Po^nfnVpTa^an« vJg6fovfnT
Cena 1 Din
Leto I. (Vlil.), štev. 137
Maribor, sobota, 15. oktobra 1927
»JFI FTR
tahftja raz h N nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri pri pe*wen« šok. w. v L)«bl)««l It M,400 »•••*»•. pr»j«mM * aprain »K p« poM K) W", anelevlim m dam p« t2 Ota
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Ogtaai po Urtfv
OgtaM »pra;«ia tadt e«taaa< edd*l*fc Jat*«- v Ljebijani, Pratbrappa alta It 4
Tajne sile ogrožajo mir na Balkanu
Poslanik Cena beg žrtev atentata v Pragi — Proti paroli: Balkan balkanskim narodom — Pripravljalo se novi atentati
PRAGA. 15. oktobra. Bivši albanski poslanik na jugoslovanskem dvoru. Cena beg, ki je bil imenovan pred kratkim za poslanika v Pragi, je postal sinoči, ob 11. uri. v garderobi hotela »Passage« na Vaclavskem trgu, žrtev atentata. 231ctni Ahil Abderau Punza, gojenec albanskega instituta v Rimu, je oddal nanj iz neposredne bližine tri strele. Poslanik Cena beg je kmalu po prevozu v bolnico izdihnil, atentator pa je bil takoj aretiran in je IZ*vil. da je izvršil svoje dejanje iz maščevanja, ker je deloval Cena beg za zbližanje Albanije in Jugoslavije In Proti intencijam Italije.
Kako je bil izvršen atentat.
O atentatu samem se poročajo sle-deče^ podrobnosti: Atentator je prišel sinoči ob 8. zvečer v kavarno hotela »Passage«. se vscdcl za majhno mizo v bližini garderobe in se poglobil v Časopise. Okoli 9. zvečer je prišel albanski poslanik Cena beg in ostal v lokalu skoro eno uro. Atentator je izpil zaporedoma dva kozarčka konjaka. Ob 10. zvečer je Cena beg vstal, da odide v svojo sobo-Neznanec je odšel takoj za njim vendar se mu ta trenutek ni zdel primeren za izvedbo umora, posebno, ker se ie poslanik naglo umaknil v svojo sobo. Ob II. zvečer je prišel Cena beg vnovič v kavarno, cla vzame s seboj še svoj plašč. Ko se je nagnil naprej, da prevzame jod garderoberja plašč, je stopil atentator tik za njega iti_ je oddal na poslanika zaporedoma tri strele. Prva kroglja je prestrelila Ceni begu vrat, druga pa je prevrtala možgane. Cena beg se je zgrudil brez glasu na tla. Več visokošol-cev jc takoj zgrabilo atentatorja, do-f1™ so nezavestnega Ceno bega naložili na privatni avto in ga odpeljali v najbližjo bolnico. Poslanik pa je u-mrl že med potjo, tako da so mogli zdravniki konstatlratP le še smrt.
Kdo jc atentator.
Atentatorja so odvedli najprej v Pisarno hotelskega ravnatelja, kjer vršilo prvo zaslišanje po de-Ugotovljeno je bilo, da je Mm au Ponarejen. Atentator je ♦rotili ¥cran P»nza. ki se je pred
p ,n?n*vL brindja1 preko Dunaja
In	PraK°- dfl izvrši umor
albanskega Poslanika po naročilu komiteja, k obstoja iz albanskih nacl-jonalistov, dalje £janov macedonskc rcvolucijonarne organizacije in iz italijanskih fašistov. Atentator, ki je prvotno izjavil, da Sc piSo Alcibijad Be-
nium piie zc, r d|d aa ugodno priliko, da umori Cena bega.
Novi atentati Pripravljeni.
Preiskava jc dognala dalje, da jc ta atentat le en člcti v verigi še nameravanih atentatov rift celo vrsto o-nih politikov in diplomatov, ‘ki sc zavzemajo, kakor Cena beg, za pa. rolo »Balkan balkfn$kim narodom«
in proti italijanskim aspiracijam. Na-| daljne atentate je pričakovati po izjavi atentatorja: v Beogradu, Parizu, na Dunaju, v Berlinu in Londonu- Omenjeni komite je baje sklenil umoriti tudi jugoslovanskega poslanika v Pragi. Lazareviča in češkoslovaškega zunanjega ministra, dr. Be-neša.
VTIS V BEOGRADU.
BEOGRAD, 15. oktobra. Atentat na poslanika Cena beg v Pragi je izzval v vseh političnih krogih globoko obžalovanje. ker si je pridobil poslanik kot najboljši posredovalec med Jugoslavijo in mlado albansko republiko izrednih zaslug. Listi izražajo bojazen. tla bo imel ta dogodek slabe posledice za nadaljne odnošaje med balkanskimi državami.
TEšKI OBLAKI NA BALKANU.
DUNAJ, 15. oktobra. Časopisje obširno razpravlja o umoru albanskega poslanika v Pragi in izraža bojazen glede nadnUnrgn mvoja dogodkov na Balkanu. Na dogodke so še posebej o* pozorjone velesile, ker ie sedaj dokazano, da so se pričeti zbirati na Balkanu v resnici zelo težki oblaki.
Bol za naS gospodarski parlament
NEENAKA SREDSTVA — NEENAKE METODE.
N.JA IN PRAVICE.
ZA ZMAGO POŠTE-
Ivan Franke f
LJUBLJANA, 15- oktobra. Tu je umrl danes v starosti 86 let $emjor slovenskih slikarjev, znani akademični slikar Ivan Franke, ki ie napravil zlasti na Spodnjo Štajerskem številne cerkveno freske.
Jusoslovansko-nemška trgovinska Dosodba
BEOGRAD, 15. oktobra. Trgovinska
pogodba, ki j« bila sklenjena med Nemčijo in Jugoslavijo, stopi v veljavo šele po obojestranski ratifikaciji, kar pa se dosedaj še ni zgodilo. Pričakovati pa ie, da bo na Podlagi finančnega zakona ministrski svet uveljavil tarifami del pogodbe kar naredbcnim potom in sicer že prihodnje dni.
M a r i b or, 15. oktobra.
Ko so pri lanskih volitvah v slovenski gospodarski parlament naše trgovine, obrti in industrije zmagale liste stanovskih in strokovnih gospodarskih organizacij pridobitnih krogov proti listam združenih klerikalcev, Nemcev, radikalov in radičevcev, ki so hoteli iz odlične gospodarske korporacije napraviti politično korporacijo, da je vlada brez vsakega pravnega razloga v redu izvoljeno zbor nico razpustila in ji postavila komisarja. Zgodilo se je dalje, da je vlada za 30. t. m. razpisala nove volitve za Zbornico in da je vse volilne priprave poverila po večini članom one stranke, ki ie zgolj iz strankarsko-politič nih razlogov dosegla razpust pravilno izvoljene zbornice-
Dasi jc med slovenskimi obrtniki in trgovci še veliko takih, ki sicer vidijo, da hoče klerikalna stranka iz trgov-sko-obrtno-industrijske zbornice napraviti svojo strankino podružnico, ki pa vkljub temu tudi tukaj slepo sledijo svojemu strankarskemu fanatizmu, so vendar klerikalci dobro čutili, da ne bi mogli poštenim potom dobiti pri novih volitvah v Zbornico večine. Zato so potom svojih ljudi, ki imajo volilne priprave v rokah, posegli po grdem sredstvu, da si zasigurajo večino: vpisali so na stotine podeželskih zadrug, ki ne plačujejo nikakšne pridobnine in vslcd tega tudi nikak-šnih prispevkov za zbornico, kot vo-lilce v zbornični volilni imenik. Poleg tega pa so kot volilce vpisali tudi še vse člane načelstev teh zadrug, ljudi, ki nimajo niti s trgovino, niti z obrtjo, niti z industrijo niti najmanjšega stika, razne župnike, kaplane, me-Žnarje in kmetovalce. Dasi jc sedanji minister trgovine, dr. Spaho, kakor Čujemo, izdal novodilo, da te. zadruge in člani njihovih načelstev ne spadajo v volilne imenike, vztrajajo gospodje pri svojem početju in — kakor Čujemo — odklanjajo reklamacije, ki so
bile vložene proti vpisu gori navedenih »volilcev«. Namen je jasen: s pomočjo ljudi, ki niti od daleč nimajo zveze s trgovino, obrtjo in industrijo, naj bi zavladala v slovenskem gospodarskem parlamentu klerikalna stranka.
Gospodje gredo še dalje. Poslužujejo se tudi terorja. »Slovenski gospodar« in tudi »Slovenec« sta tekom zadnjih tednoy že ponovno objavila članke glede volitev v zbornico, v katerih na eni strani zatrjujeta, češ da je SDS tista, ki hoče spraviti v zbornico politiko, na drugi strani pa grozita trgovcem in obrtnikom s posledicami, ako ne bi hoteli voliti klerikalne liste, češ, da si bodo že zapomnili vse tiste, ki bi hoteli glasovati »proti večini slovenskega naroda«. Izkušnje nas uče, da so klerikalci že ponovno po svojem časopisju razglasili bojkot proti raznim trgovcem in obrtnikom, ki se niso hoteli ukloniti njihovi komandi. S tem groze tudi sedaj. Njihove grožnje so seveda ničeve, ker se vsak bojkot razbije ob solidnosti, poštenosti in strokovni sposobnosti. Klerikalci pa vendarle dobro vedo,* da je med gospodarskimi krogi mnogo plahih duš. ki se ustrašijo vsake najmanjše grožnje. Poleg sleparstva zidajo klerikalci svoje upe na uspeh baš tudi na ta način terorja, ne samo v svojem časopisju, ampak tudi, kakor nam je dobro znano, osebno s stra ni župnikov in drugih klerikalnih mogotcev.
SDS se kot stranka ne vtika v posle postavljanja kandidatskih list in priprav za volilno borbo, ampak prepušča to gospodarskim stanovskim in strokovnim organizacijam trgovstva, obrtništva in industrije- Naravno pa je, da bodo vsi njeni pristaši, tudi oni, ki na volitvah v zbornico niso neposredno prizadeti, storili svojo dolžnost, da tudi tokrat zmaga poštenje, pravica in pa gospodarski interesi naših pridobitnih krogov.
Match Capablanca-APehln
Trinajsto kolo v tekmi za svetovno šahovsko prvenstvo ie končalo romis. Odločitev jc padla po 27. potezi, k0 je igra trajala tri ure. Sedanje stanie je torci 3:2 za Aljehina, osem partij pa ie končalo remi«.
PodzemelisM kino.
V Bruce Iron Mine v Minnesoti !e v rudniku 80 m pod zemljo zgrabil M:iO, ki obratuje vsako drugo nedelje za časa večurnega odmora. V podzemeljskem prostoru, kjer so bl]l prvotno hranleni stroji za črpanje vodo in druge rudni* ške prirrave, je urejena velika dvorana z dvesto sedeži- Rudarii kino zelo radi obh»kuicJo,
Naš« gorice.
šesta številka tega glasila vinarskega društva in ilustriranega mesečnika za pospeševanje kmetijstva Je izšla z l>ogato strokovnjaško in poučno vsebino: O konserviraniu namiznega groz* dia. — Določevanje sladkorja in kisline v grozdnem soku pred trgatvijo na vinarski in sadiarski šoli v Mariboru i. 1921- In 1927. — AH naj mošt sladimo?
— Gnolenje sadnega drevja. — Več in bohše hrane vinski trti! — Vzrok letošnje slabo pšenične letine. — Podnebje Slovenijo j,n kultura hmelja. — Praktična navodila glede carinskih in drugih formalnosti pri izvozu robe. — Društvene veotj. __ Drobiž. — Kmetijsko šolstvo.
— Vprašanla in odgovori. — Književ-n°sL Meteorološka opazovanja. — Kotiček uredništva in upravpištva. — Zakon o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva. (Nadaljevanje). —* To glasilo' so z vsako številko samo najboljšo priporoča in ker ic povrh še za elane društva zastonj, za druge pa *a letnih 40 Din, — ie gotovo, da se bo popolnoma udomačilo mod našimi gospodarji. —
Konec sezone v Radencih.
Zdraviliška sezona v Slatini Rad«* cih io bila začetkom oktobra zaključena. Od 15. maja do 2. oktobra je poseti-lo zdravilišče 514 gostov, ne vštevšl onih, ki so bili nastavljena po privatnih stanovanjih v bližnji okolici. Izmed go* stov j© bilo: 473 naših državljanov, 23 Avstrijcev, 4 Čehi, 12 Italijanov in 2 Madžara. V Slatinskem parku so že pričeli odstranjevati skladišča, ker bodo postavili tamkaj do prihodnje sezone novo stavbo, ki je namenjena delomia za pisarne deloma za goste. S tem se bo tudi precei ublažilo pomanjkanje sob. —
Nagrado uspešnim pemtnlnarlem.
Tekom meseca novembra bo veliki župan mariborske oblasti zanesljivim rejcem porazdelil brezplačne plemenske pctcJine rjave štajerske pasme. Samo oni, ki imajo resno volio pričeti s čisto* ervno rejo teh živali, naj se takoj ustmeno ali pismeno prijavijo na pristojnem okraJnem glavarstvu, kior dobijo nadaljnje informacije od sreskega živinorejskega referenta (dirž. kmetijski ali I veterinarski referent. —■»
Sfrtn *
M arih or st! VfCtffNtK Tufra.
Mariboru, 3ne 15- X. 192T.
Narodna pesem — zlat zaklad in jeklen ščit koroških Slovencev
DOVODOM DANAŠNJEGA KOROŠKEGA VEČERA JUGOSLOVANSKE MATICE V NARODNEM DOMU.
Kdor jo je slišal in ponovno poslušal,-kdor se je približal in v dno duše pogledal onim, ki jo ves čas svojega življenja popevajo, ker je to njihova srčna potreba, kdor je videl in dodobra-spoznal deželo, kjer jo pojejo, nikdar je ne pozabi več, narodne pesmi koroških Slovencev.
Jugoslovanski svet se je z njo seznanil še le pred leti; pa je napravila pohod širom naše prostrane države in celo preko njenih meja, tako sijajen in zrpagovit, kakor še nobena druga narodna pesem slovanska v tako kratki dobi- Da jo poje slovenska'mladež, da jo prepeva staro in mlado v Sloveniji, je naravno; toda v Splitu ali Kotoru, na Cetinju ali Kosovem pojta je ravno tako znana kakor v Zagrebu ali Beogradu. In naši Neme], itak večji del ponemčeni Slovenci, jo prepevajo, tudi če komaj razumejo slovensko, s tako udanostjo in ljubeznijo, kot da bi bila njihova.
•. Narodna pesem koroških Slovencev je %zaklad, ki so ga ustanovili in shranili',oni stari očaki, ki so novo. osvojene zemljo okoli Vrbskega jezera in Ostrovioe krčili; njih potomci pa so ga Jiegovali in branili; je studenec v^dno živ in neusahljiv, ki iz njega današnji rod sedaj, ko je osvežujočega in oživljajočega solnca najbolj treba, pod obnovljenim robstvom črpa od dne do dne novih moči in sil, da se vzdrži na življenju. Naj bodo sovražni.napadi še tako silni in pogosti, pred čarobno silo narodne pesmi se bodo razpršili v prah, kakor se lesena suhca zdrobi v ničvredne kosce ob jeklenem ščitu.
■Če bi bila zemlja in rod koroških Slovencev v plebiscitni dobi širom ve like Jugoslavije že tako poznana in popularna, kot sta po plebiscitu postaja baš po silnem vplivu koroške slovenske narodne pesmi, bi že tedaj kakor danes stala vsa Jugoslavija za koroškimi Slovenci, borečimi se za to našo državo; moralna in materi-jelna pomoč in podpora bi bila dosegla večje mere in bi tudi izid ljudskega glasovanja izpadel nekoliko drugačno-
Koroški Slovenci, ki tvorijo po plebiscitu sestaven del republike Avstrije, so, dasi že stoletja prej tega vajeni. Izpostavljeni naravnemu in umetno Še potenciranemu navalu ogromne sile nemštva. Edini sredstvi, ki jim moreta pod danimi razmerami ohraniti slovenski materin jezik in slovensko samobitnost, sta slovenska pesem in slovenska molitev.
četudi so brezsrčni oblastniki vrgli Iz šole slovensko pesem in slovensko molitev, četudi jo sedaj skušajo zatreti celo v božjem hramu, iz slovenske-
ga doma, izpod domače, vaške lipe, izpod priproste kapelice, ki si jo je sezidal slovenski kmet na svoji lastni zemlji, ju do danes pregnati niso mogli in ju tudi ne bodo. Ni slučaj, da je cerkveni knez koroških Slovencev bavarskega rodu; nahajajo pa se med njegovimi služabniki ne samo po trgih, ampak tudi na deželi orgarii, nemški duhovniki, ki celo ne morejo videti slovenskih nagrobnih napisov na pokopališčih. Toda, če so pruski Hakatisti izginili, osramočeni pred kulturnim svetom, bodo obmolknili tudi koroški; narod pa bo živel in njegova pesem bo odmevala po Rožu in Podjuni.
Ohranitev slovenske tradicije, podedovane od roda do roda. koje glavna sestavna vsebina je zapopadena baš v sto in sto let stari narodni pesmi, pomeni očuvanje slovenskega življa na Koroškem. Dokler se bo po koroških hribih in dolinah in jezerih razlegala slovenska pesem, tako dolgo bo živel tam jezik slovenski. Tudi tistim, ki se jih je že poprijel duh močnega nemškega soseda, bo slovenska pesem podzavestno vedno še hranila zavest slovenskega pokoljenja. Dokler bodo tam še znali peti:
»Slovenski smo fantje, pri Dravci doma, slovenskega duha, slovensk’ga srca,« tako dolgo za veliko mater Jugoslavijo niso izgubljeni, pa naj jih od nje ločijo še tako visoke gore!
Ko je celovški gimn. prof. J. § a j-n i k, doma v Borovljah v Rožu, izdal besedilo koroških slovenskih narodnih pe;smi, je izkopal in dvignil ve lik zaklad koroških Slovencev; slovenski komponisti, v prvi vrsti naš Oskar D e v, so ta zaklad v idealizirani obliki izročili jugoslovanski javnosti, tako da dela danes po vsej naši državi prave čudeže; dobro je. da jih dela pri nas; še boljše in še bolj potrebno pa je, da jih dela še naprej tam, kjer je doma. Kdor bo izdal prvo pesmarico, obsegajočo najboljše na rodne pesmi koroških Slovencev, namenjeno slovenski šolski mladini na zasužnjenem Koroškem, bo storil več za ohranitev slovenskega življa na Koroškem kot milijonska denarna podpora.
Ojsterc — tako imenujejo domačini Obir — ima v Jugoslaviji svojo večno nevesto Ojstrico. Danes ju loči državna meja- Negovanje naše koroške narodne pesmi je ob enem delovanje za tem, da bo pot z Ojstrice na Oj-strec prijetnejša, da se ohranijo in rešijo koroški Slovenci.
Dr. Fr. M.
««
„Za mladino neprimerno
Mi prvič, ko se je poset gledal iščite predstave prepovedal šele po premijeri, kp ee je večina že »pobolišala«. Da take prepovedi niso bogve kako pametne niti napačne, menda ni treba naglasa ti. K .vegjjamu bi zanimalo, kdo je bil tisti »merodajni krog«, ki Je, četudi nekoliko tp<$ztx>, vendar še zaloputnil vrata pred Radovedno mladino. Ali ie kakšna igra mladini neprimerna, to se no da na vatle zmeriti in se tudi poklicni pedagogi vedno strinjali. Odvisno je to pred vsem od kakovosti mladino, ali se pri niej še da kaj pohujšati, nadalje od načina, igra-pik in končno od igre same. Vsebinsko je lahko igra kvarna za mladino, če v posameznih prizorih ali dialogih znatno prekorači dopustne meje ali če je celotna tendenca .preračunana samo na ustre zanie nizkih nagonov; kajti take igre
vlečejo ter pisateljem in gledališčem ne* ai?jo. So pa tudi pisatelji, ki v .svoji hudomušnosti nalašč vzamejo tako ohlapno obliko, da tem sigumejše spravijo na trg. plemeni te ideje, kj bi iih v staromo* dni, visokozapeti obleki težko kdo pogledal. Zdi se nii da ie Školjka v veliki meri te vrste. Mladi in stari grešniki se na* Hlaiajo ob drznih namigavaniih, krepkih
kvaiutah, ob ueodoliivem zapeljevanju-Ko bi gledalec vedel, da ie vkljub temu ideja drame globoko resna in moralna, bi ga dobršen del pohujšanja minil- P e Pina ni samo žrtev nesrečnega zakona, temveč izklesan vzgled za tistih sto in sto slučajev, ko doživi pohotnež t nepokvarjenim dekletom baje samo galanten dogodek, s katerim se ie treba pred tovariši ponašati, ne pomisli pa niti najmanj, da jo deklico telesno in duševno strl uiorda za celo življenje. Pa ie Pe-pina. padala tako globoko, je zakrivil tisti plešec, ki je ostal samec, in oni drugi, ki govori visoke besede o duševni ljubezni, ko se je prej do temena obrizgal z blatom pocestne Uubezni. Tako poimova' na bi »Školjka« v marsikaterem mladem srcu ustvarila, resnost, in razumevanje Gregorčičevih besed: Srce človeško svet-a stvar, ne šali z njim se mi nikar! Zato pa bi gledališka uprava morala skrbeti, da bi na gledališkem listu bila kratka analiza vsake novitete.— D.
V restavraciji „Prl treh ribnikih" v nedeljo 16.
vrš™ KONCERT
Priložnost za plei. — Pojedina pustnih krofov
V soboto in v nedeljo pojedina prtenih klobas
Mariborski	in
Gledališka subvencija v Gradcu in naše gledališče.
V prošlem letu -ie votirala graška občina za svoje gledališče (ki ie brez opere) ogromno svoto 400.000 šilingov t. j. orez 3 milijone Din). Kako male so v primeri s tem subvencije, katere da-ieio naša mesta svojim gledališčem! Maribor je lani dobil Din 100.000!! — Če pridamo k temu še državno subven* cijo 720-000, znaša še vedno vse skupaj komaj eno četrtino graške subvenciie-In vkljub temu ima Maribor še vedno svojo stalno opero! Ljubljansko gledališče uživa trenotno okoli 5 milijonov državne subvencije. —
Vidovičev klub v Mariboru.
V pondeljek 17. t. m. začne tukajšnji Vidovičev klu z rednim poukom reamo-gimnazijskih predmetov, Poučevali bodo sami priznani profesorji, in sicer; pondeljek, torek in četrtek ob >2 20- Jo Vs22. me. Vabljeni so vsi oni. ki streme po višji izobrazbi in še niso člani. Prijavijo nai se v pondeljek ob 19- uri v kemijski učilnici realke pri tajniku kluba. —
Čakalnica za avtopromet na Krnila Petra trgu-
Na Kralja Petra trgu bo napravlje* na čakalnica za avtobusni promet. —
Dečja paraliza v Mariboru.
Kakor se nam poroča, se je tudi Že v Mariboru pojavil prvi slučaj dečje paralize, nevarne otroške epidemije, ki se ie pojavila lete« že skoro v vseh evropskih državah in zahtevala tudi mnogo žrtev. Iz Rač so namreč pripeljali včeraj v mariborsko bolnico otroka z o-trpnieno hrbtenico. —
Drugi film ZKD: Meksifea.
Dane« v soboto ob 2., %4- in ob 5, in jutri v nedeljo ob V: 10. in U. dop. v Grajskem kinu velik0 predavanje g filmom o Meksiki. Cene vsem prostorom po 3 Din, le ložni sedež a 5 Din- Pridi* te vsi, da se seznanite z deželo, o kateri danes piše vse časopisje sveta. —-
Ljudska univerza v Mariboru.
V pondeljek, 17. oktobra, prične državljanski ciklus, ki bo obdelal najvažnejše probleme državljanske vede. O bistvu in namenu države bo predaval v pondeljek ob 8- zvečer naš prvovrstni strokovnjak vseučiliščih prof. dr. L. Pi-taniic iz Ljubljane. V petek 21. oktobra predava o Prekmurju naš prvi domačj zgodovinar profesor teol- dr F. Kovačič. —
Napeljava plina na obroke.
Mestna občina mariborska bo od sedaj naprej izvrševala instalacijska de. la za plin tudi na obroke, da se na ta način praktična uporaba plina še poveča. —
Policijska kronika.
Od petka na .soboto sta bili izvršeni dve aretaciji, vloženih pa je bilo 19 prijav; $ radi prestopkov cestnopolicii* skega reda, 4 radj prestopkov avtomobilu ega reda., 2 radi telesnih Poškodb i. t, d. -
Koroške preste,
narodno pecivo paših koroških roja* kov, ki ne sme njanjkati ob žegnanjj, gotovo ne pozpa, kdor ni bil ob takih prilikah na Koroškem. Sedal se nudi vsakomur prilika, da so posluži izbornih koroških prest, ki jih dobimo naravnost iz Koroške na današnji prireditvi Jugpslovepske Matice v Narod nem domu, kjer bp poleg tega preskrb* ljeno tudi z dobro pi jačo. Danes torei vsi na koroški večer! —
Nepoboljšljiv.
Ivan Kocbek, ki se je dne 8. t'm- pri železniški nezgodi pri Radgoni ponesrečil, je v pondeljek zapustil radgonsko bolnico ter hotel v Maribor. Ckn pa se je pojavil v svoii domači vasi, so imeli orožniki takoj opravka ž njim. Pri posestniku Pavliču na Meleh je pokradel več kokoši in eno gos in iih skril na nekem seniku. Mož bo imel '-o pet opravka s sodiščem. —
Tečaji za esperanto
so pričeli in so se določile ume ureza pondeliek in Četrtek ob 7 'A v Cankar* jevi šoli. Prijave se že sprejemajo.
V sršenovo gnezdo
je dregnil včerajšnii naš članek »Vol*" ■piik mariborskih ulic iti lokalov«. Mari* boršta, nemškutar! ja, favorizirana od naših klerikalcev, je silno razburjena in pada. na naslov nepoznanega ji avtorja veliko ogorčenja seveda najboli od strani tistih »Nemcev«, ki nosijo po > svojih dedih pristna a do ogabnosti po- j pačena slovenska imena. Ta rabuta pa je v veselic zavedne mariborske večjne in je želeti, da. bi se našlo več agilnih pometačev Avgijevega hleva. — Pri* pomnimo samo, da ie v Avstriji vsak slovenski napis nemogoč, nemške napisne spake pa se uradno iztrebljajo ter onemogočujejo. —
CiriJ-Metodova veselica
dne 9. lin- v Narodnem domu ie raznie* roma dobro uspela, za kar gre posebna zahvala vsoin, ki so se za njo trudili in za nio prispevali. Poleg narodnih dam, ki so žrtvovale razven nabiranja in pred priprav v nedeljo ves popoldan iin ves večer, mariborskim vrtnarjem, ki so ▼ tako veliki množini poklonili cvetlic©, vsem darovalcem vina in peciva, imenoma pa g- Šereeu, ki je v lastno škodo odstopil godbo, in pevskemu društvu »Drava«, ki se je edino zavedalo važnosti naše prireditve ter se odzvalo pašemu povabilu, enako mladim deklamator-iem, ki so vzbudili občudovanje za do* vršeno deklamacijo in tako našo prire* ditev idejno dvignili in tudi damskim tamburašem. Vsi naj spreiniejo v zahvalo zavest, da smo z združenimi močmi nabrali v namene Ciril-Metodove družbe skorai 4.900 Din. — Odbor CMD v Mariboru- —
Ure, zlatenina ua obroke
brez poviška. Uger, Maribor, Gosposka ul- 15. —	12*
Filmska senzacija!
Na našo zadnjo notico, da. je veliki film »Zemlja v plamenu strasti« (Bren* nende Grenze orig. nemški naslov) po zagrebški cenzuri in vojaški oblasti prepovedan v naši. državi, nam sporoča tu* kajšnii »Union kino«, da ic sprejel ravnokar obvestilo, da je film potom rekurza od najvišje oblasti v Beogradu v celoti dovoljen- To jo film nenavadno napete vsebine, poln temperamenta, strasti in romantike, ter je vsled prejšnje prepove vzbudil vseobčo pozornost. Predvajan bo v kratkem v kino »Union«. — 1349
Plesna šola Sokola v Studencih,
se otvori v nedeljo dne 16. trn. ob 20. uri v Sokolskem domu. Vsa poiasnila daje hišnik- Kdor so še ni priglasil, stori to lahko ob omenjenem času predi začetkom šole. —	1332>
Razdelitev kiuodobitkov.
Vodstvo Grajskega kina naznanjtf, da se vrši razdelitev jubilejnih daril v nedeljo dne 16. tm. ob 16. uri. Dobit-ka>rji se naprošajo, da prisostvuieio pred stavi, da se jim bodo darila lahko izročila- —	138?
Esperaniaki tečaj za začetnike otvorj celjski eape-ranteki klub. Vsi, ^ se zanimajo za' ta, v današpjem ^as11 prepotrebni mednarodni jezik m S& žele po lahki metodi še to zimo naučiti, naj javijo svoj pristop k tečaj11 v knii- j garni Goričar in Leskovšek na Kralja 1 Petra cesti- —	>
Občni zbor prvega citrarskega Muba t Mariboru
bo v petek, dne 21. oktobra ob 20. uri * dvorani restavracije Kosič, Vetrinjska ul. Sprejemali se bodo nov; člani. — Liudje slabega srca, ki Jemljejo vsak dan na prazen želod®č po eno čašo Franc*Josef-ove grenčice, lahko odvajajo. Specualisti ^ne bolezni so konstatjrali, da deluje Franc Josef-ova grenčica tudi pri naj-težli obolelosti srca rig«1-1,0 1f Krez težkoč. Dobiva se po veeh kantah.
(XaxrrrTnnrrn a a ax HjoiepP
V kavami »Jadran« daneg v soboto ter vsako nadalJno sredo* soboto in nedeljo
KONCERT
Iff I ItJJLI I IDI □ □ rn l'«l'*rv-ir I-Tri
:r&
Lep uspeh mariborskega
umetnika
Na letošnji mednarodni umetniški Tazstavi na Reki je razstavil tudi Ivan Kos iz Maribora, o katerem ie prinesla »La Vedetta D’ Italia« od 21. septembra sledečo oceno:
Ivan Kos je ksUograf primktivist; vendar sem kot gledalec pred njegovimi deli bik zatriaknien od vsebinske iluzije; vse to. ie tako daleč od karikature kakor tudi od vsakega izumetničenega arkadizma; ta njegov izmišljeni svet 'e Po oblikah tako realen, tp.ko plastičen in ostro objektiven; vse ie tako logič® no, nuino, neprisiHeno; srečno, globoko živlienie se tukaj odkriva na tako prodirajoč in slikovit način, da tehko zasenči aktualno realnost in nas posti, da živimo v primitivnem mita* Tak instinkt poln prirojen« anlikne poezije in občutek tako sijajne horac-iiske brutalnosti nista mogla vzcveteti kot v čisti duši pravega umetnika. Izdelovanje njegovih lesorezov je čudovito. Sočnost 'Senc. diferenciia v svetlobnem vibrira® -niu na posameznih površinah in zmožnost, da karakterizira z najnemiaMiei-šimi »redstvj jedro različnih teles, kažejo, do kako visoke stopn’« lahko lesorez v belem in črnem uspešno tekmu ie s slikarstvom, kadar ga vodi vešča roka.
Slovenska razstava v Pragi.
predsednik S. V. U. »Manesa«,. arhitekt Ot. Novotntf, je obvestil Narodno galerijo v Ljubljani, da ie kupilo Č-d'. tri-• nistrstvo narodne prosvete z razstave slovenskega modernega slikarstva sledeča dela: Rihard Jakopič, Pri šivanju: Ferdo Vesel. Žena z otrokom; Matej Sternen, Sedeči polakt; Ivan Vavpotič. Otroško Igrišče; Veno Pilon, Ajdovščina. Dela bodo razstavljena v bodoči državni galeriji v Pragi. Na ta uspeh smemo biti Slovenci tem'bolj ponosni, ker je to prv| večji državni nakup po francoski razstavi 1. 1924. v Pragi ter pomeni popolno priznanje našemu sli® karstvu in posameznim avtorjem- —
V slučaju, da ht vsaki komad imel določeno ceno . . .
bi Vas iznenadila vrednost Vašega perila, katerega uporabljate tekom tedna.
spodnjih
Din. 140 Din. 300
4 Moške srajce .... Din. 720 2 ženske srajce .... Din. 250 2 para moških hlač : .
2 kombineja..................
12 ovratnikov .....
3 duc. žepnih robcev . .
16 parov nogavic, moških
in ženskih .....
2 pyjame ......
2 pregrinjali za postelje . Din. 2000 1 beli namizni prt s servieti ......................•
1 barvani namizni prt s
servieti...............
otročie perilo . • . . .
Rrisače in konalno perilo .
Kuhinisko perilo ....
Kuhinjsko perilo . . . ■
Din.
Din*
Din.
Din.
120
600
600
600
Din. 1200
V družini ki šteje 4 Člane u-porabi se perila tekom osmih dni skoraj za 9.500 Din.
K temu račun še ni popolen, ker pri tem še polno tega manjka. Ste li kedaj pomislili na to, ko ste izročili Vaše perilo na milost in nemilost perici?
Ste li	pomislili	kedaj, koliko
prihrano	pomeni	to, da perilo,
namesto da v najkrajšem času razpade, pride v Vašo omaro vedno popolnoma nepoškodovano? Ne. smete dovoliti perici, da
Din. 9280 Qna p0 voli‘ izbira sredstvo za pranje.
Ne varčujte	tam,	kjer	ni’ treba, t.	i,	na	milu. Ne	pustite nikdar, da se z
Vašim dragocenim	perilom	menca in	riba, ko isto	dosežete,	ako namočite
perilo v obilni Rinso-vi peni, a pri tem ostanete sigurni, da nič ostrega ne more priti v dotiko z Vašim perilom, kakor tudi nobena kislina ali pa, drugo belilo, ki neusmiljeno razjeda Vaše perilo.
Din.
Din.
Din.
Din.
Din.
750
750
750
500
500
Stvari' s katerimi se mora posebno postopati, pust te na strani ter jih operite skupaj s perilom, katero peremo samo z Luksovp peno.
wpmwar
'm,
"'m
il i i$i6
I
HUMlIll
/
Olimpi-nda 1928
Prihodnje leto se bo vršila v Amsterdamu IX. oiimpiiada, katere se bodo u*. deležili reprezentanti vseh držav, ki Imajo na snortnem polju vsaj nekoliko izgledov. Olimpijade se bo udeležila tudi Jugoslavija v nogometu, lahki atletiki, zimskem športu in drugih panogah. Da se naši m reprezentantom omogoči čim častneiša udeležba, se je ustanovil poseben Olimpijski odbor, katerega naloga je, da zbere čim več sredstev ki so potrebna v kritje ogromnih stroškov. V ta namen so za jutri 16. tm. do!'čeri po vsej drža v j Olimpijski dnevi, ki se bodo vršili v vseh mestih v obsegu kakor dopuščajo tamkaišnie športne prilike*
V Mariboru	*
je Medklubski odbor pripravil vse po® trebno, da bo Olimpijski dan potekel Čim dostojneje, kot 'impozantna tnamfe® staciia športne, misli. Številile prireditve pričnejo že ob pol 9. dopoldne, ko .bosta rezervi Maribora in Rap id a odigrali, prijateljsko tekmo. Ob 10. dopoldne S«, bo vršila bazenska tekma med prvo in drugo garnituro Maribora, Nato *e bo izpred moškega učiteljišča vršil štafetni tek po Koroščevi, Mais^rovj in Kolodvorski ulici ter Aleksandrovi cesti Trga svobode, katerega se bo udeleži® sedem moštev najrazličnejših klubov, Zma.KoVa]cu j>0 predana lična diploma-V Popoldanskih urah se bo odigral nogometni turnir med vserrU mariborskimi klubi, po sledečem vrsteem redu; Merkur ;Svoboda, Maribor :Želeanioar, Ra.pid zmagovalce prvega srečanja % finaje med zmagovalcema drugega 5n tretjega kola- Tudi zmagovalec nogometnega’ turnirja dobi okusno diplomo.
Za jutrišnje prireditve vlada živahno zanimanje, predvsem za štafetni tek ir. za popoldanski nogometni turnir, ki b0 v kratkih troh urah nudii igro vseh mariborskih moštev in možnost presojo v izi« du jesenskih prvenstvenih tekmovanj, ki 60 bodo nadaljevala prihodnjo nedeljo.
V štafetnem teku ima največ Izgledov. Rapid. ki razpolaga z nekaterimi tekači, ki so izključno lahkoatleti, dočim je o ostalih moštvih težko soditi, kor- so nominirala po večini nogometaše, ki bodo tekmovali z več ali manj sreče.
V nogometnem turnirju ie presoh nekoliko lažja, vsai kolikor se tiče finalistov. Merkur in Svoboda-: sta Izenačeni moštvi. Zmago si bo priborilo odlnčnei* še moštvo. Maribor ima v Železničarjih močnega nasprotnika, vendar ga njegovo solidno znanje usposablja, za sigurnega favorita. Rapid bo z zmagovalcem prvega kola, bodisi z Merkuriem ali Svobodo, imel lahko delo, tako da 'se z veliko gotovostjo računa, da se bosta Maribor in Rapid plasirala za finale, ki bo v poslednji rundi nudilo naizanimivejšo igro.
V PtuiU V se bo Tavnotako vršil Olimpijski dan po sledečem sporedu:
Obhod po mestu ob 12. uto po sledečem redu: 1. Delegati. 2- Slovenski Ten-nis klub Ptuj. 3. Hazena Ptuj- 4. Lahko* atletski SKP. 5. Hastena družina Mura in reserva v Ptuju. 6- Dijaški športaš> Ptu-i. 7. Nogometaši SKP. 8. Zimski šport toki i smučarji. 9- Voj, športna reprezentanca Gam. Ptuj. 10. Delav. kolesarsko društvo Ptu.i ll. Kolesarska sekcija Ptuj.
12. Kolesarsko društvo »Zvonček« Ptuj.
13. Motorna sekcija SKP. 14- Automobili. Popoldne ob 2. uri: Hazena tekma Ptuj-Mura. — Nogometna tekma med SKP res-SSK Maribor. —■ Lahkoatletski miting. — Kolesarska dirka Sv. Vid in na* zaj na igrišče »Ptuja«.
• . # . •
Delegat olimpijskega odbora-
Jutrišnjih prireditev so udeleži tudi delegat olimpijskega odbora iz Ljuibliane g. Savo Sancin.
Znaki v korist olimpijskega fonda.
Siportu naklonjeno občinstvo se opozarja, da se bodo jutri prodajali znaki v korist olimpijskega fonda. Naj nihče, ne odkloni skromni prispevek; v zneska 2 Din,
ISSK Maribor.
Nogometno rezervno moštvo nastopi ob pol 9. v sledeči postavi; Hribar, Nov-šak, Pliberšek,. Janžekovič, Tomac, Božič; Konič, Jug, Gajšek, Priberšek. Laz* nička. — Za štafeto se določa sledeče moštvo: Vodeb, Koser, Pavlin,. Kovačič. Koren, Hreščak II* Tekači morajo biti najkasneie ob pol U. v garderobah.
ISSK »Maribor«, nog. sekcija. Predtekmo bazenski tekmi igrata ob 8- uri in pol naraščaja »Maribora« in »Rapida« »Maribor« nastopi v sledeči postavi; Majer, Najžer. Priveržek, Radek, Nače-vič. Gala, Laina, S. B-. Radovanovič, Pe* zdi ček, Mulej, PezdiSek II, Bačriik- Vsi naveden' se'zberejo točno ob 8. uri v garderobi- —č.
SK Železničar*
V nedeljo tečno ob 5414. morajo biti na igrišču ISSK Maribor sledeči igralci: Frangež, Glaser Hardinka, Kovač, MaT* Sinko, Petun, Pollak, Skrabar, Stauber. Vavda, Vesna ver, Vogrinec in Wagner. tor sledeči gg. za rediteljsko službo: Lukas, Krieger. Klajderič in Fischer. Do-noldne ob *All- uro morajo biti v gostijni Rojko, Gregorčičeva ulica sledeči lahkoatleti: Ertnenc, Fischer, Hardinka. Krie* ger, Marinič in Pollak. Za reditelje pri štafeti se dotočijo sledeči gg. Vogrinec. Petan. Lukas.
ZNS (službeno). K tekmam dne 16, t. m. se delegira sledeče sodnike: I, Merkur Svoboda,gosp- Mohorko. II. Maribor; Železničar, Nemec. III. Rapid zmagovalec I. tek me g. Fi scher* III. Finale Zma govalec iz II. in III. tekme'g. Nemec. — Tai* nik.
Razstava diplom.
Diplome, ki jih je za zmagovatea štafete in zmagovalca v nogometnem tur* nirju v prav umetniški obliki izdelalo podjetje »Pallas Reklam« brezplačno, so razstavljene v trgovini Vahtar na Gosposki ulioi.
Kolesarsko druStv0 »Perun« poziva svole članstvo, da se zbere Jutri 16. t. m. ob 10. dopoldne v dresih v gostilni pri Kosiču v svirho udeležbe in rediteljske službe na ulicah po katerih se bo vršil štafetni tek.
Perun poživlja vse svoje članstvo, ds se polnoštevilno udeležijo irieta jutri i nedeljo v Spodnio Polskavo.’ Odhod ti Maribora točno ob 14. urj od gostiln« Košič.	...
Sokolstvo
Vse mlajše članstvo opozarjamo, se vriji prihodnja plesna ura v torek, 18* tm. ob 20- uri v mali dvorani Narodnega doma. Vse informacije in nadaljna na* vodila se dobe. isto tam.	1379
m v n
REPERTOAR:
Sobota, 15. oktobra ob 20. uri »Rev* zor ab- A. Kuponi.
Nedelja, 16. oktobra ob 20. uri »Baja1 dera«.
Pondeljek, 17. oktebra. Zaprto.
Torek, 18. oktobra ob 20. uri »Pygmtr lion« ab. C. Premi jera.
*
»Traviata« na mariborskem odra
Po večletnem presledku se zopet vpeli zori na mariborskem odru priljubljeni Verdijeva opera »Traviata« na nov; naštudirana in v novi zasedbi. Naslov, no partijo Vtolette pose ga. Kocuvanov* Alfreda pa g. Burja, kt je doživel pre< kratkim v Ljubliani kot gost v tej vlog zelo lep uspeh in žel aplavz na odprl sceni. Očeta Germonte poje g. Nevatič kateremu se prilegajo ravno Verdijevi opere kar najbolje. Muzikalno vodstvi in režiia sta v priznanih rokah g. Ml troviča, uprava pa le poskrbela, da h« tudi oprema kar nalsijajneiša. Toatett (tokrat se vprizpri »Travica« v modej nlh kostumih) so izdelane v lastnem gk dališkem ateljeju-
Mariborska promijera »Pygmaltenb v torek, 18. tm. v režiji g*. VI. Skrbni ška, anači za dogodek prve vrste. S«j je to v Mariboru prvi Shaw, ki Je dan*t pač najpopularnejši in najuspešnejši ti .veči dramatik.
Marffiorskl V E C E R K I IC Jtffrai.
- V' M 'a r-Hj .0®;u, Sne - 15.. & '1937.
V carstvu Jamskega medveda na RemSnJku
SENZACIJONALNE VESTI O ODKRITJU G. JURANČIČA. — MARIBORSKA KAVARNIŠKA DEBATA. ZGODOVINI PRO IN KONTRA. — BEOGRAJSKI POSET NA REMŠNIKU. — IZLET V CARSTVO JAMSKEGA MEDVEDA. — MODERNA »HRIBOVSKA ŠOLA« POBUDA ZA ODKRITJE VOTLINE- — OBISK BIVALIŠČA JAMSKIH MEDVEDOV. — NEDOVRŠENO DELO — GMOTNO VPRAŠANJE.
Pred meseci s# naši domači časopisi prinesli senzacionalno vest o prazgodovinskih najdbah g. Jurančiča na Remšniku. Dinosaurus, 30.0C01etni iamski med ved, človeška okostja in še druge "Starine« so bile predmet burnih debat v naikompetentnejših krogih mariborskih kavaim. Duhovitosti v teh kavarniških diskusijah ni bilo, kar tudi treba ni, ker je samo glavno te, da se najdejo »pro-tisti« in »kontra-sti«. Na vsak način je treba zavzeti neko stališče — eno ali drugo, ker »kibiciranje« je dovoljeno le. pri šahu.
Potom prisluškovanja sem mogel povzeti le to, da ie večina bila — kontna češ, da ie pač zgodovina »rumpelkarpra«, kamor spada vsaka stvar na tem grešnem svetu, ki ni več za nobeno rabo n, pr. stari narodi, stari pisferi, ugasla ljubezen, separatizem, avtonomija in druga take polombe, h katerim spada seveda tudi — jamski medved. V dokaz temeljitosti, so nasprotniki začeli tretirati problem Krambergerjevega »Krapinskega človeka« in predlagali ogled medveda na licu mesta, t j. na Remšniku. To je duhove tako razgrelo, da je prišlo do zaključka debate. Končno besedo ie imel predsednik omizja, ki je predlagal prihodnji sestanek pri Balonu, češ, iam ski medvedi na Remšniku naj le mirno počivajo, mi ga ne bomo dramili! Kmalu so izginili drug za drugim . . .
Jamski medved v remšniški votlini ni počival. Neumorno ga je »dramil« gosp. Jurančič, žrtvoval je skozi več mesecev ves svoi prosti čas, a tudi uspeh je bil od dne do dne večji. Vesti o dragocenih prazgodovinskih naidbah so prodrle v Beograd. Za zadevo so ie zanimal glavni urednik »Politike« in sklenil ie po-setiti gosp. Jurančiča. Pred nekaj tedni je prišel na Remšnik, celo najsiabše vreme ga ni oviralo. O carstvu jamskega medveda obširno piše v »Politiki«, kar so posneli razni naši in tudi inozemski listi, ki so v dolgih kolonah poročali o znamenitem odkritju na Remšniku kod »Marenburga«.
Poročilo beograjske »Politike« je tudi v Mariboru upalilo, pričelo je izredno zanimanje za Samske medvede, celo na Koziaku se ie našel en eksemplar. Sploh je postal jamski medved dnevna novica v Mariboru — na cesti in v kavarnah.
Ker je zadeva postala tako aktualna, sem sklenil, da se na lastne oči prepričam o carstvu jamskega medveda. Povabil sem prijatelje in prijateljice, ostal sem pa sam na — cedilu, vg} so se zbali »hude luknie« in tako me je tolažil le lep jesenski dan, ki mi Je omogočil brezhiben potek moje »raziskovalne ekspedicije«.
Badjurov »Vodnik po Kozjakovem pogorju« me ie vsestransko orjjentiral, ko sem izstopil na postaji Brezno-Ribnica in jo mahnil preko Drave, naravnost proti prijazni vasici Brezno. Od tam vodi dobro markirana položna pot skozi »Brezni ško gralo« 686 m visoko na Remšnik. Ob prijetni poti »e nudijo gledalcu krasne slike romantičnih vodopadov in jezov razburkanega gorskega potočka. V dobrih dveh uirah si na krasno razglednem slemenu in kmalu v majhni, prikupijivj gorski vasici Remšnik. Lega pokrajine; mora napraviti na vsakega posetnika mogočen utis. Saj Je obkoljen od vseh strani: daleč na jugu visoko Pohorje, na severu pogorje Radie, v sre dini pa valoviti brežuliki iamslcega medveda ...
Raziskovalec gosp. Bogdan Jurančič je šolski upravitelj remšni ško triim-redmice in je znan kot eden izmed naših šolskih reformatorjev, ki se že več let udejstvuje na polju moderne »delovno šole«. Skoraj neverjetno zveni, da ie tu v hribih mogoča »moderna* šola! In ravno v teh izredno težkih planinskih raz merah ie mogoče praktično ugotovita
vrednost stremljenj moderne delovne šole, ki naj v polni meri upošteva gospodarske, socialne in kulturne prilike otrokove okolice. Značilno je, da je g. Jurančič baš potom modernih šolskih načel, ki upoštevajo domorodnost, samo-pridobitnost, samodelavnost itd-, prišel do odkritja prazgodovinskih ostankov. Deca je zbrala »tajnosti« domačih pravljic o neki votlini, kjer so nekdaj kraljevale »žaligžene», ki so začarale ne kega moža, da je okamenel na skaii. Skupna ekspedicija otrok in učitelja je našla votlino, kier so na veliko iznenade-nje otrok res odkrili tudi omenjenega okamenelega moža. Nadaljnega raziskovalnega dela, posebno tal, se ie lotil g Jurančič sam in do 2 m globočine so se prikazale taiinstvene čeljusti, .ostri, detrači, dolge kosti — vse okamerielb iz čarobne pradobe pred 30.000 leti’.
G. Jurančič je simpatična osebnost/ki interesente' rade volje vsestransko informira. Posebno zanimiva je celotna zbirka izkopanin, ki obsega že nebroj krasnih komadov kosti, čeljusti, zob itd. Z veseljem me je spremljal k 1 in pol ure oddaljeni votlini, ki je v smeri proti Mdrenbergu na lepem razglednem prostoru, kjer se človek lahko popolnoma -zamisli v pra historično dobo človeka in živali-
Votlina ie v apnenčevi skali in ie lahko dostopna, sai so jo pred kratkim obiskali celo dečki osnovne šole v Studencih pri Maribru. čudno je, da se preje za votlino, razen nekega graškega jamskega društva, ki je iskalo kapnike, nihče ni brigal. Le posamezni lovci so si včasih ogledali to pribežališče lisic in netopirjev.
Vhod ie obrnjen proti, ^severovzhodu, skozi se prav lahko pride z lučjo v votlino, ki je razdeljena v dve dvorani z raznimi stranskimi hodniki in luknjami. Zanimivost prve dvorane ie »začaran, kamenit mož«, ki ie nastal v obliki stalaktita z dva metra visokega apnenčevega oboka. Vhod v prvi prostor je ooividno zazidan s kamenjem, ki je skoraj, vse v naplavinah in je težko določiti natančneje podatke. Druga dvorana ima nizek vhod, sicer je pa dolga in široka po deset metrov, visoka dva do tri metre, -obdana z lepimi kapniki. Tu je glavni prostor za izkopavanje. Do se-dai je preiskana še zelo malo in vendar je že za en voziček stvari. Poskusila sva rahlo brskati po pesku,' ki je naplavljen in pomešan s kamenjem. Kmalu sva zadela na nekaj kosti in dokaz za odkritje ie bil doprinešen v polni meri. Še celo oster zob-derač, dolg 3 cm, se je prikazal. Po mnenju nekega zdravnika, so med zbrano zbirko tudi človeške kosti, kar se da različno tolmačiti. Ker so kosti okamenele, so vsekakor iz pradobe in je vsak dvom izključen- Identiteto kostj jamskega medveda je g. Jurančič nazorno in nepobit-no dokazal z mnogimi ilustracijami v znanem -obširnem delu »Weltall u. MenSchheit« (II. del), kier so slike medvedovih ostankov iz pariškega muzeja. Kdor bi še vedno dvomil, se ob primerjavi enega derača takoj prepriča o popolni istinifosti odkritja. Zato je gosp. Jurančiču, ki se tudi specijelno bavi s paleontologijo, k izrednemu uspehu iskreno čestitati!
Žal, da so se pri izvedbi popolnega razkritja pojavile težkoče, ki bi se morale premostiti, če hočemo napredovati. Neraziskano je še ozemlje približno 1 in pol orala in zato je treba gmotnih sredstev, sicer akcija zaspi, ker pon* meznik, posebno državni uradnik pri današnjih mizernih razmerah pač ne more žrtvovati svoi denar in še prosti čas.,
Naši muzeji pričajo, da smo v krnltnr-no-zgodovinskem pravcu še daleč za drugimi narodi. Zato bi bilo posebno muzejsko društvo poklicano, da nudi
NARODNI DOM
Sobota 15. okt. 1327 ob 20. (8.) uri
SPORED:
a« 1?	Predavanje	skladatelja
'..(j*	vss.	(.<	Deva:	Koroška narod-'
Pip*	na pesem — ter — govor prof.
dr, Fr. Sušnlka: Koroška (s,skioptičmjni slikami). — Sodelujeta Devov kvartet ter orkester Drave. —Po sporedu prosta zabava pri pogrnjenih mizah. — Vstopnim	Din 5	za dijake
na galeriji Din 2-—. — ROJAKI!	Obletnica	plebiscita
je za nas „Vseh vernih duš dan*. Kdo se	jih ne bi	spomnil !
Kdo naj	bi zgubil vero 1 Soominu in naši zahtevi —	ta večer!
pomoč pri izvedbi, popolnega razkritja remšniške jame. V svrho strokovnjaško ocene naj.bi se. povabil strokovnjak na lice mesta in tako bi kavarniške disku-srie krepile, v resno smeir aktivnega sodelovanju. Ako bi se prirejali posehm izleti na Remšnik in razstave odkrirh ostankd v ' prazgodovinske dobe, bi se zainteresiralo najširše plasti naroda. S tem bi bil dosežen plemenit smoter ma riborskega muzejskega društva in lep del naše ožje domovine bo postal znamenito središče prazgodovinskega Jamskega medVeda.
Viator.
^Prosveta
Nove slovenske kn ige
Bol za Mount Evercst.
Štiriletna Ječa v svetovni vojni je vzbudila v človeštvu pekoče žeiie po daljnih, neznanih svetovih: Različne izkušnje, , moderna tehnika so ' tolikanj obogatile sredstva raziskovalcev, da ne ioznaio nobenih ovir več na potu za svojimi cilji, 0 katerih e človek nekoč le sanjal. Eden izmed teh ciljev je Mount Everesit, najvišji vrh sveta. O turistiki v Himalaji, ter skrivnostnem azijskem gorovju je Evropa doslej Ie malo zvedela. Pač ie bilo znano, da so posamezniki odsegli višino 6900 m in so celo prenočevali v takih .višavah toda potrebneiših popisov nismo imeli. Razumljivo je, da je tedaj vps svet napeto pričakoval prvih poroči, o ekspedtei-ji na Mount Everest štiri,leta so ugibali na zapadu in na vzhodu, ali se .bo posrečil drzni naskok. Toda zaman. Skrivnostna snirt ie razgrnila svoj plašč nad naivišjim vrhom
Pričujoča kniiga podaja kratek popis Himalaje, in omenja prve pojžkuse "> ristike na njenih ledenih pobočjih, zanimalo bb poglavje o težkvčah in pripravah za tako mogočno ekspedicijo, ki mora računati z večmesečno odsotnostjo od vsakih človeških bivališč. Posebno poglavje je posvečeno Tiberi, zaledju severnih himalajskih pobočij, po katerih se je edino mogoče povspeti na Mount Everest. Nepoznan svet se odpira pred našimj očmi na tej 4000 5000 m visoki pianoti,. kier prebiva gostoljubno, zelo .odporno ljudstvo. Današnji Evropejec bc komaj razumel versko življenje tega naroda, čigar sinovi se tudi danes že v življenju poslavljajo, od sveta ter preživljajo leta in leta. v ekstatični zatopljenosti v Nirvapo. Kdor bo pa spremljal ekspodioijo na njenih potih skozi ledenike, v, strah oviti borbi na ledenih pobočjih in grebenih, kdor bo spoznal neizmerno grozo,.ko so dve noči zaporedoma prenočevali v višini 7009 m, ta bo doumel trepetanje ondoriega človeka pred tem skrivnostnim svetom himalajskih goira.
Knjiga je opremljena s tremi zemljevidi, tako da bo tudi zemljepisu nevešč človek lahko zasledoval pot ekspedicije. Šest izvirnih slik krasi knjigo, ki je v naši tovrstni literaturi nekaj novega po svoii opremi.
Spisla jo: je pisatelj Juš Kozjak, izdala pa Tiskovna zadruga v LjubUam-Broširana velja 36, v celo platno 44 di-nairjev, po pošti 2 dinarja več.
Senzacionalna afera avstrijskega veieood etnlka
V Gradcu so zaprli velepodjetnika, dr. Viktorja Wutteia, solastnika velikih rudniških in tovarnišlrih podjetij. r "Do aretacije so privedle' obtožbe, izrečene na občnem zboru delničarjev: premo-gokopne družbe Graz-Koflach. Dr. Wut-te je’ obtožen radi goljufije in »najbrž tudi radi poneverbe. Aretirali so ga z veliko obzirnostjo. Policija ni prišla ponj v hišo, ampak je hišo stražila od večera do'jutra, da. ga zaloti brez vsake pozornosti izven doma.' Zgodaj zvečer so se pobcišti .postavili,"pred .'hišo* meneč, da bo dr. Wutte, kakor no1 navadi, po večerji odšel z'doma. Slučajno je pa tokrat ostal doma in so ga policisti po celonočni straži zgrabili .šele drugi dan ob osmih.zjutraj, ko .ie odhajal v svoj urad. Dr. Wutte j« bil od preobrata tajnik graške trgovske zbornice, po preobratu je’pa'v velikonemški stranki na 'Štajerskem igral veliko •-n-logo. Izvoljen ie bil'tudi za poslanca in je š politično močjo dospel d b ene' prvih vlog med podjetniki. Obtožbe proti tujemu so že precej sta»re in se, je. ceio domnevalo, da ga bodo velenemci 'n krščanski socialisti rešili vsega tega, kar se mu je končno le zgodilo.
Spominjajte se
Usoda v Parizu Izgubljenih ključev.
V Parizu izgube meščani vsak dan toliko ključev, da je v pariškem centralnem policijskem uradu posebna soba, v kateri hraniio izgubljene ključe.. V o-neitijeni sobi visi dvanajst desk, ki so imenovane, po mesecih. V vsako desko je zabitjh 30 dolgih klinov za vsak dan v nesecii, tako da predstavlja soba velik stenski koledar. Vsi ključi, ki se oddate policiji v enem dnevu, se obesijo na isti klin, tako da jih lastniki lahko po dnevu izgube izslede. Vendar večina ključev, oddanih policiji,,ne pride lastnikom v roke, temveč' ostanejo v zakladnici in se ob-zaključku leta v prisotnosti posebno komisije' Potope .v Seini- Ključi iz leta 1926., ki so ,ih vrgli v Seino, so tehtali nad eno tono.
> Z aeroplanom po čevlie in klobuk.
Na pariškem aerodromu Bourget sta so odpi-avljala francoska	a vij a tika
Costeg in Lebrix na polet preko oceana. V zgodnji jutranji uri se je na letališču zbrala velika množica ljudstva, prijateljev in novinarjev, da pozdravijo
drzne pilote. Ko je bilo za polet vse Popravljeno in Sta letalca že lezla v fiV°“ je sedeže, se je Costes nenadoma domislil, da je pozabil v Villacoublapu svoje čevlje iz kram, ki so za polet ne= obhodno potrebni. Toda eden jzrned njegovih prijateljev" j© sedel v avi.lon’ in se odpeljal v Villacoubtay te* se ©oz pol ure vrnil s čevlji. Coste® Pa je pozabil istotam tudi usnjeni klobuk. Zopet ie njegov prijatelj odlete) z avijonon ; pp klobuk In ga prinesel pozabljive,hu C°r stesu. Torej danes ni nikaka ne3r'e^a’ ako se pozabi čevlje alj klobuk ’ v kram.. ki je oddaljen samo 60 kilometrov
zgorelo 1500 stotov klobas.
V Ludviglustu na Bavarskem se j© te dni protj ju tj. uvnela velika tovarna mes nih izdelkov Silze tn sim ter pogorela do tal. Požar j© uničil tudi »pesno za-logo in ie zgorelo l‘5bo stotov klobas in meso približno 60- 'svinj. Mesna tovarna
nad 200 delavrav- Ari on
Mož volje in njen dokaz
UMOR V »ČLOVEK IN POL« MANIJI. — KRUTA RESNICA OB SPLOŠNEM DOMNEVANJU ŠALE.
Mlada ruska inteligenca se 'e navzela »človek in pol« manije, prikrojene uekako po teorijah Nietzscheja. Ta maniri je privedla v Moskvi do zločina, ki najbrž ne bo našel primera.
Iz strasti, grabežljivosti, mascevanla itd. je bilo že nepregledno število umorov in drugih zločinov, ni pa se znan slučaj, da bi kdo moril samo radi tega, da pokaže moč svoje volje ali z drugimi besedami — da izvrši nekai, kar bi moglo dokazati, da je volja moeneiša kot vsi osebni nagibi in občutki.
Začelo se je z debato ruskih visoko-šolcev o nagibih, ki vodijo do umorov in drugih zločinov. Študent Slovoko-tov ie v tej debati deial: »Človeška volja ne pozna, nobene meje; jaz bi storil vse, kar bi mi slučajno prišlo na misel,
in se kratko rečeno smatram s p o »ob* nega za vsako dejanje«. — »Nai bo« — mu je nekdo odvrnil — »ubiti kakega človeka, je pa le druga stvar«- — »Čemu.-’ Meni tudi do umora ne manjka po guma. Od vas gotovo nima nihče tako s ine volje, da bi me brez vsakega po* voda ubil, če bi jaz tudi poprci napisa! pitano, v katerem izjavljam, da sem izvršil samomor in tako zakril pravega storilca pred vsako odgovornostjo« — V debato se ie vmešala diiakinia Sinai* da Oankov jr, je na pol v šali napol pa zares dejala modrijanu močne volie, da bi lahko na njei dokazal svojo trditev. Slovokotov se je hvalil naprej, da bi po umoru, v dokaz svoje voije, mogel iti še v gostilno, popiti par steklenic piva in obiskati potem še kino s kakim do-
|brim filmom. Bolj v šali, kakor pa za* res, so dijaki po te) debati odločili rok, v katerem naj bi se dokazala ta močna volia.. Pozneje so nekateri celo stvar že pozabili, Slovokotov sije pa nabavil bodalo in ;e točno ob dol sečnem roku pri* šel zopet v koleg.
Tudi diiakiuja Sinaida je bila tam Mogoče je vse še smatrala za šalo in je r.a poziv S'ovokotova tudi napiisala pismo, v katerem izjavlja, da gre sama v smrt. Ko ie pismo nnpLsala, e obsedela pri miza jn se šalila s tovariš!. Slovokotov je pa potegnil bodalo in jo bliskoma zabodel naravnost v srce. Predno so se dijaki zavedli, da je iz šale nastala, bridka resnica, je ležala dija* kinja Sinaida mrtva na tleh. Ko se ie tako ugotovila smrt žrtve norca ali »nadčloveka«, je morilec točno po programu odšel v kavarno, jzpil par stekle*
liciia je pa bila medtem že o zadevi1 obveščena in je morilca izročila sodišču.
Sodišče 5e poklicalo psihijatv.e, ki ea ugotovili, da je dijak-mori le c popolnoma normalen. Morilec .je na sodniji točno orisal ves potek debate in vse, kar se ie iz nie razvilo. Obsodili so ga sedaj na devetletno ječo in petletno izgubo državljanskih pravic. S tem Je kaznovano dejanje, ob katerem se ne ve, ali je večjega začudenja, vredna eksaltiranost mladega, po vseh normalnih načelih vzgo jenega človeka, ali pa 'moč volje, ki je tudi iz stališča, romantike naihuiše ob* eodbe vredna zloraba.
Ljubezniv! sosedje.
— Prišel sem, da vam uglasim klavir.
nic piva ter se iz kavarne napotil v kino. Drugo jutro na vse zgodaj se je pri* javil pri policiji ter pokazal pismo, katero je spisala nesrečna dijakinja. Po*
— Saj vas nisem naročila!
— Vi ne, gospa, pač pa vaši sosedje!
Mali oglaai. ki slutijo dovains in sociialne občinstva: vsaka boseda30 najmanjši znesek Din
H	Mali o a la si;
lin &—	M
Žsnitvs, dopisovanja in ogla.
trgovskega ali raklamnsga značaja: vsaka bsssda 50 p, najmanjši znsssk Din 10 —
»Halo! Halo! Kam greš?«
»V pravo dalmatinsko gostilno, Dravska 13 pri starem mostu, ker tam dobim pristno novo dalmatinsko vino, po katerem dobim okrepčilo in zdravje«. Koncert vsako soboto in nedeljo. 1336
Kupim staro zlato.
srebrn denar, umetno zobovje’ po najvišjih cenah. Ilger, Maribor, Gosposka ulica 15.	ll.a
Knjige veže
od priproste do umetniško dovršene vezave solidno in ceno atelje za umetno knjigoveštvo Miho Vabtar, Maribor, Gosposka ul- 24 in 37.	42S
Priznano izvrstno kislo zelje
priporoča M. Berdajs, Maribor, Trg Svobode.	1175
Vulkanizaciia
kupi stare auto plašče in zračnice. — Albert Cigoj, Kopitarjeva II, Maribor.
1200
Vsakovrstne nogavice,
kakor flor, svilene itd- v vseh barvah, popravi v najkrajšem času pletaana M. Vesjak, Maribor, Vetrinjska 17.	1214
Specijalna delavnica
za črkosjikarstvo in soboslikarstvo, Pr. Ambrožič, Grajska ul. 2- Maribor, 1330
Zaboje
5 'likost 100 y 80 cm prodam, A beri Vi* col), Glavni trg 5.	1339
Razstava
prikrojevanja in umetnega strojnega ve* zaqja se je pričela 9. tni. v palači pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu 6-.Vstop prost..	13-16
Trgovski lokal in stanovanje
v mariborski okolici. Kie, pove uprava Usta.	1343
Čisto sobico oddam samo boljši gospici za Din 150 mesečno. Naslov v upravi lista. i$44
Otroški voziček dobro ohranjen poceni ua prodaj. Naslov v upravništvu. —	1341.
Cviček,
Sadova, peč in sladki Burgundec od Ifln-2'koviča teči Narodni dom. 1342
Velik zaslužek.
Din 1.500— J.000 tedeusko zaslužilo dame in gospodič z razpočavanjem prvovrstnih sezonskih predmetov. Interesenti z zna* njem slovenščino m nemščine na j sc predstavijo dnevno v hotelu »Zamorec« y Gosposki ul- II. uad6t, 24. Maribor.
1350
Boljšo meblovano sobo oddam gospodu bolišega stanu ali ofi* clrju- Majstrova ul. 16. II- vrata 9.	1353
Pridna in zanesljiva kuharica in soba* rica se sprejme
za trgovsko podjetic. Naslov dale tvrdka Hinko Sax, Maribor, Grajski trg 8.1340
Cenjeno občinstvo
vljudno vabi v soboto in nedeljo dobro-znana restavracija »Vinski hram« ua domač© jetrne in krvave klobase po znižani ceni. Toči se domače vino lanskega pridelka in izboren letošnii vinski mošt,
1354
Kupim psa čuvaja,
volčje pasme, starega 4—12 mesecev. — Naslov v upravi »Večernika«. 1-52
POZOR!
Slav. občinstvu naznanjam da dobi* vam zopet redno sveže kranjske klobase, katere nudim v ,vsaki količini po zmernih cenah. Gostilničarji dobilo popust. Obenem priporočani vse vrste delikatese. Se priporoča J. Šinigoj, Aleksandrova cesta 18.	1370
Hišnika in hišnico,
ki so razumeta na vrtnarstvo, so preitne s 1- novembrom. Vprašati Trubarjeva ulica 11, I.	1355
Prodam 1 mongo (VVascherolle),
veliko mramomato ploščo, omaro za led, prodajalni pult, l lijak, otroški vozi* ček, otroško posteljico z vložki, J kopalno banjo, 2 lestvi 5 do 10 m in vrtno seno. Vprašati Trubarjeva ulica 11, I. 1359
POZOR!
čevlje, samo ročno delo, iz najboljšega blaga, moški in ženski visoki boks Din 220, ni<|ški nizki boks Din 190, ženski niški vsake vrste boks Din 160. Naročila po meri, kakor popravila po nainižiih cenah pri Francu Neubauer, čevljar, Ma* ribor, Gornja Gosposka 33.	1360
Oddam sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo s l. novembrom- Cankarjeva 1.3, vrata 2. Ogled od 11—13. in od 17. do 19. ure.	1373
Velika zaloga kuhinjske posode.
Vsaki gospodinji znano prvovrstno posodo znamke »llerkules«, la. aluminijevo, litoželezno, postekleno. tehtnice, ribeze, sita, deske za testo, 'alarje, likalnike, razne oblike za pecivo, kutiie za špece* rito in dišave, kotličke in šibe za sneg, solnike, mlečne kangle, cedila, vedrice. umivalnike, vrče, stiskalnice za ocvirke in krompir, samovare »Phobus« in druge vrste, škafe, lonce za kuhanie perila in perilnice jedilno orodje in žlico vseh vrst, jedilne servise iz porcelana, kvož-ni'ko iz porcelana im kamenine, umivalne garniture in vse vrste steklene robe. — Albert Vicel, Maribor, Glavni trg štev. 5.—	.	15m
Malo lepo posestvo,
v bližini mesta ob velikem borovem gozdu, zdrava loga, dobra voda, stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem, sad* ni vrt in vrt za zelenjavo, gozdna parcela (900 m’ njiva 3200 m’) na prodaj event. se odda v najem. Za sadjereio, zelenjavo, kokošjerejo in čebelarstvo zelo pripravno. Kupec ali najemnik sc lahko takoj vseli. Ponudbe na upravo pod »Družinska hiša«.	/378
Stavbišče ob meji mesta
na prodaj, Pobrežje, cesta na Brezje Štev. 35.	1357
Prosta stanovanja, prazne sobe, lokale, gostilne itd- odda-ste najbolje pri »Marstan«, Koroška c-
10. Ponudbe brezplačno.	1348
Lepo opremljena soba
se odda. Vprašati: Trubarjeva ulica št.
11, j.	1356
Stalno dobro službo kot blagajnik
dobi pri dobro idoči in uspevajoči trgovini oni, ki položi kavcijo od 30-000 do 50.000 Din. Ponudbe pod: «Redka prilika* na upravo »Večernika«. 1384
Peč na žaganje
ter železno proda Jos. Košir, Aleksan* drova 45.	1385
Lepa, solnčna soba
v Maistrovi ulici, z 1 ali 2 posteljama, pritličje, v bližini pavka in kolodvora, se takoj ali s 1. novembrom odda. Poizve se v upravi.	1375
Proda se
lepa stavbena parcela v bližini glavnega kolodvora- Vprašati Trubarjeva ulica U, I.	1358
Dant v najem veliko, suho klet. Vprašati: Trubarjeva ulica. U, I.	1357
priporoča 3. HochmUller,
tovarna bučnega olja, Maribor, Pod mostom 7, (Magdalenska stran), m
POZOR!
POZOR!
■ f • v* v*	y	*•	••
IlOliJllRMffl,
ako Vam Vaši stroji nagajajo obrtnike se na specijalno m c-h a 11 ičn o de! a v n i co Justin Gustinčič, Tattenbaciiova ulica štev. 14, ker ima ista specijalni oddelek za popravila strojev vseh vrst.	937
Din 199-
čevlji *s spono lakasti in v modnih barvah pri
Anici Trst uit
Grajski trg l &70
dobijo izborno kosilo za D 7-50 in večerjo za Din 5 v bretalko-hoini restavraciji pri .Zvezdi* Ped mostom 11, v bližini državnega mosta, Maribor. 1269
Prvovrstno
onHiranie
in rezanje „bubi frizure" v higijenični brivnici
VJekoslav Gjurin
Maribor, Jurčičeva ullcs 9
Ovratnice, klobuke, srajce, nogavice, galanterijo in modne predmete si nabavite najbolje pri
IGO BALOH
Vetrinjska ulica 18. 865
1273	s	posebnim
četverosvetilnim „Reinartz“-aparatom
modela 1927/28
Najboljši in najenostavnejši sprejemalnik sedanjosti.
Ta novi aparat, ki ga prodajamo ob zajamčenju njegove največje dovršenosti, je odlična posebnost na trgu. Predočite si ta aparat brez vsake obveznosti.
RADIO-STARKEL - MARIBOR
Trg svobode	Trg svoboda
Zastopstvo za Ptuj in okolico V. Spruschina, mehanik Ptuj.
Pisemski papir
najmodernejše izpeljave le pri
im
Zlata Brišniki slovanska ui. n
Polnilna peresa znamk Wsterman, Montblanc, Peskala
Ravnokar dospela velika pošiljatev
iz Leipzig-a
Ne zamudite te prilike in oglejte si mojo bogato zalogo
Cene nizkel — Izbira velikaI
. IH, la*.
r:)p.r
J^rnnoJ^v
Sfran
Mariborski V H C E R N 1 I( Jutra*.
V Mariboru, Sne 15- X. 1927.’
PRISTNO SLIVOVKO, DROŽENKO, BRINJEVEC, KONJAK, RUM, VSE VRSTE LIKERJEV* SADNIH SOKOV, ŠPIRITA, VlNSK. KISA, EZENC. KISA; ČAJ V ZAVITKIH EN ODPRT DOBITE PO UC50D. CENAH V TRGOVINI
JAKOB PERHAVEC - MARIBOR • GOSPOSKA 19
POSTREŽBA TOČNA I TOVARNA ZA IZDELOVANJE LIKERJEV, DEZERTNIH VIN IN SIRUPOV NA DROBNO IN DEBELOI	»■	NA DROBNO IN DEBELO!
2igmssmsBmgmmmsgm&fgmssmsgm
Ivan Kravos
Aleksandrova 13 Maribor Slomškov trs 6
Opreme in potrebščine za konje, potni kovčeki, torbice, usnjati izdelki gamaše, ovratniki in nagobčniki za pse itd. 1364
GONILNI JERMENI!
Železnina
Pinter&Lenard
Maribor	1368
Skrajne cenel Solidna postrežba!
NGLESKO ČEŠKO SUKNO
v veliki izbiri in po najusodnejših cenah pri
FR. MAJER, GLAVNI TRG it. 9
Preselitev mesarile!
Naznanjam cen j. odjemalcem, da sem preselil svojo mesarijo iz Frankopanove ulice 15 v Dvorakovo ul. 4 (na vogal Kralja Petra trga). Zahvaljujem se za izkazano zaupanje, ki sem ga vžival na starem mestu skozi 20 let, in prosim za mnogoštevilen obisk v mojih novih prostorih. Postregel bom vsem točno in kulaptno.	Z	odličnim spoštovanjem
1347	Franc	Kohnec, mesar
Mšauradoliro?
Popravila ur hitro, ceno in z jamstvom ! Sprejmejo se tudi popravila zlatnine, srebrnine, nakitja in gramofonov! Lastna delavnica!
A. STOJEČ - MARIBOR
Jurčičeva ulica št. 8
Ure, zlatnina in srebrnina. Po stenske in stoječe ure se pride na dom!	1369
sejraeiejeieie
se vse blago po zelo znižanih cenah
razprodaja
Jos. Karničnik 1121
Slovenska ulica 10
Ne zamudite te prilike!
Kavarna Evropa
Dnevno prvovrsten sporedT V pondeljek operetni večer, izvaja celo društvo opereta Subidda V nedeljo popoldne ob slabem i,ts vremenu koncert s programom.
MARIBOR
KOROŠKA CESTA 19
Spedjallteta; Nepremočljivi jesenski in zimski čevlji!
Franjo Lah
trgovina z manufakturnim blagom
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega nas manufakturnega blaga po najnižjih cenah
Maribor, na vogalu Vetrinjske in Jurčičeve ul.
Ce hočete biti dobro postreženi, kupite
Krzno
plašče, jopice, lisice, najboljše krznarske izdelke pri
LeoD. Schreiner, krznar,
Graz, Luegg, (unter den Arkaden) Cene nizke. 1230 Lastna delavnica.
Zimsko perilo
copate, raznovrstne Obleke itd. kupite
najboljše pri
Jakob-u Lah-u
Maribor, S3II10 Glavni trg št. 2
PEKLENICA
črni premog kosovec 4800 kalorij, novo odprt rov v znatno zboljšani kakovosti, nobenega smradu po sobah, brez kamenja in brez žlindre, najcenejše kurivo.
Cena: Din 28*— franko Mursko-Središče „ 37'— franko dom iz vagona „ 42'— na drobno iz skladišča
za 100kg
Glavno zastopstvo: B0Z. GUŠTIN
Pisarna Cankarjeva ul. 1 Skladišče Cankarjeva 24 Telefon št. 40»	1150	Telefon	št 400
Potrebščine za kroiače In šivilje v modni trgovini
ANTON PAŠ - MARIBOR
Slovenska ulica št. 4
Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vso damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd. itd. itd. Strogo solidne cene! «67 Strogo solidne cenel
Stanovanj«
2 do 3 sobe išče mirna in majhna stranka. Cenj. takojšnje ponudbe pod „Mima stranka* na upravo liitn	1372
prve vrste samo pri
1. Trpin, Maribor
Glavni trs št. 17	1288
  iVEČ3E POD3ET3E TE STROk£ NA BIVŠEM ŠTOEPSI
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednjk: Fran Brozov lčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko Detelav Mariboru,