rešuje Tita,
rešuje režim, ki bo drugo leto zamogel
povzročiti enako krizo, kakor jo je le¬
tos. Garancija za!  bodoče ni v tem, kako
rešiti Tita, ampak kako rešiti državo
kom. režima, ki mu načeluje Tito.

iz svobodnega sveta

USA: V skupščini ZN so ostre deba¬
te med demokracijami in ZSSR začas¬
no prenehale. Politični odbor se bavi z
zahtevo osmih držav med njimi Vel.
Britanije, da morajo vojaške sile ZN
na Koreji prekoračiti 38. vzporednik in
dokončati začeto akcijo. Do odločitve še
ni prišlo.

V VS so s potrebno večino (USA in
Čangkajškov delegat proti) izglasovali
predlog Ekvadorja, da pripuste 15. no¬
vembra na zasedanje VS kom. kitajske¬
ga delegata, ko bodo razpravljali o
Vprašanju Formose.

V skupščini je tudi prišlo po ameri¬
ški zmagi na Koreji do prvih poskusov
sklepanja miru s severno Korejo. Kom
vlada naj bi preko Pekinga vložila pri
indijski vladi prošnjo za vročitev mi¬
rovnih pogojev glavni skupščini, v ka¬
terih korejski kom. zahtevajo: ustavi¬
tev sovražnosti; umik ameriških čet v
Pusan; splošne volitve v obeh Korejah
pod nadzorstvom ZN in ustanovitev
skupne vlade. Ameriška delegacija je te
pogoje takoj odbila in postavila svoje,
v kateri zahteva popolno predajo kom.
vojske kjer koli na Koreji, takojšno
združitev severne z južno Korejo, za¬
sedbo severnega dela polotoka po obo¬
roženih silah ZN in splošne svobodne
volitve pod nadzorstvom ZN. Te pogoje
pa je severna korejska vlada ocjbila.

Sejam VS bo v oktobru predsedoval
ameriški delegat Austin. Za nestalnega
člana VS pa je bila izvoljena Brazilija.

★

BRAZILIJA: V Braziliji so bile v to¬
rek spošne volitve. Za predsedniško me¬
sto so kandidirali Gomes, Vargas in
Machado. Vpisanih volivcev je bilo
10,200.000. Volivna kampanja je bila
silno živahna ter je ponekod prišlo do
težkih izgredov, zlasti v Rio de Janeiro
in v Sao Paolo.

Po zadnjih podatkih iz Rio de Janei-
ra ima dosedaj veliko večino nad osta¬
limi predsedniškimi kandidati Getulio
Vargas.

★

ANGLIJA: Na bivši poveljniški ladji
admirala H. Nelsona, junaka pomorske
bitke z Napoleonom pri Trafalgarju,
‘Victory’ je nepričakovano izbruhnil po¬
žar, ki ga nekateri pripisujejo delova¬
nju podtalnih elementov. ‘Victory’ hra¬
nijo Angleži kot veliko narodno sveti¬
njo.

★

FRANCIJA: Vlada je objavila zakon,
s katerim se ustanavlja ‘Narodna gar¬
da’, katere glavna naloga bo, voditi boj
proti komunistom na francoskih tleh,
ako bi ti poskušali z uporom. Komuni¬
sti so zakon krstili z imenom ‘Mochev
načrt’, kajti Moch je pri njih kot notra¬
nji min. že iz prejšnjih vlad precej o-

nja navzgor naravna — vse spet nas¬
protje živčnosti, čutnosti, enostranosti
modernega človeka.

Ljudska pesem je najbolj naravnost
izpeljan odtok iz vira ljudske praumet-
nosti, ki ji je bilo petje duša., Na kon¬
certu bodo slišati različne harmonizaci¬
je in nič ne škodi. Brez dvoma je večina
razpravljanja o dovoljenosti in o nači¬
nu harmonizacije ljudske pesmi odveč.
V koncertno dvorano vendar ne bomo šli
poslušat kakega pristnega vaškega pe¬
tja. In v kateri obliki je pristno? Da¬
našnje? Tisto pred 50, 100, 1.400 leti?
Harmonizator, ki je manj posnel more¬
bitno večglasno petje kot kak drug, je
pač vnesel večjo spremembo v nepreg¬
ledno vrsto! sprememb, ki jih je ljudska
umetnost vsrkavala v teku stoletij in še
prav posebno od “vrha”: iz mesta, iz
visoke, individualne umetnosti. Prav a-
similatorna zmožnost je dokaz življenja.
Za utrujeno in rafinirano moderno u-
metnost je spet ljudsko snovanje po¬
mlajevalni izvor moči, vabljive po svo¬
ji eksotični preprostosti, še nekaj ne
pričakovanega je v zdravilnih vplivih
ljudske umetnosti: združuje na najbolj
naraven način kozmopolitizem — saj
tu v njej ni nikoli šovinistične izolaci¬
je, ne avtarkije; motivi prosto romajo
preko upravnih in jezikovnih meja —
in narodnost, torej pola, v katerih skraj¬
nost rada zajadra umetna glasba.

Neko posebno pomembnost ima zbo¬
rovski koncert v času in svetu, ki za¬
nemarjata najplemenitejši instrument:
človeško grlo v korist najmanj pleme¬
nitih, iz vsakega bara vreščečih, ali pa
ga sistematično ponižujeta v dražljivo
tuljenje. Tam, kjer se še glasi petje, pa

sovražen zaradi odločnih dejanj in
ukrepov. Moch je zakon predložil vladi
v odobritev po svojem povratku iz USA,
kjer je imel razgovore z amer. in angl.
obrambnim ministrom.

i  ★

'ŠPANIJA; Po končanem obisku port.
predsednika vlade Salazarja je bilo iz¬
dano uradno poročilo, po katerem vlada
med obema državama popolno soglasje
v vseh internacionalnih pogledih in so
zlasti z zadovoljstvom rešili vse točke,
obsežene že v vojaški pogodbi, podpisa¬
ni leta 1939.

*

NEMČIJA: Pri proglasitvi nove us¬
tave za mesto Berlin in najbližjoi oko¬
lico pod zav. zasedbo je bil navzoč pred¬
sednik zah. Nemčije profesor Heuss;
Adenauer je k proglasitvi poslal poz¬
dravno pismo, poudarjajoč, da nova u-
stava predstavlja garancijo svobode in
miru v mestu.

Churchill je poslal k otvoritvi nem¬
škega industrijskega velesejma v Berli¬
nu pismo, v katerem pravi, da miru ne
bo mogoče doseči, dokler vlada na sve¬
tu napadalno ozračje; uspeli pa bomo,
pravi Churchill, ako bomo znali poka¬
zati dovolj poguma in edinosti v želji,
“našo silo skupno organizirati”.

Dr. Schumacher je vzhodnim Nemcem
prerokoval, da ‘jih čaka ista usoda kot
Severno Korejo’. “Ako bi Sovjeti ime¬
li toliko atomskih bomb kot Amerikan¬
ci ali pa vsaj boljše, kot so ameriške, bi
prav gotovo te bombe že uporabili”, pra¬
vi vodja socialistov.

Policiji je uspelo, popolnoma zatreti
vse poizkuse izvedbe komunistično or¬
ganiziranega ‘Dneva- narodnega odpo¬
ra’. V spopadih je bilo ranjenih 25 po¬
licistov, aretiranih pa 1500 komunistov.

Zav. oblasti so odpravile vse omejit¬
ve v gradnji velikih trgovskih ladij za
prekooceanske vožnje.

★

AVSTRIJA: Avstrijski komunisti so
nepričakovano pričeli z očitno pomočjo
sovj. zasedbenih čet z velikimi akcija¬
mi, obsegajočimi štrajke, ropanje živ.
stojnic, zavzetjem drž. in občinskih u-
radov ter tovarn. KP je vladi poslala
poziv, da zviša plače, sicer pozove vse
delavstvo na splošen štrajk od srede
dalje. Štrajki so se iz Dunaja razširili
tudi po britski in amer. zoni. Žel. pro¬
met z zahodom j d bil nekaj časa preki¬
njen.

★

ITALIJA: V Milanu je policija odkri¬
la precejšnje skrivališče orožja ter na¬
šla spiske borbenih komunistov. Zanimi¬
vo je to, da je pri vseh imenih naveden
tudi vojaški čin posameznika - partijca
v tajni partijski voj. organizaciji, kad
povzroča policiji precejšen sum, da je
omrežje sijajno organizirano.

mu grozi ali sužnost v oblasti strojev
(gramofon, radio, zvočniki — kako v
slast bi razbil tega, ki mi pravkar gre¬
ni pisanje!), ali ničemurnost razkazo¬
vanja v območju klikarske vsemogoč¬
nosti za določanje svetlobne stopnje
zvezd. — Pri Slovencih je sicer vokalna
glaska v rajši prehudi premoči nad in¬
strumentalno, naj bo na področju u-
stvarjanja ali reprodukcije, a zato pre¬
cej pogreznjena v dilentatizem. Pevski
zbori so navadno opuščali temeljit štu¬
dij posameznikov; za dirigenta je bil
kmalu kdo dober in je moral potem mi¬
gati tudi drugod kot za pultom; zbori
se niso znali obraniti razvadam in ne¬
redu, ki je vdiral v naše društveno živ
ljenje nasploh. Med izjeme, pri katerih
so v pravilne namene vporabljali primer¬
na sredstva, mislim, da smemo za Glas¬
beno matico (vsaj v nekaterih dobah) in
Akademskim pevskim zborom (vsaj v
večini sredstev) šteti tudi pevsko druš¬
tvo Gallus.

Točke tretjega dela — umetni zbori
polpretekle in novejše dobe — bodo ve¬
rjetno spet poziv: stran od napačne po¬
nižnosti, ki ima kot vsaka obrnjena
krepost še to neprijetno in za lastni¬
ka nevarno kakovost, da napuhnjeno zre
na druge! Obenem pa poziv k pravi
skromnosti, ki se bo tu vprašala: kaj
smo Slovenci za res ustvarili v glasbi,
posebno če to primerjamo z vrednota¬
mi, ki so jih dale poezija in upodablja¬
joče umetnosti. Potem pa bo prava
skromnost šla na delo, se učila in vadila,
poskusila vse, da se dvigne naše razu¬
mevanje za glasbo, za petje, da se naš o-
kus izboljša.

L. G.

Medtem ko v Rimu železničarji vsak
čas po malem štrajkajo, so v Južni Ita¬
liji kmetje spet pričeli samovoljno in s
silo zasedati ozemlja veleposestnikov
Med kmeti in karabinjerji je prišlo do
spopadov.

Ansaldove tvornice v Genovi je pre¬
vzel poseben delavski odbor, ker je di¬
rekcija tovarne to zapustila zaradi od¬
ločnega stališča proti neprejetju od¬
puščenih delavcev.

Za železno zaveso

TITOVA JUGOSLAVIJA: FLRJ je

zaprosila Anglijo za takojšnjo dobavo
živil, konfekcijskih izdelkov in denarja;
podobna prošnja je bila poslana Arneri-
kancem. Z uradne strani javljajo, da bo
Anglija dala verjetno denarno podporo,
Amerika pa živila FLRJ je prepovedala
vsak izvoz žitaric. (V vseh trg. pogod¬
bah z drugimi državami je FLRJ KP
vlada med izvozne produkte stalno po¬
stavljala žitarice, meso in sadje, da bi
tako dobila težke stroje. Zdaj nimajo ni¬
ti strojev niti živil in po toči zvoniti je
bilo še vedno prepozno...)

Po uradnih poročilih je v FLRJ še
1024 nemških vojnih ujetnikov, ki so že
bili obsojeni ali pa še bodo zaradi voj¬
nih zločinov; v svojo domovino se je
Vrnilo 84.000 vojnih ujetnikov iz FLRJ
področja, 3900 pa jih je' podpisalo de¬
lovno pogodbo z jug. oblastmi in bodo
ostali do nadaljnega v FLRJ.

★

ČEŠKA: Drugi ‘mirovni kongres’,

katerega je Kominform, nameraval skli¬
cati najprej v Londonu, bo sedaj v Pra-
gi.

-k

VZHODNA NEMČIJA: Po poročilih

iz Vatikana je vzh. nemška kom. vlada
poslala vsem svojim zanesljivim orga¬
nom navodila, iz katerih je razvidno, da
imajo namen držati mir s Cerkvijo vse
do konca volitev sredi oktobra, na kar bi
takoj pričeli s čistko. Ugotavlja pa isti
Vir, da je v zadnjem času bilo vzgoje¬
nih v Vzhodni Nemčiji preko 12.000 ka¬
tehetov, ki bodo pomagali okrog 6000
duhovnikom pri poučevanju kršč. nau¬
ka.

JUŽNO KOREJCI PRENOČILI
38. VZPOREDNIK

V preteklem, tednu se je položaj v Ko¬
reji, v vojaškem pomenu popolnoma obr¬
hih Ameriško orožje je odneslo odločil¬
no zmago s spojitvijo severne in južne
fronte in zajelo v klešče glavnino kom.
vojske. Pričelo se je splošno čiščenje
dezorganižiranih kom. oddelkov ter se
je Amerikancem posrečilo zajeto glav¬
nino razbiti na majhne skupine, ki jih
polagoma uničujejo.

Prve ameriške in južnokorejske čete
so prišle do 38. vzporednika v soboto.
Tam so vojsko pregrupirali in postavili
V nove formacije v pričakovanju nadalj-
nih ukazov iz MacArthurjevega glav¬
nega stana v Tokiju. V nedeljo so prvi
južnokorejski oddelki ob slabem kom.
odporu prekoračili 38 vzporednik in za¬
čeli v naglem tempu prodirati proti se¬
veru v smeri kom. prestolnice Pyon-
gyang. čez 38. vzporednik so južni Ko¬
rejci prodrli že nad 60 km in zavzeli
več mest in. vasi. Pri akciji sodeluje a-
meriško" letalstvo in mornarica. Ameri¬
ške čete še niso prekoračile vzporedni¬
ka. Do prekoračenja 38. vzporednika je
prišlo kljub temu, da skupščina ZN še
ni odločila tega vprašanja. Poročila o
ukazu za prekoračitev vzporednika si
nasprotujejo ter do sedaj še ni bilo ob¬
javljeno, kdo je dal ukaz. Južnokorej-
skim oddelkom je zadevno povelje od¬
vrglo neko letalo ter so takoj potem sto¬
pili v akcijo.

MacArthur je po popolni osvoboditvi
Seula, južnokorejske prestolnice, pre¬
dal v daljši ceremoniji oblast v roke
predsedniku Rhee-ju. Predaji so prisost¬
vovali ameriški generali ter vsa južno-
korejska vlada. V govoru ob predaji je
Mac Arthur izjavil, da “s tem trenut¬
kom prehaja oblast spet v civilne roke
ter upam in sem tudi trdno prepričan,
da bo pospeševala demokracijo, kateri
je božja previdnost naklonila novo zma¬
go.” Pozval je vse navzoče, da so z njim
odmolili v zahvalo “Oče naš”.

Ameriške veletrdnjave so sedaj dan in
noč v akciji nad severno Korejo ter
strahovito bombardirajo vse važne toč¬
ke na severnem delu polotoka. Dnevno
je povprečno v zraku nad severno Ko¬
rejo v akciji nad 600 ameriških letal.

MacArthur je uradno sporočil sever¬
ni korejski vrhovni komandi ukaz o po¬
polni predaji kom. vojske, kjer koli se
nahaja na Koreji. V nasprotnem sluča¬
ju ji je zagotovil popolno uničenje.

ARGENTINA

Potrošniki vseh slojev na področju
Velikega Buenos Airesa so se zbrali
v Capitalu prejšnji teden ter so raz¬
pravljali o vseh vprašanjih, ki so v*
zvezi z navijanjem cen posameznim
živilom in tekstilnemu blagu. Po zbo¬
rovanju so bili vsi sprejeti tudi pri
predsedniku republike generalu Pe¬
ronu, ki je ob tej priliki imel tudi
govor, v katerem je napovedal naj¬
strožje kaznovanje vseh črnoborzi¬
jancev in navijalcev cen živilom ih
drugemu blagu. Trgovec, ki bi na¬
stavljal pretirane cene za živila bo
v bodoče poleg zaporne kazni, ki jo
bo moral odsedeti, izgubil tudi kon¬
cesijo.

Predsednik general Peron je ob tej
priliki tudi navajal, da se je pora¬
ba mesa od leta 1946-1950 letno po¬
dvojila, tako so morali vsako leto v
za domačo porabo pobiti 3 milijone
glav živine več kot prej. Z zboljša¬
njem gmotnega položaja delovnih
slojev se ljudje tudi bolje hranijo.

Ob tej priliki je pa general Peron
opozoril navzoče, da je žalostno, da
vsak dan ljudje samo v Buenos Ai¬
resu zmečejo v odpadke na tone in
tone mesa in belega kruha. Po po¬
datkih mestne občine je teh odpad¬
kov vsak dan toliko, da bi z dnevno
odvrženim mesom in kruhom v Bue¬
nos Airesu lahko živelo katerokoli
največje evropsko mesto teden dni.

Da bi lahko uspešno zatrli vse na-
vijalce cen je g-eneral Peron " sveto¬
val vsem navzočim, naj vsak povsod
kupuje samo toliko, kolikor resnično
potrebuje za svoje gospodinjstvo. Da¬
lje: ljudi je treba učiti, da ne bodo
po nepotrebnem zapravljali denarja.
Namesto, da za drag denar kupujejo
zelenjavo, naj se ljudje tudi navadi¬
jo, da si jo bodo gojili sami doma.
Plačujejo pa naj za stvari samo toli¬
ko, kolikor morajo in nič več. Pri
zatiranju oderuštva morajo sodelo¬
vati vsi potrošniki, ker so ravno oni
najbolj prizadeti. Vsak poskus na¬
vijanja cen je treba takoj prijaviti
oblastem. In končno: potrošniki se
morajo organizirati, da bodo tako tu¬
di oni sami ščitili svoje koristi,, ka¬
kor ščitijo svoje trgovci. Vsi navzo¬
či so izvajanja generala Perona
sprejeli z velikim odobravanjem.

Potrošniki so tako svojo organiza¬
cijo že ustanovili in skupno z urad¬
nimi organi sedaj zatirajo verižni-
štvo.

V Buenos Airesu so se prejšnjo ne¬
deljo pričele velike Salezijske slav¬
nosti ob priliki 75. obletnice prihoda
prvih Salezijancev v Argentino. V
tem času se je Don Boscov red z vse¬
mi ustanovami v Argentini silno raz¬
mahnil. Tako v Capitalu, kakor tudi
v vseh večjih mestih po provincah
imajo Salezijanci v Argentini mo¬
gočne kolegije z ljudskimi in srednji¬
mi šolami, razne obrtne, industrijske
in kmetijske šole ter zavode, 's če¬
mer so doprinesli močen delež k se¬
danji kulturni in gospodarski stopnji
Argentine. V priznanje vsemu temu
delu je Buenosaireška mestna obči¬
na preimenovala ulico Adolfo Berro
v ulico Don Bosco, ki je v delu me¬
sta, v katerem imajo Salezijanci svo¬
je glavne učne zavode. Vrhunec bodo
pa slavnosti dosegle jutri dopoldne,'
ko se bo mladina iz vseh Salezijan¬
skih zavodov s svojimi rektorji in
profesorji zbrala na Plaza de Mayo
in se poklonila Osvoboditelju Genera¬
lu San Martinu. Pri teh slavnostih
bosta navzoča tudi predsednik repu¬
blike general Peron in njegova gospa
soproga Eva Peron.

Med slavnostmi, ki bodo v proslavo
17. oktobra v Capitalu, bo tudi veli¬
ka razstava argentinske knjige.

Po odredbi prometnega ministrstva
veljajo povratne karte na vseh želez¬
nicah samo za tisti dan, kadar jih je
potnik kupil.

Ministrstvo za delo je s l.okto-
brom prevzelo tudi nalogo, da bo vo¬
dilo stanje praznih mest po raznih
obratih ter bo delavstvo usmerjalo v
službe, ki jih iščejo. V ta namen mo¬
rajo podjetja vsa izpraznjena mesta
sporočati omenjenemu ministrstvu.

Ayuda Social Maria Eva Duarte
Peron se po odredbi pravosodnega
ministrstva sedaj uradno imenuje
“Fundacion Eva Peron”.

Prometno ministrstvo je odredilo,
da se bo sedanja postaja na križišču
podzemskih železnic na Diagonal
Norte imenovala v bodoče Eva Pe¬
ron.

V vsaho slovensho hišo Svobodno Slovenijo

Buenos Aires, 5. X. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3,

Umite it

VSE JE DRLO V GORICO

Poročali smo že na kratko, da so dne
13. avgusta t. 1. velike množice ljudi iz
1 itovine prišle v Gorico in tam prepla¬
vile ulice, se zapodile v trgovine in ku¬
povale najrazličnejše stvari, ki jili v
komunističnem raju več ni in ljudje sko-
ro zanje več ne vedo.

Dogodke tega dne nam je sedaj popi¬
sal tudi prijatelj iz Gorice Takole nam
pripoveduje:

“Dne 13. avgusta t. 1. so se že v zgod¬
njih jutranjih: urah začele zbirati velike
množice ljudi pri glavnem obmejnem
bloku v Gorici, pri Rdeč^ hiši . Okrog
8. ure je začela .obmejna posadka izda¬
jati neka dovoljenja za prehod bloka in
razgovor s sorodniki, ki naj bi bil v bli-
žmi bloka. Ko so ljudje uvideli, da s ta¬
kim postopkom niti do noči ne bodo
prišli na vrsto, so pritisnili na obmejne
miličnike, ki navala množice niso mogli
vzdržati. Morje .ljudi se je nato preko
bloka vsulo na italijansko stran in se
razlilo po goriških ulicah. Pol ure nato
• so bile vse goriške trgovine, ki so bile
ta dan slučajno odprte, in gostilne vse
polne ljudi iz titovine. Ko je večji del
ljudstva vdrl preko bloka na italijan¬
sko stran, se je titovi obmejni posad¬
ki posrečilo, da so preostali del ljudi
zadržali na jugoslovanski strani.

Kmalu po deseti uri dopoldne je ita¬
lijanska policija, začela ustavljati in lo¬
viti Jugoslovane po cestah, gostilnah in
trgovinah in jih s kamioni voziti nazaj
na blok. Večina ljudi pa je le mogla o-
stati v Gorici do poznih popoldanskih
ur. Ubogi ljudje so si s pomočjo svojih
sorodnikov in s svojimi sredstvi nakupi¬
li po goriških trgovinah najrazličnej¬
ših stvari, ki jih v Jugoslaviji ni mogo¬
če dobiti, zlasti sladkorja in metel. Sko¬
raj ni bilo človeka, iz Titovine, da bi se
nt' vračal nazaj z metlo. Na račun vro¬
čine, suše in žeje, ki je sedaj 'v tito¬
vi Jugoslaviji, pa so si po gostilnah
pošteno privoščili dobre kapljice, tako,
da marsikdo ob vračanju nazaj na blok
ni popolnoma obvladal svojih korakov.
Kljub temu pa so se vsi popolnoma mir¬
no in dostojno obnašali in ni bilo nobe¬
nega vpitja in incidenta. Naši ljudje so
se že od daleč lahko poznali po oblekah
in čevljih. Po vseh gostilnah v bližini
bloka je že v prvih popoldanskih urah
zmanjkalo vseh pijač. Sodijo, da je bilo
ta dan v Gorici nad 5.000 ljudi. Veliko
je bilo med njimi tudi takih, ki so le¬
ta 1945 in 46 hodili demonstrirat na go¬
riške ulice in nosit komunistične zasta¬
ve z napisi: “Nočemo Amerikancev, ži¬
vel Tito in Stalin”. Tedaj je bila moč
komunistične propagande na višku, že¬
la je velike uspehe in iz poštenih ljudi
delala norce. Toda to je sedaj že pozab¬
ljeno in vsi nekdanji največji priganja¬
či komunistov so danes njihovi največji
nasprotniki. To velja predvsem za Pri¬
morsko.

Govoril sem z nekaterimi kmečkimi
možakarji. Stiskali so pesti in se pri¬
dušali, da jih komunistična svojat ne

bo ugonobila. Eden od kmetov je poka¬
zal svojo žuljavo pest. Pritoževal se je
nad slabo hrano in dejal, da njegova
žuljava pest lahko še trešči po glavi ka¬
kega rdečega oznanjevalca svobode, da
bo videl zvezde pri belem dnevu.

Našel sem tudi možaka, ki ga je tito-
va propoganda privabila iz Argentine
domov. Povedal mi je, da je s seboj pri¬
nesel precej prihrankov, ker je tam do¬
bro zaslužil. Pri zamenjavi so ga pa ti-
tovci doma popolnoma okradli. Dejal
je, da je v Argentini delal na dan po 8
ur, zaslužil dobro in živel kot gospod.
Sedaj doma pa mora de‘lati 16 ur in še
slabo zasluži in slabo živi. Ta možakar
je brez ozira na desno in levo preklinjal
Tita in njegove sodelavce. V Gorico je
prišel v ponošeni obleki, ki jo je prinesel s
Seboj še iz Argentine in v takih čevljih,
ki so bili nekdaj v Argentini lepi, se¬
daj pa že davno niso bili tega imena
vredni. Mož je doživel tako razočaranje,

da ga ni mogoče popisati. .

Titove oblasti so takoj po zgornjem
dogodku začele zasliševati vse tiste, ki
so ta dan bili v Gorici. Predvsem tiste,
ki so v Gorici govorili s katerim od be¬
guncev. Nekatere so že kaznovali z de¬
narno globo 3.000 — 10.000 dinarjev in
nekaj mesecev prisilnega dela. Kot ve¬
liko žalitev za sedanjo titovo komuni¬
stično oblast, so titovci doma smatrali,
da so si skoro vsi ljudje v Gorici naku¬
pili metle in jih nosili po goriških uli¬
cah. Očividno imajo pred njimi precej
strahu...

Umrli so: -Gizela Pepelnak, roj. Zu¬
panc v Beogradu, Zdravko Rus v Blegu,
Terezija Koenig, na Jesenicah, Jože Šif¬
rer v Žabnici, Marija Savšek, roj. Bren
v Zagorju, Anton Nahtigal v Ljb., Ju¬
stina Pečnik, vdova Poženel, roj. Barič
v Ljb., Vitjan Petelin v Ljb., Marjan
Sartory v Ljb., Ana Fleišer v Ljb., Kar¬
men Maje e v Ljb., Martin Sotlar, šolski
upravitelj v Celju Marica Pleskovič,
roj. črček, učit. v p. v Črnučah, Franc
Mustaf Hadži v Račah pri Mariboru,
Franc Mulaček, podpolkovnik v p. v
Mariboru, Egid Kodele, biv. gost. v
Postojni, Jože Škerlj vi Ljb., Mari¬
ja Sperne v Ljb., ing. Vinko Zalokar v
Št. Vidu, Ivanka Strle, roj. Gradišar v
Ljb., Anton Berdnik, Kozarje, Jože
Plevnik v Stožicah, Milan Borišek, ja¬
dralni pilot v Vršcu (se smrtno pones¬
rečil), Franc Jemec, žel, upok. v La¬
zah, Pepina Ferluga roj. Cerutti v Tr¬
stu, Marija Logar, roj. Brodnik, Vi¬
dem — Dobrepolje in Valentin Čolnar
pos. na Ježici.

V Doinjelendavskem okraju “odku¬
povanje” žita ni dalo takih rezultatov,
kakor so pričakovali. Kom. tisk zato
navaja več vzrokov. Kot prvega, da so
posamezni kraj. odbori izročili kmetom
zelo pozno odločbe o obvezni oddaji. Po¬
nekod samo nekaj dni pred oddajo, ta¬
ko, da se kmetje niti pritožiti niso
mogli zaradi previsoko odmerjenih da¬
jatev. Po drugih krajih so pa ljudje kar
vprek vlagali pritožbe zaradi slabe le-

I tine itd. Kot vzrok so navajali sušo.

)

Komunisti so pa po svojih strokovnja¬
kih ugotovili, da ta škoda ne presega
0% in da je stokanje o  slabi letini preti¬
rane! Kako potem to, da so pa v svet
vrgli novice o izredni škodi, ki da jo je
povzročila suša, ko pa doma napram
kmetom sami zatrjujejo, da ta škoda ni
bila tako občutna!) In navedenima
vzrokoma se je po mnenju kom. tiska
pridružila se špekulativnost mlatilniča-
rjev. Teh je v okraju 53, pa jih je dose-
daj obračunalo obvezno oddajo mlatil-
niške merice samo 12 in že pri teh je
razlika v oddaji žita za 6 vagonov.

Stanje sadnih dreves v Sloveniji se
stalno slabša in prehaja v najkritičnej-
šo stopnjo. Nekdaj cvetoči sadovnjaki
so kakor požgani, pridelek sadja ne za¬
došča več niti za domače potrebe, ka-
moli za izvoz. Od več tisoč vagonov sa¬
dja, ki jih je nekdaj Slovenija postavila
na trg, bo letos mogoče prodati samo
kakih 440—450 vagonov. Ameriški ka¬
par je dosedaj okužil 2 in pol miljona
sadnih dreves, največ v mariborski ob¬
lasti. V ljubljanski oblasti je v 7 okra¬
jih okuženih 500.000 dreves.

“Zadružnih” domov je sedaj v Slove¬
niji dograjenih 128, pod streho jih je
134, nad 180 jih je iia še vedno le v za¬
četni fazi gradnje. Kadar zadružništvo
ni zadružništvo in tako je pod komuni¬

sti •— potem se taki zadrugarji ne bri¬
gajo za zadružne domove in pustijo, da
zidovi razpadajo. To se dogaja v Grižah
pri Celju, v Sežani, Zg. Hudinji pri Ce¬
lju, Babnem, Ajdovščini, Sv. Jederti,
Ribnici, Vidmu pri Krškem, Trojanah,
Lescah in Barju pri Ljubljani. Ponekod
so pa ljudje stavbni material tudi kar
raznesli.

Leopold Kozole, oče in sin, sta ubila
miličnika Antona Janca v Dobrovi pri
Brežicah, ker ju je naznanil zaradi di¬
vjega lova. Miličnik Anton Janc je bil
takoj mrtev. Leopold Kozole st. se je
pri poskusu pobega v inozemstvo za¬
strupil, sin pa je bil kot mladoletnik
obsojen na 5 let in 3 mesece.

Vrnila sta se iz zaporov. Kakor smo
svoječasno poročali, je bil doma v Nago-
detevem procesu med drugimi obsojen
na večletno zaporno kazen tudi Franjo
Sire iz Kranja. Po poročilih, ki smo jih
dobili, so ga titovci sedaj izpustili. To¬
da kakega! Mož je ves prepaden, ves
bolehen in izčrpan ter skoro — slep.
Revež se sedaj zdravni v bolnišnici.

-Iz zaporov so sedaj titovi komunisti
izpustili tudi bivšega župana v Št. Vi¬
du pri Stični Ignacija Pevca. Tudi ta je
presedel v zaporu ves čas, odkar so ko¬
munisti vpostavili svojo diktaturo v
domačih krajih.

Slovenci v

Buenos Aires

Vse naročnike Svobodne Slovenije, ki
še nimajo plačane naročnine, prav lepo
prosimo, da nam jo takoj nakažejo. Ne
čakajte še na pismeno opozorilo! Pri¬
hranili nam boste čas in stroške!

ROMEO IN JULIJA
V UPRIZORITVI IDNAVE

Če me spomin ne vara, rokodelčica iz
Sna kresne noči, omenja Shakespeare
od sodobnih italijanskih likovnih umet¬
nikov samo nekje Giulia Romana, mani-
rista in kot takega pravzaprav prvega
eklektika. To se pravi — po domače po¬
vedano —, da so v takrat umetnostno
najbolj pomembni deželi prevzemali na¬
sledniki od svojih prednikov ne le mo¬
tive, snovi ali navdihe, temveč tudi ce¬
le figuralne kompozicije ali v njih po¬
samezne skupine, posebno privlačne li¬
ke, in jim zato nihče ni očital plagiat-
stva. Prav tako je delal Shakespare in
to predvem v svojih dramah iz italijan¬
skega življenja. Zato sme tudi danda¬
našnji človek, če je Shakespeare-ju
vsaj približno dorastel, postopati enako
z njim.

Eklektik - adaptant, režiser, glavni
igralec in še kaj v eni isti osebi, je v
gledališkem listu, ki ni izšel v tisku, pa
ga je g. predsednik IDNAVE pred pred¬
stavo prebral, napisal, da mu nista važ¬
na ne čas in ne, kraj drame; zgodba se
razvija kjerkoli in kadarkoli med vsemi
ljudmi v vseh časih, iz nje pa je izluščil
elementarno dramsko igro obeh glavnih
junakov Romea in Julije. To je že po¬
vratek k Shakespearejevi predlogi! Ta
pa je gotovo poznosrednjeveška, ideali¬
stična. V zadnji “Svobodni Sloveniji”
piše R., da je osnova tragičnega efekta
te drame v njeni etični logiki. Spričo

Argentini

teh premis smo nestrpno čakali na o-
dersko izvedbo in dočakali nenavadno
zadoščenje.

Če abstrahiramo najprej vse slušno:
govor in muziko in se omejimo na likov¬
no stran, prostora ni bilo, torej ne kra¬
ja. Skrajna varčnost pri postavitvi o-
sebja ni dovoljevala plastičnih grupacij
in koliko so se osebe le gibale iz ospre¬
dja v ozadje in obratno, jim je luč je¬
mala trodimenzionalnost, kot je tudi
ista pestra pa prav nič realna luč svo¬
jevoljno barvala obleke v bizantinske
mozaike. In kretnje: ne enkrat so me
spomnile na ladjo v S. Apolinare in
Classe! In če še omenim kompozicijo
dejanja, bi rekel, da napoved “hitrega
razvoja v navpični zgrajenosti” ni prav
točen izraz; del končnega prizora v za¬
četku igre me je spomnil na vezano
kompozicijo stenskih slik v Vrzdencu
iz začetka 13. stoletja! Ali je režiser
vse to hotel ali ne? Če je hotel, potem,
je umetnosti zgodovinar. Če ni hotel, a
mu je tako ratalo, potem je umetnik—
idealist. Zaslugo za sceno samo naj si
delita z g. M., kakor vesta in znata.

Vsak spodoben dirigent pokaže ob
aplavzu na svoje muzikante: češ tem
ploskajte in tako je tudi režiser v uvod¬
nih besedah napisal, da so igralci svoje
like oblikovali po lastni zamisli. Lepa
vljudnostna gesta, ki pa vendar v celoti

ne drži. Dovolite mi primero: stavbe¬
niki pariške notredamske cerkve pa
reimska stolnice so bili gotovo vsi veli¬
ki arhitekti, toda svojih katedral niso
oblikovali po lastni zamisli, ampak v du¬
hu časa. Tako so edino mogli tudi igral¬
ci zadnjo nedeljo sebe izoblikovati po

ŠKOF DR. ROŽMAN KAT.
AKAD. STAREŠINSTVU

Prevzvišeni knezoškof dr. Gre¬
gorij Rožman je poslal Slovenske¬
mu kat. akad. starešinstvu ob pri¬
liki proslave petdesetletnice obsto¬
ja naslednje pismo:

Cleveland, 20. septembra 1950.
Slovenskemu katoliškemu akad.
starešinstvu,

za Vaše pozdrave od Vaše pet¬
desetletnice se Vam iskreno zahva¬
ljujem. Petdesetletnica SKAS-a je
brez dvoma dogodek, ki bi zaslužil
večjo pozornost in širšo proslavo
kot pa jo zmorejo Slovenci v be¬
gunstvu. Če pa bo ta skromna pro¬
slava še bolj poživila onega duha,
ki je bil razlog za ustanovitev Sta¬
rešinstva, bo to navzlic zunanji
skromnosti važen in velik dogo¬
dek.

Danes pač če skoraj vsi nekomu-,
nistični voditelji politike in kultu¬
re spoznavajo, da je le globoko za¬
sidrano krščansko mišljenje in
prepričanje zmožno zaustaviti po-
kret brezboštva in suženjstva. Tu
imamo katoličani nalogo biti na
čelu in nič popuščati  — kot doslej
nismo  — čeprav bi nekateri še
dvomili. Če nam je to že davno ja¬
sno, potem je dosledno le, da ures¬
ničimo popolno krščanstvo v sebi
v svojem zasebnem življenju in ga
prenesemo tudi na okolje svojega
poklica, svoje službe in družbe, v
kateri živimo. Mišljenje, govorje¬
nje, pisanje in vedenje, občevanje,
delovanje: vse mora biti vedeno
od krščanskih verskih in moralnih
resnic, vse mora žareti v tej luči
in jo izžarevati. Veliko in silno le¬
po vlogo je izročil Bog prav v da¬
našnjih nevarnostih katoliški in¬
teligenci  — tudi slovenski. Božji
blagoslov naj spremlja) vse naše
skromno tveganje!

Pozdrav in blagoslov!

t GREGORIJ ROŽMAN.”

zamisli režiserja, da posebej omenim ko¬
reografsko plat!

Toda do marsičesa imajo tudi igral¬
ci izključno avtorsko pravico. Postavi¬
mo Julijin nastop, ko zve, da je Romeo
ubil Tybalta, kjer je izgralka dosegla
višek, pristni vombergarski izbruhi ob
Capuletovem zmerjanju hčerke, marsi¬
kaj v kreaciji Petra in dojilje in tako
dalje.

Če preidemo na glasovno stran, naj¬
prej na njen tehnični in narodnostno
dolžnostni del, potem s pohvalo ne sme¬
mo skopariti. Opazil sem eno edino na¬
pako, ki jo je pa igralec pri naslednji
ponovitvi besede že popravil. Tudi zati¬
ki so bili skrajno maloštevilni. Umet¬
niško izoblikovanje besede terja seveda
masivno tehnično podlago in pa fiziolo¬
ški dar božji, ki ga imajo moški več kot
ženske. Umetniški užitek je bilo poslu¬
šati Romeove dvogovore s patrom in
Benvolijem in na koncu tudi pičle be¬
sede Montegove. Pri ženskah bo treba še
(Nadaljevanje na 4 strani)

Naročajte in širite SVOBODNO SLOVENIJO

HUGO WAST

39 .

6  6  0

DRUGI DEL IVANE TABOR.  — POSLOVENJENO
S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM.

“Odkrilo se nama je čisto slučajno.
Prišla sva iz Magallanskega preliva v
mesto (Jmaknivših se ljudi, ki je glavno
mesto tistega kraja. Ustanovil ga je
mendoški general Eduardo Arenas Mal-
bran z eno eskadro aviatičarjev na me¬
stu, ki je — zdi se mi — nekoč nosilo
njegovo ime, kjer se sečeta 72 poldnev¬
nik in 42 vzporednik nad reko Chubut;
zdaj ima 400.000 ljudi ter je zelo razvi¬
to trgovsko mesto z neizmerno bogati¬
je”.

Gospa Hilda, ki je imela v tem me¬
stu svojo banko, je dobro poznala njega
bogatstvo.

Potrebno se mi zdi poudariti”, je
govoril dalje, ‘da je večina ondotnih
ljudi prišlo iz Čile ali pa so potomci či-
lenskih naseljencev”.

“Toda”, se je vtaknila vmes gospa
ministrka Aspasia Perez, “v tem pri¬
meru gre za prijateljsko bratsko drža¬
vo. Jaz verjamem v bratstvo vseh naro¬
dov! In verujem v vesoljni mir! In ve¬
rujem...”

Več je vreden en ‘verujem’ iz Ni-
cejske veroizpovedi, v katerega vi seve¬

da ne verjamete, kakor pa toliko teh
vaših...” jo je prijazno zavrnil admiral
Zia, in ona mu je odvrnila z melanho¬
ličnim nasmehom:

“Dobro... Torej vidva sta šla od Ma¬
gallanskega preliva do Mesta umakniv-
ših se ljudi — in kaj sta videla?” je
znova začela prezidentka.

“Morala sva pristati na pol poti za¬
radi motorja na neki čilenski farmi.
Bilo je polnoči in morala sva se oglasi¬
ti; admiral Zia je s svojim glasom, ki
mu ga je Bog dal, zavpil pred železnimi
hišnimi vrati: ‘Tukaj je general Ca-
bral!’ ”

“Seveda”, je razložil Zia, “mnenja
sem bil, da to ime pomeni v vsej Argen¬
tini to, kar svetopisemski: Sezam, od¬
pri se!”

“In v tem primeru je to tudi bilo”,
je omenil general, “čeprav po pomoti.
Vi vsi veste, da šef čilenskega general¬
nega štaba...”

“...nosi isto ime”, je nadaljeval mi¬
nister doktor Alcazar, "General Cabral”.

Pomislite in čudite se: ta farmar je
noč in dan čakal samo na to, kdaj se bo

pojavil general Cabral. Moral bi priti
incognito od Valdivia. Vse to smo takoj
spoznali, kakor hitro smo izmenjali ne¬
kaj besed z g. Clayem, ki ja star poto¬
mec starih Malvineev s čilensko držav¬
no legitimacijo. Sklenila sva izkoristi¬
ti to zamenjavo, ki jo nam je naklju-
čil slučaj, da sva ugotovila natančno vse
to, o čemer sva imela le majhno nejas¬
no slutnjo”.

“Veste , gospod general, da stvar po¬
staja res zanimiva...” je pripomnila go¬
spa predsednica.

“Izredno zanimiva, gospa prezident¬
ka”, je dodal doktor Alcazar, ki je vstal
da se je naslonil na balkon na vzhodni
strani.

Kljub 400 metrom višine, na kateri
so se ta hip nahajali, se je slišal čuden
šum, kakor butanje valov ob dalnje bre¬
gove.

“Zelo interesantno, toda vihar se bli¬
ža in nas bo motil”.

“Je vihar?”

“Nekaj slabega je moralo skuhati na¬
še dobro ljudstvo na Stalinovem trgu.
Oprostite mi, gospa Aspasia, ki še ved¬
no verjame v ‘ljudstvo’ kot absolutno
dobro”.

“Vi ne verjamete?” je nejevoljno od¬
vrnila gospa Aspasia.

“Sem že izgubil vero”, je ironično od¬
govoril minister.

Gospa prezidentka se je dvignila in
pogledala skoz okno.

“Nadaljujte, general!”

“Takaj smo razumeli, da stari far¬
mar ni bil povsem v središču tega, kar
bi hotela vedeti. Center priprav, kjer
so noč in noč čakali drugega generala,
je bil kakih dvajset milj bolj proti se¬
veru, v hladilnih skladiščih gospodov
Harimann...”

“... ki so gospodarji skoraj polovice
patagonskih plantaž”, je pripomnila
gospa Hilda, ki je rada omenjala ved¬
no bogastvo drugih ljudi, pač zato, da
bi ljudje ne mislili na njeno.

“Gospod Clay ni vedel več, kot to,
kar sem povedal. Tedaj je prišel naš
mehaniki in povedal, da je avion ! že
pripravljen za nadaljno pot. Gospod Clay
se je ponudil, v prepričanju, da bo na¬
pravil veliko uslugo svoji bodoči domo¬
vini, da naju spremlja, kar da mu je v
veliko čast! -— na to pristavo gospoda
Harimanna. To ravno pa sva potrebo¬
vala že zategadelj, da bi naju nihče ne
izpraševal za potne listine in legitima¬
cije. Šli smo. Malo pred zoro smo pri¬
stali pred samimi vrati “uprave tega
čilenskega fevda na argentinskih tleh”.

“Ni dvoma: Čilenci so zelo inteligent¬
ni ljudje in veliki patrioti, toda tokrat
so se pač zaradi posredovanja gospoda
Claya dali prevariti”, je dodal admiral
Zia.

"Hm, hm!” je mrmral minister Alca¬
zar ,zroč skozi okno, s čudnim nemirom.

“Zelo zanimivo je, kar nam pravite,

| gospod general, toda... nekaj se tu spo¬
daj dogaja...”

“Nadaljujte, gospod general; že vem,
kaj je to...” je rekla gospa Hilda, mis¬
leč na to, kar se je zgodilo na cesti, to¬
da prepričana, do bodo njeni ljudje,
agenti in policija že sami opravili...

Med tem, ko se je množica, segnana
skupak z vseh ulic, premikala kot kača
proti nebotičniku, je general Cabral po¬
ročal naprej, kako sta se tisto noč pre¬
pričala, da se patagonski hladilniki in
skladišča že nekaj časa neprestano pol¬
nijo z živežem in da se po farmah go¬
mila čilensko orožje in municija, ki je
prihajala po avionih z druge strani me¬
je.

Dvom gospe Hilde je opadal i spričo
prepričanja, da bi to utegnilo biti res.
Toda gospa Aspasia je vztrajala pri
svojem, mahala z rokami po zraku in
trdila: “Ne more biti res! Bratski na¬
rod! Imamo dvajset nenapadalnih po¬
godb z dvajsetimi amerikanskimi drža¬
vami!”

General je šel kar preko njenih opazk
in ijadaljeval: “Napad se je pripravljal
za prihodnjo pomlad meseca "marche-
vana”, toda revolucija šivilj je stvar po¬
spešila. Ker se je že začelo...”

“Res,” je rekla nejevoljno gospa Hil¬
da.

“so nama rekli,” je nadaljeval gene¬
ral,” da bo v teku osmih dni pol milijo¬
na vojakov vpadlo v Patagonijo; tedaj

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 5. X. 1950 - Ano del Libertador General San Martin

I PO SVETU

SLOVENC

Angliga

BRADFORD
IZ PISMA G. IGN. KUNSTLJA
Severni Lancashire je čuden svet. Iz
rahlo valovite ravnice nagosto pokrite
z naselji, mogočnimi in temnimi, se
dvignejo hribi, za katere bi težko drugje
našli primere. Kakor pustinja so, pokri¬
ti le z ostro travo in mlakami. Tu in
tam se sveti srebrna gladina odprtih
vodnih rezervoarov. Trava je umazana,
temna zaradi saj, ki jih veter prinaša

(Nadaljevanje s 3. strani)
trenirati jačino glasu. Pri Juliji sem
opazil tri različne barve glasu: kakšen
govorni kapital, kadar bo znala vse te
tri barve prelivati! Tvegana stvar je
bila izpustitev dveh vsebinsko bistve¬
nih prizorov: dvoboja med Romeom in
TybaItom in knezove razsodbe, o čemer
je mogel izvedeti gledalec — poslušalec
šele iz pripovedovanja “tretjega”. V
takih slučajih se mora ta tretji igralec
še prav posebej zavedati, da govori ne
le soigralcu, ampak predvsem publiki,
ki je deloma nerodna v dojemanju. Za¬
to je treba tak govor do skrajnosti
plastično izoblikovati, ga takorekoč z
odrskih desk prenesti na govorniško
tribuno, čeprav morda na škodo igri.

Glasbena spremljava je bila boljša
kot pri prejšnjih predstavah. Toda re¬
produkcija je pač fotografija, ne pa o-
riginal. Ali res ne moremo ustvariti go¬
dalnega kvarteta, ki bi bil vse druga¬
če zvenel, kot plošče ?

Korajžna je bila trditev v uvodnih
pojasnilih, da IDNAVCI niso prosvetarji
da hočejo biti teater. Izvedba “Romea
in Julije” pa je pokazala, da to zdaj res
ni več diletantski oder. Zato vsi sode¬
lujoči ne žalujte, da so v nedeljo zve¬
čer izzveneli zadnji akordi vaše pesnit¬
ve: če ne vsak vsega, pa je gotovo vsak¬
do izmed nas nekaj odnesel, kar bo še
dolgo odmevalo. In resnica je: Sloven¬
ci imamo v Argentini svoje gledališče.
Razprodana dvorana je dokazala, da ga
znamo vsaj nekoliko ceniti.

M. M.

iz dolin iz tisoč tvorniških dimnikov.

'Le v dolinah zazreš vasi in dimnike,
okoli dokler oko nese, le pusta pobočja
hribov. Moors (močvirja) imenujejo do¬
mačini te kraje. Le nekaj pašnikov je
še .

Temni trakovi cest vežejo ta puščav¬
ski svet.

Ni dosti ravnega sveta tu. Mesto Ha.
lifax leži prav tako na valoviti povr¬
šini nagnjeni v dolino, kjer je poleg
vode še železna cesta. Tudi mesto je
temno, črno. Tvornice so vtisnile svoj
pečat krajem.

Iz Halifaxa spet gremo v breg. Mesto
za nami se koplje v sončni luči. Zadnji
dnevi so namreč zelo lepi. In po vrhu
nizkih hribov nas cesta kmalu pripelje
v Bradford. Tvornica pri tvornici ob¬
daja mesto, marsikatera se je znašla v
mestu samem ter gleda prezrljivo kot
velikan na delavske hišice, ki jih je po¬
temnila s svojimi črnimi rokami. Sko¬
raj pol miljona ljudi živi v takem me¬
stu. In čudna družba vseh mogočih na¬
rodov iz vsega sveta. Včasih zjutraj na
poti prisluhnem govorici, ko čakajo
ljudje na prvi avtobus, da jih popelje v
tovarno in redko slišim angleščino. Tu¬
jec je glasan v tej deželi, domačin pa
molči ter misli na svoj vrček piva in
svoj holiday.

Na desni se blišči velik napis: Sprej¬
memo tkalce in predilce. Tisoči strojev
brne dan za dnem in predejo srečo in
nesrečo, palače in koče, veselje in ža¬
lost. V tem pisanem konglomeratu ve¬
likih mest je vse. In vendar prevlada-
je temna barva. Vse stavbe so zidane iz
kjvmna, ki je počrnel.

Ustavim se sredi mesta ob magistra¬
tu. Tu sicer pravimo Town Hall (izg.:
tavn hol), pa ima isti pomen kot pri
nas mestna hiša. Srce je mestu, odtod
tc-ko žive žile mestnega življenja.

Imel sem s seboj naslov, kam naj
grem ,a nisem spraševal tujcev, kje bi
našel prijatelje. Stopim mimo mestne
hiše. Ulice so bile polne ljudstva, saj je
sobota popoldan. Kar začujem blago¬
glasno dalmatinščino iz Dubrovnika.
Nagovorim ju, začudeno sta me pogle-

"ČASA B0YU"

OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Tel. 76-9160

Nudimo jedilni pribor — alpaca srebro; listnice in denarnice iz naj-
finejšega usnja; primerna poročna in krstna darila (otročji pribori)

POPRAVILA UR IN ZLATNINE — T O Č N O IN ZANESLJIVO

Vsak dan odprto do 20 ure, ob sobotah popoldne pa se lahko zglasite v na¬
šem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338 Dto. 5

pa je. stopil mlad kmečki delavec in me
začel gledati. Mozeg mi je oledenel.
Razumel sem, da ni delavec. Vojaki ta¬
koj zaslutimo, kdaj srečamo drugega
vojaka, pa naj je tudi oblečen v meniha.
Da bi vsaj eden od naju ušel, je admi¬
ral dal žhamenje, da preti nevarnost.
Slišal sem šum motorja, ki je stal ka¬
kor osedlan konj pred vrati upravnega
poslopja. Namišljeni delavec me ni spu¬
stil izpred oči. Približal se mi je nena¬
doma in — vstran obrnjen od ljudi, ki
so me obdajali, mi je zašepetal: Moj ge¬
neral, mislim, da mi je vaš obraz znan.

Ah, me zelo veseli! Vedno sem vesel,
če pridem med znance, sem odgovoril
in mu ponudil levo roko, z desno pa sem
držal za revolver v žepu. Nosim nam¬
reč v žepu majhen električni revolver,
ki na veliko daljavo razbije možgane.
Moj novi prijatelj se ni premaknil, sa¬
mo rekel mi je: Poznam pa tudi druge¬
ga. . . generala Cabrala . . .

Katerega drugega generala Cabrala?

Čilenskega, ki nima več kot petdeset
let, dočim jih imate vi čez sto.

Začel sem se smejati in sem mu mir¬
no rekel: To se pravi, da sem se dobro
maskiral. Jaz sem čilenski general. Ali
mislite, da bi me argentinski orožniki
pustili čez mejo, da sem prišel na mejo
v lastni podobi? Zato sem posnel ma¬
sko starega argentinskega Cabrala.”.

“Namesto, da bi potegnil samokres,
sem mu dal mojo taško. Tako sem izko¬
ristil trenutek, ko je oči obrnil od me¬
ne, zato, da sem skočil v avion, ki je
takoj prižgal vse luči, jih obrnil vanj in
z vsemi motorji odbrzel kot lastovica.
Po petdesetih metrih smo ugasnili vse
luči, da bi njihove strojnice ne mogle
videti cilja, in — izgubili smo se v te¬
mi. Rešila sva tako kožo iz najhujše
pustolovščine najinega življenja, gospa
predsednica.”

“In sedaj želiva rešiti domovino," je
dodal admiral Zia.

“Kako gledate vi na položaj, gene¬
ral?. Govorite mi odkrito!”

“Zelo slabo,” je kruto odgovoril ge¬
neral Cabral, "smatram, da bo Patago¬
nija okupirana v osmih dneh in da je
nikdar več ne dobimo nazaj. Nimamo
vojske...”

“Lahko v hipu skličemo milijon vo¬
jakov. ..”

“Miličnikov, gospa, toda ne izvežba-
nili vojakov, pogumnih in izkušenih,”
je pripomnil Zia. “Koliko izmed njih
zna ravnati z orožjem? Ali se spominja
te naših starih naborov, pri katerilCje
bilo včasih petdeset pa tudi devetdeset
odstotkov nabornikov nesposobnih za¬
radi fizičnih pomankljivosti.”

“Se spominjam. Stara stvar. Pred
šestdesetimi leti se je govorilo o tem v
parlamentu.”

“Se je govorilo. Toda nič več kot sa¬
mo govorilo. Storilo se ni nič. Anarhi¬
sti in marksisti so vedno mrzili vojaške
stvari.”

“Nimamo vojske,” je nadaljeval,
“slabše pa je, da nimamo duha, ni voj¬
skovodij, nimamo niti pravih Argentin¬
cev. Med narod se je namenoma širila
protivojaška politika. Že leta in leta se
govori in debatira samo o malenkostih,
kakor svoj- čas v Bizancu, ko so debati¬
rali o gramatiki in teologiji v trenutku,
ko je stal Mohamed II. pred vrati Con-
stantinopla in je vrgel svoje čete na
Bospor.”

“Zakaj nam niste povedali prej teh
stvari ? ”

“Ah, gospa, da sem povedal, bi me
kamenjali. Obtožili bi me, da motim
mednarodna dobra razmerja.”

“Društvo Narodov! Haaško sodišče!”
je vzdihovala gospa Aspasia. “Mora¬
mo ju obnoviti.”

Gospa Hilda je stopila, bleda in jez¬
na; obrnila se je k svoji prestrašeni mi-
nistrki in rekla z viška:
j “Gospa, ne zaslužite, da nosite hlače.
! Sprejamam vaš odstop, četudi mi ga
| še niste predložili. Gospod general Cab-
i ral, vam ponujam vojni resor, in vam,
j gospod admiral, resor...”

dala, pa človek je v tujini že vsega na¬
vajen. Po nekaj besedah smo se že raz¬
govorili. Res oba sta iz Dubrovnika, pa
poročila sta se že tu, eden s Švicarko,
drugi' pa z Litvanko ter mislita na svoj
dom. Hitro tudi izvem, kje naj poiš¬
čem ulico, kamor sem se namenil.

Treba je spet nazaj v breg, pa že po
nekaj sto korakih najdem cesto in tu¬
di hišo, ki sem jo iskal in ki je danes
dom kar velike družine.

Že je bil na pragu gospodar, ki je
prijaznega obraza povabil v hišo. Sam
ni zmogel, zato sta skupaj s prijateljem
kupila hišo ter jo tudi deloma že od¬
plačala.

Ne vem, kaj naj bi bolj občudoval ali
željo ljudi, da bi bili “na svojem” ali pa
štednjo, ki vkljub dosti skromnemu za¬
služku hrani in zbira, da more si ustva¬
riti svoj dom. Domačinom ni veliko za
take stvari. Ljudje iz Evrope pa bolj
hrepene po kotičku, ki ga morejo imeno¬
vati svojo last. Ne čudite se, ako naj¬
dete cele ulice, kjer danes stanujejo sa¬
mo Ukrajinci. Nas ni veliko in vendar
so si že nekateri pomagali do svojega
domka.

Pa že je na pragu prijazna gospa
Marija, ki mora skrbeti kar za veliko
družino. Vajena je kuhinje in dela, saj
ni mala skrb imeti čisto in lepo v hiši
ter še nasititi toliko lačnih. Kuhinja je
bila premajhna, pa je kar del kletnih
prostorov spremenila v kuhinjo.

Anglež malo in za naše pojme tudi
slabo je. Tako ne potrebuje velikih pro¬
storov. Ljudje s kontinenta pa imajo
radi kaj dobrega in dobro pripravljeno.

Kdor je kdaj bil v angleški hiši, se bo
kmalu znašel v vsaki. Saj je razdelitev
prostorov vedno ista. Spodaj je takoj z
ozkega hodnika sprejemnica ali kot tu
pravimo sitting room, potem obednica,
ki se pa tu in tam že spreminja v spal¬
nico, kajti za obednico porabijo tretji
prostor, ki je prehod v kuhinjo ali pa
je kuhinja sama. Največ kuhajo na plin.
Le modernejši imajo tudi kuhinjo na
elektriko.

V sobah so redke peči, pač pa so po¬
vsod v veliki časti kamini, kjer bodo
tudi v juliju in avgustu zakurili ogenj,
čim se toplina spremeni. In spreminja se
pogosto.

V prvem nadstropju so spalnice in ko¬
palnice. Pomanjkanje stanovanj je ob¬
čutno ter je treba še kak drug prostor
spremeniti v spalnico.

Nekaj pa je: veliko manj se občuti ta¬
ko tujina. Ni čudno, da vsi tako hrepeni¬
mo po prostorih, kjer bi se vsaj malo
čutili domače. Najtežje je omenu, ki os¬
tane popolnoma sam, počasi se utaplja v
tujem svetu.

“Vidite” razlaga gospodar, “še ko
smo bili na Škotskem, smo mislili na
svoj domek. Kar trdo je bilo treba po¬
prijeti v roke in štediti, da smo lahko
toliko prihranili, da smo prišli pod svo¬
jo streho. Brez nič ni nič! Res ni streha
nad glavo vse in pomeni šele pol stroš¬
kov. Treba je pohištva in druge opreme,
kar je tu drago.- Pa nas tolaži: vsak za¬
četek je težak, kot so nas že nekdaj uči¬
li. Ako Bog da zdravje, pa bomo še
marsikaj zboljšali in uredili. Kar Vin¬
ka poglejte, se je dobro popravil v teh
tednih. Res dela skoraj noč in dan ter
si ne da počitka, ker ga skrbi družinica
doma, pa ga bomo tudi prepričali, da
mora na sebe pravtako paziti, saj še ni
vseh dni konec. Od doma smo navajeni
trdega življenja in dokler bo dobra
volja, bomo že še' kaj naredili”.

“Domačo hrano kuham”, je pojasnje¬
vala gospa Marija, ‘t‘ako kot so fantje
navajeni od doma. Mi smo vajeni masti,
čeprav nismo razvajeni. Le človek ob
dobri hrani vzdrži trdo delo. Dobro je,
da je prihranjeno letanje v trgovine,
ker kar vse pripeljejo na dom. Kjer je
dobra volja, se da kar vse napraviti.
In dobre volje nam ne manjka”.

Tekel je pogovor kot med starimi
prijatelji, ki so željni novic, ki bi radi
zvedeli, kaj in kako je drugje. Velik od¬
dih je vsak tako bisk med domačimi
ljudmi, če še to povem, da se fantje za¬

E U II O P E A T A

IS«gS8ts9 Izbira paketov
X  vsemi potrebnimi živali

za BOŽIČNE praznike

Zahtevojte cenike!

POZOS 129 - I. nadstropje

BUENOS AIRES

nimajo, kje je kaj deklet,.ker bi se radi
ženili, pa jim prelepe Angležinje niso
všeč. In še kaj za šalo, pa večer tako
hitro mine.

Na široko je v nedeljo zjutraj prijaz¬
na sestra odprla vrata v kapelo, ki je
dosti skromna, pa vendar za našo dru¬
žino kar pravšna. V cerkvah je ob ne¬
deljah včasih težko dobiti primeren čas,
kajti ljudstva je dosti. In tudi nekam
bolj domače -so maše v takih samostan¬
skih kapelicah. Majhen lep baročni oltar
je še iz dobe pred reformacijo, je sest¬
ra hitela zatrjevati in pred oltarjem je
bil v času najhušega preganjanja ubit
duhovnik, ko je maševal... Sveta so ta¬
ka mesta za preganjani narod in spoš¬
tovanje moramo imeti do njih.

Tiho in neopazno je minila sveta ura
ob božji daritvi.

Mnogo so hudega prestali ljudje v
zadnjih letih, Ni čudno, da se sedaj po¬
javljajo bolezni ali onemoglost. In tudi
mi ne znamo preudarno delati. S silo, ki
je v nas in ki jo je tujec vesel, se vrže¬
mo na delo, čez čas pa omagamo. In po¬
tem je bolnik v tujini največji revež.

IZ TEDNA V TEDEN

Visoki komisarji zav. sil na Dunaju
so pri Varnostnem svetu protestirali za¬
radi očitnega posega sovj. čet v upor¬
niško gibanje avstrijskih komunistov

Brazilski poslanik, čigar uradno pred¬
stavitev zav. svetu na' Dunaju je odklo¬
nil sovj. zastopnik pred časom, je bil te
dni končno predstavljen, dasi diplomat¬
ski stiki med Brazilijo in; ZSSR še niso
obnovljeni.

Ploslopje nemške KP v Dusseldorfu
so angl. čete zasegle ter komunistom
plačale za zaplembo precejšnjo vsoto;
poslopje je najbolj luksuzno med par¬
tijskimi hišami v svej Evropi.

Iz vrst poslušalstva angl. radijske
postaje BBC in njenega radijskega om¬
režja je prišla cela vrsta pritožb, češ
da BBC prav zavestno svoje poslušal¬
stvo zalaga z najnovejšimi stvarmi iz
ZSSR, pri katerih imajo vedno prvo me¬
sto izjave vodilnih sovj. komunistov in
strekevnjakov, programi odličnih komu¬
nistov ter napadi sovj. bloka na zahodne
zaveznike. Po mnenju poslušalstva je
takšen izbor snovi radijskega programa
načrten in očitno poskuša angl. javnost
informirati z ugodnimi ocenami o ZSSR
in komunistih.

DOBER TEK!

NEDELJA: Kosilo: čista juha z jaj¬
cem in opečenimi kruhovimi kockami,
špinačni narastek, svinjska pečenka v
mrežici, krompirjev pure, solata, kremi-
ne rezine; večerja: mrzla pečenka (od
opoldne), pesa v solati, čaj.

PONEDELJEK: Kosilo: telečja oba¬
ra, kruhovi cmoki, črna. kava, sadje; ve¬
čerja: krompirjev omlet, solata, čaj.

TOREK: Kosilo: juha z zdrobovimi
cmoki, govedina, ohrovtova prikuha s
krompirjem, kuhane hruške; večerja:
hrenovke v paradižnikovi omaki, beli
žganci, čaj.

SRELA: Kosilo: zelenjavna juha, na¬
ravni zrezki, dušen riž, solata, sadje;
večerja: polenta* z maslom in parmeza¬
nom, solata, čaj.

ČETRTEK: Kosilo: goveji golaž, ma¬
karoni, solata, kompot; večerja: dunaj¬
ski zrezki, endivija solata, pomaranče,

PETEK: Kosilo: prežganka, špinača
z vvolovskim očesom, krompirjev pure,
sirov zvitek; večerja: pečene ribe, so¬
lata, čaj.

SOBOTA: Kosilo: karfijolina juha,
dušeno kozličevo stegno, pečen krompir,
solata, sadje; večerja: ocvrta jajca, so¬
lata, čaj s pecivom.

OSEBNE NOVICE

Družinska sreča. G. Ivan Rode in ga
Ana roj. Moder, Capital, sta dobila 27.
septembra hčerko. V družini Vinka in
Francke Aljančič, Munro, se je istega
dne prav tako rodila hčerka. V družini
dr. Jožeta in Line Dobovšek, Capital,
so 2. oktobra dobili sina. Sina so dobili
tudi v družini Franca in Martine Dev-
jak v Lanusu. Hčerka je razveselila tu¬
di družino Stanka in Vere Štante v La¬
nusu. Srečnim staršem naše čestitke.

Poroki. V Torontu, Kanada, sta se 30.
septembra poročila g. France Jan iz
Škal pri Velenju in gdč. Marija Jaklič
iz Andola pri Sv. Gregorju. V Ljublja¬
ni pa 16. septembra g. Marjan Tršar in
gdč. Vida Lupinec. Iskreno čestitamo!

V štev. 39. Svobodne Slovenije je bil
v poročilu o Večeru besede Balantičeve
družine pomotoma vštet med člane ID-
NAVE recitator g. Jože Rus, ki pa ni
član omenjene igralske družine in je na
večeru samostojno nastopal.

Slovenski Pevski Zbor w  G A L L U S ”

15. oktobra t. 1. ob 18. uri v dvorani Kolegija ”EL SALVADOR"

(Callao 540)

KONCERT

v proslavo 400 letnice rojstva JAKOBA PETELIN-GALLUSA

Vstopnice po $ 10.—, 7.—, 5.—, 3.— v predprodaji od nedelje naprej v pi¬
sarni Društva Slovencev, Victor Martinez 50 in v trgovini s papirjem in
nabožnimi predmeti “Santa Julia”, Victor Martinez 39.

Podpirajte SVOBODNO SEOVENSJO

SLOVENSKA REKEIŠKA ORGANIZACIJA

vabi vsa dekleta in matere na svojo notranjo prireditev
Mlakarjeve 6 dejanke

M A GO I N A  ŽRTEV

v nedeljo, 8. t. m., popoldne ob 6. v Salezijanski dvorani

na Belgrano.

Trgovina z nabožnimi predmeti in papirjem

* »T mi a K VT ¥ I * »

"SANTA JULIA

NUDIMO VAM LEPO IZBIRO KOT:
kipe, podobe, slike, križe, kropilčke, srebrne pozlačene svetinjice,
verižice, razne obeske, zlate obeske za ure.
PODOBICE vseh vrst, tudi za krst in prvo obhajilo. Sveče in
kadilo.

ŠOLSKE POTREBŠČINE: zvezke, pisemski papir vseh vrst, pe¬
resa in svinčnike, aktovke in šolske torbice.
RAZGLEDNICE za voščila in mesta Buenos Aires.

NALIVNA PERESA in BIROME za vsak okus.

ALBUME in vogličke za albune.

ŽEPNE notese in beležke.

MISALE: Kasteljansko - latinski.

Vse te predmete pogrešaju v domovini. Napravite jim veselje,
če jim jih pošljete, ker tega doma nimajo. Pomagajte jim.
Pridite, oglejte si!

Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102 - Bs. Aires ^ "

DARILA

ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO,
ZDRAVILA.

ZA VSE DRŽAVE.

Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬
ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo,
Nemčijo, Čehoslovaško in druge dr¬
žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬
lje, usnje, rabljeno obleko: mast,

slanino, šunko, med, salame
in čokolado.

P AN E T M g Cia.

DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810
T. E. 30-7352