PRIMORSKI DNEVNIK DANES OB 18 URI E P _ GLASILO OSVOBODILNE IV - Cena 15 lir - 6 jngolir - 2.50 din FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA v ul. M. D’Azeglio in ob isti uri v rltarni pri Sv. Soboti v okviru svetovnega mladinskega tedna. T R S T petek, 26. marca 1948 Poštnina plačana y gotovim Sptdizione in abbon. postale Ste v. 855 TO JE NJIHOV CILJ takoj v našem prvem komentarju, tristranskega predlo-„ sr™ Poudarili, da anglo-skim imperialistom ni do ■'fa’ ™ W zapustili naše me-v, katerem so se zasidrali j tako kakor po vseh dru-I h pan^e va™ih postojankah. ' im. ?!^fa se umikajo na pri-ze nekaj let, pa so še vedita <-1n" ^z Palestine prav ta-7» y:av 80 8e pridušali na radfl ' J° b°do že za- Br.,, f?a zapustili, ker imajo firmo- Tn sami so nate D Predlog za njeno deli- viefcst* Te pristala tudi So-dnevi zveza- Pred šestimi Hili * 80 menkrat spreme- z A^Ž°d° politiko in prekinili o zn«, delitev, — tako da (im™ anju te dežele ni več S9, Fse T‘e bito to pesefc kar1*J?, Mtin so v 2Jj urah ,ar *rikrat * prekršili odloke '-ov xzacx)e združenih naro- rojt'■ °veljnik ameriškega pod-sphh r.e*h(iie general Clay donskih Poročati 0 tow- ie ki 80 iih 9le' ne 3Prejele tri zapad- itfag^Pu&tiU so delitev Pale- Trst/^n^o^li so priključitev y ‘taliji, kršitve pa vrmtjo Isti 8 ®vojimi vojaškimi l|ft kjer so im ne dovo- ^ladaU tiTf?tV Trst De Gasperiju-tukajšnji prvaki ^inis*- j.80 se Te videli na Po j. s*i7i stolčkih v Rimu. o 4jr stolčkih, v li p0 in Bevinovi izja- K ?e prišlo na misel — k«Prihaja z jedjo — ®e« 7^’ Takole računajo: Prifcljj-* re2/ prav, ker Vestj „4 ev se ne bo mogla iz-”?bo dotlej, dokler Italija !‘h ^ braniti sama svo- ?«nte e.r i‘ vojaške kontin- • Zai^^je mirovna pogod-VjPonltnreba menjati mirov-* to tvu ° ,'r®s 1 P® J® izjavil, da sm, ’ mu ne počuti prav 4 i f° 'do/f ^ morajo verjeti. " i i sa^n aJaio: «Verjamemo, >r ;*!■ ie „8 tem povedali tu V lXrHoQpi(neral mislil, česar 'L *mo . , ■ y je ‘e»i povedali tisto, vlAon^nerat mislil, česar pa 0 oS(0, P0vedat,is,, namreč, da v* ne j, ’ dokler Italija sa-M '°čno( dovolj oborožena. "So i» ^ ’• im a” iti i r* .ci> ker to je njihov cilj. Tristranski predlog pomeni PEHAHIE TRSTA IH ITAUIE V FAŠIZEM je dejal sinoči tov. Vojmir na velikem zborovanju Svetoivančanov -Tov. Gasparini: Le sporazum brez posredovalcev bo rešil naše vprašanje Se mnoga večja množica kot v sredo zvečer pri Sv. Ani se je zbrala sinoči na Rotondj pod Boške-tom iz svetoivanskčga okraja. Kot običajno ni imela niti sinoči policija nobenega opravka pri zborovanju, ker naše ljudstvo je dovolj zrelo, da bi ee pustilo izzivati ali pa ustvarjalo imperialistom zaželene incidente. Ob zvokih partizanskih ini revolucionarnih .pesmi, katere Je igrala tudi godba «Rlnald;» se je po 18 začelo zborovanja Prvi je spregovoril tov. Vojmir Bukovec v slovenščini. Govoril je o zadnji «bombi» imperialistov, s katero so mislili' zanetiti nemire med tržaškim ljudstvom jni je popolnoma v skladu z njihovo vcjnohujskaško politiko. Da so imperialisti to vest zagnali Šele danes v svet, pa je dokaz, da skušajo rešiti De Gasperija na volitvah. Ta predlog je navadna kršitev določb statuta Organizacije združenih narodov. Sicer pa bi morali o tem vprašati ljudi, ali hočejo znOva pod Italijo, pod katero smo ravno mi Slovenoi največ trpeli. Toda imperialisti nočejo, da bi se tržaško vprašanje rešilo sporazumno med demokratičnimi množicami Jugoslavije in Italije. Ze pred letom dni so Anglo-amerlčani zastrašili demokratično ljudstvo sveta z atomsko bombo. Tovariš Molotov jim je jasno dejal v obraz, da imajo tudi ljudske demokracije svojo atomsko bombo, ki je obenem last vseh kolonialnih in trpečih narodov. Kadlar bo počila ta bomba bodo' imperialistične glave razbite. Zaman trosi italijansko reakcionarno časopisje alarmantne vesti o zbiranju jugoslovanskih čet na tržaških mejah. Italijansko demokratično ljudstvo je prijateljsko razpoloženo do jugoslovanskih narodov in vzhodnih demokracij. Sama Jugoslavija, ki je že od začetka nasprotovala internacionalizaciji Trsta, je predlagala neposreden sporazum v smislu Titovih in Togliattijevih dogovorov. Toda prav tisti imperialistični krogi, kj so tedaj te predloge odbijali, češ da so običajen manever, se zdaj zelo ogrevajo za an-glo-ameriški predlog in nočejo slišati, da Je to navaden volivni trik, ki naj bi pahnil Italijo na ono pot, kamor jo je privedel Mussolini. Vse preveč pa bi bilo, če bi hoteli natančno govoriti o vseh krivicah, ki so jih napravili nam Slovencem anglo-ameriški imperialisti: v šolah so nam vsiljevali izdajalce svojega naroda, belogardiste In ustaše. Za naše Slovensko narodno gledališče, za naše ustanove ni še vedno nobene pripravne dvorane, čeprav so vedno na razpolago šovinistom in kvalunkvi-s;om( in vsem mogočim capinom: iz Trsta in iz Italije. Delavcem prepovedujejo, da bi imeli svoje sestanke po tovarnah. Zadnji tak primer se je 'dogodil prav včeraj v ladjedelnicah Sv. Marka. Postavili so za javne organe lutke, ljudi, ki so pred vojno, med vojno in po vojni pokazali svoje proti ljudsko stališče. Ti ljudije niso niti z mezincem mignili, ko so anglo-ameriški imperialisti dan za dnem razbijal! našo ladjedelniško industrijo, da bi ia našega mesta napravili nekakšno kolonialno bazo za napad proti drugim narodom. Naš kmet Je bil tarča najpadiov, plen Marshallovega plana, ki hoče iztrebiti naše kmete iz svoje zemlje. Zgradili so imperialistično strateško cesto in pri tem uničili najboljše njive naših kmetov samo zaradi tega, ker so last «S’oiavov». Davke so povišali od 10 do 16 krat. Za letošnje leto niso še niti izdali lestvio za davke, samo zato, ker jih bodo občutno povišali in jih bodo zaradi tega izdali šele po volitvah. Položaj polovinarjev je obupen. Povišali so najemnine za 28 lcj-at. Našega kmeta hočejo izkoreniniti in na njegovo mesto privleči kmete iz Italije. Uničiti hoče(jo našega kmeta, ker vedo, da je skupno z italijanskimi in slovenskimi delavci steber demokracije. Govornik se je dotaknil tudi tako zvane Slovenske demokratske zveze in njene vloge v tem času. Prav sedaj ko je potrebna čim večja strnjenost našega naroda, so izdajalci demokratske zveze začeli razbijati enotnost našega naroda in iz njega hočejo napraviti hlapce anglo-ame-riških imperialistov. Vprašamo se sedaj, kaj mislijo oz. kaj porečejo morali odgovor za svoje izdajalsko. Italiji edino ta le cilj: propagan-delo. | dc za volitve in da bi dali Trst oni Tovariš Vojmir je na koncu svo- Italijo, kateri gospoduje ireakcijla jega govora še enkrat opozoril mno- ,n ki so jo tukajšnje množice že žico, da je edina rešitev slovenske- dobro spoznale. Anglo-američand ni- ga problema le v enotnosti sloven-sko-i tal; janskih demokratičnih množic: v sporazumu med jugoslovansko in italijansko resnično demokracijo. Zmaga ljudske fronte v Italiji je tudi naša zmaga. Anglo-ameriška uprava pri nas pa naj si zabije v glavo, da ne more biti javnih organov, ki naj bi ščitile ljudske koristi brez pravih predstavnikov ljudstva. Zato se bomo borili, da bodo OF, SIAU, KP zastopane v upravnih organih. Za tov. Vojimirom je spregovoril tov. Gasparini, ki je bil burno pozdravljen. Poudaril je, da ima anglo-ameriški predlog o vrnitvi Trsta so predlagali tega iz kake ljubezni do italijanskega naroda, ki bi v tem primeru morali vprašati, zakaj ne mislijo Francozi vrniti Brige in Tende, Angleži pa Libije. Na vse načine hočejo ohraniti De Gasperija, ker se boje zmage fronte. Začeli so z obljubami o pošiljanju živil in premoga. Kasneje so odposlali v I-tclijo strelce in tocrjne ladje. Naposled so zagrozili, da v primeru zmage ljudske fronte prekinejo z dobavo živil. Sedaj pa so prišli s poskusnimi balonom o vrnitvi Trsta. Vprašamo jih, ali mislijo držati An-glo-američani svoje obljube tudi po 18. aprilu? Kaj, ko bi bila Sovjetska zveza pripravljena sprejeti predlog imperialistov s posebnim dodatkom glede kolonij in podobnih stvari. Predlog Anglo-američanov je nadaljevanje one politike, ki vodi do novega vojnega spopada Predlog naj bi izzval nov val sovraštva proti Sovjetski zveri. Ce vprašanje Trsta ni rešeno, ni krivda tukajšnjih demokratičnih množic in Jugoslavije, temveč anglo-ameriškega imperializma. Vendar pa bodimo gotovi, da bo do ureditve tega vprašanja prišlo le, ako se bosta demokratična Italija in Jugoslavija sporazumela brez posredovalcev. Nato je tov. Gasparini poudaril, da o kršitvi mirovne pogodbe govorijo prav tisti, ki jo sami najbolj kršijo, in zahteval, da se predstavniki naše ljudske fronte vključijo v Javno upravo. Nova gospodarska sila nastaja ob sodelovanju ČSR in Poljske INDUSTRIJSKI BAZEN V POLJSKI ŠLEZIJI IN V ČEŠKOSLOVAŠKI MORAVSKI OSTRAVI TVORITA MOGOČNO ENOTO, KI IMA ISTE PREDNOSTI IN ZMOGLJIVOSTI INDUSTRIJSKEGA BAZENA V ZAPAD-NI NEMČIJI PRAGA 25. — Na zaključni seji poljsko-češkoslovaškega gospodarskega sveta je poljski minister za industrijo in trgovino Mine podal poročilo o delovanju tega sveta in napovedal vid-ke za bodočo dobo. Minister Mine je izjavil, da se Je trgovinski promet med obema državama znatno povečal in da so voditelji gospodarstva obeh držav preučili možnosti ter napravili načrte za čim širše sodelovanje Poljske in Češkoslovaške na gospodarskem področju. Mine je poudaril, da je takšno sodelovanje mogoče edino med dvema državama, ki imata načrtno gospodarstvo, podobne socialne sisteme in enake politične cilje. To sodelovanje je mogoče izvesti samo med državami ljudske demokracije. Poljski minister je pri tem omenil, da so za sodelovanje Poljske in Češkoslovaške podani še posebni pogoji, in Sicer zaradi zemljepisne VAZNA KONFERENC A SOVJETSKIH ZNANSTVENIKOV Atomska raziskovanja v ZSSR na mnogo višji stopnji kakor v inozemstvu MOSKVA 25. (AFP) — Moskovski radio poroča, da so na moskovski univerzi sklicali važno konferenco, na kateri eo razpravljali o delu sovjetskih znanstvenikov na področju atomskega raziskovanja. Bazni govorniki so govorili o važnosti raziskovanj sovjetskih znanstvenikov, med katerimi so Mende-lijev, Rdjestvčnski, Nikulinski In drugi, in so nato poudarili, da so rezultati, ki jjh je Sovjetska zveza do sedaj dosegla na področju 0-tomske energije, na nekaterih pod- sedaj gospodje SDZ, ko prodajajo ve6ii on,h’ ki 80 Trst — njihovi gospodarji — Anglo- tth dosegli v inozemstvu. američani. Pred zgodovino sloven- Profesor Sokol(n, Je da skega - naroda ni več izgovora za te ljudi — izdajalce. Dajati bodo)bI bil Lavoisier oče zakona o ohra- nitvi snovi, m izjavil, da je ta zakon odkrtl ruski znanstvenik Lo-monosov, ki ga je objavil dvajset let pred francoskim znanstvenikom. Sforza ima kakršne /e ime/ IZJAVE, KI POVEDO RAVNO TOLIKO KOT MOLK — SPORAZUM MED JUGOSLOVANSKO IN ITALIJANSKO VLADO GLEDE AMNESTIJE KAZNJENCEM — USPEŠEN ZAKLJUČEK STAVKE STAVCEV — IZZIVANJA IN ZLOČINI DEMOKRISTJANOV, FAŠISTOV IN POLICIJE — MORANDIJEVE IZJAVE koliko časa? z?6. ddlo, prav ta-*<* Palestini in še ' T)n m tolikih krajih. .f^ilje,^.rnentmo da, dokler so ■vHiim1 uP°rabljati trike kot ti- hi 8amo zato> > OoZt’ P°meni, da se ču- k *< Lif ^le’ Odražajo pa jih Nilje e‘delajo krivico in JjHh še ■ ® t> zadnjih sto- mnogo teptanih in rf”8 Osvoh ■ ^obodsilo in pro- %'e. ? ajanja gre nezadržno , Pomeji0*0 odločno borbo in .*e9a ,<>,./? demokratičnih sil pU t7- k’ ko bodo prisiljeni J">(ebt j* koder so prišli. V ^ triZnu^u Jim namreč We vef pomagal. ». °000°OOOCOOOOOCOO i v ČSR »o že sklenili, ®tranka predložila sa- ^V°»0dn, ldatno "»to. "‘Jilk1 ^ bod njim o delih za razi-stavo delovne mladine. Po poslednjih sestankih v ladjedelnicah Sv. Marka, v FMSA In v Arzenalu, kjer »o mladi delavci ponovno 'z-raaill svojo odločno voljo, da dela pripravijo, In kjer je vse ostalo džlavirtvo sprejelo resolucije, v katerih zagotavljajo mladincem v»o podporo, je g. Ccsulieh končno določil sestanek ■ predstavniki tovarn za včeraj popoldne ob 16. No, ob 16 Je bil g. CoBUlich zelo zaposlen In Je sporočil, da lalhko sprejme delegate šele ob 18. Ob 18 je bil še vedno zaposlen, tako da so po 25 minutah čakanja dele-satjs odšli, ne da bi dobili kakr-šen koli odgovor. G. Cosulloh najbrže misli, da bo s podobnim izmikanjem preprečil izdelavo del, ki jih nameravajo pripraviti za razstavo delovne mladine, s katero bo tržaška mladina pokazala svoje zmožnosti In voljo, da ohrani tržaško industrijo, 1«; edina lahko nudi delo in zaslužek vsemu tržaškemu prebivalstvu. Toda mladi delavci so odločeni, da pripravijo vse, kar nameravajo zs razstavo, pa če Je to g. Cosiullehu in njegovim komandantom, ki ho-č(Jo uničiti našo Industrijo, všeč ali ne. TRŽAŠKI DNEVNIK Sistematični napadi na svobodo zborovanja na krajn zaposlitve ? Slavka v ladjedelnici Sv. Marka ker je ravnateljstvo odpustilo predsednika tovarniškega odbora zaradi sklicanega sestanka Nadlegovanje ln groZnle CP 21,. t. m. so civilni policisti ustavili v Zgoniku avtobus, ki Je prihajal te Saleta in Samotorice in legitimirali vaščane, ki so nameravali v Trst. V avtobusu sta bila tudi dva tujca, ki sta prodajala prejšnje dni po okoliiktjt vaseh blago, od katerih pa policija ni zahtevala dokumentov. Ko ie ena izmed potnic vprašala, čemu ta razlika, je policist jej klicat komandanta, ki jje dejal, da naj molti, ker bo morala sicer v Trst peš. On da ima take ukaze in jih mora izpolniti. Četudi ima oni gospod komandant take ukaze (zakaj neki pa jih sploh trna?), njegove groinje zasluzijo vso ctbsodbo. Takšne dokaze o svoji * vestnost/* naj kaže kjer koli hole, samo pri nas ne! Fašistična svojat se šopiri pod zaščito De Gasperiieve vlade Voliisno premirje daje v Italiji tudi fašistom priliko in. možnost, da se zbirajo in prirejajo prava fašistična voli ima zborovanja. Du tega /e prišlo v sredo *-J. t. m, tudi v Ooriol, kjer m fašisti okoli M. SJ. (Movimento sociale, italiano) aklioali shod na trgu C. Battisti. Tu so nemoteno ter javno poveličevali fašizem in njegovega pokojnega voditelj. Z grmečo besedo v teatralni pezi kot nekdanji tgerarchl» je Nino De Totto, po rodu Koprčan, govoril par stotinam poslušalcev, med katerimi s» bili pomešani tko-mandimni* dežurni xa organizirani aplav*. Govor nadebudnega fašista je 611 javnu apologija fašizma. Ven-dar ul povedal nič novega, kar ne ž>i te lokalni fašisti znali, *Zadar z vso Dalmacijo, Rt ho, Pulj, Trst Ud., morajo vrniti Italiji... Tite ob meji živijo divja plemena, ki lajajo nerazumljiv jetika. Najvičjl zločin zgodovine f» Mussolinijeva usmrtitev, največja sramota pa ta, tla veljajo ie izredni zakoni, zaradi katerih nekateri fnšisti še v »aporlh*, (pri tem /a očiridno pozabil, da general Roatta ni samo prost, ampak da mu v Rimu pripravljajo plačilni nalog za 10 milijonov lir zaostanka). To je nekaj cvetk iz fašističnega slovarja. Ob honcu so po ploščah, oddali še *rimsko himno*, fej je že v preteklih časih bodrila fašiste no nji-hovih pohodih. Da »e ne bi spuščali v polemiko ali kritiko, ker ni vredno trositi besed za te pagly\>ce, naj pripomnimo, da j« sram^tnO' za sedanjo De Oasperijevo vlado, ki dovoljuje take shode in javne manifestacije odkritim fašističnim organizacijam, ki ja\mo priznavajo za svojega vodjo Adinr> Mussolinija, Včeraj J« direkcija ladjedelnic Sv. Marka odpustila z dela predsednika tovarniškega odbora kot «kazen* za sklicanje sestanka, ki je bil predvčerajšnjim v tovarni. Delavstvo, ki je takoj, ko je izvedelo o tem postopku direkcije, prekinilo z delom, Je poslalo glavnemu ravnateljstvu CRDA delegacijo, ki pa •e Je opoldan po brezuspešnem čakanju aaa sprejem vrnila v tovarno. Stavka je bila nato prekinjena, V teku današnjega dne se bo delegacija znova napotila na direkcijo, kjer bo zahtevala, da prekličejo postopek proti članu tovarniškega odbora, ker ne dopuščajo podobnih napadov na svobodo zborovanja. Primer, Id »mo ga agoraj zabeležili, je že drugi v poslednjih dneh, ko poskušajo delodajalci z grožnjami in dejanskimi napadi ovirati svobodo zborovanja eno iamed bistvenih pridobitev našega delavstva. Kakor Je znano, Je delavstvo v tovarni «Dreher», kjer se Je podobno prvič zgodilo, s ta Vit o izvojevalo zmago. Enako so odločni tudi delavci pri Sv. Mariču. Složni in enotni bodo nadaljevali borbo, ki se kljub prekinitvi stavke nadaljuje, dokler ne lzvojujejo zmage. aooooooooooooooooooooo Dolžnost nam narekuje Do sedaj je za tov. Bruno Una. iič nabrenega 108 tisoč 809 lir vendar ta vsota še daleč ne zadostuje vsoti za nabavo streptomici-na, ki je nujno potreben, da se reši življenje to-!§txirilici — borki, ki je dala vse svoje sile za svobodo '■* in to v najhujših anen. nase zgtoaovine. Naprošamo vse ljudstvo, da naj po svojih močeh jrriskofi na pomoč tov. Bruni, da bo tako spoznala, da ni sama, temveč da narod skrbi tudi za nesrečne toiMriše in tovarišice. Storimo svojo dolžnosti Dejstvo, da se J« ponovil na delavstvo napad, kakršnega so pred dnevi izvršili v pivovarni «Dreher», pa vriva vprašanje, ali ne gre morda kar za sistematično preganjanje delavstva, ali ne upajo morda delodajalci, da bi a sistematičnim napadanjem iztrgali delavstvu eno izmed tako važnih pridobitev, kot je prav svoboda zborovanja na kraju zaposlitve. Na vsak način je to mogoče, toda prav toliko, kot Je mogoče, je tudi Jasno, da bodo take nti-mere delodajalcev ob odločnem in enotnem nastopu delavstva prelep! Žani. IZJAVA Podpisana Pavla Požar iz Saleža preklicujem svojo izjavo glede Just* Vodopivca, da je bila osmi ca v Saležu na njegovo ime in da se je v to osmieo prevažalo vino lz Ko-l-udrovlce. Te trditve so neresnične in sem to izjavila, ker sem bila sla-bo informirana. Pavla Požar Zveza španske enotne socla-listične mladine se zahvaljuje tržaški mladini za solidarnost Vodstvo ZAM j« prejelo v teh dneh pismo, ki mu g« Je poslala Zveza enotne socialistične mladine Španije in se glasi: Drag i prijatelji in tovarišit Sporočamo vam, da smo prejeli protestne resolucije, ki so jih podpisali mladi tržaški delavci, proti smrtnim obsodbam, katere so izrekla falanglstična sodišča proti No-men Mestresu in drugim mladim španskim domoljubom. V imenu antifašistične španske mladine vam izražamo našo globoko hvaležnost za vašo solidarnost, ki ste jo pokazan, da bi rešiH iz rok španskih krvnikov te mlade borce za svobodo in neodvisnost Španije. Solidarnost, ki jo izkazuje tržaška mladina naši borbi za osvobo-jenje Španije, bo pripomogla k o-krepitvi bratskih vezi, ki vežejo antifašistično mladino vsega sveta, ki se bori za mir in boljšo bodočnost. Prepričani smo, da bo vata solidarnost do španskega ruvroda bila v veliko vzpodbudo španskemu narodu, hi se bori proti Frankovemu režimu. Za Izvršilno komisijo Enotne socialistične španske mladine: F. Melohor Bo mali trgovec zdržal? Manjšina grosistov ima monopol nad nabavljanjem blaga ter duši male trgovce Mislimo zopet govoriti o malem in srednjem trgovcu, obrtniku in malem industrijcu. Nasproti desetini veletrgovctv-grosjistov predstavljajo ti ogromno večino, Icl pa jo brutalno pritiska k tlom monopolistični položaj prvih. K temu, kakor smo ie velkrat poudarili, uživa ta manjšina ie vse privilegije, ki ji prinaša njen javnopravni položaj (predsedniki raznih javrrfh zavodov ln druge *zvese» s privatnimi in javnimi magnatt). Položaj tržaških malih pridobitnikov v danainjihi prilikah ni zavidanja vreden. Vsak njihov poskus, da bi se izmotali iz sedanjega težkega stanja, naleti na odpor, slasti njihovi poskusi, vzpostaviti trgovinske zveze z zaledjem. Tedaj se takšnemu trgovcu delajo ovire alt kratko in malo zavrne njegova prošnja za uvozno dovoljenje. Ce OOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOO DAROVI IN PRISPEVKI Za Dijaško matico daruje tov. Kranjc z Opčin 200 lir. Oboroženi in motorizirani tihotapci so prodajali jugoslovanske cigarete po Trstu in Gorici Na novo dospeli prispevki: Tovariši in tovarišice pri pogozdovanju n)a Opčinah, I. skupina 1570. XI. 1420, in. 1040, IV. 1950, V. 3030, VI. 1130 ter VH. skupina 1181 lir, Maver Ivan in hči s Konkonela ter Sosič Marija z Opčin po 1000 lir, prebivalci Proseka 689 lir, skupina tovarišev Iz Gropade 810, Kramer Josip 300, Hrovatin Marija 200 lir. Družina Pepi Dalmato daruje 16 tisoč 100 lir, Ida K, 1000 lir, Cač Karla 500, Peta ros Lovrenc 600, Pe-taroe Silvio 150 ln Geržina Karmen 150 Ur. Skupno 38.670 lir. Goriška policija je dobila Informacije, da se neznanci, oboroženi z brzostrelko in samokresom, vozijo podnevi in ponoči z avtom po vaseh vse tja do Trata in da tihotapijo jugoslovanske cigarete. Po večdnevni preiskavi in poizvedovanju se .ie policiji posrečilo odkriti te motorizirane tihotapce, ki so: Jožef Scorianz, star 34 let In 28-letnl Marega Gvido iz Ločnika, 20-letnl Marega Sergij iz Gorice in še nek četrti, doma iz Sandre ža. Prve dni tega meseca je napravila policija na njihovih domovih istočasno preiskavo ln našla pri njih orožje in strelivo. Brat Gvida Marege Je med preiskavo skrivaj odnesel brzostrelko in jo vrgel v gnoj-niščno Jamo. Edeo od polioajev pa je to opazil, izpraznili so jamo ln naSU brzostrelko. Aretirani so priznali, da imajc- Se dalj časa orožje, s katerim da so hodili okrog brez slabih namenov. Orožniki so Jih odkrili s tem, da so 4. t. m. zvečer ustavili v Lečniku že proti polnoči o«k avto, v katerem sta bila Marega Gvido in Sco-rlana y družbi neke Josipine Ličen. Takrat so Jim zaplenili 3200 jugo-slovanskih oigaret, ter 61.750 lir od Brezposelnost velika rana zapadnega sveta Ob koncu preteklega leta se Je Italiji posrečilo našteti okrog dva milijona brezposelnih. Čedna okrogla številka, ki se z njo De Gaspe. ri doslej le ni pohvalil, zlasti ne zato, ker so vanjo vključeni malone sami volivni upravičenci, ki se pri prihodnji^, volitvah zanj verjetno ne bodo (.ali raztrgati. Naravnost porazno pa Je število brezposeinih v Trstu. Čeravno ni točnih podatkov v tem pogledu, se lahko računa z 10 odstotki ljudi brez zaslužka, brez dela in kruha za družino in zase. Kako se potemtakem preživljajo? S pičlo podporo 231 lir dnevno in ki gre stvarno na rova* onih, ki delajo? Ne, prav gotovo ne. Torej s krajo in sleparijo pač, po mnenju onih dobro vzgojenih, sitih in zlikanih, ki podpor in miloščine ne dajejo samo zato, ker se Jim ne ‘fčuit KNJIflK - GLEDALlSfE- KDSGERT1 WvCL RAZSTAVE -FiLMt KRIT1KE-DR0BTINE METO®* MIKUŽ Jz Dolomitov na $og Pod tem naslovom je izdal Slovenski knjitni zavod pred nekaj tedni knjigo, ki je, v nasprotju s svojim naslovom, bolj memoarskega kakor potopisnega značaja. Poleg osebnih doživetij lz domovinske vojne nam opisuje v njej pl-satelj-partizan začetek, potek in zmago osvobodi neg a gibanja na Slovenskem. Knjiga ima dva dela. Prvi *Na pot* nam opisuje življenje in delo v prvih dveh letih okupacije. Drugi del *Rog» pa pripoveduje o delu voditeljev na Kočevskem Rogu, o partizanski vztrajnosti in iznajdljivosti, kar nam še posebno kažejo partizanske bolnišnice, tu skame in druge podobne uitano-vc lz te dobe. Pisatelj omenja tudi vse večje politične m vojaške dogodke xz zadnjih dveh let vojne in prikaže preobrazbo naših ljudi, ki jim je borba vtisnila poteze novega človeka. To Mikuževo delo lahko u-vrstimo v našo dokumentarno h-teraturo, ki je tele pri prvih začetkih. Knjigo je opremil z ilustracijami in risbami znani slo venski tlikar Božidar Jukac. Zgodovina antifašističnega herolzma Pod tem naslovom je izdala Zveza političnih preganjancev v Rimu, v ulici delle Vergini n, ilustrirano, vezano knjigo v velikem formatu in na 900 straneh, ki prinaia slike iz odpora italijanskega naroda proti fašizmu od začetka ikvadrizma do osvoboditve. V knjigi je seznam vseh tistih, ki so padli pod ikvadrstičniml udarci ali podlegli v zaporili, v pregnanstvu, v koncentracijah in v španski vojni. Navedeni so tudi vsi tisti, ki so bil obsojeni od posebnega sodišča ali so bili kon-finirani. Knjiga navaja vse morije, ki so jih napravil nacijašlsti v zadnji vojni nad Italijanskim narodom, imena ustreljenih, pobitih, obešenih in partizanov ter civ*li-stov, ki so padli v borbi. Pri zbiranju podatkov so sodelovale razne državne in druge ustanove ter na tisoče županov. Knjiga se dobi samo pri Zvezi političnih preganjancev v Rimu in stane v isoo lir. Sovjetski general Žukov -pisatelj Pred kratkim Je izšla v Trstu, t italijanskem jeziku majhna, komaj *7 strani velika broiurica, v kateri nam general Zukov, ki je doprinesel levji delei pri zmagi nad Hitlerjevo vojsko, popsuje pr ncipe vojaške šole nacistične Nemčije. V njej poudarja, da je imela vojaška teorija Hitlerjeve Nemčije pustolovski značaj in da je bilo zaradi tega neizogibno, da je morala propasti pod pritiskom ogromne vojaške sile, kakršno je predstavljala Rdeča armada. To delo tov. Zukova bo zanimivo čtivo ta vsakogar, ki se zanima za vojno strategijo in taktiko, kj so ju uporabljen v drugi svetovni vojni. Knjižica ,o na prodaj po raznih krožkih in stane »o lir. ljubi odpenjati gumbov pri suknji. Da, tako nekako se menda preživljajo, si mislijo, ker ne računajo, da je brezposelnih nad 20 tisoč, se re. če, nad 20 tisoč tatov in sleparjev, ki bi morali v samem Trstu nakrasti dnevno 20 milijonov lir, da preživijo in oblečejo sebe in svoje otroke. Da še vzdržijo, ca še upajo, ni zasluga oblasti, ni prednost beraške denarne podpore. Tu je zopqt mali človek, brat in tovariš v nesreči, ki daje. Daje skromno, to, kar Ima, toda dosledno in se ne utrudi: znanec ali sorodnik oC majhnega za. služka, mali obrtnik, malj trgovec, oglar ln tovariš iz delavnice, ki nikdar ne odreče. Toda mora brezposelnosti ne tlači le Trst in sosedno Italijo, marveč 9es zapadni svet, ki se iz zastoja v industrij; ne zna ali noče izmotati. Primerno preurejeni industrijski obrati, ki so mea vojno s čudovito naglico znali nizati naboje in orožja vseh vrst, stoje danes negibni ji mrtvi. Nj:h gospodarji odklanjajo zopetne preureditve, ki bi omogočale produkcijo izdelkov za civilne potrebe, češ da jim finančna sredstva tega ne dovoljujejo. Stoje z rokami v žepih za svojimi mrtvimi stroji in porogljivo gledajo na množice lačnih ljudi, ki nosijo po ulicah neokusne kartele s smešnim napisom «dajte nam delo!». A da je dana ljudstvu prilika seči v te žepe po^e bajnih, med vojno nagrabljenih dobičkov, bi stroji ta. koj oživeli, takoj bi se odprle tovarne in z ulic bi Izginile procesije lačnih z žalostnimi karteli. GLASBENI NATEČAJ ob stoletnici ..SUVIANSKEGA DRUŠTVA" Odsek za znanost in umetnost pri SIIPZ v Trstu razpisuje v proslavo stoletnice *Slaviansk»-ga društva» v Trstu glasbeni natečaj: 1.) za inšlrumentalno skladbo (simfonija, suita, simfonična pe&mtev, uvertura ali katera koli druga glasbena oblika v komorni zasedbi). t.) za zborovsko skladbo (mešani ali moški zbor). S.) ta solistično skladbo (samospevi, klavirske skladbe ali skladbe *a kateri koli ■ inštrument s spremljavo klavirja). Bela, označena z geslom je poslati do 1. oktobra 19)8 na SHPZ Lar go Panflll 1-111, Trst. Delu naj bo priložen a zapečatena kuverta, označena z ges'om, v kateri je ime Iti naslov skladatelja. Ooenjevaloa komisija bo naknadno sestavljena. Za vsako skupino sla rattpisa-«1 po dve nagradi fi» sicer; za inštrUmentalno 60.000 !ir in 30 tisoč Ur, za zborovsko 40.000 Ur (n 15.000 lir, za solistično 18.000 Ur in 10.000 Ur. izkupička za druge cigarete. Eden izmed njih je kupil nekaj dni prej 15 kg cigaret cd Frančiška Rusiana za 78 tisoč Ur. Aretiranci so priznali, da so že več mesecev kupovali po 2 do 8 kg cigaret na enkrat in jih potem prodajali po gorlSkih ln podeželskih gostilnah. Prt preiskavi v trafiki Terpin v St»v do 31. t. m. ob 20. Stavbna stroka. Vsi delavci, nameščenci ia člani tržaške stavbene z£druge, so naprošeni, da se zglaae na sedežu dnevno od 18.30 do 20. ZVEZA NAMEŠČENCEV HOTELOV IN MENZ. Vsi natakarji so vabljeni, da se gotovo udeleže izrednega sestanka, ki bo za I. skupino danes ob 10, za II. pa istega dne ob 15.30 v ul. Trento 2 zaradi izredno važnih strokovnih problemov. Izlet k Belopeškim jezerom. Fe kovska rveza priredi na veliko noč izlet k Belopeškim jezerom. Odhod ob 6. Cena izleta je 1100 lir. Zaradi omejenega števila izletnikov, vabimo prizadete, da se čimipreje prijavijo na sedežu v ul. Imbriani 5 oba št. 16. Poziv pekom. Športni odsek sprejema prijave m nogometno tekmo med poročenimi in samskimi peki. Informacije daje tajništvo. POLITIČNO-SOCIALNI RE-FERENTI glavnih odborov vseh strok imajo danes 26. t. m. ob 18 sestanek na sedežu v ul. Im briani 5. Gradbena stroka. Vsi zaupniki, kj imajo spiske nabiralne akcije za strokovno razstavo, naj Jih prinesejo na sedež. Tiskovni oddelek. Danes. 26. t. m. ob 17.30 je sestanek referentov tovarniških odborov in glavnih sve' tov v ul. Imbriani 5. Umetniška in gledališka stroka. Danes ob 10.30 je sestanek na sedežu. Menze In hoteli. Vsi natakarji naj Se udeiežljo izrednega sestanka k! je čanes ob 15.30 za prvo skup.-no. Za drugo skupino v krožku »Poligralici* v ul. Trento 2, II. Na sestanku bodo dobili važna poročila o strokah. ZPP ZVEZA PRIMORSKIH PARTIZANOV vabi vse demokrate našega ozemlja, da po svojih močeh prispevajo k stroškom za bodoči partizanski kongres. Prispevki naj se pošiljajo na krajevne odbore ZPP. Zveza primorskih partizanov or-ganiz'M. 29 t. m. od 20 naprej v prostorih kult. kr. Kraljič družinsko zabavo. Na zabavi bo slovenski in italijanski pevski zber izvedel pester »pored.. Vstopnima prostovoljni prispevki. Vsi partizani, aktivisti, kakor tudi člani kulturnih krožkov so vabijenl. PROSVETNA DRUŠTVA Kulturni krožek *M. Maganja» sporoča, da bo v ponedeljek 29. t. m ob 20.30 gostovala draimaka družina iz Pirana s ((Oktobrskim son-ccm*. Prireditev bo v dvorani Vi-colo ospedale mllitare štev. 23. Kuliurni krožek Skoljet priredi v soboto 27. t. m. ob 19 v gostilni Skoljet (ex Benčič) družinsko za^ bavo. IZLETI GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 21 bo peti kc®^| tržaškega filharmoničnega stra. Dirigiral bo Mario deloval bo pianist Glauco so. Izvajali bodo že najavljeni 0*', red. RAZNO Zdravniška pomot starim S#1® delavske zadruge. Z oziromi “Jvj liko števiio starih članov DflaL» zadrug, ki nimajo pravice do,vk. v Bo.iUSko blagajno ter možnosti plačevanja zdrav®*0' u Delavske zadruge s 1. apn*0®* uvedle zdravniško službo m. poskusuje. Člani, ki se ' posluževati te službe, bodo P‘ # samo 100 lir mesečno. Natan«;;, informacije se dobijo na cfp;> nem sedežu Delavskih zedrus. ^ seggio Sv. Andreja 68 kakoc v posameznih zadrugah. Ples pirhov zadrugah. t priredi v seoo» t. m. špartni klub Montetoelto’ bava bo v dvorani delavske s? . zveze ES v ul. Conti 11 od 2U zjutraj. Avtobusna proS2 Trst-Bazovica-Padriče-TrelJfie Uvedena je bila nova zveza na imenovani progi. ■Aj“. j • bodo vozili samo ob nedelja praznikih s siedečim urruW'ul Trsta ob 12.30, 15, ln ob 20.30. Iz Trebč pa bodo vozili cD 13.45 ln ob 16.15. Tekmovanje dijak®v v namiznem Zveza dijakov Trsta in orgart:2ii\i tekmovanje v tenisu med slovenskimi in J sk:mi dijaki. Tekmovanje se1)0 čelo v nedeljo 4. aprila t. 1- $ Vpisovanje se vrši v kr ^ iigrafici« in a.cer v torek 30. ^ in v sredo 31. marca od ® »j. Kadilski spo ret 141* TRST II (m 203,6, Bc 1 v petek 26. marca ; 11.30. Reproducirana jji Predavanje: «Novi Pesmi jugoslovanskih skl 12.45. Napoved časa ln 13.00. Glasba po želji. 13.45- jti-za čello. 14.00. Pestra BlaSL*v^‘i Pregled tiska. 14.28. Citanj nih sporedov. 17.30. Arije i* aih oper. 18.00. Radijska 0: 18.15. Haydn: Kvartet v D 0£4(j: P4 štv. 5. 18.45. Chopinove 10.00. Radijska povest. 19.1'i,.po^ ven: IV. simfonija. 19.45. M časa in poročila. 20.00. Pevf,er>-': ba, — Thesaurus. 20.30. oddaja 21.00. Mozart: *Req 21.50. Glasbeni intermez?- p Pravljice za odrasle. certna lahka glasba. 23.00. ee. 23.15. Napoved časa io 5,‘rei 23.30. Citanje jutrišnjih t 23.35. Polnočna glasba. ** ključek. z1 mil KINO llfl Kino Ab morju, Supercine’’1 M lodrammatico. Novo V nedeljo dne 28. t. m. priredi Planinsko društvo smučarski izlet na Cabranske police z društvenimi smučarskimi tekmami in izletom na Snežnik. K tekmam naj se j«, vi jo vsi društveni smučarji. Odhod ob 5.30 iz ul. F. Severo. Vpisovanje ln obvestila v trgovini Vič-njeveč, ul. Roma 15, in v čevljarni Pirc, ul. Settefontane 3. lodrammatico, Novo c‘"~’ baldi, Armonia, SavonA, Centrala in Belvedur® zaprti. jvJMr* ROSSETTI. 20.30: trpljenje*. ,.P PENICE. 16.00: »Genovefa banta». vi»ln ODEON. 15.30: »Nebeška I Maria Marcader. IMPERO. 16.00: »Peros^ dije». . po\ AI.ABARDA. 15.30: J Bin« Crosby. g tffl VIALE. 16.00: .Kristli*0*0 I Uen*!». MARCONI. 15.30: «Sanfern J avonovi», D. Wotxls. . P ITALIA. 16.00: »Moja P0 Crosbv. ,,, (f MASSIMO. 16.00: »Križah1’- , de Mille, L. Young. ^er' IDEALE. 16.00: «Brez ^ Parker. J * * * r t&ii KINO V NABREŽINI-in nedeljo: tBožiČ v jjfl 119». V ponedeljek ob 1“ L }9< »Parada mladina v M09 Ruski barvni film. ^ ——————— Odg. urednik STANISLAVj\Jj( Tisk Stabillmento Razglednice, t velikonočna dOj in praške za barvanje dobite v KNJIGARNI IN PAPt*” jt STOK? Trst - ul. Milano Z A II V A L A Vk’ IX, ki ste v Inko kpem številu spremili nft zadnji pot: našo ljubljeno žene in mamico Stranj kristino ki nam jo je kruta usoda 'ztrgr.ia iz naše «rtdo, se leje zahvcljujemo. Prsebno zahvalo pevkam iz Dolina« 3 ^ iz sosednih vesi, darovalcem vencev ln cvetja ter vs' ki ste na kateri koli način pomagali. Kroglje pri Dolini 25. 3. 1M8. -0 Žalujoči MOZ in sinček ter druiini STRANJ ln V nedeljo 28. marca vsi v Campore Vsa demokratična mladina i-raz-nuj>. svetovni mladinski teden. Da bi dostojno zaključila to v liko miadinsko manifestacijo, je sklenila prirediti mladinski praznik v Cartiporah, na katerega vabi vso triaAko demokratično mladino. Za zabavo je preskrbljeno. prepričani smo, da bodo vsi m-a-dlnci ln mladinke tvavduieno po-httell v Campore na ta mladinski praanik, saj Je vreme tako lepo, sence tako prijetno. Torej v nedeljo vsi v Camporv, kjer bodo razni mladiMkl pevski zbori pokazali svoje znanje, kjer bo godba tn ptea. Vsakdo, ki je željan zabave, ne ame Izostati; n* sporedu so seveda tudi »aljlve točke ln razna veaela presenečenja. OBVESTILO " —• ~~ r0(J8j°! Javljamo cenjenim odjemalcem, da nadaljujemo * jj* po polovičnih cenah ostankov raznih artiklov, ki 8 zelo koristni. NAVAJAMO NEKAJ PRIMEROV |jV( Dežni ženski plašf12,5*» Hlače iz volnene fla. nele................ Jopiči, športni volneni . , . . 2.800 '”5.000 8.000 iz čiste svile Dežni ženski P,a' ščl iz bombaževi ne Mak6 Dežni plašči i* -« bardena iz #9te j, Makd za moške • • Obleke volnene . . . o »o (lil | MakG za mosKo • jt MAGAZZII1I DEL DOBJE TRST • COBS01. GflLLERIfl Sadovi angleškega imperializma BEGUNEC IZ MOOADDSKA, KI SE JE IZKRCAL V J^vPIaTU, JE BIL. MAU RICCARDO GRECO. POGROM Uricm ANOV V SOMALIJI JE BIL DELO ANGLEŠKEGA ^fUALTZMA, KATEREMU DE GASPERI LIZE PETE »KODO ITALIJAN'. DEMOKRATIČNEGA LJUDSTVA X- xw.a JIH JE ZELJA PO DENARJU PRIVABILA V AME- RIKO, PROIZVAJALCI AMERIŠKEGA FILMA S PRIDOM UPORABLJAJO V SVOJIH FILMIH. NA SLIKI VTDIMO FRANCOZA MAURDCEA OHEVALIERJA, ZNANEGA KABARETNEGA FE VGA IN FILMSKEGA IGRALCA, KI JE ZA SNEMANJE ENEGA FILMA ZAHTEVAL 180 MILIJONOV FRANKOV, SVEDINJO INGRID BERGMANOVO LN FRANCOZA CHARLESA BOTERJA. borba za demokratično rešitev rrprašanja Julijske krajine, ker bi bili morali, če se niso hoteli postaviti na stran krajevne reakcije, sprejeti program, ljudskih sil Takrat niso mogli izjaviti, da se ne strinjajo s politiko ljudske fronte, ker bi jih to do kraja razkrinkalo pred slovenskimi mnoHcami. Sedaj, ko ne gre več za borbo za državno pripadnost, pač pa proti kolonizatorskim poizkusom imperialistov, so pohiteli in zavzeli svoje pravo mesto ob strani raznarodovalcev, ob strani tistih, ki imajo Slovence za nižje pleme. Razen tega ima ustanovitev tSlovenske demokratske zveze» drugi mnogo važne j H namen, to je vključiti njene predstavnike v oblastne organe, da bi tako dali videz zakonitosti tem organom. Do danes so se vedno trudili, da bi preprečili predstavnikom italijanskih in slovanskih ljudskih sil tega ozemlja vstop v javno upravo. Ker je postajala ta igra vedno težja, so hoteli ustvariti novo slovensko gibanje, ki naj bi ga pozvali v organe, ki so jih tu postavili imperialisti v o-brambo svojih kolonizacijskih načrtov ter bi tako varali svet, s tem da bi prikazali, da so v oblastnih organih zastopane narodnosti in politične stranke. Predvidevati pa moramo razen tega, da bo da ne govorimo o *ri»ul}ski uPravi. V demo-r°2ie»n„„ „ u^otov\la njegova ^torjn }ot tajnega infor-'nf°rni„ f, ^vema ali s tremi ?n° iJ V^imi službami. Ja-(a;,„ a dr. Čok mogel ^ v iavJ)re<^rzen> da bi ato-re« sPričo take svo- *n Je i9yetle preteklosti *Vr>je naPrej druge z^rav „ rupe. Navdušen po-'^overuTi'^^tičnega tiska *i» C * dem°kmtski zve-Qdoatoval ga njeno SO Možati očanec t trad cionalnl noši hrvatskega Zagorca RICHARD WRIGHT, ZNANI PISATELJ, KI JE ZARADI PREGANJANJA SVOJIH SO-ROJAKOV CRNCEV IZJAVIL, DA SE V AMERIKO NE BO VEG VRNIL. V PARIZU JE DEJAL: «OSTAL BOM V EV-ROFL KJER JE SVOBODA GOVORA*. Slovensko šolstvo, ki ga je )ar ilzem popolnoma zatrl, je bilo obnovljeno med osvobodilno borbo. Ko so naši partizani osvobajali ozemlje, so tud,' sami ljudje ot-varjali slovenske šole. Primanjkovalo je strokoinega uiiteljstva, pa so se kljub temu naile povsod sposobne učiteljice, ki so a vso ljubeznijo pričele orati ledino v šolstvu. Ob prevzemu oblasti je~ vojaška okupacijska uprava našla ie povsod otvorjene slovenske tole, M jih je prevzela v svojo upravo. Poloiaj slovenskih šol v samem mestu je postal zelo težek. Šolska poslopja, ki jih ie zasedlo vojaštvo, je to le zelo nerado itpraznjevalo, zaradi česar je zopet trpel pouk. Se danes je na primer pouk v šoli pri Sv. Ant in pri Sv. Jakobu v vsaki učilnici v treh izmenah. Slovenske šole so tudi zelo slabo opremljene, med tem ko prejemajo italijanske šole vse šolske potrebščine od Lege Nazionale. Anglo-ameriška vojaška uprava dovoljuje Legi Nazionale vmeša- ibjRjLalliCl cenena duševna omama V ameriškem filmu je mesto samo za orgije • Ljudje, ki so širili v ameriškem filmu človečanske ideale, so na seznamu Ku Klux Klana Sovjetski filmski režiser in profesor moskovske Filmske akademije S. M. Eisensteini je malo pred smrtjo napisal za sovjetski časops «Znanost in življenje« članek, v katerem je obrazložil mnenje sovjetskega Človeka o a. merskem filmu. Članek vsebuje med drugim tudi naslednji: «Holl,ywood3ka proizvodnja je dala že ve, ki popolnoma nasprotuje demokratičnemu gibanju ljudstva. Zdravniške preglede na slovenskih šolah izvršujejo zdravniki, ki ne obvladajo slovenskega jezika; zaman so bili do danes vsi protesti roditeljskih svetov, da bi dobile slovenske šole slovenske zdravnike. Duševno zaostali italijanski o-troci so deležni posebnega pouka v zato ustanovljenem zavodu; ea slovenske duševno zaostale otroke se do danes še nihče iti pobrigal, da bi jim ustanovil zavod, kjer M se učili. Cim je vojaška uprava prevzela upravo nad slovenskim šolstvom, je •namestila v šolah učitelje, ki niso strokovno usposobljen.< in ki so celo zbežati iz domovine iz strahu pred sodb o ljudstva. Do-čim imajo danes vsi učitelji begunci sluibo v $Tovenskih> šolah, so še danes brez dela učitelji domačini, ki so- se borili proti nad-fašizmu za svobodo slovenskega šolstva. Roditeljski sveti tn ljudske množice so pričeti vstro borbo proti tem vsiljivcem in so zahtevali od vojaške uprave njih odstranitev in namestitev domačega učiteljstva, ki je v borbi » ljudstvom trpelo in t njim čutilo. V zadnjem (asu so se odnosi šolskih oblasti do roditeljskih svetov še poostrili z okrožnico z dne 7. februarja t. i., katera prepoveduje učiteljstvu vsako sodelovanje z organizacijami, ki jih šolske oblasti ne priznajo, tu so seveda mišljeni roditeljski sveti. Vojaška uprava odpušča ln preganja na vse mogoče načine napredne učitelje vse po vzoru fašizma. Zgodilo se je, da to bili učitelji, kakor tudi učiteljice premeščeni iz okolice Oorice v Italijo samo zato, ker so deilovall med ljudstvom. Nekaj učiteljev je bilo celo odpuščenih. Nasprotno pa- prihajajo na slovenske tole na Tržaškem ozemlju vse mogoči begunci, ki uživajo popolno m-ščito t stram vo:'aške uprave. Tudi to šolsko leto so se izvršile številne premestitve, seveda na veliko škodo otrok, katerih šolskih pouk je zelo trpel. Iz navedenega sledi, da ne upoštevajo šolske oblasti vzgojnih načel in da se ne ravnajo po za-konh. Toda tudi za rešitev tega problema je demokratično ljudstvo Tržaškega ozemlja stopilo v odločno borbo, ki jo ne bo končalo vse doVej, dokler ne bodo imeli slovenski otroci take šole, kakršno so si želeli in se za njo tudi borili njihovi očetje. Ivan 06 konou prejšnjega stoletja je Uvel v neki skromni kočici pralne ttiice Kozlova mali uradnik dnavnih zeleznic. Slučajni pasant bi ne opazil ničesar posebnega na tej hiiici, ki je bila podobna vsem drugim. Presenetil pa bi ga vrt, ki jo je obkrožal. Železniški uradnik je posvetil vse svoje proste ure gojitvi najbolj čudnih rastlin. Ivan Miiurin si je namreč postavil nalogo} da bi si podvrgel ostro podnebje pokrajine svoji volji in dobil nove vrste rastlin, fci bi prenesle mrzlo podnebje Rusije. Ko se je pričel seznanjati s presaditvami In cepljenjem na podlagi znanstvenih metod, se je vrgel na sistematično Itudlranje sprememb na navadnih rastlinah} ki so se pojavile po krlianju z rastlin-mi Severa in Juga. S potrpežljivim in trdim delom pa je Miourinu uspelo, da je po nekaj letih vzgojil rastline, ki so vzdriale hudo zimo ter neke vrste sadja} ki se je odlikovalo po odličnem okusu in lepem zunanjem videzu. Njegov genij ga je vodil do najbolj nenavadnih poizkusov: sposoben je bil krilati breskve z mandeljni, hruške z jabolki. S križanjem divje višnje Uralske stepe z japonskimi čcinjaimi je uspel pridelati novo vrsto sodnega drevja. Sadeil tega sadnega drevja niso rastli na drevju posamezno, temveč v grozdu. Ustva-ritelj nove narave je tako prisilil višnjet da so rodile kakor trte. Nove rastline velikega znanstvenika pa uspevajo ne glede na temperaturo ter sestavo zemlje. Carlstična vlada pa se je kaj malo zanimala ma uspehe genial- 9 * icunn nega sadjarja. Zaradi tega je Mi-iurin z upanjem sledil dogodkom oktobrske revolucije. V resnici je ona pomenila za njega novo žltv Ijenje. Na iniciativo Lenina so bili dani Midurlnu idealni pogoji za nadaljevanje njegove dela. Ni imel samo moSfiosti vzgajati nove vrste rastlin, temveč je lete lahko povečal, kolikor je hotel, kajti sovjetska vlada je iz pralnega Kozlovi napravila središče sovjetskega sadjarstva. Tja, kjer se je prej mučil Mivurin sam, je pričelo prihajati na stotine učencev. V mestu so srastli znanstveni instituti) kolegiji in lole za sadjarje. Okoli mesta pa so z pravljično hitrostjo rastli najmodernejši laboratoriji. MiČurin se je z velikim navdušenjem vrgel na delo. Nikdar prej ni Mičurin Uvel tako polno življenje kot tedaj, ko ga je podpirala sovjetska vlada. Vzgojil je nove rastline, dosegal nove uspehe. Čeprav je dobival fleStevilna priznanja za svoje delo> ni nikdar prenehal biti neutrudljivi delavec. Celo v zadnjih trenutkih svojega iivlje-nja, ko je bil tetko bolan priklje-njen na posteljo, so morali k njemu prihajati njegovi pomočniki in mu dajati poročila o novicah pri delu. Mičurin je umrl 7. junija 1935. ko so bili njegovi vrtovi še v cvetju. Danes pa zori sadje velikega znanstvenika na tisočih ha sovjetske zemlje in predstavlja sine bol novega zmagovitega življenja. Na poljih namočenih s krvjo junakov pa raste novo seme. Kmalu se je po kar zalo, da je bila kampanja za ustanovitev organizacije «Webr-wolf* brezuspešna, ker so prodirale sovražne armade zelo hitro, nemški narod pa se je malone soglasno odrekel vojni take vrste. Niti naj- HITLER. KI JE ŽIVEL SAMO V SVOJEM GLAVNEM STANU SREDI LIVAD. GOZDOV IN JEZER. NI HOTEL NIKDAR VEDETI IN SPOZNATI VOJNIH STRAHOT Gdanska In v Prusiji. Tudi na Madžarskem, ^ čet na povelje zgoraj, sc je z umikom, •* * z zelo velikim* i P boljši hitlerjevski vojaki se niso odzvali temu pozivu. Ko so ameriške čete obkolile iz Norveške prepeljano šesto planinsko strelsko divizijo SS v planinah Taunusa, je Hitler zapovedal tej diviziji, ki je štela 15 tisoč mož, naj se vključi v skupinice «Wehrwolfa». Toda to se m zgodilo. Medtem ko je *Wehrwolf* na zapadu, čeprav z zamudo, od gral nekakšno vlogo, je morala na vzhodu ustna in pismena propaganda navdušiti prebivalstvo za ogorčeno borbo proti Rdeči armadi. Sredi marca je bil pritegnjen v to propagandistično kampanjo tudi Guderian. Nastopil je na konferenci nemških in tujih novinarjev v veliki dvorani ministrstva za propagando in govoril o zverstvih na vzhodu. Tačas je strašen, neskončen val beguncev vedno bolj naraščal in se valil ko plaz. Na obeh straneh z vzhoda držečih cest so se kopičili polomljeni kamioni ter trupla ljudi in živali, ki sta jih pokosila lakota in mraz. Na berlinske kolodvore so vsak hip prihajali vlaki, polni beguncev. Mnogi so se vozili v Odprtih živinskih vagonih in zasuti s snegom umirali od mraza. Smrt je kosila desno in levo. Nepopisno trpljenje na vsakem koraku, strašna beda, povrhu pa še napadi sovražnih letal. Toda Hitler vsega tega ni videl ali ni hotel videti, da bi njegovih agenialnih odločitevt* nič ne oviralo. Zadnja letg vojne skoraj sploh ni zapuščal svojega glavnega stana v Rastenburgu v veh-odni Prusiji in živel je •v mestecu sredi livad, gozdov in jezer. Tišina in lepota tega mesteca nista * ničemer spominjala na vojne strahote. Za Hitlerja so bile vojna samo številke in znaki, ki jih je delal z modrjm in rdečim svinčnikom na generalštabnih zemljevidih. Videl ni niti dokumentarnih JU-mov o opustošenju, ki ga je povzročalo bombardiranje, kar bi mu pokazalo vsaj približno sliko stvarnosti. Kaj je vedel o trpljenju civilnega prebivalstva? Njegova okolica se je vztrajno prizadevala, da bi ga obvarovala vsega neprijetnega, da bi ostala ta usodna samoprevara nedotaknjena, Churchill, ki ga je Hitler nekoč imenoval «idiota v vojaških vprašanjih)), je prihajal na razvaline Londona, da je s svojim besedami dvigal duha prebivalstva, 5-svojo znano cigaro in palico je hodil celo na prednje položaje navduševat svoje vojake. Adolf Hitler pa se je skrival po gozdovih vzhodne Prusije, za hrbtom cele armade s težkim orožjem oboroženih esesovcev, in nikoli ni obiskal prebivalcev prizadetih mest ali front. Po drugi strani pa je imel Hitler dovolj časa, da se je ukvarjal z raznimi malenkostmi. Odlagal je državne posle in vojne odlo-čttve, od česar je b’la odvisna usoda mnogih tisočev ljudi, da se je ukvarjal s kakim novim redom. Se v marcu 1915 so mu prinesli na njegovo povelje iz tovarne vzorce novega reda. Razen tega je posvečal cele ure fantastičnim načrtom o preureditvi glavnega mesta in drugih velikih nemških mest. Tu bi utegnil kdo reči, da je bil to zanj počitek in razvedrilo, da se je tudi Roosevelt ukvarjal z zbiranjem znamk, toda taki ridioti*, kakor sta bila Churchill in Roosevelt so bili dovolj pametni, da »o poverili vjrrašanje strategije svoji/m generalom. Samo enkrat je Adolf Hitler mimogrede videl opustošeno glavno mesto. Bilo je konec novembra 19U, ko je zaradi «začasno preselitve v Berlin zapustil svoj glavni stan v Rastenburgu, zvanem «volčja trdnjava1», kjer je bil izvršen nanj 20 julija atentat. Ko se je peljal s posebnim vlakom skoz/, predmestja Berlina, je bil ob pogledu na to opustošenje presenečen in skrušen. Iz besed, ki jih je takrat govoril svoji okolici, je razvidno, da ni imel niti najmanjšega pojma o opustošenju, ki ga je zapustilo bombardiranje. V marcu 191/5, ko se je naglo bližala ekonomska in včjna katastrofa Nemčije, se je skušal Guderian vmešati v politiko. Preko poslaniku Barandona, ki je imel zveze z Ribbentropom in generalštabom, se je domenil z Ribbentropom glede sestanka. 15. marca sem spremil Guderia-na in Barandona na Wiihehn-strasse, kjer je stanoval zunanji minister rajha. Sele takrat je slišal Ribbentrop 1z Gudierianovih ust, da je vojna na bojišču izgubljena. Guderian je skušal prepričati Ribbentropa, da mora Hitler zdaj po vsaj siti •sačetf pogajanja z Angleži in A-meričani. Toda Ribbentrop tega ni hotel povedati Hitlerju, češ da bi ga Hitler evrgel ven ali ustrelila, Sklenjeno je bilo obrniti so na Himmlerja. Drugi dan se je odpeljal Guderian v Prenzlau v Himmlerjev štab. Tu je bilo sklenjeno poslati k Hitlerju Goringa, Himmler pa je privolil, da bo o tem govoril z njim. Odšel je v Karinhall in oele j ure govoril z Goringom. Tudi Goring je bil trdno prepričan o potrebi takega koraka, toda tudi on ni hotel iti k Hitlerju, ker mu ni mogel, kakor je rekel sam, odreči zvestobe. «8ioer pat>, je rekel Himmler, «bo tudi mene nagnal». Tedaj je Himmler sklenil, da bo deloval samostojno. Bil je politično dalj-novidnejši od Hitlerja in preko Šveda, zdravnika Kerstena, Je že prej vzjtostavil stike z grofom Folke Bernadottom. In ne da bi obvestil Hitlčrja, je izpolnil vztrajno zahtevo Švedske ter osvobodil iz koncentracijskih taborišč več tisoč političnih inter-niruncev Norvežanov in Dancev. Himmler je očividno upal, da mu bo to pomagalo rešiti si življenje. Med pogajanji z Bernadottom je irflel svojo vlogo Schellcnberg, ki mu je bilo nlroče-no, naj ne-epazno odpelje internirance iz tabonšč, in ki je često potoval na Švedsko. Ko je Ribbentrop zvedel za Bernadottovo bivanje v Berlinu, ga je povabil k sebi, toda njun razgovor ni imel političnih posledic. Tedaj je Himmler naročil, naj sporoče Berna-dottu, da je on pripravljen pogajati se o kapitutaoiji z Angleži in Američani, ne pa z Rus i. Mislil je, da bo lahko razdruiil zavznike, če Jim bo ponudil ka-pltul-cijo nemških čet na zapad-n* in fužni fronti, proti Rusom pa bi nadaljeval vojno. Hitlerja in njegovo okolico bi odstranili, on, Himmler, pa bi prevzel vodstvo v svoje roke. Zavezniki v to seveda niso privolili. Grof Ber-nadette navaja v svoji knjiiioi ♦Konec» podrobnosti teh pogajanj. Posebno neugoden vtis je napravil nanj Ribbentrop. VI. Malo pozneje, okrog to. marca, je Hitler na zasedanju vojnega sveta v velikem kabinetu «nasvet oviti* svojemu načelniku generalštaba Gudčrianu, naj »i gre v zdravilišče zdravit sroe. Guderian je razumel in se zahvalil. SO. marca je odpotoval. Katastrofa v Pomcraniji in na Madžarskem pa je povzročila pravo razsulo. Zapustili smo Part, erani jo, kar je pomenilo pretrganje zvez med obema armadama, ki sta biti na področju no imel za, vzrok neuspeha P manjkanje fanatizma, so P3' tudi te čete v nemilost. -Ker ni izpolnil svoje ge, je moral Himmler stitt položaj komandanta ske skupino v PomeraMjr samo Scppu Dietrichu, n1® WE RNE R VON F RIT S C#> jjr cisticni general. ML SE NAČELNIK GLAVjLj O-A ST A TM A MTniUCVT! & delu. Razen tega je bil še od daj Bohrmannov prijatelj. ^ Se ko so bile bitke no Vzhodne Prusije, je izdal o pripravljanju in uporabi 0 u j/rip'ovijanju m uporoa-sturma, to se pravi narodno te* "‘-“s 00 f/run, brambe. Bohrmann je videl v % povelju vmešavanje v svoje rVj, cije. To je povzročilo ostre sp ^ de in Guderian je moral V°". i-ti Mnlr. i- mn me(l .M. ti. Malo pozneje je prišlo ma znova do srditega prert tokrat zaradi specialnih °IIC ki so bili po dogodi' h dodeljeni vsaki vojaški ■ial* iti* kot zastopniki nacionalsoč’u‘ ne stranke. Nekateri teh ^ 1 so bili neposredno pot’ezag nnom in poročali s„,rSH Bohrmannom in poročali s irSjc' oda kloni glave ves naš ,giet zbor v Slezijis. Čeprav to še ^ejt> ni bilo res, je Bohrmann * isto brz sporočil Hitlerju, k' ■’ jas-koj zahteval od Guderian‘.a nila. Guderian je pš*al aj š‘ mannu zelo ostro pismo. -a-ne vmešava v tuje P°s,e’-ti ofr 1,—nova11 ... povedal je strogo kaznot' tt-cirje, ki so dajali Bohrmann ke jpodatke, ker so se F J. nrm-- fgju> —............. M se Pifi ofir zoper službene instance, .^otl1 clrji so bili ne glede na -0j0' politične funkcije podrejen lemm tjam. ne pa poliču '-e: so Po